Velja po pošti: ss .a oelo leto naprel . K 28'— m pol leta » . » 13"— za četrt » » . » 6-50 sa en meseo » . » 2 20 ■a Nemčijo oeloletoo » 29'— ss ostalo inozemstvo » 35'— Es V upravništvu: s Za oelo leto naprej . K 22-40 ca pol leta » . » 11*20 ta četrt > » . » 5-60 ■a en meseo » . » l'90 Za poll))anJe na dom 20 v. aa ucsec. — Posamezne itev. 10 v. SLOVENEC ■ Inserat!: Enostolpna petltvrBta (72 mm): sa enkrat sa dvakrat . , . ia trikrat . . . » več ko trikrat po 15 T 13 » 10 » 9 • ? reklamnih noticah stan« enostolpna garmondvrsta SO vinarjev. Pri večkratneu objavijenja primeren popnst Izhaja: vs-ik dan, isvzemši nedelje la praznike, ob S. url popoldne. sfar Uredništvo |e v Kopitarjevih alioah štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma u u me sprejemalo. — Uredniškega telelona štev. 74. «■ Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitsr/evlh ulicah štev. 0. ' a Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. ■= Upravnlškega telefona štev. 188. = J*" Današnja številka obsega 6 strani. Skrajna sila. Celovec, 8. nov. 1909. ŠoIs!ke razmere na Koroškem so znane. Slabe so, tako slabe, da smo mislili in sodili: Slabše ne morejo več postati. Zadnje dni so nam Nemci pokazali, da zamo-rtjo še več, da so volje v bodoče tepsti nas s škorp.joni, če so nas do zdaj tepli le še z biči. Zadnje dni poročajo časniki o name-ščevanju mladih učiteljev. Brali smo do-tična poročila, brali, strmeli! Sapa nam je zastajala in pesti so se krčile: Vse slovenske mlade učitelje so namestili v — popolnoma nemške kraje! Da se stvar urne, treba se je ozreti nekoliko let nazaj v preteklost. Do 1. 1892. poučeval je na pripravnici slovenščino nemškutar Prešeren, sedaj vpokojeni glavni učitelj in — cesarski svetnik. Poučeval je Nemce in Slovence vkup. Omenjenega leta je ministrstvo naročilo, da se naj ta pouk loči, da se Slovenci naj poučujejo posebej in Nemci posebej, in tako je stvar ostala do danes. Tedaj je c. kr. naučno min.strstvo izreklo željo da se naj največ ko mogoče pripravnikov udeležuje slovenskega pouka, ker se v deželi silno potrebuje slovenskih učiteljev. In tudi tedanji šolski nadzornik Gobane se je izrazil: »Ko bi šlo po mojem, bi morale biti tri četrtinke pripravnikov slovenske narodnosti.« Prešeren je odslej poučeval Nemce in od raznih strani se je zatrjevalo, da se di-"aki pri njem niso naučili prav nič, vsaj je tudi slovenske ure deloma rabil za metodiko v poučevanju na utrakvističnih šojah. In dijaki so pripovedovali, da jim je učitelj slovenščine Prešeren opetovano razkladal, kako je znanje slovenskega jezika na Koroškem — nepotrebno. Deželni šolski svet pa je pogrešal slovenske učitelje, kako bi tudi drugače bilo mogoče, če je na pr.pravnici komaj 20 do 30 slovensk h dijakov, dežela pa je po eni tretjini slovenska! Slovenski poslanci so v deželnem zboru prijemali šolskega nadzornika, ki pošilja na slovensko stran dežele slovenščine nevešče učitelje. Deželni nadzorniki pa so se vedno izgovarjali: »Nimamo jih. dajte jih nam, pa jih borno namestili.« Da se ti potrebi opomore bilo je Turovo min strstvo že volje, dati letnih 1800 goldinarjev štipendij revnim Slovencem, da bi jih več prišlo na pripravnico. Ta načrt se ni izvedel, da pa se zdaj hoče dati 1600 K letnih štipend.j ne Slovencem, marveč tistim Nemcem, ki se hočejo učiti slovenskega jezika! Stvar je na prv'i pogled priprosta, a ko jo pogledamo globlje, vidimo podlost tega načrta. Opravičeno je, če se da štipendij Slovencem. Na srednj.h šolali nimajo nobenega ozira na nepopolno jezikovno znanje slovenskih dečkov. Radi tega mora slovenski oče svojega sina dati eno, ali celo dve leti v nemško šolo, predno ga more dati na pripravnico ali gimnazijo. S tem otrok zamudi eno ali dve leti časa, stari-šem nastanejo ogromni stroški in fant sploh ne gre več v srednje šole. Slovenec je torej opravičen, zahtevati, da se mu do-naša k tem stroškom, pravzaprav bi bil opravičen, da se zanj napravijo prvi čas na srednjih šolah posebni oddelki, kjer se bo toliko nemščine priučil, da more vstopiti v skupni razred z Nemci. Zdaj pa ne bodo dali štipendije Slovencem, marveč Nemcem! Znano je, da se Nemci slovenskega jezika v obče ne uče: mrzi jim do slovenščine kakor vragu križ, profesorji so povečini nemškutarji, kako se naj potem fant resno uči jako težkega slovenskega jezika! Ves pouk Nemcev v slovenščini je zdaj le humbug. In za humbug se bo dalo — ne potrebnim, marveč tistim prefrigancem, ki si vedo pomagati, štipendije. Zdaj se govori, da je v kurzih, kjer se Nemci uče slovenščine, navadno le 3 do 4 dijakov pri pouku, drugi redno »švencajo« in nikogar ni, ki bi jih prijel za ušesa, saj je pouk prostovoljen in šolska oblast hoče na zunaj manifesti/ati. da skrbi za slovenski pouk! Tako izpolnjuje šolska oblast tukaj svojo dolžnost in ob enem služi zvesto pravemu svojemu gospodarju: nemško-narodni stranki! Proti koncu letošnjega leta se je nekaj posebnega zgodilo. Profesor je pripravnike vprašal: »Kateri znajo slovenščino popolnoma? Kdo je zna le nekoliko? Kdo prav malo? Kdo slovenščine sploh ne zna nič?« Zapisal si jih je, in Slovenci so se že veselili, da dobijo najpreje službe, ker se v slovenskem delu dežele krvavo potrebuje ljudskega jezika zmožnih učiteljev! Človek obrača, nemškonarodna stranka pa je na Koroškem, kakor menda v Avstriji sploh, bog, in dela, kar se ji poljubi. Slovenščine popolnoma zmožni fantje so morali na nameščenje čakati do zadnjega, in zdaj se jih je sedem poslalo v popolnoma nemške kraje, med Slovence pa se je poslalo tiste, ki malo, ali prav malo vedo slovenskega jezika, tiste Slovence, ki so kot dijaki zataj li narodnost in se slovenskega materinega jez ka nikjer in nikoli niso učili — in tiste Nemce, ki so par ur pohajali slovenske ure in tam uganjali svoje norce! C. kr. deželni šolski svet na Koroškem je iznašel nov ključ za postopanje s pripravniki: On namešča, tako namreč se opravičuje pred nemško-narodno javnostjo, tiste najprej, ki imajo boljše razrede v slovenščini, boljših razredov pa se je dalo nemškim kurzovcem. Tako služi c. kr. šolska oblast nemški stranki, ministrstvu pa se bo predstavljala z zlatim svojim ključem! Poročati imamo tudi še, da c. kr. deželni šolski svet zahteva od slovenskih učnih moči pismeni r e v e r z , da se ne bodo agitatorično udeleževali javnega življenja. Doslej ni bilo slišati, da bi se kaj sličnega zahtevalo od Nemcev. Par slovenskih učiteljev je imelo svoj sestanek, enkrat so se drznili pri konferenci v Ve-l.kovcu zahtevati, da se šola naj bolj ozira na materini jezik — in to vse je že agitacija! Kar pa dela nemško učiteljstvo, c. kr. šolska oblast ne vidi — in nima poguma videti in storiti, kar bi bila dolžna. Ze prejšnja leta smo se pritoževali po pravici o naših c. kr. šolskih nadzornikih, a nikdar c. kr. deželni šolski svet ni tako slepo služil nemško-narodni stranki kakor zdaj. Dobili smo namreč letos kot šolskega nadzornika bivšega glavnega učitelja Bendo, moža brez akademične izobrazbe! Ko je bil ta gospod imenovan nadzornikom, srečal je sedanji celovški župan Metnic znanega gospoda in ga je naivno vprašal: »Kaj pravite k imenovanju Ben-Ue?« »Pravim le, kar pravi ves svet, da Benda pri Vas stanuje,« mu je znanec odgovoril. Celovški župan in namestnik deželnega glavarja pl. Metnic vlada tukaj z denarjem svoje žene vso nemško-nacio-nalno stranko in — on menda imenuje na Koroškem tudi najvišjega šolskega funkcionarja. Umevno je, da se mora ta 'izvoljenec stranke tudi stranki pokoriti, a Slovenci se mu nc bomo pokorili in ne bomo molčali, in ne bo molčala »Slovanska Jednota« v državnem zboru. Še nečesa ne smem zabiti: Dva koroška rojaka, ki sta svoj čas morala iti v Maribor na pripravnico, sta letos tukaj prosila učiteljske službe in je do zdaj še nista dobila! To je zistem na Koroškem: Slovence odklanjati sploh že a priori, kar se jih »tihotapi nameščati na nemško stran, vračajoče se iz drugih pripravnic ne sprejeti v službo, in tiste, ki se že namestijo, prisiliti, da podpišejo listino šylloku, da bodo pozabili svojo rodno kri. Novi davek na vino. Dunaj, 9. nov. 1909 Finančni minister Bilinski je v svojem ekspozeju v državnem zboru o nameravanih novih davkih naznanil, da namerava vlada razun drugih davčnih predlogov predložiti tudi novo postavo za davek na vino, ter je le na kratko omenil koliko dohodkov si obeta država od tega davka. — Ker je moral finančni minister vsled pritiska industrijskih krogov, mest in severnih kronovin umakniti predlogo za višje obdačetije piva, domislil si je namesto tega obdačenje vina. Dotičnega zakonskega predloga pa še ni predložil zbornici. Ker pa ni znano, po katerih načelih se bo naložil novi davek, polastila se je vinogradniških krogov vseh kronovin bojazen pred tem davkom in se je obenem proti njemu razvil energičen odpor. Bati se je bilo namreč, da bo nameravani novi davek zadel produkcijo, t. j. vinogradnike same, ki že itak trpijo, zlasti na našem jugu, vei.ko vinsko krizo. Zato se je v državnem zboru sklicala danes seja vinarskega odseka, katere so se udeležili skoraj vs'i člani in kot zastopnik fin. ministrstva g. sekcijski šef dr. Ber-natzik, kot zastopnik poljedelskega ministrstva pa g. sekcijski svetnik baron Drechsel. Poslanci so hoteli slišati, na kak način, po katerih načelih namerava Bilinski na-lož.ti in pobirati novi davek. Sekcijski šef dr. Bernatzik je izjaVil, 'da doslej še sploh nimajo v fin. ministrstvu dotičnega zakonskega načrta pripravljenega, ne more torej še navesti podrobnih podatkov, ker še ni zbran ves potrebni materijal. Pač pa zamore pojasniti glavne principe nameravanega davka. Ne bo se namreč ustvaril novi davek, ampak preosno-val se bo le stari tako, da bo vsaj enakomerno zadel tudi one kroge, ki dosedaj niso plačevali tega davka, ki pa so vendar zmožni ga plačati, t. j. zasebni konsum. Davek na vino so plačevali dozdai samo krčmarji in tisti sloji, ki se bavijo s prodajo vina na drobno (Kleinverschleiss). Ni pa plačeval tega davka veletržec in zasebni konsument, ki kupi direktno pri pro-ducentu vina čez 57 1. Davčna mera je bila doslej 5 K 94 vin. državnega davka za 1 lil. Ta mera se namerava pa znižati na 4 K za 1 hI. Kljub temu znižanju pa si obeta država, da bi j'i dal ta davek nad 6 milijonov kron več ko doslej na leta, ker bi ta • davek zadel odslej več Ikonsumentov. Vsega skup bi novi davek, ki je državi nosil doslej okrog 6 milijonov kron, zanaprej dajal nad 12 milijonov. Razun tega name- ¥ Paul Bourget. — A. Kalan, (Da'je.) »Neka sem že dosegel,« je prče, 'danes zjutraj sem' se mu predstavil na zprehodu. Nist sicer ponosen na to, toda sedaj sva žc najboljša prijatelja na svetu. Zaupal sem mu, kak strah imam pred ha-zardnimi igrami, ki so me že dobro ^ogrevale« — to ie Za. lc preveč res — da pa še vedno rad igram navadne gre, vzlasti svhist. Ni mi seveda treba praviti, da s m se o vsem tem popreje poučil. Darsy je vsaki dan popoldne ob petih prihajal v klub, kjer je igral \vhist clo sedm h. In če ti hočr :ine> ' '\T"a ra1.