183. številka Ljubljana, v petek 12. avgnsta. XXV. leto, M)2. Iltuhja vsak dan innui nedelje in praznike, ter velja po pust prejemat ca a v b t r o - o* e r s k ♦ dežele ca vse leto i',, gld., aa pol !eta M gld. z» četrt leta «.ld., n «eaer i gld. 40 kr. -- Za I.jaMjauo bret pošiljanja na dom »a *se leto 1'j gld. za Četrt leta 5 eld. jo kr., ?» jeden mesec i gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rnAnna rp po na mesec, j>o 3i; kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko vec, kolikor poštnina tnalu. 2Stt onnanila ,.• ifinje ae od cetiristopne petit-vrsta po ti kr., če se oznanilo jed enkrat tiska, po b kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali veftkrat tiska D'oisi naj se izvol« frankiratj. - Rokopisi hc ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je na Kongresnem trgn St. 12. ti p r a v p i 61 v o naj se blagovolijo pošiljati naročnine reklamacije, oznanila, t. j vso administrativna stvari. oden ) kr. Glas iz srednje Istre. (I/.v. dop.) Ko je še vladulo v naši državni polovici UBta-voverno ministerstvo, imeli amo na Primorskem namestnike, ki so bili Slovanom bolj naklonjeni, nego 80 in so bili oni, katere nam j» poslala Taaffeova vlada. Koj ko je postal grof Taaffe miuisterskim predsednikom, moral se je prijazni nam baron Pioo umakniti našemu nepriiatelju de Pretisu. Za Preti-som je prišel — da se ne izjalovi znani rek: „Es kommt spiten was Besseres nach" — mož z italijanskim imenom — „nomen est onien" — Ri-naldini. Kdor ne pozna naših istrskih razmer, sosebno kak slovenski državni poslanec, ta si morebiti misli, da se je Hrvatom s pomočjo Bedaojega vladnega sistema posrečilo izpuliti občinsko upravo v nekaterih istrskih občinah iz rok Italijanov. A kdor tako misli, moti se jako. Tržaška vlada ju bila pod Pre-tisom in je danes pod Rinaldinijem vedno tega mnenja, da je državi v korist, če so primorski Slovani prepuščeni Italijanom na milost in nemilost.. Da je v Istri prišlo do preobrata, bilo ni pač nič druzega krivo, kot turško gospodarstvo Italijanov v Istri. Našemu kmetu, brez nobene zaščite, a zraven tega še neukemu, se ni nič boljše godilo, kot krščanski bratski raji za turškega goHpodarenja v Bosni in Hercegovini, samo da ni bilo palenja in nekaznovanih umorov. A to bilo je povodom, da je to ljudstvo v svoji skrajni nevolji začelo pomoči iskati ter se braniti pred propadom, — to je bil uzrok, da je zaupalo svojo osodo malemu Številu Slovencev in Hrvatov, večinoma duhovnikov, jedini inteligenciji slovanski v tužni Istri. Ne grof Taatle, ampak lahkomiselno, brezobzirno ravnanje Italijanov z našim kmetom iu slabo, nekontrolirano gospodarstvo italijanske stranke, to je odprlo istrskim Slovencem in Hrvatom oči in spoznali so, da je zadnji čas, otresti se italijanskega gospodarstva ter postaviti se na lastne noge. Do tega je moralo priti, ali bi sedel v naslonjači niini-sterskega predsednika na Dunaji grof Taaffe ali pa gospod Plener. LISTEK. Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain. Dalje.) Prof. Rutar pripoveduje na m. r. str. 65, da so na barju mej Pod pečjo iu Notranjimi Goricami sledovi stare Btruge, katero barjaui imenujem „Staro Ljubljanico". Tu se nam je dvignil ta-le pomislek: Če so že Rimljani uravnali Ljubljanico ter jo zavili proti lomu Pod Pečjo, odkod imajo barjani tisto poznamenovanje, ko 8e rimska doba in slovensko naseljenje neposredno ne dotikati, temveč je mej obema široka praznina — narodno preseljevanje? Plovitev po Ljubljanici slika nam prav živo poročilo stare Ljubljančanke „Vereinigte Laibacher Zeitung" Nro. 59 z dne 26. julija 1814 o mirovni svečanosti, ki bo je vršila dne 10., 11. in 12. julija istega leta. Opozoril nas je nanje g. prof. Rutar Bam, ki je je bil preje prezrl; po njega napotku navedemo poročilo o 11. juliju doalovno kot dodatek oni razpravi. Laibacberičin poročevalec piie (v prevodu): »V prejšnjem listu poročali orno o slavnoBti dne. 10. julija priprosto in brez oratorskega uakita, Da je bil mej mnogimi okrajnimi glavarji, kateri so bili poalani v Istro, tudi kak nepristran vesten uradnik, ki je mislil, da so zakoni jednako veljavni za vse državljane, to se ne da tajiti A takim glavarjem ni bilo mej nami dolgega obstanka. Imeli smo v Pazinu na pr. grofa Manzana. Ta mož je bil rodom Italijan iz bližnje Furlanije. Zraven svniega poštenega pravnega čuta zavzemal je pa kot avBtriiski politični uradnik stališče, da je po zahtevah državne koristi, če se slovanski živelj na obalih jadranskega morja krepi in podpira tam, k|er je. Bil je dalje v Pazinu okrajni glavar gosp. Simzig, ki ni pozabil, da smo Hrvatje tudi hudje, kakor drugi, ter da imajo obstoječi zakoni za uas ono veljavo, kakor za druge. Ali niti prvi niti dru^i ni ugajal namestnikom, katere nam je poslala v Trst Taaffeova vlada. Prvi je nazadnje popustil službo ter šel »procul negotiis" obdelovat svoia prostrana ,paterna rurau v ravno Furlanijo, drugega se je pa poslalo v Sežano mej ^trmoglave" Kra fievce, o katerih vlada ve, da oBtanejo vedno Slovenci, naj bode vladni sistem kakeršeo si bodi. Čemu smo pa te vrste napisali? Napisali smo lin zato, ker se z njimi opravičuje stališče, katero bi a zavzela proti Tasffejevi vladi nafta državna poslanca Spinčič in dr. Laginja, napisali smo jih pa tudi zato, ker nam je v to dalo povod zadnje uradno potovanje Tržaškega namestnika po Istri. Hrvatje vzprejeli so ga namreč ko*- c. kr. namest nika. a Italijani postavili bo s« na nasprotno stališče : oni pozdravljali so demonstrativno gospoda