Leto LXV- Št. XXX Ljubljana, četrtek 29« scpteiufcra 1932 OTENSKI dm pnfioMne, Lsvuniial nedelje in praznike. — mserati do 90 petit _*■ Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din S.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popast po dogovora, inseratm davek posebej. — * Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljsva nflea M. 5 Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125 in 3U6 PODEUiNIOBt MARIBOR, Grajski trg št. 8--_1 — CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 100. NOVO MESTO, Ljubljanska e. TeL it. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — r— — Račun pri postnem Čekovnem zavoda v Ljubljani S t. 10.351. NOVA POTRESNA RAZDEJANJA V GRČIJI Sinoči je nastal nov zelo hud potres, ki je povzročil še večjo Škodo — Cel otok se je pogreznil v morje, pri čemer je izgubilo življenje okrog 800 ljudi — Panika med prebivalstvom še vedno narašča Atene, 29. sept Potresna katastrofa v Grčiji zavzema čim dalje večji obseg. Sinoči okrog 19. ure je nastal nov močan potres, ki je porušil še to, kar je od zadnjega potresa ostalo. Več vasi 5e zopet popolnoma v razvalinah. Podrobnosti stf nočne katastrofe še niso -znane, ker so prekinjene s potresnim Ozemljem znova vse telefonske in brzojavne zveze, ki so flh bili med tem že •za silo obnovili. Kako ogromen obseg je zavzela katastrofa* se vidi najbolj po tem, da je mali otok Amoginani, ki leži pred polotokom Kalkidike, dobesedno izginil. Pogreznil se Je v morje. Na tem otoku so bili kolonizirani Oiki begunci iz Male Azije. Okrog 200 družin je prizadetih in računajo, da ie bilo samo tu 600 do 800 mrtvih. Tudi zgodovinski samostan na gori Atos je od potresa hudo prizadet. Zi-dovje je na mnogih krajih tako razpo-kalo, da grozi nevarnost, da se bo velik del samostana porušil. Samostanski očetje so prosili vlado za nujno pomoč. Po sinoćnjem potresu Je nastala na •gori Hagilaos velikanska razpoka. Dolga Je 1500 m in mestoma široka do 30 m. Iz razpoke se dviga duši ji v plin, pomešan s pepelom, kar da sklepati na podzemeljski vulkanski izbruh. Ta nenavaden pojav je izzval med prebivalstvom nepopisno paniko. V blaznem strahu so začeli drveti na vse strani, naposled pa so v molitvi iskali tolažbe. Do pozno ponoči Je na tisoče in tisoče ljudi klečalo v prahu in blatu po cestah in glasno molilo. Po dosedanjih uradnih ugotovitvah so našli doslej pod razvalinami porušenih vasi 328 mrtvih in nad 1000 ranjenih. Mislijo pa. da Je število človeških žrtev daleko večje, ker niso utegnili pregledati še niti polovice razdejanega ozemlja. Brez strehe Je ostalo okrog 15.000 ljudi. Vojaštvo noč in dan razkopava razvaline ter išče ranjence in mrtve. Za begunce urejajo posebna zasilna taborišča. Angleška mornarica v Sredozemskem morju je dobila nalog, naj stavi grški vladi na razpolago vse razpoložljive ladje in pomaga pri reševalni akciji v potresnem ozemlju. Zaradi tega Je sinoči odplulo v grške vode šest večjih angleških edinic. Francoski ministrski predsednik Herriot Je nakazal grškemu ministrskemu predsedniku Venizelosu 50.000 fr. kot svoj osebni dar za podporo prebivalstvu, ki Je prizadeto od te potresne katastrofe. Grška vlada in ministrski predsednik sta sprejela z vseh strani sveta sožame izraze tujih vlad in državnikov. Med drugimi so izrazili so-žalje turška vlada, turški parlament in turški ministrski predsednik, nadalje angleška vlada, jugoslovenska vlada in italijanska vlada ter mnoge druge. Beograd, 29. sept. AA. Potresomer- ni zavod na Tašmajdarru razglasa: Včeraj so se še zmerom ponašali potresni sunki različne jakosti. Težišče gibanja se prenaša čedalje bolj na Jug. Včeraj so bili potresni sunki ob 13.57.05 i.n ob 173432. 20 minut po tem močnejšem potresu je nastopil sflen potres ob 17.53.20 na epicemtru 90 km Južno od epicentra dne 26. septembra. Iz tega se da sklepati, da se bloki zemeljske skorje drt*g za drugim začenjajo gibati, najprej na črti 10 km. nato pa pri cjrugetrn močnem potresu 20 kilometrov Južno valandovske Črte, Včeraj pa je gibanje nastopno na črti 100 km južno prejšnjega vajandovske-ga epicentra. Qd tega ^ribanja so se tla v Beogradu premikala za skupaj 220 mikronov s perijodo potresnih valov 7 sekund. Konec tega pottesa ie bil ob 18.15. Razdalja od Beograda 525 km. Potres z dine 26. septernbra je razgibal mnoge epicentre na grškem ozemlju, ki so bfti latentno minni, so v prejšnjih letih pokazali zelo veliko seizmično aktivnost. Tako se dado pojasniti škode, do katerih je prišto na več krajih v severnih predelih Grčiie, kakor na Halkklilki m drugod. Ljubljana, 29. septembra. Potreso-merna postaja v LJubljani je zabeležila včeraj ob 17.54.50 precej močan potres v daljavi 1060 km, uavi ob 4.59.27 pa katastrofalen potres v daljavi 1130 km. V pričakovanju Herriotovega govora v Ženevi V ženevskih krogih z napetostjo pričakujejo govor francoskega ministrskega predsednika, ki bo obravnava! aktualne mednarodne probleme Ženeva, 29. sept. g. Kot odgovor na pesimistični otvoritveni govor de Valere )e švicarski delegat Motta v splošni razpravi imel topel obrambna govor za Društvo narodov, v katerem je tudi poudarjat pratotičpe uspehe ženevske organizacije. Ta imervencija je dober uvod za veliki govor, ki ga ho imel jutri Herriot. Do sedaj francoski ministrski predsesinik še rri »vedel, a+i bo v splošni razpravi povzel besedo. Niiegova namera je bila v prvi vrsti preprečiti neplodno in nevarno polemiko, ki bi mogla Škodovati Društvu narodov ter otežkočiti nadaljnje porzteuse zblažanja z NemčHo. Ko ft bilo jasno, da zunanji minister Neurath na plenarni seji ne bo načel vprašano a enakopravnosti m nemškim eahtev na po-Uru oooroževan?ja, s>e Herriot nekaj časa sploh rti nameraval udeffežtti dčskuswe. Več delegatov me je ockalo to trezervi ranost. Opozoriafc so na to, da bi se moglo rrjegovo stališče smatrati za pesimizem in za nearaupanje do Društva narodov ter da hi splošna raaprava zgufofta na važnosti. Da%*e so poudarjali, da, hi imogla nemška vlada, ki kaže tako malo tzan-imanja za Društvo narodov, zavzeti tako stališče, da pa mora francoska vlada v sedanjih časih krize zastaviti ves svoj vpliv v službo ideje Društva narodov. O tem vprašanju se ie razpravljalo na konferenci, ki jo je imel Herriot z zastopniki MaJe antan-te. Belgije in Poljske. Herriot se je torej vendarle odločil, da bo držal pričakovani govor. Vzdržal se bo vseh nami ga vanj. ki bi se mogla smatrati kot polemika in ki bi mogla dati povod za neljube razprave. Kakor v svojem velikem programatičnem govoru leta 1924, bo Herriot govoril o organizaciji miru z načelnega in splošnega stališča. Herriot bo označil smernice m edin a rodne ga reda ter pri tem tudi omenil ekonomske naloge Društva ■narodov. O razorožitvi se bo izrazil v zeio previdni obliki. Neurath ne bn naše? nobenega vzroka za politični konti:'m. ako se bo vendarle odHočil povzeti besedo. Nemci nočejo sodelovati v Ženevi Nemški zunanji minister je snoči nenadoma odpotoval iz Ženeve v Berfrn, v čemer vidi pariški tisk nov afront Nemčije proti Franciji Pariz, 29. ■artenafem. AA. Na današnji seji skupščine DN, ka »e začne ob 11. dopoldne, bo prvi govora predsednik francoske vlade Henriot. takoj za njim pa italijanski delegat baron Akrtari. Razen tega bo govoril todi birtamski defcgat lord Robert Cecil. Davišnji pariški listi obsojajo nemškega zunanjega ministra Neametha. ker je sooči tako naglo zapustil Ženevo, čeprav je bil že včeraj zjutraj obveščen s francoske strani o nameri g. Herriofca, dajhoce danes govoriti na skupščini. Po poročilih iz Ber« Ima pa vidijo tamkajšnji naoijomaKstioVri krogi v naglem odhodu Neuratha iz Ženeve velik nemški diplomatski uspeh. Ti krogi so v prav navdušeni nad tem, da je Neurath pokazal — kakor pravijo — da ga pripovedovanja g. Herriofca v ženevskem žargonu dosti ne zanimajo. Toda današnji jutranji listi so vzKc temu nekam vznemirjeni zaradi čedalje hujše napetosti med Francijo in Nemčijo. Tako, pravi »Deutsche All^emerne Zeituog«: Francija se je spet navzela duha vereajske pogodbe. Ta pob" rike. katere emobre ho treba nekega dne še temeljito proučiti, je privedla do izredno teSce krize. Od okupa- cije Poruhnja pa do danes nri fnancosko- nemsko razmerje še nikoli bilo tako mrrjeno. V berlinskih poluradnih krogih pa ne-gla-sa-jo. da se je Neurath moral tako hffcro vrniti v Berlin, ker bo jutri v«žna seja nemške vlade. V Parizu trdijo, da so Neuradni v Beri mu enostavno dah* nalog, da zapusti Ženevo, da ne bi — kakor v Berlinu pravijo — Neurath s tem. da posluša Herriota, zbudil vtisa, kakor da Nemčija popušča. Politični umori v Havani Havana, 29. septembra. Včeraj zjutraj se je odigrala cela vrsta krvavih političnih dogodkov. Ob zori je bil ubit predsednic senata Vasco Bello. Dopoldne pa so tovr-šili bombne atentate na poslanca An rada m dva njegova brata. Vsi trije so podlegli poškodbam. Ista usoda je doletela tudi poslanca Amijara. Menijo, da so izvršili atentat na Bella nasprotniki bivšega predsed-n«ca Majade. ker je bil Belk> njegov pristaš. Umor Anrada, Amijara in dveh drugih politikov pa se razlaga kot maščevanje zaradi Bellove smrti. Oskrbovane planinske koče Ljubljana. 