Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja ce* loletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za iiuerata, P odru žnical Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. An Milano.

WEMEC
Izhaja vsak dan c)ntra| razen ponedeljka in dnava po prazniku.
g Uredniitvo In opravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. g I Redazione, Amminlstrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. i i	Teleion 4001—4005.	1
AMjonamenli: Mese 12 Lirei Estero, mese 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.j Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 per le inserzioni.
Filiale! Novo mesto
Concessionaria eselusiva per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Vojno poročilo št. 533
Angleško lelalo sestreljeno
Glavni Stan italijanskih Oboroženih sil objavlja:
Bojišče v Severni Afriki: Ničesar posebnega.
Miren dan tudi na G o n d a r s k em bojišču po hudih bojih, o katerih jc bilo po-ročano.
Sovražno letalstvo je metalo bombe na D e r n o. Nekaj zgradb je bilo poškodovanih, ena bolnišnica je bila zacleta. Nobeno žrtve.
V M a r m a r i k i je bilo sestreljeno v plamenih eno sovražno letalo.
Nemške in romunske čete v Kerču
Število ujetnikov stalno narašča - Uspešni letalski napadi na sovjetske ladje
Brzojavka prometnega ministra Duceju
Nemško vojno poročilo
<ummesem
Hitlerjev Glavni Stan, 17. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Kakor je že bilo objavljeno s posebnim poročilom, so nemške in romunske čete včeraj po hudih bojih zavzele važno pristaniško mesto Kerč. Vzhodni del polotoka Krima je tako popolnoma v naših rokah. Število na Krimu zajetih ujetnikov se je tako dvignilo medtem na 101.600 mož. Poleg velikih krvavih izgub v boju je imel sovražnik pri poskusu rešiti svoje čete čez morsko ožino pri Kerču zaradi letalskih napadov velike izgube.
Načela japonske zunanje politike
Govor japonskega zunanjega ministra pred japonskim parlamentom
Tokio, 17. novembra. AS. Agencija Domei je včeraj zvečer objavila izvleček iz govora japonskega zunanjega ministra Toga, katerega je imel na drugi dan zasedanja japonskega parlamenta. Minister je v začetku rekel, da se je Japonska v zadnjih štirih letih bavila z vojaškimi operacijami za uvedbo novega reda v Vzhodni Aziji in še danes nadaljuje s svojim pohodom, da bi odstranila težave, ki se pojavljajo na poli, medtem ko je domači narod ves strnjen in združen. Govornik je pri tej priliki izrazil priznanje in pozdrav oboroženim državnim silam, ki se vojskujejo v imenu cesarja, obenem pa izkazal čast tudi vsem padlim vojakom. Ni potrebno ponavljati, je nadaljeval zunanji minister, da stremi japonska zunanja politika po svojih temeljnih načelih za uvedbo miru v Vzhodni Aziji. Ta mir mora temeljiti na pravici in ustvariti takšne pogoje, da se bodo zboljšali splošni pogoji za življenje človeštva. Omeniti moram, da je v zadnjih 70 letih Japonska večkrat srečno prebrodila svoje narodne krize. Posebno je omembe vredna rusko-japonska vojna, v kateri je Japonska potrdila svoj narodni obstoj in znala odstraniti vse ovire za mir v Vzhodni Aziji. Po teh dogodkih si je Japonska ustvarila položaj in ugled kot sila, urejevalka v Vzhodni Aziji. Tudi danes jo preveva nezlomljiv pogum, da bo tudi poslej izvršila vse naloge in uvedla v Vzhodni Aziji nov red na temelju pravice in obenem prispevala tako svoj bistveni delež k svetovnemu miru. Sreča je, da imata Nemčija in Italija iste poglede kakor Japonska in so se zato med seboj povezale s trojnim paktom. Znano je, da je dal trojni pakt že po enem letu svojega obstoja lep prispevek k uvedbi novega reda v Aziji in Evropi in svoj prispevek za omejitev sedanje vojne. Mandžursko cesarstvo je vedno krepkejše. Ze trinajst držav je priznalo Mandžurijo. Na Kitajskem se Japonska bori za to, da bi zrušila režim maršala Čangkajšeka. Temeljna politika Japonske glede Kitajske je ta, da hoče ustvariti in ustaliti popolno sodelovanje med Japonsko in Kitajsko in tako zagotoviti v Vzhodni Aziji napredek, prospeh in boljše življenje. Temeljna pogodba, ki urejuje odnošaje med Japonsko in Kitajsko, je bila nedavno sklenjena med japonsko in kitajsko narodno vlado. Japonska vlada je odločena to sodelovanje s kitajsko narodno vlado držati do zadnje možnosti.
Zunanji minister je potem pristavil, da je Japonska zaradi srečne rešitve kitajskega vprašanja lahko postopno posvečala svojo pozornost severu, kakor tudi Južnim morjem. Spričo evropske vojne se je Japonska vedno trudila, da bi preprečila, da bi se vojna razširila tudi na Vzhod in bi se tako na tem koncu sveta ohranil mir. Minister je potem izjavil, da ima nevtralnostni pakt, sklenjen med Rusijo in Japonsko v letošnjem aprilu, zgolj ta namen, da zajamči mir in varnost na severu v skladu s prej navedenimi načeli. Navzlic sovražnostim med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo pa je japonska vlada stalno skrbela, da bi ohranila mir na severu. Na kratko povedano ima Japonska namen, da z vsemi sredstvi onemogoči vsako motenje miru na severu, obenem pa onemogoči ogrožanje koristi in pravic, ki jih ima tukaj Japonska. Kolikor se tiče Južnega morja, je japonska vlada z uspehom posredovala v sporu med Siamom in francosko Indokino in je tudi sama uredila svoje politične in gospodarske odnošaje z Indokino. Vrh tega je Japonska sklenila s Francijo dogovor za skupno obrambo francosko Indokine, da bi se skupaj postavili v bran proti mednarodnim grožnjam, ki so naperjene proti Indokini.
Japonska vlada je poslala k vladi francoske Indokine posebnega poslanika z nalogo, da ojači in pospeši prijateljske odnošaje med obema državama. Japonska ima tudi namen ojačiti svoje gospodarske odnošaje s Siamom in bi rada dosegla sodelovanje med obema državama z vzpostavitvijo veleposlaništev. Treba pa je obžalovati, da propaganda tretjih sil označuje te japonske namene kot grožnjo proti tem delom Azije. Zunanji minister je rekel, da ni nobenega dvoma o tem, da vzhodni narodi pravilno razumejo japonske težnje in da vedo dobro, zakaj je treba sodelovati z Japonsko pri uvedbi novega reda v Vzhodni Aziji. Japonska je zbrala vse svoje čiste napore za srečen konec kitajske afere. Čeprav so naše čete letos poleti na podlagi sporazuma za skupno obrambo države stopile na tla Srednje francoske Indokine, pa vidita Velika Britanija in Združene države v tem dejstvu grožnjo, naperjeno proti njunim ozemljem in sta zato dali zamrzniti japonske kredite v obeh državah, kar je imelo za posledico prekinitev gospodarskih odnošajev. Britanski dominioni in kolonije so takoj sledili temu zgledu, pridružila pa se mu je tudi holandska Indija. Anglija in Združene države so znova začele utrjevati obroč okrog Japonske in privlekle Avstralijo, hoiandsko Indijo in Čangkajška v skupen blok proti Japonski. Mednarodni položaj, kar se tiče Japonske, se tako od dne do dne poslabšuje in pritisk, ki ga Anglija in Združene države izvajata nad Japonsko, pomeni dejansko ogrožanje
temeljev japonskega imperija. Japonski zunanji minister je nato omenil, da preveva japonsko vlado želja, da bi ohranila mir na svetu, posebno pa na Tihem oceanu in je zato vpregla vse svoje sile, da bi premagala težave sedanjega položaja. Odkar se je začel kitajsko-japonski spopad, so se ja-ponsko-ameriški odnošaji postopno poslabševali in če se ta razvoj sedaj ne bo ustavil, preti velika katastrofa. In ta možnost bo prinesla veliko škodo ne samo državam ob Tihem oceanu, temveč tudi vsemu svetu. Od preteklega aprila je japonska vlada poskušala pri vladi Združenih držav doseči jasnost glede medsebojnih odnošajev. Prejšnja vlada je storila vse, da bi to vprašanje uredila in da bi dosegla nov sporazum. Sedanja vlada nadaljuje s tem delom in zaradi tega ni na mestu, da
Izjava predsednika japonske vlade
Tokio, 17. nov. AS: Danes je govoril v parlamentu tudi predsednik japonske vlade general Toyo, ki je poudaril:
1.	Japonska pričakuje, da tretje države ne bodo ovirale uspešnega zaključka spora med Kitajsko in Japonsko.
2.	Tretjo države naj nehajo vojaško groziti Japonski, ukinejo naj vse odredbe sovražnega znafaja, in sicer gospodarsko zaporo in naj vpo-stavijo redne gospodarske stike z Japonsko.
3.	Japonska vlada ho storila vse, da se prepreči. da hi se evropska vojna razširila na Azijo.
General Toyo pa je podčrtal, da gospodarska zapora proti Japonski ni nič drugega, kakor vojno dejanje.
Japonska vlada pa je izrekla svoje čestitke prijateljskim državam, zlasti Nemčiji in Italiji.
Tokio, 17. nov. as. General Toyo je danes govoril tudi o poteku vojaških operacij na Kitajskem in je izjavil, da je pomen teh bojev velikanski. Japonska hoče to delo na Kitajskem spraviti do uspešnega zaključka. Finančni minister je tudi govoril o vojskovanju na Kitajskem in je rekel, da je tudi na finančnem polju Japonska pripravljena iti do skrajnih meja.
Japonsko gospodarstvo čvrsto in trdno
Tokio, 17. nov. as. Gospodarski sestav Japonske je ostal nedotaknjen vkljub štirim letom sovražnosti na Kitajskem. To je izjavil danes v japonskem parlamentu finančni minister Kaya. Dodal je, da je v zadnjih štirih letih japonski narod potrošil vsega 48 milijard jenov in sicer 26 milijard za vojaške potrebščine.
Podčrtal je, da je bilo zelo lahko razpečati zakladne zapiske in sicer v višini 24 milijard in 100 milijonov jenov. Vse to dokazuje zelo trden finančni položaj Japonske.
Dodatne izjave japonskega zun. ministra o pogajanjih z Ameriko
Tokio, 17. nov. AS: Danes je bila zopet seja japonskega parlamenta in je zunanji minister Toyo poudaril, da japonska vlada veruje, da bo pogodba o trojni zvezi uvedla novi red v Evropi, prav tako pa tudi v Vzhodni Aziji. Zato bo ta pogodba preprečila razširjenje vojne.
Toyo je tudi govoril o odnošajih med Japonsko in Ameriko in je rekel, da se japonska vlada že od aprila pogaja z ameriško vlado, da bi se razčistilo razmerje med Ameriko in Japonsko. Sedanja vlada je sklenila, nadaljevati ta poganja, da bi se odstranila mednarodna kriza in da bi bil ohranjen mir na Pacifiku. O poteku pogajanj pa ne more podati nobenih podrobnosti, vendar pa meni, da prijateljska ureditev teh vprašanj nikakor ni nemogoča. Ker so stališča obeh držav po šestmesečnih pogajanjih razčišče-
Uspešni napadi velikih skupin bojnih in lovskih letal so veljali zbiranju sovjetskih čet in prevoznim kolonam, pa tudi letališčem in železnicam na prostoru okoli Moskve in Vologde. Moskva in Petrograd sta bila ponoči bombardirana.
Na prostoru okoli Anglije so bojna letala podnevi potopila manjšo trgovsko ladjo, z bombnimi zadetki pa je bila poškodovana tovorna ladja srednje velikosti.
Kakor je poročalo včerajšnje vojno poročilo, je bilo pri napadu nemških bojnih lelal na angleško letalsko oporišče v zelenici Džarn-bub uničenih mnogo sovražnih letni, med temi več večmotornih bombnikov, ki so čakali na tleh.
Med letalskimi boji v Severni Afriki sta bila brez lastnih izgub sestreljena dva angleška bombnika in dve lovski letali.
Helsinki. 17. novembra. AS. Uradno poročajo, da je na bojišču polotoka Hangoe sovražna artile-rija razvila živahno delavnost. Finsko obalno topništvo je streljalo na veliko sovjetsko ladjo pri omenjenem pomorskem oporišču.
Na zahodnem delu karelijske ožine se razvija običajno neznatno delovanje artilerije in možnar-jev. Skromen sovražnikov poskus napada na Val-keasaari je bil brezuspešen. Na vzhodnem karelij-skem področju popoln mir. Na bojišču pri reki Sivaervi je bilo odbitih nekaj sovjetskih poskusov napada. Na vzhodnem karelijskem bojnem polju je prišlo na južnem koncu do krajevnih spopadov, pri katerih so bili V6i napadi, ki jih je sovražnik izvedel s srednje močnimi oddelki, odbiti. Na nekaterih točkah tega bojišča medsebojno močno udejstvovanje topništva.
Na severnem karelijskem področju uspešni finski krajevni napadi in udejstvovanje naših oglednikov. Naši so opazili močan nasprotnikov pomorski promet v Finskem zalivu, te sodimo po številnih eksplozijah, ki so se slišale, so sovjetske izgube morale biti znatne.
Južno od Kerka je en sovražnikov bombnik padel v morje. Vojni plen, ki 60 ga naši iztrgali
Berlin, 17. novembra. AS. Berlinski pristojni krogi izjavljajo, da je zasedba Sebastopola samo še vprašanje časa. Ne bo odveč poudariti, da nemškemu vrhovnemu poveljstvu ne gre za to, da bi si iskalo prestižne uspehe.
Prodor italijanske vojske v južni Ukrajini
Berlin, 17. novembra. AS. Nemški vojaški krogi podčrtavnjo sijajno dejanje italijanske vojne skupine, ki se vojskuje nn južnem odseku vzhodnega bojiščn.
Kakor poroča DNB, se je italijanska oborožena skupina prebila daleč naprej v industrijsko pokrajino vzhodne Ukrajine. Močna italijanska skupina je prodrla globoko onstran sovjetske črte in bi sovražnik skoraj mogel obkoliti glavnino te velike skupine. Dasi bi italijanskim vojakom kmalu začelo primanjkovati orožja in streliva, so se italijanski oddelki odlično držali proti veliki premoči sovjetske vojne skupine. Italijanski vojaki so povsod odbili sovjetske napade. V zvezi s tem napadom in uspehom je italijanska kolona dne 13. novembra zopet obnovila stik z ostankom italijanskih sil, ki so prodirale za prvo kolono v tej pokrajini.
Berlinski vojaški krogi to odlično dejanje obsežno komentirajo in poudarjajo, da sc je junaštvo in drznost italijanskih vojakov izkazala ob vsaki priliki.
Položaj na bojišču
Dopisnik Štefanija poroča: Na Krimu gre boj za Kerč h koncu. Cele dneve nemško letalstvo in težko topništvo obdelava sovjetske po-
na, mora tudi Ameriki bili jasno, da ni na korist stvari, če se pogajanja zavlačujejo. Japonska je svojo dobro voljo pokazala, vendar pa ima tudi japonsko stališče svoje meje.
Resolucija japonske visoke zbornice
Tokio, 17. nov. as. Visoka zbornica je soglasno na današnji seji sprejela resolucijo, ki pravi, da mora Japonska brez sprememb nadaljevati svojo politiko in čimprej končali vojno v Vzhodni Aziji, pri tem pa doprinesti k miru na svetu, da se uresničijo načela obstoja in skupnega prospeha. V notranji in zunanji politiki ne sme vlada ničesar opustiti, da se narodna politika uresniči in da bi tako bila premagana sedanja kriza.
Grof Ciano ob spomeniku svojega očeta
Genova, 17. novembra. AS. V prisotnosti zunanjega ministra grofa Galenzza Ciana so včeraj v Genovi resno, a svečano odkrili spomenik Constunca Ciana, ki je bil postavljen na enem najlepših krajev v Inki. Svečanosti se je udeležila ogromna množica ljudi. Oddelki mornarice, vojske, letalcev, milice in mladinskih organizacij so bili na častni straži okrog spomenika. Na odru nasproti spomeniku so zavzeli svoje mesto admirala Artur in Aleksander Ciano. brata velikega pokojniku, dalje admiral Rizzo. kardinal nadškof Boetto, podpredsednik fašistične in korporacijske zbornice Buttafuochi ter več drugih nacionalnih svetnikov in senatorjev pa še obe zastopstvi španske falange in nemške narodnosocialistične stranke. Ob 1-'» sr. pripeljali k svečanosti grof Gaieazzo Ciano, minister in Tajnik Stran-
ke Serena, državni porltajnik .pri predsedstvu vlade Russo, prefekt Borri. državni podtajnik notranjega ministrstva Buffarini Guidi in druge ugledne osebnosti. Sredi popolne tišine so odkrili veliki spomenik. Godbe so intonirale nacionalne himne in z bližnjih postojank so se oglasile strojnice. Pokrajinski tajnik Stranke je imel kratek spominski govor, množica pa je nato zapela »Giovinezzo«. Pred spomenik so ob zaključku svečanosti položili dva velika venca. Sredi navdušenih ovncij Duceju so se grof Ciano in ostali zastopniki oblasti odpeljali. V Sampierdareni so si ogledali novi pristan za hidroplane in liktorski dom. Tudi tam jih ie množica sprejela z navdušenim vklikanjem. Nazadnje je grof Ciano obisku! šc genovski za-<od za zgodovino. '
Rim, 17. nov. AS. Duce je prejel sledečo brzojavko:
I'o vašem naročilu sem oh navzočnosti nemškega državnega podtajnika za promet odprl elek-trificirano železnico Bologna—Trento v dolžini 2115 km, ki tako izpopolnjuje zvezo med Brener-jem iu Calabrijo v dolžini 1452 km, ki je sedaj vsa clektrifieirana. Tehniki in delavci so premagali mnoge težave in so v naprej preračunanem času izvršili to delo in elektrifieirali železnico ter tako prispevali k naši avtarkiji s prihrankom na premogu, ki bo znašal letno 85.000 ton. Vsi ti so pridružujejo meni, ko vam izražam popolno poslušnost in vdanost in odločenost, da bomo korakali po vaših poveljih s popolnim prepričanjem v zmago orožja in našega dela. Host-Venturi.
stojanke na ozkem prostoru. V mestu so izbruhnili že požari, uničeno je pa tudi letališče in postojanke sovjetskega obalnega topništvu. Sovjeti so vse storili, da bi preprečili nemško napredovanje. Bazen teg;i so skušali pobegnili z ladjami, ki so bile natovorjene z begunci in s stroji, toda niti ena ni dospela do pristanišča Tamanskaja in tudi ne do Novorosijska. Nemško letalstvo je potopilo vse prevozne ladje.
Pred Kerčem pa so Nemci že osvojili prvi obrambni pas. Nemško letalstvo poroča, dn Sovjeti v naglici izpraznju je jo ožino in mesto ler beže proti vzhodu. Posebno vlogo v teli bojih igrajo nemški metalci ognja. Priznali pa je treba, da se sovjetske čete divje branijo in da je treba osvojiti vsako ped zemlje posebej.
Nemško letalstvo pa je tudi bombardiralo Sebastopol in pristaniške naprave. Ravno tako se noč in dan vrsle napadi na knvkaška pristanišča, posebno na Tamanskajo, Anape in Novo-rosiisk.
V	pogledu bojev v donski kotlini so odločujoči krogi še vedno pod vtisom sijajnih zmag italijanskega ekspedicijskega zbora. Posebno se podčrtava, da so bili izredni uspehi doseženi brez ozira na vremenske neprilike in naravna ovire. Sovražnik se je tudi na begu še vztrajno boril. Italijanske čele so že onkraj Gorlovke ii> hitro zasedajo donsko kotlino. Istočasno pa iz vajajo močan pritisk proti Vorošilovgradu, kje; se boljševiki srdito branijo. Številke, ki kažejo plen in ujetnike, zajele od italijanskih čet, so predmet splošnega občudovanja in hvale.