Rinaldiniia — kot Rinaldinija, kot svoiega prijatelja, a ne kot namestnika. To so očito kazali, a tega javno izkazanega prijateljstva prestrašil se je gospod Rinaldini sam, tako, da je temu posledica bila konfiskacija glasila italijanske stranke v Poreču ,1' Istria", ki ni ravno nepriljubljeno naši vladi ter se ona navadno na želje in zahteve, ki se objavljajo v tem listu, prav rada ozira. Glavni petit Italijanov do Rinaldiniia je namreč, da popravi, kar sta zakrivila gospoda Manzano in Simzig. Ta dva okrajna glavarja izpolnjevala sta vestno svojo dolžnost, izvršujoč točno obstoječe zakone, ne oziraje se ni na levo, ni na desno. Kaj Rta ta dva politična uradnika s takim postopanjem zakrivila, tega mi ne vemo, niti ne moremo razumeti. Namestnik Rinaldini moral se je na lastne oči prepričati, da je uprava občinska v Pazinu vzgledna, prepričati pa se je tudi moral, da se nam v marsičem velike krivice gode, katere bode morala vlada, izvrševaje svojo dolžnost, poravnati prej ali slej. Mej drugimi krivicami naj omenimo samo te — ne omenimo sto drugih — da imamo Hrvatje v Pazinu za 167 šolo obiskujočih otrok Ramo dve učni moči, dočim poučuje sedem učnih močij 230 otrok, ki obiskujejo 1 italijansko šolo. Italijani, kojih ni v uas z otroci niti 5°/oo» uživaj o pri nas še danes večje pravice, nego mi, kajti njim izpolni vlada in deželni odbor vsako željo, a našim pravičnim zahtevam stavijo se vedno ovire. Ker je ter* i petit Italijanov neutemeljen, ue bode jim ga zamogel izpolniti gospod Rinaldini kot c. kr. namestnik Ker pa ni njih petit utemeljen in v m em zahtevajo, da se proti nam brezozirno in nezakouito postojiš, bili so Italijani previdni ter ga niso stavili Rinaidiuiju kot namestniku, ampak Ri-naldiniju kot prijatelju, kot Italijanu. Ali jim bode gospod Rinaldini v tem smislu pomagal, ne vemo, to nam bode pokazala bodočnost. Toliko pa že danes vemo — naj pride kur hoče — da smo bili tu, ko ni Ae bil grof Taafte ministerski predsednik, niti vitez Rinaldini namestnik, in da bodemo ostali t u, ko več ne hode grof Taatle nuniHter, niti vitez Rinaldini namestnik! Volilna pravica štajerskih podučiteljev. V spodnjem Stajerji, 4. avgusta. Podučitelji spodnjega Štajerja so vložili peticiji do c. kr. deželnega šolskega sveta, oziroma c. kr. ministerstva za tik in bogočastie ter ob jed-nem naprosili uda letošnje deželne konference, uaj njih prošnjo pri deželni konferenci zastopa v naslednjem smislu. Nam stalnim podučiteljem in podučiteljicam se ne dovoljuje volilna pravica pri volitvi delegata za deželno konferenco in tudi ne za zastopnika v okrajni šolski svet. Na ta način se nam zakonito dovoljena pravica krati ter zaradi varstva svojega preverjeni, da tako lepa in bogata snov se najbolje popiše na tak način. Tudi danes hočemo storiti tako. Dne 11. t. m. zjutraj zbralo bo je štirideset parov, mladeničev iu deklet, v treh oddelkih, izbranih iz vseh treh okrogov kranjske dežele. Vsak oddelek šel je z godbo proti mestni hiši, odkoder so se ob 11. uri zjutraj odpeljali vsi pari k narodovi slavnosti na bregu Ljubljanice. Vozili so se v praznično uakičenib čolnih in spremljevalo jih je mnogo ladij, napolnjenih z gledalci. Za te deželane, za njih soroduike in za druge udeležnike tega dela slavnosti bilo je na bližnjih travnikih postavljenih več odrov za ples, okolo teh pa bogato obložene mize, h katerim je Štirideset meščanov in predstojnikov vabilo deželane in druge gledalce ter jih postreglo. V mestu pa so posamični hišni posestniki povabili tisoč vojakov, da so v meščanskih rodbinah se udeležili mirovne gostije. Dve Bto in sedemdeset mož, ki zaradi službe ob tej uri niso smeli zapustiti svojega mesta, pogostilo je tukajšnje kazinsko društvo (ki se je že pri druzih prilikah odlikovalo po svojem patrijotizmu) in jim podarilo dvadnevno plačo. Drugi posamični meščani storili so še več. Ob peti uri popoludne pa se je pričela mična vožnja po vodi, posebni oddelek slavnosti Ljubljanske. Mirni tok vode pripušča skoro vselej pri slavnostnih prilikah, da se, dejali bi, vse mestno prebivalstvo „in corpore" vozi, kakor bi se šetalo, navzgor po reki, dnevu v spomin. Nikdar pa še ni bila vožnja po vodi tako živahna, nikdar se je ni udeležilo toliko naroda, nego due 11. julija. Prapori zveznih držav, zaBtave našega strelišča, venci, zelenje, mlada drevesca, trakovi, pisani jambori, in raznovrstui ukrasi bili so na čolnih. Na čelu sprevoda bila je ladija, na kateri je bil Nj. ekscelenea goBp. dvorni komisar, Nj. ekscelenca g. podmaršal in gen-ralui guverner, Nj. ekscelenca gospa soproga, vsa c. kr. dvorna komisija, preč. duhovniški dostojanstveniki, gospodje c. kr. gubernijalni Bvetuiki in sploh družba več nego 40 osob. Za to ladijo vozili so se druge, ne manj polne (treba je poznati, kakšne so nn3e ladije. in ve se, da se ni treba dreujati v njih) in na četrt ure daleč bila je reka pokrita z ladijami. Za Živež bilo je obilno poskrbljeno. Godba je bila nekaj na posebni ladiji, nekaj pa povsod razdeljena in tako vozilo se je mej petjem in godbo ter na udušenimi klici veselja in radosti po uaši srebrni Ljubljanici navgor. Vihrale so zastave in pokali topi (kajti tudi te imelo je naše brodovje) in vozila se je vsa družba jedno uro daleč do pristanišča, kjer je kmetski narod plesal po travniku. Polagoma zbrala se je družba okolu odra, ki je bil prav okusno postavljen blizu brega in na katerem je plesalo štiri in dvajset meščanskih otrok, dostojanstva pripominamo naatopno. Po § 48. al. 2. drž. Sol. zale. z dne 14. maja 1869 ima pravico