29. septembra. SPD sporoča, da so odprte in oskrbovane sledeče planinske kože: V Triglavskem pogorja: Erjavčeva koča na Vršiču je odprta ob sobotah in nedeljah, dnevom pred praznikom in na praznik uo vštevši 1. novembra t. 1. Kdor želi kočo pose ti ti med tednom naj 6e zglasi pri g. Julki Pecarjevi v Kranjski gori. Za Aljažev dom v Vratih velja iato kot za Erjavčevo kočo na Vršiču. Za poset med tednom se je oglasiti pri Gregorju Lahu, vodniku v Mojstrani. Triglavski dom na Kredariti je odprt ob sobotah in nedeljah do vštevŠi 16. oktobra t. L Za poset med tednom se je oglasiti pri oskrbniku Francu Sestu v Srednji vasi v Bohinju- Koča pri Triglavskih jeierih odprta do do 1. oktobra; po tem dnevu je koča zaprta. Kdor jo želi posetiti naj se zglasi pri oskrbnici Ivanki Žvanovi v Srednji vasi v Bohinju. Malnarjeva in Ororneva koea na Orni prsti sta do nadaljnjega odprti in oskrbovani. Staničeva koča, Aleksandrov dom in Vodnikova koča so zaprte V Karavankah: Za Kadilnikovo koeo in Spodnjo koso na Golici, velja isto kot za Erjavčevo kočo. Za poset med tednom se je oglasiti pri oskrbnici Heleni Medja, odnosno Ivanu Derniču; oba pri Sv. Krizu — Planina nad Jesenicami. V Kamniških Alpah: Dom v Kamniški Bistriti, Dom na Krvavca in kota na Veliki planini so vse leto oskrbovani. Cojsova koča na Kokrikem sedla in Kamniška koča na Kamniškem sedla sta odprti ob sobotah in nedeljah do vštevsi 16. oktobra t L Za poset med tednom se je oglasiti pri oskrbniku Doma v Kamni5ki Bistrici. Češka koča na Ravneh je zaprta. Krekova koča na Ratitoveu je zaprta. Vse leto sta odprta in oskrbovana hotel Sv. Janša m Zlatorog ob Bohinjskem jezeru. . Savinjska podminiea SPD v Celja sporoča, da so odprte sledeče koče: Piskernikova m Tillerjeva koča t Logar, ski dolini. Mozirska koča na Mozirski planini in Celjska koča v Celjskem pogorju. Kocbekov dom na KoroŠici in Frischau-fov dom na Okrešlju sta zaprta. Podraiaiea SPD t Radovljici sporoča, da je Vilfanova koča na Begunjščici odprta in oskrbovana le ob nedeljah dokler bo lepo vreme. Podraiaiea SPD v Kranja sporoča, da je Valvasorjeva koča stalno odprta, Prešernova koča na Stoki pa le ob sobotah in nedeljah do 16.,oktobra t L Prezident Masaryk o problemih Evrope Fofttfka se ne sme mešati t gospodarstvo — Potrebno je vzajemno aodctovaiiic brez aMitUmIIi misli Pariš, 29. septembra. AA. Posebni dotik lista »Petrt Parisien« Albert Be-rard, ki potuje po srrednjeewopskih mestih, se zdaj nahaja v Pragi in je v današnji številki svojega Bsta objavil intervju, ki mu ga je dal predsednik češkoslovaške republike. Predsednik Masarvk je v tem intervjuja med drugim rekel, da je treba povsod, zlasti pa v Srednji Evropi, brez odloga izvesti nekatere reforme in urediti razmerje med sredo j e evropskimi državami. Vrniti se mo" ra mirno vzajemno sodelovanje brez slehernih zahrbtnih mosli. Toda prezgodaj W še bilo misrliti na ro, da bi se to sodelovanje moglo hrvestn v obliki neke carinske unije ali pa v obliki konfederacije. Za zdaj je treba najbolj želeti, da bi te države uredile svoje odnosa je na primeren način, recimo na temelju preferenčnega režimi. Po mišljenju g. Masarvka bi bik> zelo nespametno mešati politiko v gospodarske probleme. Glede priključitve Avstrije k Nem* črji je izjavil, da je treba pri tem vpoštevati katolicizem kot važen činitelj 7j& priključitev ali proti njej. Večuna zagovornikov priključitve rra to reakcijo ni ndti mri" sftla. Gospodarsko sodelovanje z Avstrijo Izjava predsednika firjpDSfovefisto-avstrffske trgovske zbornice na Dunaju Zagreb, 29. septembra. AA. Predsednik jugosloveneko - avstrijske trgovske zbornice na Dunaju, Stirling, ki se ie nekaj dni mudi v Zagrebu, je sprejel zastopnike zagrebških listov, in jim dal izjavo o svojem bivanju v Jugoslaviji. G. Stirling je naglasi 1, da so vtisi, ki jih je dobil v Beogradu, nato v Dubrovniku, Sarajevu, Podgorici, Splitu in naposled v Zagrebu, silno poučni m upravičujejo nado, da pride kmalu do produktivnejšega in pozitivnejšega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo, tembolj, ker je gospodarstvo obeh držav drugo na drugo navezano. Jugoslovensko - avstrijska zbornica na Dunaju, je rekel g. Stirling, že od vsega začetka dela za okrepitev gospodarskih zvez med Avstrijo in Jugoslavijo. Nato je Stirling govoril o protekeijoniz-mu in vobče o kontingentiranju ter o programu zbornice za dosego čim Čvrstejsih zvez med Jugoslavijo in Avstrijo, Pri tej priliki se je zahvalil jugoslovanski in avstrijski vladi, ki gresta tem težnjam zelo roka G. Stirling je na*o omenil tndi promet tujcev kot važen gospodarski činitelj, potem pa je izjavil, da namerava nabaviti 14.000 vagonov koruze iz Jugoslavije in da je o tej stvari za svojega bivanja v Jugoslaviji že govoril z merodajnimi činitelji. Kupnina za to koruzo bi ae izvršila z vzajemnim kli-ringom. Nadalje je g. Stirling naglasil, da prirede prihodnjo pomlad avstrijski gospodarstveniki izlet po Jugoslaviji. Svojo izjavo je Stirling zaključil s tem, da bi bilo dobro, če bi se plasirali v Avstriji naši nacijonahri fTImi, zlasti tisti, ki kažejo prirodne lepote naše države, ker bi to mnogo koristilo razvoju turistike v obeh državah. Zakaj je Titulescu odstopil Ženeva, 29. septembra. Odstop runnm-skega poslanika v Londonu Titulesca, ki je obenem odložil vse svoje funkcije v mednarodnih ustanovah in pri Društvu narodov, je napravil v tukajšnjih krogih zelo globok vtis in izzval splošno obžalovanje. Kakor se zatrjuje, je Titulescu odstopil ■zaradi tega, ker se pri sklepanju francosko-nrslcega nenapadalnega pakta ni upošteval položaj Rumunije, zlasti vprašanje Besara-bije, zaradi xesar j« Titulescu, smatrajoč, da j« s tem položaj Rumunije poslabšan, podal ostavko, ker misli, da zadene tudi njega krivda na tem neuspehu rumunske •diplomacije. Krvavi nemiri v Londonu London. 29. septembra. Včeraj in danes je prišlo do krvaih spopadov med policijo in brezposelnimi v londonskem premeetju Wastham. Okrog 5000 brezposelnih, se je zbralo pred magistratom in protestiralo proti znižanju podpor. 300 policajev je skušalo demonstrante razgnati. Demonstranti pa so se uprli in napadli policijo s kamenjem. Sole ko je prišlo ojačenje, je policiji uspelo, da je demonstrante razpršilo. Demonstracije pa so se ponavljale skoro vso noč in tudi danes zjutraj so se brezposelni znova formirali v povorko in hoteli koka-kati v cen trum mesta, kar pa jim je policija zabranila. Hindenbnrgov rojstni dan Berlin, 29. septembra, č. V nedeljo praznuje državni predsednik Hmdenhnng svoj 85 rojstni dan. Izraz* je željo, da bi pi oživel ta dan v miru. Sprejel bo državnega kaocelarja Papena, nato na se bo udeležil defilejs zastav. Za čas od 1. do 3. ok-toNra bo lasilna odredba o prepovedi jasnih zborovanj ukinjena, da bo mogoče organizirati man rfestacijska zborovanja na čast državnemu predsedniku. Bnrsef) brez elektrike Braaefj, 29. septembra. Tukajšnja elektrarna je popolnoma zgorela. Mesto le brez rtiči. Pravoslavna fakulteta na varšavski univerzi Variava, 29. septembra. AA. Pat poroča: Prosvetni minister je podpisal odlok o ustanovitvi posebne fakultete za pravoslavno bogoslovje na varšavski univerzi. Hncfi viharji v ItaBg Milan, 29. septembra. AA. V Lombardiji, Emiliji m na Toskanskem so divjali zadnje dni hudi viharji. Povzročili so ponekod veliko škodo. Železniška proga med Florenco in Pisto jo je bila prekinjena. Spominjajte se slepih! Iz policijske kronike Ljubljana, 29. sept>eantora. Včeraj amo poročali, da je policija aretirala nekega moškega, ki je osnmljan oskrunjevanja mladih deklet. Voaraj in davi je policija zaslišala deklico, kt Je moškega ovadila. Pri zasliševanju ae je pa deklica zapletla v taka protislovja, da policija ne ve, komu naj verjame, njej ali dozdevnemu zapeljtvcu. Zaradi raznih manjših sleparij ter suma zvodništva je bil aretiran neki bivši agTOnom, ki se je rad tedajal za inženjer-ja in profesorja. Mož je po raznih posredovalnicah iskal lepe, brhke, inteligentne služkinje ter jih naročal v razne hotele. Policija sumi, da se peca z zvodništvom ali pa celo, da trgrrje z dekleti. Policija je prejela tudi -več ovadb, da je raznim strankam natvezil, da ima okrog- 60.000 Din naloženih v banki, pa denarja ne more dvigniti. Na račun tega si je izposodil nekaj denarja. Za enkrat je policija g. »profesorja«, ki je znan pustolovec, obdržala v zaporu. V noči od 27. na 28. se je nekdo splazil na stavbo palače Kranjske hranitodce ob Simon Gregorčičevi uhci, vlomil tam v zaboj za orodje in ukradel ključavničarskemu pomočnikn Joarpu Wohimutu vrtalni stroj, vreden 4500 Din m last tvrdke Wefbl v Čopovi ulici. Zanimivo je, da je bil v zaboju še en vrtalni stroj, ki je pa izrabljen in se ga tat ni dotaknil. Vrtalni stroj je znamke G. P. Lother, IfOrotjerg. Tatovi koles so pa kar stalno na delu. Včeraj je bilo zopet ukradenih več koles. Mesarju Antonu Sactameistru je nekdo izpred državnega urada na Vodnikovem trgu včeraj odpeljal kolo znamke >EskaEska< in vredno 900 Din. — EHektrotehrričnemu monterju Ivanu Slugi iz Rožne doline je bilo včeraj ukradeno kolo s hodnika na Sv. Petra cesti št. 2. Kolo je znamke >Pucži< tn vredno 550 Din, tovarniška številka je 180.614. V Jernejev! ulici je našel včeraj strugar državnih železnic FVanoe 2agar damsko kolo znamke »Diana«. Sorzna poročila, .LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2309.57—2320.93 Berlin 1365.69—1376.49. Bruselj 798.57 do 802.51, Curili 1108.35—1113.85, London 198.17—199.77. Newyork ček 5727.70 do 5755.96, Pariz 225.29—226.41, Praga 170.01 do 170.87, Trst 294.46—296.86. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.32%. London 17.90, Newyork 518 %, Bruserj 72.06, Milan 26.60, Madrid 42.45, Amsterdam 208.40, Berlin 123.40, Sofija 3.74, Praga 15.34, Varšava 58.13, Bukarešta 3306, Stran 2. SLOVENSKI NAROD«, dne 29. septembra 1032 Stev 221 Vprašanje naših izseljencev Kam z množico izseljencev, ki se v tujini ne morefo več preživljati? Ljubljana, 29. septembra. Vprašanje, kam z na§imi repatriiranci, ki so se trum orna začeli vračati v domovino in kako jih zaposditi. je postaio zadnje čase prav pereče. Iz poročil in referatov na izseljenskih konferencah 29. novembra 1931 v Zagrebu, letos 23. aprila v Ljubljani ter 10. julija v Splitu je razvidno, da se sicer naša država zelo zanima za to vprašanje to da ie tudri pokazala dejansko voljo pomagati izseljencem doma in v tujini. Do stvarnega dela pa vendar še ni prišlo, namreč do tega, da bi se pre-skrbel onim, ki se hočejo izseliti, v prvi vrsti pa onim. ki se vračajo iz tujine, primeren zaslužek. Že lani smo omeDili, da je izseljevanje neka narodna bolezen, proti kateri je treba najti učinkovito sre-dstvo in minister Driirković ie leta 1929 dejal, da je izseljevanje nepotrebno zlo. ki ga je treba odpraviti. Skušal je izseljevanje zajeziti s poostritvijo zseljenskih predipisorv. Začasno se je to res posrečilo, še bolj je za izse-tjevanie zaiezila svetovna kriza.. Val svetovne krize in splošna brezposelnost po svetu sta pa zajela tudi našo emigracijo, ki se je pričela trumoma vračati v domovino. Skrajno neugodne razmere naših izseljencev v tujini so bile povod raznim konferencam, na katerih se je razpravljalo, kako pomagati naši emigraciji in sklenjeno je brdo, da naj vlada skrbi za vračanje izseljencev v domovino. Znani poznavalec težk:h razmer naših izselliencev v Južni Amerik.! g. Lupis-Vutkič je pa sestavil dale-kosežen program repatriacije v velikem obsegu. Nijegov predflog ie pa naletel na od>por tajnika Delavske zbornice v Ljubil a ni g. Fi'lipa U'ratnfkn in drugih, ki so mnenja, da bi povratek množice izseljencev v domovini samo pomnožil že ita' pravilnost nnmega nabiranja. Gotovo je, da so minojri naši emigranti v tujini veliki reveži in da jim je po možnosti omogočiti povratek, na drugi str and je pa mnenje g. Uratnika popolnoma pravilno. Kani hočemo s toliko množico repatriirancev, ko imamo doma toliko brezposelnih, ko si v mestu m na deželi brezposelni in pohajkujoči ker kftuke podajajo? Vsak lahko že vnaprej vidi posledice tega. Povratniki bodo samo pomnožili vrste brezposelnih; če ne bodo dobili dela, bodo pač prisiljeni pohajkovati in prosjačiti, iz njih razdele med brezposelne Delavska zbornica. Javna borza dela, banska uprava in razne humanitarne ustanove, v ta fond naj se pa tudi določili o prispevki občin, na področju katerih se bodo vršila zasilna dela. Tudi banovina naj določi za to primerne prispevke. Taka zasilna dela naj določi in vodM kr. banska uprava v svojem delokrogu in *rz vidika javnih pofcreb. Tako bi se n. pr. crradile nove ceste, vodovodi, občinska nota. osuševala močvirja, n. pr. grosupeljska kotlina, gradile hiše za občinske potrebe itd. Taka dela opravlna liubljansika občina zadnja leta v večjem obsegu. Vsak za delo sposobni brezposeln«; de-'avec. ki bi moledoval za podooro ali ki bi ga zalotili pri beračeniu, naj bi bil izročen ustanovi za zasilno delo, kner bo dobil za svoje delo hrano in tudi njegovi produktivnosti odgovarjajočo plačo. S tako velepotezno akcijo bi se zaieziHo neznosno pohajkovanje in beračem e defla-možnih ljudi in gotovo je. da bi se spto-Šne razmere v deželi izboljšate. Pri tej akciju" naj bi sodelovali tudi zasebniki, ta--kio n. pr. glede kultiviram:a gozdov, predelave nrw!'ja in izboljšanja s en ožeti. naši eftofelff Eden, ki živi na račun drugih Velecemjeni gospod urednik! Vljudno vas prosim, da priobčite brez sklicevanja na zakon o tisku sledeče moje pojasnilo na članek pod naslovom: »Eden, ki živi na račun drugih«. V tem članku se neki pek bridko pritožuje, da še ne obratuje neka tukajšnja tovarna kva^a. četudi ima njen lastnik že od aprila 1032 koncesijo. Nedvomno misli mojo tovarno, katero sem z velikimi stroški opremil z namenom, da jo stavim čimpreje v obrat. — Člankar mi očita, da namenoma ne začnem z obratovanjem in izreka sum, da je temu vzrok nekak dogovor s kvas-nim kartelom, seveda v škodo konzumen-tov kvasa. Zaradi tega podlega sumničenja je moja dolžnost, da odkrito pojasnim javnosti, zakaj moja tovarna kvasa še danes ne obratuje, četudi je že en mesec popolnoma urejena in ima na razpolago zadosti surovin za takojšen pričetek izdelovanja kvasa. Po opremi tovarne sem dne 23. avgusta t 1. vložil prošnjo za obrtno dovoljenje pri sreskem poglavarstvu za ljubljansko okolico. Ker pa poglavarstvo v smislu § 122 obrt. zak. ni pristojno za izdajo takega dovoljenja, je še istega dne mojo prošnjo odposlalo pristojni oblasti, to je oddelku za trgovino in obrt pri kr. banski upravi v Ljubljani. — Cez nekaj dni sem osebno Sikušal pospešiti rešitev moje prošnje pri kr. banski upravi ter sem na svoje veliko presenečenje zvedel, da je bila moja prošnja poslana g. ministru za trgovino in obrt m to po direktnem nalogu iz Beogra da. Ker tudi dva tedna nato nisem prejel nobene rešitve, sem se odpeljal v Beograd in so mi tam izjavili, da bo moja prošnja takoj vrnjena v pristojno rešitev kr. banski upravi. — Isto zagotovilo je prejel tudi g. poslanec Koman. ki se je toplo zavzel za mojo zadevo. Toda kljub obljubi moja prošnja še dane« ni v Ljubljani m še vedno leži v Beogradu, in to baje iz vUjih razlogov. Ker sem pa zanje zvedel, jih odkrito v svojo obrambo iznašam: Govori se, da je tovarnam, združenim v kvasnem kartelu, obljubljeno, da ne bo nobena tovarna, opremljena na podlagi novih koncesij, smela začeti obratovati pred 1. novembrom t. 1. Tako se bo kartel zadostno pripravil za konkurenčno borbo z novo ustanovljenimi tovarnami kvasa. S tem je seveda popolnoma neopravičeno karteliranim tovarnam podeljen v škodo konzumentov ogromen dobiček, katerega bodo seveda porabile za uspešen boj proti novim koncesijonarjem. Ker pa imajo kar-telirane tovarne kvasa zelo velike rezerve, si vsak lahko predstavlja, kako se bo ta konkurenčni boj končal in je taka obljuba karteliranim tovarnam kvasa le izigravanje pekovskih zadrug, ki so veliko truda vložile, da se je ukinil zakon o prepovedi ustanavljanja novih lov.r-nih tovarn. Iz gorenjega sledi, da jaz nisem »eden, ki živi, ali hoče živeti na račun drugih«, temveč da hočem pošteno delati z majh- nim trgovskim dobičkom, saj sem pekovskim zadrugam obljubil, da bom izdatno znižal ceno kvasa. Ker je v interesu javnosti, da je točno poučena o stanju moje koncesije, vas gospod urednik prosim, da moje pojasnilo priobčite. Z odličnim spoštovanjem Rudolf Zalokar, tovarnar na Viču. Ljubljana v filmu Ljubljana je doživela svoj prvi zvočni film. Nedvomne je to lep uspeh, če se kaj takega z uspehom sploh more krstiti. Em-o film je prireditvi zagrebškega >Svetlotona< izdelal dva filma o Ljubljani, prvi je vele-sejmski, drugi pa mestni. Inicijativa, delo in trud zaslužijo pohvale, režija pa obžalovanje. Za denar, ki je šel za ta film, bi lahko izdelali drugačno — za Ljubljano reprezentativno delo, ne pa tako, ki ima povsem ozkosrčno ljubljansko obeležje in ne more služiti niti v propagandne, niti v reprezentativne, niti v slovenske karakterno ilustrativne svrbe. Vse vkup bi se moglo imenovati k večjemu: Ljubljana v kalejdoskopu, nikakor pa ne film, ker film je idejno in vsebinsko povezana igra, ti ljubljanski »filmi« pa so le fragmenti, raztreseni in brez vsake zvez^ podani publiki. Predvsem je treba ugotoviti, da so glavni akterji — ^Svetlotonovic ljubljanski Ci-ceroni — v tem filmu popolnoma zgrešili svoj cilj- Za nje bi morali izbrati, če že ne Slovenca in Slovenko v narodnih nošah, kar bi bilo najumestnejše vsaj Slovenca in Slovenko, ki bi predstavljala tip svojega naroda, torej nekaj tipično slovenskega. Gibi glavnih akterjev so mnogokrat prisiljeni m, dejal bi, streme za tem, da dobi osebnost večji povdarek od splosnosti. Dialogi so večkrat smešni. Marsikaj je publika sama nagradila z ironičnim smehom, kar dokazuje, da niti domača — za stvar sicer navdušena publika — ni zadovoljna. Slike so medsebojno brez vsake prave zveze. Kaj bi rekli gledalci predstavi, ki bi bila sestavljena iz posameznih dejanj Hamleta, Nju, Gospe z morja in Ptičkov brez gnezda? Uspeh bi izostal, kakor je tudi tu, ker se je publika razočarana razšla. Motivi niso posrečeno izbrani, Več njih, dobrih, ki so sicer filmani, v filmu manjka. Nikjer ne vidimo našega Tabora, Tivolija, Rožnika, planinskega ozadja itd. V tolikih dnevih, kolikor se je »Svetlotonc zadrževal v Ljubljani, bi lahko zadeli lepo vreme za vse. Tako pa je ozadje vedno % megli, kar dokazuje, da so ali aparati slabi, ali pa vreme ni bilo izbrano. Na najslabšo plofčo z najslabšim aparatom se lahko krasno vjamejo naši planinski vrsaei. A oni so ravno najbolj vredni filma. Čudno je to, ker je ves čas velesejma bik) naravnost idealno vreme! Na nekaterih mestih diši film po plačani reklami, kar tudi je. Tega pa ne prenese film, ki hoče biti reprezentativen. Del s nastopom ge. Škuškove je absolutno ponesrečen, ker ni vstavljen na pravo mesto, pa izgubi sicer prav lepo vrednost. Mislim ,pa, da v film pod naslovom >Bela Ljubljanac ta prizor sploh ne spada, vsaj ne na mestu, na katerem je. Tu bi bil potreben najmanj komentar, da je nase mesto tako srečno, da živi v njem pristna Japonka, sicer je prizor nerazumljiv. Ce bi bil film razdeljen v poglavja, bi vsekakor bila ta, primerno komentirana točka v pravem poglavju zelo posrečena in mnogo bolj efektna. Sploh je ves film še neko iskanje brez vsake umetniške in režiserske vrednosti. Le celota more imeti vtis, drobci nikdar. Vse te sličice, razdeljene v primerna poglavja, morda: mesto Ljubljana, nje znamenitosti, nje življenje itd., bi imele večji uspeh, nego ga imajo sedaj. Povsod se naravnost neprijetno Čuti inscenacija, a ne neprisiljenost — prava slika. Kakor hitro se gledalec ne more vživeti v igro, je ieta izgubljena. Prizori z narodnimi nošami ne spadajo v film >Bela Ljubljana«, nego v velesejmski >Ljubljana v jeseni«. Dasiravno se isti odigravajo izven velesejmske ograje, spadajo idejno in časovno k temu filmu, ker je to prireditev v okrilju velesejma, ne pa vsakodnevna slika iz bele Ljubljane. Sicer pa je narodnim nošam sploh posvečeno premalo pozornosti. V popolnoma zasebnem poglavju bi imele sijajen vtis in bi mogle služiti v reprezentativno propagandne namene, obenem pa bi tudi imele veliko zgodovinsko vrednost, tako pa so žal skoro izgubljene. Glasba je ponekod čudna, n. pr. v restavraciji Zvezdi narodna himna. Slike, kakor tudi ton, so precej slabe, zlasti na nekaterih mestih. Ponekod ton zaostaja za filmom, n. pr. pri panorami, ko se vrste slike Ljubljane, gledane z grajskega stolpa. Za konec zadostuje: preslaba je