V	odseku pred Moskvo nemške divizije polagoma likvidirajo obrambni sistem, ki ga je zgradil sovražnik. V zadnjih dneh jo nemška pehota zavzela 58 oklepnih trdnjavic, ki so sestavljale zaokrožen obrambni sistem za obrambo Moskve. Srditi boji so tudi na reki Nari, kjer je nemško letalstvo in ležko topništvo porušilo celoten obrambni sistem. Odbit je bil protinapad kakih 2000 bol jševiških vojakov, ki jili je osebno vodil poveljnik 19. armade general Luknij.
Ponoči je nemško letalstvo silovito bombardiralo Moskvo. To je bil največji napad na sovjetsko prestolnico. Boja so se udeležili tudi nemški strmoglavci, kar je znak, da so Nemci svoja letališča pomaknili že daleč na vzhod. Posebno močno so bila prizadeta industrijska predmestja. Sestreljenih je bilo več sovjetskih letal.
Obkoljene čele v Petrogradu so tudi včeraj napravile hud izpad, ki pa prav lako ni uspel, kakor prejšnji ne. Nemško topništvo je zažgalo v mestu zaloge nafte, ki so gorele vso noč. Od severne strani pa pritiskajo finske čete. Finci so navajeni nn mrzlo podnebje in jim vojskovanje pozimi ne dela nobenih težkoč.
Krušni dodatek za dijake
Rim, 17. nov. AS. Duce je odredil, da se s 1. decembrom dnevno poveča za 100 gr količina kruha za dijake, ki 60 po raznih zavodih. teto velja tudi za ubožnice in zavetišča. Šolska mladina bo dobila dnevno 50 gr kruha in 50 gr drugih živil več kot dosedaj.
Komunistični štrajk na Portugalskem
Lizbona, 17. nov. AS. V najvažnejših portugalskih industrijskih središčih je nenadoma izbruhnil štrajk, prvi po dolgih letih. Delavsko gibanje pa ni bilo povzročeno zaradi slabega gospodarskega stanja, ampak so ga povzročili komunistični agenti, da bi strmoglavili Salazarja. Komunisti so med prebivalstvom in delavstvom razširili mnogo 6vojih letakov in listov, ki jih tiskajo tajno in v katerih delavstvo v imenu rdeče internacionale pozivajo k revoluciji. Prišlo je do spopada z vojaštvom, ki je vpostavilo red. Mrtvih ni bilo, pač pa nekaj ranjenih, Vpostavljen je tudi že telefonski in brzojavni promet. Prebivalstvo ni kazalo simpatij s štrajkujočimi in je ostalo vseskozi lojalno.
Silen vihar na Danskem
Kopenhagen, 17. nov. AS. Nad Dansko je divjal silen vihar s hitrostjo 100 km na uro. Število mrtvih in ranjenih je precejšnje. Mnogo hiš je veter porušil. Vihar je treščil več oseb ob tla in jih poškodoval. Nekatere kraje ob morju so obla6li izpraznile. Prekinjen je tudi pomorski promet. Ponekod so valovi dosegli višino 100 m. Boje fe, da je mnogo ribičev utonilo. Mesti Aabcnraa in Faaborg je morje preplavilo.
Bolgarija in njena vloga v sedanji vojni
Sofija, 17. novembra. AS. Bolgarski vojni minister general Daskalov je imel včeraj o priliki svečanosti v spomin padlim govor, v katerem je med drugim dejal: Vojna jHistuja od dne do dne hujša in naši majhni državi Iki morda poverjena naloga, da prevzame v njej važno vlogo. Prizadevamo si na vse načine, je dejal, da ni naša vojska častno izšla iz borbe. Vojne se ne smemo bati. ker čisti in jačj male narode. Vojni mini.ster je oj>ozoril. da Bolgarija kljub prestanim nesrečam nikoli ni izgubila poguma, čeprav je morala kloniti njena zastava. Bolgarska vojska je dovršila velika dejanja, ki je Bolgarija nanje lahko ponosna, in. ni nikoli obupala. Obupali n^sino zaradi tega, ker so nas na Ivojičih pričakovali tisoči v borbi padlih tovarišev, ki so pravi stražarji meja. Dobro vemo, komu se imamo zahvaliti zn ostvaritev bolgarskega edinstva, vemo pa tudi in globoko smo pre|iričani. da le kri na bojišču padlih posveča pravico do moči.
Včeraj je Bolgarija praznovala spomin na Bolgare, ki so padli v raznih vojnah za neodvisnost in zedinjenje naroda. Po vseh bolgarskih mestih in vaseh je ljudstvo za minuto obmolknilo. se je promet ustavil in so tulile sirene železniških strojev, tovarn in ladij ter pritrkavali zvonovi po vseh cerkvah.
Carigrad, 17. nov. as. Turški listi omenjajo izjave, ki jih je v bolgarskem parlamentu podal predsednik zunanjejiolitičnega odbora. List >lk-damc |>ovdarja, da Turčija ne bo storila nobenega političnega in vojaškega koraka, ki naj bj vzbudil dvome o njenem stališču in dodaja, da je sprememba v turški vladi izrecno vprašanje turške notranje politike. Ta odredba ne more imeti nobenega vj)liva na turško zunanjo politiko.
Sofija, 17. novembra. AS. Štirje bolgarski komunisti, ki so bili obsojeni zaradi sabotažnih
dejanj, so bili usmrčeni. Tokrat se je prvič izvajal novi zakon o obrambi države.
Govor Mušanova v bolgarskem parlamentu
Sofija, 17. nov. AS. Anglija izgublja povsod svoje zadnje pristaše. Včeraj je v bolgarskem parlamentu govoril odličen bolgarski dr?avnik, bivši predsednik vlade in bivši zunanji minister Muša-nov, o katerem je bilo znano, da je bil velik pristaš demokracije in anglofil. V marci: se je Mu-šanov odločno izrekel proti vstopu Bolgarije v trojno zvezo, sedaj pa je nekaj mesecem pozneje v bolgarski zbornici zelo napadel Anglijo in je izrazil svojo naklonjenost in hvaležnost za Italijo in Nemčijo, ki sta podprli delo bolgaiske narodne združitve.
Spominska slovesnost v Sofiji
Sofija, 17. nov. AS. Na vojaškem pokopališču v Sofiji je bila v soboto slovesna 6jx>min6ka prireditev za padle bolgarske bojevnike. Slovesnosti so se udeležili vsi člani vlade, zastopnik vladarja, italijanski vojaški odpioslanec in nemški admiral Schuster.
Bolgarski vojni minister je imel govor, v katerem je rekel:
»Danes žive skoraj vsi Bolgari v meiah bolgarske države. Vsakdo ve, komu mi to dolgujemo, vendar pa se vojna nadaljuje in se vedne bolj širi. Tudi mi moramo biti na svojem mestu, kajti tudi majhna in dobro organizirana armada lahko opravlja zelo važne naloge. Ne smemo j>ozabiti, da se resnično prijateljstvo pridobi samo tedaj, kadar se vojskujemo z ramo ob rami. Bolgarski narod ne želi vojne, toda pripravljen mora biti za V6ak slučaj.«
Gospodarstvo
Roosevelt je vedno kršil določbe ameriške ustave
Washington, 17. novembra. AS. Ameriški list »Comentalor« objavlja članek, ki nosi naslov:. > Ko je Knox napadel Roosevelta«. Članek je napisal ameriški časnikar Hot. V članku piše med drugim:
»Minister za mornarico Knox je bil včasih hud Rooseveltov nasprotnik. Nekoč je dolžil predsednika Roosevelta, da ni samo razmetul prihrankov, ampak jc zadolžil ameriško prebivalstvo tudi za bodoče rodove in je zatajil vse svoje obljube, ki jih je dal ameriškemu ljudstvu. Roosevelt je po Knoxovem mnenju kršil ameriško ustavo in je tako tudi prekršil pravega duha svoje prisege, ko se jc zavezal, da ho branil ameriško ustavo. Knox je še izjavljal, da je Roosevelt aristokratski diletant in sedaj silno ošaben in da je v ameriški politiki Roosevelt brez dvoma največji avtokrat.
Tedaj so Knoxa vprašali, če meni, da bo Roosevelt držal svojo besedo. In Knox je odgovoril, da bo Roosevelt zatajil vse svoje obljube in da ne bo iskal nalog, ki mu jih je dala demokratska stranka. Roosevelta na njegovi poti ne hi moglo ustaviti ničesar drugega kakor to, da bi doživel velik volilni poraz. Roosevelt- s svojo politiko stremi za tem, da bi uvedel neomejen splošni avtoritarni režim. Ideje Rooseveltove politike slone deloma na načelih, ki jih imajo komunisti, pa tudi fašisti, in sicer zlasti v nazoru, da osebna svoboda v demokratskem smislu 11 i več zaželena in tudi ni več možna. Knox ie imel tedaj tudi najslabše nazore o Rooseveltovi zunanji politiki. Knox se je vpraševal, če hi se smelo zaupati Rooseveltu v času vojne in si je odgovoril, da je Roosevel-tova politika taka, da ne bi mogel voditi države v vojnem viharju. Tisto, kar je Roosevelt storil v miru, ga prav nič ne opravičuje, da hi se mu smelo zaupati vodstvo državne politike v vojnem času.
Knox je sedaj Rooseveltov minister in hi bilo dobro, da bi te svoje izjave prebral, nato pa hi izjavil isto, kar \Villkie, ko je rekel: »Tedaj smo bili v volilnem boju.«
Newyork, 17. nov. AS. Predsednik glavnega odbora ameriške organizacije »Amerika najprej«, general Wood je izjavil, da tistih 212 poslancev, ki so glasovali za spremembo zakona nevtralnosti, predstavlja s svojimi volilnimi okraji 45 milijonov prebivalcev, tistih 194 poslancev pa, ki so glasovali proti spremembi zakona nevtralnosti, pa predstavlja okraje, kjer živi 71 milijonov prebivalcev.
Stavka rudarjev traja naprej
Washington, 17. novembra. AS. Včeraj zvečer, v nedeljo, so se končala jiogajanja med
General Weygand v Vichyju
Vichy, 17. nov. as. Včeraj popoldne je prišel z letalom v Vichy general Weygand, da bi maršalu Petainu poročal o razgovorih, ki jih je imel z generalom Hiintzigerjem, vojnim ministrom pred njegovo smrtjo, ko se je vračal v Francijo po opravljeni nalogi v Severni Afriki. Noben potnik na njegovem letalu ni ostal živ in tudi niso našli nobenih spisov, dasi so mislili v začetku, da so našli v bližnjem gozdu, kjer se je zgodila nesreča tudi aktovko pmkojnega ministra. Toda aktovka je bila last pilota Huntzigerjevega letala in ni bilo v njej ničesar drugega kot zapiski z letala. Zato je maršal moral poklicati v Vichy generala Wey-ganda, da bi se poučil o razgovorih, ki jih je imel Huntziger v Vichyju in ki so trajali tri tedne.
Weygand je že snoči imel prvi razgovor z maršalom Petainom in danes se bodo razgovori nadaljevali. V Vichyju je bil danes slavnostni pogreb Huntzigerjevega trupla in sicer s sodelovanjem in ob navzočnosti italijanskega in nemškega odposlanstva
Vaje s padalci na švedskem
Stockholm, 17. nov. AS. Stockholmska posadka je v zadnjih dneh imela vaje s padalci, izkazalo se je, da bi švedsko prestolico bilo zelo težko braniti, ko bi se sovražnik spustil nad mesto in okolico.
Tuje letalo nad švedsko
Stockholm, 17. nov. AS: Letalo neznane narodnosti je ponoči letelo nad južno švedsko pokrajino in je odletejo, ko je vrglo nekaj bomb, ki niso napravile nobene škode.
Švedska pomoč Franciji
Stockholm, 17. nov. AS. Švedski odbor za pomoč je odposlal v Francijo in Belgijo 8 vagonov oblek in zdravniškega material«, vrednega 90 milij. švedskih kron.
zastopniki rudarjev in delodajalci. Pogajanja so se zaključila tako, da ni bil dosežen noben sporazum. Lpvvis je jasno izjavil, da 23.000 rudarjev v ponedeljek še ne bo začelo delati.
Zopet letalska nesreča v Ameriki
Newyork, 17. nov. AS:	V državi Maine je
treščilo na tla dvomotorno	bombno letalo, šele
po dolgem iskanju so našli	ostanke letala. Štirje člani posadke 60 mrtvi.
Sprostitev prodaje oblačilnih predmetov in obutve
Visoki komisariat obvešča, da je z objavo naredbe s predpisi za rarionirauo oddajo inanufak-ture, oblačilnih predmetov in obutve v Službenem listu (SI. 1. z dne 8. novembra) prenehala veljati zapora prodaje omenjenih predmetov, ki sc zato lahko prodajajo interesentom proti predložitvi zadevne osebne nakaznice (ki so že razdeljene prebivalstvu) in v mejah točk, določenih za vsak posamezni predmet in za vsako štirimesečje, skladno s predpisi, ki jih vsebuje omenjena naredba.
Trgovcr pn ie vodno dolžan, da zahteva <>d kupcev osebno legitimacijo in da vpiše prodajo t poseben register v skladu z določili naredbe Visokega komisariata št. 123, objavljene v Službenem listu z dne 11. oktohra t. I.	,,
Finsko trgovinsko zastopstvo v Rimu
Rim, t7. novembra. AS. Finsko trgovsko zastopstvo, ki ga vodi minister Jalanti, je prišlo v Rim, kjer bo nadaljevalo gosj>odarska pogajanja s pristojnimi italijanskimi oblastmi.
Velesejem v Smirni
Ankara, 17. novembra. AS. Turški listi objavljajo novico, da sta Italija in Nemčija sporočili, da se liosta udeležili velesejma v Smirni, ki bo v letu 1942.
Seznam oseb, ki se bodo preselile. Pohotni urad za dolgove in terjatve oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo, s|K>roča 6edaj že tretji seznam teh oseb. 1'rvi seznam je obsegal 5 oseb iz Ljubljanske okolice, drugi seznam obsega '102 oseb iz kočevske okolice, tretji seznam pa 208 oseb iz občin Mozel in Koprivnik. Morebitni u|iniki naštetih oseb v seznamu, katerega sta objavili zadnji dve številki Službenega lista, morajo v dveh tednih od objave tega seznama prijaviti svoje terjatve iz kateregakoli naslova Visokemu komisariatu za Ljubljansko j>okrajino, pohotnemu uradu za dolgove in terjatve v Ljubljani, Rimski trg, justična palača, soba št. 110.
Lešnikovc maščobe. Eco di Roma poroča, da služijo lahko lešnikove maščobe izvrstno kot nadomestek kakava. ZarSdi tega je ministrstvo za kmetijstvo blokiralo vso proizvodnjo lešnikov, ki bo razdeljena posameznim panogam, tako da ho v veliki meri zagotovljena nova poraba proizvoda.
Spori
četrto kolo italijanskega nogometnega prvenstva
Visoka zmaga Bologne — Roma izgubila prve točke
Včeraj so odigrali v Italiji četrto kolo državnega nogometnega prvenstva. Roma je še vedno na čelu razpredelnice, je pa včeraj v borbi proti Genovi izgubila prve točke. Triestina je gostovala v Modeni in je zmagala z 1:0. V prvi diviziji je prinesla včerajšnja Martinova nedelja naslednje' rezultate:
Rim: Lazio : Fiorentina 1:1.
Milan: Ambrosiana : Liguria 2:1.
Livorno: Livorno : Torino 1:1.
Modena: Triestina : Modena 1:0.
Neapelj: Napoli : Venezia 1:1.
Bologna: Bologna : Atalanta 4:0.
Torino: Juventus : Milano 3:2.
Genova: Genova : Roma 2:0.
Izidi druge divizije:
Savona: Savona : Spezia 1:1.
Bari: Bari : Alessandria 1:0.
Pfato: Prato : Pro Patria 1:0.
Vicenza: Vicenza : Pescara 2:0.
Udine: Udineze : Padova 1:0.
Reka: Fiumana Reggiana 1:1.	•
Lucca: Pisa : Lucchese 4:3.
Novara: Novara : Fanfulla 1:1.
Siena: Siena : Bresc-ia 1:0.
Nogomet spada med najpopularnejše športe v Italiji. Klubi, ki sodelujejo v državnem prvenstvu, imajo že lepo tradicijo, saj so se ustanovili že takrat, ko so začeli na kontin°ntu igrati nogomet. Dvakrat si je reprezentanca Italije priborila svetovno nogometno prvenstvo: prvič 1. 1934 v Rimu, drugič pa štiri leta pozneje v Parizu. Po vsej dr-
žavi je gosta mreža nogometnih klubov, ki se borijo v nižjih razredih, vsi pa poznajo svoje ljubljence iu so ponosni na znamenita moštva, ki jih pozna nogometni svet pod imeni Bologna, Lazio, Genova, Juventus, Milano, Ambrosiana, Torino in Triestina.
Južnjaški temperament Italijanov je živahni igri brez dvoma zelo v prid. Italijani so vneti in žilavi igralci nogometa, ki povsod uživajo simpatije tisočerih gledalcev (na prvenstvenih tekmah jih je do 30.0001). Od leta 1930 pa do danes so odigrali za državno prvenstvo enajst serij. Odlikovali so se zlasti strelci, ki so poslali žogo v mrežo nič manj kot 8925 krat. Sploh so strelci med gledalci najpriljubljenejši. Razume se, da vodijo točno evidenco o tem, koliko golov je kdo dosegel. Najboljši med napadalci je bil Giuseppe Meazza, ki je sam presenetil nasprotne vratarje 203 krat. Poleg Meazze spada med najpriljubljenejše umetnike nogometne žoge Silvio Piola, katerega prišteva dr. Nerz med najboljše na svetu. Piola je zabil 155 golov. Poleg omenjenih je še več takih, ki so več ko stokrat poslali žogo v mrežo. Italijani imajo za njih posebno laskavo ime, ko jim pravijo kratkomalo »Azzuri«.
Med vsemi moštvi so imeli v zadnjem desetletju vodilno besedo trije klubi: Juventus, Bologna in Ambrosiana. Ta moštva so si največkrat priborila naslov državnega nogometnega prvaka. Iz 380 nogometnih dvobojev je odnesel Juventus 208 zmag, Ambrosiana 193, Bologna pa 180. Posebno uspešno so se borila omenjena moštva na lastnem terenu, na katerem je Juventus izgubil samo enajst tekem.
Table tenis
Povratni dvoboj med Mladiko in Korotanom
Agilni Korotanci so se hoteli čimprej revan-žirati za nedeljski poraz 5:3, o katerem smo tudi mi poročali. Povabili so Mladikarje pod lastno streho na povratno tekmo. Vendar jim tudi to pot sreča in bila mila. S svojo izboljšano postavo so na domačih tleh zgubili s 5:4. Posamezne partije so bile:
Strojnik : Lackner (23:21. 20:22, 21:19) 1:0.
Medved : Vesel (21:10, 10:21, 21:15) 2:0.
Krečič : Bradeško (15:21, 15:21) 2:1.
Medved : Lac.kner (21:8, 21:16) 3:1.
Tu se je Mladikar krepko revanžiral Korotan-cu za nedeljski pioraz in ga odpravil s katastrofalnim rezultatom: Strojnik : Bradeško (15:21, 22:20,
21:19). 2e je zgledalo, da bo Mladikar poražen od mladega Korotanca, saj je dobil prvi set s 15:21 in vodil drugi set s 7:15, ko je ugotovil Strojnik, da je mreža previsoka za cel centimeter. Ko se je najiaka popravila, je začel rulinirani Strojnik fi-niširati in je dobil drugi set z 22:20 in nato še tretjega. Stanje po tej partiji je bilo 4:1.
Krečič je izgubil proti Veselu s 14:21, 17:21. Nadaljnje partije so bile:
Medved : Bradeško (17:21, 31:18, 18:21) 4:3.
Krečič : Lacker (15:21, 18:21) 4:4.
Strojnik : Vesel (24:22, 21:18) 5:4.
Mladikarji so s tem dokazali, da so nesporno boljši in da še ni prišel čas korotanskih »triumfov«.
lOletni madžarski jadralec Meraij Ilorvalh je postavil nov rekord v letenju na brezmotornem letalu. Zračne plasti so ga nosile 26 ur in 55 minut.
