Poltrona pta&ana v gotovini Uto LXll. stev. 184 V L]uN]oni, v sredo 14. avsusta 1929. ceno mu r— Izbaja vsak dan popoidce, izvzemši uedelie in praznike. — Inserati do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, vcčji ioserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300,— Din. — RokopUi se ne vraćalo. — Naše telefonske Stevilke so: 3122, 3121, 3124, 312S In 3126. Udušen upor na franeoski vojni križarki Zaradi komunistične agitacije se je upri del posadke križarke .Waldeck Rousseaua,, in odpo-vedal pokorščino - Pri spopadu med uporniki in na krovu se nahajajoče pehote je bilo ubitih 32 mož Pariz, 14. avgusta. Komunističnl dnevnik L'Humanite« objavlja poročilo, da je izbruhnil na veliki Irancoski moderni križarki »Waldeck Rousseau«, ki je pred nedavnim zašlo vela po svoji brzini, široko zasnovani in dobro pripravljeni upor ladij-ske posadke. Kakor znano, je franeoska vlada odredila to križarko za polletno službo v Vzhodni Aziji, kjer bi imela nalogo ščitili iraneoske interese. Že pred odhodom je bilo opažati med ladijsko posadko, ki je znana po svoji komunistični orijentaciji, neko puntarsko raspoloženje. ^ Temu raspoloženju so dali mornarji duška nekaj ur pred odhodom križarke iz Toulona proti Kitaj-ski, ko so se zbrali na ulicah in pričeli demonstrirati za komunizem in proti odhodu na Ki-tajsko. Proti upornikom je moral odioeno nastopiti komandant toulonske vojne luke, ki je poslal na ulice oddelke pehote s strojnimi puškami, da so aretirali glavne hujskace. Veliko stevjlo mornarjev, ki so tekom preiskav izpovedali, da simpatiziralo s komunističnimi idejami, je bilo zadržanih in prepeljanih v zapore, tako da je bila posadka pred zakasnelim odhodom moćno premenjana. Po odhodu križarke proti Azip je zavladal na njenih krovih zopet vsaj navidezno red in mir- Ko pa je križarka dospela do otoka Cejlon in se zasidrala v pristanišcu Colombo, je ne-kega večera posadka znova posegla po uporu. Poslala je komandantu šievilno deputacijo, ki se je priložila zaradi slabe prehrane in izredno stroge discipline ter radi nenavadnih naporov, zvezanih s to forsirano vožnjo proti kitajskim obalam. Poleg tega je med posadko na Indij-skem Oceanu razsajala tuđi epidemija, ki je zahtevala 15 smrtnih žrtev. Ker je komandant od-bil oritožbo, so se delegati vrnili v osreje ladje, kjer je dobro uro za tem izbruhnil upor. Prvi so se uprli kurjaci, ki so odpovedali poslušnost. Pridružil se jim je tuđi velik del ostale posadke tako, da so morali poveliniki križarke napeti vse sile, da so potlačili upor. Prišlo je do streljanja, v katerem je bilo na obeh straneh ubitih 32 oseb. S pomocjo pehote, ki je bila na križarki, se je posrećilo končno upor zadušhi in aretirati glavne voditelje, ki so bili postavljeni pred preki sodf ki jih je obsodO na težke zaporne kazni. . - * , A/ ■ Krvavi spopadi na ruško-ldtajski me i i Pri Mančuliju so se spopadle kitajske in ruske čete. — Posredovanje Japonske. — Odlocen nastop ruske vlade. — Tokijo. 14. avgusta. Dopisnik »Unrtet Pressa« poroča, da je prišlo pri Mančuliju do krvavih spopadov med ruskimi in kitajskimi četami. Izfd borbe še ni znan. Na kitajski strani ie baje mnoso mrtvih. Isti poročevalec doznava, d^ skuša iaponski ministeT zunanfih poslov Šidehara vsajl v toliko pomiriti Kitajfsko in Ruslk>, da bi ponovno vzpostavii direktna pokajanja. — Moskva. 14. avgusta. Kakor Po-roča Agence Tas. je sovjetska vlada oficijelno izjavila, da ie končno preki-nDa direktna pogajanja s Kitajsko. Prva pogaianja s Kitajsko $o se razbila na tem. da ie bil zastopnik Kitajske brez vsakršnih navodu. 9. avsusta ie nankinŠka vlada ponovno zahtevala d rekna pokajanja in dovolienie za po-tovanje svojega zastorjnika v Moskvo. Sovjetska vlada ie sklenila. da na to drugo zahtevo Kitajske sploh ne odgovori. Anglija in Belgija za izpraznitev Porenja Francija vztraja pri zahtevi uvedbe kontrolne komisije po iz< praznitvi Porenja. — London, 14- avgusta. Na včerajsnjem se-sianku med nemškim ministrom dr. Stre-$emanom in dr. VVertitotn na eni strani ter Briandom, Hendersonom in Hymansom na drugi so se pokazale skoro neoremostlji-ve razlike, ki obstojajo med nemskim in franeoskim sta lišćem giede izpraznitve Porenia hi kontrolne komisije. Veliko vpra-šanje ie, da li bo franeosko javno mnenje odobriW> eventuelni Brfandov oristanek na nemške zahteve, po takofšnii izpraznitvt Porenja. Na tom sos tank« pa se je pokazalo tudl to. da je ostala Francija slede fxoraznrtve Porenja osamljena in da se je ansleškemu stalisču za takojšnjo iznraznhev priključila tuđi Belgija. Zastopnik Belgije je na sestanku izjavil, da bo belgijska vlada umaknila svoje čete s Porenia tetočasno z odhodom angleških čet. Zdl se. da ie bil končno vendarle dosežen sporazum v tem smislu, da Briand zasliša voUške stro-kovnjake o vprašanju, v kolikor bi bilo mogoče umakniti okupacijske čete iz Parenja. Sodi se, da bo odločitev o terminu izpraznitve padla še ta teden. Iz policijske kronike Neprijeten noćni poset. — Dva vlomilca v stanovanju- — Karambol tramvaja z zapravljivčkom- — 100 litrov mleka po tleh. — Po veseljaski noći v zapor. — Ljubljana, 14. avggusta. Nepriieten poset ie doživek danes ponoći Markičeva rodbina, stanuioča na Tr-žaški cesti 18. Bilo ie okoli 3. ziutraj, ko je Markičeva žena začula, krie spa!a sama z otrokom v sohi, dočim ie mož, pek, delal spodaj v pekovski deJavmci, nena-vaden ro>pot. Planila ie iz postelie in skočila proti o-Tcnu, kjer ie opazila neznanega rcmškega, ki je hotel bas zlesti po lestvi skozi okno v so>bo. Markovičeva sa ie za-giabila za rame in 2"a hotela potismiti sko-zi okno, v tem hipu io je pa zagrabil in stisnil za vrat drugi moški, ki se je že Pre.f splazil v sobo. Oržal }o je tako moć-TV), da ni mogla kričati na pomoć. Spusti! jo je Sele, ko je njegov tovariš zopet do-segel varna tla, nato pa se je sam naglo pognal skozi okno. Na ženine krike je pri-hitel Markič, vendar o drznin vlojnilcih ni. ^>ik> ne duba, ne sfaha. Kakor sta pripovedm^ala Markičeva, ki sta ju seveda nepovabljena nočna 20-sta zelo prestrašila, sta bila neznanca oba boli majhne postave in stara okoli 20 do 25 let. Eden od njiiu je bil oblečen v voja-ško obleko. Odnesla ništa ničesar, pač pa je eden pozabil vojasicio čepico. Na strehi sta tuđi pustila denamico. katero sta nameravala odnesti. Lopova sta prilezla po lestvi, ki je ležala na dvorišču in ki sta jo pristavila k oknu- v stanovanje. Sedaj ju i5če policija, ki iima je že na sledu. Na križišču Poljanske ceste in Stross-maverjeve ulice se je včeraj dopoldnc pri* petil precej težak karambol. Okoli 8. je pri-vozila po Strossmaverjevi ulici na eno-vprežnem