« »Vendar pa ti ne zahtevaš od mene, naj ga jaz oskubem, da vrnem mlademu Renč-ju njegovih deset tisoč frankov,« regent v šali. »Kaj pa tvoja obljuba, da me ne boš ničesar izpraševal,« odgovoril mi e zelo resen. »Ti boš igral kakor boš znal. Prosim tc samo, da mi prilično v sredi igre rečeš: .Drn-i • oj iordin, ega v j ;. prstana pa jaz šc n Sftit viri?!' tpr 'vo nonr-NS š, da naj ti pokažem ta rubin, ki ga bom imel na mazincu . . .« In potegnil je iz žepa star prstan, okoli z zlatim obrobom, v sredi pa drag kamen nenavadne velikosti in čudovite prozornosti. »Dobil sem ga od svoje stare matere,« dejal je, ko sem ga ogledoval. »Dobra žena, prava Slovanka, je ob svojem času strastno ljubila drago kamenje. Jaz sem poprodal ob času suše skoro vse, kar smo podedovali iz nienih omaric za dragocenosti, najprej slike po pet tisoč frankov eno za drugo ... Ta rubin pa sem si prihranil za najhujšo silo. Danes pa sem posebno vesel, da ga nisem še prodal ln vendar so mi zanj ponuja.i že štirideset tisoč zlatov! Ker smo pa že pri denar u,« nadaljeval je, »pros!m te, preštej, ali je tu notri deset tisoč frankov?« In ponudil mi je svojo denarnico, jaz sem mu moral priznati, da je toliko denarja res notri. »To je najbolj delikatna točka, pri kateri se tud1 ti udeležiš mojega poskusa. Teh deset tisoč frankov treba da neseš ti Darsy-ju še danes popoldne. — On je doma, to vem. — Porečeš mu, da imaš nalog od Renč-jevega očeta, da se mu takoj izročj sinova menica za deset tisoč frankov.« »Jaz tega nc razumem,« odgovoril sem po kratkem premisleku, pa radovrd-nost je prevladala moj odpor, da bi se zlagal, četud; le M. Darsy-ju. Pa ker sem obljubil, naročilo tudi izvršim. Oderuh je pri svojem rokodelstvu vajen jednakih poravnav. Da je bila ta poravnava tako hitra, to se mi je zdelo, da ga ni iznenad lo. Toda če bi bil imel glede tega še kak pomislek, opustil bi ga bil, ko mi je izročujoč zadoižnico rekel: »Zatrepe gospodu M . . .« — imenoval mi je Renč-jevega očeta — »da sem jaz samo zato njegovemu s;nu posodil ta denar, da ga obvarujem pred gotovimi kremplji ... In pripravljen sem bil mu dovoliti obroke kakršne bi hotel. Jaz mu dam predujem, če hoče, še enkrat, in sicer koiikor hoče.« Tako je govoril ta lahkoživec ter se kazal przanesljivega nespametni mladini. Toda grda njegova hinavščina me je prevzela s tako grozo, da sem res iskreno želel, da se mo emu prijatelju posreči njegova »resna šala«. Zato sem brez najmanjšega omahovanja sedeč pri mizi in grajoč \vhist nekaj ur pozneje omenil prstana, kakor je bilo dogovorjeno. In vse je šlo tako po sekiricah, kakor je slikar napovedal. Našla sva Darsy-ja v klubu, dobila še četrtega in vsedli smo se k dogovorjeni igri. »To je rodbinski b;ser,« odgovoril jc Bordin na moje vprašanje in sc smejal. »Ta prstan imam samo, kadar igram za srečo. Preočiten je. da bi ga nosil na sprehodu. Toda nikar se preveč ne razvnemaj zanj, ker kamen je — ponarejen.« »Ponarejen?« skoro nehote vzklikne Darsy, »s takim okvirjem, to ni mogoče!« Tudi sedaj nisem zopet razumel, kak načrt ima moj prijatelj. Zakaj sedaj tako malo ceni prstan, o katerem mi je sam povedal, kako dragocen da je? Vendar pa je popolno dosegel svoj namen, ak« je hotel s tem prav v živo zadeti mojo radovednost, kakor tudi radovednost izkori-'ščeva ca svoj:h žrtev v Monte Carlo. »Da, ponarejen.« ponovj prijatelj popolno mirno kakor dovršen komedijant. »Do cela ponarejen!« ISiiel je prstan z mazinca in ga je dal meni. Jaz sem ga dal Darsy-ju in opazil sem, da so njegove oči zopet dobile oni pohlevni izraz iz prejšnjega večera, ko je gledal, kako se je naenkrat razsula Boy-ardu vsa sreča pri igri. »Ponarejenih kamnov,« je dejal, »kakor je ta rubin, navadno ne opremljejo s tako dragocenimi okvirji . . .« »Teli misij jc bil vedno tudi moj oče,« odgovori Bordin, »da so ga namreč dali v popravilo nepoštenemu zlatarju, ki je vdelal v okvir ponarejen rubin, pravega pa ohranil za-se. Poglejte, vsaj to delo ni francosko. Zato je bil zelo iznenaden po smrti moje stare matere, ko smo med izrednimi dragocenostmi našli tudi ponarejen rubin s takim okvirom . . . Oporoka jc bila tako jasna, da nismo mogli o tem dvomiti . . lava vlada obdačiti tudi kvaliteto vina in sicer na ta način, da se bo plačevalo davek od boljših vin, ki se ga prodaja v steklenicah. 0 tem je že p.sal današnji »Slovenec«. Ta davek na boljše vino v steklenicah bi državi nesel nad 3x/j milijona kron. Kar odpade državi na dohodkih pri pivu, ki jih je prepustila deželam, to bi v višji meri dobila pri Vinu. Način pobiranja davka na vino bi pa bil odslej naslednji. Producent bo moral naznaniti vsakokrat finančni straži, koliko vina in komu ga namerava poslati. Finančna straža bo izdala nekako spremnico (Begleitschein), ki se bo pridejal dotične-mu tovornemu listu; pri izročitvi vina v roke kupca, bodisi krčmarja ali zasebnika, bi se pa obračunal in plačal davek. Ta sistem se imenuje »Transportskontroll -steuer«, kakor ga že imajo v Badenu in Elzasu, kjer se za državo in glede doklad tudi za dežele izborno obnese. Ob vpeljavi tega sistema bi odpadli vsi dosedanji načini plačevanja davka na vino, t. j. po zakupu ali po pogodbi, po ta-kozvani »Abfindung«. Dobiček, ki ga imajo zdaj zakupniki ali pa pogodbeniki, bi spravila država, oziroma dežela. O teh izvajanjih gospoda zastopnika finančnega ministrstva razvila se je prav živahna debata, katere so se udeležili skoro vsi navzoči člani vinarskega odseka, med njimi tudi poslanci Biankini, Spinčič, Roškar in dr. Hočevar. Enoglasno so se vsi izrekli proti temu, da bi se na katerikoli način novi davek odložil od konsu-menta na producenta, ker danes itak prenaša naše vinogradništvo veliko krizo, bodisi zaradi pomanjkanja delavcev, bodisi zaradi velikih stroškov produkcije same in v južnih krajili zaradi nadproduk-cije, ki pritiska ceno vina tako nizko, da se ne pokrijejo niti stroški pridelovanja. Poslanca Roškar in dr. Hočevar sta še posebej poudarjala, da bo novi način pobiranja tega davka delal producentom mnogo sitnosti in poti, ko bo treba pri vsaki pošiljatvi iskati finančno stražo, in ko bo tej dana pravica kontrole po kleteh in kolodvorih. G. sekcijski šef dr. Bernatzik je enoglasni odpor proti nameravani postavi, če in v kolikor bo zadela producente, že danes videl in je izjavil, da še rii izgovorjena zadnja beseda. Proti enakomernemu, pravičnemu ob-dačenju tudi zasebnih konsumentov, ki so premožnejši sloji, in tudi proti obdačenju finejšega, dražjega vina v steklenicah, se ne bomo vpirali. pač pa se bodemo branili proti vsaki nakani, da bi se vinogradništvo v produkciji zadelo s kakimi težavami in davki, ker že tako ječi v hudih stiskah zlasti na našem jugu. Natančnejše se bo govorilo, ko dobimo v roke dotični zakonski načrt. Čeprav rabi zdaj država prav krvavo novih dohodkov, ne sme pri tem zadeti itak preobloženo naše malo vinogradništvo. Sklenila se je končno resolucija, da vlada ne sme predložiti nobenega načrta, po katerem bi se produkcijo in pa konsum širših slojev hujše prizadelo kot doslej! Državni zbor. tingente ali množine. Za obratno dobo 1908'09 je ta kontingent iznašal 1,017.000 hektolitrov. In ta množina špirita je bila porazdeljena na razne večje žganjarne, katerih je zadnje leto bilo 1402. Na Kranjskem je menda ena sama, katere kontingent iznaša 154 hI 63 1. V Galiciji pa -je teh žganjarn 846, na Češkem 271. Vse te žganjarne, ki po eg znižanega davka dobivajo še bonifikacije za izvoz špirita, so seveda v rokah le bogatih graščakov in židovskih najemnikov. To je avna korupcija, ki io država trpi že nad dvajset let večinoma na korist galiških žlahčičev in Židov. Zadnji zakon, ki določa kontingent in porazdelitev, pa je potekel že koncem avgusta t. I. in vlada je upravnim potom podaljšala določbe. Začetkom tekočega zasedanja pa je vlada zbornici predložila načrt zakona, s katerim naj se podaljšajo veljavne določbe, dokler se ne uve javi zakon o zvišanju žganjarine. IDanes se je proračunski odsek bavil s tem vprašan em. Poljska poslanca Bat-taglia in Kolischer sta seveda priporočala vladni načrt, ostali govorniki pa so ostro grajali te privilegije nekaterih zasebnikov. Ker je predsednik dr. C h i a r i videl, da je opozicija v večini in bi odklonila vladni načrt, je po glavni razpravi zaključil sejo in tako vladne stranke obvaroval nove blamaže. Sicer pa je -javen škandal, da je bilo odsotnih največ poslancev iz bližnjih krajev. Dunaj, 9. novembra. Železarska družba. Začetkom današnje seje proračunskega odseka je vprašal dr. Stein\vender fi, nančnega mimstra, ali so mu znane spletke praške železarske družbe in ka; hoče vlada storiti, da prepreči nakane železarskega kartela. Stvar je namreč ta: Praška železarska družba pod vodstvom znanega Kestraneka hoče pri likvidaciji češke montanske družbe državo okaniti za večjo vsoto pristojbin. Kot kupno ceno so finančnemu oblastvu naznanili le osem milijonov, dasi prava vrednost iznaša nad 40 milijonov. To je ena. Druga je, da hoče železarska družba delniško glavnico zvišati od 25-7 na 375 