Dr. Zorncr, podnačelnik nemške nogometne zveze, je padel na vzhodni fronti kot stotnik motoriziranega oddelka. Pokojni Zorner je bil prvotno aktiven atlet, pozneje pa je prešel na zeleno polje in končno med organizatorje športa.
Poroka na nogometnem igriiiu. Bolgari so nenavadno vneti igralci nogometa. Posebno jih je ogrela zadnja zmaga nad reprezentanco Berlina. Imajo pa tudi originalne doinisleko. Tako se je znani bolgarski igralec KarludSev odločil, da se bo poročil kar na zelenem polju. Gledalci, ki so se zbrali nedavno na tekmi F. K. 13 proti Slaviji v Sofiji, so doživeli malo senzacijo, ko se je pojavila na igrišču svatbena povorka s pravoslavnim duhovnikom, ki je opravil poročni obred kar v areni. Šele zatem so nastopili nogometaši, ('e je sodeloval na tekmi tudi originalni ženin, poročila ne povedo.
Maksa Schmelinga, slavnega boksarskega prvaka — sedaj popularnega padalca v nemški voj-
ski — so nedavno vprašali, kaj sodi o duševnih in telesnih lastnostih, s katerimi mora razpolagati športni prvak »Tri stvari so potrebne,« se je kratko odrezal orjaški Maks: »Srce; živci iu srčnost.«
Josef Bradi, znani smuški prvak, je že začel s treningom, iz Hochkoniga poročajo, da skače dan za dnem na Rudolfovi skakalnici.
Tudi v švicarskem nogometu so začeli s športnim toto-prometom. Nedavno je dosegla izplačilna vsota rekordno postavko 40.153.50 frankov. Dva dobitelja, ki sta imela po 12 pravilnih rešitev, sta prejela po 6358.40 frankov.
Krajši (as m športne tekme. Za časa vojne so skrajšali na Francoskem službeno odmerjen čas za športne tekme. Začasno bodo trajale nogometne tekme na Francoskem le 80 minut, rugby 70 minut, tenis hodo igrali do treh setov, v boksu in roko-borbi pa bodo znižali število časovnih enot (rund).
Na Sljemenn pri Zagrebu so priredili prve letošnje smuške tekme. Postavili so veleslalom z višinsko razliko 200 m, smer proge pa so(označili z 11 vratmi. Pri prvem startu v belo opojnost je zmacai škerl z 1:32, 2. Lajjujne. 3. Barija.--
Poskusi na Siciliji so dali odlične rezultate in lešnikov« maščobe italijanska industrija čokolade porablja v veliki'meri. Proizvod je zelo dober po kakovosti, okusu in plastičnosti. Zaradi prenehanja uvoza kakava iz Afrike ta maščoba v odlični meri nudoinešča kakao in oprošča prehrano tudi nu tem sektorju odvisnosti od inozemstva.
Kegistracija pletenin. Ministrstvo za korporacije je odredilo, da lahko pletilna industrija po jx>-ročilu agencije Eco di Roma sestavi seznam svojih jiroizvodov na osnovi teže na ta način, da vsak mesec poleg teže naznači tudi približno površino v metrih.
Hranilna vrednost konjskega mesa. 100 gramov konjskega mesa odgovarja po svoji hranilni vrednosti 110 gramov govejega mesa brez kosti, 121 gramov telečjega mesa brez kosti, 94 gramov svinjskega mesa brez maščob in kosti, 75 gramov suhe touine, 178 gramov kravjega mleka, 49 gramov sira vrste Bel Paese in 1 kurjemu jajcu. Najboljši del so rebra, nato fileti itd. Konjsko meso razvija mnogo kalorij in vsebuje mnogo vitaminov, je lahko prebavljivo.
Italijanskoneinški blagovni promet na postajah Podbrdo in Fužine. Za promet med Italijo, vključno Ljubljansko pokrajino in ozemlja, priključenega reški pokrajini ter vsemi postajami v Nemčiji in protektoratu veljajo določila mednarodne konvencije iz leta 1933 in iz tega izvirajoča navodila.
Nove cene papirju, ki jo izdelan iz novih surovin. Zaradi sedanjih razmer morajo papirnice v vedno večji meri nadomeščati dosedanje surovine z novimi surovinami. Zaradi tega je ministrstvo za korporacije odredilo nove cene papirja, v katerem se nahajajo jx>leg dosedanjih surovin tudi nove surovine.
Pisalni stroji delno v sintetičnem materialu. V Nemčiji so začeli izdelovati pisalne stroje, v katerih so nekateri sestavni deli nadomeščeni z novimi sintetičnimi surovinami. Nov tip je visok 7.3 cm in so tipke iz sintetičnega materiala, ravno-tako stranske stene in navori. Na ta način je uspelo zmanjšati težo stroja za 1.5 kg v primeri s pisalnimi stroji, ki so izdelani popolnoma iz kovin.
Obrestna mera na Hrvatskem. Dne 12. novembra je izšla lia Hrvatskem uredba o vložnem poslu, ki določa podrobnosti o vložuih poslih. Iz uredbe posnemamo, da je predvsem pri navadnih, rednih vlogah povišana višina, s katero lahko vlagatelj mesečno razpolaga, na 10%, če znaša vloga nad 50.000 kun, odn. 25%, če znaša vloga manj kot 50.000 kun. Najvišja obrestna mera je določena takole: redne vloge 3.5%, vezane vloge: do 3 mesece isto kot pri vlogah na pokaz, odpiovedni rok 3—6 mesecev 3%, nad 6 mesecev 4%, pri vlogah, izplačljivih a vista 1.5%. Na vloge, ki predstavlja-jo_ matematično rezervo zavarovalnic, se računa 4.5% obresti, na pupilno imovino pa 4%.
Gospodarstvo z lojem na Hrvatskem. Vsi pro-ducenti, mesarji itd., ki koljejo živino, morajo oddati ves loj zajednici za promet z živino in proizvodi v Zagrebu.
Izvozne omejitve za Banat. Generalni pooblaščenec za Srbijo v Belgradu je izdal naredbo, po kateri je prevoz industrijskih in obrtnih izdelkov iz Banata v Srbijo vezan na dovoljenje osrednjih oblastev ali generalnega pooblaščenca.
Nova ureditev srbskega svilarstva. Naprave svilarske industrije v Banatu, ki so bile doslej last Privilegirane delniške družbe za svilo, so prešle v nemške roke. Sušilnice bodo po 15 letih pripadle državi. Nadalje nameravajo med Nišem in Paračinom zgraditi novo tvornico svile.
Znižanje obrestne mere pri francoskih hranilnicah. Francoske hranilnice bodo s 1. januarjem prihodnjega leta znižale obrestno mero od 2.5 na 2%. Same hranilnice pa dobe za svoje vloge pri osrednjem zavodu namesto 3.50 od novega leta dalje samo 2.75% obresti. Nadalje je zvišana višina vloge, ki je lahko naložena na eno knjižico, od dosedanjih 20.000 na 25.000 frankov. Dodatno ob-restovanje 0.5% bo veljalo samo za one vloge, pri katerih ne znašajo letni dvigi nad 8000 frankov (doslej 5000 frankov).
Zlate obljube
tretjerednikov
Jutri, na praznik sv. Elizabete, bo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani velika in redka slovesnost: okoli sto tretjerednikov ho obhajalo zlati jubilej svojih redovnih obljub. To bo velik praznik mogočne Frančiškove družine ljubljanskih tretjerednikov. Ljubljanski tretji red je namreč največja cerkvena organizacija v škofiji, saj šteje samo ljubljanska skupščina približno 3000 članov. Pri teh pa nista všteta Vič in Šiška, ki imata oba svojo skupščino. Ljubljanski tretji red daje Ljubljani katoliško iice. Tretji red polni naše ljubljanske cerkve in oblega vsak dan obhajilne mize. Pri frančiškanih ie gotovo tri četrtine tretjerednih. Ob mesečnih je vsak dan povprečno 1000 sv. obhajil, od teh shodih, ki so po vodilu tretjega reda zapovedani, je pri frančiškanih kot na božji poti. Vsa cerkev je nabito polna, vse moli in poje. Kot na mravljišču, vse mrgoli in dela.
Tretji red je od cerkve priznani red za ljudi, živeče med svetom. Znano je, da je sveti Frančišek ustanovil tri redove: prvega za moške, to je red frančiškanov: drugega za ženske, to je red sv. Klare, in Ireljega za ljudi obojega spola, ki žive zunaj med svetom. Tretjeredniki imajo tudi svoj noviciat ali leto poskušnje in imajo tudi svoje redovne obljube, ki jih napravijo po dovršenem noviciatu. Seveda se te obljube bistveno razlikujejo od strogih samostanskih redovnih obljub.
V ljubljanski redovni skupščini je torej nad 100 oseh. ki so delale redovne tretjeredne obljube pred 50 leti. Pri nekaterih je preteklo že več let. ker jubileja ne obhajamo vsako leto. Najstarejši treljerednik je star 92 let in bo slavil v sredo svoj železni tretjeredni jubilej: 75 letnico obljub. Jubilant je Andrej Šef.
Slovesnost ho oh 7 zjutraj pri glavnem oltarju. Najprej bo slovesen vhod. Nato ho takoj ganljiv obred jubilejnih obljub, pri katerem sodeluje vsn tretjerednn skupščina. Med obredom bodo jubilanti odlikovani z jubilejnim vencem, s palico in križem. Po obljubah ho sv. inašn. Vse^ obrede in sv. mašo ho opravil prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožnian, ki bo imel tudi jubilejni nagovor. Med sv. mašo ho prepeval pevski zbor velikih Frančiškovih križarjev. Po sv. maši bo slovesen odhod jubilantov v sera-finski kolegij, kjer hodo jubilanti skromno pogoščeni.
Nn praznik sv. Elizabete imajo v frančiškanski cerkvi svojo pobožnost vse ljubljanske knritalivne organizacije, katerih zaščitnim je velika sv. Elizabeta. Ob 6 zvečer ho molitev sv. rožnega venca, nato bo cerkveni govor, ki ga bo imel p. Roman dr. Tominec. nakar slede litanije z blagoslovom.
Mladinska liktorska organizacija v Ljubljani - ustanovljena
Visoki Komisar o glavnih ciljih nove organizacije, ki je vključena v Italijansko vsedržavno organizacijo
Ljubljana, 17, novembra.
fajnik Narodne fašistične stranke, glavni poveljnik italijanske liktorske mladine, je z najnovejšim odlokom raztegnil na Ljubljansko pokrajino ustanovo GIL ter odločil, da dobi nastajajoča mladinska organizacija naziv Gioventu Italiana del Littorio di Lubiana (GILL).
Odlok ima namen, da raztegne v korist mladine naše pokrajine razne ugodnosti telovadno-športnega, kulturnega in podpornega značaja, ki jib organizacija nudi italijanski mladini.
Tako pravi objava, ki jo je priobčilo te dni zvezno poveljstvo GILL in v kateri je označena delavnost znane italijanske mladinske organizacije ter nekateri posebni znaki novo nastajajoče ustanove. V tej knjižici, ki ima posebno tiskarsko opremo ter je okrašena z lepimi fotografijami in s priključenimi shematičnimi tabelami, se daje na znanje državljanom nove pokrajine jasno in enostavno osnovna važnost, ki jo je GIL zavzela v življenju italijanskega naroda. Zvezno poveljstvo GILL začenja s tem svojo javno delavnost po nekoliko mesecih intenzivne priprave, v teku katerih so bili postavljeni temelji organizacije ter uvedena akcija, ki jo GIL že razvija v ostali Italiji pri celotni vzgoji mladine, prisposobljeno krajevnim značilnostim.
V	tem razdobju je zvezno poveljstvo v Ljubljani stopilo v potrebne stike ter zaključilo sporazume s pokrajinskimi, občinskimi in zasebnimi organizacijami, ki se bavijo z vzgojo mladine. Dalo je potrebnega poudarka telovadno-športni, dramski, kinematografski in radijski panogi naše pokrajine ter preskrbelo ureditev prehrane mladine v zimskih mesecih. Takisto je začelo s svojim delovanjem v raznih odsekih ter izvedlo na primer nadzorstvo in poenotenje pouka v fizični vzgoji v šolah vseh stopenj. Pokrenilo je organizacijo letne kolonije na Rakitni ter priredilo kinematografske predstave. Slednjih je bilo 6 ter jim je doslej prisostvovalo okoli 5400 otrok.
Avtonomni pravilnik pokrajine, ki predpisuje uporabo slovenskega jezika poleg italijanščine v vseh uradnih aktih, je pokazal potrebo uvedbe novega važnega odseka pri poveljstvu, t. j. urada za prevode, ki ima nalogo, da čim prej premaga oviro, ki jo predstavlja različnost jezika. K tem naštetim prizadevanjim je treba dostaviti še eno pridobitev, tako rekoč notranjega značaja, ki pa je kljub temu zelo važna. Ta pridobitev Je ureditev novega sedeža zveznega poveljstva v palači Narodne galerije.
V	teh prvih časih, delo poteka komaj kakih 15 dni, je bilo vse prvo nadstropje dobesedno pre-narejeno. Sedež zveze obsega sedaj niz obširnih in ličnih prostorov, ki so še sveži od ometa in barve in ki so zaposlili zelo znatno število raznih specialnih delavcev.
Sprejem pri Visokem komisarju.
Da se nastavnikom GILL dado točna navodila, je bil prirejen predvčerajšnjim pri Visokem komisarju sprejem, ki so se ga udeležili šolski nadzorniki ter upravitelji in načelniki srednjih in meščanskih šol vse pokrajine. Sestanku je prisostvoval zvezni podpoveljnik GILL prof. Cassani z nekoliko voditelji organizacije ter Kr. komisar za uk s svojimi sodelavci.
Zvezni poveljnik je najprej podal kratko poročilo o političnem položaju v pokrajini s posebnim ozirom na dolžnosti šole, ki mora vedno vzpodbujati k lojalnemu sodelovanju brez ovinkov in pridržkov, tako v korist šole same, kakor prebivalstva. Nato pa je Eksc. Grazioli govoril o pouku v GILL-u ter poudaril, da je po razpustu Sokola, ki je bil politična, nacionalistična organizacija, nastopila potreba po ustvaritvi druge organizacije, ki bo primerna, da vodi mladino in ji omogoči doseči cilje njenega stremljenja. Ta organizacija si ne stavlja političnih smotrov in je morala biti povezana z italijansko mladinsko organizacijo, ker je Ljubljanska pokrajina italijanska in njeni prebivalci, dasi so slovenske narodnosti, bodo postali italijanski državljani. Zvezni poveljnik je nato pojasnil naziv organizacije ter naglasi!, da bo nastajajoča ustanova imela svoj poseben značaj, zlasti v kolikor se tiče jezika, šeg in navad prebivalstva. Nato je zvezni poveljnik orisal delavnost, ki se bo začela takoj, ko bo organizacija stopila v življenje.
Politični del, ki je osnovnega pomena za italijansko organizacijo, bo izključen, takisto bo izključena vojaška in predvojaška vzgoja. Mladež ne bo zavezana s kakršno koli prisego. Vpisi bodo prostovoljni, tako s strani voditeljev kakor s strani mladine, toda prošnja za vpis članov organizacije bo morala imeti podpis roditeljev ali njihovih namestnikov v znamenje njihovega soglasja
Cilji mladinske organizacije.
GIL-u ostane moralni in kulturni, telovadno-športni in podporni del programa. Smotri, ki jih bo organizacija zasledovala, so za sedaj naslednji:
moralna in kulturna ter telovadno-športna priprava; pouk telesne vzgoje v osnovnih in srednjih šolah; podporna akcija s taborjenjem, mladinskimi kolonijami, obednicami in okrevališči ter prirejanjem potovanj in izletov. Zvezni poveljnik je nato podal sliko organizacije ter omenil ugodnosti, ki jih bodo imeli člani. Poudaril je tudi, da se v GIL-u ne bo mogla organizirati mladina nad 18 let in zato ne bodo ustvarjene organizacije mladih fašistov in mladih fašistk. Kroj moških organizirancev se bo razlikoval od kroja GIL-a tako, da noben deček ne bo nosil črne srajce ali črnega fesa, simbolov Fašizma in Revolucije. Ženski kroj ostane nespremenjen.
Kakšno bo delo.
Eksc. Grazioli je nato prešel na opis takojšnje delavnosti zveze ter je javil, da se bo dne 5. decembra začela pomožna zimska prehranjevalna akcija GIL-a, ki je bo deležnih 5000 potrebnih otrok in za kar je v proračunu predvidenih 1,500.000 lir. Razen tega bodo ustanovljeni krožki po pouku za otroke, ki nimajo potrebnega nadzorstva. V teh krožkih se bodo otroci igrali, učili, po možnosti pa dobivali tudi kosilo. Takisto bodo ustanovljeni krožki za dijake te pokrajine, ki bodo študirali v Ljubljani, ter en krožek za osnovni delovni pouk.
Važna novost v delovanju bo tudi Ducejeva božičnica, ki bo združila vse dosedanje prireditve in pobude v korist deci.
Prihodnje poletje bo najmanj 5000 otrok deležnih poletnih kolonij in ker pravočasno ne bo dogotovljena nameravana stavba dveh velikih kolonij, obmorske in planinske, se bo zato razširila kolonija v Rakitni ter se bodo močno razvile dnevne kolonije. V to svrho, ki bo ojačila moralno in fizično zdravje mladine ler jo odvrnila od su-šice, so dovoljeni fondi v znesku 2 milijonov lir.
Velik poudarek se bo tudi dal delavnosti glede zborovega petja ter se bodo v ta namen sestavili v vseh središčih posameznih skupin zbori, v Ljubljani pa se bo ustanovila akademija za zborovsko petje. Takisto bodo ustanovljene dramat-ske družine med otroki ter se bodo prirejale zvezne tekme med najboljšimi igralskimi skupinami. Pripravlja se tudi ureditev lutkovnega gledališča, ki bo prirejalo svoje predstave stalno v kaki dvorani v mestu, ter drugo tako premično lutkovno gledališče za ostalo pokrajino. Vsa občinska poveljstva, po večjem delu pa tudi vsi krožki, bodo dobili svoj radio, da bo mladež lahko poslušala periodične mladinske oddaje. Radio GIL Ljubljana bo že v najkrajšem času začel poslovati. Kar se tiče kinematografa, je bilo delo med otroki že zadovoljivo začeto, preskrbljeno pa bo tudi za zvočno aparaturo. Nekateri izmed teh kinematografov bodo premični. Velika pozornost se bo posvečala športu sploh, zlasti pa smučanju, ki je zelo razširjeno v naši pokrajini. V ta namen se bo ustanovil tečaj predsmučarske telovadbe, urejeni pa bosta tudi dve veliki smučarski taborišči.
Razen tega se bodo prirejali poučni tečaji za učitelje ter za nadzornike kolonij in bo v vsakem pogledu ustreženo potrebam tistih, ki se bodo udeležili teh tečajev.
Eksc. Grazioli je zaključil svoje poročilo s povabilom vsem upraviteljem šol, naj vlože svoj trud v delo za korist te organizacije, ki si je zastavila nalogo da dvigne moralno in telesno raven mladeži Ljubljanske pokrajine.
V	teku večera je zvezni podpoveljnik GIL, prof. Pietro Cassani, podrobneje poročal učiteljem telesne vzgoje našega mesta ter jim je v teku svojega predavanja podal točna navodila glede delovanja, ki se bo kmalu začelo.
Po teh poročilih stopa tedaj Italijanska liktorska mladina Ljubljane v življenje na skrajni vzhodni meji Italije.