mlekarskem vozičku posestnica Katarina Vikali iz Mengša, ki vozi mleko v Ljuhljano. Ko je zavila na Poljansko cesto in pakirala tramvajski tir, je v iMem hipu privozil tramvaj in se zalete! v Mbdoji kooec voza. Karambol ie bil ^ako srien. da se je voz močno nagnii, prevrnile iu tazllle so se vse posode z mlekom. Raziiko se ie ^5 h= fjov mleka in ima Vida.bjeva okoh 400 Din škode, ker je bil deloma poskodovan tuđi voz. Viđalijeva ratrjuje, da voznik ni da-ial nobenili signalov in zato ni mogla sh-šati phiiajajočega voza. Nasprotno pa pravi vo?m,- da je glasno rvoml in da Vidah]e\-a najbrže zaradi trušča na vozu naloženih po* sod ni čula signala. Slično ie izpovedal tuđi sprevodnik. Te -dni so policijski agenti prijeli stare-ga znanca. Gre za Aloiziia Omana, s ka-terim so imele oblasti že opetovano oprav* ka. Policij-ski agenti so namreč opazili Omana v veseli družbi tr^b deklet in vpč moSkih, ko j*» popi val vn^kem lokalu, pla-čeval za vino, da je kar t*»klo z miz*, naro-čil avtotakso m ?<* vozil z veselo družbo po Ljubljani. Policija je takoj sprevidela, đa nekaj ni vredu in po veselo prekrokani noči je moral Oman z ostalinai člani družbe vred v zapor- Na polica ji eo ugotovili, da je Oma a =*elm in osumljftn je, da je izvršil dva vloma v Kranju. Pri njem je namreč policija nasla vecje vsote denarja, ki izvira od obeh vlomov. Oman je za*»nkrat ostal v zaporu, pa tuđi z njegovo veselo družbo se bo policija pomenila. Da po slabi tovarisiji rada glava boli, je te dni izkusil neki ljubljanski monter, ki €« je prav prijetno zabaval z dvema lahkokri-lima metuljčkoma. Drugo jutro je ugotovil, da mu je zmanjkala zlata verižica vredna 2000 Din. Moster je zadevo sramežljiv3 pri-javil policiji, ki je sicer obe dekleti pri|ela in zasli^ala, vendar obe odločno tajita tat-vino. Polovična vožnja za kmetski praznik na Krškem polju — Ljubljana. Za veliki kmečki praznik, ki se bo vršil 17- t. m. na KrScem polju je prometno ministretvo dovolilo ugodnost polovične vožnje, ki velja za vse vlake ražen Orijent ekspresa. Polovična vozna ugodnost veli a od 15. do 2O. avgusta. Reforma muslimanske cerkve v Albaniji — Tirana, 14. avgusta. Albanski muslimanski kongres, ki se je vršil te dni v Tirani, je završi! svoje delo in sprejel novi cerkveni statut. Statut irvaja v muslimansko bogoslužje albanski jezik. V vsakem mestu bosta ostali Ie dve džamiji, dočim bodo ostale kot odvišne zaprte. Vsi vtkuf* ski dohodki se bodo stekali v enotno cer-kveno blagajno. Ostale reforme bodo vpe* Ijane s posebnim i pravilniki. Predsednik albanske vlade je sprejel predstavnike mu-slimanskega kongresa, na kttere je imel nagovor, v katerem je naglašal, da priča-kujeta sedaj narod in albanski kralj od predstavnikov muslimanske cettve, da bo* do na viflni svoje naloge m da bodo pravilno iavajali svojo v«oho nm^\ Veliki uspehi danskega arheologa dr Duggle v Dalmaciji V Ninu so izkopali razvaline c crkvice sv. Grgune Ninskega in * našli štiri zidane grobnice. — Šibenik, 14. avsusta. V severni Dalmaciji Še vedno nadaljujejo starinska iz-kopavanja, ki jih vodi danski arheolog profesor dr. Dusgle. Zadnje dni so odkrili v Ninu, ki je v pradavnih časia isral izredno važno vlogo v zgodovini našega naroda, mnogo grobov, v katerih so stari Slovani pokopaM svojce. Neki grobovi so visoki do 6 in. V kršćanski dobi so zaradili na te-h grobovih več krŠČansk'h cer-kvic. Te cerkvice so bile kasneie porušene, a njihove rarvalin« se danes nahajaio več rr.etrov pod zemljo. Te cerkvice so imele razna imena, kakor cerkvica sv. Grgura, sv. Vida rtd. Odkopah so rudi rarvalme cerk\nce sv. Grguna. Pro-f. Duggle je že ugotov:l me-sto, kjer se je nahajal glavn: žrtven'k te cerkvice. Pod žrtvenikom so bile odkr.te 4 zidane grobnice. Ena teh grobnic ie b:li prazna, v drugi so na^li okostje 16 let sta-rega mladeniča. v trerii nknstie 141etae de* klice, v četrti pa okosru neke ma'ere s knmaj rojenima dvojćkoma. \' erohnxah so našli tuđi razne nkraske. drazocenosti. prstane, denar itd. Zanimiv je grob breE okostnUka. Sodi se, da je bil to grob oče-ta jako bogate rodbine. Prrrf. Duzgle noće ugotnviti v^ai pr:h;ižno leto rgradst\e vseh teh cerkva. O do^edannh odkrit"h bo danski arheolog izdal v kratkem znanstveno knugo. ,Jeopelin" Drioravljen za odhod Jutri zjutraj ob 4* uri starta Zeppelin za polet okoli sveta. — Zrakoplov obišce tuđi Švedsko in nadaljuje potem pot preko severne Sibirijc. — Friedrichshafen, 14. avgusta. Zrakoplov ^Zeppelin* je popolnonu pripravljen na odhod. Tehnično osobje je pregledalo vse stroje in ves zrakoplov, ter ugrotovilo, da so vse strojne in ostale naprave v popolnem redu- Zrakoplov bo odplul na svoj polet okoli sveta jutri ob 4. zjutraj. Včeraj popoldne je imel dr. Eckener sestanek s Švedskim kraljem, kateremu je izjavil, da bo zrakoplov odplul najprvo proti severu na Švedsko, nato pa krenil v premi crti proti vzhodu. Vendar definitivna^ routa »Grofa Zeppelina« še vedno ni določena. Sodijo, da bo predo- vaJa, da ho Macdonald odpotov^l v Wa^hinRton najbrž* prvi dni oktr>^>ra. 7 Macdonaldovim prihodom se prisno definitivna pozaianja m ni dvoma, da bo tedai Driškt do ^klenitve m*»ražuma, kateremu se hođo moraje pozneie pri-kLiuCiti tuđi ostale pomorske države, kl imaio već.ie vome mornarice. V prvi vrsti Japonska, Fraticiia in Italija, Kongres Udruženja jugoslovenskega učiteljstva V Zagreb prispe nad 2000 učiteljev iz vseh krajev države. — Veliko zanimanje za nastop učiteljske^a pevskega zbora iz Ljubljane. — Zagreb, 14. avjrusta. Že več kr>t mc-«-ec dni se vrše v Zagrebu priprave za le-tošnji konsres juzosloven^kfga učitcl.Ktva, ki bo zborovalo v Zagrebu od 15. do 19. avgusta. Mnogo dela je povzročila nastam-tev prijavljenih udeležencev kongresa, ki jih bo nad 2OOO iz vseh krajev države. Zbo-rovalci bodo nastanjeni deloma po hotelih, deloma pa po privatnih hišah. 14, avgusta bo zborovanje učiteljev zagreb^kega pover-jeništva. Posebno skrb so posvetili zagreMki učitelji veliki učiteljski razstavu ki bo odprta vse dni kongresa. Na razstavi bo predočen razvoj našega ljudskega šolstva od ujedinjenja pa do današnjega dne, V posebnem razstavnem oddelku bodo razstavljena dela ?olske dece, pedagoški časopisi, mladin-ska književnost, šolski učbeniki itd. Na razstavi bodo razstavile v prvi vrsti zagreh-ške ^olc, udeleže ^e je pa s svojimi naj- boljšimi proizvodi tuđi ostale ljudske iole iz Hrvatske in Slavonije ter iz ostalih krt-icv države. V učiteljskih, pa rudi v ostalih krogih vlada veliko zanimanje za nastop učitelj-skega pevskega zbora iz Ljubljane. O uči-teljskem zboru iz Ljubljane zre upravićen glas, da je to eno najpopolnejsih pevskih organizacij v na*i državi. Pred koncertom ho imel uvodni govor slovenski skladatelj Emil Adamič. Kongres bo zaključen s koncertrmi, tombolo, plesom in šaljivimi prizori. Na plesni zabavi bodo izvoljene tri najlep* *• tuđi že izletničke ^kupine, ki si bodo ogledale Plitviska jezera, kraje Hrvatskega Pn-mn-ia, Sušak ter otok Krk in Rab. Krst kraljevića — Beograd. 