GLASILO OS V O BO D I L N E FRONTE OKRAJA TRBOVLJE
Leto ti.
TRBOVLJE, 4. novembra 1949
Štev. 43.
Nafoae Osvobodilne fronte “ "Sa^SSK
V volivne odbore na] Fronta predlaga take frontovce, ki so vestni in pošteni ter zavedni državljani in bodo jamčili, da bodo volitve potekale tehnično v najlepšem redu. Hitro In točno poročanje volivnih rezultatov, ki naj ga organizirajo organizacije OF na dan volitev, naj dviga tekmovalnega duha za udeležbo in čimprejšnji zaključek volitev. To naj bo še en dokaz enotnosti in strnjenosti našega ljudstva v borbi, kt jo vodi pod vodstvom KP in maršala Tita za zmago resnice o naši deželi.
6. Potrebno je, da organizacije OB’ sodelujejo tudi pri raznih tehničnih nalogah v zvezi z volitvami.
a)	Frontne organizacije naj nudijo vso pomoč pri pregledu volivnih imenikov ter naj predlagajo v volivne imenike vpis vseh volivcev, zlasti pa -tistih, ki so se preselili na sedanje svoje bivališče po zadnjih volitvah, ter mladincev, ki so v tem času izpolnili 18. leto.
b)	Frontne organizacije naj nudijo vso pomoč okrajnim volivnim komisijam in ljudskim odborom pri določanju števila volivnih enot in števila odbornikov, ki naj se v njih volijo po načelu: en kandidat — ena volivna enota, z izjemo v primerih, kjer je naselje težko deliti.
c)	Frontne organizacije naj skrbe, da bodo iz vrst volivcev izvoljene pri ljudskem odboru komisije za vsa tista vprašanja, ki jih ljudski odbor ne bi mogel sam uspešno rešiti. V vseh teh organizacijah in komisijah naj bodo delovni frontovci, Ki bodo s svojo iniciativnostjo v močno oporo ljudskemu odboru.
d)	Organizacije OF naj poskrbijo, da bodo frontovci, ki bodo neposredno zadolženi za izvedbo volitev v volivnih komisijah in volivnih odborih, res izvršili svojo dolžnost in da v tem času ne bodo obremenjeni z nobeno drugo nalogo, ki bi jih pri tem delu ovirala.
e)	Sekretariat IOOE’ Slovenije bo izdelal podrobna tehnična navodila frontnim organizacijam v zvezi z izvedbo volitev.
S preseganjem planskih nalog pričakujejo de'ovni kolektivi največji praznik narodov Jugoslavije 29. nov.
Tekmovalna napoved sindikalnega pododbora Separacije v Trbovljah
Na proizvodni konferenci rudnika Trbovlje, dne 28. oktobra, o kateri poročamo na drugem mestu, je zastopniki sindikalnega pododbora rudniške separacije tov. Božič Juro prebral tekmovalno napoved vsem zunanjim obra* tom rudnika.
Tekmovalna napoved se glasi:	’
»Sindikalni pododbor separacije jd na svoji seji dne 27. oktobra t. 1. sklenil, da napove vsem zunanjim obran tom rudnika Trbovlje
tekmovanje
v zvezi z izvrševanjem individualnih obvez, katere so si zadali posamezni obrati, da se s tem pripomore do čimprejšnje izpolnitve planskih nalog rudnika Trbovlje.
Tekmovanje se vrši v počastitev 30. obletnice SKOJ-a ter vsebuje sledeče točke:
Kateri obrat bo do 29. novembra
1.	organiziral največje število članov kolektiva za delo na produktivnih obratih (v odstotkih na stalež članov celega kolektiva);
2.	kateri obrat bo imel večji učincH na moža;
3.	kateri obrat bo imel večji odstotek prekoračenja obvez.
Obveze se nikakor ne smejo izvrševati na račun planiranih šihtov. Rudarska podružnica naj o naši napovedi obvesti vse pododbore zunanjih obratov. V poštev pride tudi obrat Dobrna« Neža.
Rezultate tekmovanja naj ugotovi komisija, katero naj sestavi podružnica rudarjev sporazumno z upravo rudnika Trbovlje.«
Kolektiv rudnika Trbovlje bije trdt oster boj za predčasno izvršitev letošnjega proizvodnega plana; gornja tekmovalna napoved agilnega sindikalnega pododbora separacije je žela odobravanje vseh udeležencev konference.
Življenje in delo na Kleku
V času od 4. do 18. decembra bodo volitve v krajevne ljudske odbore. Novi odbori naj zagotove ob vsestranski pomoči Fronte nadaljnjo demokratizacijo ljudskih odborov in s tem še povečajo uspešnost borbe proti špekulantskim elementom in inform-birojevskim škodljivcem, borbe za zgraditev socialistične družbe. Zato je vsestranska pomoč E’ronte pri pripravah hi vodstvu volitev v tem času ena njenih glavnih nalog.
Neposredne naloge Ki jih ima Fronta, da bodo volitve v KLO-je uspešno Izvedene in da bo KLO-jem v bodoče zagotovljeno revolucionarno Izvrševanje nalog, so tele:
1.	Novi Splošni zakon o ljudskih odborih je s celo vrsto odločb okrepil položaj ljudskih odborov, njihovo samoupravo in dal pobudo ter osnovo za nadaljnji razvoj njihove demokratičnosti. Poznanje tega zakona je močno orožje proti vsem sovražnikom naše svobode In demokracije. Osvobodilna Fronta naj o njem široko razpravlja v svojih organizacijah, kaže naj perspektivo bodočega razvoja ljudskih odborov ter pravice in dolžnosti, ki jih imajo volivci. Zdrava kritika na zborih volivcev mora biti stalna metoda v izboljševanju dela ljudskih odborov. Kritična analiza dosedanjega dela bo najboljše napotilo bodočemu odboru, kakšno mora biti njegovo delo, da bo v Interesu prebivalstva in skupnosti. Tolmačenje pomena, ki ga imajo volitve v ljudske odbore na sedanji stopnji socializma, razlaga njihove demokratičnosti ter splošna kritika dosedanjih napak v delu ljudskih odborov naj bodo glavne oblike propagande, ki }o vrši Fronta za popularizacijo volitev v KLO.
2.	Zelo važna naloga Fronte v tem času je pravilna izbira kandidatov za bodoče odbornike. Od pravilne izbire bo v marsičem odvisna hitrost graditve socializma, zlasti na vasi. Zato mora biti osnovni kriterij za novega ljudskega odbornika njegova Iskrena volja, da pomaga pri graditvi socializma, in možnost njegovega strokovnega razvoja.