milijonov kron, češ, da mora zgraditi nove rove in poplačati neke dolgove. To pa so ie prazni izgovori, ker družba ima bogate rezerve. Ako pa družba potrebuje več glavnice, izda lahko nove delnice po isti ceni, kakor dosedanje. Tega pa družba noče, da sj prihrani pristojbine od delnic. Pač pa namerava ceno delnicam zvišati od 400 na 500 kron in potrebno vsoto 6,425.000 K vzeti iz rezervnega zaklada. S tem se delniška glavnica zviša za četrtino, obenem pa zniža dohodek delnic in seveda v isti meri tudi davek od dividend. Iz tega -je razvidno, da bi bogati delničarji poleg mastn h dividend radi še državo opeharili za več tisočakov. Finančni minister je obširno pojasnil to mahinacijo železarske družbe in izjavil, da finančna uprava ne bode dovolila zvišanja nominalne vrednosti delnic. Obenem ie finančna uprava storila potrebne korake, da prepreči nakane železarskega kartela. Razdelitev špirita. Ako se ne motim, država že od leta 1888 določa, koliko špirita smejo na leto skuhati žganjarne, ki dobe določene kon- 0 notranjem položaju. Ljubljana, 10. novembra. Dr. Lueger, Liechtenstein, Gessmann, Ebenhoch in Schraffl so se posvetovali včeraj skupno s parlamentarno komisijo »Poljskega kola« o de ovnem programu in o pogojih premirja s »Slovansko Unijo«. Globinski je predlagal sledeči delovni program: začasni proračun, finančne predloge, delegacijski kredit, kontingent špirita, rekrutna predloga in predloga o lokalnih železmeah. Stapinski naglaša, da je položaj Poljakov nevzdržljiv. Ne more se zahtevati, da podpira o Poljaki prOtisiovan-ski zistem. Položaj je skrajno poostren. Poljski klub je dolžan, da zahteva, naj se izloči § 14. Gessmann je izjavil, da mora njegova stranka postopati skupno z nemškimi svobodomiselnimi strankami. Stranka hoče, naj se izloči osebno vprašanje. Danes se posvetuje predsedstvo Poljskega kola z voditelji nemških svobodomiselnih strank in krščanskih socialcev, jutri sledi konferenca poljsk;h voditeljev s »Slovansko Unijo«. V petek ima plenarno sejo Po jsko kolo. O posvetovan u voditeljev nemških svobodomiselnih strank z voditelji Poljakov so izdali komunike, da so vsi govorniki izjavili, da hočejo pospeševati akcijo Poljskega kola in da naj se izloči § 14. Starzynski se je na več shodih zaletaval v »Slovansko Unijo«, češ, da njeno nasprotstvo proti ministrstvu ni upravičeno. V korespondenci »Centrum« izjavlja neki poljski voditelj, da je položaj za Poljake nevzdržlj;v. Čakati moremo Ie še ta teden, a potem moramo jasno povedati, kaj :e za nas večje vrednosti: sedanja v ada ali parlament. Če misli Bienerth. da je močne;ši kakor parlament, bo predlagal cesarju, naj razpusti državni zbor, če pa misli, da je slabejši, mora ponuditi kroni demisijo svojega kabineta. Poslanci so včeraj zelo razpravljali o govorici, da odstopijo parlamentarn' ministri Bilinski, V/eiskirchner, Schreiner, Duleba in Hoclienburger, če se ne posreči zbornična delozmožnost, ker nočejo ostati v vladi, ki bi morala vladati s § 14. Volitve v obrtno sodišče. Vse volivce v obrtno sodišče opozarjamo, da se strogo m točno drže časa in kraja volitev, kar je oboje na vsaki izkaznici natančno določeno. Posebno volivce v okolici opozarjamo, da se bo volilo samo v tistem času, ki je na izkaznici določen. Kdor še ni prejel glasovnice in izkaznice, naj gre takoj na magistrat, kjer bo dobil glasovnico in izkaznico. Volivci v okolici dobe izkaznice in glasovn.ee pri svojih županih, če jim še niso bile dostavljene od županstva. XXX lj Volitev obrtnega sodišča v Ljubljani. Dodatno k razglasu o razp.su volitev prisednikov m namestnikov obrtnega sodišča, ki se ima ustanoviti v Ljubljani in prisednikov vzklicnega sodišča, se odreja volitev za voiivni razred delavcev na nedeljo, dne 14. novembra 1909 ln za voiivni razred podjetnikov na torek, dne 16. novembra 1909. Volilo se bode v sekcijah, sestavljenih po krajevnih skupinah, ki se na podlagi § 5., odstavek 2. m.nistrske na-redbe z dne 15. julija 1909, drž. zak. štev. 112, določajo tako-le: I. sekcija obsega občine Brezovica, Dobrova, Log, Rudnik in Vič ter voli na alineah (občina Vič). — II. sekcija obsega občine Črnuče, Devica Marija v Polju, Dobrunje, Ježica, Moste in Podgorica ter voli v Mostah. — 111. sekcija obsega občine Medvode, Spodnja Šiška, Šmartno, Št. Vid iu Zgornja biška ter voli v Št. Vidu. — IV. sekcija obsega občine Grosuplje, Lipljenje, Račna, Slivnica, Št. Jurij in Šmarje ter voli v Stranski vasi (občina Grosuplje). — V. sekcija obsega občine Iška Loka, Iška Vas. Pija-va Gorica, Studenec, Tomišelj, Vrbljenje in Želim Ije ter voli na Studencu. — VI. sekcija obsega 1. (šolski okraj), 2. (Št. Jakobski okraj), 5. (predkraji) in 6. (Vod-mat) okraj mesta Ljubljane ter voli v Ljubljani. — VII. sekcija obsega 3. (Dvorski okraj) in 4. (Kolodvorski okraj) mesta Ljubljane ter voli v Ljubljani. — Skupni izid volitev, izvršenih v teh sekcijah, se ugotovi in razglasi pri VI. sekciji v Ljubljani. — Ura pričetka in zaključka volitve ter voiivni lokal se naznanijo najkasneje osem dni pred volitvijo na krajevno običajni način v vseh občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča in je lokal in čas naznanje tudi na volivnih izkaznicah. Vsako posamezno volitev vodi od obrtne oblasti določeni voiivni komisar, ki odloča o identiteti volivcev in o veljavnosti oddanih glasov, ne da bi bila dopustna nadaljnja pritožba. Volitev se prične ob določenem času ne glede na števiio došlih volivcev in se zaključi ob določeni uri. Voli se na ta način, da se osebno oddajo glasovnice. Samo v skupini podjetnikov smejo voliti za ženske njihovi zakonski možje ali pa posebno pooblaščene tretje osebe. Osebe, ki v volivnem imeniku niso vpisane, ne morejo voliti. Vol'.vci oddajajo svoje glasovnice po vrsti, kakor se javijo. Izvoljen je, kdor združi nase absolutno večino oddanih glasov. Če se pri volitvi ne doseže absolutne večine, se odredi ožja volitev med onimi osebami, ki so dobile največ glasov. Pri morebitni ožji volitvi smejo volti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z volivno izkaznico, ki je bila pri prvotni Volitvi zaznamenovana. Proti volivnemu postopanju in proti ugotovitvi izida volitve v smislu § 12. min. odredbe z dne 23. aprila 1898, drž. zak. št. 56, ni dopustna pritožba. XXX Socialni odsek je nadaljeval včeraj popoldne razpravo o § 2. in 3. soc;alnega zavarovanja, ki govorita o bolniškem zavarovanju. Splošno se je naglašalo, naj bi se odpravilo določilo, po katerem naj bi bile iz zavarovanja izvzete osebe s plačo, ki presega 200 kron mesečno. Če to ni mogoče, naj bi se mera zvišala. Z ozirom na to vprašanje skličejo prihodnji teden enketo. XXX Včeraj se je pričela na Dunaju konferenca škofov. Navzoči so bili praški, solnograški, olomušk', goriški, graški, briksenški, lvovski, brnski, linški, kra je-vograjski, mariborski in 'šenthipolitski cerkveni knezi. XXX Cesar bo zaslišal v avdijenci zopet več ogrskih političirh veljakov. Košut in Apponyi sta že pozvana. Košut hoče baje nastopiti proti Justhu. Vladar je baje že izjavil, da dovoli plačila v gotovini in nekaj vojaških konce.ij. x>= Mohorjani! Ko sprejmete leto? nje knjige Družbe sv. Mohorja, da= rujte vsak po svojih premoženjskih razmerah za naš narodno=obrambni sklad! i. A. Volitve prisednikov iz skupine delojemalcev VI. sekcije v Ljub jani se vrše 14. novembra v sledečih lokalih: Volivci I. in II. skupine (veliki in mali obrati), volijo v veliki dvorani Mestnega Doma. V Mestnem Domu volijo torej volivci. ki so vposieni v obrat;h nahajajočih se v šolskem, št. jakobskem in vodmat-skem okraju. B. Volitve prisednikov iz skupine delojemalcev VII. sekcije v Ljubljani se vrše 14. novembra v sledečih lokalih: 1. Volivci I. skupine (veliki obrat') volijo v telovadnici I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici, št. 17. 2. Volivci H. skupine (mali obrati) volijo v telovadnici II. mestne deske ljudske šole na Co zovi cesti št. 5. V teh volivnih lokalih volijo vo ivc', ki so vposleni v obratih dvorskega in kolodvorskega okraja. II. A. Volitve prisedirkov iz skupine delodajalcev VI. sekcije v Ljubljani se vrše 16. novembra v sledečih lokalih: Volivci I. in II. skupine (veliki in mali obrati) volijo v veliki dvorani Mestnega Doma. V Mestnem Domu vo'ijo volivci, katerih obrati se nahajajo v šolskem, št. jakobskem in vodmatskem okraju ter v pred-k rajih, B. Volitve prisednikov iz skupine de-lodajalcev VII. sekcije v Ljubljani 16. novembra se vrše v sledečih lokalih: Volivci I. in II. skupine (veliki in mali obrat ) volijo v telovadnici 1. mestne deške ljudske šole v Komenskega u.ici, št. 17. V telovadnici I. mesene deške ljudske šo'e v Komenskega ulici voli o volivci, katerih obrati se nahajajo v dvorskem in kolodvorskem okraju. Voiivni čas za vse skupine je od 8. do 12. ure. Samo skupina delodajalcev (mojstrov), ki volijo v telovadnici I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici, voli od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne, (torej dve uri več). Na volivnih izkaznicah je določen voiivni lokal ter čas volitve. Volitve se vrše določenega dne Ob določeni uri brez ozira na število došlih volivcev. Ob določeni uri se tudi konča volitev; le oni, ki se tedaj nahajajo v volivnem lokalu, morejo oddati glasovnice. Glasovnice se oddajo volivnemu komisarju osebno, le samostojne ženske (one, ki majo kako obrt) sme o voliti po svojih zakonskih možeh ali po kaki tretji pooblaščeni osebi. Pri oddaji glasovnic naj se izkaznice v svrho zaznambe z uradno štampiljo predloži, kajti pri eventuelnili ožjih volitvah smejo voliti le oni, katerih izkaznice so na ta način zaznamovane, ki so torej volili pri prvi volitvi. Vsi volivci, ki bi tri dni pred začetkom volitev, to je do 11. oziroma 13. novembra še ne dobili volivnih izkaznic, naj se zglase pri mestnem magistratu, kjer dobe glasovnice in izkaznice. DELAVCI! V nedeljo, dne 14. novembra t. 1. so volitve v obrtno sodišče. VSi delavci naj se prav gotovo udeleže teh volitev ter naj na glasovnice zapišejo razločno in natančno imena in stanovanje sledečih gg. kandidatov delavcev: I. Skupina velikih obratov. P r i s e d n i k i : 1. Karu Josip, usnjar, Ljubljana, Martinova cesta 5. 