do stalnega nameščenja kot učitelj ali podačitelj vsak državljan, kateri si je pridobil v smislu § 38. al. 2. ej. leg. spričevalo sposobnosti. Na ta uačin zakon ne dela razločka mej učitelji in podučitelji niti pri izpitih niti pri nameščanji, kajti oba morata isto službo opravljati. Će se je v nekaterih kronovinah n. pr. na Štajerskem ime ohranilo, zaradi tega v omenjenem zakonu ni bila razlika merodajua pri izpitu sposobnosti ali službi Ako se podučitelji in poduČitel|ice pri svojem delu jednako mučijo, le samo da slabšo plačo dobe ter nimajo pravic do doklad, radi tega se jim še kratijo brezplačne pravici- pri volitvah; tako postopanje je brezobzirno iu zakonu protivno. Nedoslednost se že kaže v tem, da volijo stalni podučitelji in podučiteljice zastopnike v državni in deželni zbor iu občinski zastop, da pa v svojih pedsgogičao-didaktičnib rečeh nimajo te pravice. Oglejmo si zadevne točke zakona! Državni šolski zakon alinea III. § 45. z dne 14. maja 1869 se glasi: „Vsi učitelji na javnih šolah celega okraja so dolžni udeležiti se okrajne učiteljske konference." Zdaj se vpraša, kaj misli in razume za-konodavec z naslovom „učitelj". Je li nameraval z besedo „učitelj" določiti skupno učiteljstvo sli pa le jedno kategorijo učiteljev, kateri naj bi glasovali in volili. Ker zakon na raznih drugih mestih natančno razlikuje razvrstitev moškega in ženskega učiteljskega osebja, tako je tudi naravno, da se razumije pod imenom „učitelj" : ravnatelji, naduči-telji, nadučiteljice, učitelji, učiteljice, podučitelji in podučiteljice. Tudi v navadnem življenji se razumeva pod besedo „učitelju sploh vse učiteljske moči. Tako razlaga naučni minister § 45., ker prišteva v svojem zvršitvenem ukazu z dne 8. maja 1872 po §-u 4. tudi usposobljene podučitelje in podučiteljice k pravim udom okraine učiteljske konference in njim po al in. 2. navedenega § 4. dovo-liuje vse pravice glede reč i j, spadajočih v okrajno učiteljsko konferenco in tudi aktivno ter pasivno volilno pravico. Naučni minister določuje dalje v ij-u 14. tega ukaza: „Udj* okraine učiteljske konference volijo zastopnike v deželno konferenco." Po tem takem ni dvojbe, da volitev v deželno konferenco spada v področje okrajne učiteljske konfe renče, pri kateri imajo nedvomno aktivno in pasivno volilno pravico tudi vsi podučitelji in podučiteljice, kateri imajo spričevalo sposobnosti. Določneje se ne more noben ukaz glasiti, kakor navedeni. A vender uas je izključil voditelj konference pri okrajni učiteljski konferenci dne 20. mnija t. 1. od vseh voliluib pravic. Tu očividno kratenje naših pravic se ni vršilo letos samo v okrajih Ptuj, Ormož in Rogatec, ampak tudi po celi deželi že mnogo let. Vsakdur lahko sam razvidi, h kakim veseljem moremo pričakovati velevažnih sklepov deželne konference, ker skoraj polovica učiteljstva ni zastopana vštevši pomožne is provizorne učiteliske moči. Jednako se nam krati pravica pri volitvi strokov-niaka v okrajni šolski svet. kar se godi po vsi deželi, akoprav spadati obe volitvi pod jeden in isti £ 8. ministerskega ukaza, kakor tudi volitev stal nega odbora in knjižničkega odseka; a vender se nam nikdar ni kratila volilna pravica v zadnjih dveh b t vare h. Volitev strokovnjaka se sicer v § 25. lit. d. dež. zakona s dne 8. fsbr. 1869 določuje, da ga volijo stalno nameščeni okrajni učitelji; a besedici „stalno" in „definitivno" sta istega pomena. Ako nima učiteljska osoba pričevala sposobnosti, ne more stalno nameščena biti (po §§ 48., 38. drž. šol. zak. z dne 14. maja 1869). Da izraz „učitelj" obsega tudi na tem mestu vse učiteljstvo : ravnatelje, nadučitelje, učitelje, posvetne učiteljice in vse podučitelje in podučiteljice s jpričavalom sposobnosti, kakor tolmači že večkrat navedeni ministerijalni ukaz, je gotovo brezdvojbeno, kajti po doslovni besedi bi morali le učitelji kot kategorija voliti, in sicer izjemši ravnatelje, nadučitelje in vse učiteljice — zadnjih itak § 25. ne pozna — kar se pa Še nikdar godilo ni. Državni zakon z dne 14. maja 1869 presega po času d-Želui z ikon z dne S. febr. 1869. Ministerske razlage prvega zakona ni moči smatrati kot jedino pravo ravnilo, kajti po sklepu odstavka §-a 40. se naučnomu ministru nalaga zvršitev vsakega deželnega zakona. C. kr. mini-sterstvo ne bode in ni nikdar predložilo v sankcijo deželnih zakonov, ako se ne Btrinjajo v vseh točkah z državnimi zakoni, kakor se je s temi volitvami že toliko let godilo in se Se godi. Politični razgled. Notranje ttožele. V L; ubijani, 12. avgusta. Češki odpor. Poslauec Kaftan po-očal je te dni svojim volilcem o državnozborskera delovanji mladoceške stranke. Izrekel se je za najodločnejšo opozicijo ter zoper nasvet, naj se Mladočehi približajo Hoben-vvartovemu klubu in sicer zato, ker je ta klub preveč v oblasti klerikalcev in konservativcev a tudi zato, ker se rapidno bliža razpadu. Jedina stranka, s katero bi se mogli Mladočehi pogajati, je fevdalno plemstvo, čeprav mnogi plemiči niso naklonjeni narodu češkemu, dočim tisti, ki simpatizu jejo ž njim, nimajo zaupanja v njegovo življeisko silo. Končno skusil je poslanec dokazati, da je mladoceške stranke prva naloga, protestovati zoper krivice, storjene od vlade narodu češkemu, a to ne pred vso Avstrijo, ampak pred vso Evropa. Drugs naloga Mladočehov je ta, pridobiti za svojo politiko prebivalstvo Morave in Slezije ter napraviti most, ki bode vezal iztočne in zapadne Slovane. Avstrijski Nemci našli so močno zaslombo v Nemčiji, Slovani avstrijski naj si jo pridobe v Rusiji. Slovanski program