Vedno bliže smo velikemu prazniku Jugoslovanskih narodov — 29: novembru. Bitka za predčasno izvršitev planskih nalog v letošnjem letu postaja vedno bolj ostra.
Trboveljski rudarji so se s polno voljo zagrizli v črni premog, zavedajoč se, da vsaka tona pomeni korak bliže h končni zmagi. Poleg dobre volje, ki so jo imeli, pa so bile tudi ovire; potrebno je bilo delo ob nedeljah in izvrševanje individualnih obvez. Pomoč prostovoljcev uprave rudnika, tehničnega osebja, prostovoljcev iz Ljubljane, je veliko prispevala k uspešnemu zaključku dosege plana v mesecu oktobru, ki so ga presegli za 7.6%.
Z obratovanjem ob nedeljah so dodali h končni izvršitvi plana 4740 ton premoga. Prav posebno je bilo delo razgibano v nedeljo 30. oktobra, ko je bilo na delu vse. Niti eden ni izostal. Uspelo je dnevni plan preseči za 5.5%.
Od obratov je bil zopet najboljši Zapadni obrat, na katerem dela slavna Zagoriškova skupina in skupina
Da bodo ta načela čim bolj zajamčena, naj frontne organizacije predlagajo kandidate in sokandidate na množičnih sestankih, kjer naj o njih ljudstvo obširno razpravlja, predlagatelji pa naj na teh sestankih podpisujejo predloge za kandidate ln sokandidate. Med predlogi za kandidate naj bodo tudi članice AFZ primerno zastopane. Samo na ta način bo E’ron-ta preprečila, da bi se na kandidatno listo ne vrinil kdo, ki bi kakor koli skušal ovirati delo KLO-ja. Frontne organlzazcije morajo tudi poskrbeti, da bodo v proračunih KLO-jev zagotovljena sredstva za stalno tn polno zaposlene odbornike.
Fronta mora skrbeti za Izvajanje zakonitosti v volivnem postopku, da se vsa dejanja glede predlaganja kandidatov in volitev izvršijo točno po predpisih zakona o volitvah ljudskih odbornikov in v rokih, kot jih ta zakon postavlja.
3.	Organizacije OF naj bodo novo izvoljenim ljudskim odborom še bolj kot doslej v močno oporo, predvsem s tem, da pravilno tolmačijo vse važnejše oblastvene ukrepe in preprečujejo birokratizem v njihovem delu. V tečaje, ki bodo za voljeni kader ljudskih odborov letos pozimi, bodo poslali ljudski odbori vrsto poverjenikov. V času njihove odsotnosti naj E’ronta nudi ljudskemu odboru vso potrebno pomoč, da bo svoje naloge lahko dnevno izvrševal.
4.	Zbori volivcev so ena najprimernejših oblik sodelovanja volivcev z odbori ljudske oblasti. Zato naj bodo frontne organizacije še bolj iniciativne pri njih rednem sklicevanju ln naj se jih tudi v celoti udeležujejo. Z zdravo kritiko in koristnimi predlogi ter aktivizacijo svojih članov za Izpolnjevanje konkretnih nalog bo Fronta najučinkoviteje pomagala ljudskim odborom Izpolnjevati njihove naloge v korist pospešene graditve oscializma.
5.	Frontne organizacije naj poskrbe, da bodo volitve izvedene manifesta-tivno In v prostorih, ki bodo že s svojo zunanjostjo kazali na pomembnost tega akta.
Magistra. Zapadni obrat je presegel plan za mesec oktober za 18.8%. Razen 6 dni, ko plana ni dosegel, je stalno presegal planske naloge. Najviše je plan presežen na Zapadnem obratu 27. oktobra, in to za 28%, 29. okt za 22.6%, 12. okt. za 20.6% in 24. okt. za 17%. Prav tako je presegel svoje obveze obrat Dobema za 7.1%, dočim Vzhodni obrat zaradi slabih odkopnih storitev in večkratnih defektov ni dosegel planske naloge za 2.5%. Zmaga v mesecu oktobru je nar daljnja vzpodbuda trboveljskim rudarjem, ki se borijo za dosego planskih nalog do 29. novembra.
Delovni kolektiv steklar ne v Hrastniku se bliža odločilni zmagi
Steklarna v Hrastniku dosega zmago za zmago. Mesečni plan za oktober je presegla za 15%. Z uvedbo brigadr nega sistema, ki je postal last celotnega kolektiva, se dnevni plani enakomerno presegajo. Po novem načinu dela dela celoten kolektiv ter je v.
tekmovanje vključenih 57 proizvodnih brigad. V zadnjem tekmovanju, v soboto 29. okt., je bil presežen dnevni plan za 59.7%. Letni plan je steklarna izvršila do 1. okt. že 89.68%. Med kolektivom steklarne vlada velik tekmovalni elan In volja za dosego letnega plana do 29. novembra. To se izraža tudi v tem, da se je število udarnikov znatno povečalo. Pri zadnji proglasitvi je bilo proglašenih 49 udarnikov, v nedeljo 6. novembra pa bodo ponovno proglasili 190 udarnikov. Tako hrastniškl delovni kolektiv s preseganjem planskih nalog in novimi udarniki odgovarja vsem klevetnikom.
Rudnik Zagorje 'je plan v oktobru presegel za 7.8 »U
Dočim rudnik Hrastnik zaradi teikoč plana ni 'dosegel z 2.G9lt
V počastitev 30. obletnice SKOJ-a je frontni odbor Klek, skupno z upravo za gradnjo zadružnega doma v Kleku organiziral akcijo za spravljanje lesa z Javorja na žago na Partizanskem vrhu ter v tej akciji spravil 28 ra» lesa. Prostovoljnega dela se je udeležilo 14 članov OB’ in mladine iz va3l Klek in Planina, ki so pri lem napravili 78 prostovoljnih ur. Dela pal se je udeležilo tudi 5 voznikov, kateri so naredili 35 prostovoljnih ur pri vožnji. Z gradnjo zadružnega doma v Kleku je težko, ker pri delu sodeluje le ena desetina vsega prebivalstva, drugi pa samo gledajo. Vkljub temu pa smo prepričani, da bodo napredni Kle-čani zmagali, kakor so zmagali nai predni Mlinšanl, ki že imajo lep zadružni dom pod streho.	(
Prostovoljno delo ttslu$-heneev mestnih brivnid
Uslužbenci mestnih podjetij Trbovlje, ki delajo v brivski stroki, so sklenili, da s prostovoljnim delom poma4 gajo prt ureditvi mestne brivnice na Tereziji. V nedeljo 30. oktobra so sa I sestali, osem po številu, ter je vsa« I izvršil po štiri ure prostovoljnega I dela.