14. avgusta. H kr*tu tretj»gt kraljevića, ki bo jutri 15. t. m. na Bledu so poleg predsednika vlade generala Zivkovića odpotovali trije ministri Nikola Uninović, dr. Korošec in dr. Drinković. Sorzna poročila- LJUBLJANSKA BORZA. D«rise: Aroelerdam 22.83, Berlin 13.5525 —lafiSas (13.5675), Bn»elj 7-9306, Budimpešta 9.9275—09675 (&d«26), Cmrih K»i4^ 10B74 (1006.9), Dunaj 8.0052. Lrnsdon 275£!S —276.« (27«-25), Newyr»rk 5« ft7*. Paru 221.82—223/C (222 82), Praga 1v in knjig, večinoma iz 16. stoletja. Kdor nima fantazije in si ne more predstavljati miljeja pred 400 leti, naj si ogleda to sobo. Saj bi prišli vsi ti folijanti in pergamenti ob veljavo, če bi jih postavili v bleščeče, neprašne sveže polirane police v svetio, s parketi položeno sobo. Vse v tej sobi arhiva je 16. stoletje. Police so natlačene s fascikli, ?50 jih je, od 1. 1304 do 19. stoletja, t. j, še nekaj let po odhodu Francozov iz Ilirije. Na policah je nadalje 194 knjig o pre-jemkih in izdatkih od 1. 1581 do 1775. Tu je Še 173 davčnih knjig, 68 urbar jev\ 44 raznih zapisnikov, sodnih protokolov od 1. 1521 do 1785, 127 drugih protokolov, 11 posebnih protokolov in konvolutov \z fran-coske dobe. Na teh policah je neprecenljiv in važen materijal za proučevanje socijalne in kulturne zgodovine Ljubljane. Ljubljanski historiograf pl. Radisc je tu Šudiral staro Uubljano, prav tako prof. Vrhovnik, župnik Vrhovec itd. V to sobo, v njen najbolj srednjeveški kot so potisnili tuđi veliko sliko ranjkega cesaria »Korla«, ki je nekoč visela kje v dvorani Itubljanskegi rotovža. V 16. stoletje so ga zavreli Za policami je skrit tuđi velik širok in draeocen okvir, v katerem je nek-daj visela slika pokojnega *Franceljna*. Kje je on sam, bog ve. Ostal je samo še okvir. Pa še tretii spomin je v tem najstarejšem delu arhiva: velik ščit v katerega smo med vojno zabijali žeblje. Ne vem več, po čem so bili, menda po kronci, spomnim se samo, da sem ga šel nekoč gledat, koliko žebljev *e ima Dragocena omara s siarimi dokumenti Iz 16. stoletja sva prišla zopet k Mani-ei. Prav pred njenim nosom stoji omari, ki Je sicer čisto navidna omara, toda v njej so uhranjeni naidragoceneJSi dokumenti. To je dokumentni arhiv, v katerem je dragocent zbirka listin o Ljubljanski zsrodo-vini. o mestnih pravicah In svobodščinah. 1*5 )ih Je Iz 14. stoletja, 28 te 1S. stoletja 25 \t 16. stoletja, 11. iz 17. stoletja hi m Iz 18. stoletja. Najstarejša je H leta 1320, izdana od koroškeua vojvode rtenrtka U«tv ljančanorn o davkih In čuvanju mestneira zidovia. Natmlajša pt je i* leta 1752, s ka-tero potrfeje etsarJotef II. LJBttJaocanom ^fHiovie inestac pnBBfce. Vse listino so iz pergamenta, lično pisane in dobro shranjene v ovojih. Ljubljana je imela gotovo Še starejše pred 1. 1320 izdane, a jih ni več, najbrže jih je uničil kak požar. Zaoimiva je listina celjskega cro-fa iz L 1406, V tej omari je tndi Levčeva literarna za-puščina, korespondenca itd, ki jo je Levec zapustil mestni občini. Tu so še drugi predmeti zgodovinske ali umetniške vrednosti, srebrna sodniška palica iz 1. 1500, pečat-niki, prepisi ljubljanskih svoboščin in pra-vic, vezani v knjigo. Original teh se je iz-gubil. V Manični sobi z V Manični sobi so razstavljeni še časopisi, revije itd., nad 60 jih je, in Manica kaj rada pove, da jih je bilo, ko je ona prišla, komaj 5 ali 6. L. 1928 je mestna knjižnica sprejemala večinoma brezplačno 62 časopi-sov in revij. Manica jih ima »čez«, pa mora zaradi njih napraviti marsikak korak v redakcije, tiskame. Će jo odslove pri enih vratih. priđe skozi druga in »izfehta«, kar ji manjka v knjižnici Mirnog rede mi je zaupala, da dobi med številnimi in debelimi bukvami, ki jo obđa-jajo, tu pa tam tuđi kako idejo, kako »zrno«, kakor je rekla, za svoje produkte. Obdajajo pa jo knjige razne vrste, kakor pravne, upravne, zgodovinske, medicinske, higijenske, socijalno-politične, prosvet-ne, literarne, vojaške in kdo ve še kakšne vsebine, kajti magistratna knjižnica obsega 3185 zvezkov. Prav pod stropom že so vezani časopisi, »Laibacber Zeitung« itd-, bogata zbirka je revij slovenske žurnalistike, ki se je poslužuje mnogo znanstvenikov, literatov in sličnih ljudi. Dragoces Prcšeren Ražen dragocene zbirke starih dokumen-tov, s katerimi Ljubljančani vsak čas lah-ko dokažejo svoje pravice, mora Manica Čuvati tuđi dragocene Prešernove poezije, ki so bile last po*kojnega Aškerca, pa jih je podaril občini. Knjiga je iz leta 1847, pisana je v gajici. Dragocena pa je zato, ker ima na platnici znotraj prilepljen listek s Prešernovim lastnoročnim posvetilorn, ki se glasi: »Blagorćdni gospodični Aloriji Crobath se predčrzne tć bćkince podđti Dr. Preierin.* V arhivarjevi sobi Dragoceni predmeti so shranjeni tuđi v pistrni g- F*bj*nčič». Omare okoli in oko-li so natrpane. Sten© pokrite z grb i, fotogr«* fijami itd. V omari pri pisahu mizi so v škatlji slo-vensko-nemiki akti od 1. 1770. naprej. Z*ni-mivo gradivo za jezikoslovce. Dragocena je zbirka znamenitih Sloven* cev, Levstikova pisma Stritarju, Janežičeva, Eleiweisovftr Jeranova, Praprornikova pi* srna. Bogata je Jurčičeva literarna zapučči-na. Letos si je arhiv ntbtril tuđi literarno zapuščino »Zadrugatjev«, Canktrjevi, Zu-pančičevi, Kettejevi, Mu-rnovi neobjavljeni prvenci. Med zadtugaTJi je bil tuđi sedanji župan dr. Puc, kakor je razvidno iz tajni* ških knjig. Ta dragocen prispevek je arhiv dobil od vdove pokojnega štefeta. iTpopolnjen je regest aktovskega arhiva, ki ga je začel Aškerc in se je poraeje po* polnoma opustil. V regestih ni vpisana »a* roo vsebina vsakega fascikla, ampak tuđi vsakega akta, tako da je arhrr z lahkoto uporaben za raanstvena rziskovtnja. V ostalih omarah so knjige juridictie in druge vsebine. Zanimiva je okolica arhivar* jeve pisalne mire, za katero sta gedela pred g. FabjančiČem Oton Župančič m Anton Aškerc, ki je bil prvi arhivar od 1. 1898. Pred njim je morda pri isti mizi sedel Peter pl. Radics, ki je 1. 