bila organizacija. Te besede ne pomenijo kritike, nego so le pobožna želja, da se drugič vsi nedostaU ki popravijo in da se da filmu več tipičnega ljubljanskega, a ne osebnega obeležja. Film, ki nosi ime >Bela Ljubljanac bi ne smel pod nobenim pogojem imeti osebnega značaja. Uspeh bo večji in filmu bo omogočen mnogo večji placement, negoli je sedaj, ko isti more služiti le nam, za inozemstvo pa ni, ker ni niti dovolj reprezentativen, niti posrečen. Ne osebnosti, nego splošnostj To naj bo glavna smer« In morda manj radovednosti pred objektivom! Tudi to bi n° škodovalo. Sicer pa >Svetlotonu< hvala! Začeli smo, a vsak začetek je težak! Pri drugem obisku, ki naj prvemu kmalu sledi, bo gotovo boljo, ker bo prvi šola in izkušnja, kako sme in kako ne sme biti. R. Pošta na Kodelfevem Prebivalci tega. kraja smo sicer zelo miroljubni in potrpežljivi ljudje, a ker je vsake pesmi enkrat konec, se moram oglasiti tudi jaz v svojem, kakor tudi v imenu večine svojih, sotrpinov. Prebivalci gornjega, dela Kodeljevega na desni strani dolenjske železniške proge spadamo sicer pod občino Moste, kakor oni na levi strani proge. Razlika je samo ta, da nas del pripada dostavnemu okolišu mesta Ljubljane, a oni v Mcste. Da se nam dostavlja pošta samo enkrat dnevno, temu smo se sicer skoro že privadili, nikakor pa nismo zadovoljni z načinom dostave, oziroma potom, ki ga mera narediti pismo, dopisnica ali razglednica. Pred približno dvema letoma, ko sem prišel v ta kraj, sem dal naslov vsem, ker stanujem na Povšetovi ulici: X. Y., Povšetova cesta, posta Moste pri Ljubljani. Ko pa sem dobil prva pisma, sem videl, da so nekam neobičajno dolgo potovala. Ko pa sem si kuverto podrobneje ogledal, sem opazil, da nosi poleg žiga oddajne pošte še žig pošte Moste, povrhu pa še pošte Ljubljana. Zato sem naprosil pismonošo, da mi pove, kako naj napišem naslov, da bo pošta prišla hitreje. Pojasnil mi je, da spada naš kraj kot rečeno pod Moste, a poštni dostavni okoliš je Ljubljana. Zato sem izpre-menil svoj naslov X. T., Povšetova cesta, Ljubljana. A kmalu sem se prepričal, da tudi ta ni dober, ker, kakor sem pozneje ugotovil, sta šli dve tretjini poŠte najprej na pošto Moste in potem nazaj na pošto Ljubljana. Ce je bilo pismo cddano v Ljubljani dane3. sem ga dobil čez dva, včasih celo tudi šele čez tri dni. Ker pa smo kot rečeno v našem kraju zelo potrpežljivi, se nisem jezil, ako mi je pismo, katerega vsebina ni bila vezana na čas, prišlo nekaj dni prepozno. Bolj grdo pa sem pogledal, ako mi je prišla dopisnica ali pismo od društva s povabilom na sestanek ali sejo, a sem videl, da bi moral biti tam že prejšnji dan. Ko sem se pozneje opravičeval, da sem dobil pošto prepozno, mi niti niso hoteli verjeti, češ, ako so bili vst pravočasno obveščeni, si moral tudi ti dobiti vabilo. Lani približno ob tem času sem naročil vagon premoga. Od dotične družbe sem bil obveščen, da je premog že cdposlan in da ga v nekaj dneh dobim. Ker železnica običajno dostavlja obvestila o dospelem blagu po 3lugi, nisem imel nobene skrbi, da bi avizo dobil prepozno, a sem se zelo motil. Avizo sem dobil nekega ponedeljka po pošti priporočeno, seveda po stari poti preko Most, a premog je bil v Ljubljani že v petek zjutraj. Ko so mi na Žleznioi rekli, da bom moral plačati ležarmo, sem se začudil, kako je to megoče, saj sem v posesti obvestila o dospelem blagu šle dve uri. Dotični gospod mi je pojasnil, da se a vi za običajno dostavlja po slugi samo v Ljubljani, pa še tu ne onim, ki so precej oddaljeni od kolodvora, kje pa vam, ki ste v Mostah. Krivde na železnici ni bilo, torej zopet na pošti. Zaradi te netočnosti sem imel preko 200 Din stroškov. Pripomniti pa moram, da je bil premog odposlan na točno adreso, LJubljana. Povšetova cesta. Taki primeri se dogajajo pri nas iz dneva v dan, posebno pa še pri stanoval-cih na Povšetovi cesti, ki, mislimo da dela gospodom, ki imajo s tem posla, največ preglavic, ker spada polovica iste, to je do proge, pod ljubljanski dostavni okoliš, a droga polovica pod meščansko pošto. Zato vljudno prosim v imenu vseh prizadetih, da napravi poštna direkcija red, kar pač misttm, da jI ne bo težko. A. J. Železniški vpokojenci I jSe/ezmca Ljubljana, 29. septembra. V kakšni bedi žive železniški starovpo-kojenci državne m južne železnice, je bilo na tem mestu že neštetokrat povedano. Prosilo se je že na vseh merodajnjh mestih, da se njihove pokojnine urede na predvojno kupno moč. Neštetokrat se je tudi tem potom prosilo pomoči, da se prevedejo železniškim invalidom še njihove kronske nezgodne rente. Prosilo se je tudi, da se vsem železniškim vpokojencem vrne njihova p risi už ena in zajamčena neomejena režijska vožnja, a vse dosedanje prošnje so ostale brezuspešne. Te nesrečneže puščajo v njihovi bedi pričakovati hladnega groba. Tudi onim vpokojencem, ki prejemajo svojo pokojnino po novem zakonu, se zadnje čase pokojnina zelo neredno nakazuje. Pri tem se ne ozira niti na vdove z otroki, ki morajo v skrbeh pričakovati, kdaj sc jim pokojnina nakaže. Bliža se zima. Kako si naj pri tem nerednem nakazovanju preskrbe za zimo potrebni živež in kurivo? Oboji so svojo po»kojnino plačevali v dobri nadi zato, da bodo na starost preskrbljeni, a sedaj tako razočaranje. N ujno je potrebno, da se železniški vpokojenci in invalidi zavedajo svojega položaja in se pridružijo društvenemu delovanju, ker je njihovo mesto edino v društvu železniških vpokojencev. Vse merodajne faktorje pa ponovno opozarjamo na omenjene krivice in ponovno prosimo nujne odpomoči. Društ\*o železniških \*pokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. (Res bi bil že čas rešiti te reveže vsaj najhujše* bede. kajti njihovo moledovanje postaja javnosti že mučno, za državo pa sramotno. Op. ured.) Iz Mokronoga — Lepo cesto ie napravil naš podjetni trgovec g. Srečko Širceli tja gori do svoje slovite zidanice na Priči, ki jo poznajo že tudi mnogii Ljubljančani, saj še preveč gostoljubno sprejme vsakogar, kdor pride v njo. Do<1go je g. Šircelj čakal, da bi se cesta napravica iz javnih sredstev, ker pa to ni slo, se je, lotil dela sam in zdaj vodi na Pričo res krasna cesta. Gosp. Šircelj zasluži za svoje delo vse priznanj e. — Moderna brivnica. Pred meseca se je trajmo naselili pri nas brivski mojster g. Ivo Dujič, vnet sokolski delavec, ki si je uredil po velemestnem vzorcu krasno, moderno opremljeno brivnico. Tujci in domačini se kar ne morejo dovolj načuditi, da je dobil Mokronog naenkrat pravo velemestno brivnnco, ki so v nji dobro po-strežene tudi dame, saj imajo na razpola-go ves komfort. česar doslej v tako majhni« krajih nismo imeli. Podjetnemu brivskemu mojstru želimo mnogo uspehov. — Detomor. Pred dobrimi tremi tedni ;e porodita 22!etna A. S. nezakonskega otroka. Dekile je imelo ljubavno razmerje z nekim poročenim možem, ki ni ostalo brez posledic. V strahu pred sramoto je otročičlka zadavila in zakopala. Čez teden dni so pa psi odik opali novorojenčkov o trupelce v Zapadežu. Glavo je imel otro-čiček vso razbito. Zapeljano dekle ie Še po deto-moru simuiHralo nosečnost, na energičen pritis"k orožnikov je pa moralo k zdravniku, ki je ugotovil, da je pred kratkim porodilo. Zadeva pride seveda previ soditšče in zopet se bo odigrala ena tistih tragedij, ki so tako pogoste in žalostne povsod tam, kjer se liindije tako 'krčevito branijo temeljite reforme seksualnega živlijeroja. Iz Trebnjega — Trebanjski Babilon. Že dalje časa opažamo, da postaja naše Trebnje pravi pravcati Babilon, kjer je bog, kakor pravi sv. pismo, jezike zmešal. Posebno pa to opažamo med pose tom raznih zastopnikov in agentov. Od vseh vetrov in strani prihajajo in iščejo v našem kraju »obljubljeno deželo«. Posebno številno so zastopani tuji državljani, ki romajo predvsem iz vzhodnih krajev države, iz Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške, Poljske in kdo ve od kod še. Ln mnogim se posreči, da sklepajo prav čedne kupčije. Zakaj, kako, se vprašuje razsoden človek. Navedli bi lahko zanimive primere. Mislimo pa, da bi naše merodajne oblasti prav lahko preprečile to izsiljevanje tujih odjedalcev med našim ljudstvom, ker bomo sicer nekega dne postali Vojvodina ali pa celo nemara Poljska, odnosno Rumisnija, kjer se stekajo potniki menda iz vsega sveta. Dovolila za potovanje med trgovci, obrtniki itd. naj se dajejo samo našim ljudem, ki ne bodo samo izžemali, temveč bodo tudi lahko dajali in sodelovali pri delu za skupnost. — Valjar. Kakor čujemo, pride na naše ceste po dolgem času zopet enkrat valjar, katerega ceste že leta in leta pogrešajo. Zato bo v letošnjem letu posebno državna cesta mnogo bolj nasuta z gramozom, kakor običajno, potem bo pa valjar opravil svoje delo tako, da v prihodnjem letu ne bo več kotanj in lukenj, temveč bomo imeli lepo uglajeno cesto, ki si jo želimo vsi. — Nesreča. Posestnikov sin Jožef Slak iz Rihpovca je tako nespretno klestil vejevje, da si je odsekal prst in je bil prepeljan v bolnico v Novo mesto. — Novo sejmišče v Trebnjem. Kr. banska uprava je odobrila za novo sejmišče v Trebnjem predlagano parcelo na travniku g. Pavlina m tako je pereče vprašanje sejmišča v Trebnjem končno rešeno. Kakor splošno povsod, tako je tudi tu cena prašičem zelo nizka. V občini je mnogo blaga, pa ga ljudje ne morejo prodati, ker ni kupca, na drugi strani je pa cena za kmeta tako nizka, da se mu prodaja n&akor ne izplača. Tudi poljsikh pridelkov ni mogoče prodati. Tako n. pr. letos prodajajo kmetje krompir po smešni ceni 0.50 Din za kg, a še ni kupca. Davke je pa vseeno treba plačati! Koledar. Danes: Četrtek. 29. septembra katoličani: Mihael, Stojan, pravoslavni 16. septembra. Današnje prireditve. Kino Matica: Simfonija ljubezni. Kino Ideal: Ljubavni ekspres. • ZKD: >Bela Ljubljana« ob IS. v kinu Matici. Ustanovni občni zbor Društva stanovanj >kih najemnikov ob 19.30 pri »Mrakuc. Dežurne lekarne. Danes: Sušnik, Marijin trg 5 in Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Narodna ^«*dališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Četrtek. 