List 36. 4 \ 4 i : .v Tečaj LIX. ^ v ^ • # i g m Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 8 krone in za četrt leta 1 krono 60 vin. f pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje dom - po Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravniStvo v Oglase (inserate) vzprejemlje upravniStvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. t trikrat 80 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic tf v Ljnbljani 6. septembra 1901. K . , I I I I J .V Politični oddelek. duhovščine Pomembne besede. Te dni se je vršil na Dunaju shod avstrijske nižje „Ulerustag", sklican v s vrbo, da se prvi duhovščina zjedini na solidarno postopanje v raznih njenega stanu tikajočih se zadevah. že dejstvo, da je duhovščina čutila potrebo, sklieati ta sBoHT^kaže jasno, da so se občne razmere v državi obrnile za duhovščino na slabo. Naš namen ni, spuščati se v razpravljanje o pred metih, s katerimi se bavil ta stanovski shod. mimogrede omenjamo, da so zahteve, ki so bile na Le tem shodu izražene, v mnogih ozirih do cela opravičene. Zlasti se strinjamo z zahtevo glede materijalnega položaja duhovščine in še specijalno glede srnjmotaega položaja pen-zijonistov. Toda nekaj druzega je, kar nas je napotilo, da izpregovorimo o tem shodu. Na shodu je govoril znani državni poslanec in de voditeljev krščansko želni^ odbornik nižjeavstrijski. socijalne stranke, dr. Scheicher. Ta p^ičn^ pditik je duhovnik, profesor bogoslovja in urednik osrednjega a sila avstrijske duhovščine, torej mož cerkvi in veri, čigar besedam 7 ki gotovo zvest se ne d& podtikat* liberalnih tendenc, torej zamore veljati kot nesumljiva priča. Ta imel na shodu govor 7 f je profesor dr. Scheicher obudil veliko senzacijo hovščino jako žalostnih razmer vender niso kriva samo ter svedoči, da sedanjih, za du ščuvanja » ampak da so tudi razmere v cerkvi in mej duhovščino čestokrat take » da napeljujejo vodo na mlin ■ nasprotnikov duhovščine. Scheicher je povedal, da so v katoliški cerkvi take razmere, ki kli^čejo po reformi, tako pri glavi kakor pri vseh udih. Imel je pogum, izreči besedo, ki se je sicer v cerkvenih krogih ne sliši rado, besedo „Reformcatho-licismus". Natančno sicer ni razložil, kake reforme da so po njegovem mnenju potrebne, a vsaj namignil je, v ka teri smeri naj bi'le reforme sukale. Mej drugim rekel 9 da od redovništva ne pričakuje tega, kar pričakuje ofici-jelno vodstvo katoliške cerkve. Nadalje rekel da se je izkazalo kot napačno^jda^lajiki v^ cerkvi nimajo nikacih pravic, ampak samo dolžnost pokorščine in sicer brezpo pokorščine in končno je priznal 9 da je v duhov gojne niškem stauu zanj niso imeli poklica. Bridko se je pritožil, da je mnogo tacih J 9 - 1 ki^so se mu posvetili, dasi duhovnikov, katere^ so starjši prisilili, da so se posvetili duhovniškemu stanu, in da D^šniki tudi tacih, ki so postali » ker niso imeli^ sredstev, ^da bili študirali njaprej Mej vrstami bilo čitati, da se taki duhovniki » ki nimajo poklica za svoj stan, ne čutijo srečne v du-hovski službi, da se ne morejo prilagoditi zahtevam svojega vzvišenega stanja, da sami sebe ne morejo premagovati ter vsled tega zaidejo v slabosti, ki veri in cerkvi veliko yeč_škodujejo kakoiu hujskanje največjih sovraž nikov cerkve. Scheicherjeve besede so velepomembne in mi želeli 1 da padle na rodovitna tla in napotile vso du- huvščino na razmišljevanje o njih, kajti te besede obsegajo veliko zlate resnice. uvaževanja Tudi za nas Slovence so te besede Slovenskem vredne. ^ da je samo in jedino sovraštvo zoper duhovščino in zoper resnici ljudstvo nima nobenega . duhovniku cerkev Jezusovo vzroka nezadovoljno. povedal Sedanje razmere osamezni stranke ovni \ krivdi vodstva katolišk sicer deloma vsled tistih vzrokov, katere je omenil profesor Scheicher, deloma pa vsled duhovščina tega 1 ker je nekaterih stran 352. Letnik LIX. 