Manlfestadfe trboveljskih revlriev ob proslavi
30. OBLETNICE SKOJ-a
Pogled na zbrano množica
Revirji, zvesti borbenim tradicijam proletariata so na svečan način praznovali trideseto obletnico SKOJ-a. Mesec oktober je bil mesec tekmovanja mladinskih aiktitov, ki so z delom v proizvodnji, prekoračevanjem norm in obvez izražali svojo ljubezen do Partije, Tita in domovine. Mladina je okrasila tovarne, javna poslopja, v izložbah so bili prikazi dela mladine in zastavo so vihrale v pozdrav in počastitev herojske obletnice SKOJ-a. Ze na predvčer 29. oktobra so bile v vseh treh centrih svečane akademije v spomin prvoborcev za delavske pravice.
V Trbovljah je bila svečana akademija v Delavskem domu s sodelovanjem rudarske godbe, gimnazije in glasbene šole. Akademije So se udeležili poleg številnega občinstva člani politbiroja OK KPS Trbovlje, zastopniki JA in množičnih organizacij.
iV svojem referatu je član okrajnega komiteja LMS Trbovlje tov. Škerjanc orisal zgodovinsko delo SKOJ-a in pot vse do združitve SKOJ-a z LMJ, dotaknil pa se je v svojem poročilu tudi zgodovine SKOJ-a revirjev, ki je v spopadu s fašistično Orju-no leta 1924. doživel svoj ognjeni krst. V takratni borbi proti Orjuni je sodeloval današnji sekretar CK KPS tovariš Miha Marinko. Pri tej borbi je padel sekretar SKOJ-a Trbovelj tovariš Fakin Frane. Odpor trboveljskih revirjev leta 1924. proti fašistični Orjuni je zgodovinskega pomena, saj je vsaj za nekaj časa preprečil poskus uvedbe fašistične vojne diktature, ki se je uvedla leta 1929. Ob zaključku svojega govora je tovariš Škerjanc
omenil prvoborce mladinskega gibanja v revirjih tovariša Fakina, Miho Marinka, Lidijo Sentjurčevo, Alojza Hohkrauta, Vilka Vreska, Tončko Čečevo in še druge, ki so s svojo herojsko borbo kazali pot komunistični mladini revirjev. Po njegovem govoru so fizkulturniki mladinci ponesli bakle na mesta, kjer so padli v borbi proti razrednemu sovražniku naši najboljši Skojevci. S kulturnim pogramom in himno »Hej Slovani*, katero so zapeli vsi navzoči, se je proslava zaključila.
V	Hrastniku Je bila proslava najlepša
Dvorana doma Kulture in prosvete v Hrastniku je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli prisostvovati svečanosti.
Sekretar okrajnega komiteja LMS Trbovlje tovariš Klemen je v svojem govoru orisal herojsko pot SKOJ-a ter se spomnil vseh, ki so dali svoja življenja za boljše življenje delovnega ljudstva. Pri akademiji so sodelovali pevski zbor, fizkulturniki in rudarska godba. Lep je bil prikaz žive slike de la in borbe mladine; za zaključek je godba zaigrala Internacionalo. Kresovi na mestih, kjer so bile borbe, so osveljevali hrastnlško dolino, ki se je spominjala velikih dni lerojske borbe SKOJ-a.
V	Zagorju je bila proslava v flzkul-turnem domu, kjer je imel referat sekretar MK SMS Zagorje tov. Zupančič Vili, sodelovalsi pa So fizkul-tumikl, člani SKUD-a in glasbena šola.
Na mestu, kjer so leta 1924. SKOJEVCI imeli prvi večji oboroženi spopad s fašistično »Orjuno«, se je zbrala danes naša mladina, da proslavi spomin naših prvoborcev, hkrati pa, da jim v znak neizmerne hvaležnosti odkrije spomidsko ploščo, ki naj bo obenem tudi opozorilo za nas vse, kako se je treba še v bodoče boriti za stvar Partije in delovnega ljudstva.
Obljubljamo Ti, tov. Tito, da bomo v bodoče še bolj strnjeni kot dosedaj, po vzgledu naših prvih SKOJ-evcev nadaljevali naše delo. Kakor so se klavrno izjalovili vsi napori kapitalistov, da bi zatrli napredno delavsko gibanje v revirjih, tako se bodo tudi bodoče izjalovili vsi poizkusi razdiranja in zaviranja naše socialistične izgradnje ter enotnosti našega delavstva v borbi za izgradnjo lepše bodočnosti.
Našim SKOJ-evcem bodo v bodoče še podvojeno sledili novi mladinci, novi borci za višjo storilnost dela ter borci veliki borbi, katero vodiš Ti proti revizionistom marksizma in leninizma za zmago resnice in izgradnje socia lizma v Jugoslaviji.
Naj živi tov. Tito, za srečo in blagor vseh narodov Jugoslavije!
Naj živi 30. obletnica SKOJ-a!
Udelenžencl svečanosti ob priliki 30. obletnice ustanovitve SKOJ-a.
Na tem mestu so doživeli Skojevci prvi večji ognjeni krst v Zmagovitem spopadu a Orjuno
Te besede so bile zapisane na spominski plošči, ki je bila odkrita 30. oktobra 1949 v Trbovljah na Rudarskem domu, ki so ga Orjunaši leta 1924. zažgali.
Svečano odkritje spominske plošče ob zuključku proslav v čast 30. obletnice SKOJ-a se je pričelo z budnico rudarske godbe.
Iz vseh krajev Slovenije so prihajali glostje, zastave so vihrale in spominjale Trboveljčane in goste na veliki praznik SKOJ-a. Od postaje 'Trbovlje se je razvil svečan sprevod, v katerem je sodelovalo čez 3000 ljudi, vse tri godbe revirjev, mladinske in sindikalne zastave. Med igranjem godbe in vzkliki Titu, Partiji, se je razvil •prevod na mesto pred Rudarski dom, kjer je bila odkrita spominska plošča.
Na prostoru pred Rudarskim domom Me je zbralo čez 3000 ljudi, na častni tribuni člani politbiroja okrajnega komiteja KPS Trbovlje, sekretar oblastnega komiteja LMS za ljubljansko oblast ter zastopniki JA.
Godba je zaigrala himno, nakar je začel svečanost srekretar okrajnega
komiteja LMS Trbovlje tov. Klemen Anton.