1866. prvi uredil arhiv. Prav pred stropom visi sedaj nađ mizo Stritarjeva mrtvaska maska, pod njo »o fotografije ljubljanskih fupanov, Codellija, Hradeckega, Grasellija. Hribtrja ▼ •oicol-skem kroju in dr. Tavčarja. Katalog umetniii Skupaj z mestnim gospodarskim uradom vodi mestni arhiv tuđi »Katalog urno tvorov ljubljanske mestne umetniške galerije«, ki obsega 196 slik in kipov slovenskih umet-nikov, ki so last občine. Tu to imena Jako« pič, Sternen, Vavpotič, Vesel, Grohar. Ma-leš itd., itd. Većina teh umrtnin je rantav-ljenih v Narodni galeriji. Arhiv in knjižnica sta v najlepftem redu, vse je vpisano v posebne sezname, opremljeno s tekočimi stevilkami in pečatom. Mnogostraosko dekrraof* arhhra Poleg arhivskih in knjižničarskih opraril pa ima mettni arhivar ie druge valne naloge, ktkor naročanje lo errideoco kajig, revij in časopisor za vse magiatratn« urade, šesta vi ja uradne sp4se o mestni zgodovmi; redigira propagandne Članke za domače in inozemske revije, knjige, faaopite. Taki so ; izšli n. pr. ▼ »Uoy-Franz Jo-sefova« voda izvanredno dobrodejno ođvajalno sredstvo. Dob: se v v*eh !«-kamari. dro«er.iah :n špeceriiskih tr-govinah. iimmnmini"'n ojooaaa POTENJE ROK, NOG itd. zane^llivo odstrani »SUDOR -mast lekarn« »Pri orlu«. Celje. Zanimiva izjava Herriota o našem narodu Treba nam je modernih kmetijskih šoL — Jugoslavija dežela si-ja|ne bodočnoeti. — Herriot o haažki reparacijsld konierenci. Včerajinia »Politika« ie objavila rani-mive izjave bivšega predsednika franco-ske vlade in lyonskega župana Cduarda Herriota, ki jlfi je podal nienemu sotrud-niku pred svojim odtiodom \z BeoiTada v južno Srbijo. Med drusrim je deial: »ObČudujem vašo ustrežljivost in ro-stoljubje, na kakrs.no sem redko kie nale-tel. Zahvaljujem se vsem. ki ste mi tako prijetno izpopoh»H moja čustva lju-bezni na^pTam narodu te prijateljske in krasne dežele. V nekoliko dneh, odkar se nabijam med vami, s«m se prepričal, da moji sklepi o Srbih nišo bili popolni v dobrem, v naj-bolj$em smishi in presrečen sem. ker morem napraviti to zelo poučno pot skozi Tašo državo. Krasna je, vi kot domaćini morda tega ne občirtite, kar razumem. ker ste je Že toliko navajeni. da vam i« običajna. Kot predvsem km«tijska država vam je potrebno, da ste mirni. Bodočnost je vaša. Vaš seljak je sijajen kot pol?edelec in kot Človek, član naroda, 6ezar bodočnost je gotova. Mi zapadniaki borno imeli v kratkem težke čaše. Mi iz velikih industrij-skin držav borno s tefkim trudom mori! vzdržati poliedelsko konkurenco in borbo z Ameriko. Vi pa nimate ničesar. da branite. Naravno !e, da vas čika še dosti iz-popoln'tve, toda kadar je kaprtal tu, r* je lahko mzporeiati in pomno-ževati. Vaš po-ljedelski narod **e bo občutil onih težkoč, kakor mi v poljedelski borbi za Amerika. O tem sem se razfovarjal tuđi t ministrom dr. Kumanudijem ter za. opozoril na potrebo, da napravite, kar smo mi v Francijd že storili. Poteg čisto strokovnih peljedetekih šol smo si ostvarili tuđi Soie poliedelskih obrtnikov (les a r ti sa os de la campaj^ie). Taki ljudje so tuđi vam potrebni. Iz njfh se bo razvil oni moćni narod kmetovalcev, ki bo ka*al v obdelovaniu zemlje ono popolnost. kakor v Ameriki. Tuđi nti pri Lyonu imamo tako solo, ki je že vzgojila nekoliko razredov kmetijsksh mojstrov, katerih navzočnost se na vaši že v mnofem občuti. Kmet iz take Sole zna ravnati tuđi z motori em in z vsakftn poljedelskim strojem, elektrika in njena uporaba v poljedelstvu mu ništa niti ma« lo nepoznane stvari, Ijubezen do dovršene agronomije mu razvija moderno delavnost na polju in v obrti. Tuđi vaši bi mo^li o-s-novati take šnle. nujno t>otrebne vaši pri nas ni zaprek za Jugoslovene, ki tako liubijo so-rodno franeosko kulturo. Vi se razvijate normalno, prirodno. Ni treba, da hitite. Vse gre po svojem potu, kakor ie treba. Vaše male n-eorilike, ki jih imate, nišo take, da bi vas morale skr-beti. Mene ne skrbe niti malo. Jugoslavija je zemlja sijajne bodočnosti. o čemer je prepričan vsakdo, kdor jo pozna.< Na vprašanje, kaj sodi o aaaSki korrfe-renci, je odvrnil: »Na haaSko konierenco gledam z relativnim poznaniem podrobnosti samih. Na potovaniu sem in o mnogih stvareh nisem poučen. Morem pa reci, da se haaška konferenca razvija skoro prav tako kakor londonska 1. 1924. Iste težkoče. Isti Snow-den. Tuđi Jaz sem imel takrat z n#m te-Žave. Toda Antfijt je dežela. v kiteri osebne rvtzc mnogro pomenijo. S tovari-šcm Snowdenom sem se takrat spopadcl. Ko pa rrrf ie neki skupni prijaterl omocočil, da sem prišel z njim v osebni stik, so tei-koče izffinile. In bil sem zadovoljen, ko ie kmalu nato prišlo v našem parlamentu do priznanja moj-esa dela v Londonu leta 1924., ko so tuđi nasprotniki rektt, da je Dawesov nacrt dober in da ie zasjgural Francijo. Tedaj sem bil daleč od Pariza in svojega ministrskega veta s tovarišem Snowdenom, pa se je vse dobro končalo. Verujem, da se bo isto zgodilo tuđi seđa] v Haagu « Na vprašanje, ali bo morda še imel posta s Snowdcnom v Haafu, je odvrnil: »Nikdar se ne ve, kaj more nastopiti. Kakor sera vam že rekel, ma Je tuđi sedaj Briand ponudil portfelj v vladi in me klica! v Haag prav zaradi Snowdena, pa sem ođklonil ... Na jesen, po odmoru, morebiti . . .< Weekend Ilirije Danes točno ob 17. »e prifrne nedvotnno ena najzanimivejiih sportnih in družabnih prirediter zadnjih čašo*. Na tporedu so akrobacije, aportne tekme, 13. t. a. oa proći UoNfftaa —Novo tneato—St. J«meJ—Novo merto—Ljub-n»nx, hm 16«.—. Start kl cflf prt tara 3.— na Doieedeki oesti (r»^ gcsdk*> Jutegu). Start «1» 5.30. Oferat uri km KJOO prti St. Jmejem. V đ—«t—■ fcraoaafe Icelajat- Caiavaa kotajM dir-kaiOMn, U 4oaoo 46 B^Mrt sa pmos aa c£Q. — Postbn da-rila: Znia^onter prdBH ao-v« dvfcatao koto *AJOLON«, katero * po4«rl 2. VaJctor Bohioec; kolo preide v takojinšo last zmacova^ca. Dro«o đariio: Nov Tsx»t6tk~tx*wat>-foa, katero k pe4arj| f. A. Raabercar, to**rm-8km nk>z* gramdcioov t L>aMJa«i!. Tret)i, čk-trti i« oatw)Cf0 "■■■ WtWBWB~ t%9* b^t^ J^Br*^V W »^ BBBB9BBBBBBJ Jr*WF^^^^^BW ■^^BBBJ^BBBBJ BBBBBjVB BBa^BBBB^BBB^VV W ^BBB«fl^BlBBBBt BBB^fa^BBlBtaBBBh^BBal ^IBBBBlBBBaBBBBV« ^BB^bT 1BBB kn IIU—. 11 ^BB^ ^BM^^BBl ^t ^Kb^^^^^B^^H^bI' flBBbflkflBB^ ^ B^^HBBBBBBBIBBBbIb^BB^ kotn. 9. Urtič Konrad, 10. Krateer Leopold. 11. Cotič Draogo, 12. TriLz Rajko. val kotesacslđ kMb »Perunc Madooc, 13. Nass Tikr, VxA. VStob »Bdefvers« 1900« Maribor, 14. Zupaoc A3b«, 15. Lamoret Sfavico. l^- Vaoovic* AJban, vsi kol. ktab Celše, 17. OblaF Josip, ASK Pmnorie, 18. Krottč Uvostav. koJ. kkub »Svn*t 19. Ahoi-nac rraoc, 20. Zgw Aikas, 91. Prodao Eda. 32. Kaotolic Ak>teij. 33. Vaiant hraa. M MnM Praoc. vsi motokoL kteb »liarija«, 25. Zanođcar Srofiko, ASK Primorce, 26. Kovanu A loto, ASK Prknorje, 27. Q)OTxjev*ć Tranc. koi. k*ub *Sa-v«« UofaOaoa* 28. OfcUk Jaofao, SK VfteaBc«. 