2. Premk Valentin, strojnik, Martinova cesta 3, Ljubljana. 3. Žnidaršič Anton, ključavničar. Prečna ulica 8, Ljubljana. 4. Zabukovec Vinko, delavec v predilnici, Komenskega ulica 16. D. Vrtačnik Franc, blagajnik, Ljubljana, Vič št. 48. 6. Bizjak Peter, mizar, Ljubljana, Turr jaški trg 8. . J 7. Novinc Franc, papirniški delavec^ Prcsks 8. Čemažar Franc, papirniški delavec, Vevče. Namestniki: 1. Novšak Ivan, livar, Ljubljana, Flori-janska uMca 27. 2. Križaj Martin, jermenar, Moste 74. 3. Melja Jakob, papirniški delavec, Vevče. 4. Pečan Jožef, usnjar pri Pollaku, Ljubljana, Sv. Petra cesta 72. Vzklicno sodišče: 1. Jeriha Anton, papirniški delavec, Vevče. 2. Medica Ivan. knjigovodja, Ljubljana, Levstikova ulica 15. Delavci! Vsi na volišče in volite enoglasno zgoraj imenovane kandidate! pripravljavnl odbor za volitve v obrtno sodišče. OBRTNIKI! V torek, dne 16. novembra t. 1. so volitve v obrtno sodišče. Vsi obrtniki naj se prav gotovo udeleže teh volitev ter naj na glasovnice zapišejo razločno in natančno imena in stanovanje sledečih gg. kandidatov obrtnikov: P r i s e d n i k i: 1. Pust Franc, tesar. Ljubljana. 2. Weibl Josip, ključavničar, Ljubljana. 3. Rojina Anton, mizar, Ljubljana. 4. Eberl Hugo, pleskar, Ljubljana. 5. Ogrln Ivan. zidar, Ljubljana. 6. Rojina Jožei, krojač, Ljubljana. 7. Rozman Ivan, čevljar, Ljubljana. 8. Dimnik Jakob, mesar, D. M. Polje. 9. Tršan Alojzij, Žagar, Tacen 44. 10. Bergant Ivan, načelnik mizarske zadruge v Št. Vidu pri Ljubljani. Namestniki: 1. Večaj Alojzij, pečar, Ljubljana. 2. Kočar Ivan. mesar, Ljubljana. 3. Jerin Luka, čevljar, Ljubljana. 4. Vrhovec Franc, kovač, Ljubljana. 5. Štrumbelj Ivan, gostilničar, Ig. 6. Medved Valentin, sodar in načelnik sodarske zadruge, Tacen. Vzklicno sodišče: 1. Belec Anton, klepar, Št. Vid nad Ljubljano. 2. Kregar Ivan, pasar, Ljubljana. Obrtniki! Vsi na volišče in volite enoglasno zgoraj imenovane kandidate! ' Pripravljavnl odbor za volitve v obrtno sodišče. POMOČNIKI*, V nedeljo, dne 14. novembra t. 1/ so volitve v obrtno sodišče. Vsi pomočniki naj se prav gotovo udeleže teh volitev ter naj na glasovnice zapišejo razločno in na tančno imena in stanovanje 'Sledečih kandidatov pomočnikov: II. Skupina malih obratov: Prisedniki: 1. Pobeško Ivan, čevljar, Francovo na- brežje 1, Ljubljana. 2. Urbar Jernej, pek, posestnik, Selo - Moste. 3. Jereb Valentin, kamnosek, Veliki štra- don 7, Ljubljana. 4. Štrus Ivan, krojač, Komenskega ulica 12, Ljubljana. 5. Lotrič Andrej, ključavnjčar, Hranil- nična ulica 8, Ljubljana. 6. Borštnar Franc, miizar, Hranilnična ulica 6, Ljubljana. 7. Uranič Ferdinand, podobar. Sv. Petra cesta 23, Ljubljana. 8. Šušteršič Franc, tesar pri g. Pustu v Ljubljani. 9. Ravnikar Ivan, pečar, Selo 19. 10. Kremžar Ivan, klepar, St. Vid nad Ljubljano. Namestniki : 1. Rojšek Jožef, tesar pri A. Mačku, Slap (D. M. Polje). 2. Pančur Anton, krojač, Florijanska ulica 22, Ljubljana. 3. Metiard Franc, mizar, Poljane pri Št. Vidu. 4. Lampič Jožef, klju&vničar, Spodnja Šiška 12. 5. Cedilnik Franc, tesar pri Lehnerju, Tacen. 6. Kavčič Andrej, pasar pri Kregarju, Cerkvena ulica 21, Ljubljana. Vzklicno sodišče: 1. Rupnik Franc, mizar, Židovska ulica 5./III., Ljubljana. 2. Ramovš Ivan, tesar, Stožice 51. Pomočniki! Vsi na volišče in volite enoglasno zgoraj imenovane kandidate! Prlpravljavni odbor za volitve v obrtno sodišče. XXX _ Včeraj je tiskarski škrat ime kandidata Karu Josip pokvaril v Kam, a se mora glasiti: Karu Josip, Martinova c e s t a 5. (I. skupina, delojemalci.) Dnevne novice. + Popolna zbeganost v liberalnem taboru. Kakor strela so udarili »Sloven-čevi« članki, ki so osvetlili kakovost farizejskega pohujšanja nad škofovo brošuro, med izvestno liberalno kliko. Pri »Narodu« si je znana klika že roke mela, ker je »Slovenec« spočetka molčal, ampak (farizejski generalštab se je strahovito ureza!. Danes Imamo v rokah pisma liberalcev in razpolagamo z neštetimi privatnimi izjavami uglednih liberalcev, ki se pohujšujejo nad — početjem lastne stranke, oziroma tiste klike, ki svoje pristaše terorizira, a jo zadnji čas tudi nič več ne ubogajo kakor takrat, ko je oče Tavčar rekel, da je, in je bilo! Liberalci so s svojo polemiko v zadevi brošure ustrelili takega ■kozla, kakršnega dozdaj še nikoli niso in tega kozla ne bodo brez škode za svoj organizem požrli, ampak jim bo v grlu obtičal. Danes vsak pošten liberalec daje prav knezoškofu in če kaj kritikuje, kri-tikuje pošteno, »Narod pa je s svojim iz-rabljevanjem, ki je ena samo velika hinav-ščina, ustrelil luknjo v vodo in se jc sarn umazal, da se iz umazanosti vuiv ne vidi. Ali boste to svojo neumnost drago plačali! + Načelnik vseh devičarjev, dr. Tavčar, je govoril o čistosti v Kamniku. Govoriti o čistosti pred kamniškimi liberalci, to pomeni toliko kakor govoriti sovam o ultravioletnih žarkih; kamniški liberalci že vedo, zakaj . . . Nadalje se o Čistosti govori čisto, dr. Tavčar pa je v tem oziru veliko grešil in njegovi »alojzi-anski« poslušalci se niso nič pohujšali. Tudi je bila velika ironija v tem, da jc o neomadeževanosti. ki jo -je menda škof tako »žalil«, govoril 'šef tistega lista, ki daje v svojih podlistkih zakonskim iti otrokom spolni pouk na zgledih pri juncih in bikih. Nič manj humorja ni v tem. da jc dr. Tavčar v svoji »kritiki« priznal plemenit namen škofov, pohajajoč iz njegove pobož-nosti in gorečnosti za blagor svojega ljud. stva, »Narod« pa je nesramno pisal, da je škof brošuro spisal zato, da bi »gšeft« napravil in da je morebiti vse, kar je opisal, sam izkusil. Tako laž sama sebe ubija. + Kdo je pohujsal? Dr. Tavčar je ldealnočistim kamniškim liberalcem pripovedoval, da jc pohujšal Slovence seveda škof. Lil jc prave krokodilje solze in dejal, da bi se malodane zjokal nad tem, koliko neomadeževanih ,src slovenskih mladeničev in devic jc vsled škofove brošure pohujšanih in vznemirjenih. Najprej povemo, dr. Tavčarju, da so njegove po- vesti nešteto več src slovenskih fantov in ' nežnih deklet zbegale in ob srčni mir spravile, kakor pa škofova brošura. Ce je danes mladina pohujšana, jc zato, ker so liberalci napravili gnusno in vnebovpijoče lopovstvo, da so nad škofovo brošuro, namenjeno izključno le za zakonske, prežali kakor volk na jagnjc in da so jo šli kupovat za otroke in jo potem nežni deci, predvsem pa deklicam, zastonj podarje-vali. V resnici čista mladina ie bila izključno le po krivdi liberalcev pohujšana, ki so se na to svoje zločinstvo že dolgo pripravljali in česar knezoškof v svoji neskončni dobroti in nepoziianju Iopovstva izvestne liberalne klike v Ljubljani ni vedel in ni hotel in mogel verjeti. V resnici čista in verna mladina pa se po našem mnenju kljub satanskim namenom liberalne klike vendarle ni veliko pohujšala, ker ni nič razumela in šla stariše vprašat, da so jih ti pomirili. »Pohujševala« se je v prvi vrsti in najbolj tista malopridna mladina in tista nagnjita dekleta, ki so že vsled »Narodovih« pornografičnih listkov in njegove seksualne propagande ter vsled družbe svobodomiselnih »čestilcev nage kulture« do srede duše pokvarjene. Opravičeno se ta mladina ni pohujševala, ker vse, kar je v brošuri, po zaslugi liberalne kulture že ve in ve še veliko več. Pohujšujejo se nadalje ljudje vsled zelene brošure, ki so jo liberalci izdali in z umazanim komentarjem opremili ter mladini zastonj razdajali. Vse to bi naj bil dr. Tavčar v Kamniku povedal, pa bi bil povedal, kar mislijo tudi vsi pošteni liberalci, ki še niso tako daleč, da bi se dali od izvestne klike slepiti in kojih je vsak dan več. + Veliko liberalcev nas zasebno in pismeno povprašuje, kako to, da njihovo glasilo, ki je do tistega dne, ko je izšla škofova brošura, bilo za naravnostno spolno razjasnjevanje in ki se je ogrevalo za sklepe manheimskega kongresa za seksualno pedagogiko, kjer se je sklenilo, da naj se otroke že od najnežnejše dobe poučuje v spolnih rečeh, danes lomi kopje za čistost, neomadeževanost in sramežljivost? Kako neki, da oni »Narod«, ki je do danes trdil, da je slovensko ljudstvo premalo o spolnosti poučeno, naenkrat kriči, da spolnega pouka niti zakonci ne rabijo? Zdi se premnogim liberalcem tudi to silno zagonetno, da je njihovo glasilo katoličan-stvu vedno očitalo mržnjo zoper spolnost, danes pa se ešofira, da katoliška cerkev ijudstvo s spolnim vprašanjem seznanja. — Odgovor je kaj lahek. Liberalni kli-kovci so staknili skupaj svoje glave in dekretirali, da se škofova brošura mora izrabljati. Liberalni kliki je vseeno, ali mečejo v cerkev blato ali rozine, ali se bore zoper njo z seksualnostjo ali z devi-štvom. Zaba se mora dreti, če je v mlaki ali če sedi na solncu. Ce bi bil na primer tnezoškof spisal brošuro, v kateri bi se !)ll izjavil zoper spolno razjasnjevanje, pa bi zdaj »Narodova« klika tulila, da je škof nazadnjak, kastrat, eunuh, in da je cerkev zoper napredek in kulturo in da ubija življenje. Dokler bo znana klika z mezincem migala, bo kričala in grizla okoli sebe, vseeno s kakšnim orožjem. + Spolno življenje v liberalni luči. Ni dolgo, je zagledal v »Narodu« luč dneva podlistek, ki znači svetovni rekord v umazanosti. Tam se namreč onisuje »ljubezen«, kako je nastala med pračlove-štvom. Opisuje se samica, kakor je zrasla v Haecklovi domišljiji, in samec. Nato pa sledi podrobno, s pravimi imeni označeno, dolgovezno, z umazano domišljijo do najvišje potence opisano to, nad čemer se danes liberalna klika »zgraža«, češ, da je tako grdo, da bi se niti imenovati ne smelo. Ponatisnite še enkrat ta podlistek, vi pohujšani; mi ga ne moremo, ker bi nas potem do smrtne ure pekla vest zaradi onih tisoč in tisoč, ki bi jih zastrupili in spolno pervertirali! V Nemčiji, v Angliji in celo že v Italiji in na Francoskem so se združili zdravniki in pedagogi zoper ta spolni ekshibitionizem, kakor ga pri nas »Narod« propagira vkljub temu,' da imamo državnega pravdnika in društvo