Med vzklikanjem. Partiji, tovarišu Titu, je spregovoril sekretar okrajnega komiteja KPS Trbovlje tov. Dušan Povše, ki je nakazal zgodovinski po> rnep svečanosti. Sekretar oblastnega komiteja LMS za ljubljansko oblast je orisal zgodovino SKOJ-a in nakazal naloge, ki stojijo pred mladino, posebno še danes, ko z lastnimi silami gradimo socializem. Ko se je spomnil prihoda O njune v Trbovlje, je sekretar okrajnega komiteja L,MS Trbovlje tovariš Klemen Anton odkril spominsko ploščo, vzidano na Rudarskem domu, v spomin, padlim Skojevcem, svečanosti so bile poslane resolucije tovarišu Titu, tovarišu Mihi Marinku in CK LMJ.
Sekretarju CK KPJ tov. Tit«
Beograt
»Danes, ko mladina in delovno ljudstvo zasavskih revirjev proslavlja 30. obletnico ustanovitve SKOJ-a, pošilja Tebi, naš dragi učitelj in voditelj, revolucionarne’ in borbene pozdrave.
Tovarišu sekretarju CK KPS Milii Marinku
Mladina revirjev proslavlja danes SOletnico ustanovitve SKOJ-a — svoje borbene avantgarde.
Ob tej priliki še bolj živo stojijo pred nami svetli vzgledi mladih komunistov, na čelu katerih ste se nahajali tudi Vi.
Preželi z Vašimi junaškimi dejanji, z Vašo neizprosno borbo s kapitalističnimi izkoriščevalci, ki ste jo kazali v spopadih z vsemi, kar je bilo izkoriščevalskega, čutimo do Vas globoko hvaležnost. Saj vemo, da je bila in je še danes to edina pot v lepše življenje.
Obljubljamo Vam, dragi naš tova riš sekretar, da bomo po Vašem vzgledu in vzgledu vseh SKOJ-evcev v črnih revirjih nadaljevali borbo za zmago socializma, za zmago resnice.
Od tega nas ne bo odvrnilo nobeno, še tako premišljeno pripravljeno obrekovanje, niti grožnja vzhodnih revizionistov, kajti mi dobro vemo, da je pravica na naši strani.
Nikoli ne bomo pozabili žrtev, ki jih je dal revirski proletariat v 301etni borbi za zmago revolucije.
Vsi nadaljnji sramotni poizkusi blatenja naše Partije bodo naleteli pri nas na ogorčen odpor, kajti mi vemo, da je obrekovanje naše Partije obrekovanje tistih žrtev, ki so v borbi proti razrednemu sovražniku prelili svojo kri za stvar Partije in delovnega ljudstva.
V bodoče bomo še podvojili svoje napore za izgradnjo socializma, še
bolj kakor doslej bomo pospešili borbo za večjo storilnost dela; naša vsakdanja skrb pa bo izpolnitev1 plana rudnikv do 29. novembra t. 1.
Na ta način se hočemo dostojno oddolžiti našim žrtvam, hkrati pa bo to naš odgovor na vse laži in klevete kominforma.
Živel tov. sekretar CK KPS tov. Miha Marinko!
Udeleženci svečanosti ob priliki 30. obletnice ustanovitve SKOJ-a.
Centralnemu komiteju LMJ Beograd
Ob priliki proslave 30. letnice ustanovitve SKOJ-a Vam pošilja mladina zasavskih revirjev plamteče in borbene pozdrave. Zgodovinsko obletnico proslavljamo na mestu, kjer so revirski Skojevci pod vodstvom Partije doživeli svoj prvi ognjeni krst v borbi z Orjuno, katere žrtev je bil tudi eden najboljših Skojevcev tov. Fakin, ki so ga zverinsko mučili in ubili. '
Tudi vsi podobni napori kapitalističnih oblastnikov, da bi zatrli napredno delavsko gibanje v revirjih, so klavrno propadli — na drugi strani pa sta revirski proletariat in revirska mladina še vztrajneje nadaljevala svojo borbo za dosego svobode in uničenje kapitalističnih eksploatatorjev.
Komunisti in komunistična mladina, v katere vrstah so bili najdoslednejši borci kot n. pr. tov. Miha Marinko, Lojze Hohkraut, tov. Lidija Šentjur-čeva, Tončka Čečeva itd., se niso ustrašili niti žrtev, marveč so nadaljevali borbo za pravice delovnega ljudstva.
Ko odkrivamo to spominsko ploščo, pa hkrati spominjamo vso našo mladino na borbo SKOJ-a, obenem pa si jemljemo za vzor Skojevce, po katerih liku se bo tudi v bodoče vzgajala naša mladina ter se borila za zmago socializma, se borila proti revizionizmu marksizma-leninizma s strani VKP-b za zmago resnice v Jugoslaviji.
Živela 30. obletnica SKOJ-a!
Udelenženci svečanosti ob priliki 30. obletnice ustanovitve SKOJ-a.
Najboljši borei stt prejeli odlikovanja
Ob priliki zgodovinske svečanosti 30. obletnice SKOJ-a so po zaključku svečanosti sprejeli borci iz NOV odlikovanja.
Odlikovance je pozdravil poročnik JA tovariš Dobrila Branko, ki je v svojem govoru omenil, da je nad polovico odlikovancev, ki so bili člani SKOJ-a in pokazali svojo borbenost v času NOB; priznanje, ki ga danes daje Partija, pa naj bo nadaljnja vzpodbuda za delo pri izgradnji socializma.
V imenu rezervnih oficirjev je spregovoril tovariš Pečar Otmar, član politbiroja okrajnega komiteja KPS Trbovlje, ki je čestital vsem odlikovan^ cem k njihovemu priznanju.
Cez 300 jih je sprejelo odlikovanja; ponosno in z veseljem so stopali pred tribuno, zavedajoč se važnosti tega dne-in nalog, ki jih pred nje postavlja Partija in naš ljubljeni maršal Tito.
Predaja odlikovanj zaslužnim borcem
Vsahemu uspešnemu delu
nesi sledi pravilno pvšzmsnle
Bo), ki ga bije kolektiv rudnika (Trbovlje za predčasno izvršitev letošnjega produkcijskega plana, je trd in oster. Da se pospeši izvršitev plana, se je vršila dne 28. oktobra v rudniški restavraciji v Trbovljah izredna konferenca, katere so se udeležili funkcionarji rudarske sindikalne or-ganizicije, Partije, upravno in tehnično vodstvo rudnika, nadzorno osebje, znani udarniki rudnika in drugi prvoborci za plan.
Te izredne konference se je udeležil tudi sekretar okrajnega komiteja KP Trbovlje tov. Dušan Povše, prav tako je bil na tej konferenci tudi zastopnik UDV v Trbovljah. — Na tej konferenci, ki je trajala nad tri ure, sc je predelala celotna problematika trboveljskega rudnika
Boleča točka rudnika, ltl se pojavlja v zadnjih mesecih, so prenizke odkopne storitve. Vzrokov je več. So objektivni razlogi, ki ovirajo dosego planskih odkopnih storitev, so pa tudi ■ subjektivni. Odkopne storitve so v zadnjem času v naraščanju.