Otvoritev prostorov Zveze italijan ske liktorske mladine v Ljubljani
V	dobrih 15 dnevih urejeni sedež Zveze italijanske liktorske mladine v Ljubljani v Na-rodni galeriji je obiskal Eksc. Visoki Komisar v nedeljo popoldne ob petih. Eksc. Graziolija so spremljali: .poveljnik mesta general Orlan-do, Kvestor Messana, zvezni podtajnik Gatti, ga. Furlani kot predstavnica ženskega fašija, zaupnik ljubljanske vseučiliške organizacije Carra, poveljnik Kraljevih Karabinjer iev, major Lombardi, poveljnik bataljona »M« prvi starešina Gagliardo, predsednik pokrajinskega CONI-ja Buratti, predstavnik Dopolavora Li-berati, podtajnik fašija Alesani in drugi predstavniki. Šolstvo so predstavljali nekateri visoki zastopniki odseka za prosveto, med kate-
remi je bil načelnik dr. Sušnik in predsednik italijanske šole. Vse predstavnike je sprejemal zvezni podpoveljnik GILL-a Pietro Cassani in starešina Glavnega odbora Pertoldi. Najprej je
Eksc. Graziolija pozdravil s prisrčno dobrodošlico član Balille, članica Malih Italijank pa je izročila visokemu gostu krasen šopet cvetja.
Potem je Eksc. Grazioli pregledal uradne prostore Zveze. Najprej je šel v oskrbovalni urad, j>otem v blagajno, posvetovalnico in v knjigovodstvo, v katerem se je sam osebno prepričal o delovanju organizacije in o njenem začetem delu. Sledil je obisk prostorov poveljstva, urada za prevajanje, vodstva S. M. in urada podpoveljnika. Na dolgih hodnikih so z vso
firisrčnostjo pozdruvljali Eksc. Graziolija ita-ijanski otroci, ki so bili vsi vzradoščeni, ker so mogli prvič prihiteti v svojih uniformah v lastno hišo GILL-a. Zvezi Poveljnik ie potem obiskal prosvetni tn propagandni urad, kjer si je z zanimanjem ogledal propagandni letak za rimski f>ozdrav. Tu so bile gostom razdeljene knjižice, ki jih je sedaj izdelala GILL in druge revije in časopise organizacije. Iz velike in svetle zborovalnice so odšli predstavniki še v urade za zdravstvo in pomoč, dalje v poveljstvo in tajništvo moških oddelkov, kjer so navzoči organizatorji pojasnili Zveznemu Poveljniku, kako je poskrbljeno za prehrano šolskih otrok na šolah v pokrajini. Potem so odšli še v urade za gimnastiko in šport in v urad zveznega nadzornika in nadzornice.
Očetovo pohušanie
Na tem svetu je vse mogoče. Da celo to je mogoče, da očetje delajo iz sinov hudodelce in da matere kvarijo hčere. Takim otrokom je pač težko govoriti o četrti zapovedi, ki veleva spoštovanje in ljubezen do roditeljev, ker sami ljubezni niso občutili in sta jim spoštovanje ukradla oče in mati.
»Bilo je v šoli,« tako pripoveduje vzgojitelj Foerster. »Med odraslimi dijaki je sedel bled fant. Njegov oče je bil že večkrat zaprt radi tatvine 111 ravno tiste dni so ga spet prijeli. Previdno in radovedno je zadonelo po razredu vprašanje: Kaj mislite, je-li dolžan sin spoštovati očeta, čeprav je radi hudodelstva zaprt? Tihota je zavladala po klopeh. Nihče ni pričakoval tega vprašanja, vsi so začudeno gledali. Pa se je dvignil bledi fant in odgovoril: »Jaz ga spoštujem in ga imam rad. Ravno zato, ker ga drugi zaničujejo in po strani gledajo, je moja dolžnost, da mu vsaj jaz izkazujem ljubezen.« Dijak je sedel in spet je nastal v razredu molk. V tem molku se je slišalo soglasno mnenje vseh: prav je govoril! — Živel je mož, ki se je pred jetniškim vozom, v katerem so peljali v zapore zločinca, vedno odkril. Smešno! Da, smešno na prvi pogled. In vendar poslušajmo, tega izrednega moža ter sodimo: Kdo je kriv, da je ta človek postal zločinec? Mi vsi! Premalo je na svetu medsebojne ljubezni, sočutja, usmiljenja in nič čudnega ni, če kdo zaide na napačno pot, ko smo mu vse prave poti s sebičnostjo zagradili. Ko bi ta mož imel vsaj enega, da bi se nanj lahko naslonil, ne bi padel. — V župniji je bilo precej mož pijancev. Stari župnik ni nad njimi vpil: preiskati je skušal, odkod izvira ta pijanost. Prišel je do za-
n j • ci v v__• „ ,„_:„,. 1 ■ ključka, da se je v večni slučajev oče upijanil zato.
Povsod se je Eksc. \1Sok,. Komisar zanima I J . bi| Jesre^ aIi zato't ker ni |mJeI veselja
za delavnost in načrte, ki so izrednega jiomena | .	__J_ ..i.u..l. j.,..
za bodočnost organizacije. Po ogledu arhiva in
ekonomata je Eksc. Grazioli odšel še v telovad nico, kjer so sedaj vojaki in ki bo v kratkem preurejena v gledališko in kinematografsko dvorano. Tu je Eksc. Grazioli navzočim orisal veliki pomen otvoritve sedeža GILL in je podčrtal značilnosti in naloge, ki čakajo to novo organizacijo. Italijanska liktorska mladina v Ljubljani vstaja po volji Duceja in ima pred seboj dobo, v kateri se bo morala utrditi in razviti v vsej delavnosti. Zvezni Poveljnik je posebej poudaril, da bodo z GILL-om uspešno sodelovale vse šole in je potem pozdravil Kralja in Cesarja, Duceja in zmagovite Oborožene Šile, nakar je izjavil, da je sedež GILL-a otvor-jen, s čimer je bila prisrčna slovesnost zaklju-
Sprejem v GIL-ov zavod
Generalno poveljstvo Italijanske Liktorske Mladine je na novo raztegnilo sprejem sinov številnih družin, zlasti vrednih in potrebnih v »Zavod 3. Januarja« v Turinu, ki vzaga po-Jeg fizične in moralne vzgoje mladino za adju-tante GILL-a. — Gojenci obiskujejo trgovski tečaj, potem pa tudi tehnično šolo trgovskega tipa. Sprejeti morejo biti dečki, ki imajo pravico do i. ali 5. razreda ljudske šole (8—11 let), za 1. razred trgovskega tečaja (10 let), za 2. razred tečaja (11—14 let) in, 3. tečaja (12—15 let). Sprejem v zavod je brezplačen. Pojasnila daje Zvezno poveljstvo Italijanske Liktorske Mladine v Ljubljani, Bleiweisova cesta 28,
Filmske predstave GIL-a
Pretekli petek je Zvezno poveljstvo Italijanske Liktorske Mladine v nadaljevanju svojega delovanja v korist mladini priredilo drugo filmsko predstavo za nekatere moške in
v Vi
v družini, ali pa, ker je videl, da vkljub delu in naporom ne dobi niti toliko zaslužka, kolikor bi po pravici najmanj pričakoval. In če je prišel domov vinjen, je vpila nad njim žena in so se norčevali iz njega celo otroci. To ga je še bolj odbilo od doma, da je začel še več piti.
Ne mislim, tako piše Foerster, zagovarjati pijanosti očetove; grda in pohujšljiva je za sinove in hčere. Vendar z gotovostjo trdim, da so mnogokrat te pijanosti krivi tudi otroci.
Neki oče je imel šestnajstletno dekle. Bil je pijanec m vselej je vpil nad njo, ko je pijan pri-kolovratil domov. Uboga hčerka je trpela in molčala, obenem pa mislila, kako bi očeta privabila domov. Šivala je in s pridnostjo je prihranila denar, da je kupila citre. Čemu? Mislila si je: Ko pride oče zvečer domov, mu zasviram. Ugajalo mu bo in ne bo silil v gostilno. Začetkoma je šlo težko. Prsti niso bili izurjeni, strune so hreščale in škripale in oče je ves togoten radi tega še bolj silil v gostilno. Polagoma je šlo bolje. Svirala je narodne pesmi in zraven ljubko pela, da je oče obsedel, prižgal pipo in se zamislil v noči, s katerimi je grenil življenje sebi in otroku. Od tedaj je ostajal doma.
Vem, povsod otrokom ni mogoče očeta spreobrniti; vendar je vedno mogoče imeti ljubezen do njega. Enega vsaj bi se lahko obvarovali vsi sinovi in hčere: poniževalno govoriti o njem, ki jim je dal življenje, in razkrivati njegove slabosti pred svetom, ki ima itak prevelike oči. Sinovi in hčere, ki imajo radi tudi zabredlega očeta, izkazujejo pravo ljubezen: oni v resnici dajejo ljubezen, čeprav je ne sprejemajo. In lo je junaštvo, ki je vredno lavorjevih vencev.
ženske nižje gimnazije. Program je obsegal GILL-ov dnevnik, nekaj drugih prizorov in dva živa barvana filma. Vseh predstav se je udeležilo 2600 mladih gledalcev, ki so se za prireditev močno zanimali.
Iz Tržaške pokrajine
Prefekt Tamburini županom in občinskim tajnikom tržaške pokrajine. V nedeljo 9. t. m. zjutraj je sklical prefekt Tržaške pokrajine Eksc. Tamburini vse župane in tajnike občin k raportu, katerega so se poleg omenjenih udeležili še vsi voditelji stranke in voditelji sindikalnih organizacij, prisostvovali pa so mu najvišji predstaviki stranke v pokrajini s federal. tajnikom dr. Pivo na čelu. dalje predstavniki vojaških, državnih in cerkvenih oblastev. Eksc. Tamburini je v nad tri ure trajajočem govoru obravnaval vsa pereča sodobna vprašanja Tržaške pokrajine, posebno pa še vprašanja tržaškega mesta, zlasti glede prehrane v teku letošnje zime. Iz njegovega govora je dihal zdrav optimizem ler so imeli vsi navzoči vtis, da je na najvišjem mestu naše province mož, ki z največjo energiio in veliko sposobnostjo bedi nad koristmi prebivalstva.
Srebrna kolajna padlemu Tržačanu. S srebrno kolajno za hrabrost je bil odlikovan podporočnik Ivan Buich, rodom iz Trsta, ki je padel na ruskem bojišču.
Otvoritev akademskega leta na tržaški univerzi je bila v sredo 5. novembra. Slovesnost je
Zgodovina idrijskih čipk
In da Inzaghi-jeva družina ni prinesla klekljanja v Idrijo, se zamore sklepati nazadnje še iz tega, ker bi bil v nasprotnem slučaju gotovo ohranjen kak pismen ali usmen spomin na ta dogodek; o tem pa ni nobenega sledu!
Ni moglo biti tedaj drugače, kakor da je prinesla v Idrijo prvo klekljarsko pripravo soproga kakega uradnika, premeščenega k rudniku že pred Inzaghi-jem. Kakor vse kaže, je ta družina prinesla s seboj klekljanje le za svojo nadaljnjo domačo rabo, brez namena, vpeljati ga tudi v novem, nepoznanem kraju.
Ta postavka bi bilaše najbolj verjetna, "in sicer z ozirom na neko tretje poiočilo, ki je ohranjeno med ljudstvom, in pravi enostavno: — da je gospa nekega češkega uradnika prva učila nekatere žene, kako se napravljajo po vzorcih razni okraski za stanovanje.
V letih od 1735 naprej so jeli postavljati nove rudniške naprave. Takrat je pričelo prihajati v Idrijo tudi jiotrebno novo osebje iz nemških in čeških rudnikov. Zato bi bilo prav naravno, da je bila vmes še družina »nekega češkega uradnika«.
A do dobičkanosnega prometa s čipkami tako dolgo ni moglo priti, dokler se za to nista pobrigala rudnik sam in vlada. Med tem časom so pa od prvih, v Idriji sklekljanih čipk j>a do pričetka oblastvenega zanimanja zanje, pretekla lahko cela letal
Ker je bila vrhu tega družina dotičnega češkega uradnika gotovo jiodrejenega uradniškega čina, ki je izvrševala čipkarstvo le iz ljubiteljstva in mogoče v Idriji niti dolgo ni ostala, postane iz vsega tega umevno, tla ni zapustila spomina ne na svoje i m e — ne na svojo dobo.
Namišljena doba — okoli leta 1735 — bi se dala utemeljevati tudi z novejšim nazorom, da se
je klekljanje j>ojavilo v Idriji šele po letu 1700. Razun tega ga kranjski zgodovinar Valvazor v 6vojih, sicer zelo podrobnih opisih Idrije ter rudnika v letih 1686—1690 sploh ne omenja. Ker si je Valvazor dne 15. IX. 1686 — po vsem videzu — še osebno ogledal Idrijo, da popiše tamošnjo javn« veselico, gotovo ni misliti, da bi ob vsem svojem skrajno natančnem opazovanju in poizvedovanju
prezrl ravno čipke!
•
Ker od prej omenjenega leta 1764 pa do prihoda Gerstorfa 1791 nj nikakih nadaljnih poročil, bi jx>menilo, da Inzaghijeva zasnova ni imela nameravanega uspeha, ampak da je pričelo čipkarstvo celo pešati.
Vzroki bi se zamogli iskati v sledečih ovirah: Lela 1763 se je edina prva cesta čez Vrhniko šele nekoliko popravila; ob takih prometnih razmerah seveda ni bilo misliti na kako razpevava-nje. L. 1765 je bilo le malo rudarjev na delu. L. 1773 je primanjkovalo srebra, a zato so se razmnožile tatvine in tihotapstva. L. 1775 je bila huda zima in povodenj, 1. 1780 ter 1782 nalivi in viharji.
Ko je teh neprilik bilo konec, se je pa v naslednji dobi od leta 1785 naprej, promet s srebrom tako dvignil, da se je prebivalstvo skoraj podvojilo, kar je seveda tudi čipkarstvo zopet oživelo. Obenem se je pričela rabiti še nova pot od Podro-teje čez Črni vrh v Italijo.
Ta način razvoja, večkrat prekinjen ter zopet oživljen jx> raznih osebah in okoliščinah, kakor tudi gotovo starejši datum vpeljave, kakor se je prej mislilo, bi bil največ vzrok, da za Idrijo ne vemo ne pravega začetka ne povzročitelja klekljarstva.	,
Na podlagi vseh opisanih okoliščin bi se vendar dalo sklepati toliko, da je bilo zaneseno kleklanje s Češkega in sicer med leti 1740—1750, se oprijelo okoli leta 1760 ter sc pričelo razvijali kot_do-mača obrt po letu i <30,
Kako so nastale idrijske čipke
V	prejšnjem stoletju so se zanesli v Idrijo — poleg že opisanih »ruskih vzorcev< — še drugi s Hrvatskega. Te čipke, imenovane vejevke ali kri-ževke, so bile izdelane posebno drobno ter se rabile največ za mašne plašče in hrvatske narodne noše. Sedaj jih ne izdelujejo več. Prinesli so jih skoraj gotovo domači rudarji, ki so hodili v dobi od 1. 1831—1864 začasno delat v rudnik R a dobo j na Hrvatskem, in obratno. (Leta 1865 so vpisane v Idriji družine: ReparinPresliz Rado-boja ter Eržen iz Koprivnice na Hrvatskem.)
V	šolskih izvestjih rudniške »Glavne šole« iz leta 1860 je izkazana tudi »Dekliška obrtna šola za ročna dela« s 120 učenkami, katere so že končale ljudsko šolo. — Pri tem si prav lahko predstavljamo, da so se kolikor toliko vadile tudi v klekljarstvu.
Po vseh teh razvojnih stopinjah, katere so dosegle svoj višek v letih 1830—1860, sta ostala tehnika in promet izdelkov precej časa v starem tiru.
Novo pobudo je dala šele domača družina gozdarja Josipa Ferjančiča (t 1883), stanujoča »Za gradom« št. 14 — sedaj »vip Premuda« N. 17, ter j>ozneje še bolj njihova hčj Ivanka.
Ta družina je izumila 1. 1867 posebno vrsto čipk, imenovanih »Idriarter Bandspitzen«, obenem je v svoji hiši privatno poučevala klekljanje.
Vzorce je risala takrat Ana P e r g e r. Sekirica 18, sedaj Via Premuda N. 18. (Priimek Per-ger je imel eden prvih rudokopov v Idriji leta 1400; doma je bil iz Grebinja — Griffen na Koroškem. Eden ostalih tega priimka — Valentin Perger — je umrl v Idriji 1. 1832. Bila bi torej ena najstarejših rudarskih rodovin, in mogoče pozneje tudi čipkarskih?)
Izdelke Ferjančičevih privatnih tečajev sta ku-jTOvali trgovini s čipkami Amalija Kavčič in Ka-rolina L a p a j n e.
(Dalje.)
imela sedanjim vojnim časom primeren vojaški značaj. Udeležili so se je vsi vidni predstavniki državnih oblastev, stranke, vojske in javnega življenja. Najprej so izkazali čast v vojni padlim akademikom, potem pa so prisostvovali slovesni službi božji v avli univerze. Nalo je počastil kr. komisar prof. Ferrari delle Spade njihov spomin. Tržaška univerza jc dala devet mladih žrtev na oltar domovine.
Praznik tržaškega patrona sv. Justa je bil v torek 4. novembra ter se je skladal z državnim praznikom Zmage. Vse hiše v Trstu so bile slovesno okrašene. V baziliki sv. Justa je imel tržaški nadškof dr. Santin slovesno pontifikalno sv. mašo, kateri je prisostvoval mestni župan z občinskim svetom. Po evangeliju je imel škof dr. Santin pridigo, v kateri je poveličeval mladega tržaškega mučenika sv. Justa in njegov pogum, nalo pa je podelil papeški blagoslov. Zvečer ob 5 jc bila v baziliki slovesna procesi ja.
Smrt najstarejšega Nabrežinca. Dne 3. nov. je umrl v častitljivi starosti 92 let upokojeni železničar g. Jožef Pavšner. Bil je najstarejši Nabrežinec, v svojem življenju žilav in trden kol pravi čvrš. Številni družini je bil dober oče. Od svoje rane mladosti se je nepretrgoma udej-stvoval pri nabrežinski godbi na pihala in pri orkestru kot vnel in vztrajen godec. Igral je klarinet, ki ga je instrumentalno dobro obvladal. Pogreba se je udeležilo, kljub slabemu vremenu, veliko število ljudi, posebno njegovih stanovskih tovarišev in železničarjev; nabrežinska godba pa je tega zvestega in zaslužnega svojega člana na njegovi zadnji poti počastila s pretresljivimi ža-lostinkami. — Naj v miru počiva, preostalim pa naše sožalje.
Zlata poroka v oskrbnišnici. Ganljiva poročna ceremonija se je vršila dne 10. t. m. v mestni sirotišnici. Dva zakonca. Franc Marc in njegova žena Ivana, sta pristopila po 50 letnem zakonskem življenju spet k oltarju sirotišnice kapelicc ter sta tam praznovala zlati jubilej svojega skupnega življenja. Mož ima 79, žena pa 76 let.
Tragična smrt dveh bratcev. V stanovanju družine Buttiro na Piazza Goldoni 11 se je pripetila usodna nesreča, ki je zahtevala življenje dveh družinskih članov. V torek 4. novembra, okrog 1 popoldne je odšla mati iz stanovanju po mleko, doma pa je pustila v sobi 14 letnega Livija in 11 mesečnega Sergija. Livij se je pečal s svojo zbirko znamk, mali Sergij pa je mirno spal v svoji posteljici. Med odsotnostjo matere pa se je Livij začel igrati z električno svetilko, ki jc bila na nočni omarici. Po nesreči sta bili žici svetilke nekoliko pokvarjeni. Livij je skušal vtakniti žarnico v usta, tedaj pa ca je zadel električni tok iz pokvarjenega voda ter gn vrgel ob tla. Pri padcu so žice zadele tudi malega Sergija ter je tudi njega objela smrtonosna električna sila. Kmalu nato je prišel v sobo stric obeh fantov. Nudil se mu je strašen prizor, tem strašnejši. ker je istočasno prišla domov tudi nesrečna mali. Takoj so bili poklicani reševalci, ioua zamOKii so ugotovili Se smrt obeh sinov.
2)ju>Jhte ttov/ce
Koledar
Torek, 18. novembra: Odon, opat; Posvečenje cerkve Petra in Pavla.
Sreda, 19. novembra: Elizabeta, kraljica in vdova; Poncijan, papež in mučenec.