za varstvo mladine! In ti ljudje se še predrznejo zgražati se nad knjigo moža, ki je tako neomadeževanega življenja! Sram vas bodi. farizeji, ki je vaše srce polno ostud-nosti in gnjilobc! + Zakaj se zgražajo? Do danes je klika spolnost imenovala višek življenja, neskončno čisto in je propagirala po svojih listih pravi kult erotizma, kakor so ga komaj v starem Babilonu poznali. Danes pravijo celo spolnemu življenju z a k o n-c c v, da je grdo, da se mora s plaščem zakrivati in da spolnost spada trie d nižje nagone. In zakaj? Ker je knezoškof spisal zakoncem knjigo, da bi brez greha in pošteno spolno živeli. Tega pa liberalna klika noče; ona hoče, da ostani zakonsko in nezakonsko življenje s plaščem zakrito, da nihče vanj ne posveti in zakliče: Oreh je, kar počenjate, zakonski stan je svet stan in zakonsko spolno občevanje je po-vzdignjeno po naukih katoliške cerkve do svetosti in vzvišenosti, zato ga ne zlorabljajte in živite tako. da boste zdravi vi, vaši otroci in ves narod! In škof je bil poklican to reči, ker tisti, ki bi tudi bili poklicani, se niso upal, njega pa je ljubezen In skrb za ljudstvo gnala do tega. In ljudstvo pričakuje v vseh zadevah poduka od svojih duhovnikov in od svojega višjega pastirja — da ga ne zahteva od liberalnih inteligentov, tega so slednji sami krivi! -f O samih kanonikih sanja te dni »Narod« in fantazira o neki struji, ki da je zadnji čas v »Slovencu« zmagala. Mi »Narodovo« kliko opozarjamo, da se bodo n eni računi vselej izjalovili, kadar bo na kak spor med nami računala! Ljudje poštenih namenov sc ne bodo medseboj sprli, tudi če bi v vsem ne bili istih nazorov. Zakaj pa smo mi molčali, smo že povedali in izkušnja je pokazala, da smo pravo zadeli. Mi smo čakali tako dolgo, da je »Narod« s svojimi časnikarji in voditelji oslarijo naredil, in tako dolgo, da je klika zeleno pornografijo izdala. Molčali smo tudi zato, ker se prve dni cela afera ni zoper cerkev in duhovščino in zoper stranko, ki s tem ni imela absolutno nič opraviti, izrabljala. Molčali smo, ker smo brali v »Rdečem Praporu« in celo v celjskem »Dnevniku« kritike, ki so kazale kljub mnogim animoznostim pošten namen, čakali smo, ker smo vsled tega upali, da bodo pošteni kritiki povedali v nasprotnih listih stvarno mnenje o spornem sekstialnorazjasnjevavnem vprašanju, bržčas bi bili mi potem tudi znanstveno povedali svoje mnenje in dalj prostor kritikam; molčali pa srno tudi zato, ker smo upali, da afera mine in se ne bo delalo umetno pohujšanje, »Narod« pa ni mogel zatajiti svoje narave in dr. Tavčar se je v Kamniku celo tako daleč zaletel, da je S. L. S. potegnil v celo zadevo, katere vsa stvar prav nič ne zadeva. Zdaj pa smo udarili.in da smo pošteno treščili, to dokazuje popolna zbeganost celo v taboru klike. Obljubljamo pa tudi, da zdaj mi afere ne bomo pustili zaspati in da bo vse slovensko ljudstvo kliki pokazalo, da ne bo pustilo blatiti škofa, ki je za svoje ljudstvo storil toliko dobrega, da bo njegovo ime ostalo z zlatimi črkami v naši zgodovini zapisano. Roke proč od moža molitve in samozatajevanja, proč klika s tvo imi umazanimi prsti od moža neomadeževanega in gorečega za svoj narod, ki mu bo ostal na vse veke hvaležen! + Mnogi liberalci se te dni škandali-z nje jo nad kliko, ki -je začela ostudno kampanjo zoper škofa. Z!asti je v precej liberalnih krogih veliko ogorčenje, da je klika po liberalni tiskarni v Kranju dala natisniti zeleno brošuro in da jo je med mladino vrgla. To je veselo znamenje, da je naš narod v svojem jedru zdrav in da tudi nemalo tiste inteligence, ki je po tradiciji v liberalni stranki, misli in čuti zdravo in pošteno in da pošteno krščansko žvljenje spoštuje. »Narod« in njegova klika je lahko prepričana, da se ji tla pod nogami občutno majo in njihova zadnja gnusna kampanja se je obrnila proti nji sami! + Z zeleno brošuro liberalna klika ni v zvezi, -je stokal predvčerajšnji »Narod«. Zato, ker liberalna klika z zeleno brošuro ni v zvezi, zato jo »Gorenjec«, glasilo gorenjskih liberalcev, z debe.imi črkami priporoča in bržčas jo iz istega vzroka priporoča veleliberalna »Soča« med dnevnimi novicami na sledeč način: »Pozor! Brošure, ki jo je spisal ljubljanski škof, ni mogoče dobiti. Da se ustreže splošni želji, je izdal g. Lampret v Kranju komentar k brošurici, v kateri1 pa so natisnjeni vsi glavni odstavki škofove brošure. Bro-šurica se prodaja v obeh naših knjigarnah.« — Izborno! Prav ta »Soča pa je rjula, kakšno pohujšanje da je škof napravil! + Gorenjsko kršč .soc. delavsko pol. društvo sklicuje v nedeljo 14. novembra štiri shode. Ob deveti uri dopoldne na Savi v »Delavskem Domu«. Poroča Moškerc iz Ljubljane o starostnem zavarovanju in o J. S. Z. Ob pol 11. uri dopoldne v Kropi, ob 4. uri popoldne v Kamni Gorici. Poroča Ivan Gostinčar. Ob tretji uri popoldne shod v Mojstrani. O delovanju deželnega zbora poroča poslanec Piber, o starostnem zavarovanju in o J. S. Z. Moškerc. + III. mladeniški" tečaj se te dni vrši v obče zadovoljstvo udeležencev in predavateljev. Ze prvi teden je 50 fantov, drugi teden, ko se začne kurz za izvežba-nejše, jih pride pravtoliko. Dr. Mantuani-jeva predavanja so globoko vplivala, pri predavanjih o mladinski, vzgoji se bo obravnavalo o jako aktualnih rečeh, ki so zdaj na dnevnem redu. Telovadba se vrši temeljito, kurz bo kakor prejšnja dva izuril prave fante - korenjake, izobražene in zavedne, kakor jih naš narod rabi. -f »Hrvatska« začasno neha izhajati. Saborski klub Hrvatske stranke prava je na konferenci dne 9. t. m. med drugim sklenil, da začasno neha izhajati glavno strankino glasilo »Hrvatska«. Vzrok :e gmotnega značaja; poslanci stranke so namreč samo letošnje leto žrtvovali za list 50.000 K, a ker je naročnikov vedno manj, ne kaže nadaljnili Žrtev doprinašati. — Dečka mesto prepelice ustrelil. Dne 14. septembra t. 1. je šel 26 let stari Anton Nejedly, železniški asistent v Št. Petru, streljat prepelice. Blizu vasi Zagorje je šel po njivi, na kateri je bil že krompir pobran ter šel za svojim lovskim psom, ki se je ustavil v bližnji ajdi. Ne-jedly stopi naprej, kar zleti prepelica. V tem hipu sproži puško, a mesto prepelice prileti mu nasproti 11-letni deček France Medic s prestreljenim vratom, ki se pred njim takoj mrtev zgrudi. Ta prizor je od daleč gledal fant Jože Prepeluh iz radovednosti, če bo lovec kaj ustrelil. Pri razpravi se je dognalo, da je ponesrečeni fantič krave pasel, ki so se nahajale v sosednji senožeti, sam pa je ležal pred ajdo na tleh, tako da ga Nejedly ni mogel videti. Sodišče je Nejedlyja pregreška zoper varnost življenja oprostilo. Oče ponesrečenega dečka se je pa s svojimi odškodninskimi zahtevki zavrnil na civilno pravno pot. — Poročil se je dne 10. t. m. g. Josip Ravnikar, načelnik »Kmečke zveze« v Radečah z gdč. Marijo Simončič, hčerko veleugledne rodbine Ivana Simončiča iz Hotemeža. Bilo srečno! — Bleriot v Opatiji. Iz Opatije se nam piše: Poročali smo že, da bo Bleriot prišel tekom meseca januarija v Opatijo. Priredil bo čez Kvarnerski zaliv dva poleta s svojim letalnim strojem, kj se bosta vršila 20. in 26. januarija. Bleriot bo dobil za svoja dva poleta 40.000 K, ki so že zagotovljeni. Za postranske izdatke je treba še preskrbeti 30.000 K. Bleriot se bo dvignil v zrak v Preluki in bo poletel do Lov-rane in nazaj. Na obali zaliva Preluka bodo postavili tribune. Priredili se bodo posebni vlaki iz Gradca, Trsta, Budimpešte, Dunaja in Zagreba. — Vojak se je obesil. Pešec Franc Schaugerl, goriškega pešpolka, se je včeraj obesil v drvarnici vojašnice na Travniku. Nesrečnež je doma iz Bruck-a na Štajerskem in je še-le letos vstopil v vojake. Njegovi tovariši, ki so ga iskali, so ga našli že mrtvega. — Umrl je v Zagrebu trgovec Ivan Wagner. — Štrajk knjigovezov se je 8. t. m. pričel v Zagrebu. Knjigovezi so že pred tedni predložili mojstrom svoje zahteve, 'ki pa da so pretirane. Začela so se pogajanja, a mojstri so izjavili, da se pogajajo le s takimi delavci, ki obrt resnično izvršujejo. Vsled tega so pomočniki, 300—400 po številu, stopili v štrajk. Nekateri mojstri so zaprosili za policijsko varstvo. — Nov tachymeter je iznašel nek srbski podčastnik v Zaječaru. Izum da zelo nadkriljuje dosedanji stroj in je zlasti važno to, da se ga more rabiti tudi ponoči. Vojno ministrstvo je kupilo novi izum in pozvalo izumitelja v vojni arzenal, da napravi stroj. — Vojaške spremembe. Prihodnjo pomlad se bodo izvršile velike spremembe garnizij, kot običajno vsake dve leti. Glavni princip teh sprememb bo, da se bodo polki, ki so že dolgo časa v eni in isti garniziji, prestavili v drug kraj. Tako bo 70. pešpolk, ki je že 30 let v Petro-varadinu, premeščen v Zagreb, in 93. pešpolk, ki jc že od leta 1883. v Olomucu bodo premestili v Krakov, na njegovo mesto pride 54. pešpolk iz Bosne. V 3. vojnem zboru bosta menjala mesti samo 8. in 9. lovski bataljon. k Samoumor stotnika. 8. t. m. se je v Celovcu v srce ustrelil ženijski stotnik Karplus in je bil na mestu mrtev. Vzrok ni znan. Njegova mlada gospa, je v obupu hotela skočiti skozi okno, a jo je služkinja zadržala. — Nečuvena sirovost. — Hlapec ubil berača. Neki neznan berač je prišel k Francetu Nograšeku v Leskovcu in prosil prenočišča, katerega mu je tudi gospodar dovolil. Mož je bil po zunanje soditi srednje starosti ter ni imel pri sebi ne delavskih knjižic, ne potnega lista. Ko je šel k počitku, vprašal ga je domači hlapec Jakob Vidgaj za delavsko knjižico. Ker ni neznanec takoj ustregel hlapčevi zahtevi, je ta pograbil poleno ter je toliko časa mahal po njem, da mu je zdrobil tri rebra ter se je neznanec nezavesten zgrudil; konečno ga je hlapec vrgel v bližnji potok, kjer so ga sosedje iz vode potegnili in ga tako rešili hlapčeve surovosti. Položili so neznanca pod kozolec, kjer je kmalu nato umrl. — Barbarskega hlapca so izročili sodišču. Tajinstveno izginoli drvotržec. Sin zagrebškega drvotržca Defourja je te dni dobil z Dunaja od nekega agenta brzojavko. da je na prodaj nek gozd v bližini Lvo-va in naj torej pride, da napravi kupčijo. Mladi Defour se je z veliko svoto denarja takoj odpeljal v Lvov, a od tedaj ni nobenega sledu za njim. Oče je osebno potoval v Lvov, da poizveduje za sinom, a mladega Defourja nihče ni videl. Vse brzojavke in poizvedovanja so ostala doslej brezuspešna in se rodbina boji, da je sin postal žrtev roparjev. — Požar v Trzinu. Trzinci se tem po- tom iskreno zahvaljujejo gasilnima društvoma iz Trzina in iz Stoba za hitro iu krepko pomoč povodom zadnjega požara v Trzinu. 