Z1S. Številka.
V UtfOol i Hrt. ZL »Knin m
zlil leto.
,»Slovenski Narcci** velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: v upravniStvu prejeman:
-/•,0 leto.......K 24— t  celo leto.......K 22'—
r,c>l. leta........ 12—      pol leta........11 —
Mrt leta........6 —      četrt leta......., 550
mesec.......»   2'—      na mesec........ I'90
Ocpisi naj se trankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice St. 5, (1. nadsuo;ie levo,, tek'on st. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzeraši nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta z« enkrat p*) 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka v*^;* 10 vinarjev. -
Na pismena naročila biez isioo.cbne v? osiaive naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon št. S5.
.Slovenski Narod** velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta......tm  13"—
četrt leta....... . 650
na mesec........2*30
za Nemčijo:
celo leto.......K 28 —
za Ameriko in vse~druge dežele: celo leto.......K 30-—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflove ulice št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
ŠKodlllvci UiiNjaiulie občne.
Če je školo v« svakinja, gospa Jegličeva, kaj hvaležne nature, potem lahko podari klerikalnim deželnim odbornikom vsakemu zlato uro z napisom: »V znak hvaležnosti za velikanski dobiček, ki sem ga napravila po zaslugi efež. odbora pri prodaji svoje hiše.« Gospa Jegličeva je namreč svojo hišo na vogalu Stritarjevih ulic in Mestnega trga prodala ^Kreditni banki«. Ta hiša je dobro cenjena vredna svojih 170.000 K. »Kreditna banka« pa je zanjo plačala 260.000 K. torej ravno 90.000 K več kot je vredna. »Kreditna banka« je morala ugrizniti v to kislo jabolko, zakaj če bi hiše ne bila kupila. bi bila čez nekaj mesecev brez strehe. Tak zavod, kakor je »Kn-ditun banka ne more imeti svojih prostorov kjersibodi. Imeti mora primerne, velike prostore nu prometnem kraju. Nameravala j*1 sezidati na Dunajski eesti na svetli bivšega vojaškega oskrbovališča veliko palačo. Pogodila se je z mestno občino in samo va\ svel bi bila plačala po 7o K za štirijaški meter, torej naravnost ogromno svto. Palača, ki bi jo bila sezidala, hi bila veljala nad poldrugi milijon kron. Mostna občina bi bila s tem napravila lepo kupčijo, mesto samo bi bilo pridobilo, obrtniki vseh strok bi bili imeli velik zaslužek. A tu je vmes posegel deželni odbor.
Popolnoma protizakonito je prepovedal mestni občini, prodati ta -vet. Storil je to, da prepreči stavbo novega hotela, ki bi delal konkurenco klerikalnemu hotelu »Union«, ki prihaja vedno na slabši glas; storil je to. da bi napravil mestni občini \eliko škodo in pripravil obrtnike "b jako lep zaslužek in stori! ji to. da prisili Kreditno banko« kupiti hišo gosjK* Jegličeve.
Klerikalna večina dež. odbora se popolnoimi zaveda, da je prelomila [»ostavo in «!a bo upravno sodišče • ,M'rin prepoved razveljavil«! k * iT za-k<-m»h»mno. Toda klerikalcem je bih* že dovolj ust i-'žeiio s tem, rla stvar z;* v leče jo, kajti s t«* i ■ i s<» ž«* ludi «Io->e<rli svoj namen. Vedeli >o namre«**?.
kreditni banki no more izplačati zidanje velik«1 palač«-. <-«' ni <!<•-ležna potresne «lavčne oprostitve. Po-
stava pa pifavi, da so podaljšane davčne oprostitve <leležne samo tiste stavbe, katere imajo %.\0. aprila 1910. prebivalno dovoljenje, ki so torej do tistega dne popolnoma dozidane. S tem, da je deželni odbor mestni občini prepovedal prodati kreditni banki svet vojaškega oskrbovališča, je popolnoma onemogočil *lozitlati do %MK aprila 1910 velik«* palačo. in torej dosegel svoj namen, preprečiti sezi-danje konkurenčnega hotela 1'nitmu.
Deželni odbor je pa tudi vedel, da v tem slučaju mora Kreditna banka kupiti hišo gospe Jegličeve, ker bi sieer julija meseca ne imela primernega lokala, in vedel je, da bo morala kupiti Jeglioevo hišo, naj jo bo treba še tako preplačati.
Svoj namen je dež. odbor dosegel. Tudi če bi upravno sodišče že v prihodnjih tednih ugodno rešilo pritožbo mestne občine, j«* vendar čisto nemogoče, <h» bi mogla Kreditna banka do :$0. aprila 1910 dozidati veliko palačo. V tej sili ni Kreditni banki preostalo nič drugega, kakor da je kupila hišo gospe .Jegličeve in zanjo plačala 90.000 K   več kot jo vredna.
Sedaj Kreditna banka seveda več ne reflektira na svet vojaškega oskrbovališča. Mestna občina bo teško dobila kupea, ki bi hotel za svet plačati četrt milijona. Čakati bo morala men':: se dvajset let. da ta sve» proda /.:< k«-.lickaj primerno ee-no. Kaj bo že izgubila na obrestih! Izgubo bo<lo imeli tudi obrtniki, ker se ne bo zidalo.
Toda kaj vse to, da imajo le klerikalci profit. Zakaj so se pa toliko let pehali, da dobe dež. odbor v roke, če bi zdaj ne želi. S svojim post a -volomnim postopanjem je dež. odbor rešil »Union« konkurence, ki bi bila toliko nevarnejša, ker postaja »1'ni-ou« nekak sten i čn i dom, in pomagal j«* škofovi svakinji do velikanskega dobička. Profil to pa je začetek in konec vsega klerikalnega naziranjn. (V kaže na profil, produ klerikalec boga, vero in .dušo in potepta vse postave.
Res, klerikalni deželni odborniki so zaslužili, da jim gospa Jegliee-va podari vsakemu zlato uro v izraz svoje hvaležnosti in v tolažbo za grenke besede, ki jih morajo požirati zaradi njih postopanja.
Deželni zbori.
Dalmacija.
Z a d e r , "20. septembra. V deželnem zl>oru je bilo vloženih več interpelacij; med drugimi je interpeliral Biankini o pripoznanju študij na zagrebški univerzi in Mitrovič glede trgovinskih zvez s Srbiji!.
Galicija.
L v o v . "20. septembra. Tmli <la-nes so Rusini nadaljevali svojo abstrakcijo. Poslanec Olešnicki je nujno predlagal, naj dež. šolski svet nemudoma poda deželnemu zboru poročilo o ustanovitvi novih srednjih, trgovskih in obrtnih šol z upoštevanjem obeh narodnostij. Predlog je bil sprejet. Odklonjen pa je bil predlog za volilno reforme! poslanca L e w i c k e g a.
Češko.
Praga. LM>. septembra. Mladn-češki klub v deželnem zboru je danes v svoji seji izrekel soglasje s postopanjem klubovih članov pri konferencah z Bienerthom. osobito stališče, da se nemške obstrukcije ne snu* odkupiti. Xa tem stališču bo klub vstrajal tudi še naprej.
„Komenskega" šole.
Dunaj, 20. septembra. V soboto so bila obveščena vodstva za-tvorjenih šol »Komenskega« na Dunaju in v Poštorni, da je priznalo naučno ministrstvo njihovemu rekurzu proti zatvoritvi odložilno moč. Vsled tega se bo >ie jutri začelo na teli šolah zopet poučevati.
Ogrska
A rad. *J0. setembra. Včeraj popoldne je bil ustanovni shod neodvisne stranke v aradskem komitatu. Posl. Hollo j«' izvajal, da je banko treba ustanoviti sedaj, ko so gospodarske razmere ugodne. — Socialni demokratje so imeli danes tu ljudski shod, na katerem s«! zahtevali splošno in enako volilno pravico.
Španija.
M a «1 r i «1 , "20. septembra. Kralj je pozval notranjega in vojnega ministra, naj mu |M>ročata o ž«»lji časnikov, da bi zopet uveljavil konstitu-eiouelne garancije. — Baje je malo upanja. <la se bo to zgodilo, dokler ne bodo Spanci izvojevali kake o«lločil-ii«' zmage nad Kabili.
I !
III shod narodno-rodlkol-neso duaftva.
Iz debate   o   jugoslovanskem vprašanju.
(iospod Novak (Hrvat): »Treba, da preidemo pri tem vprašanju od teorije do prakse. Konečno tega vprašanja gotovo ne l>omo rešili; k njegovi razrešitvi pa «Ioprinesemo lahko zelo mnogo. Pot, katero bomo hodili, bo pot demokratizma in svobodomiselnosti. G. Novak polemizira nato z dr. Turno, ki je v pismu obrazložil svoje naziranje glede jugoslovanskega vprašanja. Dr. Turna pravi, da je socijalna demokracija tisti faktor, ki je vstanu faktično razrešiti vprašanje — ker stoji na stališču internacijonalnosti in interkon-fe^ijonalnosti. In pa zato, ker med narodi jugoslovanskimi prevladuje kmetski in delavski sloj, ki se pa da organizirati proti tujemu kapitalu le v socijalni demokraciji. G. Novak pa pravi, da je pri rešitvi tega vprašanja izključen vsak šovinizem — vendar pa da st* bo moralo gledati na to, «Ia bo omogočeno vsakemu narodu svojo narodno individualnost v popolnem obsegu razviti -— a da je pri tem vsak historizem popolnoma izključen.
Ne stojimo pri tem vprašanju, kakor soc. demokraciji!, na stališču razrednega boja, ampak stremimo za tem, da ta kapital nacionaliziramo, spravimo v narodne roke.
To je torej pot demokratizma. Hodili bomo pa tudi pot svobodomiselnosti. Klerikalizem le škoduje, ker ima svoje težišče izven naroda. Izven vsakega naroda. — Konča svoj govor z izrekom Gumplowieza, ki pravi, da pripada bodočnost na Balkanu Slovanom.«
Po debati je v soboto popoldne govoril g. iur. Zorman:
»o umetniški vzgoji dijaka«.