29.: Zaprto. Petek, 30.: Roksi, C. Sobota. 1. oktobra: Zločin in kazen. Red D. Nedelja. 2. oktobra: Marij. Izven. Izvrstna in velezabasvna komedija Roksi se ponovi v premijerski zasedbi v petek 30. t. m. za red C. Dramatizacija Dostoje\-skega romana Zločin in kazen se ponovno vprizori v naši drami v soboto dne 1. oktobra zvečer za red D. »Marij«. Pagnotova igra v 6 slikah »Marij« je bila pripravljena koncem lanske sezone za začetek letošnje. Lani je imela samo eno predstavo. Letos pa gro delo, ki je izredno zanimivo v režiji dr. Oavelle odnosno g. Krefta v repertoar. Naslovno vlogo iftra g. Jan. v ostalih vlogah nastopajo ga. Vida Juvanova. ga. Polonca Jurvanova. ga, Rakarjeva, ga. Gabriielčičeva in gdč. Slavčeva. Dalje sjg. Krali. Cesar, Lipah, Sancin, Železnik. Jerman. Plut. Po-tokar in Murgelj. Predstava je rzven abonmaja. N^dalinje nmvtete v ljubljanski drami. Ljubljanska drama pripravlja za mesec oktober naslednja dramska dela: O* Neillovo dramo Strast pod bresti, dalje Ibsenovo dramo Gospa Inger, Zuckmaver-je-vo komedijo Veseli vinograd in izvirno mladinsko igro Srce igračk. OPERA Začetek ob 20. uri. četrtek, 2°. septembra: Hlapec Jernej. Premijera. Slavnostna predstava v proslavo 40Ietnice otvoritve opernega gledališča. Izven. Petek, 30. septembra: Zaprto. Sobota, 1. oiktobra: Fra Di a vol o. Premijera, Izven. Nedelja, 2. oktobra: Seviljfiki brivec. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 3. oktobra: Zaprto. * Opozarjamo na nocojšnjo otvorit\>c-no operno predstavo, ki je obenem -iiv-n os trm predstava v proslavo 40'etnice otvoritve našega opernega gledališča. Poje se prvič na slovenskem odru Mahovskeija opera '»Hlapec Jemei« pod taktirko dr. Svare m v režiji F. Delaka. Veliko naslovno partijo poje g. Primožič, v ostalih vlogah nastopajo: g£. Kogejeva in Bernot-Go-lobova, ter gg. Retetto. Banovec, Marčec, Rus in Magolič. Manjše vloge so v rokah članov naSega opernega zbora. Pred predstavo zaigra operni orkester Bravmičarjevo uverturo za veliki orkester Slavicus Hvm-nus. Predstava je izven abonmaja. Začetek točno ob 20. ^4uber; Fra Diavolo. V soboto 1. oktobra bo v operi druga premijera letošnje sezone. Poje se Auberjeva opera Fra Diavolo. Naslovno vlogo poje g. Gostič, častnika Lorenza g. Banovec, krčma rja Mateja g. Marjan Rus in njegovo hčerko Zerlino ga. Ribičeva. Opero je naštudiral kapelniik Neffat. Zrežiral g. BrarJko Krerft. i-nscenačijo je napravila po osnutkih g. Uljaniščeva gledališka slikama. Premijera je izven. Najboljšo komično opero vse svetovne glasbene literature Seviljskega brivca vprizori naša opera tudi v letošnji sezoni. Prva predstava bo v nedeljo 2. oktobra kot izven predstava po znižanih opernih cenah. Naslovno vlogo brivca poje g. Janko, R osino ga. Popovičeva, Ahnavrvo g. Banovec. v vlogi don BaeiHja nastopi zopet g. Julij Betetto, ki je v tej vlogi v resnici nedosežen. Velikokrat jo je ie izvajal na našem odru, vselej z velikim uspehom, tako v pevskem, kakor ruda v igralskem pogledu. Dona Bartola poje g. Zupan, Id je tudi izvrsten v tej vlogi. V ostalih vlogah nastopijo ga. Španova ter gg. Perko in Mca-bar. Opero dirigira in režira ravnatelj Mirko Polič. — Otvoritev Sokolskega. doma na Kopri 7niku. Visoko gori pod Triglavom v najvišje ležeči planinski vasi v Sloveniji, bo v nedeljo 9. oktobra otvorjen nov Sokolski dom. Malokje v naših krajih je toliko idealizma, kakor gori na planinah med preprostim kmetskim ljudstvom, ki živi v težkih in skromnih razmerah, a je s trdim delom, darovi in malimi denarnimi sredstvi toliko zbralo, da so mogh začeti graditi dom. StavbišČe je društvu prodal član br. Sodja po 1 Din za m*, les so darovali in zvozili na stavbisce člani sami in delali kuluk, a vendar še manjka mnogo denarja, pred no bo dom popolnoma gotov, opremljen in — plačan. Na lepem in vzvišenem prostoru stoji stavba, iz katere bo razgled po celi planinski vasi in še dalje gori na Triglav in na njegove skalnate sosede. V domu bo dvorana okrog 12 m dolga in 8 široka ter oder z garderobami, ki bo odgovarjal vsem društvenim potrebam, v pročelju doma bo prostorna veža in na vsaki strani veže po ena soba za seje in slačilnico. Vsa stavba je lesena, vsi prostori v nji praktično razdeljeni. Z otvoritvijo Sokolskega doma se bo drugo nedeljo vršila visoko gori pod Triglavom lepa narodna slavnoet, katere naj se udeleže vsi Gorenjci, da mlado društvo moralno a tudi gmotno podpro. Sf»ot»£ — MK 11lirija« sklicuje za danes zvečer sestanek udeleznikov na Zvezdni vožnji v Gradec, ki se vrši dne 8. in 9. oktobra. Obenem zaključek in odpošiljatev prijav. Obvezno hidi za gg. odbornike. Sestanek bo ob 8. uri zvečer v kavarni >Evropa<, Lepite na pisma znamke protituberkulozne iige! »SLOVENSKI NAROD«, dr* 29. Stran S. Dnevne vesti — Banovinski uradniki se organizirajo. Društvo banovmskih uradnikov v Novem Sadu je sklenilo sklicati 12. novembra konferenco delegatov vseh organizacij ba-noviTisk :h uradnikov. Banovinski uradniki še nimajo svoje organizacije samo v Ljubljani in Splitu, pa tudi ti se bodo najbrž še pred konferenco organizirali. Na konferenci se bo razpravljalo zlasti o enotni pragmatik: banovinskih uradnikov. Vse tozadevne informacije daje banovinski svetnik v Novem Sadu K os ta Pavlović. — Razpisana zdravniška Muiba. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje službo banovinskegra. zdravnika združene zdravstvene občine K rako s sedežem v Krškem s plačo drž. uradnika in potno po-vprecnino letnih Din 5400. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno službo in poleg staža vsaj Sest mesecev bol-niCne porodniške prakse. Prošnje je vložiti pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 10. oktobra. — Koliko imamo vojnih invalidov? 14 let je že minilo od konca vojne, pa še nimamo točne statistike vojnih invalidov. Invalidsko udruženje samo je moralo zbrati po svojih odborih potrebne podatke, da ;e sestavilo svojo statistiko, ki bo služila v bodoče za podlago pri reševanju vseh invalidskih vprašanj. Po zakonu iz leta 1925 je bilo v naši državi 52.425 vojnih invalidov, po zakonu iz leta 1929 jih je pa ostalo 27.532. 62S6 je bilo namreč takih, M niso imeli 30% delovne nesposobnosti. 5537 invalidov je bilo reduciranih, ker r»laOujejo nad 120 Din davka letno. Zaradi Ttrepozne prijava, nezadostnih dokazov itd. jih je odpadlo 4437. Vsega skupaj je izgubilo pravico do podpore 24.892 invalidov. Vojnih vdov je bilo prvotno 107.879. po novem zakonu se je pa znižalo njih Število na 46.822. Vojnih sirot je bilo prvotno 32.438. zdai jih je pa samo še 4734. — Izprememba »vtooir^nejra voznega reda. Na progi Ljubljana—Vodice—Cerklje—Kranj in obratno se spremeni s 1. oktobrom t. 1. dosedanji vozni red v toliko, da je ob nedeljah in praznikih odhod i-z Kraja namesto 9.30 ob 9., popoldne namesto 15.35 ot> 15.45, iz Ljubljane pa namesto 17.30 ob 17.45. V**s ostali dosedanji vozni red ostane neispremenjen. — Vasja Pire v Zagreba. Danes opoldne je prispel iz Karlovca v Zagreb naš .šahovski mojster Vasja Pire. Jutri zvečer simultanko proti zagrebškim šahistom. Na njegovo prošnjo je šahovska zveza izpremenila spored zadnjih produkcij njegove turneje v toliko, da bo njegov predzadnji nastop v Celju, zadnji pa na Vrhniki. V Celju nastopi 3. oktobra, da-:um nastopa na Vrhniki bo pa določen sporazumno med njim in vrhniškim šahovskim klubom. Drevi nastopi Vasja Pire -roti 10 zagrebškim šahistom. To bo njegov prvi javni nastop v Zagrebu. — Sadno razstavo priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v št. Ilju v Slovenskih goricah dne 2., 3. in 4. oktobra t. 1. v prostorih Slovenskega doma. Vabimo vse bližnje in daljne interesente, da v obilnem številu posetijo to zanimivo in poučno prireditev. — Prešernova koca na Stolu se je /n-nTla dne 26. t. m. Po 16\ oktobra bo odprta le ob sobotah in nedeljah. Valvazorjeva kora ostme stalno odprta. SPD Kranj. — Oddaja kro\-skjh popravil. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljub--jani sprejema do 7. cktobra ponudbe glede oddaje popravila strehe objekta št. 1 v stari koloniji Maribor. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku. — Oddaja krovskih popraviL Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljub--jani sprejema do 7. oktobra ponudbe glede oddaje ponravila strehe na vodnem poslopju postaje Prevalje. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku. — Vreme. Vremeska napeved pravi, da bo manj oblačno, stanovitno vreme. Včeraj je bilo že po večini krajev naše države lepo. Najvišja temperatura je znaSala v Splitu in Skopi ju 34. v Beogradu 32. v Sarajevu 30. v Zagrebu 27, v Ljubljani 23. v Mariboru 22 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769. temperatura je znašala 15 stopinj. — Ganljiv prizor na pokopališču. Pred 10 meseci je doletela na kolodvoru v Brodu tragična smrt gardista kraljeve garde Ljubišo Stojadinoviča. Med vožnjo je gledal iz vagona, naenkrat so se pa dvokril-na vrata tovornega vagona zaprla in ga tako močno udarila po glavi, da je obležal mrtev. Danes teden je prišla njegova mati iz Suhega p^lja v Srbiji in prinesla s seboj nekaj rodne prsti, sinovo obleko, zlato uro. perilo, domačega vina. žganja, kolačev, medu, kuhanega sadja itd. Vse to je razpostavila po grobu in zataknila v gomilo trobejnico, na kateri je bila izvezla sinov življenjepis. Cele štiri dni je sirota preplakala na sinovem grobu, hoteč ga odkopati, da bi sina oblekla. Uboga mati se hoče obrniti na prometnega ministra s prošnjo, naj bi ji dal brezplačno na razpolago vagon, da bi prepeljala domov zemske ostanka svojega sina. — Zaradi gabra ustrelil brata. V vasi Han Kola blizu Banjaluke je Ljubomir Vueković ustrelil svojega brata Uroša, ker mu je posekal v njegovem gozdu gabrič. — Smrt pod vlakom. Na železniški progi blizu Ogulina so našli včeraj strahovito razmesarjeno truplo kmečkega fanta Nikole Mamula. Fant se je vračal zgodaj zjutraj domov in je na progi zaspal. Baje je imel čudno bolezen, da se ga je naenkrat lotil spanec in da je zaspal, kjerkoli je bil. Nesreča je hotela, da je privozil ta čas vlak, ki mu je odrezal glavo in obe roki. Zanimivo je, da je fant nekaj dni pred smrtjo pravil, da bo še pred božičem umri. — Večerni tečaj na Christofovem učnem zavoda se prične 1. oktobra. Vpisovanje 28., 29. in 30. septembra, Domobranska reata št. 15 (nova vila) od 6. do 8. ure zvečer. — istočasno vpisovanje tnal za strojepisni pouk. 496/n Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. — Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozi-ru. »Franz Jose f ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. !z Litsttliiafie —lj Slovo dr. A. Rogfne. Upokojeni predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani g. dr. Rogina Anton se je včeraj posle vi! od članov gremija in ostalega csobja višjega deielueg-a sodd**a. Ob priliki upokojitve je bil odlikovan z redom ju-goslovenske krone n vrste za njegove velike zasluge, katerim je bilo tudi že za časa njegovega aktivnega službovanja dajano najvišje priznanje v odlikovanjih z redi Sv. Save TTT, in II. vrste. —lj Dolgotrajno mučno Sceno na Vodnikovem trgu je včeraj dopoldne uprizorila hči branjevke Z., ko je pričela glasno jokati, kričati in zmerjati, da so radovedne ženske letele z vseh strani skupaj ter se zbirale okrog nje. da so dolgo zapirale ves premet na oni strani trga proti oglu Semeniške ulice, kjer prodajajo sadje. Med togotnim ihtenjem in krčevitim jokom se je pritoževala, češ. da se ji godi krivica, ker je tržni odsek njeni materi prepovedal za osem dni prodajo sadja na trgu zaradi kršenja tržnega reda in pretenja tržnim organom. Nepoučene gledalke so tolmačile eksces za živčni napad in histerijo ter so mlado žensko splošno pomilova-le. >NapadBela Ljubljana« je vzbudil doslej vseobco pohvalo :n občudovanje. Vse dosedanje predstave so bile polno zasedene in občinstvo je z velikim veseljem sledilo lepim slikam znanih krajev, poslušalo govorico prijateljev, zlast: pa so vsi občudovali lepe panorame posnete na nebotičniku, na gradu in iz obeh naših letal. ZKD bo predvajala film še danes, jutri in v soboto, vsakokrat ob 18. uri. Vsak Ljubljančan si mora ogledati ta film v Elitnem kinu Matici. —lj Nekaj primerov »krlattnk© In difterije se je pojavilo v tako imenovani Sibiriji ob Cesti dveh cesarjev. Mestni fizi-kat je takoj odredil prevoz obolelih v bolnico, šolsko mladino, ne samo iz okuženih, temveč tudi iz sosednih barak, je pa za dalje časa kontumaciral. V mestu samem so samo posamezni primeri infekcijskih bolezni, ki pa ne presegajo normalnega števila obolenj ob tem času. —lj Saharin v pokaueah. Mestni fizi-kat in tržno nadzorstvo sta pridno preis-kovc/a tudd nase umetne pijače, kakor po-kalice in pod najrazličnejšimi drugimi imeni prodajane brezalkoholne pijače. Pri eni zadnjih preiskav se je posrečilo ugotoviti, da rabi neki sodavičar namesto sladkorja umetno sladilo saharin. Zasače-ni sodavičar mora plačati preiskavo poka-lic Drž. higijensk emu zavodu, ovaden je pa tudi Oblasti, ki bo od njega zahtevala tudi pojasnila, na kak skrivnosten način je prišel do saharina. Za izdelovalca pač grenke pokalice! je pričela zopet z rednimi brezplačnimi ordinacijami, ki so ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 16. v I. nadstropju Mastnega doma. Mestni šolski zdravniki so tudi že pridno na delu s preiskavami mladine osnovnih šol, ki se je pokrepčana vrnila 8 počitnic, kamor je mnogo otrok poslala tudi mestna občina. Ker so ordinacije brezplačne, se jih starši z otroci prav radi poslužujejo. —lj Ustanovni občni zbor društva sta. iiovanjskjh najemnikov. Ustanovni občni zbor društva stanovanjskih najemnikov se vrši danes ob 19.30 pri Mraku na Rimski cesti. Vabimo vse stanovanjske najemnike. — Pripravljalni odbor. 503/n —lj TrgOvina Igm. **Tgtf, Sv. Petra cesta št. 3, se je preselila v lastno hišo na Sv. Petra cesti št. 11 ter se priporoča cenj. odjemalcem za nadaljnjo naklonjenost. 502/n —Ij M«»tna plinarna priredi v Četrtek, dne 29. IX. v Prečni ulici v prostorih kuhinje kraljice Marije ob 8. uri zvečer predavanje o plinski kuhi. zvezano z brezplačno poskušnjo pripravljenih jedi. Vstop prost! —lj Tečaj esperanta otvori Klub espe-rantistov v Ljubljani v torek 4. okt. ob 19.30 v šentjakobski soli. TJčnina Din 20, za dijake Din 10.— mesečno. Priglase sprejema vodstvo kluba v šoli navedenega dne. * —lj Društvo »Treznost« Lma svojo redno sejo v Narodni kavarni v petek 30. t. m. ob pol osmih zvečer. K polnostevilni udeležbi vabi predsednik. —lj Gospodinjska 3«la »Mladika«. Vpisovanje se vrši 29. in 30. septembra od 9. do 12. ure v poslopju >Mlaiike«. Pouk prične 1. oktobra ob 8. uri. —lj Na obrtni nadaljevalni soli za umetne to oblačilne obrti na Prolah se vrši ponovno vpisovanje v nedeljo, dne 2. oktobra od 9. do 12. ure dopoldne. Takoj nato v ponedeljek ae prične ob 2. uri popoldne reden pouk. Iz Kranja — Sokolski pevski zbor. Sinoči se je vršila prva pevska vaja ženskega zbora, drevi ob 20. pa se bo vršila prva seja moškega zbora v knjižnični sobi Narodnega doma. Sokoli, ki imajo veselje do petja, pristopajte k zboru, ker vršite s tem važno prosvetno delo. Na otvoritveni pevski vaji 'ahko vsak izrazi svoje želje, ki jih bo rade-volje upošteval glasbeni odsek Sokolskega društva pri sestavi načrta za delo v tekočem letu. Agitirajte tudi med prijateljicami in prijatelji, da se bosta zbora še povečala. — Vsem, ki imajo veselje do teatra. Gledališki oder Narodne Čitalnice je že pričel z vajami. Vsi tisti, ki čutijo v sebi veselje do igranja, četudi začetniki, naj pristopijo k odru. Prijave se sprejemajo vsak večer od 20. do 21. ure. Z Jesenic — Ponesrečeni Anton Pretnar, delavec v tovarni Ki D na Jesenicah, o katerem smo poročali, da ga je na glavni cesti med Javornikom in Potoki našel motocikiist g. Konrad Lozar v popolni nezavesti, si je pri padcu hudo pretresel možgane in dobil lažje poškodbe po životu, je po mnenju zdravnika dr. Schv/aba izven nevarnosti. — Delovne razmere v tovarnah na Jesenicah in na Javorniku se polagoma zbolj-šujejo. Zadnje dni so bili sprejeti na delo skoraj vsi delavci, ki so bili 15. marca odpuščeni in deloma na dopustu. Seveda so za nje plačilni pogoji precej slabši kot poprej in se bo njih zaposlenje ravnalo po potrebi in po naročilih, kolikor jih bodo imele tovarne. Upati pa je vendar, da so najhujši časi za nami, da se bo delo končno ustalilo; izgledi so za enkrat precej dobri ker tovarna za cevi, ki je stekla pred enim letom dobro uspeva tako, da jo bodo morali v doglednem času razširiti. Sedaj se pa dela intenzivno na tem, da se obstoječe valjarne preuredijo in izpopolnijo, da bo možno valjati fino m tenko pločevino pod 1 mm, ki se v naši državi nikjerne izdeluje. S tem se bodo obstoječe naprave raci j o-nalneje izkoristile in zaposliti bo mogoče več delavcev. Iz Novega mesta — Na sodnih poslopjih plapolajo črne zastave. Preselil se je v večnost višji de-želnosodni svetnik v p. g. Ivan Skerlj, markantna osebnost dolenjske metropole. Kdo ni poznal častitljivega gospoda z dolgo snežmobelo brado? Živel je samotno v svojem prijaznem domu na Grmu. Dolgoletnemu vdovcu je gospodinjila hčerka Ana, pred tremi leti pa mu je usoda iztrgala edinko, kot mu je dve leti prej sina A mada, tedanjega direktorja novomeške realne gimnazije m še prej sina Vladimir-ja, doktora n ta medicine, izmed šestih otrok so 84Ietnega očeta preživeli le trije sinovi, ki zavzemajo vsi odlične položaje. Danes popoldne polože njegovo truplo k večnemu počitku na šmihefefcem pokopališču. Bodi blagemu pokojniku ohranjen topel spomm, preostalim pa naše iskreno sožalje! — Ogenj je izbruhnil v ponedeljek zvečer v neki zidanici ob vasici Janši če med Orehkom m Velikim Sla tenkom. Zidanica je pogorela do tal, okoliški gasilci hi va-šcani pa so rešili ix nje vse. Kako je ogenj nastal, se ne ve. — Tudi Litijčani pojdejo k izvirom Krke in v 2aržemberk z avtobusom in s kolesi Ljubljančanov bo do 120, zato Novo-meščani ne smerno zaostati. Kdor Ima fotografski aparat in kdor še ni imel prilike videti, kje bruha izpod zemlje naša Krka m kako zaman pod j eda mogočno pečevje pod silnim ž-užemberskim gradom, kako brzi mimo Dvora in se umirja šele ob nar-cisnem raju pod soteskim gradom, ta naj se nujno prijavi za izlet, da mu ne bo kasneje žal. — Dolenjska tu jsko-prometna zveza je na poaiv pripravljalnega odbora prejela iz vseh krajev Dolenjske od županstev, toj-sko-prometnih društev m zadrug pristopne izjave. Vse je navdušeno za zveoo. Vendar še mnogo prijav manjka, čeravno čitamo celo v dnevoeari časopisju, da se tudi oni kraji zavzemajo za to lepo m koristno misel. Vsa Dolenjska od Barja do Kurpe naj se strne in prijavi, sredi oktobra bo občni zbor v naši metropoli — JRKD v novomeški okolici napreduje. Za nedeljo je napovedano veliko zborovanje v Dolenjskih toplicah. Govorili bodo minister g. Ivan Pucelj, poslanec novomeškega sreza g. Anton Kline wi dr. Josip Cepuder, podpredsednik ljubljanske sreske organizacije. Tudi v St. Jerneju pod Gorjanci bo v nedeljo popoldne shod, kjer bodo med drugimi nastopili tudi narodni poslanci gg. Alojzij Dermelj. Milan Mravlje in Ras to Pustoslemšek. Preteklo nedeljo je Kilo veliko zborovanje v Šmarjetu — Portugalko točijo z naših goric in belokranjsko že menda vsi mestni gostilničarji. Slastna je in mastna m sladka, grozdje po vinogradih pa je še boljše. 