je jedini, ki more združiti Mlado in Sta-ročehe v jedno jedino, nepremagljivo stranko — Ko so še govorili nekateri volilci, predlagal je predsednik shodu resolucijo, v kateri se izreka poslancu popolno zaupanje in zahvala za njega delovanje. Ker se je v tej resoluciji obsojala vladna politika kar najostreje, ni je dal vladni zastopnik čitati, vsled česar je nastal velikansk hrup. Vladni zastopnik razpustil je na to shod, a zborovalci razšli so se šele na prošnjo predsednika, kličoč: Ilanba vlady! Čehi in Poljaki. Glasila poljskega kluba, zlasti „Czas" in „Gazeta Narodovva" postavili so se glede vprašanja, ali naj imajo dežele krone češke svojega zastopnika v ministerstvu navzlic temu, da je večina čeških oblečenih kot pastirji in pastirice, pantomimičen ples, predstavljajoč dohod poročila o miru. V sredini odra bila je zagrnena podoba, ki se je kmalu razgrnila mej sviranjem godbe. Rila je, kakor se je smelo pričakovati, podoba našega obče ljubljenega vladarja. Pantomima je prenehala. Otroci zrli so nekaj časa nepremično v dobro znane resne in vender mile poteze. Na to je stopil jeden izmej malih naprej in govoril s tresočim se in ginjeuim glasom kratek govor v verzih, pozdravljajoč radostno ljubljenega vladarja Franca in hvaležno povzdigajoč nedolžni ročici proti vladarju neba. Tudi meščanstvo položilo je pred podobo vladarjevo pesem, v kateri se proslavlja njegova vrnitev v domovino. Z druže-nimi glasovi zapelo se je „Bog ohrani nam cesarja !" Marsikatero oko je bilo aolzuo, srca vseh bila bo ginjeua. Nj. eksc. gospa soproga generalnega guvernerja podarila je otrokom prav za to slavnost pripravljene prevo/.e iz atlaBa, na katerih je bila tiskana raična pesem našega narodnega pesnika, po svojih, življenja polnih pesniških delih v slovanskem slovstvu slavno znanega profesorja Vodnika. Mej tem dospelo je tudi Vrhniško brodovje in gneča je nastala še večja. Naši vrli sosedje z Vrhnike pri« peljali so se v mnozih ladijah doli k nam, da z nami združeni zakličejo Nj. Vel. prisrčen : Bog živi 1 Njim na čelu so bili gosp. gubernijalni svetnik in okrožni poglavar baron Juritsch, gosp. dekan Vrhniški in vsi drugi odličnjaki iz okolice. Mej novo došlimi ladijami odlikovali sta se dve po svoji velikosti in po načinu, kako sta bili zgrajeni. Jedna je imela na visokem krovu popolno urejeno plesalno dvorano z lestenci, zrcali in drugo potrebno opravo, zbor pridnih godcev v janičarski obleki, a tudi plešočih parov ni mankalo. Druga ladija bila je ste-sana s pet navadnih čolnov in je imela topove, strelne luke itd. ter bila podobna angleški vojuiški ladiji. Nj. eksc. g. dvorni komisar, Nj. eksc. g. generalni guverner in Nj. eksc. gospa soproga so blagovolili počastiti te došle drage goste ter šli na obe ladiji, pozneje so si ogledali po travnikih raztresene oddelke slavnosti. Pri plesalnib odrih kmetskoga ljudstva ogledala si je visoka gospoda nekoliko časa veselo življenje. Potem so stopili vsi na balkon; mimo njega je prišlo štirideset parov kmetskih plesalcev, ki so se že zjutraj tukaj izkrcali. Posamičnim izmej njih podarila je N j. eksc. goBpa soproga generalnega guvernerja tudi atlasaste prevoze, na katerih je bila natisnena druga pese i Vodnikova. Ta pesem utegne zaradi svoje nenavadne ljubkosti in v njej izraženega čuta hvaležnosti ostati bržkone Še dolgo v narodu. Z balkona se je pregledalo lahko večji del okolice. Velika množica naroda, razdeljena povsod poslancev vladi nasprotna, popolnoma na staročeško stališče povdarjajoč vrhu tega, da mora dobiti Pražak naslednika ne samo zato, ker imajo Čehi pravico tirjati to v smislu svoječasnega dogovora s vlado, ampak tudi zato, ker bi sicer v kabinetu odločevali izključno levičarski ministri na škodo av-tonomistov. „Gazeta Narodovva" svetuje, naj Staro-čebi popuste pasivnost in naj zopet stopijo na torišče proti Mladočehom, grofu Taafieu pa pravi, naj se ne da preslepiti, saj niso vsi češki poslanci v opoziciji, ampak moravski poslanci stoje Ae vedno na njegovi strani, teh naj ne odžene od sebe. — Glede očitane pasivnosti ugovarjajo staročeški listi, da stori vlada sama največ zato, da izpodkoplje Staročehom popolnoma stališče in jih sili, pridružiti se opoziciji Mladočehov. Katoliški shod v Uncu. Fosl. dr. Ebenchoch govoril je na shodu o agrarnem vprašanji, povdarjajoč, da propada kmetski stan in da so tega krivi slabi zakoni, ki z Železno konsekvencijo oživotvarjajo slab princip. Bremena, naložena kmetu, so neznosna in ga tirajo mej sociialne demokrate. Zadnji čas lotila se je sicer vlada tega vprašanja, tudi marsikaj že storila, a to še ne zadošča, pomoči je le, če se krščanskim načelom pomore do veljave. Grof S to lb erg govoril je o krščanskih društvih, o liberalizmu, o svobodi in o redovnikih zlasti jezuvitih, vse vprek, ter priporočal ustanovitev katoliških društev. Dr. Chot-kowaki zagovarjal je nedeljski počitek. — V sekcijah bile so tudi že rezke razprave. V odseku za Solo napadali so duhovniški govorniki učiteljski stan, dolžeč ga brezverstva in sovraštva proti veri, cerkvi in duhovnikom ter priporočali ustanovitev učiteljskih semenišč. Posl. dr. Fuchs priporočal je zastaviti vse sile, da se doseže verska šola. — V odseku sa društva izrekel se je princ Liechten-stein zoper resolucijo, da določaj papež kako ravnati, če kolidirajo politični iu verski interesi, Češ, s tem bi se priznalo, da je papež tudi v političnih rečeh nezmotljiv. Sele, ko so princa poučili, da sodi papež politične reči le kot avtoriteta, udal se je ta. Hrvatski sabor. Adresni