29. Sovekar P*r*I, looi. ktab »UnMNuea« Dofam-nje, 30. Sod]a Pe«T, SK Tihi, 31. Deoei Drd*-ly. raotokol. k*db »ftirija«, 32. Verctftc Jente], kol. fcJnjfc »Zarja«. Zz- Kaše li. Motokoieaarsfc! kteb >IUrHa« ca«>ir*a San« moto-odsdui, da bi se v čim va^etn š«*v*Lu ia-vtI odibori tk4t vriitvc kontrola pn »JobiHStai medfcJ-obsia koparski dvflri-« v nodeik) 18. t. m. DkkaJoa prosa Km 170.— ic Kio dolca, io po-tre-1»o je veeje StcviJo zooeslfinraj koatroi. Q«. fiboi mo^o-odseJia, ki so pripravi}e**i ardato'rati, aaj se iavtfo t sofccuto svećef po 7. r kfafl»kiti proafcoffi r««tavraor}e »Wovi snrot«. — Og. mo-lin llBli m moralo toooo in vratno ravnati po odradbato rodatva dirke, početno bo treba pa-zita, 4a o« pride+o motocikifetj r ntpotrtd-no blifioo diHcaiev. ker bi bila v tete pri-nafn poatooiea brc90fQ)ot (zBBTTaMfmJclta. — Saja Bpr#v8Cfi odoora wt vrii v soooeo d*** 17. t. m. ob J0. v Motat* proaaotih- — Odbor- UaMaaaM pBVačkl podasrav alafbcno. r>a-saa «na 14. t. m. be m bapatiiča SK Iliri* Wtt6rpok> tf«Bioc tekaa me LPP. Za vo tekmo se doioCa skdcSc bwb*w: B- T^anpui <** B^~ we*») rol, S*vec, D. Tn*ocay. T>«ka (O. Ko-vačič). Marko BMv«i» half, »ap«* ***o Mićo' center Je«ko, desoo Gaberšek. (Efbedfenflc, Sra-md). Rez«&rv« v otklepaia. — Vsi «waj nair«-dwi iaraJta moraio biti ob 18. v ^0^**^ ^ H»5e ter se boo aapocoravaaat te odredbe kaatwva!i v snwsta praviL Za LPP: podpradsedialc. Higijereki mtzej HigU«o»ki mtase] daje pimr va« potrebno manje m porođigo adravstvene kulture ▼ njenih najvaiaejiili panogah. Nauk o higijeni i« opka v glavnam na tledača tri zaaoja: 1- Poman je uatroja in ddovanja člo^a&ega taksa. Kako občudujamo ido* derao *»fc«»fc*s naprama, katerih doloranja nm je Točkrat pravo fiudo. Z*n imamo te jtaati za **ak now pojav »trojne in elektro* tehnione vade, kemije itd. Kako povrino m neznatno pa je ljudsko znanje o najbolj umno teatarljeneai *2nrem stroju« — člo-veškem teletu. Kako lahko se ▼ teletu kaj pokrari, fie ga flo^rek tam u« posna dorolj, e>ga prekomemo izraMj*, ptremalo neguje ali ćelo zacemarja. Valno je tinf! dejttra da pokrrarjenih delor ni mogoče zamenjati, krećjem« te jfh more popraviti. 2 Drugo. kar te »dl v&mtmm Sloreku Telikokrat kot balatt. je prašino ztrljtflje. Kako nerazum-no 4ela dane« maitikido i rrojim telamn. i Kbbb^ vbbbbbbb^Bi fuBafl in boubvt a bsbbbb> b^b* * itnh v jocni iivijcnja tuđi ft pravilnim Jiv» ljenjem ne more več uveljavm. In kako malo se zanima ** dohrmt pravilncga ;n ile poslcdue ntprav ihitgii iivljenji. 3 kntko sd/noit kot pe/nanjc te leta m praviln*! liv-Jjenje jt poananjc naše okolice, mitjeja. v f.aterem deiamo m živimo. Ne srne nam biti vseeno, kak;no je naie stanuvtnjt o\ raiijo ter preganjajo, kier jih Ie morejo. Drugi zopet pnpi*ujejo iivthm, in sicer od ntjvečjegt šestica, do mtjhne mravlje, čudne nadnaravne sile, ter se jih ogibajo kjerkoli se jih morejo. Danttnja mladina na primer, ne \o£\ \n ne pozna nai* priprostejših prebivalcev prirode. Ktj rtdo se dogodi, da se zasmehuje titte. ki posve-tijo svoj večkrat režko priborjeni prosti čas opazovanju ;n Studiju prirodnih hiti i. V tej dobi so uvideli v vsem kultumem svetu, da je treba človeka vendar Ie na en ali drugi način zbližati z lepoto prirode in s čudesi stvar^tva, da pa je potrebno, da človek spozna vsaj ta bit jt. ki te nahaiajo večkrat v njegovi neposredni blizini Raz* mišljevtli so, ktko to doseči Najlepte se-ve>da bi bilo opazovanje v protti prirodi. Kdor pm. je to po*.ku4al zunaj. je gotovo tn-idel, da je to zelo tei*vno. Lahko hodiS še tako previOTo6a v pmotno in moralno podporo, da Čimpreje in v popolnejft obliki izpolni si zadano nalogo. Danas: Sreda, 14. avffutta 1»». kttoiičtai: Evrchii, pTavoshivni: 1. avrmsta: Poč- posta. Jutri: Ćetrtek, 15. avffusta 1929. kalohča- ni: Ve4. Gospa, pravoslavni 2. avrueta. Stevan. DANAŠNJE PRJMDITVE. KIbo Matica: Rumena H£:a. Kfcno Ideal: Prva dirka. Weefceod v kopaKšču SK ffirite. PRIREDITVE HA PRAZNIK. Kino Marica: Sanika v hareme Kino Ideal: Ortov. DttURTtZ LOCARKC DsBbb: Tnikocnr, Mestni tri. Ramor, Mi-klošfčeva cesta. Jutri: Leusrek, Resl-jeva oesra. Bohinc, ^ijiska cesta.______ Kako derejo na Kitajskem zobe Neki angleiki tednik je objavil za« nimiv opis dretja zob na Kiujskem. Poklicnih raboidravnikov v deieli no* beških sinov skoraj ni, pač pa potujcjo po deželi ljudje, ki se sicer imenujcjo 2obozdravnike, izvajajo pa »voj po*cl na zelo primitiven način. Zobe pulijo kar z rokami. Kitajec, ki so hoće izučiti te obrti, se mora že v mladosti pridno vaditi in vežbati v tem poslu. Že kot otrok mora znati ruvati in puliti lesene žeblje ix deske. Na ta način trenirajo silo in moć njegovih prstov. In rea se ti ljudje v svojem delu tako temeljito izvežbajo in kale jo tako spretnost, da zbajtjo začudenje. Sila, s katero Kita* jec isdere zob, je tolikšna kakor če bi dvignil 300 ali ćelo 400 funtov. Za laj. sanje bolečin se poslufujejo opija in raznih drugih omamnih in opojnih sredstev. Pacijentu skuia padar doka« i*ti, da povzroćajo bolečine čnri k) jih ima vedno več pri sebi in katere paci« jentu pokale, dim mu izdere zob, di ca sugestivno preprič* o tvojem u«r>ehu. PrBpomo sijoznanM. AvfcmrobilJst je obtiCil tia c«tti: zmanjkik) mn je b©rrcirrt. Po cesti je priDeliaJ w>krit voz in voznFk je |wive-zil avtomobfl nanj ter z* zavi-ekel ▼ b!r?nk> va$. Ko iti v rasi odvezala avtomob;l. ie avtomobilist stisoii dobrotaiku 20 Om v Toko "m mu dejal mimano: »Hvala boru, pa tva le srečno txi5U.« — Jax 5e ne, je odvrnil voitrfk, ▼ soseđmi vaši moram Se oddafl bondn. irt ra frmm doIr vos. fe^ a>h ^^rh^^lB^ j^^^B^ Stev 184 »SCOVENSKl NAROD«, dn* 14. avgusta 1929. Strao 9 Dnevne vesti. — PevsJU zbor učiteJJstvt UJU, Ljubljana, priredi v soboto, DMmaeija< prispela ▼ Dubrovnik. V gruško luko je včeraj priplula. naša križarka »Dalmacija«, ki je prepeljala posmrtne ostanke naših, v Franciji padlih in tam potkopanih vojakov v domovino. Iz EKibrovni* ka odpluje križarka v Split, kjer bo iskrcala krste. — Sokolski nastop oa Jezici v nedeljo, 18. t. m. bo, sodeč po pri javan, veličastna revija sokolskega dela v kairmiškem okrožju, v ljubljanski;! in okoliških dru-štvih, kaj ti domala vsa ta društva so na-menjena na Ježico. Nastopa vseh šestero oddelkov z obveznimi prostimi vajami, člani še z župnitni, Sokoli Šiške pa prika-žejo efektni Murnikov »Turski marš« in slikovito »Devetorico«, ob pol 9. zvečer pa še vaje z gorečimi bakljami. Posebno interesantne pa bodo »Seljačke vežbe«, parne lepih gibov in bosanskih plesnih mo-tivov, katere izvajajo na godbo Sokola I. Člarri Sokola Novo Sarajevo. Orodna bo v prvem delu pokazala znanje Sokolov iz Ježiće, v drugem pa telovadne vrline gostov. Opozarjamo, da prične telovadba že točno ob 3. in da naj bodo telovadci vsaj do pol tretje ure že na zletišču, gostilna »štirn«, Ježića. Pri vsej prireditvi sodeluie prizna-na godba Sokola I. Priredimo obširno ple-sišče na prostem in na podu. Kolesarje od-daljenejših krajev obveščarrro, da iim je na razpolago vama, nadzirana garderoba za kolesa. Avtobusna postaja tik ob zletišču! Vožnja po železnici je polovična. Kdor le utegne, naj priđe 18. t. m. na sokolsko pri-redit-ev na Ježico. Vstopnina 6 in 3 Din. 18. t. m. 6b pol 15. na svidenje. Zdravo! — Družba sv. Clrlla In Metoda je edi-no slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Podpirajte drtribo tk> svojih močeh! Pobirajte Članarino, kupujte m razpečavajte razglednice in narodni ko-lek! 459-n —Poneverbe pri beograjski občinL Raz-krinkavanje raznih afer pri beograjski obči-ni se še nadaljuje. Sedaj so zaprli kontro-lorja klavnice Milana Savića, ki je poneve-rfl večje vsote. Tuđi on je kakor famozni Sef socialnc uprave Gjurić obljubljal, ko so mu priSli na sled, da bo vse povrnil ter si Je izprosil za to tuđi gotov rok. To dobo je hotel porabiti za beg, a se mu ni posrečilo. Policija ga je aretirala v trenotku, ko je ime! že vse pripravljeno za beg. Ker je pri svojih nepoštenih manipulacijah imel pomoćnike, se pričakujejo še nadaljne areta-ctje. — Žrtve kopanja, V Zagrebu ;o včeraj dtotiil v Savi čevljarski pomoćnik Gjuro Jantolek. Bil je slab plavac, vend'ar si je upal v glavno struga Nenadoma ga je za-grabil tok in ga odnesel proti železniškemu mostu, kjcr je izginil v valovih m utonil. Njegovega trupla do sedaj $e nišo našli. — Zadnja vroča nedelja, ki je privabilm po vseh krajih v vodo nebroj kopalcev, je po-v»od z*ht evala ČloveSke žrtve. Tako sta t Novem Sadu utonili kar dve o«ebi. V nedeljo zvečer je utonil delavec Ahmed Ah* metovič, malo kasne je pa kovački vtjenec Krstan Zlatić, dočim so neko mladenko in nekega mladeniča koraaj resili. — V reki Adi pri SuboHci je utoniU 16 letna Marijt Adenkopf, eno uto kasneje pa 16letni Jo* «p Varnoe. — V velikem Bečkoreku je pri kopanju utonil Vaso Blagojević, trradnik tamošnje paroplovne družbe. i Christofov učiti zavod, LJUBLJANA, vpisuje š© ves mvgust in september na Domobranski cesti 7/1. — Vpi«nina 10.— Din, meiečm $olnina ^2^-— Din; revni in pridni gojenci i majo |x>pu»t. — Šolsko leto prične 1. oktobra, ^avod prcakrbuje sl-ulbe. 1646 — Zaereb je izvoli] >Miss Sa»o«. Kakor mano, so priredili z*greb*ki novmaTji pred 14 dnevi na Savi \VcekenadT Ktiser* jeva 2300 glasov. — VI. narijonaliii »riiorAi tomir t Z*-perehn. V n^d^ljo se je pri?el v Zagrebu VI. nacijonalni JUhor»ki turnir ra naslov fWoijofMloega aai«terskeg« prvaka države. Turnirja se uđeležuje 16 igračev, Ljubljano pa zastopata samo mladi Vogelnik in Ga-brovšek. Od Marifcorčanov igra Mesičck. Dosd zda] v temi, tuđi primerno rarsvetli. lj— ZsubDa se je rjava damska ročna torbica z vsebino kljočev in dr. od drogerije Šinkovec Sv. Petra cesta, po Prečnl, Dalmatinovi ulici do Kmetske poscjiMce. Najditelj naj torbico odda proti nagradi v Cigaletovi ulici 13. Mison. 4rX^n —lj Pozor k>vcL Slišimo, da bočejo ne-kateri lovci že s 15. t m. otvorili lov na prepelice. Opozarjamo vse lovske kroge, da je v ljubljanski oblasti dovoljeno streljati prepelice sele s 1. septembrom, Kdor ne bi tega upošteval, bo kaznovan, — SLD. — Pisama PodponMd đraitra stapa ▼ Ljubljani se je preselila ▼ Ktk**rwH*r*o nllco «t 3. n. nadstropH. Vhod Mestni tr^ 22 aK Cankarjevo nabrežje 13. Podpirajte ziasti sedaj najbednejše slepe. ^-L izjava! PotJpisani prekticujem m obiakjem vse, kar seoi talirtca somil o fospej Okorn FranSSIci napram premflcaču Fran-cetu Krvinu. — Ljubljana, dne 10. avnrsta RADION pere sam! Če se kaj iakega pripeti se gospa Mica samo smehlja. Kaj pa more mala nebogljervka zato. Lc hitro čisto oblek-co za njo in svei predpasnik za mamico, saj vse madaže odstrani brez truda le Schichtov RADION Vrtički ljubljanskih vil Vrtnarim že nad 40 let in skusil sem v tei panogi teoretično m praktično pač mnogo sam ali pa sem opazoval vrtlarstvo pri dmgih tuđi v razlićreh krajih. Ljobezen do cvetlic mi je prešla že v kri. Kakor se veselim lastnih uspehov na vrtu* tako tadi motrim pazno nasade pri dm-gfn, kamorkoHi me zanese pot križem Ljubljane ali izven nje. Lepe vile rasto zadnja leta v Ljubljani, kakor gobt po đežju. Večinoma so lepe, najdejo pa se tuđi betonski nestvori. Pri vsaki vili mora biti seveda vrtiček, ki loči objekt od ceste. In na teh vrtičkin vidim kaj žalostne slike. Res redke so iz-jeme. Pri starejšlh vila»h še najdeš ta in tam kaj lepega, dasi je t'jdi to. prvotno res vzorno zamišljeno in strokovnjaško zasajeno, ^grupirano, dandanes večkrat v prav zanemarjenem stanje, brez pravesm negovanja. Vrtički nove&ih vil pa nudiio več moma prav Žalostno sliko. Na prsih ene roke be lahko seJtel vzorno oskrbovane vrtičke v Ljubljani, a brez naoak nisem našei doslej še nobenega. Ni dovolj, da uredi in zasadi strokov-njak v zgodnji sporni adi vrtić, da se opieve vsake knatre, da so sttz\ct posute i belim peskotn, potem pa prepuičene same sebi. Ne, porrdadna dela na vrtitku so le nekak temdj, na katerem se *nora neprestano delati. Pomladni cv-etni nasadi, ki so dober mesec kpi, postaneio kmahi zelo žalostni, pozneje pa naravnost žrrdi, če se ne nadomeste s cvetiicami, ki cveto poleti in jeseni. Mačehe, ki so tako lepe začetkom itaja, so v av^ustu srde. Letni mak, ki zalari v iimiju in ki tako hitro odevete, da res ni vreden nasada, je skrajno neokusetu ko začne delati semen-ske glavić© na golih stebtički.i. In koliko vrtičkov sem vrdel pri nas s takimi »okraski spozna na vrtnarsko stroko. Ravno vrt-narstvo je panoga, v kateri se človek nik-dar ne izuči. Narava stavi vedno nove uranke, vedno se primerijo novi slučaji. Kako mj potem lepo uspevajo nasadi, ki so bili prvotno še tako strokovniaško zasa-jeni, ako vrtnari z nji-ni le narava? Ne-fovanja ie pri premnogih vilah premalo ali pa nič. Vsaj vsak mesec bi moral v^ščak pregledati, kar je zasadil ali sam ali pred davnim časom, pri grmičkih in trainicah namreč, kdo drugi. Mali vrtički bi morali biti v velik olcras vilam in pregled z ulxe na nje vedno za oči blagodejen. Vrtnice prevladujejo pri nas. Naravno, aaj so kraljice cvetlic. A žalosten je pogled na nje. Kakšne opore imajo! Tuđi v tem nrsem našel izjeme, da se k visoko-siebelnim vrtnicam zatikajo premočni, predebeli koli. Kako žalosten i-e poaled na take kole z ulice. Visoko rori ie zelena krema, i med njo in zemljo so prazni koli, naj si bodo tuđi prepieskani. Cemu tako visoko cepljene vrtnice zvezavati, da moraš z lestvico do cvetov? Pri žalujkan je to edino upravičeno, ker same zakrijejo spodnji gofi del z zelenjem. Proti ulici v prvi vrsti naj bi bile