5 trgatvijo se obeta sijajno. Gorenjci pred zimskesp®? tno sezono Vsa društva in klubi hočejo imeti svoje smučarske postojanke Jesenice, 26. septembra. Zdaj, ko so ukinjeni turistovski vlaki in zaprte planinske koče, je postalo življenje na Jesenicah bolj umerjeno. Ni več opažati stalnih poaetnikov Golice in sosednjih vrhov, utihnilo je petje, vrisk in smeh veselih planincev, a tudi blejski gostje, ki so nas pogosto posedali, so že odjadrali na svojo domove. Z nastopom jeseni pa se je jeseniška mladina z vso vnemo popri jela dela, da se dim temeljiteje pripravi na zimsko sezono. Pri nae ni samo letni čas tisti, ki privablja v naš planinski raj nešteto prijate-ljev planin in lepe prirode, temvoč tudi zima je ona, ki nam prinaša mnogo prijetnega razvedrila. Idealni smuški tereni v bližini Jesenic — Rovšca, Kočna, Pusti rovt. podgoleške planine. Crni vrh. Bevšca — Suha — Medji dol i t. d. so bili dosedaj manj znani in so se smučarji doslej vozili v oddaljenejše kraje, kar je bilo v zvezi z mnogimi nedostatki, kot slabe železniške zveze, večji izdatki in krajši čas za prijetno smučanje. Letošnjo zimo pa bodo mosdi izstopiti smučarji že na Jesenicah z zavestjo, da bodo na jeseniških planinah dobra in po ceni prenočišča in ravno tako lepi tereni in dober sneg kot tam nekje preko meje. Jeseničani pa bodo na razpolago kot brezplačni vodniki go9tom, ki pridejo na naše planine. Agilna jeseniška društva in klubi so v letošnjem poletju gradili in pripravljali za zimo lastne smučarske domove v katerih bo tudi tujim gostom gostoljubno postreženo. Tako je treba omeniti SK >Bratstvo^, ki si je uredil prijetno planinsko zavetišče na Pustem rovtu pod Golico. Posebno agilni pa so bili letos jeseniški >Skalaši«, ki so si postavili lastno smučarsko kočo na Rovšci. SkalaŠka koča, ki je za planinske razmere v zimi zelo dobro opremljena, ima 42 ležišči in kuhinjo, ki je v posebnem poslopju. Obe koči imata daleč naokoli najlepše smu-ške terene tu in tudi onstran državnih mej. Koči bosta vso zimo oskrbovani, do obeh so Izgubljeno in najdeno Od 1. do 15. t. m, so bili izgubljeni tile predmeti: denarnica s 150 Din, denarnica s 422.75 Din, listnica s 130 Din, listnica, v njej 20 Din in 5 Šilingov, listnica, v njej okoli 90 Din, listnica, v njej 460 Din, 2 pismi ln 1 ček, listnica, v njej 580 Din, legitimacija, računi in vizitka, vse glaseče se na ime Majhenič Jožef, listnica z monogramom >M. P.«, v njej 250 Din, ju-goslov. potni list in dve legitimaciji, vse glaseče se na ime Potokar Milan, denarnica, v njej 70 Din, denarnica s 180 do 190 Din, listnica, v njej dovoljenje za bivanje in za zaposlenje .oboje glaseče se na ime Ursič Alojzij, denarnica s 100 Din, 100 Din, kuverta, v njej razni računi in deklaracije, psica volčje pasme, stara 4 mesece in sliši na ime Rexa, otroška bela volnena jopica, zlata zapestna verižica, pes nemški boksar, sliši na ime »Dorat«, modra odeja za otroški voziček, delavska knjižica, glaseča se na ime Suvič Meh-med, kovčeg s knjigami za I. razred meščanske sole, legitimacija, vozna karta, bohmški list, vse glaseče se na ime Laže-tič And jelko, akademik; temnorjav kožuh, torbica, v njej denarnica s 27 Din, zlata zapestnica, c gledalo, robec in ključ, arpa-ka pločevina s 80 luknjicami, črno obrobljena očala z dvojno Sipo, zlata zapestnica z velikim rubinom, zlata zapestna damska ura, črn svilen trak z zlatim obeskom in sliko, dežni jopič, svetlomoder jopič, zlata ženska ura, ženski slamnik, kolesna sesaljka, damska srebrna zapestna ure, delavska knjiga, glaseča se na ime Lipovec Anton, knjiga »Ein Volk von Ga-gem«, I. del, in zlata verižica od ure, dolga okoli 20 cm. Od 1. do 15. t. m. so bili najdeni in prijavlijeni upravi policije ti-le predmeti v Uubljann: 2 stari moški kolesi; denarnica, v njej 16 Dm in razne toaletne potrebščine; damska zlata zapestna ura na zlati zapestnici; ročna torbica, v njej 49 Din in Skarie; zlat ženski uhan s 3 bri-ljanti; železniSka legitimacija št. 41177, glaseča se na ime Kos Marija in obdava na isto ime; ročna torbica, v njej par ženskih copat; psica dobermansfke pasme, nosi znamko §t 1142-32; damska srebrna ura; zlat poročni prstan z monogramom »M. B. 10. 8. 1908«; zavoj usnja; srebrna zapestna ura na usod. jermenoku; zlat moški uhan z dvema kamenčkoma in listnica, v njej vojnička isprava, nravstveno spričevalo, domovnica, vse glaseče se na ime Zupančič Araton. V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 13 dežnikov, 4 palice, 14 klobukov, 5 čepic, 2 slamnika, 8 aktovk, torba, v njej kopalni kostum, 5 ročnih torbic, 2 ženski jopici, otrošTka jopica, žensko krilo, sesaljka za kc4o, ročna torbica, v izpeljane dobro označene poti, tako, da jih najde vsakdo. Pa tudi druga društva v tem pogledu marljivo delajo- Tako so si jeseniški Sokoli postavili na planini lic všci idealno planinsko zavetišče, na Črnem vrhu nad Jesenicami pa je jeseniški SK ^Borec^ začel graditi smučarsko kočo na planini Kozjek, na vrhu Mežaklje pa si je uredil lepo smučarsko zavetišče SK ^Svobodne z Jesenic. Po agilnosti in podjetnosti naših gorenjskih smučarjev sodeČ, lahko trdimo, da nam bodo v nekaj letih odkrili in napravih dostopne najlepše smuške terene na naših planinah in napravili iz njih pravo jugo-čdovensko Švico, treba bo le še primemo propagande in denarnih sredstev ter sodelovanja in razumevanja vseh onih, ki imajo od turizma in zimskega športa korist- V ostalem pa zimski sport v dravski banovini nikjer ni tako močno razvit kot v zgornji savski dolini kot v K majski gori, Mojstrani in na Jesenicah. Osobito na Jesenicah je zavzel zimski sport največji razmah, ker je naravno, tu je največji kraj in izhodišče neštetih planinskih tur ter močno razvito društveno življenje. Tu je cela vrsta društev in klubov, ki goje intenzivno in smotreno smučanje in sankanje; posamezni klubi medsebojno naravnost tekmujejo, kdo bo pritegnil več članov v svoj krog, kdo bo privabil več šolske mladine, kdo bo zgradil udobnejša smučarska zavetišča in kdo bo vzgojil večje število dobrih tekmovalcev. Lahko trdimo, da imajo Jesenice že okrog 1000 prijateljev zimskega sporta ter da so med njimi že tekmovalci, ki so že, ali bodo Še igrali pri zimskosportnih prireditvah pomembno vlogo. Smučarstvo je nedvomno najlepši sport, ki je pritegnil najširše plasti naroda- Saj ga ni lepšega užitka za zemljana v teh težkih časih, kot da si s smučmi utere pota na visoke v snegu se blesketajoče gorske poljane, kjer najde čist zrak. mir in prijetno toplo zimsko solnce. njej šolske knjige, dežni pdašč in šal, 2 damska plašča, damski površnšk, kratek suknjič, ženska jopica s kapico, zavod otroškega perila, par rokavic, srajca, turi stovski cepinček, daljnogled, 2 jerbasa grozdna, lovska stoJica, mato loovčeg s pletenijem, denarnica, v ndej 19 Din in 6 znamk, stavbni načrt, obroči za kolo, prazna denarnica, 5 kosov ročne prtllijage, torba z leseno dozo, sveče, kovčeg m torba šumadi.jlnrrrri svetega in bratskega prijateljstva. Videč Claudmetov obraz od blizu je Milček prebledel. Claudinet je bil že v zadnjem stadiju jetike in bil bi podoben mrliču, da se mu niso poznah* na obrazu sledovi silne bolesti. Njegove ustnice so bile mrtvaško blede, zaostreni nos se je podaljševal med štrlečimi ličnimi kostmi. Njegove oči, žareče v vročici, so bUe obrobljene s črnimi kolobarji in izgubljale so se globoko v očesnih duplinah. Zamolklo hropenje je spremljalo njegovo naglo dihanje, a glas mu je donel kakor da prihaja iz podzemlja. — Kaj ne, kako sem se iznremenil? — je dejal smeje. — Izprernenil sem se zato, ker toliko trpim. Težko sem bolan in dobro vem, da bom kmalu umrl. Zato mi je bilo tako hudo, ker sem mislil, da te ne bom več videl. Bil sem pa prepričan, da si srečnejši od mene in to me je tolažilo. — Oh, jaz sem pa pogosto mislil nate. Nisem pa vedel, da si že prišel iz bolnice. — Iz bolnice sem odšel nekaj dni po tvojem poseru; potem sem se pa vrnil v njo, pa so me zopet poslali domov, ker mi je bilo odleglo... Sicer pa itak vem, da je moja bolezen neozdravljiva. — Motiš se, — ga je tolažil Milček, — pomlad je te... — Ne, umreti moram .. to vem dobro... saj sem slišal na lastna ušesa. Pred odhodom iz bolnice me je še enkrat preiskal zdravnik. Spremljali so ga študentje in razlagal jim je mojo bolezen. Govorili so med seboj, da je zdravnik zelo učen in da se nikoli ne zmoti; pokazal jim je točno, kje me bolezen gloda. In med pogovorom študentov sem zaslišal besede: »Do jeseni se bo morda še borrl s smrtjo. Pet ali šest mesecev mu je še ostalo življenja.« — Te besede so bile izgovorjene tiho in previdno, pa sem iih vendar slišal. — Zmotili so se! — Ne ... Sicer pa, to čutim zelo dobro ... In pa... verjemi mi, zdaj mi je vseeno. Ti si se vrnil k meni in tako bova skupaj vsaj šest mesecev. Saj me ne boš zapustil, Milček, kaj ne da ne? — Ne zapustim te, dragi moj, nič se ne boj; pač pa skupaj odpotujeva, vzamem te s seboj. — Kam pa?... V ječo?... Ah, to bi ne bilo nič hudega, skupaj pojdeva. — Ne v ječo ... k dobri gospej. In Milček je povedal prijatelju, kje m kako je žrvel, odkar sta se bila ločila, kako je bil pobegnil iz voza, da bi ne bil priča novega zločina, kako so ga vlačili iz ječe v ječo, kako je prišel v Moisselles h gospej Heleni in slednjič o požaru in ugrabitvi. Claudinet je bil ves iz sebe od ogorčenja; in srce se mu je krčilo od jeze, ko mu je Milček pravil, kako so ga iztrgan" iz srečnega in poštenega življenja. Toda Milček ni pravil svojemu malemu prijatelju o dogodku pred požarom, o odkritju, ki je napolnilo njegovo izmučeno srce z novimi nadami in drznimi sanjami. — Oba poj deva h dobri gospej, — je nadaljeval Milčeik ... Sprejme te zek> prijazno. Boš videl, kako je lepa. — Ne bom je dolgo nadlegoval. — Saj ti vendar pravim, da ne boš umrl... Ona te izieči... Boš videl, kako dobro zna streči bomrkom... Rada zahaja v kaznikrfško boioioo in bolniki kar pozabijo na svoje bolezni, ko jo zagledajo. Jaz bi ji pomagal in verjemi mi, da bi bila tvoja bolezen tarnata ozdravljena. Bedel bi pri tebi in dajal bi ti___ — E, čujte! — M3Ček je takoj spoznal lajajoč Panoufkrv gias. — Ooft, fante ... Novme pišejo o nas, — O nas? — Da. O našem deta v MofsseBe-sn ... Očka Slirnak ti prečrta ta članek. In obrnjen k Slrmaku je nadaljeval: — Nb, stara pokveka, prečrtaj tole iz svojega očarljivega lista... Daj, da se napijemo vsaj tvojih besed, če že ni druge pijače. In Slirnak je začel počasi črtati: »Suoči je začelo goreti v MoisseHesu, okraj Seme-et-Oise, v hiši, kjer je prebivala osamljena dama s služinčadjo. Ogenj se je tako naglo širi, da bi bila očrvidno že speča lastnica hiše našla v plamenih smrt, da se m* pojavil v zadnjem hipu pogumen mož, ki je tvegal svoje življenje, da jo je rešil iz goreče hiše. Gasilci so se na vso moč potrudi H in v dobri uri so ogenj res pogasili. Gmotna škoda je neznatna, žrtve tudi ni bilo nobene. Nesreča gre na račun neprevidnosti!