odsek odobril je od poročevalca predloženi adresni načrt, v katerem se naglasa dobra volja razpravljati in rešiti legislatorne naloge, napovedane v kraljevskem reskriptu. V načrtu izreka se nadeja, da bode te reči rešiti toliko laglje, ker njih rešitev ne ovirajo nikakeršna državnopravna nesporazumi jenja, vsled česar bode saboru moči koncentrovati vse sile na stvari, spadajoče v deželno avtonomijo. Končno naglasa se še zvestoba in uda-noBt do vladarske rodbine in ljubezen do domovine. Itumuni in Mađ jar t. Romunski visokosolci razširjajo poseben spis, pisan v petih jezikih, v katerem popisujejo stanje naroda rumunskega na Ogerskem in ki vzbuja v vsej civilizovani Evropi senzacijo in gnev proti Madjarom. Zanimivo je to. da so začeli sicer za Madjare navdušeni listi svetovati ogerski vladi, naj ustreže Rumunom vsaj deloma, da razcepi tako stranko in jo oslabi „N. Fr. Pr* utemeljuje ta Bvoj nasvet z oziri na vuanju politiko. Ce se bodo Rumuni čutili preganjane in tlačene — piše ta list — ter bodo iskali moralne in gmotne pomoči pri sosedih v Rumuniji, utegnilo bi to postati v slučaji komplikacij z Rusijo jako nevarno. Rumunska bi stopila na stran trojni zvezi sovražnih drŽav in s tem že izdatno oslabila Avstrijo, ker bi bilo dolgo mejo proti Rumunski močno utrditi in nastaniti ondu sila vojaštva. Z ozirom na to in z ozirom na vedno češče glasove svetovnih listov, ki so izrekajo zoper madjarsko poćenjanje, svetuje „N. Fr. Pr." — popustnost. po travnikih, razveseljevala se je na razne načine in gostila se z živili, katera so pripeljale saboj ladije. Razlegalo se je veselo kramljanje in petje. Pogled na to razprostrto, tu se šetajočo, tam plešočo, še drugje veselo uživajočo množico ljudij bil je izredno prijeten. Bila je prava slavnost miru, kajti neskaljena varnost odsevala je iz slebarnega obraza. Na ta način minol je dan, minol večer, dokler se ni proti jednajsti uri ponoči odpeljala vsa množica domov. Ladije bile so obilno razsvetljene, sredi vsake ladije bogato obložena miza, pri kateri se je večerjalo, ko se je vsa družba polagoma vozila po reki navzdol. Sijaj teh mnogovrstnih, razsvetljenih plavajočih kolib, polnih veselih ljudij, bil je nad vse nadeje. Izmej vseh odlikovala se je ladija, na kateri so bili Nj. ekscel. gospod dvorni komisar, Nj. ekscel. gospod generalni guverner in Nj. ekscel. gospa soproga, kajti bilo jo je videti it daljave, kakor da je spletena iz svetlih stebrov. Na čelu vsega brodovja je bila ladija z umetalnim ognjem, iz katere sta spretna umetnika g. Biirn-bacber in g. Zitterer neprestano spuščala v zrak krasno blesteče meteore in druge jednake stvari. Na desnem obrežji reke švigale so rakete, bila so prižgana razna umetalna ognja, primerna slavnosti i dneva. Z vrha grada so se lesketale na jedno uro daleč vidne besede: Te deum 1 a u d a m u s. Polu« V nanje države. Srbske hoiruittje. Bolgarska »Svoboda* v kateri priobčuje Stam-bulov ponarejene listine, prinesla je mej drugim tudi pismo, iz katerega je razvidno, da je srbski metropolit Mihajlo evoječaano rogovilil zoper Milana in se dogovarjal s Karagjorgjevići. To je seveda v Belemgradu vzbudilo silno senzacijo prav tako, kakor članek, kateri je priobčil Pera Todorović v „Malih Novinah" in v katerem dolži Pasica i u tovariše, da so bili tedaj, ko ao morali bežati iz dežele, privrženci Karagjorgjevičev in za nje agitovali zoper dinastijo Obrenović. JPrememba v pruskem ministerstvu. Na mesto odstopivšega ministra notranjih rečij Herrfurtha stopil je dosedanji mioisterski predsednik grof Eulenburg. Liberalni listi niso b to premem ho nič kaj zadovoljni, ker je grof Eulenburg rezek konservativec, dočira prednik njegov ni prisegal ua ta evangelij, ce tudi ni bil liberalec, sicer pa vesten uradnik in jako delaven zlasti v gospodarskem oziru Zmerno - liberalni listi se ne izrekajo nika-keršne sodbe o grofu Ealenburgu, pač pa pravijo, da bode pokazal svoje nazore tedaj, kadar bode rediti občinski red za kmetske občine. Dopisi. Iz Kranjske gore dne 7. avgusta. [Izv. dop.] (Bralno društvo. — Nemškutarstvo pri gasilnih društvih )Le redki so dopisi iz našega kraja v slovenskih listih, bolj pogostoma pa jih nahajamo v nemških novinah. To za nas gotovo ni častno, a kaj bi poročali — k večjemu, da tukajšnje prebivalstvo spi spanje pravičnikov, da dremlje iu se niti ne zaveda svoje narodnosti, kamoli da bi v tem oziru tudi napredovalo! Kako lahko bi v Kranjski gori, v okraji z nad 70O0 prebivalci, ustanovili si bralno društvo — Žal, da se za to nihče ne zmeni, čeprav bi bilo jalto koristno. Pa kako bi mislili na bralno društvo, osnovano na narodni podlogi, ko ima nase ognjegasno društvo, kateremu stoji na čelu župan sam, še vedno nemško poveljstvo vzlic temu — čujte 10 strmite! — da je pri društvu neka) možakov, kateri se prištevajo narodnjakom. Lepi narodnjaki, ki zametavajo svoj slovenski jezik in se pri vsaki priliki in nepriliki poslužujejo preblažsne nemščine. Čemu je našemu ognjegaBnemu društvu nemško poveljstvo? Zliok tega se menda v slučaji nesreče nič bolje ne gasi, obratno, to je še ovira hitremu in točnemu delovanju, kajti večina ognjegascev nič ne u meje vzveličevalne nemščine. Naravno in praktično bi bilo slovensko poveljstvo. A morebiti so uvedli nomščino zato, da bi nekateri modrijani imeli priliko pokazati svojo sposobnost, češ, tako znam, da me še ne razumejo ne. Kolika slepost! Vzdramite se vender možje, pokažite vender, da ste zavedui narodnjaki, da ste možje u neti za napredek in naobrazbo, da ne bodo več s prsti