nieke vrtnice, za njima porvisobe v drugi vrsti a v zadnji — Ce fe morajo hiti namreč. okus fe različen — visoke, tako se med seboj kriieio in kaj kpo zcolčajejo * cre^ in zdeniom. Pne* ko vTtnic, v zrak štrleči koB so pa krona vseh »riepotf Siar vrtnar. KDOR On ASUJE, mMAPAEDmCfl Avtobusni promet Kranj-Jezersko Z Jezerskoga nam piše letoviičar: D. d. »Autopromeu iz Škofje Loke je iivalevredno uvedel avtobusno zvezo med Jezerskim in Kranjem, vendar pa je vozni red za letoviščarje zelo nepripraveu. Ju-tranji avtobus odhaja namreč z Jezerske-ga ob 7. zjutraj in prihala v Krinj ob 8.30, ko med tem že odide brzovlak, na-menjen v Zagreb oziroma Beoerad, i katerim se vozijo skoro vsi tukajinjnl leio-viščarji. Uprava podjetja nai bi uredila promet tako, da bi odhajal avtobus z Je-zerskega že ob 6. zjutraj in orihajil v Kranj Že ob 7.30 privočasno k brzovla-ku. To bi bilo potrebno uvesti že sedaj takoj, ker se vračajo mno£i letoviščani že dotnov. Zaradi sedanjega vo-znega reda morajo vsi čakati v Kranju od 8.30 do 10.55, da lahko nada>jujejo pot z osebnim vlakom, kar je najhuje, ali pa morajo ča-kati do večera na brzovlak. Mogoče je uprava podjetja uvedi a se* danji vozni red zato, da bi potnikl imeli zvezo t njenim drugim avtobusom, ki od-baja ob 9. v Ljubljano. Pomisliti pa j« treba, da raje vsakdo caka v Krinlu dve ini na vlak, kakor da bi se peljal ie eno uro z avtobusom, ne da bi potem takoj dobil v Ljubljani želetniško rvezo. Ce pi se špekulira s tem, da bi mrštili potniki na poru čim več denarja. \t to zelo na-pačna prometna politfka ^e iz Časa Marije Terezije, ki je odredila, da se grade ceste preko klancev, »da bi vorniki vefi zaslužili«. S tako politiko se lahko doseže edino le to, da se letovlfčar. ki y teh krajih ražen zraka in krasne prirode itak ruma nofoenega posebnega komforta, trd.io odloči, da se nikđar reč ne vrue nazaj. Opozarjamo na to upravo podjetja, kl bi z Upremerobo vometa reda dovetia tuđi to korist, da bi med prigodom jatra-njeia avtob ;^a v Krao] in njeforfcn od-hodom ob 9.30 pornaki iz raznih krajev ob progi, ki potujcjo v Kranj po razaHi posMh, imeli več časa na rarpolago ta svoja opravira. S tem vpra^anjemi naj bi te bavila tvrit Zveza za tujski promet v Ll^btlani. Razstava društva Zoo Razstava živali drustr* »Z*tom na L|ttfe-Ijanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra je mišljena kot velikopotec&a propaganda ideje ustanovitve zooloiktga vrta v Ljubljani. Z razatavo hoće društvo Zoo najsirši slovenski javnosti dokazati, da je njegova temeljna ideja dobra in te-vedljrva. V to avrho se društvo Zoo ni ustraŠilo ogromnega truda in dela ter je napelo vse sile, da poda obiskovalcem >•» »enske velesejmske prireditve kolikor mo-goče obiiren vpogled v iivalstvo Slovenije. Z dohodki lanske jesenske razstave in a članarino ter darovi svojih dobrotnikov ai je nabavilo druitvo Zoo stevilne akvarija, v katerih bo izstavilo vse v slovenskih tc» dah živeče ribe, ▼ 150 kletkah naSc pt*c« pevke, v 30 velikih kletkah ptice ujede, potrebne prostore xa srne. gamae in če mu bo «reča mita, tuđi za mlade raedvede. Razstava živali društva Zoo bo aerftdi svoje obširno&ti in izčrpnosti r&zatavljenega živega materijala ne le v zabavo poaetnt-kota Telesejmske prtreditve. marvrč todi živa lola naši mladini, ki bo Imela na raj> stavi priliko aernaniti ae oaefcno z , k1 |o bo p4a£al r»Č Whko vsak. ki ma je kirfturni nApredek Sfovem-je in njeno gpntoAEs mott^g^ ppi ■& Stran 4 •SLOVENSKI N ARO l.i«, dne 14. av*usta 19&. Mcv 184 tAugust Jšlanche: 1 09 SVrislov:ca. ki pravi: Kdor is.ce kovino, mora biti pripravljen, da naiđe tuđi odpadke. — Cista kovina ie pa vedrio bre-z od'Dadk-ov. —Toda v slabh ča srh se ne kuje iz čiste kovine. — Kako mislite to, madame? — Mis-liim. da se nekaznovano ne sfclepa io mezalians-e in da se brez slabih posledic n-e rudara io nalače buržua-ziji. kajti zlato, ki ga ona pri'naša. ima vedno na sebi sledove rok. ki so ga držale. Markiza ie o-dšla in grof je vstopil k vojvodi. — Tuđi vi ste se me spo nm i li v ne-sre-či, dragi de Vandeuil! — je vzkii'k-nil vojvoda :n hitel prišlecu naprotL — Da, poznam vaše plemenito srce hi vem. da ste ubogi hladnici vedno iz-kazovali veliko naklonjenost. Bodite prepričani, da znam ceniti vaše iskre-o-n prijateljstvo in da vam bom vse življenje hvaležen, da ste se me tuđi v nesreči srvomnili. Pravega prijatelja spoznaš sele v nesreći. Dobrodošli, draži grof! — Jaz in vsa moja rodbina smo vojvodin jo vedno visoko cenili, — je odgovori 1 grof v trdrrem prepričan.iu. da ie žalost vojvode de Beaudreila iskrena. — Kan ne, da kaj takega od nje niste pričakovali? — ie vprašal vojvoda, da bi še boli utrdil v grofu prepričanie. da mu ie žena res po'begnila z baro-nom St. Brisom. — Ne. — In tuđi verjeli b; ne bili, Če bi vam povedal kdo druži, ie-li? — Ne. — Kakor vi, tako tuđi jaz nisem m-ogel slutiti, kakor vi. tako bi rudi jaz ne veriel. če bi mi kdo povedal... O, pa tuđi zdaj nočem ver.iet', a veradar je res. Strašna resnica, ki ubija moje srce. Strašno sem nesrečen, dragi grof! — Videl sem. da vas caka zunaj kočija, — ie pri-pomnil grof po kratki Davzi. — Da, res je. na to sem bil že po-zabil, — ie deial vojvoda. — Ste prišli k meni peš? — Da, zato sem vas hot-el prositi, da mi dovolite odrjeljati se nazai z vaša kočijo. — Vaša družba mi bo v tolažbo in veselje. — je pritrdil vojvoda. — Dobro! Odpeljem se torej z va-mi... imava sicer še pol ure Časa. toda spodobi se, da Drispete tja pred dru-gimi. — Prav pravite, takoj se odpeljeva. Vojvoda in grof sta odšla po stop- nicah iz palače ;n sedla v kočijo. Kočijaz je pognaL Spo toma sta slišala v dal javi grme-nie topov in pokanje pušk, vendar sta Da ves čas rnolčala. Zdelo se je, da je prvi tako žalosten, da se mu ne ljubi govoriti, drugi pa prevreč obziren. da bi svojega spremlje-valca motil. Ker koči.iaž ni naletel na nobeno oviro. čeprav ie bilo po ulicah mnogo ljudi, se ie čez dobrih deset minut ustavi] pred pokojnikovo hišo. Dva lakaja z žalnim trakom na klobuku in rokavu sta odprla vratca ko-čiie, vojvoda in baron sta izstopila. Veža je bila prevlečena s crnim bla-eo-n: in težke srebrne draperije so krasile crno ozadie mrtvaškega odra. na katerem je počivalo truplo bankirja Oeronniera. Pogled na krsto ni pr'.ieten, tuđi če počiva y nii mož. po ka tereni podedu-iemo miliione. Toda še boli neprijetno •e, če ne naidemo krste tam. kjer smo u- r~! gakova li. Vojvoda je zagledal samo crno pre-vlečen in s srebrnim: res-ami okrašen mrtvački od-er, na katerem bi morala stat: krsta. Toda krste ni bilo nikjer. — Kje je pa krsta? — je vprašal presenećeno. —Prav kar so io