Med objektivne vzroke prenizkih Odkopnih storitev bi šteli tzreden hri-binski pritisk, ki nastopa v posameznih poljih naših jam, nadalje izredno iVisoka temperatura v posameznih pre-■eJih jame, prav tako ovirajo dosego planiranih odkopnih učinkov mokri OdkopnI kraji. Dosego pričakovane proizvodnje otežkočajo razni defekti, ki nastajajo na mehanizaciji naših ši-rpkočelnih odkopov. Tl stroji so v pretežni meri izrabljeni in terjajo številnejša popravila, kot bi jih imeli, če bi rudnik razpolagal z novimi, neiz-Irošentml. — Nadaljnje težave se po-Savijajo v popravljanju teh strojev v tem, da so rudniške reparaturne delavnice preobremenjene s reparatur-nimi deli na najrazličnejših rudniških »trojih, zlasti odkar imajo CRD druge planske naloge kot so jih imele preje, t. ). da izdelujejo razne nove rudarske stroje za vse rudnike v dr-favi. — Na izpopolnitvi in razširjenju
rudniških reparaturnih delavnicah se dela.
Težave so na rudniku prav tako v tem, da je vzhodni obrat prešel letos na mehanizirano odkopovanje premoga, rudarji tega obrata pa še niso priučeni temu načinu odkopavanja premoga v oni meri kot n. pr. v zahodnem obratu, kjer je frontalno odkopavanje premoga vpeljano že nad 15 let. Isto je s strežnim osebjem za stroje na mehaniziranih odkopih. Tega še manjka na vzhodnem obratu, treba ga bo priučiti v zadostnem številu, kakor je pravilno naglašal na konferenci sekretar okrajnega komiteja KP tov. Povše. — V tem pogledu so bili storjeni na konferenci potrebni sklepi.
Važno za vzhodni obrat je tudi da se v nočni izmeni na frontalnih odkopih izvršijo vsa dela, ki morajo biti storjena v tej izmeni, t. j. prestava strojev, gasekovanje, odstreljevanje, priprava lesa itd., da zamore jutranja izmena takoj zjutraj pričeti s produkcijskimi deli. Ciklus dela ne sme biti moten, sicer trpi produkcija. Tudi v tem pogledu so se napravili na konferenci važni sklepi.
Boleča točka rudnika so — neupravičeni lzostankarjl, ki v znatni meri ovirajo dosego in prekoračenje vsakodnevnih planskih nalog. V zadnjih se je število plavkarjev pomnožilo. Proti njim bodo podvzetl v najkrajšem Času najostrejši ukrep!. Posebno proti notoričnim izostankarjem. Tl ukrepi morajo biti storjeni tudi po višjem nalogu — in bodo tudi učinkoviti — ker nikakor ne gre, da se najboljši rudarji ubijajo za plan, delajo vse nedelje, tvegajo svoje letne dopuste, medtem ko nekateri ljudje v rudniku pijančujejo in izostajajo od dela.
V rudniku nastajajo — kakor smo že omenili — na raznih strojih defekti, ki ovirajo produkcijo. Pri pojavih takih defektov — Je opozarjal na konferenci zastopnik UDV — moramo biti posebno budni, kajti ni izključeno, da so med nami ljudje, mo-
goče celo agenti naših sovražnikov, ki namerno povzročajo različne defekte na naših jamskih in drugih strojih. Zaradi tega je nujno potrebno, da se vzroki takih okvar na strojih natančneje preiščejo in javijo na UDV.
Na konferenci so se prediskutirale še druge važne zadeve, — vse v korist predčasne izvršitve rudniškega proizvodnega plana.
Zastopnik sindikalnega pododbora separacije in savskega rova tov. Božič Juro je v cilju predčasne Izpolnitve plana prebral na konferenci tekmovalno napoved vsem zunanjim obratom rudnika, o kateri poročamo v našem listu na drugem mestu.
Glavni inženir rudnika tovariš inž. Preželj se je na konferenci dotaknil tudi brigadnega sistema dela v jami. Dosedanji uspehi so zadovoljivi. Z delitvijo dela nam je uspelo, da so naši najboljši rudarji izkopali v eni izmeni cel enodneven odkopni napredek. Iskati moramo poti —: je dejal glavni inženir rudnika — da bo zmogel to delo, ki je bilo pre) razdeljeno na dve izmeni, v eni izmeni tudi naš povprečni rudar. Glavni inženir pričakuje iz vrst rudarjev koristne nasvete in predloge. Upajmo, da bomo zadovoljivo rešili tudi to vprašanje.
Konferenca je bila koristna. Važni sklepi in zaključki so se napravili na njej. — Delovni kolektiv rudnika bo zastavil vse svoje sile, da častno izpolni svojo letošnjo proizvodno nalogo.
Omembne vredno Je, (la je bil na tej konferenci storjen hvalevreden sklep, da rudarji odstopijo od svojega oktobrskega IV. obroka 0.9 kg mesa rudniškim upokojencem.
Naj živi naša slavna Armada, čuvar naše neodvisnosti in mirne graditve socializma v naši državi!
ljubljanska frontna brigada »Borisa Kidriča" ie prekoračila norme v rudniku Trbovlje
Frontne brigade delajo povsod. V gozdovih sekajo les, gradijo proge, hiše, tovarne in bijejo borbo za nove površine plodne zemlje. Kjer koli zahteva naše gospodarstvo delovnih moči, povsod tam delajo agilni fron-tovci.
V	rudniku Trbovlje je delala frontna brigada »Borisa Kidriča«, sestavljena iz frontovcev mesta Ljubljane, zaposlenih v raznih podjetjih. Prej so bili nameščenci, obrtniki, uradniki, sedaj pa so postali rudarji. V Trbovlje so prišli z zavestjo, da bodo s svojim delom vsaj delno oskrbeli najboljše delovne ljudi mesta Ljubljane s premogom. Prišli so konec meseca avgusta pod vodstvom komandanta Kovačiča Janeza, ki je po poklicu slaščičar.
V	Trbovljah so brigado sprejeli zastopniki rudnika, Partije in sindikata. (Raztolmačili so jim, kakšno delo jih Čaka in jim želeli veliko uspeha. 67 brigadirjev je štela brigada, nikoli še niso bili v rudniku, toda z veseljem so se zarili pod zemljo, da zagotovijo premog delovnim ljudem mesta Ljubljane.