29letnice groznega potresa so se 9. t. ni. spominjali v Zagrebu ter je bila ob ti priliki slavnostna zahvalna sveta maša v mestni katedrali. 9. novembra 1880. je Zagrebčane prestrašil silen potres, ki je poškodoval in deloma porušil večino tedanjega mesta. Na razvalinah je nastal sedanji moderni Zagreb. * 401etnico narodnega gledišča bodo 5. novembra (stari koledar) slovesno praznovali v Belgradu. SLOVENSKA KATOLIŠKA IZOBRAŽEVALNA DRUŠTVA! Naznanite takoj svoje odposlance na sestanek voditeljev slovenskih izobraževalnih društev, ki se vrši dne 17. t. m. v Ljubljani. Vsako društvo naj odpošlje vsaj enega zastopnika, pridejo naj pa agilni možje in mladeniči tudi iz krajev, kjer še ni izobraževalnih društev. Ta sestanek bo povzdignil delo naših izobraževalnih društev, zato naj ne bo društva, ne župnije, ki bi ne imela na tem sestanku zastopnika! Ljubljanske novfog. lj Socialni kurz bo jutri v četrtek, dne 11. t. m., ob 8. uri zvečer v S. K. S. Z. Govoril bo namesto prof. Jarca, ki je zadržan, dr. Rožič »o slovenskem časopisju«. Vse obiskovalce kurza opozarjamo na to velevažno predavanje, kateremu bodo pozneje sledila |e druga tovrstna predavanja. Zato so vabljeni tudi drugi člani in članice k temu predavanju. lj Stenografski tečaji S. K. S. Z. bodo odslej v torkih in četrtkih od 8. do. 9. ure zvečer v slovenski trgovski šoli. Prihodnja ura je v četrtek, 11. t. m. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, priredi v nedeljo, 14. t. m., svoj običajni Martinov večer. Na sporedu je med drugimi točkami tudi opera »Veseli lovci«. Po izvršenem sporedu se bo vršila, kakor druga leta, društvena tombola. P. n. gg. prijatelji in dobrotn.ki društva naj blagovolijo dobitke, ki so jih društvu namenili, poslati v kateremkoli času v Rokodelski dom, Komenskega ulice št. 12, ali v delavnico gosp. krojaškega mojstra J. Ložarja, Sv. Petra cesta št. 22, ali pa naj blagovolijo sporočiti, da sme društvo po nje poslati. ilj 20Ietnico poroke obhajata danes hišni posestnik g. Ivan Da c h s , vrli blagajnik »Ljubljane« in njegova soproga ga. Marija D a c h s. Bog ju živi še dolgo vrsto let v sreči in zadovoljnosti ! lj Odlikovanje. Domobranski evidenčni oficijal g. Mihael Mole v Ljubljani je dobil zlati zaslužni križec. lj Večerno zvonenje. Ker zvečer ne zvone po vseh cerkvah ob isti uri, je to dokaz, da si gg. cerkveniki niso na 'jasnem. kako je direktoriju umevati ono pravilo glede večernega zvonenja. Direkto-rij določa, da naj se tretjo nedeljo v novembru zvečer zvoni ob tričetrt na pet. Da se pa izve, katera je tretja nedelja v novembru, se ne sme gledati na oni zaznamek, ki stoji v direktoriju poleg posameznih nedelj — isto velja namreč le za brevirno molitev in tamkaj se včasih kaka nedelja naravnost izpusti — temveč treba je šteti nedelje kar po navadnem koledarju. Potemtakem -je za večerno zvonenje prva nedelja v tem mesecu 7., druga 14. in tretja 21. novembra. Pravilno bi se moralo torej ta in tudi še prihodnji teden zvoniti zvečer ob peti uri. Naj bi si gg. cerkveniki zapomnili to pravilo in se ravnali po njem, da bo tako tudi glede večernega zvonenja zavladala med njimi lepa edinost. lj Poročil se je g. Fran Omerzu, c. kr. evid. geometer, z gdčno. Lojziko Win-diseher. lj Zaradi nenravnosti napram svoji hčeri je bil Peter Šavs, oženjeni čevljar v Ljubljani, obsojen na tri leta težke ječe. lj Dvonožna lisica. Včeraj je na Pru-lah neka dvonožna lisica odnesla neki stranki 8 kron vrednega purana. lj Učitelj na violino in na krilovko sprejema v poduk gojence in gojenke po jako nizki ceni. Ponudbe sprejema naše uredništvo. lj Štiri prste mu odrezalo. Ponesrečil se je v Toenniesovi tovarni mizar Franc Rihar. Odrezalo mu je štiri prste leve roke. lj Našla se je včeraj, dne 9. novembra 1909. denarnica z nekaj denarjem. Vpraša naj se pri deželnem nadoficijalu Franu Kristanu, Sv. Petra cesta št. 97, vsaj do Štajerske novice. š Vpokojen je učitelj pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah Jurij Arnuš. § Ljutomer. Okoliško bra'no društvo priredi v nedeljo, dne 14. novembra ob šesti uri zvečer tombolo pri gospodu Vaupo-tiču v prid društvene blagajne. Prijatelji društva, lepih dobitkov m prijetne zabave so prijazno vabljeni. š Krapje pri Ljutomeru. V kratkem se poročj znani naprej - mladenič Franc Lo-gaj z gdč. Zaliko Škof iz Selnice ob Dravi. Tako bo s tem »Zveza napredne mladine« izgubila enega najboljših (?) članov. š Št. 11 j v Slovenskih goricah. Šaljivo vinsko trgatev priredi bralno društvo prihodnjo nedeljo v korist društvenemu domu. Vse prijatelje društva opozarjamo na to prireditev. iš Maribor. Igralci S. K. S. Z. so nas zadnjo nedeljo presenetili z igro: »V Ljubljano jo dajmo«. Igrali so jo dobro in zaslužil vso polivalo, s katero pa naj bo izražena tudi želja, da nam zopet v kratkem kaj priredijo. — Prihodnjo nedeljo predstavlja »Dramatično društvo« v »Narod-liem Domu« burlesko: »Krasna Lida«. š Ljutomer. List e pada. Pada pa tudi perje, a samo sokolsko. Njih število se krči od dne do dne, ker kmečki fantje uvide-vajo, da j h gospodje »bratje« (?) imajo samo za štafažo in za število. Potreba Orla postaja tem večja in se bo tudi vkljub liberalnemu psovanju, mogoče že v kratkem uresniči.a. BALKANSKE ZMEDE. Proti mladoturkom. — Turki proti Grški. — Na Ogrskem. — Črnogorci proti Srbiji. 'Iz Turč:je prihaja poročilo, da se priprav ja velika zarota proti mladoturkom. Zarotniki so civilisti in vojaki. Strmoglaviti hočejo mladoturški vladni zistem. — Turčija je zastopnikom velevlasti vročila dopis, ki naglaša, da je zdaj čas za ureditev krečanskega vprašanja. Proti grški agresivi nagiaša, da odklanja Turč.ja vsako vmešavanje v krečansko upravo. Angleški ministrski svet je odklonil turško zahtevo, naj se pospeši končna odločitev glede na krečansko vprašanje. — Prebivalstvo na Grškem simpatiz:ra z zarotniki. Pod pritiskom javnega mnenja je preiskovalna komisija o zadn em uporu sestavila zapisnik po katerem bodo uporniki oproščeni. — Črnogorska viada je v Belgradu protestirala zaradi pisave beigraj-skega časopisja proti Črni Gori. Tektonska Ia brzala vna porotlli POLJAKI PRI CESARJU. Dunaj, 10. novembra. Znamenit dogodek današnjega dne je vpoklicanje gališ-kega deželnega maršala Stanislava Bade-nija, ces. namestnika viteza Bobrzynskega in poljskega ministra dr. Dulembe k cesarju. Avdijenca se je vršila danes opoldne. Čuje se, da je baron Bienerth na poljsko zvestobo nezaupljiv in je' zato citira! zastopnike Poljakov k cesarju. V poljskem klubu je namreč Izredno močna struja proti vladanju § 14., za kar so pridobljeni Nemci skupno s krščanskimi socialci. Ako bi poljski klub v petek sklenil resolucijo proti § 14., tedaj bi oba poljska ministra, tudi Bilinski, izstopila iz Biener-thovega kabineta, ako bi ta poizkušal vladati s § 14. Ker ni misliti, da bi vladal Bienerth samo s pomočjo Nemcev ln birokratov s § 14., tedaj hoče vlada vse poizkusiti, da prepreči v poljskem klubu resolucijo proti § 14. Počakati je torej treba, ako bo poljski klub nastopil proti dosedanjim svojim principom. Seja poljskega kluba je v petek. PRIHODNJA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA. Dunaj, 10. novembra. Krščansko-socialna korespondenca javlja, da bo prihodnja seja državnega zbora prihodnji četrtek, od druge strani se pa zagotavlja, da je ta vest prezgodnja. VLADAR SE BO UDAL MAŽAROM. Dunaj, 10. novembra. Splošno se trdi, da bo vladar pristal na Weckerlove predloge glede rešitve ogrske krize. Ne more se izvedeti, koliko in ako sploh Bienerth kaj ve o meritumu pogajanj in kako vlogo pri tem igra. Vest, da je bil Bienerth včeraj pri vladarju radi ogrske krize, kršč. socialci odločno dementirajo, to se pravi, da Bienerth sploh nič ne ve. PRIBRAM V ŽIDOVSKIH ROKAH. Dunaj, 10. novembra. Vlada namerava rudnik v Pribramu prodati Rotli-schildu. RAZMERJE MED RUSIJO IN AVSTRIJO. Peterburg, 10. novembra. Peterbur-ška uradna brzojavna agentura je razširila izjavo Izwolskega glede aneksije Bosne in Hercegovine, v kateri pojasn uje svoje postopanje z ozirom na tajni memoire od 18. julija 1908. Ta izjava je v vseli poiHičnih krogih povzročila velikansko zanimanje. Jasno je, ako se ta memoire javno objavi, da se bo razmerje med Rusijo in Avstro- Ogrsko poostrilo. Skoro vsi časopisi razpravljajo v uvodnikih o Izwo!skijevi izjavi. »Novoje Vremja« zahteva, da se takoj obiavj vsa tajna diplomatična korespondenca, ki se je vršila med peterburškim iu dunajskim kabinetom glede bosenskega vprašanja. To pa zaradi tega, da more ruska vlada ovreči »avstrijske laži«. KONEC VOJSKE. Melila, 10. novembra. Čuje se, da je konec vojske v Riffu. UPOR VOJAŠKIH KAZNJENCEV. Pariz, 10. novembra. Iz ječe v Lyonu je ušlo nekaj vojaških kaznjencev 47. top-ničarskega polka, a jih je vojaška stražna četa kmalu ujela. Ko je prišel polkovnik s častniki v jetnišnico, so začeli kaznjenci peti revolucionarne pesmi. Demonstrante bo sodilo sedaj vojno sodišče zaradi upora. RUSIJA KUPUJE ZRAKOPLOVE. Halle, 10. novembra. Ruska vlada je odposlala svoje zastopnike, ki so pred kratk.m proučevali na Francoskem model nekega vodljivega zrakoplova. Sedaj je prišlo to odposlanstvo v Bitterfeld, da se domeni glede nakupa vodljivega zrakoplova Parsevalovega sestava. GLEDALIŠČE POGORELO. Madrid, 10. novembra. Gledališče 1 »Zargnela« je zgorelo. Vratar in njegova žena z otroci so se rešili skozi okna, a žena je teško, otroci lahko ranjeni. Škoda znaša nad milijon. DINAMITNO SKLADIŠČE ZLETELO V ' ZRAK. Genua, 10. novembra. Dinamitno skladišče v La Pad je zletelo v zrak. Ves kraj, ki je imel 8000 prebivalcev, je uničen, demol.rane so vse hiše. Doslej so dobili 40 mrtvih oseb. Meteorologično poročilo. Višina n morjem 306 2 m, sred. zračni tlak 736 0 mm. B H a Ča» opazovanja Stanje baro-uelr« v mm Temperatura po CeUiju Vetrovi _ Ncbs Padavina * 24 urata v mm 9 9. zve£. 