'h- Za 99 Narodni dom f6 Trstu. Politični pregled. iji. To se je naglašalo že „Narodni dom" v Trstu ni le lokalnega, izključno tržaškega ponaena, ampak ima biti važna postojanka Slo-venstva, da: Slovanstva ob mnogokrat, a vidnih sadov spoznane resnice smo videli malo, zelo malo. Temu se ni čuditi, ako pomislimo, koliko imamo Slovenci narodnih potreb na vseh koncih \ C Notranji položaj. Po oficijoznih naznanilih name- rava vlada sklicati državni zbor na dan 22. t. m. Vlada želi, da bi se najprej odobrili SVO) čas S 14. uveljavljeni bud- krajih Treba pogledati na kakšno našo veselico m tu getni provizoriji, na kar naj bi se začela razprava o budgetu za leto 1902 in morda tudi o nagodbi z Ogrsko. Zajedno se tudi naznanja, da predloži vlada načrt zakona o reformi tiskov- konfiskovanje ter nadomesti s nega prava. Odstrani naj se subjektivnim preganjanjem, dovoliti se hoče tudi kolportažo, vam ponujajo razglednice v razne dobre namene J proda zato pa naj se privatni delikti a Ijenja časti odvzamejo porot- jajo kamenčke za šolsko družbo, za goslarje, številke za tombolo itd., tako, da mora človek, ki poseča naše zabave, nikom in odkažejo rednim sodišč m. Ta zadnji namen naleti vsekako na odločen odpor, kajti potem se da tudi vsaka poli- tična stvar razven vstopnine, računati še na precej mnogo Ijenje časti. zasukati tako, da se preganja kot zasebno ža- 4 ^ drugih gotovih izdatkov. Re» je, vse te ustanove, za katere plačujemo narodni davek, so koristne, potrebne. Kaj na pr. bilo z našo mladino, če usahnejo viri, iz ka- terih vzdržujemo družbo sv. Cirila in Metoda?! Skoro Deželnozborske volitve na Češkem. Za notranje politične razmere v naši državi utegnejo letošnje deželnozborske volitve na Češkem postati posebno velikega pomena. Nemci bodo najbrž volili same nemške radikalce Wolfove stranke. Stari liberalci bodo izginili s površja in tudi Pradejevi nemški tri tisoč novih janičarjev več bi imel naš rod vsako leto. nacijonalci ne bodo nič posebnega opravili Nemštvo na Češkem Vender,-če preooišljamo razmere se prepričanje da eno najpotrebnejše u nam usiljuje bo volilo radikalno zastopstvo in da bo to znamenito uplivalo na nemške stranke v državnem zboru, o tem pač ni dvomiti. in to da 9 Čim Pa tudi mej Čehi se začenja neki preobrat, čigar posledic ne njim more nihče preračunati. Mladočehi bi sicer radi zbrali pod ,Narodni dom". Zakaj? Zato ker smemo upati, bomo imeli v Trstu svoj „Narodni dom", udobimo vele važno investicijo, ki bo nosila bogatih obresti Toda fevdalno veleposestvo skuša to preprečiti. Češki fevdalci svoje okrilje vse češke stranke in ž njimi sklenili kompromis. posamičnikom in vsemu narodu. Kako to? bi radi češko kmetsko stranko, stoji zelo močno pod • m nji- na Kadar se bomo združevali pod domačo streho „Narodnega doma", odpadejo društvom veliki iz-s katerimi so sedaj združene vse veče prireditve hovim uplivom, spravili na površje in zlasti se trudi v tem šega , datki, in to bo dobiček v narodnem gospodarstvu. smislu princ Schwarzenberg. Ako se Schwarzenbergu to po- sreči, pride do boia mej Mladočehi, bodo reducirani, in mej fevdalnim veleposestvom, kar seveda znatno bi položaj v Drugi dobiček pa bo v tem Češkem deželnem zboru izdatno premenilo in seveda tudi upli- » da » kadar se končen- valo na državni zbor. češka je bila vedno tista dežela. je trirajo naši batalijoni pod skupno streho, kadar spoznamo in pritegnemo vse, ki so naše krvi in našega mišljenja, se narodni davek tudi pravičneje razdeli, nego je sedaj razdeljen. Sedaj nosijo breme narodnega davka — lahko rečemo skoro vedno iste osebe, v prvi vrsti to imela odločilni upliv na vse notranjepolitične razmere v državi