Spoznali so v kratkem času, kako srdito se bije borba za plan globoko pod zemljo. Videli so, da delo, ki ga opravljajo rudarji, ni lahko, zlasti pa ne delo v vročini, vodi, blatu in v dušečem zraku. Brigadirji so videli, kako se rudarji borijo za plan, videli tekmovanje med obrali in videli voljo rudarjev, ki hočejo doseči predčasno planske naloge. Tudi oni so se zagrizli v delo. Sprva je bilo malo težje, šlo je pa le. Spoznali so tovarištvo, ki se poraja v skupnem delu. Stcupno z rudarji Trbovelj so kopali
črno rudo in v tem skupnem delu so postali brigadirji frontovske brigade mesta Ljubljane veliki tovariši z rudarji. Spoznali so, da jih veže z rudarji nekaj več, nekaj, kar je močnejše od besed. Rudarji pa so jim pravili, kako je treba delati in jih opozarjali na razne napake.
Brigada je bila razdeljena na tri
čete, ena je bila na Vzhodnem, druga na Zapadnem obratu in tretja na dnevnem kopu Dobrna,-Neža. Vsako četo je vodil komandir in dva desetarja. Večina brigadirjev se je odlikovala pri delu, majhen odstotek pa so morali odstraniti iz brigade in jih poslati nazaj v Ljubljano. Normo, katero so imeli predpisano brigadirji od
Brigadirji frontne briga de »Borisa Kidriča«
OF in podjetja za kurivo, so izpolnili in celo prekoračili. Poleg svojega rednega dela pa je bilp pod vodstvom komandanta tovariša Kovačiča Janeza petkrat organizirano prostovoljno delo v rudniku ob nedeljah. Samo ob nedeljah so nakopali preko 340 ton premoga. Dan pred svojim odhodom iz Trbovelj v nedeljo 30. okt. so se še
Tovariš Železnik Vid
nem obratu pa sta se odlikovala kge mandir čete, Jamšek Ivan in Skubii Anion, Ki je najstarejši brigadir čete in ima že preko 50 -let. Bil je) Stalno skozi dva meseca v jami brez. v^atcega bolniškega dopusta in brez zamude delovnih dni. Prav, dobri %>a so bili tudi mladinci, Adlešič Niko, Ambrož Brane, Oražen Franc, Blatnik Anton, Obreza Vinko, Jejčič Dušan, Krašovec; Milan in Goršak Edo.
Na dnevnem kopu so se odlikovali pri delu komandir čete, Trampuž Jože, Brodič Janez, Turk Edo, Zavrtnik Marjan, Skodič Gustl, Kadunc Anton, Mungerle Ludvik, Hrast Vlado. Kocjan Vinko in Bajc Janez.
Po svojem rednem delu so imeli l stalne tedenske sestanke in študij. Vsak prosti čas so dobro izkoristili. Imeli so stalen šahovski krožek, kjer se je zlasti odlikoval komandant brigade Kovačič Janez. Redno so črtali dnevne časopise, na »štitdijsklh krožkih« pa so predelovali razne članke in številke »Komunista«. Imeli so svojo celico, ki Jr* bila vedno budna. Vzgojila je večje število mladincev, katere je sprejel v kandidaturo KO.
Hrana brigadirjev je bila , prav dobra ter so se z njo vsi pohvalili, zlasti pa so pohvalili menzo na vzhodnem obratu. Pred svojim odhodom še je komandant brigade zahvalil upravi rudnika in sindikatu rudarjev, ki jim pomagali na vsakem koraku.
Tov. Mlakar Ivo. borec od l. 1942
vsi udeležili dopoldanskega dela, poldne pa so imeli zaključno prirečrtH tev, kjer so se poslovili od rudarjeva Ob tej priliki so obljubili, da se bedb še vrnili v Trbovlje.
Pri delu so se zlasti odlikovali tq* variši: komisar Železnik Vid1, BlatnilB Franc, Pletikos Miro, Jamšek Iva«, Stanjko Ivan, Podgoršek Florijan, Ritfc marič Ciril, Opit Karol, Mlakar Ivan* Kužnar Slavko in Zupančič Miro pa tudi ostali so bili dobri. Vsi ti sn delali na Zapadnem obratu. Nu vzhocfc.
Stran 4
Mladina stoji v prvi vrsti v borbi m plan
V tekmovanju za 30. obletnico SKOJ-a je bila zajeta skoraj vsa delavska mladina trboveljskega okraja. V tem tekmovanju se je zlasti razširil brigadni sistem dela. Sedaj deluje že 38 proizvodnih brigad, Izmed katerih po večini vse presegajo norme. Najbolj so se odlikovale brigade v Steklarni Hrastnik, in to zlasti v tem mesecu. Najboljša od vseh brigad Je bila brigada tov. Smodič Julija, ki je dosegla normo v dneh 19. okt. s 149%, dne 20. okt. s 104%, dne 21. okt. s 152%, 22. okt. s 192% in 24. okt. s 133%. V tekmovanju je bilo vključenih stalno 8 mladinskih brigad. Povprečno so brigade dosegle normo, dne 19. okt. 137%, 20. okt. 124%, 21. okt. 146%, 22. okt. 167% In dne 24. okt. 130%. Z velikimi težavami pa so se v tem .mesecu borile mladinske brigade v rudniku Trbovlje, ki predpisanega plana niso dosegle. Plana niso dosegle brigada »Mihe Marinka«, »Alojza Hohkrauta«, prav tako pa tudi novoustanovljena brigada na Vzhodnem obratu rudnika Trbovlje. Zaradi odhoda v JA so bile te brigade delno reorganizirane, popustila pa je tudi delovna disciplina. Brigada »Alojza Hohkrauta« je v tem mesecu nadaljevala delo neke druge brigade, ki je bila trenutno pod planom, in je mla-
Vojne sirote iz Trbovelj
V nedeljo ob 13. url je v dvorani Poleta priredil Mestni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov v Mariboru kulturno-prosvetno prireditev vojnih sirot otrok iz Trbovelj. Dvorana je bila polna sovrstnikov-pionlrjev.
Prireditev je sestavljalo 21 točk. To ko bile pevski nastopi, kratki prizori, plesne točke ln v manjši meri recitacije. Kot prva točka sporeda je bila recitacija »Narodni dom«. Ze ta je dala slutiti, da so se mali igralci skrbno pripravili. Nato je zaigral na harmoniki nekaj pesmi pionir Zorko Jože, ki že sedaj kaže izreden talent. Jože je tudi spremljal ostale pevske točke. V vseh telovadnih ln folklornih točkah je najbolj izstopala Vladimira
dincem te brigade uspelo, da so od 92% doseženega plana dosegli 99%. Mladinska brigada v rudniku Hrastniku ni mogla doseči norme zaradi slabega delovišča. Mladinske brigade v rudniku Zagorje pa dosegajo normo.