739 1 44 sr. jvzh. oblačno 10 7. zjutr. 37 9 28 si. jvzh. M 00 3. pop 35 3 63 • a Sredn a včerajšnja temp. 3 9», norm. 5'1°. Mesečno sobo z vso opravo, eno veliko sobo ali pa dve manjši, išče s postrežbo ali pa brez nje za 1. ali 15. december samski gospod. Ponudbe pod P. R. na upravo lista. 3130 2—1 <*] 3138 3—1 Pekarija opremljena z vso opravo se odda takoj v najem. Ista je na prav dobrem prostoru. Več pove lastnik Jakob Kosec ali pa Anton Globočnik v Železnikih št. 39. Gor. Čeoljarskega= e== pomočnika sprejme takoj v stalno delo Andrej Klavora, Bovec, Primorsko. 3125 3—1 — Jse Kot naravna lamiznavoda m ^ prvevrste in kol zdravilna voda '' zoper felkoče organskega dihanja in zoper bolesti želodca in mehurja"najbolje priporoča. rr s^ E c- >E. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 10. novembra. Pšenica za april 1. 1910 .... 14-18 Pšenca za oktober 1. 1909 ... 1030 Rž za t-pril........7 66 Koruza za maj 1. 1910.....6 83 Efektiv:--- Vabilo na slavnostno otvoritev stauraciie v novi hiši pri kolodvoru v Borovnici v nedeljo, dne 14. novembra 1909. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 50 vinarjev, za rodbino 1 K. Za prijazni obilni obisk se najvljudneje priporočata velespoštovanjem 3065 2-1 eerfa ln Hnton Drašler. ItiJ* Posebna vabila se ne bodo izdajala. Brez vsakega posebnega obvestila. 3114 Ubald in Marija pl. Trnkdczg naznanjata tužnim srcem, da je bila njiju iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestrica V AN DA v nežni starosti 6 mesecev danes po kratki, mučni bolezni poklicana med krilatce. Pogreb nepozabne ljubljenke bode dne 11. t. m. ob pol 4. uri iz hiše žalosti na evangeljsko pokopališče. Ljub jana, dne 10. novembra 1909. , 7 Sveže odpadke od kuhanja sliv in hru~ 8 šek, izvrstne za rmo ^ prašiCev, kakor tudi za gnojenje njiv, oddaja v vsakih množinah in po vsaki ceni !! Pozor kmetovalci! M.Rosner&CoJ II m Trajen in dober zaslužek! Starejši, zanesljiv in dobro izurjen imr brivec n kateri more taobrt sam izvrševati, dobi v nekem večjem indu strijalnem kraju takoj lokal proti zelo nizki najemščini. Več 3139 pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 3-1 Priporočamo našim gospodinjam pravi '.^^Ipcji Q}COV: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. el. Zaga II, Y1161,6:9 I. V. Ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 9. nov. Predsedstvena naznanila. Zupan naznani,'da bo pustil slike, ki jih ima občina, razstaviti v novi obrtni šoli. Za bodoči muzej so darovali Anton plestenjak, Turk in Ivan Hribar več orožja. Več slik je daroval župan mestni občini. Hotel Tivoli. Prebivalno in uporabno privolilo za vse prostore novozgrajenega hotela Tivoli se dovoli. Obrtno sodišče. Proti naročilu vlade, da se mora razpis za volitve v obrtno sodišče objaviti tudi nemško, se sklene, da vloži magistrat priziv, oziroma nadzorstveno pritožbo. Protestira se tudi. 'ker je bil imenovan Nemec za predsednika obrtnemu sodišču. Finančne zadeve. Polic;jskim stražnikom se nakaže nagrada 100 kron za revizijo psov. — Ma-gistratnemu slugi Tomažu Igliču se dovoli 30 kron za popravo kolesa. — Družbi sv. Cirila in Metoda se dovoli za leto 1910 redna podpora 1500 kron. Občina vzame tudi pet deležev po 200 K v petih letih. — Za nekatere nujne poprave v hiši meščanske imovine se dovoli 1700 kron. — Odobri se ponudba Terezije Kubelkove za odkup parcele št. II. na mestnem svetu ob Poljanski cesti. — O računskih sklepih ne poročamo, ker nam ni bil vročen, kakor druga leta, računski zaključek. Poročila policijskega odseka. /Na znanje se vzame poročilo o delovanju »Gasilnega in reševalnega društva« v III. četrtletju 1909. Bilo je 13 inšpekcij, 7 požara, 37 vai. Rešilni voz je interveniral v 195 slučajih. Članov ima društvo 81. - Društvu se poviša podpora na 4500 K. Opoldansko znamenje. Občinski svet sklene, da se ne uvede opoldansko znamenje z ljubljanskega Gradu. »Mladika«. »Mladikino« osnovno šolo prevzame )bčina v lastno upravo. Knjižica; Ofroska hranitei zastonj pii NESTLE Dunaj I.BibersfrasseH. i Ravnokar so izšle nove dvo-i !stranske slovenske plošče! Cena krona in po 2 K 50 t Velika zaloga gramofonov džI Miiijit Dobi se tudi na mesečne obroka. Zato zahtevajte takoj brezplačno cele gramofonov ln raznih plošč. Fr P 7aior •*• urar in °Ptik il.r.fcfljKl Ljubljana. Stari trg 26 Na Kranjskem dobro poznana žga-njarna in tovarna likerjev, išče v tej stroki dobro izurjene in vpeljane zastopnike proti dobri proviziji. --— Ponudbe na administracijo tega časopisa pod „Ž.W". 3108 i 3142 Sprejme se izurjena 3-1 blagajničarka za manufakturno trgovino katera je urna v računstvu in vajena občevati z občinstvom, vstop lahko še ta mesec. Pismene ponudbe jc poslati Poštni predal 69, Ljubljana. 3131 2-1 Ponudbeni razpis. . . ... . P'1 z*raf,bi "(•"■-'•''ške hiše »Ljubljanske občekoristne zadruge za zgradbo stanovani v '- ''blian. :Or»digo„ se s rm razpišejo mizarska, ključarska, pleskarska, steklarska, peča?ska Jn iim (0 triletnih žrebet ter v ta namen pašnike in poslopja vzeti v zakup _ Po dozdanjih namenih deželnobranske uprave se ima remontarnica kar najhitreje napraviti in zanjo vpoštevPraVna ° V J'' Bukovini' eventuaIno v zgorni' Avstriji, na Koroškem in Kranjskem Interesenti se s lem poživljajo, da vlože svoje ponudbe najkasneje do 15. decembra 1909. pri krajno pristojnem političnem deželnem oblastvu, ki jih predloži ministrstvu za deželno bran v nadaljnjo presojo in končni sklep 1 ' Po tem roku dospele ponudbe se ne morejo več vzeti v razpravo. Ponudbe je nasloviti na ministrstvo za deželno bran ter vsako polo kolkovati z eno krono, njih priloge pa s kolki po trideset vinarjev ' V ponudbah se je izjaviti, da ponudnik do 15. oktobra 1910. ostane pri svoji ponudbi. Ponudbam je, ako treba, priložiti pooblastila, ki so potrebna, da se sklene zakupna pogodba. • » Ponu,db,an? i.® tud! Priložiti z datumom izdanja podpisane uradne, zadnji stan zemljiške knjige izrezujoče zemljiškoknjižne izpiske in izpise iz katrastra (zemljiško posestne pole), dalje legopisne obrise z merilom o ponujanih pašnikih in poslopjih; ti obrisi morajo obsezati parcelne številke pašnikov in opis poslopij. Ko bi svo| čas ministrstvo za deželno bran zahtevalo, morajo vrhutega ponudniki pozneje še predložiti talne načrte in povprečne proreze poslopij. Dalie se mora iz ponudeb dati posneti: •ui.*1* Natan^,eiše oznamenilo nepremičnega posestva, politični in sodni okraj, h kateremu posestvo spada najbližja železnična, poštna iu brzojavna postaja in oddaljenost od njih, značaj terena (je II ravan, hribovit ali gorat1, svojstva sveta (je li ilovnat, peščen ali prsten), lastninske in posestne razmere in napoved, je li nepremično posestvo ali en del, oziroma kateri njega del zdaj morebiti v zakupu, oziroma kdaj poteko dotične zakupne pogodbe; ' H . m 2'• zemljiškega posestva In natančna podrobna napoved, h kateri kulturni vrsti spada, to ie koliko je njiv, travnikov, pašnikov, stavbnega sveta, vrta. gozda itd. Mere je v ponudbah navesti v oralih in hektarih; katera P°sl°Pia (poslopja za bivališče in za gospodarstvo, hlevi za konje in drugo živino, skladišča itd.) so na posestvu koliko prostora obsegajo, koliko imajo oken in vrat, iz kakšnega gradiva so. kako so pokrita in v kakšnem stavbenem stanju se nahajajo. Pri konjskih hlevih je šteti devet kvadratnih metrov notranje talne ploskve kot prostor za eno žrebe-4 vodne razmere v obče in zlasti, kako se dobiva potrebna pitna in porabna voda za ljudi in živino, In napoved, če in v koliko preti ponujanim nepremičninam povodenj; 5. izjava, da se ponudnik za slučaj, ko bi deželnobranska uprava resnično vzela njemu ponuiano nepremično posestvo v zakup, zaveže: H 1 a, da sklene zakupno pogodbo na dobo petindvajset let, docela poplača kolke In pristojbine za pogodbo ter med zakupno dobo iz svojega poplača davke s prikladami, doklade in druge javne davščine, ki jih je plačevati od zakupnega objekta; b) ^zemljiške ploskve, ki še niso pašniki, po zemljedelskih pravilih na svoje stroške izpremeni v c) da vse potrebne nove stavbe, prizidave in prezidave, vštevši ograje za pašnike, ki morebiti niso ograjeni z naravnimi mejami in napravo gonj izvrši samo na svoje stroške proti obrestovaniu stavbne glavnice po načrtih, ki mu j.h naredi erar; 1 d) da brezplačno izvrši vzdržavanje pašnikov s pritiklinami, v kolikor vrednost teh del ne preseea vsoto, o kateri se |e šele dogovoriti; K b e) da na zahtevo erara pre>zame tudi takšna dela, ki presezajo zgoraj (pod točko d) navedeno mero proti plačilu po cenah, v tistem kraju navadnih; ' f) da med pogodbeno dobo na svoje stroške zavaruje proti požarni škodi vsa v zakup dana posloDia na korist eraru, da zopet samo na svoj račun sezida, oz roma nanovo postavi po požaru ooškodo v^ne objekte pr> ti izročitvi zavarovalne v-ote po načrtih, ki mu jih izroči erar- g) proti kateri zakupnini in pod katenmi plačilnimi pogoji bi bil ponudnik voljan skleniti ponuiano zakupno pogodbo na dobo, omenjeno zgoraj v točki 5. lit. a nadaljnjega"vpošte^an^a. W " ^^ """" pre,iranih zah,ev dotične Ponudbe "aPreJ izključiti od Ni potrebno, da bi svet za remontarnico brezpogojno obstal iz enega skuijaj se držečeea obse«a Dopustno je udi ponuditi v zakup sosednja - vendar ne več nego štiri do pet kilometrov narlzen ležeča - posestva, ki obsegajo po 20(1 zaokroženih oral. ,ezeca ^ > x,ZakuPni P°epdbi se vzamejo za pod.tavo, v kolikor se iz zgoraj navedenih točk ne pokažejo izjeme določila 25. poglavja občnega državljanskega zakonika. F J 'zjeme, Deželnobranska uprava mora zahtevati, da se zakupne pravice do v zakup vzetih obiektov ki na stanejo eraru iz zakupne pogodbe vpišejo v zemljiško knjigo, ravno tako da sc pupilarnovarno zavarujejo pravice do povračila, ki b. morebiti nastale eraru iz zakupne pogodbe. V kateri visokosti in v kakšni obliki (zemljeknjižno zavarovanje, poroštveno pi.mo denarnega zavoda, eventualno poleg vrednostnih na-pirjev kot varščina) se ima to zavarovanje zgoditi, to se določi po posebnih okolščinah Končno se omenja, da deželnobranska uprava potrebne krme ne bo proizvajala v svoji režiii h.. Nasipni pregled kaze približno potrebščine za remontarnico z nameravanim prostorom za 400 žrebet, da se ponudniki pouče, kakšni mora o biti dotični zakupni objekti' Stan: 6 1 nadporočnik, 1 poročnik-računovodja, 1 živinski zdravnik, 2 stražna mojstra, 5 korporalov 1 pod-kovni mojster 24 konjskih strežnikov ^z vštetimi jezdeci), 2 častniška služabnika, 2 vprežna konja 8 konj za ježo in 4UU žrebet. Potrebščine za stanovanje in postranske prostore: ii l5*x°b',7, izb. 2. Pisarni, i bolniška soba. 1 delarna, kuhinje, drvarnice, 1 prostor za zapor. 