V začetku kaže govornik na veliki zaostanek umetniške vzgoje v Slovencih sploh: pri razumništvu kakor drugod. Razpredeli svoj referat v tri dele; v prvem razkrije vso mizerijo slovenskega občinstva lepim umetnostim nasproti ter navaja zglede iz dnevnega življejna v potl-kr«»pitev svojih trditev: knjižni trg kaže zevajoče od]»rtine v rubriki, kjer bi se morala nahajati umetnosti se tičoča tlela: nimamo galerij, raz-
• stav, albumov, reprodukcij. Poseže j nato v notranje življenje, okrca ob-čevalni ton, poeta neukusnost in zanemarjenost stanovanj, pohištva, okraskov, stenskih slik, razloži vpliv sličnih nedostatkov na esteškočute-čega človeka. Za vzrok vsemu temu navaja pomanjkanje šestega čuta: čuta za umetniško-poglobljeno čutenje. Po primeri človeka, brez tega šestega čuta, s slepcem brez vida, preide na drugo točko: kaj si pridobimo z vzbuditvijo in razvitkom šestega čuta. Dokazuje, da velika, prava umetnost poglablja smisel življenja, viša naše duševno veselje in nravnost. Postavlja religijo lepote, pod katero si predstavlja obliko barvo in ton; govori o velikih razodetjih te religije in kako vplivajo popleme-nujoče na Človeka pri vsem njegovem tlelaviiiškem tlelovanju. Razvija, zakaj brez notranjega čutenja, brez estetske vzgoje ne moremo u meti velikega umotvora. Po teh in drugih razlagah, navodilih in zgledih dokazuje potrebnost umetnosti za človeka in obratno. Ko je podal nekaj slik o raznih estetsko in etsko visoko stoječih dobah in ljudstvih, p«>-kaže,da se mora umet. nevzgojen človek ali rod brezpogojno mlati in se dati voditi, samoniklim na višku stoječim umom. Pobija nadalje razredno opredeljevanje umetnosti (umetnost za ljudstvo, »fiir Feinschme-ker«, za narodno službo itd.), kajti umetnost je le ena in le eno tudi razumu ištvo. Navaja razmerje slovenskega občinstva naši moderni umetnosti nasproti, ironizira zahtevo po narodni poljudni umetnosti in razklada, v koliko je pravzaprav takozvana »narodna« enotnost, in bodi potem v avbah ali v slogu ali v pravljicah, narodna; za tem pride razmerje kmetskega ljudstva in meščanstva do umetnosti. Zahteva, da bodi vsaka stvar, najmanjša kakor največja, tudi v umetniškem oziru zadosti ji va. Končno še nekrat po-vdarja, porabivši par opazovanih izgledov na sedajšni umetniški razstavi, da naj se nerazviti masi v umetniških vprašanjih nikdar ne da oilločilne besede, stremi a naj se z vsemi silami za povzdigo estetske izobrazbe pri nerazumništvu.
V tretji točki je referent naslikal ves razvitek slovenske umetniške mizerije in navajal praktična sredstva, priročna in uspešna za razoranje te naše ledine. Govori o ljudskih šolah,
LISTEK.
Ko sem se selil.
Iz zapiskov   slovenskega časnikarja
Bilo je v tistih neznosnih dneh, ko se race plode s hitrostjo kužnih bacilov in rastejo iz komarjev najtežji pinegavski konji. V uredništvu, ; ki ga j<« nezmotljiva modrost lastnikov našega lista namestila v tako pripravnem kotu prostranega tiskarni šk t ga poslopja, da bi bil kak Ijudo-žif. ako bi bil živel tedaj med nami, tako!«* «»<| dveh do treh po)»oldrie lahko popolnoma gotove bržoliee rezal *- nas, j«- vladala nepopisna sopariea. »Politika« je le še z največjim naporom vlekla svojo neizogibno portori-ko. Celo naš veledostojni »odgovorni« j** potegnil parkrat z roko po čelu, izdihnil in slekel suknjič. Kaj pa M*h' mi drugi, ki nam dostojnost ni prešla tak<» v meso in kri. kakor zgovornemu*! »Dnevni*« je krat-koiualo« pošteno zaklel in vrgel suknjič in telovnik v koš, a pri »zunanjem-« je le malo manjkalo, da se ni v sedel na svoj stol v samih plavalnih jlačicah. No, pač bi bilo »shokingor<, '" ne hi ž«* bila poletna vročina odnesla na <ležel«» vazi) «»nih nežnih Btvarie, ki si«*er H dno ob tem času Prinašajo v uredništvo pritožbe zoper dijake, ki so oni zapeli podokni-f'°* tej pa ne, ali pa pripevedojajo :,,'lgovornemii« cele storje o gospeh
in gospodičnah, ki so jih vid«d<' v nenarodnih trgovinah, ko ><> tudi sani" kupovale tamkaj. Trilililink!
.•/Odgovorni« skoči k telefonu.
»Halo! Tu. Ljubljana X\0.----
Zdravo! — Prosim!«
»Odgovorni« piše, da vse škriplje. »Dnevni«, ki je prebrskal že vse mog«»<v list«*, da pobere iz njih »naj-aktualnejš«'«, vzame kommo »Ameriko« in škarje ter striž«' in striže, kakor da bi kotel «-eli list napolniti s starimi »vzorci« kak«* manufakturne trgovine. »Politika« j«' ž«' davnaj dokončala svoj«* del«! za današnjo številko, zalo pi-4'ganja setlaj tiskarskega škrata iz slabo vtisnjenih korektor-niii pol. riš«!Č ol> strani velikansk«k kljuke, na katere bi najrajši obesil stavca, ki j«» napravil napake: edino-le »zunanji«, in t<» j<» bila v tem slučaju Moja Prečastita malenkost, se j<» mini neplodnemu »dole«' far ni-«Mit<'«. Sv«!J«» delo, poročilo o razstavi del črevljarskih vajencev, sem že skoro «l«»vršil.
Pa res, j«izil«> me je, strahovito m«' je jezilo. Sicer so se mi živci v teku mojega časni kar je vanja že temeljito utrdili, da me n. pr. ni prav čisto nič iznenadilo ali celo vznemirilo, ako je t u pata m na kakem soei-jalno«lemokratičnem shodu prav pošten«* zaropotalo za^ mojim hrbtom in sem se nato znašel zunaj brez klobuka, pa tudi brez poročila, ali vse to ni prav nič v primeri s sitnostjo, ki me je dohitela zadnje dni.
Le pomislite, lju«lje božji! Ni št' bih) dobro t»*i mesece, kar som dobil prav prijetno stanovanj«4, tako prijetno, tako udobno, kakor ga še nisem imel svoj živ dan ne. Pa ti pride takoh* nekako prvi mesec k meni znan«'«*, ki se kar ni mogel nagledati mojega stanovanja. Vse zemeljske in nebeške blagre je našel v njem, in jaz sam sem se zarotil in zaklel, «la me iz takih zemeljskih nebes ne spravi nobena sila, niti «»genj, niti potres, niti povoden j, kvečjemu le ž«*ja in lakota. In tako sem l«kp<» živel v svojem brlogu <*ele tri mesece.
Napoči četrti mesec. Naštejem prvega l*']»e denaree, pa jih ponesem tja «l«d g«!s|»e hišnici, ki je sicer opra\ I jal a vse časti vredni posel starinarice. Nič ni rekla, prav čisto nič, le|m> je spravila <huiarce, jaz sem pa šel, vesel, <la živim v tak«* lepem miru.
Sodnijskih pisem se nisem nikoli veselil, kajti le predobro sem vedli«* slutil, da kaj dobrega ne bo nik-«lar zame v takem modrem ali uma-zano-belem ovitku. Pa mi prinese pismonoša, bilo je 7. tistega meseca, tako pismo. Roka se mi je tresla, ko sem odpiral pismo, in ko sem je odprl, se nisem upal pogledati, da bi izvedel, kaj mi piše slavna c. kr. oblast. V duhu sem hitro preletel tistih par tednov, odkar so me zadnjikrat zašili za par svetlih kronic. No, prav brez vsega greha res nisem bil, ali grešil sem tako na skrivnem, da gospodje sodniki z državnim pravdni kom vred
niti pojma niso mogli imeti t) niopb prestopkih in pr«'greških. Kili nfe-ki 1m>?
Razgrnem papir —--. Skoraj bi me bila mdela kap. Čujte vendar: moje prijetno, moje udobno stanovanje, moja zemeljska nebesa so mi od povedali!
Hu! hu! Razjokal bi se bil nad to nečloveško zlobo. Mene, najmir-nejšega, najponižnejšega, najvljud-nejšega človeka pod božjim solneejn vreči na cesto! O vnebovpijo«V pregrehe! Meni, ki vendar ne storim niti črvičku v prsti ničesar zalega, pa odpovedati stanovanje! In s čim sem zaslužil to velikansko zlo? Saj sem se vendar zadnjič, ko sem srečal milostivo gnano hišnico, odkril skoraj do tal, in bi ji bil predzadnjič celo poljubil roko, ako bi ne bila slučajno nesla v njej neke posebne vrste pos«»-de. Bože moj, kaj me tako tepeš!
In to še ni bilo vse.
Strašansko sem bil radoveden, kdo se neki preseli za menoj v moj raj. Vsak dan sem s strahom in trepetom ogledoval hišna vrata, kdaj se bo pokazal na njih listič s približno takimle napisom:
Stan vaje
je za ot dat u t hiš iz 2 cimr kuhnja inperteklina uprašat per gauzmajstre od spod
Pa ni bilo lističa cele tri mesece. Moja radovednost je presegala že vse **Je. .     , t,JIU
Kar se ti koncem tretjega meseca, par tlni prcnlno naj bi se izselil, «>glasi zvonec. Greni odpirat. Bil je oni moj znanec, ki ni mogel prehvalit i mojega stanovanja. Vitlela se nisva še <*<lte«laj. Vesel, <la me je p«e setil v moji žalosti, pošljem p«» litr-ček najboljšega in mu začnem razkladati svoj žalostni položaj. Nekoliko čudno se je muzal možakar, a rekel ni le nič, dokler je bilo še kaj kapljice v litru. Ko pa je izpit zadnji kozarec, mi pravi:
»Da, da, so sitnosti, če se mora človek seliti. Saj pravijo, da izda trikratna selitev prav toliko, kakor če bi človek enkrat pogorel. Res, so sitnosti, so. No, pa le potolaži se, saj nisi sam. Poglej, mene čaka sedaj prav isto, kakor tebe. Tudi jaz se selim te dni.«
»I, kam pa vendar prideš«, da te vem najti?« ga vprašam sočutno.
»O, ne daleč! Prav tukajle sem, v tvoje stanovanje!«
Bogme, da nisem najmirnejši človek na svetu, pa bi mu jo bil prislonil eno za ušesa, tako me je pograbilo. O ti nemarna hinavšcina! Napaja se z mojim vinom in mi prevzame moje stanovanje na naravnost zmikaven način! Fej te bodi, grdoba grda! Samo pljunil sem, ali to pa pošteno, in pokazal sem mu jezik. Se povedati mu nisem hotel, kdaj se iz-sejiin. Mislim, da je ta moja hudobija oprostljiva, če je sploh odpustljiv kak greh.
IPtffr nrtninmlM) ^
kake niso in kake bi morale biti, biča srednješolski vzgojevalni sistem in razkrije zle posledice v visokih šolskih letih in nadalje v javnem življenju. K sklepu ]>oda nekak program za bodoče delo, poziva tovariše, da hodijo pridno obiskavat vseučili-šena predavanja, nanašajoča se na umetnost, polaga te in slične svete zlasti bodočim vzgoje vatel jem mladine na srce, ki bodo-vršili s tem veliko kulturno in hvaležno delo v Slovencih. Po par dodatkih, tičočih se zbiranja umetnin po deželi, sklene v lepih, gorečih besedah s še enkratnim pozivom po stremljejnu, da bi bili dvignjeni na pot. ki vodi v veliko kraljestvo lepote in duševne sreče.
Pri debati je g. Lah spregovoril nekaj dodatnih misli; g. Kibnikar je povdarjal potrebo zopet nega oživlje-nja umetniškega društva in vzgoji-tev špecijalistov za umetniško stroko: g. Šnialc pa je zahteval za lep procvit slovenske umetnosti blagostanja na deželi.