Lunina sprememba: Mlaj: 19. novembra: ob 1.04. Herschcl napoveduje mrzlo, če ni jugozapad-nik,
Osebne novice
—	Promocija, V soboto, dne 15. novembra je promoviral na ljubljanski univerzi za doktorja prava, g. Anton Halik. Našemu prijatelju in znancu iskreno čestitamo!
—	Za magistra farmacije ie bil 30. oktobra promoviran na zagrebški univerzi dipl. farmacevt S a j o v i c Ivo, lekarniški asistent v Ljubljani, rodom iz Kočevja. Čestitamol
Pobofna komisija v sodni palači
Na okrožnem sodišču v II. nadstropju sodne palače so te dni izpraznili 4 sobe, št. 110 do 123. kamor se bo vselil urad pohotne komisije za nenlške izseljence Ljubljanske pokrajine. Pohotna komisija v Ljubljani bo urejevala vse zadeve nemških izseijencev, bivajočih v okolišu ljubljanskega okrajnega sodišča. Sporne zadeve, katerih vrednost ne presega zneska 3000 lir, bo reševalo okniino sodišče, višje spore pa razsodišče treh sodnikov Proti sodbam razsodnikov ni pritožbe. Postopek za likvidacijo imetja nemških izseljencev, njih terjatev in obveznosti ie formalno kratek in praktičen. Kadar zaseda razsodišče pobolne komisije, je na razpolago tudi razpravnn dvorana št. 124. Pohotna komisija prične na sodišču v kratkem poslovali.
Kasna izselitev divjih golobov z Dolenjskega
St. Lovrenc, 15. nov.
Letos se je nekaj divjih golobov nenavadno pozno izselilo od nas. Tako mi je sporočil g. sosed iz Vel. Gabra, da je videl 5. novembra popoldne. ko je po dežju naletaval sneg, na travniku Podgabroni jato vran, ki so brskale po travniku in ajdišču ler iskale brane, med njimi pa ie bilo tudi kakih 5 divjih golobov, ki so odleteli v bližnji cozd. Naslednji dan, (V nov., pa jih ie videl zopet več kot 10. ki so žalostno posedali po grmovju. 0. novembra pn jih je videl cerkovnik Podgabroni zopet pel. ,1. S.
Izšla je
Družinska
za leto 1942.
Dobili jo boste za ceno 12-
v Liudski kniigarni, r trgovini Ničmsn ln v vseh drugih knjigarnah in mnogih trgovinah v Ljubliani in na deželi. Ker naklada ni velika. Bežite takoj po pra-tiki sv. Družine.

pa so prvič poskusili svojo srečo na smučeh. Ku-rešček in Polževo sta bila torišče smučarjev.
—	Poleg oblačilnih izkaznic tudi legitimacije! Nujno opozarjamo kupce, da pri kupovanju blaga z oblačilnimi izkaznicami mora vsakdo brezpogojno imeti s seboj tudi osebno legitamacijo, da more trgovec vknjižiti nakup, kupčevo številko izkaznice in njegovo ime.
—	Kupčije z zemljišči in hliami manj živahne. Zemljiška knpga je v prvi polovici novembra zaznamovala 24 kupnih pogodb za vrednost 502.319 lir. Napram septembru je nakup zemljišč in hiš znatno ponehal. Na prodaj je drugače veliko stavbnih in drugih parcel, kakor tudi mnogo hiš in vil v mestu. Zmanišalo se je povpraševanje po parcelah in stavbah. Med drugimi večjimi kupčijami je bila te dni v zemljiški knjigi zaznamovana kupna pogodba, s katero je prodal Miha Hafner, posestnik na Bregu pri Koprivnici, Frančiški De-bevec, posestnici v Ljubljani hižo in vrt pod vlož. štev. 1007 k. o. Spodnja Šiška za 80.000 lir.
—	Na dobra srca naslavlja revna mati sedmih šoloobveznih otrok iskreno prošnjo, da ji kdo pomaga iz obupnih razmer. Darove, v hrani, obleki ali denarju prosi na upravo »Slovenca«, kjer je tudi prosilkin naslov.
Ljubljana
—	Vincencijeva konferenca za akademike in srednješolce se zahvaljuje vsem dosedanjim dobrotnikom in obenem prosi za nadaljno naklonjenost, da bo mogla podpirati mnoge akademike in srednješolce. Veliko je število prošenj za hrano, stanovanje, obleko, perilo in druge potrebščine-Da bomo mogli pomagati vsaj najpotrebnejšim,
rosimo vse blage ljudi za pomoč. Se priporoča: incencijeva konferenca za akademike in srednješolce, Ljubljana, Semeniška ul. 2. II. št. ček. računa 15.838.
—	II. redna skupščina Dentistične zbornice za Ljubljansko pokrajino jc bila včeraj dopoldne v srebrni dvorani hotela Union, izvoljena je bila nova uprava s predsednikom g. Milanom Viran-tom, zobarjem iz Ljubljane. Konstituiranje nove uprave bo v soboto 22. t. m. Skupščina je potekla v najlepšem redu v duhu kolegijalnosti in je bila pravi izraz skupnega dela in stanovske zavesti. Vse točke dnevnega reda, zlasti predlogi, med temi najvažnejši .»Stanovski pravilnik«, so bili sprejeti soglasno. Podrobno poročilo objavimo v eni prihodnjih številk.
—	Dogoni klavne živine. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino, v torek, 25. t. m v Novem mestu; v torek, 25. t. m. v Trebnjem; v sredo, 26. t. m. v Grosupljem; v sredo, 26. t. m. v Logatcu.
Kupite!
Podftrnošht gospod -7*-*—sr ic 5 lir
—	Razpisana ustanova Friderika Homana. —
Trgovinsko industrijska zbornica v Ljubljani raz pisuje za leto 1941 iz ustanove Homanove dvanajst podpor po 76 lir Upravičenci do teh podpor so obubožani trgovci na ozemlju ljubljanske pokrajine. Poleg tega prejemajo podpore samo oni bivši trgovci, ki so obubožali zaradi bolezni, nesreče ali poslovne nezgode, toda brez lastne krivde. Rok za vlaganje prošenj je do 10. decembra 1941. Ne-kolkovane prošnje morajo biti opremljene s potrdilom občine, o prosilčevem siromašnem stanju, in sicer, v kateri prosilec stalno stenuje, kakor tudi s potrdilom krajevnega pristojnega združenja trgovcev. Združenje trgovcev overava prošnje kakor tudi potrjuje, da je prosilec bivši trgovec in da je obubožal zaradi bolezni, nesreče ali poslovne nezgode, toda brez lastne krivde.
—	Dnevna temperatura pod ničlo. Letos je kaj zgodaj napočila doba, ko j« dnevna temperatura stalno pod ničlo. Običajno je to bilo druga leta od deccmbra in celo šele od januarja naprej Sedaj se že od petka naprej stalno dnevna temperatura drži pod ničlo. Barometer je od sobote do ponedeljka padel za nekaj milimetrov. V po-ncdeliek je dosegel stanje 769.7 mm, ko je bilo v soboto 771.2 mm. Termometer je v ponedeljek zjutraj kazal —3.2° C, v nedeljo pa je bila najvišja dnevna toplota —0.8" C. Vode so močno upadle m so dosegle normalno stanje, nekatere pa so še nižje. Suhi sneg je prav dober za sankanje in smučanje. Oživel je Rožnik, živahen je postal Golovec. Otroci so včeraj pohiteli s sankami v Tivoli in se veselo sankali, Mladi smučarji
1 Zaključek tramvajskega prometa. Vsak večer se redni promet na električni železnici neha ob 19.15, ko gredo zadnji vozovi z Ajdovščine proti končnim postojam, odtod pa po tem času vsi vozovi peljejo spet nazaj ter po Ajdovščini naravnost v remizo. Ob 20.15 imajo potniki zadnjo priliko, da se pelj-ejo s službenimi vozroi na Vič in Rakovnik ter v Moste in s teh postaj še nazaj v mesto.
Kupile i
PodhrnoSKI gospodS Ur
1 Smrtna žrtev ognja. V nedeljo zjutraj je začelo goreti v delavnici na Dunajski cesti 34. Ogenj so ljudje kmalu opazili in hitro obvestili gasilce. V delavnici je bilo tudi mnogo gumija in se je zaradi tega silno kadilo. Gasilci so morali natakniti celo maske, ko so hoteli prodreti v prostor, kjer je gorelo. Gasilci so ogenj hitro udu-šili, našli pa so v delavnici delavca Debevca, ki je tam prenočeval in se v dimu zadušil. Ni60 ga mogli priklicati k življenju kljub dolgotrajnim poskusom z umetnim dihanjem. Policijska komisija, ki je nato takoj prišla na kraj požara, je ugotovila točno, da se je delavec zadušil v dimu.
1 Prebivalstvo Ljubljane. Podrobni rezultati zadnjega, dne 31. julija t. 1. izvedenega ljudskega štetja še niso uradno objavljeni. Statistični pregled še ni izdelan. Zanimivo je, da je Ljubljana 31. julija štela 91.613 prebivalcev in celotno 27.674 družin. Od teh je bilo 41.733 moških in 49.880 žensk. Tudi pri razdeljevanju oblačilnih izkaznic, ki je bilo preteklo soboto končano, je prišlo to število v poštev. Pri nekaterih komisijah je bilo razdeljeno izredno nizko število oblačilnih izkaznic za otroke od 1. do 4. leta. Tako je I. komisija na magistratu, ki je obsegala središče mesta okoli rotovža tja do Hrenove ulice in tja do Krekovega trga, izdala le 34 otroških kart. Večje število teh izkaznic je bilo izdanih pri komisijah na periferiji.
1 Prav • veliko mlekaric in peric se je včerajšnji ponedeljek udeležilo obveznega cepljenja proti tifusu na mestnem fizikatu. Marsikatera boječa mlekarica in nežna perica se je sicer tresla v strahu pred neznanskimi bolečinami, vendar so pa vse odhajale popolnoma potolažene in dobre volje, saj so se prepričale, da je to cepljenje res popolnoma preprosto in brez kakršnih koli neprijetnih posledic. Tudi izguba časa je prav malenkostna, ker pride vsak takoj na vrsto in použije samo tableto s kozarcem vode. One, ki so v ponedeljek zjutraj iz katerega koli vzroka izostale, pa opozarjamo, naj vsaj današnji torek prično z obveznim cepljenjem, ki bo od 8—9 na mestnem fizikatu v Mestnem domu. Na vsak način pa pri cepljenju morajo biti vsi še tešči in zato seveda še brez zajtrka, kar je pač edina neprijetnost pri tem cepljenju, ki nas prav zanesljivo varuje tifusa. Posebno pa opominjamo vse tiste, ki morajo priti k cepljenju, naj ne odlašajo,,. ker so kazni za take grešnike, ki ne bi prišli k,, cepljenju, zelo hude in boleče.
1 V počežčenje univ. prof. dr. St. Lapajneta je rodbina N a g o d e in primarij dr. B. D e r č za mestne reveže podarili 350 lir, rodbina industrijalca Franca B o n a č a pa namesto venca 1000 lir. — Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
1 Dnevna gledališka blagajna v Operi je odprta vsak dan od 10.30 do 12.30 in popoldne od 17—19. Ob dneh, ko so predstave, je blagajna odprta vselej pol ure pred začetkom. Občinstvo opozarjamo, da so na razpolago vstopnice v pred-prodaji vedno že en dan pred dotično predstavo.
1 Zahvala. V počastitev spomina pokojne gospe Marije Kervina. soproge zvaničnika drž. žel. v pokoju, so darovali Vincencijevi konferenci Srca Jezusovega za revne otroke v Mladinskem zavetišču v Zeleni jami. sostanovalci hiš drž. žel. v Ljubljani 160 lir ter gosp. Franc in Marija Hrastnik 100 lir. V imenu revnih otrok izreka konferenca blagohotnim dobrotnikom najprisrčnejšo zahvalo; za blagopokojno gospo bodo pa otroci vedno molili.
Poizvedovanja
Zatekel s« je pe« ovčjak tive barve. Dobi se Celovška 264,
Revna služkinja prosi cenjenega gospoda, ki je pomotoma zamenjal kovčeg dne 14. t. m. ob
izstopu iz vlaka v Novem mestu, ki vozi iz Ljubljane ob 7.50, naj blagovoli sporočiti proti vrnitvi svojega na naslov Štukelj Ivanka, trgovina pri škofu, Pred škofijo 16, Ljubljana, ali Rožna dolina. resta V št. 26, Ljubljana.
Črna usnjena rokavica se j: našla dne 16. t. m. zvečer pri lesenem mostu na Kodeljevem. Dobi »e: Hribar, Malejeva 4 Kodeljevo.
Gledališče
Drama. Torek, 18. nov.: Katarina Medičejska. Red Torek. Začetek ob 17.30. — Sreda, 19. nov.: Boter Andraž Red Sreda. Začetek ob 17.30. — Četrtek, 20. nov.: Dva bregova. Red Četrtek. Začetek ob 17.30.
Opera. Torek. 18. nov.: zaprto (generalka). — Sreda. 19. nov.: Rigoletto. Red B. Začetek ob 17. Četrtek, 20. nov.: Rigoletto. Red A. Začetek ob 17.
Radio Ljubljana
Torek, 18. novembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Šesta obletnica gospodarskega obleganja: predavanje za mladino, Riccardo del Giudice! — 12.30 Tercet sester Stritar, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 13.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega stana oboroženih sil v slovenščini. — 13.17 Koncert ljubljanskega kvarteta in ljubljanskega kvinteta. — 14.00 Radijska poročila. — 14.15 Sodobne pesmi: orkester pod vodstvom Zemeja. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa. — Znamenje snemanja zastave. — Pisana glasba. — 17.15 Šesta obletnica gospodarskega obleganja: predavanje za kmečke delavce, narodni svetnik Annio Kignardi. — 17.30 Koncert tenorista Ivana Francla in basista Borisa Popova, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 18.00 Šesta obletnica gospodarskega obleganja: predavanje za žene-fa-šistinje, predava fašistinja Clara Franceschini. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Koncert kmečkega tria. — 20.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.35 Orkestralna glasba in koral pod vodstvom D. M. Šijanca. — 21.10 Kon-rert violončelista Čende Šedlbauerja, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 21.40 Serenade in valčki pod vodstvom Petralia. — 22.15 Orkester Cetra pod vodstvom Barzizza. — 22.45 Radijska poročila
Iz Goriške pokrajine
Umrla je mati dr. Broclja. V Zapužah pri Šturjah na Vipavskem je v ponedeljek 10. nov. zjutraj mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Breceij, mati znanega zdravnika in pisatelja g. dr. Antona Breclja v Ljubljani. Dočakala je izredno visoko starost 92 in pol leta. Kot čebelica pridna in delavna je pri skromnem posestvu in z majhno trgovino lepo in v zdravem slovenskem duhu vzgojila svojo številno družino. Pred štirimi leti je v bolezni izgubila spomin. Nekaj dni pred smrtjo se je pa nenadoma zopet ovedla in je pri čisti zavesti sprejela sv. popotnico. Bila je trdoživa krščanska mati, ki jo je spoštovala vsa soseska in jo počastila na zadnji poti. Večni ji miri Vsem preostalim toplo sožalje.
Burja in sneg. V petek, 14. t. m. nas je pre-. budila močna burja. V četrtek je gospodaril vlažen jug, v noči je nastal pa neobičajen preokret, ki nas je ponovno pahnil v zimo. Po vsej deželi razsaja burja, ki je ponekod divjala v polnem pomenu besede. Celo v Gorici, ki je proslavljena zaradi milega podnebja, je v petek ves dan neprijetno razsajala. Vse kostanje in slično drevje po drevoredih in vrtovih je do vej ogolila in ulice so nastlane s kupi orumenelega listja. V hribovitih delih dežele je med burjo snežilo. Nov sneg je pobelil vrhove po Postojnskem, po Vipavskem in na Tolminskem. Potniki, ki so dospeli v Gorico, so pripovedovali, da je sneženi metež segel do Idrije. Tudi pri Sv. Luciji je med pišem naletaval sneg. Vipavska pobočja so pobeljena niz Cola. Vipavska neugnanka je tako silna, da trese na ajdovski postaji vagone in meče iz ravnovesja potniške avtobuse. Nebo je zastrto s sivimi stenami in tudi v nižinah diši po snegu. Tudi iz Trsta in iz .Vidma poročajo o divjanju izredne burje.
U dolgih zimskih uetecUi
vam bo „Siovenčeva knjižnica" najlepše razvedrilo. Vsakih 14 dni nova knjiga I
1 »On in njegova sestra«, zabavna komedija v štirih dejanjih, je doživela pri prvi uprizoritvi nepričakovani uspeh. Občinstvo je napolnilo razprodano frančiškansko dvorano do zadnjega kotička in je z izrednim zanimanjem in odobravanjem sledilo dobri izvedbi igre. Frančiškanska prosvota bo igro ponovila v nedeljo 23. novembra dopoldne ob 10 v frančiškanski dvorani. Vstopnice dobite v predprodaji od četrtka dalje v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica. Opozarjamo zlasti vse tiste, ki v nedeljo niso dobili vstopnic, da si jih preskrbe v predprodaji.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R-, Sv. Petra cesta 78,
Kupite!
PodHrnoSkl gospod'
-**le 5 lir
Mletev žita. Goriški prefekt je izdal odlok, s katerim prepoveduje kakršno koli zasebno mletev žita. Vsi zasebni mlini se morajo zapreti. Tudi se ne sme nobena količina žita poslati v kak mlin v sosednih pokrajinah. Pravtako tudi noben mlin v Goriški pokrajini ne sme sprejeti v mletev nobenega žita iz drugih provinc.
Opera v Gorici. V dnevih od 2. do 5. dee. bo gostovala v Gorici operna družba Bergamini. V gledališču Verdi bo priredila par predstav. Na sporedu sta sloviti operi »La Traviata« in »Lucia di Lammermoor«.
Iz Spodnje Štajerske
Gotovo so zimski večeri, ki fo nastopili, zares dolgi. Nailepšo bo?te izpolnili čas teh večerov, če boste brali
floapg® tajilsoul©®"
Vsaka knjiga le 5 lir. Kdor se naroči na vso zbirko 24 knjig, bo dobil 25. knjigo zastonj.
družin brezplačno. V sedanji stiski mleka je pa pritisk od vseh strani zelo velik, prijavljenih je do 200 strank za odjem mleka. Redno se kuha zjutraj in zvečer za abonente in druge goste, kai je osobito za delavstvo in razne nameščence pravcata dobrota. Vso ustanovo 6edaj vodi posebna zadruga Delavska kuhinja s predsednikom župnikom g. Skuljem iz Dolenje vasi.
Radi odselitve kočevskih Nemcev se je oskrba mesta z mlekom malo spremenila, zato se ho ta potreba regulirala potom Prevoda. Nadejamo se, da bo mleko v Dolenji vasi določeno za naše mesto. Splošna želja je. da se razdeljevanje mleka vrši v Delavski kuhinji, čije pomen in korist je vedno vidnejša.
Iz Dolenjo vasi
Propaganda za nemško štajersko nošnjo. Da
bi tudi podeželski ljudje na Spodnjem Štajerskem začeli nositi nemško štajersko nošnjo, kakršno nosijo na Zgornjem Štajerskem že od nekdaj, je namen nove propagande v listih in v predavanjih. Dne 13. t. m. je v Celju predavala neka Pavla Poselil, kako ta nošnja spada k nemškemu narodnemu značaju ter jo priporočala zlasti ženski mladini.
Poklicno šolo v Celju so slovesno odprli pretekli torek z govorom rojenega Celjana Maksa Langa, ki je zdaj vodja splošne poklicne šole v Celju.
Spodnještajerske babice so bile sklicane na posebno babiško zborovanje v Maribor, kjer jim je govorila voditeljica vseh babic v Nemčiji gospa Centi. Zborovanja so se udeležili tudi zdravniški krogi ter profesorji graške klinike.