1 prostor za skladišče, 1 kovačnica, 1 koln.ca, 1 shramba za gasilno orodje, klet, ledenica; skladišča za krmo Hlevi: Remonti se morajo nastaniti v ograjenih hlevih (ograjah), da se žrebeta v njih prosto gibljejo- ti ne smejo biti prirejeni za manj nego 50 in nikakor ne za več nego 100 konj. Vsak hlev za 50 remontov mora ime l 450 kvadratmetrov talne ploskve (pri devet metrov notranje širine in 50 metrov notranje dol-z'ne) ter štiri metre višine. uul Skupaj je potrebnih hlevov za 4' 0 žrebet, infekcijski hlev za 10 žrebet s stojišči in čc se pašniki drže skupaj eden, če se pa nedrze skupaj, več hlevov za bolno živino, vsega skupaj za 30 žrebet s stojišči, potem 1 hlev za 2 vprežna konja in za 8 konj za ježo. V bližini vsakega hleva dajaj izdaten vodnjak ali vodovod potrebno vodo v njpajalno korito- vodnjak mora imeti sesaljko. y ' vou stoječaVh|devam0ra b"' C'Sta ZdraV8' Eventlla,no sme tudi en vodnjak dajati vodo za dva blizu skupaj Pašniki: K neobhodno potrebnim potrebščinam rcmontnrnice spada, kar se tiče kakovosti sveta hribovit teren, srednje težka propustna suha zemlja potem ledllnf. tedaj slino plemenito travo obrastli če le mo goče nekoliko više ležeči pašniki, ki jim brez dvombe ne preti nobena povodenj. Ploskve, po katerih rasto trave in zelišča k. za pašo niso primerne (plevel) so že naprej brezpogojno izključene. Napajališč mora bit. na pašnikih v obilni meri; najboljši za to so bajerji in potoki. R.zmerno po obilncsti trave n no r dilnosti paše se potrebuje za vsako žrtbe približno 1 oralo, tedaj za <00 žrebet 400 oral IPonudbe, ki izkažejo že zdaj obstoječ skupni , bseg pašnikov, ki meri 400 oral imajo ob dru gače enaki kakovosti poststva prednost pred drugimi ponudbami. 1 r Izteki, ki sc narede stično s hlevi, in gonje morajo obsezati približno 50 oral sveta. Pritiklinc: •U rx . u-' bili v nePosrednji bližini rcmontarnice tudi nekateri vrti in nekatera ztmliišča v pnboljšek, da bi osobje remontarnice materialno lažje izhajalo, zlasti v si motno ležečih krajih. Dunaj, dne 13. oktobra 1009. C. kr. ministrstvo za deželno bran. ! Domača elektrotehnična obrt FR.SAX elektrotehnik Gradišče štev. 17 priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt slav. občinstvu v mestu in na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih ln varnostnih električnih naprav, kot hiSnih zvoncev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in preskušujem strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi instalacijo jakih tokov za moč in luč. — Postregel bodem vestno in točno. Pokličite me, ako Je Vaš električni obrat moteni 2139 Velespoštovanjem (1) FR. SHX, domača elektrotehnična obrt Ljubljana Gradišče štev. 17. Gospodarsko društvo v Bermu, pošta Paziti, (Istra). posreduje brezplačno pri prodaji \r\f\Z» svojih udov. Cena je nizka. Vino Vlilo. je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. (2983 i) Razpis službe ori na Vačah pri Litiji. Nastop 6. decembra. Oženjen ima prednost. Župni urad Vače, 8. novembra 1909. t trgovske akademije v Gradcu, z odličnimi spričevali, kateri je že služil v banki kot vo-lonter, išče službe. Vstop lahko takoj. -Ponudbe pod „A. G." na upravo. 3136 3-1 Prostovoljna prodaja!! Svoje na Dachbergu pri Mariji v Rojah blizu Št. Paula v lepi Lavantinski dolini na Ko- obsto-roškem ležeče piJ&ICiliSfef V&9 ječe iz njiv, gozdov, travnikov in lepega sadonos-nika v obsegu okoli 36 oralov, dalje močno zidane hiše, novo urejenega svinjaka, vse v dobrem stanju prodam iz proste roke. Posestvo prodam z vsemi pripadki vred, ali pa samo posestvo, kakor si kupec želi, pc nizki ceni. Kupci naj se oglasijo pri lastniku Janezu Sternatu, posestniku na Dachbergu pošta Marija Roje pri Št. Paulu, Lavant Koroško,__3132 3-1 Ženitna ponudba i Mladenič, star 29 let se želi v svrho ženitve seznaniti z deklico, staro od 20 do 28 let Ista mora biti kuharica ali pa imeti malo posestvo z obrtom. Samo resne ponudbe s sliko, kise takoj vrne, naj se pošljejo najkasneje clo 25. t. m. pod šifro „Sreča" na upravo „Slovenca 3137 3-1 15 13 K Na prodaj je v Reški dolini 15 minut od postaje lepo posestvo mlin, žaga z vodno silo, kmetija za rejo 24 goved. Več se izve pri županstvu na Premu in pri lastniku Ernestu Peganu, trgovcu v Trstu. 3129 3-1 Za prezidavo »Ljudskega doma« »Stare strelišče« sc sprejme takoj več Oglašajo naj sc pri polil ju na stavbi v 3133 Streliški ulici. 2—1 žc rabljeni a dobro ohranjeni mizarski stroji, ene zimske enovprežne sani in konj najmanj 15 pesti visok, ne pod 5 let star, zanesljiv za vožnjo in tek. Ponudbe in popis z označeno ceno na 3040 upravništvo ,.Slovenca", n-t eonzani Izvršuje vse : bančne : * posle. : • €• Ljubljana, Stritarjeve ulice. Banka in menjalnica. Manufakturna trgovina na debelo in : Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manu-fakturnega blaga. St. 945 na 3Q98 3-1 Občina Kranjska gora proda v Trenti 10.530 debel stoječega smrekovega, me-cesnovega in nekaj jelkovega lesa v debelosti od 30—150 cm. Ta les je cenjen po 3 K deblo. Polegtega sc še proda precejšno množino stoječega bukovega lesa, kojega deblo je cenjeno po 1 K. Omenjena količina lesa se proda ponudbenim potom. Pismene ponudbe naj se pošljejo do 15. decembra 1909 na županstvo kranjska gora, kjer so na razpolago in vpogled tozadevni pogoji. Ofertom je priložiti tudi 10% vadij. Na ponudbe pod zgorajšno ceno se ne bo oziralo, ker se les pod 3 K oziroma 1 K ne proda. Županstvo Kranjskagora dne 4. novembra 1909. Alojzij Feierman županov namestnik preselif¥e. Slavnemu občinstvu si usojam uljudno naznanjati, da sem . vaj ferivskl In frizerski obrt preselil :: ¥ hm m S?. Petra cesti It 32 :: poleg kavarne ..Avstrija". Salon ita dame s posebnim vhodom ln se-parirmnimJ oddelki. Poleg umivanja glav, vsakovrstno Mziranje in barvanje las. priporočam svoj gorki in mrzli zdravniški priporočeni sušilni aparat. Izvršujejo se vsa Kasna dela. Vpletke (kite) striženih in zmešanili las v veliki izbiri. Z vsem spoštovanjem se priporoča M. Podkrajšek frizer za gospode in dame. Sv. Petra cesta 32, i i I Prostovoljno gasilno društvo v Kranju razpisuje službt Edini ugoden nakup I ost I 40 metra« cefira, barhenta, fla-nele. volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1 — 8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 k^on slovito znana 509 izvozna tvrdka 52—1 U. J. M\M R M v Podčbradih, Češko. Narotite tako| ! — PrlporočMo! Veleč. gospod V. J. Haviiček • bratr, Pod{brady. Zadnjo poiiijatev ?em sprejel z veseljem in se mi jc zelo dopadln Prosim, pošljite mi še 40 metrov ostankov i ... Spoštovanjem V. V. Neustya, Uhry, 16, II. iz boljše hiše sprejme takoj Ivan Levičnik, urar in zlatar v Kranju. 3087 3-1 Češki briketi, rtiso najcenejši, ampak kurjava z istimi pride najcenejša. 6000 kalorij, samo 4% pepela, nerazpad-Ijivi, kurjava kakor z navadnim premogom, brez vsakih komplikacij. 1000 komadov za K"Iti priporoča samozaložnik J. Paulin, Ljubljana, Nova ul. 3. Kurite peči le s češkimi briketi! 2972 6 Dež, lekarna pri,.Mariji pomagaj4' zraren cesarja Franc Jožefovep jubii. mostn | priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže Dorše-o med. ribje olje fipSav8: Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znane Tanno = ctainin tinktura za lase, katera okrepčuje lasiSče In preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K. 2700 Slovita Melasine ustna in zota , r,/j« deluje izborno proti zobobolu in gnji-» wUC lobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po rajnih časopisih in cenikih. Etlcd. Cogrsaca; fiftalaga, ruma itd. razpošilja fiu poŠti vash dan ri v d te s*« t. ! z mesečno plačo 120 K. Službo nastopiti je s 1. decembrom t. 1. Prosile« mora biti vešč I. violine in krilovke. Prošnje s tozadevnimi spričeval doposlati je najkasneje do 20. novembra t. 1. podpisanemu odboru. : Odbor prostov. gasilnega društva v Kranju, 3102 2-1 dne 4. novembra 1909. VINSKE z hrastovega lesa, nekoliko rabljene, zdrave, močne od litrov 56/65 „ 100 120 „ 200/220 600 800 nadalje 8 komadov prav močnih, zdravih hrastovih sodov z vraticami v obsegu hit. 36, 36, 39, 39, 10, 16, 12 in 50 ima naprodaj po primerno nizki ceni 295 119-1 tvrdka M. Eosner & Co, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. POZOR! = -3 3S S« raca <*> - os ra 1 M cj sa AS- Se priporoča za Izdelovanje kožuhov vseh vrst kakor tudi damskih jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kožu-hovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spa-dajoeih predmetov. Izdeluje se vse po najnižjih cenah. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 21 IKK, trnom Podružnice Spljtj^ Celovec In Trst Delulžka glavnica - K 3.60U).000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritar o *o milice 2 ------• " 11 —————i ii,, iffw»i»wtn«w«jruiim ■■■ m.i ii—■■ maim ■■ iiimii ........i——i.................... priporoča promese na oorske premliske srečke, polovice po 1 K, cele po 11 K, htm 15. novembra, glavni dobitek K 20010, č/ O/ /2 /a sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih Rezervni fond Podružnice Spljet, Celovec hi Trst