na nas kazali in govorili: To so zaspanci t Danes bila je v Podklancu veselica, na katero so prišla razna ognjegasna društva. Kaj neugodno pa je dirnolo večino razsodnih navzočnikov, ko je videla po pruskem kroju narejene čepice ondot-nih gasilcev, katerim je načelnik c. kr. avstri jski noči je bila, ko je brodovje prispelo na mesto, od koder se je odpeljalo, nasproti hiši g. barona Zoisa. Noč je bila jasna, vse zvezde gledale so na uašo malo zemeljsko razsvetljavo in mesec sijal je svetlo z neba. Obširna hiša g. barona Zoisa, tega čestitoga veterana kranjskega, bisera svoje domovine, katerega spoštujejo prijatelji in nasprotniki, svetila je dofilecem nasproti v podvojenem svitu. Sploh Bta bila okrašena oba brega Ljubljanice z novimi razsvetljavami. Će je kdo ostal samoten v mestu, prišel je zdaj pozdravit domov došle. Vsa množica šla je potem, hvaleč in prestavljajoč vsemogočnega in našega pobožnega vladarja, počivat v svoja do-movja. Godba pa je korakala še nekoliko časa svi-rajoč po ulicah." Zgodovina o plovitvi po Ljubljanici je deloma tudi zgodovina zlate dobe naših vrlih Krakovcev in Trnovcev. Sedaj je vse minolo; „sic transit gloria mundi". Radi verjamemo, da so naši brodarji krvave solze točili po onih časih, in dozdeva se nam, da se moški svet Krakovski in Trnovski niti do današnjega dne ni spoprijaznil z mislijo, da bi si v potu svojega obraza služil svoj kruh z delom, ki je toli prozajlško; rajši se ukvarja z bornim, a bolj poetiškim ribarstvom in raštvom, a vrtarstvo, ki je »jih »nervus rerum", prepuščajo lepšim svojim po-lovicwn- (Konec prib.) poštar Malli. Tudi nemških zastav je bilo precej, o slovenski pa ne duha ne sluha. Sramota in škandal! Za danes zadoščaj to; prihodnjič pa, če bo treba, govorili bodemo še jasneje in povedali brez ovinkov vse, kar je povedati, — le še to naj dostavimo, da kaže letina precej dobro in da je vreme hladno in zlasti prikladno za letovičarje. — + — Domače stvari. — (V Šoštanj!) K pevski slavnosti v Šoštanju odpeljejo se bratje Hrvatje v soboto zvečer iz Zagreba in prenoče v Zidanem mostu ter se pridružijo drugo jutro Ljubljansko-Tržaškemu vlaku, s katerim se bode vozilo tudi več Reških Hrvatov. Poleg „Hrvatskega Sokola" Be vdeleži slavnosti tudi vsa godba Zagrebškega ognjegasnega društva. Kdor je čul to izborno godbo, kateri je vodja naš rojak g. Anton Stockl, ve, da se sme meriti z vsako vojaško godbo. Tako bodemo na slovenski zemlji, v krasni Savinjski in Šaleški dolini imeli zopet priliko stisniti roko vedno milim našim hrvatskim bratom, ki se radi vdeležujejo vsake naše narodne slavnosti. — Iz Ljubljane pojde k pevski slavnosti tudi naš slavnoznani kvartet, gg.: Pavšek, Branke, Lilek in Dečman. Ta vest bode gotovo obradostila vse prijatelje petja. — Poroča se uam tudi, da „Slovausko pevsko društvo na D u na j i" pošlje v Šoštanj iz svoje srede — trojni kvartet. Tako bodo bivši člani tega slavnoznanega društva, katerih je mnogo med slovensko inteligencijo, priliko imeli, da starim slovanskim prijateljem v ta dan stisnejo prijateljske roke in obnove spomine na nekdanje krasne pevske večere „Slovanskega pevskega društva na Duuaji". — (Posebni vlak k pevski slavnosti v Šoštanju.) Opozarjamo še jedenkrat, da se dobivajo vozni listki za posebni vlak, ki se odpelje iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 7. uri 40 minut, v pisarni g. J. Pavlina, pri trgovcu g. Andreju Druškoviču na Velikem trgu in v trafiki gosp. Ćešar k a v g. Souvanovi hiši. C-na iz Ljubljane do Šoštanja je za H. razred 5 gld. za III. razrred 3 gld. 30 kr. — (Družba sv. Mohorja) se prav marljivo oskrbuje z rokopisi. Dobila je, kakor piše „Mir", letos kakih 60 različnih spisov, katere so pregledali presojevalci. Odobrili in priporočili so odboru 13 spisov v porabo, namreč 7 pripovednih, 3 Življenjepise in 3 poučne spise. Darilo se dozdaj ni prisodilo še nobenemu spisu, ker jih odbor zmatra jednako dobre in se še ni odločil. — (Poročil) se je dne 10. t. m. g. Ivan Macber, naš rojak iz Škofjeloke in gimn. profesor v Kotoru, z gospodično Marijo Pepiuo roj. Turina v Kraljevici. — (Vojaške vaje.) Domobranski batalijoni Graški, Mariborski in Celjski odpeljejo se v nedeljo v Postojino k ondotnim velikim vojaškim vajam. — Strelne vaje topničarjev v okolici Krški so končane in so se vse ondu zbrane topničarske divizije povrnile na svoja navadna bivališča. — (Občinska volitev.) V občini Št. Jurij v Ljubljanski okolici bil je voljen županom posestnik g. Janez Š i pel j, občinskimi svetovalci pa posestniki gg. Jož. Hribar, Jož. Tome in Jož. Virant. — (Slovensko pevsko društvo „Triglav" v Radovljici) priredi v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Frana Josipa I. dne 14. t. m. na vrtu restavracije gosp. Matije Klinarja v Radovljici veliko veselico. Vspored. I. Od 6. do 7. ure zvečer svira godba blejskega zdravišča na trgu radovljiškem. II. Ob 7. uri začetek koncerta z nastopnim vsporedom: 1. Slavnostni govor, govori društveni predsednik gosp. dr. Janko Vilfan. 2. J. Haydu : „Cesarska pesem", poje moški zbor s spremljevanjem godbe. 3. D. Jenko: „Naprej", koračnica, svira godba. 4. A. Foerster: „Pjevajmo", poje moški zbor. 5. E Titi: »SUdslavische Ouver-ture", Bvira godba. 6. S. Gregorčič: „Jeftejeva prisega", deklamuje go^pica Kristina Schuller. 7. G. M. Ziehrer: „Wiener-BUrger-Walzer", svira godba. 8. F. S. Vilhar: „Zgubljeni cvet", poje moški zbor. 9. P. Mascagni: Intermezzo iz opere „Cavalleria rusticana", svira godba. 10. A. Foerster: „Zbirka slov. nar. pesmij", pojeta moški in ženski zbor. 11. Th.