Smrtna kosa. V Pobrežju pri Mariboru je umrl pekovski mojster Mihael Majcenovič. — Pri Sv. Juriju ob Pesnici je umrla 76 let stara vdova posestnika in trgovra Jožefa Gavbe.
Vlak je povozil blizu Šmarij pri Jelšah 20 let staro žensko, ki je niso spoznali, ker pri sebi ni imela nobenih izkazil.
Iz Kočevja
Pred 10 leti se je bila ustanovila v mestu potom Živinorejske zadruge v Dolenji vasi prva mlekarna, ki se je bila pozneje na željo delavstva razširila v Delavsko kuhinjo. Ustanovljena je bila ravno v težkih časih gospodarske krize, kar je bilo v veliko korist meščanstvu in delavstvu. Obisk je bil odličen in promet zelo živahen. Od 1. 1936. se je prehranjevalo v Delavski kuhinji vedno dnevno do 40 otrok iz revnih slovenskih
Da ne bi v »Jutru« priobčena novica o dolgu za elektrifikacijo dveh vasi, to je Dolenje vasi in Prigorice, ostali del občine pa nima še elektrike, zbudila kjer koli kake napačne pozornosti, pojasnimo sledeče: Za daljnovod, transformator in lokalno omrežje je 1. 1936. občinski odsek za elektrifikacijo omenjenih vasi najel posojilo 100.000 dinarjev. Odplačal je 30.000 Din kapitala in redno vse obresti. Sedaj ima še vseh obveznosti 28.000 lir. Da se oprostimo občinske trošarine, smo sklenili zložiti potrebno vsoto, ker je konsumentov že dosti. Sedaj se zbira določena vsota od vsakogar, ki ima električno napeljavo. Na ta način bo mahoma ves dolg plačan in obč. trošarina docela odpade. Za to sedaj gre, kar je brez dvoma hvalevredna akcija. — Elektrif. odsek,
čemu zehamo
Po pravilih o lepem vedenju je zehanje nekaj nedovoljenega. Ce kdo zeha, se bo našel v družbi kdo, ki ga bo vprašal, če prejšnjo neč ni dobro spal, če je zaspan, če se dolgočasi v družbi, kak hipohonder bo zopet vedel povedati, da ima pokvarjen želodec in bogve kaj še vse. Še nerodnej-še je, da je zehanje nalezljivo. Kadar kdo zeha, bodo kar nalepem začeli zehati še drugi. Toda zakaj zehamo? Psiholog Eduard Claprede pravi, da zehanje ni izraz potrebe po spanju, ampak je neka vrsta odganjanja 6panca. V fiziološkem pogledu pomeni namreč zehanje povečini dotok kisline v kri. Pri zehanju odpremo usta, napenjamo in stegujemo ude in tako poganjamo kri v pljuča in srce. Zehanje preprečimo z globokim dihanjem.
Vprav v pravem trenutku je dobil skrivališče in sicer veliko, sodu podobno vazo. Samo njegov klobuk 6e ni imel kam skriti in je ostal kar na vrhu. Mišek je upal, da ne bo nihče zapazil tujega klobuka. ^ , ^
Vstopila sta Lisjak ali Netopir in na njegovi desni je korakal Jazbec. Mišek je upal, da bo slišal kaj takega iz njunega pogovora, kar bo dovolj za obtožbo lega zločinca na sodišču.
Oba razbojnika sta se vsedla in se začela pogovarjati.
»Mislim, da se je za vas zdaj vse dobro izteklo, gospod,« je dejal Jazbec z živahnim glasom. »Vaša zamisel, da ste potlačili Miška S to z,adevo. je zares sijajna.«
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska Drama: Jalen: »Dom«
Kot drugo izvirno delo v letošnji 6ezoni so uprizorili v Drami Janeza Jalena štiridejansko dramo »Dom«. Igra se je tako po skoraj osem-najstlelnem presledku vrnila na oder Narodnega gledališča, kjer je doživela svojo krstno predstavo. Njena odrska uporabnost pa je bila medtem preizkušena in potrjena na raznih podeželskih in mestnih ljudskih odrih, kjer eo jo neštetokrat igrali. Tudi letošnja premiera, ki je bila v sredo, 12. novembra, je pokazala, kako prav je storilo vodstvo našega osrednjega gledališča, da je igro zopet sprejelo v svoj spored, ki včasih trpi ravno zaradi premajhnega upoštevanja domačih del.
V naši dramski literaturi bi le težko našli delo, ki bi bilo za današnji čas primernejše in i>o-trebnejše, kakor je Jalenov »Dom«. Drama je pisateljev odrski prvenec in predstavlja prvi del trilogije »Dom«, »Srenja« in »Bratje«. Trilogija je potemtakem napisana in objavljena v celoti in je — zaradi natančnosti — treba glede tega popraviti tako »Gledališki list« kakor »Slovenski dom«. Tretji del ima naslov »Bratje«, čeprav je Jalen sprva omahoval med izrazoma »Domovina« in »Narod«, ter je bil prvič objavljei v Domu in svetu 1. 1930., naslednje leto pa je izšel tudi v knjižni obliki pri Mohorjevi družbi. Sicer pa je vsak del zase celota, tudi »Dom«, ki razodeva med vsemi morda še največ stvariteljske volje in žive neposrednosti.
Jalen je kot oblikovalec naše kmečke igre, med kakršne moramo šteti tudi njegov »Dom«, neposreden učenec F. S. Finžgarja, vendar pripada mnogo mlajšemu pisateljskemu rodu; zato je razumljivo, da je združil v svojem delu ne le prvine starejšega idealizma in naprednejšega realizma, ampak se mu pozna tudi rahla slogovna bližina novoromantičnega simbolizma. Ti navidez raznovrstni elementi pa so se vendarle skladno ubrali v celoto, ki predstavlja kmečki realizem v nekoliko stilizirani f>odobi. To pa ni samo izraz svojske Jalenove pisateljske narave, ki tudi v pripovednih 6pisih kaže izrazito nagnjenje do poetičnosti, ampak mu je to idealiziranje narekovala že snov sama po sebi. Jalen je zajel motiv za svojo dramo iz kmečkega življenja, ki ga je postavil krajevno v gorenjsko okolje, časovno pa v |jolpreteklo dobo, tako da skoraj lahko trdimo, da temelji na sodobni problematiki. Igra nam kaže, kako propada mogočen kmečki dom, ker mu uhajajo otroci z zemlje v mesto in v svet. Pisatelja pa očividno ni mikal ta razkroj sam po sebi, ampak je skušal najti zanj tudi zdravilo. Zato ga nam ni prikazal na način, kakor bi bil storil naturalistični lapur-larstist, marveč je to prikazovanje združil z voljo do prenovljenja in življenja. S tem je pokazal, da kmetstvo pri njem ni samo literaren motiv ali estetska ornamentika meščanskih pisateljev, ampak izvira iz zdrave prirodnosti, iz življenjske povezanosti z ljudstvom ter iz etične zavesti, ki narekuje pisatelju dolžnost sodelovanja pri reševanju problemov, zadevajočih ljudsko skupnost. Ta sociološka kretnja pa ni vidna edinole v poudarku ideje same, ki izzveni v poveličanje ljubezni do doma in domače zemlje, ampak je avior očividno prav zaradi tega nasproti individualni označitvi tako zgodbe kakor oseb poudaril tipiko okolja in problema, ki ga je posplošil tudi s tem, da ga je iz realnosti narahlo dvignil v simbol. To se mi zdi posebno važno iz dveh vzrokov. Prvič je edinole na ta način mogoč prehod iz prvega dela trilogije k naslednjima, čeprav to nadaljevanje ni neizogibno nujno in je »Dom« kljub tej perspektivi zaključena celota zase. Razen tega pa je Jalen postavil v središče zgodbe in dramatskega konflikta mater, po kateri in preko katere je laže in bolj nazorno poudaril bistvene vrednote in osnovne oblike človeške skupnosti. Borba za zemljo je tu premaknjena iz okvira osebne pohlepnosti in dvignjena v svet etične dolžnosti. V tem je tudi nenavadno močna narodno-vzgojna poteza pričujoče drame, kar je pokazala tudi letošnja uprizoritev. Ta uprizoritev je nadvse zgovorno ovrgla omalovažujočo kritiko tiste tako imenovane »so-cialno-znanstvene« smeri, ki zaverovana v lastno hotenje ni marala priznati osnov, iz katerih je Jalenovo delo pognalo, ter ga je zaradi tega skušala nasilno meriti z naturalističnimi merili dosledne psihologije in realizma. Jalen je izpričal svojo dramatsko sposobnost že s tem, kako je preprosto zgodbo, ki se takoj v začetku brez daljših priprav sproži v dramatiki spor, ohranil napeto skozi štiri, 6icer precej kratka dejanja. Dejanje, čigar razplet*je resda viden že kar spočetka, se zaganja v nepretiranih nasprotjih ter se polagoma, nekako vibastd pne v svoj vrh. Prav namenoma, se zdi, je avtor ohranil v delu poezijo domačnosti, kj diha iz kmečkega dela in praznikov, saj je vidno označil okvir tega življenja v štirih letnih časih, ki je vanje postavljeno dejanje (akcja) posameznih dejanj (aktov). Prav tako zavestno pozitiven je tudi konec. Jalen bi bil svojo dramo na osnovi danega spora prav lahko zaključil tudi tragično; z dramatskega vidika bi bilo to prav tako dobro ali pa morebiti celo boljše. S sociološkega vidika, ki ga pri literarnih delih tudi ne gre jx>d-eenjevati, pa je sedanja rešitev, ki izzveni v čustveno zanosno pesem domačnosti in apoteozo doma,
pozitivnejša. Predvsem zaradi nje spada »Dom« med tako imenovani stalni spored domačih del.
To smo občutili tudi ob letošnji uprizoritvi, ki .jo je občinstvo nadvso toplo in prisrčno sprejelo. kajpada imajo veliko zaslugo za lepi uspeh tudi režiser in igralci, ki so pripravili predstavo z vidno ljubeznijo. Režiser g. Milan Skrbinšek je predvsem dobro poudaril tisto značilno okolje boljšega kmečkega doma, čigar prejšnje izobilje je še zmerom vidno kljub sedanji stiski, ter prav tako spretno usmeril igro v stilizirani realizem. Le tu in tam bi si želeli morebiti malo bolj raska-ve podobe in nekoliko manj ostrih zunanjih poudarkov; v celoti pa je bila igra pripravljena s skrbljivo natančnostjo. Prizorišče, ki ga je slikovito opremil g. inž. arh. E. Franc, je bilo skladno z avtorjevo in režiserjevo zamislijo ter je ustrezalo zlasti tudi širini vsebinskih razgledov. Motilo pa je, da je bil kozolec v tretjem dejanju (o Veliki noči!) poln žita.
Tudi zasedba posameznih vlog je bila premišljena in v glavnem prav srečna. Gospodinjo na Trati .je igrala ga. Marija Vera, ki je pred leti menda prav s to vlogo začela oblikovati vrsto naših kmečkih mater. Njena Ana je bila poosebljena ljubezen do otrok, ki je na zunaj skorajda preveč popustljiva, a se na skrivaj razgoreva v tihem trpljenju; bila je dovršena igralska stvaritev. S tega vidika sta se ji najbolj približala g. Gregorin, cigar Mirko je bil vseskozi naraven in topel posebno v svoji skesani vrnitvi v zadnjem dejanju, ter g. Skrbinšek, ki je dal sosedu Krcmarju morebiti nekoliko preostre poteze, a ga je izoblikoval vseskozi enotno in dosledno. Prav prikupen je bil nastop g. Presetnika v vlogi Tineta, ki predstavlja najbolj aktivno osebo v drami; tu in tam še ni našel pravega ravnovesja med realizmom in patosom, vendarle je krepko jiosegal v igro in nam v prepričevalni podobi predstavil impulziv-nega in odločnega mladeniča. Poleg njega ima najvažnejši delež pri reševanju doma sestra Angela; igra ge. M. Danilove je bila poglobljena zlasti v prizoru, ko se odpove mestnemu ženinu. Troje simpatičnih domačih podob so podali g. Bra-tina kot stric Tonej, g. Drenovec kot Lojze in ga. Ukmar-Boltarjeva kot Ivanka. Tudi g. Nakrst je prav srečno rešil sicer malo hvaležno vlogo gimnazijskega suplenta. Pri vseh teh osebah pa smo občutili, da so premalo povezane z dramatskim središčem. Isto velja tudi za oba mlajša otroka, Stanka in Tončko. G. Tiran se bo moral odvaditi nekaterih stereotipnih kretenj, posebno z glavo in z rokami. Gdč. Simčičeva je s prikupnim lirizmom govorila zlasti slavospev domu in domovini v če- . trtem dejanju. Izmed skupinskih prizorov je bil I
šibak; tembolj je učinkovalo mesto, ko se zbero otroci okrog oslabele matere. Posebno ga. Marija Vera je s suvereno močjo umetnice kljubovala vsem kočljivostim, ki so skrite v njem.
Uprizoritev »Doma« je bila dogodek v našem gledališču; malo je premier, na katerih bi nam bflo tako toplo in domače kakor to pot. Ni čuda, da so mnogi mislili, da gre za krstno predstavo.
France Vodnik.
Pevski koncert »Sloge
«
prizor s senoseki in grabljevkami skorajda še pre-
Od pevskih društev, ki bodo letos nastopila z lastnimi koncerti, se je prvo oglasilo Zel. gl. društvo »Sloga«. Dohodek koncerta je bil namenjen Rdečemu križu; gotovo je tudi ta okolnost vplivala, da se je občinstvo še v dokaj velikem številu udeležilo koncerta, čeprav je dvorana kina ■Sloge«, kjer se je koncert vršil, boli od rok in tudi reklama za prireditev v javnosti ni bila posebno velika.
Mešani zbor »Sloge« šteje okoli 35 glasov; po vsej verjetnosti se zbirajo večinoma iz želez-ničarskih krogov, kar je tem bolj hvalevredno, ker vsi prežeti idealizma žrtvujejo svoj prosti času delu za plemenito glasbeno umetnost. Mešani zbor je zapel devet pesmi, ženski zbor dve. Kot solistinja je sodelovala ga. Pavla I.ovšetova. ki jo je na klavirju spremljal dr. Samo Lovše. Zapela je osem samospevov, štiri od njih so bili priredbe narodnih pesmi. Med skladbami za mešan zbor je bilo izvajanih nekaj lažjih pesmi v Ilubadovi harmonizaciji, neka i srednje težkih umetnih; zapeli so pa tudi Sa^nerjevo široko zasnovano >0 nevihti«, ki zahteva od zbora precejšnega tehničnega znanja in čuta za čist zvok. V splošnem lahko rečemo, da ie zbor svojo nalogo zadovoljivo rešil. Res so bila v sporedu tudi mesta, ki so bolj šibko ali nejasno zvenela, bodisi zaradi tehničnih zahtev ali pa po krivdi dvorane, ki je bolj preračunana za kinopredstave kot pa za koncertne nastope. V izvajanju pa je bilo tudi toliko lepot in fines, da daleč odtehtajo mani zadovoljiva mesla.
Koncert je vodil H. Svetel prav v smislu zahtev vokalnega muziciranja. Predvsem pazi na lepo vezano tekoče linije, na izenačen zvok zbora, ogiblje se vsake sunkovitosti in preostrega poudarjanja; pusti do besede glas, ki ima trenutno kaj bolj tehtnega povedati; ve. do katere meje sme iti s svojim zborom, da ne zaide v nelepo kričavost; pri izvajanju je opaziti, da oblikuje svoj zbor pri vajah resno in smotrno. Zbor bi kazalo glasovno še nekoliko izenačiti; posebno soprani, zdaj nekoliko krhki, bi potrebovali polnejše zasedbe. — Koncertna pevka ca. Lovšetova ima svež in prožen glas. ki bi se v bolje akustični dvorani še vse drugače uveljavil. Posebno je treba omeniti, da dž tudi v podajanju vsaki J pesmi njeni vsebini primeren izraz. Dr. Samo Lovše je pesmi na klavirju diskretno spremljal.
M. T.
Kako je s sladkorno bolnimi ?
Ta bolezen zahteva znatno sodelovanje bolnika z zdravnikom
Odgovor na to sicer navsezadnje pa vendar upravičeno vprašanje 6e glasi: če sladkorno bolni po razumu živi in če je v pravilni zdravniški oskrbi, je lahko tako zdrav, da njegovi izgledi na življenje ni6o nič manjši kakor izgledi zdravega človeka. Cesto so še celo večji, ker bolj pazi na prehrano in zdravje ter se ogiblje raznim priložnostim, na kar zdrav človek navadno niti ne misli. Bolnika, ki ga muči sladkorna bolezen, ne drži pri zdravju 6amo prehrana in insulin, marveč še neka druga, neobhodno potrebna okolnost. Vodilni zdravniki strokovnjaki za sladkorne bolezni so že ponovno ugotovili, da se bolnik lahko izogne najresnejši in najnevarnejši posledici sladkorne bolezni, tako imenovani »komi« — to je na človekovo zavest vplivajočemu in za življenje neposredno nevarnemu kopičenju nezadostno izrabljenih snovi v človekovem organizmu — ako bolezen pri sebi vestno zasleduje in 6amega 6ebe ter 6voje stanje dobro pozna. Taka pozornost in poznanje lastnega zdravstvenega stanja ni in ne 6me biti nikaka hipohondrija, marveč pozornost, kakršno narekuje mirna kri in zdravo mišljenje. Posledica takega ravnanja bo, da bo bolnik vedno vedel, kaj mu je storiti in kaj opustiti. Nobena druga bolezen ne zahteva tolikšnega bolnikovega sodelovanja z zdravnikom, kakor sladkorna bolezen. Saj si bolniki enkrat ali celo večkrat na dan 6ami dajejo insulinove injekcije; imajo pri 6ebi kratka pismena navodila za druge, kako naj jim pomagajo, če bi 6e jim nenadoma kaj pripetilo; sladkorno bolni nosi pri sebi tudi majhno količino grozdnega sladkorja, če ga po uporabi insulina prime medlost, slabost in hud glavobol, da si lahko takoj pomaga z njim. Sladkorna bolezen povzroča v prvi vrsti zmanjšano delovanje nekaterih prebavnih organov v trebušni votlini, organov, ki urejajo pravilno porazdelitev sladkorja in hraniv po telesu. Ti predeli trebušne votline, ki oddajajo posebni hormon v krvni obtok se imenujejo }x> človeku, ki jih je odkril »Langerhansovi otoki«. Sladkorno bolni ima premalo tega hormona ki ga imenujemo insulin — *pa ne pri vsaki obliki sladkorne bolezni — in zato jim ea dovajajo z vzbrizgavanjem (injekcijami).
Pravni položaj poljskih delavcev v Nemčiji
V nemškem listu »Reichsarbeitsblatt« je objavil vladni nadsvetnik Kilpper pogoje, pod katerimi so v Nemčiji sprejeti Poljaki kot delavci v obrate. Člankar pravi, da je treba najprej točno opredeliti pojem »Poljaki«, kajti v bivši PoTjski so bili poleg Poljakov še Ukrajinci, Litvanci, Čehi, Belorusi in Velikorusi. Poljski delavci in nameščenci so samo pripadniki brezdržavne poljske narodne skupnosti. V kolikor uživajo državljani bivše Poljske državno zaščito drugih držav, z njimi ne postopajo tako kakor s Poljaki. Delovno razmerje med Poljaki — kakor so zgoraj opredeljeni — in meri nemškimi delodajalci ni delovno razmerje v smislu veljavnih nemških predpisov. Poljak ne more biti član delavskega za-upniškega sveta, ne more biti član nemške delovne fronte itd.