« — Oh, nisem se zmotfl, — je pomislil Milček ves srečen, — dobra gospa je rešena. Ah, bože moj, kako sem vesel! — Neumnost, — je zagodrnjal Panoufle. — Kako more človek pripisovati ogenj neprevidnosti! Tako imenitnega dela niti zlobni roki ni mogoče prisoditi. Ozrl se je na Slimaka in naenkrat je postal zelo resen. Zefvrina je natakara žganje v lončke, ki so bih" iz njih popih kavo. Claudinet je bH že tako izčrpan, da se ni mogel več držati na nogah- Omahnil je na svoje trdo ležišče, ne da bi se kdo zmenil zanj. Samo Milček se je sklonil k njemu in ga ribo tolažil. Za hip je nastala grobna tišina. — No torej, Slirnak, kaj ni v novi-nah nič več zanimivega? — Ne, to je vse, — je odgovoril in vrgel proč časnik. Panoufle ga je pa smeje pobral. — Poglejmo, morda si pa kaj prezrl Uvodnik na prvi strani, dobro, to vemo. — Ministrski svet... Ti lenuhi snujejo že zopet poseben zakon o ljudeh, ki imajo često opraviti s sodiščem ... zopet samo z namenom mučiti nas. Najbogatejša nevesta sveta Nedavno umrla tretja Rockefellerjeva hči je bila izredno darežljiva Pred dobrima dvema tednoma smo poročali o smrti tretje Rockefeflerjeve hčerke Bdith Mac Cormrckove, ki je umrla v svojem čikaškem domu Dra-ke Hotel stara 60 let. Bila je zelo dobrega srca in njena dobrota je šla tako daleč, da so ljudje nazadnje govorili celo o njenem obubozanju. V resnici pa m* šlo za obubožanje, kajti Rockef ellerjeva hči kljub svoji darežljivosti ni mogla zapraviti svojega ogromnega premoženja. Pač je pa zanimivo, kako je nekoč najbogatejša Američanka razdala večino svojega bogastva. Bdith Rockef ellerjeva je posvetila vse svoje avtorje človekoljubju in rxKflptrauju kurturnah ustanov. Rojena je bto l. 1872 v Clevelandu in v očevi hiši je bfla deležna najboljše vzgoje. Leta 1896 se je poročila s Harof-dom Fawlorjem Mac Cormiokom. 26 let sta preživela z možem v harmoniji, po vojni se je pa zakon razdrl Mac Cormidk se je namreč takrat seznanil s pevko Ganno Walsko in se do ušes zafebil v njo. Zato se je dala žena od njega ločiti. Wals]ca je nastopala kot operna pevka, pozneje je pa ustanovila v Parizu modini sak>n. To je zelo zagrenilo življenje Rookefellerjevi hčeri, poleg tega jO |e pa napadel rak. Zatekla se je k najznamenitejšim zdravnikom sveta, ki so ji pa mogli življenije samo podalf-šati. Nekaj dni pred smrtjo jo je prišla obiskat iz Evrooe njena hči Max Oser-jeva, zadnje trenutke je bil pri mej tudi njen brat, le oče je ni mogel pose-titi, ker je že prestar za tako cfloteo pot. Ko se je poročila, ji je dal oče za doto 40 milijonov dolarjev. To ogromno bogastvo ji je služilo samo za do-bmdelnost. Poleg manjših zavetišč je ustanovila mnogo veMkih in rxHmemb-nih dobrodelnih zavodov, med njimi zkasti veliko, moderno bolnico za otroške nalezljive bj>lezni v Chicagu. Celih 15 let je preživela v inozemstvu. Ko se je vrnila, je zopet prevzela vodstvo svojih dobrodelnih ustanov. Izdatno je podpirala tudi čikašdco opero. Z njenim denarjem je brlo operno poslopje preurejeno in moderni-zrrarro, tako da je zaslovelo po vsem svetu, poleg tega je pa ustanovila še eno opero, kier nastopajo izkltjučno angleški pev- ci. Mnozo denarja je izdala tudi za ustanovitev živalskega vrta v Chicagu. Gospodarska kriza pa rudi nji ni prizanesla. Zapustiti je morala svojo razkošno palačo in se preseliti v skromno stanovanjsko hišo. Odpustila je skoraj vso služinčad in tudi tajnico. Ob polojjru na ameriški borzi je izgubila znaten del svojega premoženja in bila je prisiljena obtežiti svoje nepremičnine s hipotekami. Zapustila je sina in dve hčerki. Sin je poročen, starejša hči Muriel še ni omožena, rrdaj^a Matilda se je aa pred leti poročila proti volji svoje matere z učiteljem jahanja Maksom Oserjem. >fci smrtni posteBi se je Rockef ellerjeva bčd pomirila tudi s svojim ločenim možem, ki je bfl prispel k nji neka? ur pred smrttto. 15 let brez spomina Strašno zgodbo so zabeležili te drri francoski in ameriška listi. Gre za ameriškega letalskega podčastnika Artfrura Courtneva Campbella, ki je bi'1 1. 1917 za nemško fronto zbjt na tla in proglašen za mrtvega. Tri leta je ležal v vojaška bolnici v Dusseldorfu in spomin ga de bil popolnoma zapustil. Šele. zdaj, pjo_ 15 letin, se mu je spomin vrnit Ser-žarjt Campbell je bil član slavne eskad-re »Storkelic št. 124, ki ji je pripadal tudi slavni kapitan Quynemer. Deloma se mu je vrnil spomin leta 1920 v Dusseklorfn. Izpustili so ga in vrnil se je v Ameriko, ne da bi koga o tem obvestiS, tako da so bili njegovi tovariši in vojaške oblasti prepričam, da je mrtev. Šele zdaj je dobil ameriški generalni konzul v Parizu od njega rz Amerike pismo s prošnjo, naj mu pošlje odlikovanja, ki Jih je MI dobil v Fran-cm. Pravi, da se hoče oženiti m pokazati nevesti, kako hraber je Ml na bojišču. Obenem prosi, naj korBzul obvesti člane Laffajettove eskadrile, v kolikor so še žrvd, da njihov tovariš še živi. Po poroki namerava odr^tovati v Francijo, ker bi rad videl sroje stare vojne tovariše. Seržani Campbell se je spoprijel L oktobra 1917 v zračnih višavah z dvema nemškima letafcema. V aeenatoem boju je podlegel in padel za nemško fronto na (tla. Sam njegov povefe^k kapitan Fonch ga je progiiasil za nm-vega. V resnici je bil pa samo težko ranjen v hrbet imel je močno poškodovano hrbtenico. Cela tri leta se m" ničesar spomurja!. Po povratku v Ameriko ni hotel o votfnri rrfcesar sfisati Šele rjubezen je obacEia v rrjean žefjo spomniti se slavne rrrete(kiostj m svo-ilb vojnih tovarišev. Iz filmskega sveta. _ Kako ti je bfl všeč Buster Kea^ ton? — Kdo pa je to? _Kaj ne veš? To je vendar igralec, ki se nikoli ne smeje. _ Beži no, v naših časih to vendar m nič posebnega. Križi slamnatega vdovca — Kako se pa počutiš kot stamnati vdovec, prijatelj? — Presneto slabo, človek se muči Čez teden dan za dnem v gostilni, v nedeljo, ko bi lahko malo počival, moram pa k ženi na kmete. VI 35388/1932. Razglas. Mestna obctnska uprava je v svoji V. redni seji dne 9. septembra 1932 na proširio Kunovarja Franceta sklenila, da se deloma izpremeni regulacijski načrt svetokrižkega okraja z delno zaridavo pare- št 391 k. o. Sv. Petra predmestje L del, last Kunovarja Franceta. V zmislu § 12 (v zvezi s § 8) gradbenega zakona javlja podpisano mestno načelstvo, da so tozadevni načrti razgrnjeni javnosti na vpogled skozi trideset dni počenši z dnem 3. oktobra 1932 v pisarni mestnega gradbenega urada, Kresija, II. nadstropje, soba št 4, dnevno med uradnimi urami za stranke od 9. do 13. ure. Pripombe zoper tzpremembo regulacijskega načrta morajo interesenti predložiti mestni občini (mestnemu načelstvu) najdlje v petnajstih dneh po izteku roka za javni vpogled, sicer se jih ne bo jemalo v poštev. Na to okolnost se p. n. javnost posebno opozarja. Po § 9 gradbenega zakona so zoper izpre-membo regulacijskega načrta dopustni edino ugovori: 1. glede kršenja za&ousUli predpisov za postopanje in 2. glede ogrdganja javnih koristi po občinskem oblast vu. Mestno načcftsrvo v LJubljani. Župan fei mestni načelnik: Dr. DMbo Pne & r. Vsaka ta odgovor znamko! - Ha VahnartSB ogla* ZIVAU FES JAZBEČAR, BRAK podoben mojemu še ne najde-nemu (brandlnu). mi je bil pripeljan. Nahaja se pod mojim nadzorstvom doktor se ne oglasi lastnik. Friderik Bur- ger, Hrastnik. 3635 STANOVAL STANOVANJE sobe in kuhinje oddam mirni stranki brez otrok. — X. Grebene, Ljubljana, Vel. čolnarska ul. 15. 3643 SOSTANOVAJLOA sprejmem takoj. Rožna doHna cesta X, Št. 25. 3642 PLANINO prodam. Emonka cesta št. 4, prttflKje. 364-1 TRAKTOR S PLTJGOM dobrem stan jo, jjffMHa upra-i Habbach, posta Trzin. 3639 ŽELEZNO PO0TEUO (uezlodBJivo) kompletno, zelo dobro ohranjeno, zaradi po. mszrjkanja prostora poceni prodam. Ogleda ss Rosna do- VINSKE SODE malo rabljene, v najboljšem stanja, od 1—16 M, proda Paćnflc v Laskam. 3622 MOTORNO KOLO znamke >Ariel< 500 cm5, s prikolico po ugodni ceni prodam. Vprašati v Narodni kavarni v Kranja. 3624 POUK TJČENKO za trgovino mešanega blaga, z oskrbo v hiši, sprejme takoj Marija Andoljsek, Mirna 23. 3640 VEČERNI TEČAJ na Ghriatofovem učnem zavoda se prične 1. oktobra. Vpisovanje 29. in 90. septembra, r>omobrangka cesta št. 15 (nova vfla) od 6. do 8. ure zvečer. — Istočasno vpisovanje tudi za stfojspsini pouk. 3204 javna drasba ključavničarske delavnice, ležeče v Mengšu, z njive, stroji in pritrJ^rlnatnl se vrsi pri okrajnem sodišču v Kamniku dne 3. oktobra 1982 ob pol 10. uri, Baba St. 6. NajmanjSi po-nudsk 30.000 Din. 3644 STANOVANJSKE HIŠE nova poslopja, trgovske hiše kakor tudi vinograd v Halozah naprodaj. Pojasmla daje Vosnjakova uMca. 3637 agentura G. Picnler, Ptuj, Od prvega naprej SE NAHAJA DRUŠTVENA ČEBEL, AKNA (čebelarsko društvo za Slov«?nijo) — V NOVIH PROSTORIH: PRA2AKOVA ULICA 13 (vogalna hiša Miklošičeve ceste). — Prodaja kontroliranega medu in vseh čebelarskih potrebščin. Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJubljana, Sv. Petra cesta 14. 72/T BRZOPOPRAVLJALNICA popravlja čevlje hitro in poceni. — Ljubljana, Selenburgova uL it. 4, dvorišče. 9 l/T BUKOVA DRVA kupujemo v večjih in manjših množinah. Ponudbe, posebno za prve-, drugo- in tretjevrst-no blago na naslov: >Korotan« i Miinzer, Zagreb, Maksimi r-117. 3636 PTGP