Zaključno zborovanje.
V nedeljo dopoldne so se zbrali udeležniki shoda v dvorani hotela »Tivoli« k zaključnemu zborovanju, ki ga je otvoril g. Kurim. Spomi-minjal se je predvsem septemberskih žrtev in jim je zaklical »slava«. Nato je prečital še nekatere pozdravne brzojavke in dopise ter je naznanil, da so na dnevnem redu samo resolucije. Resolucje so bile sprejete soglasno. K sklepu je povzel besedo g. R i h n i k a r. »Pred tremi leti,« pravi govornik, »bi ne bili mogli zborovati v Ljubljani, javnost Vam je bila nasprotna. Danes pa se Vam Ljubljana klanja, klanja se Vašemu delu. Videli ste to na kolodvoru, videli na koncertu, na večeru »Slovenije« itd. S III. shodom svojim je narodni rn-dikalizem zmagal na celi črti. Zborovanje je prineslo lepih in trajnih sadov. Zadelo je na dva nasprotnika: na klerikalce in na vlado. Oba sta se blamirala. Nam je zelo prav, da smo zborovali po § *J, kajti govorili smo lahko tako odkrito, kakor bi na javnem shodu ne mogli; tako jasnih besed bi noben vladni zastopnik na javnem shodu ne dopustil. Čestitam Vam na izvršenem lepem delu in Vas vspodbujam, da nadaljujete v tem smislu. Odvzeti morate klerikalcem vse dijaštvo. Kličem Vam: na svidenje na IV. narodno - radikalnem shodu.« Gosp. K o r u n se je nato zahvalil za darežljivost, prijaznost in naklonjenost predvsem županu Iv. Hribarju, Čehom, Hrvatom, Srbom in Bolgarom za obisk shoda, dalje narodnim damam, pripravljalnemu odboru, Filharmoniji in sploh vsem, ki so pripomogli, da je shod tako krasno uspel. Ko se je še gosp. Zala r imenom udeležnikov zahvalil predsedništvu za jtožrtvovalno in vzorno vodstvo shoda, je predsednik zaključil III. narodno - radikalni shod.
Dopisi.
Iz Litije. .Malo je krajev, kjer bi se v narodne in dobrodelne namene toliko žrtvovalo, kakor baš v Litiji. Vse sile smo osredotočili    v    prepotrebni Ciril    Metodovi    družbi vsa ki gostilni, in teh je v Litiji mnogo,je nabiralnik. Vsak gost plača pri cehi tudi za družbo. Naravnost lepe vsote pošilja iz nabiralnikov blagajnik mesečno glavni družbi.    Nič manj požrtvovalni nismo napram bralnemu, gasilnemu in planinskemu društvu; podpiramo tudi Zagorsk. Sokola, pevsko in bralno društvo,    ter požarno hrambo v Šmartnein itd.    Pred nedavnim časom smo napravili Ciril-Metodovo veselico. Nad 500 K je bilo prebitka. Sedaj   se  snuje telovadno društvo »Sokol«. Treba bo zopet poseči  globoko v žep.  Radi podpiramo vsa  napredna društva. Kar pa nam preseda, so vedno se ponavljajoče pole, ki krožijo med nami in v katerih s«* vedno pritUka na žepe. Pomisliti pa je treba, da smo skoraj vedno eni in isti, ki odpiramo mošnjičke. Pri zadnji Ciril-Metodovi veselici si potrosil 15 do HO K, nekateri   še več. Včeraj je zopet circuliraln i>ola, a za odkup novoletnih voščil izide sigurno nov cirkulandum.    Vse    kar je prav. Pole so postale že odijozne. To si naj zapomnijo tiste dame, ki vsa ko priliko porabijo, da razpošiljajo pole in s temi atakiraju vedno ene in iste žepe. Ko bi bili milijonarji, bi ne protestirali, saj smo vsi vneti za narodne in dobrodelne  namene. Izgovor, da se nobenega ne sili k plačevanju ne velja, kajti če pridejo dame ■ finim tonom v hišo, ne moreš jih odstraniti, ne da bi j>osegel v žep. '_ V soboto dne 18. t. m. vršil se je shod za ustanovitev Sokola za litijski in šmartinski okraj.  Nad vse pričakovanje sijajno uspeli shod je otvoril sklicatelj g. vodja J. Roglič,   ki je pozdravil odposlanca slov. sokolske zveze brata Kajzelja, zastopnike »Zagorskega Sokola« ter vse domačine udeležnike. Zahvalil se je   zlasti za mnogobrojno udeležbo, ki kaže, kako potrebno je bilo ravno   snujoče se
društvo. 122 navdušenih bodočih Sokolov zbralo se je da vresniči, dolgo gojeno željo po ustanovitvi prepo-trebnega Sokola za Litijo in Šmartno. V kratkih, a jedrnatih besedah razloži g. J. Roglič pomen ustanovitve društva ter ideje sokolske, ki vedno bolj in bolj pronica v narodove mase. Predlaga predsednikom zborovanja poštarja g. J. Modica, ki je bil izvoljen z vzklikom. Sprejemši predsedstvo se je g. Modic zahvalil za častno mesto ter inizdravil še enkrat prav srčno vse navzoče med njimi zlasti vrle Smarčane, ki so s svojim pevskim društvom »Zvon« mnogo pripomogli h krasni vršit v i sijajnega shoda. G. Modic je poživljal k vztrajnemu delu in neoinahljivosti ter narodni značajnosti, kar je najboljše jamstvo za uspešno delo, ki ga začenjamo z tolikim veseljem in navdušenjem. Zastopnik zveze sok. društev brat Kajzelj je pozdravil v vznesenih besedah ustanovitev novega društva ter g. župana, zastopnika litijske občine F. Slanca. Povdarjal je pred vsem nalogo Sokolstva, ki mu je prvi in edini cilj krepitev duha in telesa. Naglasa demokratizem ter naprednost, ki sta v Sokolstvu vtelesena. Brez reklame, a vztrajno gremo naprej, in zmaga bo naša, ker bijemo boj za poštena načela. Na govornikov predlog izvoli se nato pripravljalni odbor za ustanovni občni zbor. Izvoljeni so bili gg.: Jakob Roglič, Pran Pogačnik, Josip Modic, Ivan Demšar, živinozdravnik; Krnil ter Makso La-jovic in Julij Mavčič iz Litije ter Fr. Knaflič mL, Ivan Razboršek, Miha Debeljak, Leopold Mandelj iz Sinart-na. G. župan Fran Slane se zahvaljuje za presrčen pozdrav ter raz motriva v daljšem navdušenem govoru litijske razmere, |H>vdarjajoč, da se je udeležil že veliko litijskih zborov na j, da pa št* nikdar ni videl toliko odkritosrčnega navdušenja in tako mnogobrojne udeležbe kot danes. Veseli ga vsestransko zanimanje za sokolsko društvo, ki pomenja novo življenje, novo dobo lepemu litijskemu in šmarskemu okraju. Zato obljublja tudi naklonjenost in dejansko pomoč občine litijske, ki je in bo vedno podpirala vse k<ir ji more koristiti. Nato govori obširno g. pravnik Sribar, baveč se s Sokolskimi razmerami naših bratov obmejnih Slovencev. Tudi med njimi se širi sokolska misel tako hitro dasi imajo vedno sovražnika za petami. Pozivlje k vztrajnosti in značajnosti. G. Krnil Lajovic spominja se obletnice nedolžnih žrtev Adamiča in Lundra. Zborovalci se v znak žalosti vzdignejo raz sedeže. Končno se g. predsednik še enkrat zahvaljuje za častno udeležbo in bodri opetovano k vztrajnosti pri za početem delu.Pozi vi ja, da najsenik-dar in nikjer ne reagira na ostudne napade in pobalinsko obnašanj«1 nasprotnikov. Preziranje bodi odgovor podlemu obnašanju. Nato zaključi sijajno zborovanje, kakršnega Litija še ni videla. Na veselo svidenje na ustanovnem občnem zboru našega Sokola! Po oficijelnem delu razvije se animirana zabava, pri koji se nabere za zagorski Sokolski dom 55 K 41 vin.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21. septembra.
-j- Zopet zaplenjeni. Srn »eno številko so nam zopet zaplenili. Konfisciran je našega lista spada menda med varnostne odredbe. Kadar so sklicani orožniki in pripravljeni vojaki in kadar se haremu Schvvarzu hlače tresejo, tedaj je t ml i »Slov. Narod« vedno konfisciran. Pri vsi škodi, ki nam jo provzroča to preganjanje našega lista, nam te kanfiska-cije vendar tudi nekaj veselega izpričujejo: Kako velikanski vpliv pripisujejo našemu listu.
-J- Deželni odbor je sklenil, da ne mor** priporočati odobritve izvolitve poslanca Višnikarja, ker i mesti niso volile tiste kmečke vasi, ki pripadajo tu in tam k mestnim občinam. Ta sklep je v direktnem nasprotju z judikaturo državnega sodišča ter je tudi prelom tistega kompromisa, ki je bil svoj čas sklenjen radi volilne reforme. Ta čin silovitosti vzamemo na znanje!
+ Obletnica 20. septembra. Tudi sinočni večer je mirno minil. Črne zastave, ki jih je bilo včeraj še veli ko več kot v nedeljo in obiskovanje groba Adamiča in Lundra —   to je bila edina manifestacija, a ta je bila impozantna, navzlic vsemu teroriz mu klerikalcev in   gotovih drugih faktorjev. »Slovenec«, ki   je   v prav svinjsko pisal o narodnih žrtvah in o narodnem žalovanju, tako svinjsko, da se je čitateljem želodec obračal, je tudi včeraj nadaljeval   s svojim psovanjem in zasramovanjem. Obletnico 20.   septembra   je »Slovenec« praznoval s tem, da je igral vlogo hijene na bojišču. Kako je svoje početje in njega vpliv sam cenil, se vidi iz tega, da so v »Katoliški tiskar, ni« zabarikadirali stroje in vse pri-pravili za obrambo v slučaju kakega napada.   Torej »Slovenec« je svoje pisar jen je sam cenil tako, da je sma-
tral kot mogočo reakcijo občinstva v obliki — napada! Na srečo se ni zgodilo nič. »Slovenca« strah je bil prazen. Noben človek se ni zmenil za »Katoliško tiskarno« in se tudi ne bo. Sicer pa ne dvomimo, da bi bila policija že storila svojo dolžnost in preprečila vsak izgred. Komično pa je, da tedaj, ko so »Sloveučevci« tre-j>etali pred občinstvom, pišejo v svojem listu, da jih je Ljubljana — poslušala. Dvajset tisoč ljudi je romalo na grob Adamiča in Lundra in vsak teh dvajset tisoč oseh je s svojim obiskom groba narodnih žrtev pokazal »Slovencu« svoje zaničevanje. Naj le gredo »Slovenčevci« jk>-slušat ljudi, kako sodijo o njegovem početju, pa 1k> spoznal, kakšen uspeh je dosegel. Tak aspeh, da mu bo še stokrat žal!