Mladina je v počastitev 30. obletnice SKOJ-a v nedeljo 23. okt. delala na svojih deloviščih in pri tem izvršila 300 delavnikov.
»
Vaška mladina v Loki in Rečici pri Zidanem mostu Je zelo aktivna
Mladinski aktiv v Loki pri Zidanem mostu je zelo aktiven pri prostovoljnem delu. Od njegove ustanovitve t. j. od aprila pa do sedaj je izvršil že preko 600 prostovoljnih ur pri raznih delih, največ pri popravilu cest in pomoči pri ekonomiji ter KOZ. Aktiv je dvignil članstvo za 45%. Imajo lepo urejene stenčase ter so zlasti aktivni na kultumo-prosvetnem polju. V zadnjem času so Izvedli dva nastopa, doma in v Šmartnem pri Litiji.
Pri prostovoljnem delu pa Ima lepe uspehe tudi aktiv mladine v Račiči, ki je izvršil v 6 mesecih preko 600 prostovoljnih ur.
so gostovale v Mariboru
Gonellijeva. Tudi njen brat Ervin je navdušil gledalce s svojo neprisllje-nostjo, da so več točk morali ponoviti.
Ganljivo je bila Izvajana točka »Moja mamica«, ki je od vseh točk najbolj uspela. Za konec sta zapeli Gonellijeva in Balohova dve pesmi: »Narodno« in »Od železne ceste«, ki sta uspešno zaključili dober spored.
Pionirje Je vodila tov. Fanči Go-nelli, ki je znala po tromesečni vaji sijajno pripraviti nadarjene pionirje in iz njih izbrati res najboljše.
Uspela prireditev vojnih sirot-otrok dokazuje, da so malčki zaživeli svetlejše življenje, v katerem lahko uveljavljajo svoje zmožnosti.	-r.
Obisk in gostovanje sindikalne podružnice OLO in zdravstvene ekipe Trbovlje v Št. Gotardu
V nedeljo 23. oktobra dopoldne so člani OLO Trbovlje pomagali pri gradnji zadružnega doma na Trojanah. Težko in naporno je bilo dviganje stropnikov, toda delo so z dobro voljo izvršili, čeprav ni bilo zraven strokovnjakov. Hkrati pa je zdravstvena ekipa OLO Trbovlje, 10 članov po številu, s tov. dr. Krasnikom Virgilom na čelu izvršila brezplačno nad 50 zdravniških pregledov Prav tako je bilo izvršenih tudi več zobotehniških popravil. Za Izvršeno delo so prebivalci kraja zelo hvaležni ekipi In sindikalistom.
Po končanem delu na gradbišču v Trojanah pa so sindikalisti napravili popoldne v prosvetni dvorani v St. Gotardu kulturno prireditev. Začel jo je predesdnik KLO-ja St. Gotard tov. Kušar Jože ln pozdravil navzoče. Predsednik sindikalne podružnice OLO
Trbovlje tov. Levec Lado je podal nato političen pregled, očrtal pot naše domovine posebno na kulturnem področju ter v prepričevalnih besedah povedal, kako moramo vsi sodelovati za obrambo miru, naj ne nasedamo vojnim hujskačem, pa naj prihajajo od koder koli. Nato je sledil pisan zabavni spored, petje, recitacije, tamburaši-.! zbor, igranje na pojočo žago ter humoristična enodejanka »Analfabet«. Ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. — Po končanem sporedu se je predsednik KLO-ja zahvalil prirediteljem ter priporočal, da bi se kulturno-prosvetno delo v St. Gotardu poživila
Gledalci so se vračali zvečer zadovoljno domov z željo, da bi sindikalisti in zdravstvena ekipa lz Trbovelj zopet kmalu obiskala St. Gotard.
SUM »Viktor Strel« iz Zi« Itom 8e Je na obrazih starčkov bralo,
kako so se pomladili. Kar gibčni ln mladostni so postali.
danega mosta je obiskalo okrajni dom onemoglih v Loki
V nedeljo 23. oktobra je sindikalno umptniško društvo »Viktor Strel« iz Zidanega mosta obiskalo Okrajni dom onemoglih v Loki in jim v razvedrilo priredilo koncert. Prireditev je trajala dve url ln obsegala Izbran spored. Starčki so bili koncerta veseli, saj so vedeli, da Titova Jugoslavija ne pozablja nanje in da se jim v novi socialistični državi nudi od časa do časa kak izreden užitek. Tako jim lepše poteka jesen življenja. Med konccr-
Ob obisku Doma smo Imeli priliko videti, da Ima upravnica Doma tovarišica Žagarjeva res smisel za pomoč ljudem, ki tu žive. V Domu je red in čistoča, tako da dobi človek res spoštovanje ne samo do uprave Doma, marveč tudi do ostalega osebja, ki vzdržuje tukaj vzoren red in snago. Imeli smo piriliko videti, da je upravnica In osebje Doma velika družina, ki skrbi, da olepša ljudem, ki so se v trdem delu izčrpali ln osiveli, jesen življenja.
Po koncertu so tudi starčki pod
vodstvom upravnice Dama zapeli par partizanskih pesmi. Upravnica se je umetniškemu društvu zahvalila za obisk in užitek, ki so ga priredili starčkom. Izrazila je željo, naj bi se umetniško društvo še katerikrat spomnilo Doma in starčkov s kako prireditvijo, kar so društveniki radi obljubili.
Starčki so se veselili koncerta še pozneje in prepevali.
Odbor železničarske godbe v Zidanem mostu si je zadal nalogo, da obišče Dom s kakim Koncertom. Ta sklep je bil storjen tudi zaradi tega, ker so se koncerta društva »Viktor Strel« v Domu onemoglih udeležili tudi stari in mladi iz cele vasi.
SŠD RudarTsšD Kladi-var (Celje) 3:2 (3:0)
Pretekli četrtek je mladinsko moštvo Rudarja odigralo nogometno tekmo z mladinci Kladivarja, za pokal »Pepe Zornada«. Moštvo Rudarja je nastopilo s par rezervami, toda vkljub temu je zmagalo z rezultatom 3:2. Zmago so si mladinci Rudarja priborili v prvih 15 minutah, ko so dosegli 3 gole. V drugem polčasu so mladinci Rudarja vidno popustili, tako da so mladinci Kladivarja znižali rezultat na 3:2 in ni dosti manjkalo pa bi odšel
Rudar poražen iz Celja, kar pa ne bi bilo v čast mladincem, ki so na državnem prvenstvu v Skoplju zavzeli drugo mesto.