*Weiss: „Wiener Lieblingsklaoge", svira godba. 12. A. Nedvčd: „Lahko noč", moški zbor se samospevom (g. Janko Pianecki). 13. »Slovanska koračnica, avira godba. 14. »Vse mine", (harmoni-ziral A. Foerster.), ženski čveterospev. 15. M. Vilhar: „Po jezeru", solo na rogu (g. Th. Weiss)ae spremljevanjem godbe. Mej koncertom vrši se sreč-kanje. III. Ples. Vstopnina: Za člane 20 kr., z rodbino 40 kr.; za nečlane 40 kr., z rodbino 80 kr. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. K obilni udeležbi vabi uljndno odbor. — (Lokalne železnice na Spodnjem Staje rji.) Zgradba lokalne proge iz Poličan v Konjice, katero sta prevzela podjetnika L. Miglitsch in F. Possek napreduje vzlic slabemu vremenu povse povoljno. Ta proga bo dolga 15 kilometrov. Za lokalno železnico iz Grobelna čez Slatino do hrvatske meje so podrobni projekti tudi že skoro povse izdelani. Zgradba 33 kilometrov dolge proge razpisala se bode jeseni. — (Laško vino.) V Mariboru odprl je neki žid krčmo, v kateri se je točilo samo „ laško vino." Te dni pa so mu zaprli krčmo, vino pa so poslali v Klosterneuburg, da se kemično preišče. Po tem vinu je pivce vedno glava bolela in je bržkone zraslo v zidovi kleti ter ni bilo niti od trte še manj pa iz laške dežele. — (Za slovenske šole v Gorici.) Ko je dež. predsednik baron Winkler razveljavil ukrep obč. Bveta Ljubljanskega glede samoslovenskih javnih napisov, podprl je svojo naredbo z drž. osnovnim zakonom, ki jamči vsem narodnostim popolno jednakopravnost, — ter priznal, da se je doslej ta zakon v Ljubljani vestno izvrševal, ker so se usta-novljale za Slovence slovenske, za Nemce nemške ljudske šole, ker je reševal magistrat uloge v tistem jeziku, v katerem so bile pisane in ker je končno vsa naznanila izdajal v obwh jezikih. Če ima torej 5127 Ljubljanskih Nemcev, katerim stoji nasproti 24200 Slovencev, pravico tir jati, da se napravijo dvojezični napisi, če imajo pravico do nemških šol itd. koliko boli pristojajo te pravice 7000 Slovencem v Gorici 1 Kakor smo že naznanili, zahtevali bodo tudi Goriški Slovenci dvojezičnih napisov, pred vsem pa zahtevajo, da se jim takoj uBtauove slovenske ljudske šole, katere bi Goriški italianissimi radi preložili „ad calendas graecas". Goriški Slovenci bo že dne 5. avgusta 1891. I. uložili pri magistratu prošnjo za slovensko ljudsko šolo, dokazujoč, da je v Gorici 348 za šolo godnih slovenskih otrok, kateri imajo pravico do pouka v materinem jeziku. Dne 20. maja 1892. predložili bo naučnomu miniBterstvu drugo prošnjo, b podpisi, legalizova-nimi pred c. kr. notarjem dr. Kaučičem; v tej prošnji je bilo izkazanih 439 slovenskih za šolo godnih otrok. Dne 5. julija 1892. bila je v Gorici prva seja komisije, kateri je bilo preiskati razmere, a še do današnjega doc ni sestavljen niti zapisnik dotične seje, kamoli da bi se bilo storilo kaj pozitivnega. Goriški Slovenci poznajo dobro nagibe temu prečudnemu ravnanju in zato sta se zastopnika petentov za slovenske šole gg. dr. liijic in Obizzi obrnila s posebno ulogo dne 30. julija t. I. do dež. šolskega sveta Goriškega; v ulogi sta dokazala evidentno namero komisije, zavleči preiskavo, ki visi že leto dnij, in prosila, naj stori dež. šolski svet potrebne korake, da se zadosti zakonitim tir-jatvam slovenskih prebivalcev. — (Občinske volitve v Zagrebu.) Včeraj zmagala je združena opozicija z vsemi tremi kandidati. Voljeni so bili z 181 do 213 glasovi, vladni kandidati dobili so po 64 do 95 glasov. Izmej 367 volilcev prišlo jih je voliti 281. Dozdaj ima vladna stranka 20, opozicija pa 14 mandatov. Voliti je še 6 odbornikov. Za absolutno večino potrebuje torej vladna stranka samo še jeden mandat, za dvotretjinsko večino pa, ki je potrebna za važ-neje sklepe, trebalo bi ji Še sedem mandatov, katerih pa ni več. Take večine torej na noben način ne more več pridobiti in se bode v najboljem slučaji morala zadovoljiti z absolutno večino nekaterih glasov, ako si jih pribori s pomočjo komandiranih uradnikov. — (Nov hotel v Zagrebu.) Te dni dogovorili so se nekateri odlični Zagrebški meščani in sklenili, da se zgradi nov velik hotel, dostojen glavnemu mestu. Stroški proračunjeni so na četrt milijona goldinarjev. Kakor hitro se bode našlo primerno stavbišče, bode se začelo graditi even-tuelno še letos. — (Razpisane službe.) V Dravogradu na Koroškem razpisana je služba okrajnega zdravnika. Prošnje sprejema do 20. t. m. okrajno glavarstvo v VVolfsbergu. — Na petrazredni ljudski šoli v Središči na spodnjem Štajerskem je razpisana druga učiteljska, oziroma tudi podučiteljska služba. Prošnje do 8. septembra okrajnemu šolskemu svetu v Središči. — Pri Mariji Reki v Vran-Bkem okraji se umešča na novi jednorazredniei služba učitelja voditelja. Zahteva se tudi zmožno-t poučevati v veronauku. Prošnje do 30. t. m kraj-nemu šolskemu svetu pri Mariji Reki, pošta Št. Pavel. — Na dvorazrednici v Pišecah je razpisana služba podučitelja. Prošnje do 10 septembra pri krajnem šolskem svetu v Pišecah, pošta Brežice. — — V Tolminskem šolskem okraji je razpisano mesto podučitelja na štirirazrednici v Kobaridu in mesto podučitelja, oziroma podučiteljice na dvorazrednici v I'o dinel c i. Dohodki obeh mest so III. plačilne vrste. Prošnje do konca tega meseca pri predpostavljenih oblastvih. — (Iz domačih z d r a v i š č.) Do 31. dne m. m. prišlo je v toplice v Laškem trgu 273 strank ali 747 oaob; v Krapinske toplice prišlo je do dne 6. t. m. 1123 strank ali 1529 oseb; v deželno zdravišče v Dobrno pri Celji pa do 7. t m. 