H- Kako so žalovali klerikalci? 20. septembra so naši klerikalci opij u val i vse, opij uvali so grob nedolžnih žrtev Lundra in Adamiča; opij u val i so one, ki so položili vence ni njihov grob; narodne ženske, ki so obsule njihov grob s cvetkami; opljuvali one tisoče ljudi, ki so sploh obiskali grobišče naših mučenikov; opsovali one, ki so razo beza I i v znak žalosti črne zastave; ojasovali one, ki so si na ta dati nadeli črne ovratnice; zajedno pa so pokazali kako se ima praznovati ta dan narodne žalosti. Klerikalni poslanci in drugi veljaki so šli na deželo na politične anoda, šli so se sprehajat v tivolski gozd in šuntali so v dcželnovladni palači ter na Dunaju zoper Slovence; klerikalni agitatorji so letali pa mestu, pritiskali na hišne posestnike, ki so že razobesili zastave ter jim celo pretili, da jim deželni odbor ne bo olajšal potresnega posojila. Na hotelu »Fnion« in drugih klerikalnih poslopjih, kjer visi zastava že, če se zbere |>et mežnarjev za frančiškansko cerkvijo niso razobesili zastave. Skratka: Naši klerikalci so praznovali 20. september zgolj notranje, lirez vidnih znakov in ravno tako prisrčno kot baron Schwarz ali pa vojaki 27. pešpolka.
—    »Kramarstvo  in materijalizmi«. »Slovenec«, kateremu je seveda zelo malo po volji, da pohajajo naši <lijaki vedno v večjem številu češke visoke šole v Pragi, odkoder prinašajo v domovino vedno več svežega protiklerikalnega   duha,   je zadnjič zopet enkrat svaril slovenske akademike pred Prago, češ, ne hodite tja, da se ne na vzamete češkega »kramarova    in    materijalizma«. Pametni ljudje,   ki Čelir   bolje   poznajo kot »Slovenec«, so se seveda    tisti notici prav <»oI srca smejali. V zadnjih dneh smo imeli    priliko v naši beli Ljubljani }K>zdraviti mile češke akademike, ki so v ogromnem   številu prihiteli na IIL narodno-radikalni shod; in pri tej (»ri 1 i ki so češki naši prijatelji na naravnost sijajen način ovrgli »Slovenčevo«   zlobno   trditev a ■krainarstvu     in materijalizmu«: zbrali so med selaij.   kakor   smo že včeraj poročali.   200 K ter jih darovali Ciril-Metodovemu «>brambnemu skladu. Darovali niso tega ztieska le zato, da denarno podpro našo družbo, temveč predvsem tudi zato.   da opo-zore vso slovensko javnost na pomen našega najpotrebnejšega obrambnega društva in tla vspodbude vse Slovence,   ki jim je sploh   še   kaj mar Slovenstvo,   na   delo   za slovenske manjšine. Češki dar dragih nam če-• k i fi dijakov nam   je   zato   mul vse jub in drag,   saj se v njem   na prekrasen način zrcali praktična češko-slovenska vzajemnost. —    Culi smo tudi od Čehov, da nameravajo prirediti meseca decembra t. 1. v Plzni veliko slavnost s predavanji o Slovencih v korist    naši   šolski družbi. — Kaj ne,   ljubi »Slovenec«, »kramarstvo in materijalizem«!
+ Infamija. »Slovenec« je včeraj zapisal v svojem listu: »Češki dijaki so radikalcev |>ostali tako siti, da so komaj dočakali trenotek, da gredo.« Na to infamijo bo »Slovence« dobil zuslnže^ii odgovor — kakor se nam poroča — od? češke strani same. »Slovenčeva« nesramnost je prozorna, rad bi s tako, apodiktično izrečeno trditvijo kalil dobro razmerje med češkimi in slovenskimi naprednimi akademiki. Seveda se mu to ne bo posrečilo. Nam je konečno čisto prav, da »Slovenec« tako piše, nam ne škoduje, olajšuje pa nam delo informirati Slovane o kulturni in mo-ralni višini slovenskega klerikalizma.
4- Zakaj stokajo? Katoliška »Straža« se grozno jezi, ker je dal dr. Kukovec v deželnem zboru štajerskem podpisati svoj predlog socialnim demokratom in ne slovenskim klerikalcem, ki so, kakor trdi »Straža«, izvoljeni na narodnem programu. Prvič je laž, da bi bili klerikalci izvoljeni na nar. programu, kajti izvoljeni so bili samo na klerikalnem programu, ki je bil edino merodajen pri volitvah. Drugič je pa lumparija, ako se napada dr. Kukovca radi so-cial dem okraskih podpisov. Katoliška »Straža« izrecno pravi, da bi dr. Kukovec ne bil dobil podpisov pri sjov. tovariših in jih trdi ne bo dobil! Zakaj torej stokate, farizeji t In tretjič
je dejstvo, da so socijalni demokratje stokrat spodobnejši ljudje, kakor klerikalci.
+ O kreditu piše »Slovenec«, ki so ga po njegovem mnenju zgubili radikalci s ponesrečenim shodom. To pa je le žalostna tolažba in varanje samega sebe pri klerikalni gospodu Ne morejo se ti reveži znebiti žalostnih spominov na pogrehščino klerikalnih študentov v Ljubljani, kjer so predstavljali shod klerikalnega dija-štva lemenatarji, kaplani in mež-uarji. Cel čas jim je govoril neki Natlačen, ki pa je tudi bil čisto prazen,-Izmed 700 slovenskih akademikov je nekaj nad 50 kremenitih značajev, ki so prodali iz čistega katoliškega prepričanja svoje duše duhovniški stranki. To je ona elita, ki ima kredit le pri farovški gospodi in pri »Sloven-čevcih«, v slovenski javnosti pa velja le za izmeček slov. dijaštva. Inteligenca te elite se kaže v trditvi njihovega mentorja, češ, <m mora biti slovensko vseučilišče krona onega kulturnega dela, ki ga izvršujejo Marijine družbe, tretji redr čukarska in druga društva. Da, da 50 klerikalnih nasproti 650 neklcrikaluim dijakom to pomeni, zgubljen kredit klerikalizma med dijaštvom.
+ »Domoljub« piše v svoji 17. št. z dne 18. t. m. sledeče: »Pristojno je, ponižati in ozloglasiti v mnogih slučajih tudi osebo samo. Dovoljeno je v mnogih slučajih javno osvetljevati nepoštenost in podlost škodljivega neprijatelja, smešiti njegovo urav. sramotiti njegovo ime in priimek«. Sramežljivo dodaja: »Paziti moramo, da ne upotrebimo nikdar laži« — ampak to je pri klerikalcih postranska stvar, kakor so pokazali že nešteti slučaji. Ali je slovensko ljudstvo res že tako demoralizirano, da soglaša s takimi nauki?
+ Kje so brzojavke? Kakor smo že poročali so Čehi poslali v Ljubljano dve brzojavki s svojega pota na Slovensko, in sicer prvo iz Budjevic v sredo ponoči, v kateri naznanjajo, da so na potu, in drugo iz Klein Reiflinga v četrtek dopoldne, v kateri sporočajo, da vsled zamude br-zovlaka pridejo v Ljubljano šele v petek zjutraj. Teh dveh brzojavk še do danes ni v Ljubljano, kar je med drugim tudi dokaz za našo trditev, da je zamuda bila na migljaj iz Ljubljane nalašč povzročena, da se prepreči sprejem Cehov na ljubljanskem kolodvoru. Mi odločno zahtevamo od poklicanih faktorjev, da nam nemudoma pojasnijo, kje sta tisti dve brzojavki! in kdo jih je zadržal! .
-j- Sama zavijanja obsegajo sobotne »Slovenčeve« idrijske novice v zadevi prezidavanja občinskega poslopja št. 509. »Z malimi stroški bi se bilo poslopje lahko popravilo, da bi imela liberalna gospoda svojo dvorano, pravi klerikalni dopisnik. Ti mali stroški bi znašali nad   8000 K in čitalnica bi imela   še 18   let po-slopje v najemu. To bi dovolili klerikalci! Občinski odbor pa je hotel poslopje primerno preurediti s troškom .'18.000 K in lepo poslopje odpreti vsemu idrijskemu prebivalstvu an. uipraviti poslopje dobičkanosno za občino. Kaj je z gospodarskega sta*-lišča umestnejše, ali zazidati v slabo urejeno poslopje   8000 K in pustiti ga še daljnjih 18 let v upravi enega samega društva in dopfačevati letni deficit, ali pa dodati še 30.000 K in p rezi da t i poslopje tako,,   da   bo res ustrezalo svojemu  namenu in donosa lo toliko dohodkov,, da se bo obrestovala    in   amortizovala zazidana glavnica ter dati vsemu idrijskemu prebivalstvu poslopje na razpolaga! Odgovorite   vi   klerikalni zavijalci resnice! Klerikalci so torej hoteli dovoliti za »liberalno gospodo« 8(HJ0 K, nočejo pa dovoliti za delavsko ljudstvo 30.000 K, to najlepše karafcteri-zuje   njihov    kričavi demokratizem Saj za gosjx>do vendar ni treba novih prostorov,   ker   ima    na razpolago brezplačne prostore v Kazini. Prav tako-jo je klerikalni resnicoljub zavil gleOTe tožbe.    Če deželni otlbor ugodi klerikalnemu rekurzu, se prav gotovo vloži tožba na upravno sodišče, ki bo v tej stvari končno razsodilo. Za-<ftrtjič smo zapisali le. da če bi hotel deželni   odbor   izpolnili Oswaldovo grožnjo in naprtiti dosedanje troške prezidavanja občinskim odbornikom, bi moral vložiti civilno   tožbo pred rednim sodnikom.   Tega deželni odbor pa prav gotovo ne bo storil, ker ve, da bi gotovo   propadel. »Slovenec« pa pravi, le na dan s tožbo! No občinski odborniki   ne   bodo tožili, plačali pa tudi ne. Klerikalni dopisnik, ki je v ozki zvezi z deželnim odborom, naj priobči izjavo deželnega inženirja in župansko poročilo, da se bo zvedelo, kdo je koga   nalagal v zadevi prezidavanja mestne hiše št. 509. Sicer pa bomo na podlagi uradnih podatkov v posebni brošuri popisali vso zadevo od početka, da javnost spozna brezprimerno za občino škodoželjno postopanje idrijskih klerikalcev. Prav bo tudi, če pride zadeva pred upravno sodišče na Dunaju, bo to lepa ilustraeija k* današnjim razmeram t kranjski deželi. »Deželni odbor mora pravično   razsoditi« s tem, da ugodi klerikalnemu rekurzu:
pravi idrijski »Slovencev« novičar. Ce bi deželni odbor pravično razso-jeval, bi prvi dan zavrnil klerikalni rekurz, ki ga je podpisalo 68 klerikalcev. Pa prašaj tega ali onega klerikalnega pritožnika, zakaj je podpisal klerikalni rekurz. Taje na vse pretege, da bi podpisali ta rekurz. Klerikalci so morali torej pri pobiranju podpisov naravnost slepariti! In sedaj naj deželni odbor ugodi temu rekurzu proti večkratnemu soglasnemu sklepu izvoljenih odbornikov, ki so storili sklep le na željo ogromne večine idrijskega prebivalstva in na korist idrijskega mesta! To bi bila res pravična razsodba! Si cer pa se idrijski klerikalci le še nadalje poslužujte grdega zavijanja, resnice s tem ne morete spraviti 3 nota,
+ »Slovenčeve« infamije.. O dr. Rostoharju je nagromadil »Slovenec« včeraj celo kopo najnesramnejših Laži. Tako n. pr. piše, da je dr. Rosto-har »zapustil slovensko zaročenko, ki je potem kmalu umrla«; da se je poročil s trdo Nemko, hčerjo belja-škega župana; da »je dobil s tem vse nemške nacijonalce za žlahto«; na-dalje laže, da zaraditega v Beljaku ne hodi v slovensko družbo in da s svojo ženo poseča celo »Siidmarkine« shode in prireditve. V odgovor na te »Slovenčeve« 'infamije smo pooblaščeni sledeče izjaviti: dr. Rostohar ni bil nikoli zaročen s kako Slovenko, ki je potem kmalu umrla. Nadalje je resnica, da govori njegova soproga slovensko in čuti s Slovenci, za kar je dokaz dejstvo,, da je ustanovilica »Slovenskega podpornega društva« v Pragi. Tudi 11 i res, da je njegova /.•■-na hči beljaškega župana Fischerja, kateri sploh nikoli ni bil župan.. B»-Ijaški župan je že nad. 25 let Friderik Scholz. Pri bijemo nadalje de.y-stvo, da je bil dr. Rostohar kljub temu, da biva daleč izven Beljaka, dvakrat v klubu beljaških Slovencev, v katerem pa je sedel sam obakrat čez dve uri in čakal beljaških Slovencev, katerih ni bilo. Nesramna laž it končno, da bi dr.. Rostohar s svojo ž<» no kdaj posečal Siidmarkine shod'1 in prireditve, ko je vendar notoričn da niti on niti njegova žena ne zahajata na nobene nemške prireditve. »Slovenčevega« urednika skrbi ttuii za njegov naraščaj: Povemo mu, da bo dr. Rostobar svoj naraščaji kadar ga bo dobil, hrezdvomiio drugače vzgajal, kakor dr Šusteršič, dr. Hočevar in drugi klerikalni nratadorji, katerih otroci se vzgajajo v nemškem duhu. Mimogrede omenimo, da je dr. Rostohar vložil proti »Slovencu tbžno zaradi teh in tam i j.