Šahovski d veho j SŠD Rudar : SŠD Hrastnik
V soboto se je odigral revanžni dvoboj med šahisti Rudarja in šahistl Hrastnika. Tudi v tej tekmi so Trboveljčani pokazali premoč nad agilnimi šahisti Hrastnika z zmago 7 in pol : 3 in pol.
Pred dnevi se je pričelo pionirsko in mladinsko prvenstvo Trbovelj. Odziv pa je bil vsekakor premajhen, če pomislimo, da je šah zelo -azširjen med našo mladino. Za pionirsko prvenstvo se je prijavilo 13 igračev. Po šestem kolu vodi brez poraza Berger s 6 točkami, sledijo Ličar, Jereb, Turk mlajši, s 5 točkami. Pionirji igrajo vsak ponedeljek in soboto od 16. do 18.30 ure.
Vabijo se pionirji ln mladinci, naj se še prijavijo za turnir. Mladinci pa igrajo vsako sredo in petek od 16.30 do 19.30 ure. Za starejše šahlste, ki še niso kategorizirani, pa se Je pričel v novembru turnir za kategorizacijo. Prijave se sprejemajo vsak torek in petek od 17. do 20. ure v šahovski sohi fizkullurnega doma. SSD Rudar,
Zasavski ocvirki
Prizori s tržnega prostora v Trbovljah:
Prvi primer:
Neka naša gospodinja je hotela te dni kupiti na tržnem prostoru jajca. Cena 17 dinarjev za jajce se ji je zdela previsoka. Tudi ml smo njenega mnenja. Povedala je to kmetici, ki je prodajala jajca. In veste, kaj je naši gospodinji odgovorila ošabna kulaki-nja? — »Drugi mesec bo vlak spet za 100 procentov dražji, takrat pa boste za jajca radi dali sto dinarjev, če ga boste hoteli dobiti; sploh pa jih bomo dajali samo našim stalnim strankam.«
—	Ste slišali? — predrznost ln nesramnost raznih kuhakinj, ki prihajajo na naš trg, presega že vse meje!
—	Ali ve kontrolni urad za cene za take dogodke na našem tržnem prostoru? — Zadnji čas je, da se s temi prevzetnimi kulakinjami, ki so s temi jiml dobički izpraznile letos že pol prodajalne tukajšnje »Na-Me«, napravi temeljit obračuni
Drug primer:
Minulo soboto so žene naših rudarjev kupovale na trgu krizanteme za grobove svojih dragih. — Ali veste, koliko je stalo pet prav navadnih cvetov, ki niso niti krizanteme, marveč prav navadne jesenske rože, ki jim pri nas pravimo »vsesvetnlce«? — Sto dinarjev! — Ne vem, ali prodajalci rož mislijo, da kopljejo rudarji v Trbovljah zlato? — Se kult mrtvih Izkoriščajo nekateri oderuhi!
Tretji primer:
Na trgu je prodajala pred kratkim neka kulakinja pšeno ali kašo, kakor rečemo pri nas v dolini. Kilogram 80 dinarjev! — In veste, kaj je napravila ta kulakinja s kašo, preden jo je prodala? — Namočila jo je, da je bila težja!
Priporočljivo bi bilo, da bi organi naših krajevnih oblasti posvetili malo več pozornosti takim in podobnim dogodkom na našem tržnem prostoru in napravili red. — Rudarji in vsi ostali delavci, ki sl s trdim delom služijo svoj kruh, bodo oblastem od srca hvaležni!
•
Pismo tov. Dukoviča, trenerja naše nogometne ekipe »Rudarja«, ki smo ga objavili v zadnji številki našega lista, v katerem pojasnjuje tov. Dukovič. zakaj naši nogometaši izgubljajo v zadnjem času vse tekme, je naletelo pri naši javnosti na odobravanje. — Tov. Dukovič je postavil diagnozo bolnika — sedaj naj se pa prične z zdravljenjem! — Predvsem je treba nekatere naše nogometaše ozdraviti najhujše bolezni — domišljavosti!
Minulo nedeljo smo praznovali trideseto obletnico SKOJ-a. Bilo je siva, oblačno jutro; hladno ml je bilo in šol sem v našo kavarno, da spijem čaj. ” Ni ga bilo. — Na vse mize je usluk benka kavarne nosila samo — žganj?! In še to je bilo neužitno! Plačal sem ga In pustil. Nisem ravno Izbirčen, toda tega »žganja« nisem prenesel, -j Kdo Je poslal — oprostite izrazu — to brozgo v Trbovlje za žganje, ne vem. Ce se ne dobi kaj dobrega, servirajte raje čisto vodo! Kavarna naj vendar varuje svoj ugled! = Kakšen vtis naj odnese iz Trbovelj kak tujec, če vidi. da imajo mlada dekleta pred seboj na mizi namesto čaja ali kave kozarec žganja? ~ Uprava kavarne naj vendar pomisli, da ni vsakemu, ki pride v kavarno, za žganje, marveč da si želi kak topel čaj ali kavo, zlasti sedaj ob hladnih jesenskih dnevih. Z* gostinske obrate velja star latinski rek: variatio delcctat! — Tega reka se držijo tudi v kavarnah po drugih krajih!
*
Kakor trde tujci, imajo ljudje v re* virjih razne čednosti in vrline, le nekaj nam močno primanjkuje — vljudnosti, prijaznosti In ustrežljivosti. Te lepe lastnosti, ki slade človeku življenje, pri nas zelo pogrešamo. Kar se tiče ustrežljivosti, v ilustracijo samo majhen, čisto droben primer: velikokrat se vozim v našem avtobusu, toda redkokdaj opazim, da bi kak mlad človek našega Zasavja odstopil kaki stari ženičici ali staremu človeku svoj sedež. Ustrežljivost je pri nas skoraj popolnoma pozabljena čednost. Pravijo, da ta tako lepa lastnost Izumira tudi drugod ..,
Preklic
Preklicujem živilske nakaznice okto ber TD-a jam., Nav. In OM-1, ukradene v mesnici PokeljSek. Cop Pavla, Trbovlje, Loke 383.
ZAHVALA
Socialno skrbstvo mestnega ljudskega odbora Trbovlje Izreka tov. Goro-pevšku Josipu iskreno zahvalo za pre^ jeto količino jabolk, ki so bila razdeljena med varovance mesta Trbovelj.
MLO Trbovlje odsek za soc. skrbstva.
Oglas.
Ppodnm
zelo dobro ohranjeno moško črno zimsko suknjo za srednjo postavo.
Vprašati pri:
Jesih Miroslava, Trbovlje 11-92.
b
Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlja telefon M — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Sešlar