odnesli, — je od-srovonl vratar. — Odnesli! — je ponovil vojvoda in se nasloni! s koienom na mrtvaški oder — Odnesli in brez mojega dovo-I.:enia» Zakaj so jo odnesli ? — Tega ne vem, monse:gneur. vem pa, da so io odnesli pred pol ure. — Kdo ie odredil. na i io odneso? — Vojvod.nia. — je odgovoril vratar — Voivodinia! — je zakričal vojvoda. Grof d-e Vandeuil pa menda ni bil taxo x>recenečen. kakor vojvoda. Obrnil se ie in njegov pogled se je ustavil na mrtvaško bledem obrazu vojvode de Beaudreila. — Katera vojvodinja? — ie zajec-Ijai vojvoda ves Iz sebe. —Ha! — ie odgovoril vratar, — kdo drug! naj bi odredil. če ne madame la ćuchese. monseigneurova soproga? Vojvoda se ie sesedel na mrtvaški oder. Zdelo se je, da je dob:l mrtvaški oder. k: je bil malo pr^i izgubil truplo, v nadomestilo živega mrliča. Vratariu je padel klobuk Iz rok :n mož je debelo gledal vojvodo. — Skoč;te hitro po kozarec vode! — ie zaklical grof vratariu. — Sai vidite, da vojvoda omedleva, — Križ božji, takoj v^as odvedem mzai v kočijo. — je deial baron vojvodi de Beaudreilu. ko ie bil vratar odše.. vo.*voda se ^ oprnel grofove roke n dal se ie odvesti h kočiji. — Odprite vratca! — je zapoveda! grof laka.iema. ki sta kar zaz:iala. videč Med in spačen zo-spodariev obraz. Grof ie p^magal voivo-di v kočijo in ea nn«sadil na m-ehke blaz:nic-e. — Hitro sedita na svoje mesto! — ie zapo\edal lakaiema. — Vojvoda se hoče odpeljat domovr. Laka^ sta «e umaknila od vrate, katera T'e crof zaloputnil. Ko sta lakaja sedla na svoje mesto, se ie grof de Vandeuil nagnil k vojvodi v koci-o in SDregovoril tako tiho. da ga lakaja ništa mogla stišati: — -Vo; vod ini a de Beaudrel je prebila minulo noČ v moji rodbini. Zdaj je pa doma, ker zdravnik obducira truplo njenega strica. Mislili smo, da se tuđi vi udeležite obdukcije, pa ste omedle'i ob mrtvaškem odru ;n zdi se mi, da bi n-e mogli po stopnicah v prvo nadstrop-ie. ker se vam kolena preveč 5:be. Zato mislim, da bo najbolje, če se vrnete domo\\ Domišljavost. Praktikant se pogaja za službo. — Sprejmem. je deial plaćali mi bo--ste -toliko, kolikor sem vreden. -------- — Še več, ie odvrnil ravnatelj, dobili boste ćelo nekoliko plaoe. Zopet umor iz socut ja Angleški pisatelj Rfchard Corbett i« usmrtil svoio mater, da jo resi bolecin. — Pred senzacionalnim procesom v AnglijL — Conan Ek>yle in H. G. Wels kot prići. Že orihodnj: teden se DriČne v Lon-d-onu senzaciionalen proces za kate reza v'ada v vsei Angli.ii ogromno zani-manie. Gre za umor :z socuria. rbtožen pa ie takega zločina angleški p satelj Richard C^rbett nad lastno maTerio. Zločin, k: za ie.zagreš:! Corbett, ni zločin niti se ne more imenovati um^r. Corbett ni morda spravi matere na oni svet iz korlsfcnlovstva. sovrastva ali os\^ete. marveč iz sočutja in ljubez-ni. ker ni mogel več gledati n'-enega trpljenja. N.ieznva mat; ie namreč imela raka. Pred leti ie Orbetru umri oče. lan: pa ie tuđi mati težVo obo»a. Pisatelj i-e odpotoval z mate";o v Toulon v nadi, da se bo njeno stanie ?boliša!o, toda mati je birala o-d dre do dne boli in vsa zdravniška nomoč je .bila zaman. Zdravn;ki so uffotnvil. da boleha na raku :n da ie vsako 'j-panie za njeno okrevanie '"zsrublieno. To so povedali tud-; Corhettu. Corbett ie zelo liub:l svoio mater in ko ie videl. da n: nobeneza upanja več za nieno zdravljenje, je sklcnil resiti io trpljenja. Predno se je odločil ra usod-n! korak, ie pustil potom medija pozvati duha svoieza očeta. da bi zvedel njegov svet. »Resi svoio mater, kakor hitro moreš!« je bil očetov odgovor. Na- NOGAVICE z ŽIGOM Najboljše, naftrafne^e. zaio 13 najcene^še! to i£ sezel piša teli po morf.u in za zmešal rrnter: med p jačo. Brez ho!e-č:n je mari za vedno zatisn la oči. Corbert ie zapu^t.l sanatorij, s« ođ-pelial v Angh.io in se prijavit sodiičtt v Londonu Sodna razprava proti mr-mu bo prihodnii t^d'en n kakor ome-n.ieno. vlada v vsei Ansrliji. zla^rj pa v pre^tolnic' za njen 7d veI:Van^Vo za-nimanie. Kot pr:či na^t-opita namreč v Prnce«u tud: znana pisatel'a Conan Do"\*le, k?i se ie zadnja leta popolnoma T>o<;vet 1 šrirtizmu in raznim okultnim znanosnm. ie predsedn.'k ans:'e5k;h špirit stov in bo skušal pred sod;$*em dokazati, da Corhett r>od vplivom svnie-zi ^četa *nloh n: m^cel dru^ače ra\"> nat:. B:la ie niegova do]?nost, ugodti oč-erovemu ukazu: če tejra ne b; storil. b: «e duh nad niim siln-o ma^čcval. Psateli H. G. \Vejs bo ćelo zadevo skus^al roiasniti $ psihološkeea in mo-ralnesa sta1;^ča. Kaknr mano. je že lani med raznimi odl;čnimi znan^tven;ki n intelektualci nastala oštra polerniVa, ali ie dovolteno Jloveka usmrt:ti. Če s© mu s tem prkraiša trplienie. To načelo ie zlasti zazovar^ala ilovita danvka piša teliica Karin M;chielis. vendar ie de-loma v iavTfo^ti. rva tuđi med ntelefctu-3lc: naletela na odnor. Na slično štab-šče se ie postavil rudi Weh, kf bo pie-diral za Corbetto\-o oprosfit-ev. Njegovo d-e:aiie se t>o \Velsovetn naz:ranhi ne more smatrati kot umor. Pri deianju nišo odločevali zlobn:" insfnkti. manreč plemeniti na^bi. liubezen sina. Vi ie hotel svo<-> mater rediti tezkeza trpljenja- Mfjdlai — Trdno sem odločen. da \-as po-lmbim. predno on, s« 'Ji£odac> rwau4be z c-avedbo najemniiaie na uiptavo »Sl«v. Naroda« ped sep-ternSxr. 164« Malinovec z najfiaeišim sladkorjem vkuhan, brer vsake kemične priinesi, ga« raatirauo naraven, se dobi v lekarni Dr. G. Piccoli Ljubljana 1 kg 20 Din Pri večgem odjema oeneje. Razpo§:Wa se po poš-ti io železnici Razpis. Gradbeoi odsek Solcoi&keca dni' 6tva v ^tepanji vtsJ odda ndzf-dca. te&arska m mimska. dela m ^eradibo SoJtofeJtega doma v S*e-paaii va». Na Sr ti. p^^o-ii m v^i prn^mođci so na razpolaso do 18- t. m. pTi bratu Franceui Slaoi v Ljubldanii, Poljaai&ka cesta 87/1. d»evoo od pol 14. do vd 16. ure. FV»u4be J« vioftti »to<*m do poliedra doc 19. avarn«a 1^9. V Šrepanjl vaši. 12. apciU I9s29. Prodam već s«air»fa >>s*€^, gofctilfniAJCLh j5^-teaoih steklev. kr*dttkco z roW>m xa fraMco m nekal miz. A.haolMvi c«&t» 5. 1677 Miss Reteče s« v^oln na s krvj aJa p>oatveie- Pon.udi>e aa ur»ra-vo Iđstfa pr>d »Zametao ca«/li stro1. r««kalatf stroi vse pe-n-eralno reparjff-a^io m popo'littft.ma no«v. *+ n« rah'jeu rimrrflantVI Jar^nuilk poc^u pr"-da Sflrak, Marpbor, Pr*ir;uy ?u »q,p hrttt-plaimo vso pojasanjočo iiterttnr©. Mov način O'boavlJanja moči. rdra^-ia ki delovne sposobnost'. — Pi-iitc oa naslov: B»o>rrac tud 23 Ie« oporabOaJo Larocl« uipsal« at ->*dravt)eafc »poimh »>!«nri (tnoef. bek) kao«ok) V saJd Idcamd pci&ca Dio 25 — S »•)ito c>oS15c lekarn« Bi om. Sub Zapaačič. — Za .Narodno tiskana: Trn« JeMrtrt — Za »pravo 4n-iiiseratiii 4el lista: Oioo. CprJstoL - Vsi v Ljubljani.