+ »Grossosterreichcrji« v deka-denei.   Pod tem zaglavjem prinaši včerajšnja »Edinost« članek, v katerem riše razne   pojave v nemško-av strijski  krščansko-socijalni stranki, ki   si je zapisala   na   svoj prapor »Grossbsterreich«. Na čelu  ti stranki je, kakor znano, dr. Lueger, ki sra obožuje vsak    slovenski in hrvatski klerikalci-.   Vzrok, da so jugoslovanski klerikalci tako navezani na nemško krščansko socijalno stranko, j-iskati v tem, da je ta stranka na nekem    shodu po princu Lichtensteh izjavila,   da je samo vprašanje ča>» kdaj monarhija    okupira Srbijo in Črno goro. Seveda, to bi bila za ki«1 rikalizem velikanska pridobitev. Sedaj pa.    kakor kaže.    razpada kr-ščansko-soeijalna stranka, z njo pa podira    tudi    stavba »Orossosterrei-cha«. Sovraštvo,   ki   ga   oznanja ta stranka zoper Čehe,   ne more /a ni > roditi dobrega sadu. Nekdaj toli proslavljana   zastopnica »GrossosterrtM-cha« je danes vprežena pred voz. na katerem sta koči jaza    gospoda \Yn!? in Bfalik. Nas to veseli in je za .hm slovane tudi zelo koristno, da so v1 kasali krščanski socijalci svoje nemške zobe še predrto   so   spravili vs« južne Slovane v svoje nemško žrela
— »Slovenec« je pokazal s s voji-tsv i poročili    o   narono - radikalne^
anodu vso svojo katoliško resnicoljubnost. Lagal je, da se« je človek* gabilo. Med tem, ko so imsetili klerikalni dijaški shod zgolj osebe, ki se iz koristolovstva usedli h klerik«' nemu koritu in lemenatarje na duea* te, si videl na radikalnem dijaškem shodu samo delavne m značajne moč-In to je klerikalcem zaprlo sapo. N> !>etkovo zborovanje so poslali nek«' ga srednješolca kot vohuna, ki i1' bil obenem tudi vSlovenčev« porooe« valeč. Posrečilo pa se je tovarišu Kodra izslediti tega poba lina, ki se fP je na petkovem koncertu uljudnu opozorilo na disciplinami red. Z«*1 pa tudi sobotni »Slovenec« nima 11 zborovanju tega dneva drugega poročila kot zabavljanje. Mi se »Slaven če vi« onemogli jezi le smejimo in «lU svetujemo, naj bo pri izbiri poročevalcev previdnejši in naj ne spravu} ljudi v nevarnosti, da se jim v kaj ne primeri. —d— — Radikalni dijaški shod. Z oz; rom na notico, ki smo jo včeraj Prl" občili, in v kateri je bil izrečen sum, da je poročevalec uradnega l** j sta dal svoje poročilo »Slovencu« -~" na razpolago, nas je gosp. poročevalec s častno besedo zagotovil, da ni * »Slovenčevim«   poročilom v no
Lvezi. Konstatiramo, da gosp. poročevalcu brezpogojno verjamemo.
— 200 X 1000: Za Ciril Metodov obrambni sklad so se zopet priglasili
naslednji: 367. akadcmično ferijalno društvo »Sava«; 368. Skupina naprednih dijakov; 369. P. M., uradnik v Ljubljani; 370. omizje »Glista« v Harkovljah; 371. Gornjegradsko učiteljsko društvo; 372. Pikel Ivanka, Gorica; 373. dr. Krautova Anica, Kamnik: 374. Valenčič Ivan, Trnovo; 275. Češki akademiki povodom III. narodno - radikalnega dijaškega shoda v Ljubljani; 376. Konšek-Apa-tova rodbina, Trojane-Vransko; 377. »Učiteljsko društvo tolminskega okraja«; 378. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kozjem.
— Državna podpora za tujski promet. V proračunu za letošnje leto je tudi postavka v znesku 650.000 K zi\ |»ospese vanje tujskega prometa. V proračunski debati v državnem zboru je minister javnih del izrecno pripoznal, da je v proračun vzeta svota namenjena v prvi vrsti za i>od-poro hotelskih naprav. Radovedni smo, koliko je od gorenjega zneska odpadlo na hotelske naprave po slovenskih deželah, zlasti na Gorenjskem. Z ozirom na dejstvo, da zastopajo Gorenjsko v državnem zboru vsegamogočiii klerikalci, upamo, da .so izposlovali precejšen del navedene postavke za slovenske hotelske naprave. 1'parno, da se klerikalna ha-havost in klerikalna vseganiogočnosi izkaže v tem slučaju v vsi svoji sija jnost i.
— Slovenska   tekmovalna vrsla
Z mednarodne tekme v Luksemburgu nastopi v nedeljo 20. t. m. ob pol 5. popoldne na vrtu hotela »Tivoli« (Švicarija). Ob slabem vremenu pa v telovadnici ljubljanskega Sokola v »Xar. domu«.
— Telovadno društvo »Sokol I.« priredi v nedeljo, 4. novembra t. 1. svoj VIL zabavni večer v hotelu »Štrukelj« in svoj VIII. zabavni večer v večjem obsegu, kakor vsako letu, dne 5. prosinca H) 10. Vsa narodna društva se naprosijo, da se ozirajo na imenovana večera. Veselični odsek    Sokola 1. v
Izkopavanje na Mirju. Ni dolgo tega. kar smo poročali, da se je pričelo na nekdaj mirnem Mirju živahno gibanje. Delo za novo obrtno šolo št1 sicer ni v pravem tiru, ker IK)vzroča značaj tal težkoče pri polaganju temelja; tem uspešneje pa >e vrši odkrivanje starega rimskega obzidja. Dr. Š m i d u kot voditelju te-ga izkopavanja se je posrečilo zaslediti v zidov ju utrjeno vrzel, ki je služila najbrž kot postranski vhod v rimsko mesto Kinono. Xa prostoru pred temi vrati so našli razne starine, izmed katerih imajo nekatere po-sebno kolenčasta zaponka in kovina-sto pokrivalo, nemalo vrednost. Vsaj na Kranjskem se doslej ni še našlo lakih starin in tudi deželni muzej vkljub svojim bogatim zbirkam ne hrani ne takih ne sličnih vzorcev. Ke-k»>r pričajo <lru«re izkopiue. n. pr. razni kirurški inštrumenti, srebrne in bronaste preiskovalne igle. lopatice za mazila, mrainornate plošče za mešanje i. dr., je <tala na tem mestu hiša emonskega kirurga. Zanimivi so tudi novci, ki so jih izkopali že nad vajset; najstarejši je Domieianov 'M—90). najmlajši Valensov Io04 do 378). - Štirinajst dni trajajo šele i a izkopavanja, a že so donesla dokaj zanimivega materiala za poznavanje emonske zgodovine. To se da že sedaj : »gnati, da Kmona v poznejši, dobi ni bila utrjen tabor ali katel, temveč z zidom zavarovano rimsko mesto.
Kranjski Mozes. Dobra reklama ni nikdar preplačana si misii g. Lachnik in razdelil je med kmeti po kranjskem lepo množino papirnatih cevk za smodke. Na teh cevkah je zapisano. »Jug. Hvdrotckt. Konrad Lachnik (Kranjski Moses) v Ljubljani. Pasja dlaka to je bila reklamna ideja. Kranjski Mozes! Seveda se ga kmet takoj spomni, kadar j»' pogovor o vodovidih in vodnih napravah. »Kranjskega Mozesa poki ičimo malo bo brcnil ob skalo in voda bo pritekla in samo cevi bomo kupili pa bomo imeli vodovod.« Tako bo kmet rekel in g. Lachniku ne l»o žal za stroške, ki jih je veljala ta rek lama.
Cvet in sad. Gospodični Min-ka in Julka Brinovčevi z Vranskega >ta nam poslali lepo češpljevo cvetje poleg dozorelega sadu. Prijatelj našega lista je dobil v Št. Jurjo pri firosiipijem poleg jagodovega cvetja h IM- rdeče jagode.
— Poročil se je včeraj gospod Srečko Jane ž i č , stavbni mojster, / gdč. Jožico J u t i h a r j e v o , hčer-1 • trgovca g. Frana Jutiharja na Vrhniki pri Starem trgu.