455 strank ali 829 oseb. Telegrami Slovenskemu Narodu": Dunaj 12. avgusta. Začetkom 14. leta Taafteovega ministrovanja prinašajo nekateri listi članke, poudarjajoč njega uspešno in plodonosno delovanje ter velika legislatorna dela, rešena v tem času. Dunaj 12. avgusta. Od nekega Budi m-peštanskega lista naznanjena vest, da se brez-dimni smodnik ni obnesel, je neresnična. Vsi poskusi, izdelovati ga na veliko, izvrstno uspeli. Tovarne v Požunu in v Blumau delajo neprestano. Dunaj 12. avgusta. Petdesetletni privatni uradnik Ivan Singer in ljubimka njegova ukrenila zbok pomanjkanja zadušiti sebe in troje otrok z oglenim soparom. Danes našli Singerja in starejša otroka mrtva, ljubimka in najmlajši otrok rešena. London 12. avgusta. Poslanska zbornica izrekla vladi nezaupnico s 350 proti 310 glasom in določila prihodnjo sejo ua četrtek. Besseges 12. avgusta. V rudokopu SSalles de Gagnieres ponesrečila dva rudarja, ker se je pretrgala vrv, ko so se peljali iz rova. Kazne vesti, * (Mrzli pasji d novi.) V Šleziji bilo je te dni tako mrzlo, da je krompir, ki je v polnem cvetu, po/ebel na polji. V mnogih vrtovih posebel je tudi fižol in razne cvetlice zadela je ista osoda- * (Draga knjižnica.) Grof Karo I Spencer prodal je nedavno svetovno znano knjižnico Althorp-tdco, največjo zasobuu »niižnico v Evropi, obsezujočo 45.000 zvezkov nekemu neznanemu kupcu za 225 000 funtov šterlingov. Knjižnica nahaja se deloma v grofiji Aithnrpfdci, deloma pa v Londonu. * (Edison — siromak.) Sloveči ameriški izumitelj Edison, ki je že zaslužil milijone in mili jone s svojini' elekinšknui deli, je —siromak, brez vsega imetja, ki tako rekoč od dne do dne živi. Ves svoj velikauski zaslužek potrosi za razoe eksj>eri-mente. včasih mu uedostaje še v to potrebnih denarjev V takšni st 75 75 75 Prežalostnim srcem naznanjamo v svojem ter v imenu vseh sorodnikov tužno vest o smrti našega iskreno Ijiibljenega očeta, oziroma soproga in brata, gospoda JANEZA ČOPA posestnika. lesnega trgovca, predsednika k raj neg a šolskega Nveta, občinskega odbornika itd. kateri se je danes dne 11. avgusta dopoludne ob 9. uri ponesrečil na lovu ter po kratkem a mučnem trpljenji ua lici mesta, v 53. letu svoje dObe, izdihnil hlago svojo dušo. Truplo predragega ranjkega preneslo se bode v soboto, dne 13. avgusta, iz Most ua Rrczniško pokopališče. Predragega ranjkega priporočamo v bbig spomin iu molitev. V Mostah, dno 11. avgusta 1892. m ') Žalujoči ostali. t Tugepolni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za nas pre-žalostilno vest, da je nas iskreno ljubljeni oče, tast, ded in pradcd, gospod Matija Mathian zasebnik danes ob 2. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 88. letu svoje ddbe, v Gospodu zaspal. Truplo predrazega rajnika bode po svečanem blagoslovljenji v soboto, dne 13. t. m., ob 6. uri popoludne, iz hiše žalosti, na Dunajski cesti št. 16, preneseno na grobišče k sv. Krištofu. Zadušne sv. maše se bodo služile v farni cerkvi pri Mariji oznanjenje. V Ljubljani, dne 12. avgusta 1892. (919) Žalujoči ostali. V „NARODNI TISKARNI" v UUBUANI je izila knjiga: mddne duže. Roman. Češki spisal Vaealav Beue*-Treblssky. Preložil Ivmii Gornik. Mala 8°, 523 stranij. Ceua 70 kr., po pošti SO kr. J za rezanje stisnjenih drož (Jako praktičen za destilovanje drož) priporoča (841—4) Nik. Radiilovič, Gradec. Cenik zastonj in frankovano. Frotl kafclju in preblajenju. zlasti pri otrocih; proti san It-Eenju, bolesnim v vrata, želodci iu ua niekurp se najbolj priporoča (810—h) koroški rimski vrelec — pristna naravna tekočina - wm~ najfinejša namizna voda. ^mm %4slo|rn v I^|nl»lJani pri m. K. Niipnii-u. Pripravlja se prav skrbno s parom iz najčistejših lepodišečih gorskih maline. Steklenica 1 klg. (>5 kr., male Bteklenice po 3.1 kr. Na vago po 55 kr. klg. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po .'t1., klg. mali učnega sirupa poštno teže po 10 klg., po 20 klg., po 4') klg. Stkl. za poBknšnjo zastonj in franko. Piccolijeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska oesta. I"#t«f »./«* nufttt-iia me t»mti gumare tj u s* ofV t*»vm4» »>r#m#«». (59—ti) ■ a) Wnan.fi SSlMMI m * mm mm mm mm -_W-o BO dobro vezanih, mofJhlh peres iz naj-boliše^ii hakrt-nega drats, so s lin m hO.kom tiipeeiruui in moćnim plHtnoium pvilhom preoltlfčcui tur 10—15 lut uobciilli popru« ur zahtevajo. 'JmT~ Pri naročilih /. delelfl naznani naj se VBelej tiatitiičnn mera postelje v notranji lini. "M — Ako se torej dobi za 10 «ld. dober tapeciran modroi- na peresih, je pač neumestno kupovati malovrodue nadomestke, kateri pravemu namenil, Imeti nobro posto'jo, ne ustrezajo. i f I J ANTON OBREZA, tapecirat v Selenliurgove ulice 4. Lastnikom hotelov, vil, kopel i j in zavodov jiopuKt od cene. Žicaste zimnice za vsak« posteljo navadne velikoNti po >^ Mol*l«»v; I afrikom tapecirano in s cvilhom preoblečuue po IS ulil. 714—17) I I t« i I i s I Ji m : : : : : : : : : t m l NOVO! NOVO! Zanimiva in zabavna jo moja tukaj prvič na prodajo izložena igrača Dva smešna o« "Ua. trdno narejena, oblečena kot hurkula, borita se, držeč se za roko, da kaj sinešnejšega še ni bilo videti. To ae lahko in gotovo izvršuje brez vsakeršne priprave, tako da more tudi najmanjši otrok sam oživiti igračo. Ako hočete sebi in svojim otrokom narediti veselje, prosim, počastite me s svojim obiskom. Ta igrača v/prejeta jo bila povsod z največjim odobravanjem. Cena paru 5». do kr., boljše vrste iz papir-msebč 1 «1*1. iu 1 a*l«l. 20 kr., iz stisnjenega papirja prve vrste 1 gltl. SO kr. m '£ a*l