Splošni delovni pogoji, tarifni predpisi, obratni predpisi, obratni redi, ki veljajo za Nemce, veljajo na splošnem tudi za Poljake. Izjema je le s tistimi poljskimi delavci, ki so zaposieni v kmetijskih obratih; ti imajo posebne predpise. Da pa ne bi bili Poljaki deležni vseh socialnih pridobitev nemškega delavca, so morali biti izdani spočetka posebni predpisi, ki pa so zdaj z izjemo nekaterih razveljavljeni. Sedaj je položaj poljskih delavcev različen od položaja drugih v toliko, da nimajo pravice do tožbenih zahtevkov iz nekaterih delovnih razmerij, da niso pripuščeni k nekaterim delom, da dobe plačo, oziroma pre-
jemke le za z delom izkazane protiusluge, ne dobe pa nobenih prejemkov, če ostare ali zbole. Dobe pa plačo, če so ovirani pri delu zaradi alarma med letalskimi napadi ali če jih slabo vreme ovira in sprečuje pri delu, toda le pod pogojem, da so v takem primeru plačani tudi nemški delavci. Tudi praznične dodatke dobijo poljski delavci. Ne smejo pa nemška podjetja plačevati Poljakom rodbinskih doklad. doklad za otroke, prispevkov ob poroki ali rojstvu otroka, podpor za primer smrti, božičnih nagrad itd. Tudi starostna oskrba za Poljake ne pride v poštev. V kolikor pa so take prejemke doslej Poljaki že prejemali, .jih smejo dobivati tudi v bodoče. V industrijskih podjetjih lahko dobe Poljaki minimalni dopust, na kmetijskih obratih pa ne. Kar se prejemkov tiče, imajo Poljaki pravico do splošnih tarifnih in obratnih prejemkov. Za poijske poljedelske delavce to ne velja. Velja pa načelo, da dobi Poljak najnižjo določeno plačo svoje starostne in delovne skupine. Dodatki za nadpovprečno delo so dopuščeni. Poljaki dobe enake piače kakor nemški delavci zato, ker se jim odbijejo stroški za socialno izravnanje. Odpovedni roki Poljakov so krajši od splošnih. Med delom veljajo za mlade poljske delavce med 14 in 18 leti isti predpisi kakor za odrasle, ne smejo pa se zaposljevali pri težjih delih in zanje veljajo isti predpisi za odmor in nočni počitek kakor za mlade nemške delavcr
Temu stanju 6e mora bolnik prilagoditi. Prebavilom 6e je treba s primerno prehrano prilogoditi tako, da bo to odgovarjalo stopnji in zmožnosti njihovega zmanjšanega delovanja. Pametna prehrana igra pri tej sladkorni bolezni prvo vlogo. Lažje primerne sladkorne bolezni je lahko odpraviti že s primerno prehrano, na vsak način pa lahko ostane bolnik, ki nima ravno prevelikega odstotka sladkorja, pri zmernem življenju in premišljeni prehrani veder, trajno 6vež, vesel, sposoben za delo in poln največjih nad za življenje.
Delovanje organa, ki je začasno ali morda celo trajno odpovedal, prevzame zdravnik s tem, da organizmu z vbrizgavanjem dovaja insulin, ki bi mu ga eicer moral dovajati ta organ. S tehniko tega vzbrizgavanja se bolnik kmalu seznani in si lahko dovaja insulin sam. Odkar imajo insulin — v sedanji obliki 60 ga naredili prvič 1. 1922 — je sladkorna bolezen mnogo manj nevarna. Sedaj so že tudi dodobra spoznali in premagali reakcije telesa na nenadno dovajanje insulina in ga dovajajo tako, da nekaj časa ostane na me6tu, kjer je bil vbrizgan in kakor iz majhne zaloge polagoma učinkuje na organizem. Ce ima bolnik vročino ali je nenadoma močno napaden od sladkorne bolez-nia, pa še vedno plodonosno uporabljajo 6taro metodo, po kateri insulin takoj in močno učinkuje.
Tudi sicer mora bolnik pri zdravljenju sodelovati. Mora 6e gibati, mišice ne smejo mirovati, marv^f naj čim več delujejo, ker 6 tem povzroče izrabo sladkorja in ohranjajo insulin. Prehrana naj bo premišljena. Ne samo, da 6e ie treba strogo držati zdravniško dovoljenih količin maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov na dan, ampak je treba tudi skrbeti, da bo imelo telo dovolj mineralnih soli in vitaminov, predvsem vitamina B 1, ki pomaga urejevati izmenjavo sladkorja. Sladka-nje jedi in pijač s saharinom in drugimi sladkornimi nadomestki ni priporočljivo, ker draži živce in povzroča željo po sladkorju, ki se ga mora bolnik 6trogo izogibati.
Sladkorno bolni morajo biti torej dobro poučeni o svoji bolezni, morajo jo natančno poznati, ker 6i lahko svoje težave v veliki meri sami lajšajo. Velja pa načelo, da 6e mora sladkorno bolni učiti, ne kako je bolan, ampak kako zdrav je.
Iz Novega mesta
sreiSno spodrsnila, da ee je močno usekal v nogo. Čeprav se je nesreča dogodila že meseca avgusta, je v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov prišel šele te dni. Rano so mu skušali z domačimi sredstvi ozdraviti kar doma. ftele, ko je uvidel, da je domače zdravljenje zaman, se je zatekel po pomo« v bolnišnico.
Tretji sneg. V petek zjutraj je v Novem mestu v tretje zapadel sneg. Ne sicer mnogo, pa vendar, Tokrat se je uresničil stari pregovor, da nastopi čez tri dni zima, če na Martinovo posije solnce. Res je na Martinovo solnce za nekaj hipov pogledalo skozi oblake in tri dni nato smo dobili sneg in kar mrzlo vreme, ki ga je prinesla burja, ki je v noči od četrtka na petek kar na glas žvižgala okoli oglov.
Ljubljansko gledališče bo gostovalo v novomeškem prosvetnem domu v torek, dne 18. novembra zvečer oh 18.15. Dajali bodo »Pesem s ceste« Nastopijo KošiČ, Košuta, Kraljeva, Starčeva in Venišnik. Konec predstave ob 8.
Smrt otroka zaradi opeklin. V novomeško žensko bolnišnico so pripeljali 1 leto starega Draga čečeliča iz Itegrče vasi. Kant se je smukal okoli peči in potegnil 7. nje lonec vrele vodo. Krop mu je po telesu povzročil take opekline, da je zaradi njih vkljub nagli pomoči v bolnišnici umrt.
Danes ob 3 popoldne in ob 6.15 zvečer gostuje v Prosvetnem domu Narodno gledališče iz Ljubljano z zabavno šurekovo komedijo: >Po_sem s ceste«. Igrajo: Kraljeva. Starčeva, Košič, Košuta, Nakrst, Rasbergor in Venišnik. Režira: Peter Malec. Opozarjamo na to gostovanje
Iz Srbije
Odločna izjava glavnega opolnomofenca za gospodarstvo v Srbiji. Nemški glavni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je te dni dal odločno izjavo, v kateri poudarja, da preskrba Belgrada s kurivom povzroča že več tednov velike težave. Elementi nereda hočejo po njegovi izjavi doseči s svojimi sabotažnimi dejanji samo to, da bi prebivalstvo zmrzovalo in da bi se s tem uničila njegova odporna sila. Zato glavni pooblaščenec za gospodarstvo napoveduje, da bo poveljujoči general z vsemi pooblastili, ki jih ima, stri vse to odpore in uničil vse elemente, ki so proti miru in redu. Glavni pooblaščenec za gospodarstvo bo pa poskrbel, da se bo delo v rudnikih zopet upostavilo. Potom pa glavni pooblaščenec za gospodarstvo odločno nastopa proti preveliki uporabi električnega toka tor napoveduje, da bo vsakogar, ki bi prekoračil dovoljeno količino električnega toka, poslal na prisilno delo v srbske premogovnike. Kdor bi pa še nadalje namenoma uporabljal preveč električnega toka, bo ustreljen. Za vsa podjetja v tem pogledu odgovarjajo ravnatelji, za družine pa družinski poglavarji.
V Kragujevcu javne molitve za rešitev srb-stva. V kragujevški pravoslavni cerkvi so bile oni dan javne molitve za rešitev srbskega naroda iz sedanje nesreče in za povrnitev miru v deželo. Po končanih molitvah je imel v cerkvi govor pravoslavni duhovnik Sretenovič, pred cerkvijo sta pa govorila vojaška poveljnika Petrovič in Nikič.
Zamenjava starih bankovcev po 10 in 20 dinarjev v Srbiji. Srbska Narodna banka je izdala noVe bankovce po 10 in 20 dinarjev. Stare bankovce zamenjuje srbska Narodna banka za nove od 10. do 19. novembra zaključno.
Slovesna zaprisega kmetskih stražarjev v okolici Smedereva. Kmetje v okolici Smedereva so se sami organizirali in si ustanovili lastno stražo, ki jih bo v bodoče branila pred napadi in motnjami odmetnikov.
Prepovedana prodaja tobaka in cigaret ženam in otrokom. Zaradi pomanjkanja tobaka in tobačnih izdelkov je občina v Obrenovcu naročila vsem prodajalcem cigaret, da ne smejo v bodoče prodajati tobaka ženam in otrokom. Prestopki bodo najstrožje kaznovani.
Brzojavna služba med Srbijo in Nemčijo. Brzojavna 6lužba med Srbijo in Nemčijo se vrši izključno preko Dunaja. Sprejemajo se samo navadne brzojavke in časnikarska poročila. Brzojavke s plačanim odgovorom še niso dovoljene.
Velike poplave v okolici Obrenovca. Zaradi dolgotrajnega deževja so vse reke v okolici Obrenovca močno narasle in poplavile velika področja obdelanega polja. Predvsem se je razlila Kolubara in napravila veliko škodo po njivah.
Sestanek
MeSčanska šola ▼ Novem mestu sporoča svojim učencem, da se bo pouk na šoli v kratkem pričel Točen datum se pravočasno objavi.
80letnica zaslužnega moža. Danes praznuje SOletnico svojega življenja upokojeni okrajni veterinarski referent v Novem mestu, g. Otmar Skale. Jubilant se je rodil v Ljubljani, gimnazijo je študiral v Ljubljani in Celju, visoko veterinarsko šolo pa na Dunaju. Po končanih študijah je bil 2 leti pomožni živinozdravnik v Ljubljani, leta 1886. pa je bil nastavljen za veterinarskega referenta pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu, kjer je služboval do svoje upokojitve 1. 1926. Vseh teh 40 let novomeškega službovanja je bilo posvečenih delu za gospodarski napredek novomeškega okraja, zlasti njegove živinoreje. Kot uradnik okrajnega glavarstva in učitelj na grmski kmetijski šoli si je pridobil obilo zaslug za tukajšnje prebivalstvo, ki ga ima še sedaj v največjih čislih. Mnogim čestitkam, ki jih bo te dni prejel gospod jubilant, pridružujemo tudi naše in mu želimo še mnogo srečnih let.
Ukinjen pasji zapor. Ker je minila nevarnost razširitve pasje stekline, je novomeško okrajno glavarstvo odredilo, da se ukine pasji zapor, ki ie bil odrejen zaradi enega primera pasje stekline. O tej odredbi so bile obveščene vse občine novomeškega okraja in obe sosednji okrajni glavarstvi.
Nesreča pri tesanjn. 33-lotni pomožni Žagar je imei pri tesanju nesrečo. Sekira mu je tako ne-
<Kelo uro sem te moral čakati in sem že na pol neumen.«
»Vidiš, tako je s teboj, ker si večni polovičar.«
Na trgu
»No, botrček pokažite no vaše piščančkeU
»Naj 6i jih gospa kar sami ogledajo.«
»Zdi ee mi, da so preveč suhi, botrček.«
»Kaj gospa mislijo, da bom mokre prodajal?«
To bo že odvetnik opravil...
Dva gospoda sta prišla k odvelniku v zadevi neke tožbe. Prvi je pripovedoval celo zadevo in se pri tem debelo lagal. Drugi ga je prekinil in rekel: »Kar resnico povej, ni se treba nič lagati. Ce bo potrebno, bo to že gospod odvetnik opravil...«
Najlepši spomin
»Se še spominjate, kako ste me pred šestimi leti prosili za roko in kako sem vas odbila?«
»Kako da ne. To mi je najlepši 6pomin.<
Važnejše
Sodnik obtožencu: »Dobili boste branilce na državne stroške.«
Obtoženec: »Ali bi ne mogel dobiti rajši nekaj dobrih pric?«
Prva partija
41
Mladi doktor zmiguje z rameni; vročine ni, ampak red mora biti; bolnica ni golobnjak. »Veste kaj,« se je odločil po daljših ugovorih, »jaz bom drevi v zavodovem hotelu. Pojdite zdaj, kamor hočete, toda pred enajsto uro pridite tja l>ome. Vzel vas bom s seboj, ko se bom vračal v bolnico, da se vam ne bo treba javljati pri vratarju. Dobro se zabavajte,« je rekel mladi doktor otožno; očitno je mislil, da je v tem kako dekle.
Ampak z obleko je težava. Stanko ne more z levico v rokav. Mala sestra pozorno mežika in mu spenja z zajionkaini suknjič pod brado, da bi bil kolikor toliko oblečen; roko ima pod suknjičem na pestovalici, ovratnik zavihan, tako, in zdaj se, spremljan do vrat, že lahko izgubi iz bolnice.
Osem je že, hilro 6e mrači. Stanko hiti k jami Kristini. Zdaj bržčas nastopa naslednja partija, javi se revirni paznik Kazimour s svojim moštvom. Fantje si oblačijo srajce in le redkokdaj zinejo besedo; in zdaj se vlečejo v pretrgani vrsti, bintbajo z jamščaricami in niolče. Tu tam se pokaže večerna lučka, zagorijo obločnice nad Mur-nau in Rudolfovo jamo, rdeče žarijo koksarne. užigajo se verige žarnic nad črnimi cestami. Stanko gre hitreje. Zdaj že morda gredo po tistem neskončnem obokanem hodniku ]X)f>d nizom žarnic. Kaj tako šumi? Stanko se ustavi in gleda kvišku. Drevesa, vrhovi dreves! Kje se jemlje drevje tu v tej rudniški jami? Zdaj bo partija že menda v kletki in se pelje navzgor; glave jim kin-kajo od utrujenosti, oči 6e jim zapirajo, in oni 6e dvigajo, neprestano in brez konca 6e dvigajo; koliko jamščaric 6e svetlika tam gori, poln nebesni oblok jih je, — ves 6vet, ves svet kakor bi se jx>-grezal ko stene v jašku, če zreš na zvezde. Kletka se dviga skozi ta črni, neskončni jašek zvezdnate
noči; Adam se razgleduje z vpadlimi očmi, Pepek se mrači in trza z glavo, kakor da ga ovratnik tišči, Matula sope, Andrcsu postaja obraz trd, očka Suchanck giblje z ustnicami, kakor bi molil, in tesar zaspano žari. Zdaj se kletka nekje pri rimski cesti ustavi: srečno! In partija odhaja v to neizmerno noč in guga male lučke 6vojih jamščaric. Konec posada je, fantje!
Stanko se napoti dalje skozi Črni drevored. Zdaj se partija že slači; Pepek hudo diši po potu, Matula se praska, očka Suchanek začenja blebetati in Adam gre tiho pod pršo, da bi začel s svojim brezkončnim umivanjem; z rokami si drgne dolga stegna in vpadli trebuh ter resno, nekako odsotno mežika. Da, fantje, zazeha zadovoljno tesar, to je bil posad danes! Nad Kristino žarijo obločnice, že se vidijo plameneča okna strojnice in črna gmota rudniškega stolpa. Stanko pospešuje korak in teče proti zamreženim vratom. Da bi prišel prepozno, si misli.
Pri vratih Kristine ni nikogar. Ne čaka tam Marija niti gospa Helga, ni tam Pepkove Ančke, ni tam niti tistih treh žen, ki 60 čakale kakor sohe; to je bila žena Jo6efa Madra, očeta treh otrok, tesarja Jana Rama6a, očeta enega otroka, in vozača Antonina Kudle, očeta sedmerih otrok. Kakor da je Stanka nekaj stisnilo; čudno, da ni tu nikogar, saj naša partija še ni mogla oditi! Nekje med črnimi poslopji miglja jamščarica — to bo najbrž nočni čuvaj ali pa požarna straža. Stanko potrpežljivo čaka. Prav za prav ne spadam več sem noter, govori sam pri sebi; samo prste 6em tam pustil. Tak 6em kakor ženska z detetom, si misli, tako [>estujem na pr6ih to neumno roko; tu bi morale biti tiste ženske, da bi čakal z njimi: Ančka z dvema pankrtoma, gospa Helga z detetom jx>d srcem in Marija, Marija — Kako je to, da ni nikogar, 6e čudi Stanko, čedalje bolj nemiren, in zeha od hladu in razburjenja; začenja ga zebsti v tistem spetem suknjiču. Ze zdavnaj bi morali biti tukaj! Zdajle se bodo vsule lamle iz
tistega hodnika in jo bodo mahali proti vratarjevi loži, da bodo oddali svoje številke; preden naštejem do sto.
Iz vratarjeve lože prihaja človek in glasno zeha. »Prosim vas,« vpraša Stanko s tresočim se glasom, »Ali je Andresova partija še tam?«
»Andresova partija?« se je začudil mož. »Ta je že davno odšla. Nikogar ni tam.«
»Kako je to? Nikogar?« 6e čudi Stanko. »Mar se na osemnajstici ne dela naprej?«
»Hm, na 06errmajstici,« je mrmral mož f>o-časi. >Saj se jim je podrlo. Morali so ustaviti delo. Nič več ne nadaljujejo dela.«
Stanka stresa mraz. »Prosim va6,« šklepeče z zobmi, »prosim vas... 60 se vrnili vsi... ali ni kdo iz prve partije ostal tam?«
»Menda eden,« je mrmral mož. »Jaz nisem bil zraven, jaz 6em tu šele od osmih.«
»Kdo... kdo je tam 06tal?«
»Hm,« je rekel mož, zazehal in racal v svojo ložo. Stanko 6toji kakor zamaknjen; kar ne more razumeti. Eden je tam ostal. Tisti človek spet prihaja. »Manjka nam številka stodvaindevetdeseta,« ravi malomarno. »Ampak kdo je to, tega ne vem. "prašajte jutri zjutraj.«
In z rokami na hrbtu koraca naprej na črno dvorii V
XXVII.
Vprašal bom Pepka ali Suchaneka, sklepa Stanko, in že hoče steči. Toda kaj, če je ostal tam ravno Pepek... ali pa Suchanek! Stanko je obstal kakor pribit. Za nič na 6vetu bi zdaj ne maral govoriti s plakajočo Ančico, ali pa z objokano Pepkovo Ančko; tega bi ne mogel, čuti strahojjetno, samo tega ne! Da bi šel vprašat k Martinku, k Adamu, k Andresu, — toda 6aj je lahko ostal tam kateri koli izmed njih! Stanko 6e grize v ustnice, slabo mu je od razburjenja in strahu. Morda bodo vedeli pri Malkovih, se domisli; ali pa bo Malek
P1
V:
vsaj svetoval, kje naj vpraša. In Stanko dirja k Markovim.
Hvala Bogu, tam sedi Pepek in si podpira brado prav pri ti6ti mizi kjer je zasedala cela partija. Stanko 6e je oddahnil.
»Dobro, da si prišel,« je momljal Pepek. »Vedel 6em, da bo nekdo prišel.«
»Kdo — kdo?« jeclja Stanko.
»No, Adam vendar,« se mrači Pepek in trza z glavo, kakor bi ga tiščal ovratnik.
Bilo je tiho. Stanko je sedel kakor brez duše; to je čudno, takšen občutek praznote ali tojx>6ti, pred očmi se mu vse nekako razleza. Tako — torej Adam je tam ostali Čudno, Stanko je to prav za prav čutil vnaprej.