— Glas iz občinstva. Imel sem namen poslati en inserat v dva klerikalna časopisa in v »Slovenski Narod« ravno s tolikimi besedami in ob-enem zahteval, da naj se mi pošlje račun, En klerikalni časopis je zahteval 19 K, drugi pa celo 22 K, »Slovenski Narod« pa le 9 K 60 v. Tukaj naj dotični malo pregledajo, ki večkrat kaj objavljajo po časopi- j sih. V e r u s. ♦
— Prodaja  kanj. Oskrbovalna
komisija c. in kr. t renske divizije št. 3 v Gradcu   naznanja   trgovski in
obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo dne 5. oktobra t. 1. ob 8. uri dopoldne prodala na živinskem sejmišču v Beljaku, Italijanska cesta, po licitaciji okoli 200 odbranih konj proti plačilu cene v gotovini in kolkovne pristojbine.
Iz Litije. Težko mora biti lažni-ku priznati laž, vsaj tako se lahko sklepa iz zagovora »Klerikalna blamaža« v sobotnem »Slovencu«. Niti ene laži ni moč ovreči, kaj torej storiti! Priznatif Bog varuj! Vstrajati, ter posamezne osebe po časopisih vlačiti in jim s tem namenoma škodovati. — To je orodje katerega se klerikalci splošno poslužujejo. Da pa je to podlo, jih čisto nič ne briga, samo, da dt»sežejo svoj namen. Fej, banda!
Služba su plen t a za zgodovino in zemljepis je razpisana na državni gimnaziji v Rudolfovem. Prošnje je poslati do 25. septembra na ravnateljstvo.
Vodovod v Ilirski Bistrici se nadaljuje in hode v kakih 14 dnevih končan. Glavno cev |k»laga $r. Rebck iz Celja, toraj narodnjak in ne znaui-čitnti, kakor se to žal, na Slovenskem prav rado zgodi. Delo, za vpeljevanje vode v hiše prevzela sta domačina Tomšič in Benigar.
Hotelska delniška družba »Triglav« ima, kakor smo že poročali, v nedeljo dne 26. septembra svoj ustanovni občni zbor v Bohinjski Bistrici v prvstorih grand hotela »Triglav«. Z ozirom na veliko narodnogospodarsko važnost tega podjetja, je pričakovati, da se delničarji pol-noštevilno luleleže zborovanja, ker >e bodo ob tej priliki storili za pri-hodnjost hotela jako važni ukrepi. Dala se bodo delničarjem tudi temeljita in obširna pojasnila o dosedanjem poslovanju hotela in o njegovem razvoju v obče. Hotel »Triglav«, ki se je imel boriti prve čase z velikimi težkočami, — te so namreč neizogibne pri vsakem novem hotelskem podjetja se je v pretečem sezoni jako nadebudno razvil. Akoravno je hotel v mednarodnem občinstvu še malo znan. kakor je tudi Bohinjska Bistrica novinka v tujskem prometu, se je letos zbralo v hotelu ne samo precej številno, temveč - kar je glavna stvar — zelo odlično občinstvo iz vseh krajev. To občinstvo je bilo v istini mednarodno, slišali so se namreč v hotelu najrazličnejši jeziki. Glavna stvar pa je, da so bili vsi gostje izvanredno zadovoljni s postrežbo in da so bili naravnost očarani od krasne in udobne lege hotelskih naprav. Iz krogov gostov se je slišalo enoglasno, da bodo ta hotel prijKu-očali svojim prijateljem in znancem in tako se smemo nadejati, ako pritisnemo še s pravilno reklamo, da bo hotel prihodnje leto popolnoma zaseden. Kuhinja in klet hotelirja g. Alfreda Seidel-a bila sta naravnost vzorna in le omenimo, da si je najel le-ta za sezono odličnega kuhinjskega šefa, katerega izurjenost in umetnost se je zelo hvalila. Ker je hotelir g. Seidel vešč petih jezikov, je bil (»n pri mednarodnih gostih tembolj priljubljena oseba, ker je vešč tudi mednarodnim šegam in zahtevam. Vzdrževal se je v hotelu vzoren red, ličnost in čednost hotela sta napravila izboren nt is. Ni torej dvoma, da so sedaj dani predpogoji za uspešen razvoj hotelske družbe »Triglav« in kadar se ta razvoj doseže, prišli bodeino tudi do primernega obrestovanja. i'o tem moramo tembolj hrepeneti, ker moramo priti do tega, da pride domači podjetni duh tudi do svojega dobička ter s tem vzbujamo druge do enakih napra v.
Občinske volitve v Gradišču, okraj Arvež na Štajerskem so za slovenske naprednjake še dosti dobro izpadle, dasi so bili za volitve nepripravljeni in so se morali boriti proti Nemcem, nemškutarjem in klerikalcem. Za župana je bil izvoljen slo-evnski naprednjak Jakob Čepe, za prvega svetovalca naprednjak Ivan Kupim, trije svetovalci pripadajo nemški agrarni stranki, eden pa klerikalcem. — Pr tej priliki moramo pripomniti, da obiskujejo slovenski otroci iz kat. občine Gradišče in Remšnik nemško šolo v Lučanab. Ako se to zlo v kratkem ne odpravi, bodeta v nekaj letih obe občini po-nemčeni. — Ganite se, dokler je še čas!
Regnicoli v posetih v Trstu. Pišejo nam iz Trsta 19. septembra. Danes ob deseti uri predjioldne se je pripeljalo s posebnim vlakom kakih 000 regnieolov iz Tre visa v Italiji v fx»«ete k tržaškim bratcem. Vspre-jem na južnem kolodvoru od strani tržaških neodrešenih bratcev, je bil nad vse klavern, zvršilo se je vse nekako natihoma. Regnicole je namreč pričakovalo niti ne 100 o t ročaje v, ki so potem kričali pred v gručah v mesto idočimi — regnicoli, svojo navadno: »Evviva Trieste italiana!« - — Ljudje, ki so te komedaše videli, so se po ulici vstavljali in se jim porogljivo v obraz smejali. — Ni pa dolgo trpelo, ko so regnicoli popolnoma za-
puščeni tavali po mostu, ravno tako, kakor bi se nahajali kjer tam v — Bombaju. — Takšni so ti tržaški ne-odrešenci, najprej izvabljalo uboge regnicoli na izlete v Trst, potem jih pa puste na cedilu, brez spremstva in brez — »kvartirja«. — Tršaški mulariji je pa seveda glavno, da dobi priliko zopet zakričati: Evviva Trieste italiana! — Pojte no, komedijaši!
Nesrečna zvezda! Iz Trsta nam pišejo: Na spomeniku tržaškega pa-trijota Domenico Rossettija pri ljudskem vrtu v Trstu se blesti peterožar-na zvezda — znak italijanskega kraljestva. Ali ta zvezda ima neznansko smolo, gotovo je zginila tekom petih let najmanj 30krat. Posebno izginja zadnje čase zai>oredoma, in kamori-sti si morajo naprej kovati novo in jo »utrjati« na trpinčen Rossettijev spomenik. — Ker je pa ta »svitla zvezdica« — znak odrešitve neodrešenih, — le prevečkrat »uhajala«, *o irredentovci postavili stražo, kakih |»etih, šestih študentov, ki čuvajo vsako n<»č omejeni s|M>menik oziro-zvezdo, da ne »zaide«. —- A
ma
glej smolo! V noči od sobote na nedeljo, ko so se vročekrvni »stražarji« najbrže v bližnji kavarni »Milano« pogovarjali, kako »sijajno« bodo sprejeli v jutro došle rignicole in kako bodo demonstrirali proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz tfcopra v Gorico, se je zla roka zopet priplazila k spomeniku in peterozar-no zvezdici* odnesla. — »Stražarji« so te drzne »roparje« prepozno zapazili, namreč, ko so le ti že odnesli pete, vendar so pokazali korajžo, — par-krat za njimi ustrelili iz revolverja. Da bi Rossetti ne bil brez zvezde, so neodrešenci takoj prilepili na določeno mesto eno iz — pleha. — Rossetti s svojo zvezdo res nima sreče!
Redek jubilej. V Villa Vicentina na Furlanskem praznoval bo dne 22. t. m. zlatomašnik g. Josip Furlani šestdesetletnico svojega maševanja. Jubilent je bil vedno in je tudi še v svojem 84. letu skoz in skoz naroden, navdušen in požrtvovalen Slovenec. Med trdimi Lahi, kjer službuje nad 40 let, ni pozabil svojega rodu, ne svojega materinega jezika. Blag in mil značaj je mnogim svojim sosedom, prijateljem in znancem odkritosrčen svetovalec, in ljubezniv dobrotnik, posebno učeči se mladini. S svoj u n blagim značajem in s svojo plemenito darežljivostjo je naučil tujce. Lahe, spoštovati tudi Slovence. Na mnoga leta!
Razveljavljen pasji kontumac. Ker se v zadnjh treh mesecih ni pojavil noben slučaj pasje stekline, je okrajno glavarstvo razveljavilo kontumac za občine Črnuče, Moste, Rudnik, Zgornjo in Spodnjo Šiško in Št. Vid.
Ogenj so mislili, da je bil sinoči okoli pol 8. v brivnici gosp. Gabri-ela Cladorettija v Židovski ulici št. 3. Gos]). Cladoretti je bil namreč popoldne brivnico zaprl, zvečer pa je začelo pri vratih smrdeti po dimu. Hišna gospodinja je dala vrata takoj j»o ključavničarju odpreti, in ko so vstopili v lokal, je bilo polno dima. Na lice mesta došla požarna in policijska komisija je dognala, da ni nobene nevarnosti, ter da je dim prišel v h »kal iz glavnega dimnika skozi peč. Pred brivnico se je bilo nabralo mnogo radovednega občinstva.
Precejšnje razburjenje je postalo sinoči v neki gostilni. Izginil je bil namreč kletni ključ, katerega so iskali in iskali, toda zaman. Naposled so poklicali stražnika, s kojo intervencijo se je dobil ključ v žepu nekega gosta, ki ga bržkone ni vzel zaradi tega, da bi bil napolnil sode z vinom.
Nepreviden izvošček. Včeraj dopoldne je nek izvošček po Sv. Petra cesti vozil tako naglo in neprevidno, da se je zadel v mlekarski voziček in ga prevrnil, vsled česar se je razlilo 20 litrov mleka.
Pod konje je padla včeraj popoldne v Komenske&a ulici 71etna Antonija Kolešova, ko je hotela čez cesto baš, ko je mimo pripeljal nek kočijaž. Deklica je pri padcu k sreči zadobila na glavi le lahke telesne poškodbe.
Za majhen tamburaški zbor se išče učitelj, ki bi poučeval tri ure na teden zvečer. — Ponudbe na »Vajensko skupino N. D. O.« v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6.
Izgubljeno in najdeno. Sluga Martin Jenko je izgubil črn dežnik.
— Natakarica Marija Orehovčeva je izgubila črno denarnico, v kateri je imela 5 K denarja. — Uradnikova soproga Marija Putikova je izgubila temnorjav površnik. — Sluga Ivan Fajfar je našel Marije Terezije tolar.
— Brivčeva soproga ga. Ivana Fran-chettijeva je našla zlato žensko uro z dolgo verižico. — Najdena sta bila dva prstana. Dobiti ju je na Karolinški zemlji 16.
Uradne vesti. Dne 2. oktobra t. 1. bo pri okrajni sodni ji v Žužemberku dražba »Poževega posestva«. Najmanjši ponudek znaša 10.000 K.
— Dne 18. novembra bo pri okrajni sodniji na Brdu dražba zemljišča vi.
št. 58 kat. obe. Blagovica, ki je cenjeno na 1880 K.
Telefonsko in hnojovna poročila.
Shod poslanca Ploja.
Celje, 21. septembra. V nedeljo se je v Obrižu pri Središču vršil shod drž. poslanca dr. Ploja. Udeležilo se ga je nad 300 volilcev iz celega spodnjega ormoškega okraja. Shod se je moral vršiti pod milini nebom. Dr. Ploj je poročal o delovanju Zveze južnih Slovanov, ki je stala ves čas v skrajni opoziciji proti vladi. Ožigosal je smešno in brezplodno obstrukcijo nekaterih strank v drž. zboru, med njimi tudi obstrukcijo slovenskega kluba. Te obstruk-cije niso vodili ne narodni, ne gospodarski interesi slovenskega naroda. Nato je razpravljal o reformi deželnih financ, o škodljivih ]>osledicah nagodbe z Ogrsko in o trgovski pogodbi s Srbijo, glede katere se je izrekel, da naj se dovoli, če da vlada primerne kompenzacije za povzdigro naše živinoreje. Reforma deželnih financ se ne sme tako izvršiti, da bi se obdačili zopet najširši sloji ljudstva. Poročilo je bilo z navdušenjem sprejeto in so volilci soglasno in brez ugovora izrekli svojemu dr-žavnozborskemu poslancu popolno zaupanje in odobrili njegovo postopanje.
Češki akademiki v Trstu. Trst, 21. septembra. Sinoči ob deveti uri in četrt zvečer so se pripeljali češki dijaki na južni kolodvor v Trstu. — Brez vsake agitacije se je zbrala pred kolodvorom in na peronu ogromna množica tržaških Slovencev. Na peronu je češke goste pozdravil v imenu tržaškega dijaštva in Slovencev stud. iur. Ivan Marija C o k. Odgovoril mu je v navdušenih besedah češki dijak. — Nato je zaorila na peronu himna »Hej Slovani« in češki gostje so bili sprovedeni na ulico, kjer jih je tisočera množica navdušeno pozdravljala. Cehi so bili na tem nepričakovanem in toli prisrčnem vsprejemu kar očarani in so v enomer klicali: Živeli Slovenci! — Masa se je razvrstila v sprevod in pevaje narodne pesmi ter navdušeno pozdravi jaje došle goste, spremila iste pred »Narodni dom«. Vojaški trg je bil na mah ves črn ljudstva. Navdušena pozdravljanja so se viharno ponavljala. V natlačeno polni veliki dvorani »Narodnega doma« je bil na čast češkim gostom komers, kamor so mej množico priprostegn ljudstva prišle tudi razne odličnosti. Videli smo deželne poslance istrske: dr. Poščica, Sancina, Bačiča in dr, Crvarja; dr. Gregorina, dr. Slavi ka, a mej burnim aplavzom in živio-kli-ci je stopil v dvorano poslanec dr. Rvbar. — Komers je otvoril predsednik tržaškega akad. fer. društva »Balkan«, Ivan Marija Cok, na kar je stud. iur. Dobrila pozdravil češke goste v imenu tržaškega slovenskega dijaštva. Odzdravil mu je v navdušenih besedah neki češki visokošolec. Nato so govorili: neki bolgarski dijak, poslanci dr. Poščič in dr. Rvbar v imenu tržaških Slovencev, ki je t »ozdravil češke dijake, kot sinove onega hrabrega češkega naroda, kateri je vsikdar zvesto stal na strani tlačenega rodu slovenskega. Govoril je še dr. Stare v češkem in slovenskem jeziku in nato nek češki dijak, ki se je zahvaljeval tržaškim Slovencem za na toli iskren način izkazane simpatije. Sedaj je vstala vsa množica in odkritih glav zapela: »Hej Slovani!« — Na komersu je ob splošnem odobravanju popeval ]>evski zbor tržaškega Sokola pod spretnim vodstvom brata Mahkote. Ob 12. se je mej burnimi živio-klici na češke goste in pevanju narodnih pesmi množica razšla.
Senzacijonalno aretovanje.
Gorica, 21. septembra. Sinoči je sodišče dalo aretirati dva izmed najznamenitejših prvakov lahonske stranke, bivšega državnega poslanca Lenassija in odvetnika dr. Rajni onda Luzzatta. Lenassi, ki je kot državni poslanec vodil ljuto vojno zoper Slovence, je bogataš a tudi Luzzatto je jako imovit. Oba sta ob-dolžena, da sta sodelovala pri velikanskih sleparstvih falitne banke Popolare.
Češki deželni zbor. Praga, 21. septembra. Danes se je sešel češki deželni zbor na svojo prvo sejo, ki je pa vzela hiter konec. Po običajnih formalnostih je deželni maršal knez Lobkovic pozval deželni zbor, naj se konstituirajo posamične kurije. Zdaj je vstal v imenu nemških strank poslanec Pacher in je izjavil, da se nemški poslanci tega konstituiranja ne udeleže. Po tej izjavi je deželni maršal sejo takoj zaključil.
Praga« 20. septembra. Pri deželnem maršalu se je danes oglasila deputacija socialno - demokratične stranke z zahtevo', naj se za deželni zbor uvede splošna in enaka volilna
pravica. Deželni maršal je deputaciji odgovoril, da je od deželnega zbora odvisno, koliko bo razširil rolilno pravico, dostavil pa, da pride volilna reforma gotovo na dnevni red, če bo deželni zbor sploh mogel zborovati. Car v Italiji. Berolin, 21. septembra. Listi poročajo, da bo ruski car v tej jeseni potoval čez Berolin v Italijo.
Pojasnilo.
Sinočni »Slovenec« mi očita, da sem jaz Ernestu W i n d i -scherju računal za zagovor 200 K in hotel od njega še 60 Kt ko je že bil v zaporu in si ni mogel več pomagati.
Krnest VVindiseher sani je baje to povedal poročevalcu »Slovenca«. Tega o Ernestu Windischerju ne verjamem, ker o So k o 1 u ne verjamem, da bi mogel na tak način pačiti resnico.
V prvi kazenski pravdi radi demonstracij, ki je trajala tri dni, sem zastopal Jošta B a j ž 1 j a in Ernesta Windischerja, v drugi, ki je trajala cel teden zdržema, pa istega Ernesta W i n d i s c h e r j a , Žigo Vodu š k a, V 1 a d i m i r j a R o h r -mana, Franceta M i k 1 a v c a , Jožeta L o t r i č a in Franceta K r a p e ž a.
Vse te pokličem za priče, če sem k o m u 1 e e n vina r r a ču n a 1 za z ag o v o r , dasi na vse zadnje odvetnik začetnik ni ravno primoran, kar cel teden zastonj zagovarjati.
Res pa je, da mi je Ernest Win-diseher prostovoljno ponudil za 10 - dnevni trudapolni in naporni zagovor znesek 200 K, res je, da sem od Ernesta W i n d i -s c h e r j a hvaležno prevzel znesek 200 K ter ga odločil in tudi že porabil v narodne namene, — res je dalje, da mi je njegova mati, gospa Marija \V i n d i s c h e r, obljubila, da bo za gotove izdatke moje pisarne tudi kaj iz svojega primaknila, — res je, da mi je nato pisal Ernest W indiseher ne ogorčeno, pač pa nedostojno pismo, ki sem mu ga spričo njegovega težavnega položaja odpustil, — res je, da je potem prišla gospa Marija VVindiseher k meni ter britko tožila, da bo moral njen sin za vse druge plačevati pobite šipe in da sem ji jaz nato radevolje ponudil-znesek 200 K nazaj, — res je, da ga ona ni hotela prevzeti ter mi rekla, naj si ga pridržim, d a m i g a d a i z svojega, češ, ker sem si ga pošteno zaslužil.
Končno je res, da so prišli oproščeni obdolženci, gospodje Vladimir Rohrman, Fran M i -k 1 a v c, Fran K r a p e ž in obsojena gospoda Žiga V o d u š e k ter Josip L o t r i č , po končani drugi sedemdnevni kazenski obravnavi k meni ter me vprašali, koliko bom računal za zagovor, ker so si bili v svesti, da niti starejši odvetnik, kaj šele začetnik ne more kar meni nič, tebi nič sedem dni pustiti svojo pisarno v nemar.
Vsi ti naj mi bodo za pričo, če jim nisem odgovoril, da jim za zagovor ne računini niti vinarja.
To je resnica!
Kdor nasprotno trdi, laže in krade čast.
Ali sem ravnal pravilno, pošteno in dostojno — o tem mirne vesti prepuščam sodbo slovenski javnosti.
V Ljub lani, dne 21. septembra 1909.
Dr. Anton Švigelj. 3537
odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22.
Poslano/)
V »Slovencu« št. 213 z dne 18. t. m. privoščil si je klerikalni »mogotec« v članku »Klerikalna blamaža« tudi mojo osebo. Ni skoraj vreden odgovora, a ker se gre tu radi neke »za božjo voljo« prošnje, izjavljam, da sem pripravljen vsakomur darovati 50 K, kdor mi dokaže, da sem prosil »za božjo voljo«, naj bi zajtrkovali Orli v moji gostilni, sicer pa ga imenujem javno lažnjivca in obrekovalca. Kar se tiče moje narodnosti in mišljenja, ve klerikalni dopisnik predobro, da sem bil vedno naprednjak, o čemer je sam najbolje prepričan; barve na kolodvoru aH kje drugje ni bilo treba torej nikomur kazati, in je vsakomur pri izbruhih čukarske podivjane olike morala zavreti kri, ker mislim, da »litijske svinje pr......« ni ena najlepših psovk. Vse več takih še na zalogi!
Na delo torej »steber«, da zaslužiš 50 K v narodne namene; sicer pa sem vedno na razpolago!
Šarit Cajtvk.
za
Od 115 K naprej z* meter —
sadnje n^vcati! — Frauko in še ■■■■rt« Mjene> na dom. Boga u izbira vzorcev • prvo pošto. — T(it*rna r« satlo) Heaaeberff, Ziirlrftt. 6 181—8
lavi*! g. privatnega docenti dre. Karla Wa>ko, primarija notr. oid. bolnice usmiljenih  bratov v Pragi.
G s podu J. Serravallo
Rade volje Vam potrdim, da uporabljam Serravallovo kina vino z železom že mnogo let v zasebni prat s1 m v bdnioi z najboljšim u-
spehom.
Praga, 14 julija 1909
Dr. Walko
J(aj govore ljudje, kar hočejo,
voz prihodnosti je vendar auto Po-J javljajo se pa že danes auto-bolezni, posebno pogosto pa nastopa prehla-jenje dihalnih organov v»led prepiha in prahu. Dobro je tedaj, če se vzame seboj Favevih pristnih soden-skih mineralnih pastil, ker preprečijo
Xw lete že v zač< tku vsako razdraženje sleznic in odstranijo vsako prehla-jerje brez zamude na vožnji raveve pristne sodenske pastile dobiš v vseh - lekarnah, drogerijah in trgovinah za jS£jS] mineralne vode, škatljo po K 1 25.