Pej>ek je privzdignil oči. »In jaz sem to vedno pravil, da bo tam nekoč ostal! In je tudi res,« je je pljunil razdražen. »In povrh sem bil še zraven, prijatelj!«
»Pa kako... kako se je to zgodilo?«
Pepek ima namršeno čelo in si sesa prst. »»Nohet se mi je zatrgal. — No, kako! Ravno je bilo na tem, da se naredi v Hansovem rovu preboj. Da, Andres je še Tekel: pozor, fantje, da se vam to ne sesuje, ko boste predrli tale steber; jaz poj-dem na to rajši 6am. Saj veš, pritlikavec: mora 6e postavljati. Samo da... če je le kdo za take reči, potem je to Adam, kajne; ta ima roke kakor urar; nihče tako čisto in fino ne izkoplje stebra premoga kakor Adam. No prav, pravi Andres, ampak tole ni navaden preboj; tu ne veš, kam boš prodrl na drugi strani in na čem tam strop leži. Le ne boj 6e, pravi Adam, to čutim jaz že v prstih, prijatelj; ampak ma6ke si ne vzamem, slišati hočem, kaj dela tam strop; pet minut bom že vzdržal, in danes je tam manj plinov. To je res,« je pojasnjeval Pepek, »stiskali so tam zrak, da bi se hodnik prezračil. — No, on se je še nasmejal, se nadihal zraka in zlezel noter. Takrat smo ga videli zadnjič.«
- , LJUBLJANSKI - V KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16 in 18.15, ob nedeljah ln pralnih n« ob 10.30. 14.30. 16.30 m 18.30
Od 18. do 20. novembra monumentalen film iz dobo Kerenskijeve revolucije
Sebastopol
Camiia Horn, Teodor Loos Prod-tnvp oh 18. uri KINO KOPEt.lEVO - tel. 41-B4
Film iz krofrov visoke družbe
Ljubavni valček
Film o valčku, o nrvi ljubezni in o prvem Skan-dHlu. Elizabeta Simon, Žita Szelockv Eviten Po-taky in Julii Csortos. Matineja v nedeljo odpade _miyr> UNION - TEL. 22-2t
Odlična igralka in plesalka Marika Kokk v dvotni vlogi v velefilmu
KOR\ TERRY
Nfo^na vsebina! Krasna glasba in plesi! V ostalih viogah: J. Sieher, Wili Quadllie(t. Will Dohm KINO MATICA. - TEL. 22-41
Izvrstna tilmska komedija, prežeta b humorjem in zabavnimi domis.eki
Otrok v nevarnosti
MISA AUKK in HAHY "ANDI in številen zbor lepih plesalk KINO SLOOA . IEL. 27-30

iz Hrvatske
Zborovanj« Katoliške akcije v Zagrebu. Prejšnji teden so imeli v Zagrebu vsi zastopniki Hrvatske katoliške akcije veliko zborovanje, pred katerim so se vsi udeležili v stolnici svetega opravila, ki ga je imel sam zagrebški nadškof dr. Ste-pinac. Ob tej priliki je imel hrvatski vladika tudi pomemben govor, v katerem je razvijal misli, aktualne za sedanje težke čase. Predvsem je prosil Kristusa, kralja naših src, da bi se nas usmilil. Zatem je pa poudarjal: Katoliška mladina, katoliške žene in možje! Tudi mi smo se danes zbrali v tej božji hiši, da počastimo tistega, ki je sicer ponižen hodil po zemlji, toda, ki >ima na svoji obleki in na svojih nogah zapisano: Kralj kraljev in gospodar gospodarjev«. Želim, da bi tega kralja naših duš, Kristusa Odrešenika, pravilno presojali ne samo v teoriji, temveč da bi tudi v današnjih žalostnih časih dejansko izvajali v življenju to, kar je On z besedo učil, z vzgledom pa pokazal. Jezus Kristus je v zgodovini sveta premočna osebnost, da ne bi bila nase pritegnila človeške pozornosti. Njegov nauk je daleko bolj vzvišen od vseh naukov, kar jih je do sedaj svet čul in videl. Toda žal. mnogi ga zataje, mnogi odpovedo, kadar je treba priznati celega Krista z vsemi konsekvencami, ki izhajajo iz njegovega nauka. Mnogi bi hoteli biti člani Kristusove Cerkve, pa nočejo nerazdružnosti zakona. Mnogi bi hoteli mirno živeti na zemlji, pa nočejo zakona odpuščanja. Mnogi bi hoteli uživati veselje čiste vesti,
pa nočejo vesti, nočejo zatajevanja strasti. Mnogi bi hoteli vstajenje, pa nočejo križevega pota. Toda Kristusa ni mogoče deliti in čisto odkrito poudarja: »Kdor ni z mano, je proti meni in kdor z menoj ne zbira, razsipava.« Če ga torej priznavamo za svojega kralja in gospodarja, naj se to predvsem in nadvse odraža v našem praktičnem življenju. Priznavajmo ga ne samo tedaj, kadar to koristi našim zemeljskim interesom, temveč tudi tedaj, kadar fo koristi veličini naroda in domovine, tudi tedaj, ko se zvijamo v žalosti in trpljenju. Priznavajmo ga ne samo tedaj, kadar nas drugi ljubijo, temveč tudi tedaj, ko nas drugi sovražijo. Priznavajmo ga ne samo tedaj, ko nas uči ljubiti starše, temveč tudi tedaj, ko nas uči ljubiti sovražnike: Ker Kristusa ni mogoče deliti, temveč hoče, da ga popolnoma priznavamo ali pa ga sploh ne priznavamo. »Kdor ni z mano, je proti meni in kdor z mano ne zbira, razsipava.« To je tako jasno povedano, da so zastonj vsi poskusi tistih, ki bi hoteli lažnive ideje sveta pomiriti z božjim naukom. — V nadaljnjih svojih izvajanjih je hrvatski vladika hrvatsko katoliško mladino posebno oj>ozarjal na ljubezen do bližnjega in krejiost velikodušnosti, da se ne bi vsi potopili v pravem potopu sovraštva, ki je zajelo ves svet. Brez ljubezni do bližnjega se človeška družba spreminja v trop divjih zveri, prav tako kakor spreminja ljubezen pekel v raj. Zatem pa vzklika: O, koliko ledenih 6rc bi se otajalo, koliko zločinov preprečilo, koliko solz kesanja bi privrelo na oči, koliko sreče bi zopet prišlo na svet, če bi Jezus Kristus v resnici postal kralj naših src, te bi njegov zakon postal pravilo za človeško življenje, če bi njegova ljubezen postalo načelo za delovanje človeštva. Dokler se ne bo pojavilo toplo sonce na nebu, dokler ne bo dihnil topli in blagi veter, zastonj pričakujemo, da se bo omehčala trda ledena skorja in da bo pognalo pisano cvetje. In dokler Kristusova ljubezen ne bo zopet obsi jala naših src, je sploh nespametno misliti na boljše dni v človeštvu, nespametno je verjeti v boljšega človeka. Bolj, kakor kdaj koli poprej, so danes človeštvu jjotrebni heroji Kristusove ljubezni, da postavijo in zgrade to, kar je porušenega v človeških dušah, da ozdravijo, kar je bolnega, da obvežejo vse to, kar je ranjeno, da zve-žejo, kar je zlomljenega, da potolažijo, kar je žalostnega, da obrišejo solze tistim, ki jokajo. Teh je pa danes mnogo, neizmerno mnogo po vsem svetu. Bodite glasniki te lepe krščanske ljubezni. Ona vam bo najboljše izpričevalo pred Bogom, najboljša legitimacija pred vsakim pravim človekom, najboljši delovni program ne samo za to leto, temveč za vse življenje.	i ■
Domovinska pravica za Slovence, ki žive na področju hrvatske države. »Narodne novine« so te dni objavile j>oglavnikovo zakoiisko odredbo o pridobivanju domovinske pravice za Slovence, ki žive na področju neodvisne države Hrvatske. Po tej odredbi lahko Slovenci, ki žive na Hrvatskem in ki še nimajo domovinske pravice v kaki hrvatski občini, to pravico dobe od dotične občine, v kateri žive. Za pridobitev te pravice
morajo vložiti nekolkovano prošnjo na dotične občine v šestih mesecih po objavi te uredbe. Osebe iz bivše Slovenije, ki so se preselile na področje neodvisne države Hrvatske s področja, ki je bilo prej sestavni del bivše kraljevine Jugoslavije, dobe domovinsko pravico v dotični občini, v kateri so trajno naseljeni. Slovencem, ki stalno žive na področju neodvisne drž. Hrvatske in ki zaprosijo za domovinsko pravico v občini, v kateri žive, morajo te občine dati domovinsko pravico mesec dni potem, ko so zanjo zaprosil, Slovencem pa, ki so se na Hrvatsko preselili in sedaj žive tam, pa v enem mesecu od objave te uredbe. Uredbo izvaja hrvatski notranji minister.
Velik sprejem na italijanskem poslaništvu v Zagrebu. Ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. Kralja in Cesarja je bil na italijanskem poslaništvu v Zagrebu velik sprejem. Številne goste je v po-, slaništvu sprejemal poslanik Eksc. Casertano. Pri slavnosti je poglavnika zastopal vojni minister, hrvatski maršal Kvatemik. Pred poslaništvom je bila postavljena tudi častna četa hrvatske vojske z godbo in za9tavo.
Smrt hrvatskega časnikarja. V Zagrebu je te dni umrl glavni urednik »Sarajevskega Novega lista« Budolf Boič.
Nemška dveletna trgovska šola v Zagrebu. Ministrstvo za obrt, veleobrt in trgovino je dovolilo otvoritev dveletne nemške trgovske šole v Zagrebu.
Pobijanje tuberkuloze na Hrvatskem. Ministrstvo za narodno zdravje je izdalo naredbo o ustanavljanju pomožnih zdravilišč za tuberkulozne. Pomožna zdravilišča bodo imela do 20 postelj in protituberkulozni dispanzer.
Potujoče knjižnice za hrvatske delavce v Nemčiji. Za številne delavce, ki so zaposleni v Nemčiji, bo hrvatska vlada pripravila potujoče knjižnice, da bodo na ta način stalno v stikih z domovino. Med hrvatske delavce je iz Zagreba že tudi odšlo več duhovnikov, ki bodo med njimi opravljali dušno pastirstvo.
Nova palača za kmetijsko-gozdarsko fakulteto v Zagrebu. V Maksimiru so pričeli zidati novo poslopje za kmetijsko-gozdarsko fakulteto. Stroški za postavitev novega poslopja so predvideni na 38 milijonov kun.
Poglavnikovo darilo podpredsedniku romunsko vlade. Hrvatski poglavnik dr. Pavelič je podaril podpredsedniku romunske vlade in romun-skelu zunanjemu ministru lepo opremljeno svojo knjigo »Strahote zablod«.
Dovoljenje za prebivanje v Zagrebu. Naš list je že fjoročal, da je hrv. notranje ministrstvo omejilo naval ljudstva v Zagreb ter je posameznikom, ki v Zagrebu nimajo stalne zaposlitve in službe dovoljevalo bivanje v Zagrebu samo do 10 dni. Te dni je i9to ministrstvo izdalo novo naredbo, v kateri ima zagrebška občina pooblastilo, da lahko sama v svojem delokrogu v opra vičenih primerih podaljšuje rok za bivanje na zagrebškem mestnem področju.

Pohištvo vseh vrst,
šivalne stroje tn druge druge praktične uporabne predmete stalno kupuje in prodaja: Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3.	'	(k
Kože domačih zajcev
plačuje najboljše krznar-stvo L. ROT, Ljubljana, Mestni trg E.	k
Vež omar
za perilo ln obleko, novih ali rabljenih, kupimo. Naslov v upravi »Slov.« pod »Omare« št. 12696.	k
BŽmilto B
Mlajši fant
s sigurno eksistenco poroči mlajšo dekle. Dota postranska stvar Neano-nlmne ponudbe, po možnosti s sliko, je poslat! na upravo »Slov.« pod »Mirna bodočnost« 12791.
Stavbne parcele
v Izmeri od 700—800 m«, v Stožlcah, prav blizu gl. ceste, bo naprodaj. Reflektantl naj pošljejo ponudbe s ceno na upr. »SI.« pod šifro »Stožice« št. 12687.	(P
gU nnjcm|
Pisarniški prostori
Nekaj prostorov za pisarne vzamemo v najem. Ponudbe na Prehranjevalni zavod, Gosposka 12.
BStanovaniaj
ltte| o:
Kdor preskrbi
enosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami, v neposredni bližini centra Ljubljane, dobi poleg najemnine še posebno nagrado. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12718. (c
Stanovanje
eno- ali dvosobno, Iščo mirna in solidna stranka za 1. december. Naslov v upr. »Slov.« št. 12786. c
2 951
PrimariafabbricaIla-	Vodilna italijanska
liana carrozzine per	tovarna otroikih vo-
bambini e giocattoli	zičkov in igrač išče
cerca conoscitore articolo	tozadevnega poznavalca
introdotto migliore cli-	vpeljanega pri boljših
entela per affidare	odjemalcih,da mu poveri
rapiiresenliinzii in zastousivo za Slovenia	Slovenijo
Esigesi capacitž, refe- Zahteva se sposobnost
renze primo ordine.	in prvovrstna priporo-Scrivere: ročila. Pisati na;
Caisetta 10 B - llnlone Pubblicita Italiana - BOLDSND
lap jih je zadela..I
»Ko se mčital ime ,Marmaduke Washington',« nadaljuje Higgins, »sem 6e bil spomnil, da sem to ime že nekoč nekje čital. Začel sem listati v aktih, ki sem jih sam predelal. In v njih sem našel neko izjavo iz chicaškcga Frisk-Oanga, ki govori o nekem krivcu Wa6hingtonu!
Dragi tovariš, lahko razumete, da nam niso potrebni še ameriški banditi. Popis osebe je bil na la« tak, kot so ga bili prinesli časopisi. Poslal 6em jx> pristaniške zapiske — pri nas registriramo ino-zemce še jsosebno skrbno — in začuden 6em ugotovil, da je imel dotični človek toliko drznosti, da 6e je izdajal za člana vaše garde. Toda — toda — toda — moj Bog, kaj vam je vendar?«
Trojica 6e je 6tnejala in krohotala od zadovoljstva.
Ko se je bila že nekoliko pomirila, spregovori Chappell:
»Ne, to s Frisk-Oangom ne drži! Marmaduke Wa6hington je spadal k Feldman-Gangu, preden sem ga poklical k policiji!«
Higginsove oči so bile že itak malo izbuljene.
Po tej izjavi pa je dobil Chaj>pell vtis, da mu bodo popolnoma izlezle iz očnic.
»Kaj? Vi sprejemate v fiolicijo gangsterje? Tak človek vendar lahko zaide zopet v star greh! Kot zad ...«
»Trenutek! Mi smo mislili, da 6te nas poklicali na policijo zaradi tega, ker ste nam tioteli dati važne izjave o naših jx>grešanih tovariših!«
»Kako morete imeti gangsterja za tovariša?« to vprašanje 6e je jasno črtalo na Higginsovem čelu.
»... mesto tega pa nam servirate izjavo ne-
kega dvomljivega človeka, ki je tako predrzen, da si upa sumničiti zanesljivega člana moje garde!«
»Dovolite, kolega! Toda vi ste bili sami priznali, da je bil Marmaduke Washington nekoč zločinec...«
»Mi smo prišli sem, ker 6mo v skrbeh za tega sijajnega fanta, ki nam je večkrat rešil življenje, in upali 6mo, da bomo tu zvedeli kaj bolj natančnega o tem morilskem brlogu...«
Higgins 6e je polagoma zdramljal iz svoje ne-briinosti.
Chappell je znal govoriti tudi na gla6.
»Tisti grad na Škotskem, gospod Higgins! Tisti grad Heatherstone.«
»Tam naj bi bil morilski brlog? Kako pridete do te žaljive domneve?«
»Vi tega ne veste? Videti je, da je tam precej lepo podjetje! — Da bo6te torej že končno zvedeli: gosjx>dična Chapjjell mi je pisala, da je bil kupil tisti grad gospod Casserton zaradi tega, ker je neka prikazen ugonobila vse štiri njegove predhodnike. Vsi so umrli za 6rčno kapjo, in sedaj je umrl gospod Casserton na i6ti nenavadni način. Eno srčno kap bi še razumel. Toda kar pet smrtnih primerov v dveh letih! Temu pravim jaz serija umorov, gospod kolega!«
»Q tem seveda jaz ničesar ne vem!« reče Higgins zaskrbljeno.
»Kako to ,seveda'?« vpraša Ambrose.
»Zakaj pa potem policija ni obrnila že zdavnaj vsega gradu narobe?« vpraša Montgomery.
Higgins razburjeno vstane.
»Toda gosjx>da, toda gospoda ...«
»Gosp>od nadzornik! Tukaj je pet smrtnih primerov, ki niso pojasnjeni!« ga opominja komisar Chappell.
»Ne morejo biti nepojasnjeni primeri, če so zdravniki potrdili naravno smrt. In v grad lahko
pridemo 6amo, če nam je bil posestnik gradu dovolil ali nas pa zahteval!« pojasnjuje.
Iz gospoda Chappella je izbruhnil njegov ame-rikanski temperament.
»Toda, tovariš, to je vendar blazno! Človeku 6e lasje kar jezijo! Scotland Yard 6e vendar mora brigati za take redke primere!«
Nadzornik Higgins se milo nasmehne.
»Scotland Yard lahko jx>seže vmes 6amo takrat, kadar to zahteva sodnik ali pa policija grofije! In brez dvoma 60 doslej opravili s to zadevo tudi brez nas...«
Montgomery udari s jjestjo po mizi.
»Neverjetno podjetje!«
»Toda, gospoda moja!« pravi pomirjevalno Higgins Amerikancu. * Saj menda ni6te prišli v London zaradi tega, da bi preuredili naše podjetje ...?«
Chappell odgovori kratko:
»Hvala za tako delo! — kako pridem v najkrajšem času na Škotsko?«
»Mislite na grad Heatherstone? — Z vlakom bo najbrž kakih štiri in dvajset ur, ker 6jgurno ne boste dobili direktne veze ...«
»štiri in dvajset ur? Izključeno! Bi šli z mano?«
»Dovoljenje bi si izpo6loval!«
»Dobro, potem bomo vzeli jx>licij6ko letalo!« meni lakonično Chappell.
Higgins odkima.
»Policijskih letal nimamo! Imamo samo take, ki jih rabimo pri tekmah ali sličnih ljudskih prireditvah, da z njimi usmerjamo promet...«
»Torej vzemimo vladno letalo!« razlaga Chappell.
»To bi šlo! Toda razočarani bo&tel Preden dobim dovoljenje oblasti, bo tudi poteklo najmanj štiri in dvajset ur...« reče zaskrbljeno Higgins.
Chappell se razdraženo zasmeje.
Ambrose zmaje z glavo.
»Vzemimo kakšno letalo v najem! Ali to tudi traja štiri in dvajset ur?« vpraša ironično.
»Ne, to ne! Toda policija nima za take stvari denarja!«
»Tudi ni treba! »Chicago - Tribune« bo povrnila stroške.«
»Brivo!« reče Chappell. »To je lepo od tebe!«
»Prosim, dovolite mi, tudi jaz bi se rad priključil,« reče Higgins.
Montgomery se glasno nasmeje.
»Zakaj?« vpraša presenečeno Ambrose.
»Najprej je moral dobiti dovoljenje za potovanje na Škotsko in zdaj naenkrat gre tudi brez tega! Menda 6e boje, da bi mi pričeli z gangsterskimi metodami! Zato nadzorstvo!«
»Ne, gospoda moja! Nečem namreč, da bi dobili vtis, da je Angleška neprijazna...« reče Higgins.
»O Angliji imamo še vse drugačna mnenja!« zamomlja Montgomery.
«
»Hočete sanii posneti masko, Oavin?« vpraša Helena Chappell.
»Toda, milostiva! Štejem si v ča6t, če vam lahko pomagam!« zatrjuje dostojanstveno hišnik. »Hočete, prosim, z mano?«
Grad Heatherstone je bil tako teman, da 60 morali hoditi f>o hodnikih celo podnevi z lučjo.
Hišnik Gavin je stal zraven Helene Chappell v njenem 6vetlem 6tolpnem ateljeju.
Vlival je špirit v svetilke.
»Bo za vaše delo tale svetloba dovolj, g06pa?«
»Koliko sveč pa ima takale svetilka?«
»Stodvajset, gospa.«
»Pravi — Ste prinesli tudi olje, da bomo na-mastili obrvi in trepalnice?«
»Da, gospa! — Smem nekaj vprašati?«
Za Ljudske tiskarno v Ljubljani: Jože Kriaaril
Izdajatelj: tat Jgžs Sodiš
urednik: Viktor CenŠiŽ