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert na Dunaju  IV. 1, Grosse Neu-gasse 1 7.
žitne cone v Budlmpoitl.
Daa 21. septembra. 1909 Tisbmssi
Pšenica za oktober 1909  za 60 kg K 13 96
9  april 1910 50 kg K 14 03
R3 za okt. 1909 za 50 kg K 97S Koruza za maj ,     za 50 kg K  7*11
Oves  za  oktober   19C9   za 50 kg K 7 44
5 vin. višje.
sefieratotltoc mitm
?j*VB e«d morjem 806'S. HndnJ! mini »Ufc 'I8'0
E O rs i	Cas	Stanja 1 «a osetra j  S <jr v m« 1 £ j*	Vetrovi	Nebo
O 09 |	»b:.;> i			
20.	9. av.	73591   14 3	sl. szahod	jasno
21.	7. zj. 2. pop.	7366 !   104 735*4 j   20 8	brezvetr. sl. jug	megla jasno
Srečni*  včeratftnfa  temperatura 15 6, aorm. U 2°. Padavina r 24 urah 0 0 mm.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je rasa preblaga mati, oziroma stara meti, pramati in tašča, gospa
jtančiška Vidičcva
danes ob polu 12 ponoči, po dolgem trpljenju, v starosti 79 let mirno zaspala v Gospodu
Pogreb nepozabne rajnice se vrši v torek, dne 21. septembra ob 5. popoldne iz domače hiše na pokopališče k Sv Križu
Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin. 1-5 9
V Idriji, 19. septembra 19 9
Žalujoči rodbini:
Vidićeva In Novakova.
lezioni italiana.
Conversazione, grsmrnatica, litteratura. Sannuacia dal 15 di ques(o meao
Dalmatinova ulica 5 al pianterrcno.
Proda 80 ped ugodnimi pogoji in za nizko oeno
enona&tropna hiša
no Salo  pri  LJubljani, Pollaka
COatO it. 20. 2596-32 Poizve se v  pisarni dr. Frana Počka, odvetnika ▼ LJubljani, Stari trg it 30.
m en
Marijo Brišček ni. Ži vanot
v Loztcah pri Vipavi,
prebivajočo v Trstu.
Viktor Rupnik v Sarajevu, Appelova obala št. 42. 3472 2
Trsovskl sotrudnik
ki ima trgovsko iolo v tjnbljani,
OO Opro|OiO v trgovino s Špeoerijo in   delikatesami  F. KkaUB V L|ab-
Mpot — Dosluženi vojaki imajo prednost. Na pismene ponudbe, ki ne odgovarjajo navedenim pogojem, ae ne bode oairalo. 3961—1
a S sobama in knJtinjo, OO noveanber pri^ Im^V«
Vpraia naj še na |
stl 31, II. nodstropjo.
3518—2
trsovsbi sotnnlniK
&peoerist. ioll preatonltt alniko do
IS. Oktobra v K tkano večjo mešano trgovino. 3 61—5
Ponudbe pod „Dobra MOĆ" na
uprav. wSlov. Naroda".
Za novo podjetje, že vpe'jano,
liiosn
kompanjona
obenem je lahko tuii potnik' Kje, pove upravniŠtvo „Slovenskoga Naroda44. 34*1—2
V svrho rsaefr ea|a knpčljakaga delokroga neke v Trsta obstoječe trgovine z zgotovljenimi   moškimi oblekami, ao Hee
mlad pom«*čffti$&
to otroke. Biti mora slovenske narodnosti ter znati nemški jezik ter mora vlož ti v to trgovino od 2000 do 4000 K v gotovini. — Imel bi dobro plačo in bi bil zainteresiran v kupčijah z določenim odstotkom. Poleg tega bi dobival 6 0 letnih obresti od vložene glavnice, ki bi se pravno zavarovala na trgovini, ki je vredna ^000 K. 3525 2 Ponudbe, ne anonimne, je poslati na naslov: O. Muhr, Trot, ulica f rrancesco d* Asslsl it. 4, H. nadetr., II. stopnice.
pri ,,£evu"
f UttlB*. NflDt TvtzDt mm it H
priporoča svoja »borna doloavjoko, ftto|orokn In tetri|onska vi**, pu< Hnasnate ansrssao s>ive> in vedno toplo in šarala |edtla po primernih oenah.
Ivan Kalan
S479—2 restavrater
,2a Sport iipnact.
Zaloga koles
Pich, (Stvria), (lobis, Regent is Irmgik specialnih znank ter posameznih delov.
3zposojevanje koles
prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila
i9   solidno in ceno. 2954
Karel Camernik
pahljača. Dunajska cesta it. 9.
Poser! prodaja najnovejše P®Z9r!
jesenske in zimske norelene
=obleke=
za gospode, dame, dečke m deklice
po najnižji ceni edino 3536 i
konfekcijsko trgovini n i ilKir
Pred Škof jo št 19.      H« L U lil l
35 4-i
Oklic.
No 102 9 1 o
C. kr. okrajno sodišče v Žužemberku naznanja, da se bode na prošnjo g Zofijo Poi v Žaiemberku prodalo
dne L oktobra 1909 dopoldne ob 10. uri
Poževo posestvo
vi. št. 86 kat.  obč. Žužemberk,  obstoječe is proatostojece enonndstropoo
zidano kite, velikega sadnega vrta z vodn|nkoni9 gospe darakega po olopjn ln pritiklin
Posestvo je arondirano in ima nad 1 oral pov. mere.
Najmanjši  pouudek je  10000 kron   Dražbeni pogoji so tnsodao na
vpogled.
C kr. okrajno sodišče v Žužemberku, oddelek L,
dne 17. septembra 1909.
Gremij trgovcev v Cjnbljani
naznanja, da se bo vršil
ponaTlialnl izpit i oemijaM tnuisM Mi
doe 26. septembra L L ob sedmih zjutraj
v šolskih prostorih Mahrove trgovske šole. Dne 27., II. in 29. septembra 1.1. vsaki dan a) 3. do 6. popoldne
pa se vrši
Tpisoraje dovo vstopi ačencer t greij.E šolo
▼ gremij al ni pisarni, Krojaftka nlica 5, II. nadstr.
Učenci naj prineso k vpisovanju sadnjo Bolsko spričevalo tor krstni in domovinski list; plačati morajo pri vpisa 10 K sprejemnine in prispevek za šolske potrebščine v sneskn K 4 20.
Dno 3. oktobra t. I. zglasiti oo morajo vai učenci, novo vstoplvfti in tudi oni. ki so io do sodaj obiskovali gromijalno trgovsko solo, ob osmib zjutraj v L ansstnl doikl IJssiohl teli na Mini, kjer se bo od sedaj naprej vršil šolski pouk sa trgovsko vajence.
3532 Načelnik.
3511 2
mikroskop in motorno kolo
Ponudbena oprav. „Slov. Naroda".
Jedilne gobe
v vsaki množini kupuje in lise saneslilre prodajalca veletrgovina S. Adler, Haldl prt Bisonstolan, -siko. ?5 j2—2
Prosijo se vzorci z navedeno množino.
%enitna ponudba.
Trgovec, star 24 let, j lepo no-vourejeno, dobro idoco trgovino v lepem industrijalnem t\raju na Jfranj-5^-em# se Seli S€3naniti v svrho takojšnje jenitve s pridno, pošteno go-Spico v starosii 20 do 24 let, jtf ima nel^aj tisoč %ron premoženja ter veselje do gospodinjstva, oziroma do trgovine.
jfesie ponudbe s sliko, ki se vrne, naj se blagovolijo pošiljati do 10. oktobra 1909 pod „Promet 50.000" na uprav. y,Slov. /faroda'. 3571—2
Stroga tajnost zajamčena.
i
Kupim dobro ohranjene
ftdezovht
od 15 do 25 hektolitrov. Naslov se is ve pri uprav ni »t -„Slov. N8rodau. si3i n
Madernoiselie Andree Prevct
(Parlalanno)
Institatrice brevetće
reprend les le$ons de Iran$ais
1   Ootobre   Pour tous lea renseignp ments, 6' adresser chez Madame L. pop, Stari trg št. 1, II nadstropje desDO. 3U8
V Ljubljano želi
star 19 let, slovenskega, hrvaškega ter nemškega jezika vešč in izurjen v manufakturni, špecerijski in železnic, ski stroki — Nasiov pove upravništve „Slovenskega Naroda". 3 75 2
Hotel
o
Tivoii
3419 5
Sukno mm
In modno32 9 0 Moto zo oUleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno
v Humpolcu
na Češkem Vzorci franko.
cd napie:
z dobro idoco
na B^klnjokom jjozern
se zaradi odpotovanja proda Slovt gostilničarju, Hiša ima 10 sob, urejenih za tujce, lop vrt in verando — Vprašanja pod nšL 100", Sv, Janez, Bohinjsko Jezero, 32
mi jM
Zavratnice (kavate)
Iz pne ]n$osiovansKe tvornice T. Hlekuža«Uutllanl
so dobo v glavni zalogi pri ?365 4
Ludoviku Dolencu
v Ljubijan, Prešernova nlica 14.
Na debelo in drobno I
Dela in dobave za zgradbo enorazreine ljudske šole pri sv. Mu na Jlokah,
proračnojena na 20 850 K 68 v, ao bodo oddajala potosa Javna ponnd-
O idajalo se bode v dveh delih:
1. mizarsko delo s ključavničarskim, steklarskim in barvarskim delom, ter, deloma s tesarskim delom, proračun jena na 3118 K 52 v;
2 zidarsko delo s kamnoseškim, krovskim, pečarskim in slikarskim delom, del< ma tudi s tesarskim delom in drugimi manjšimi deli, preračunjena na 17.732 K 16 v.
P. s menim ponudbam, kol kovanim s kolkom za 1 Ky naj se priloži 10 % varščine obeh del, oz. onega, dela, ki se g\ hoče prevzeti. Ponudilo noj se sspiše s številkami in besedami; dodana naj bo opomba, da so ponudniku zoani vsi pogoji, stroškovnik in načrti ter, da se tem brezpogojno podvrie.
Drašbeni pogoji, stroškovnik in načrti so ponudnikom na razpolago pri podpisanem krsjnem šolskem svetu. — Poaudbe naj se vlože
do dne 8. oktobra 11 pri krajnem šolskem sveto pri Sv. Suhu
na Blokah, p Nova vas pri Rakeku.
Ustnuna dražba se bo vršila d ie 10 oktobra 11 ob 3 uri popoldne
▼ Novi vas* pri ?osp. Ivanu Modicu,
ker se bo isti dan tudi građenje šole na Blokah, torej obeh šol, tam oddajalo.
Krajni šolski svet pri Sv. Duhu
f 535 l dne 20. septembra 1909.
op-S L <A VIJ AL##
12—108
jtnno tstsrovslns laska v Pragi.  •  - • ■ .090-01 K. InplaOons illkšlidai In kopttalljo 98,323^180 35 K
amvmrovntoicn nate državo
Zavaraj« eoeionja ta Uihra  aaikoUKi ibv«, hi
la preti pealaje.
DeveHmje Is Sateta oataflsa
ril........
Izdajatelj in odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodno ti
D1+C