in zato so letošnje volitve v češki deželni zbor jako velikega splošnega pomena. Katoliški shodi. — Tudi na Češkem in na Moravskem 80 začeli cerkveni krogi s prirejevanjem katoliških shodov. To je naletelo na močar odpor. Tako se pripravlja zdaj v Olomucu bodi enkrat naglašeno prireditelji in obisko- katoliški shod. Proti temu shodu prirede Nemci protestni dhod, vatel j i veselic. Tedaj bo pa moral, mogel in gotovo tudi hotel vsaki tržaški Slovenec po svoje prispevati skupni stvari ter se na ta način odvali breme z ram ki naj po njihovih intencijah postane velikanska demonstracija. Nasprotja se na ta naVin vsepovsod poostrujejo tako, da ni uganiti, kakšen konec bo to vzelo. posamičnikov. To bo olajšanje, katerega ne bi smeli pre Ogrska. Te dni se je zopet sešel ogrski državni zreti, kvota Kolikor več davkoplačevalcev, toliko manjša dotična ffyja obtoži, češ, da zbor. . Predlogi, naj se bivšega ministrskega predsednika Ban- hotel sistirati ogrsko ustavo, so bili » S katero bo obremenjen posameznik! tudi zunanji Slovenci in Slovani bodo imeli od — danes govorimo samo o odklonjeni. Kossuth je interpeliral zaradi razmerja mej Avstrijo listi Narodnega doma" gmotnih in Rusijo, glede katerega so se zlasti ogrski silno pritoževali. Državni, zbor se te dni razpusti. zadnji čas teh — koristi! „Narodni dom" bo imel svojo gostilno svojo kavarno in prenočišča. Kako prijetno je popotniku če Italija. Zavod sv. Jeronima je sedaj v rokah laške 1 1 vlade. Papež je bil s posebnim brevom kapitel sv. Jeronima spremenil v kolegij za vzgojevanje hrvatske duhovščine. je prišel v tujem mestu med svojce, s katerimi se Rimu bivajoči laški Dalmatinci so na to bržčas dogovorno z lahko po domače zmeni in pošteno pozabava! Prepričan vlado naskočili zavod in se ga polastili. Tega seveda vlada v bo pa tudi lahko, da vdobi za primerno nizko ceno naj m mogla trpeti, saj se je stvar uprizorila, da bi vlada imela boljšo postrežbo povod, vmes poseči. Vlada imenovala kraljevega komisarja že iz teh razlogov jasno > da je velikanske prak kot upravitelja zavoda in se bo civilno pravdnim potom dog- nalo, kako je s tem zavodom. Seveda bo to trajalo še več tične koristi za narod in za posamičnike, da si čim prej let. Naša avstrijska vlada se drži popolnoma pasivno postavimo svoj „Narodni dom" v Trstu. Upamo torej 1 da začnejo darovi J deleži Francija. — Raz jor mej Francijo in Turčijo, ki je nastal J ustanovnine kmalu prispevati vsled tega, ker se Turčija neče držati privilegij, kar jih v večji meri nego dosedaj! Tako piše » ]e Edinost" in francoski parobrodni družbi, se je sHno poostril. Fran- mi se njenim izvajanjem pridružujemo. coski poslanik v Carigradu je že pred 14 dnevi odpotoval v Pariz, sedaj pa je francoska vlada pozvala turškega poslanika v Parizu," naj odpotuje. Stem je diplomatična zveza mej Francijo in Turčijo pretrgana. Kaj se iz tega izcimi, je težko reči, S Letnik LIX. Stran 853 zlasti ker se kaže, da turški sultan kar po vsej sili iSöe kon- ne zadostuje, in po sedanjih postavah tudi ni dbligatorično fliktov. Vojna v južni Afriki Zaduji čas ni bilo nič po sebnih vesti z bojišča. Buri so še vedno na angleškem ozemlju Vse čaka, če bo Angleška res postopala, kakor je Kitchener perijodično strokovno revizijo naprav in poslovanja zadrug, da se C bvaruje njih polom in s tem škoda zadružnega principa kolikor mogoCe. Zato so obstoječe zadružne zveze zagrozil, v katerem slučaju se začne strašno prelivanje krvi tiidi' od okolu 10 let sem uvedle revizijo svojih i t* « 9 zveznih in požiganje v južni Afriki Kitajska Odposlanstva naj puščanja prosi Nemčijo od za umor poslanika Kettelerja prišlo vender v društev in so dosegle s tem že marsikateri uspeh. Samo ■ to, da nima večina zvez sredstva, v vseh obstoječih za- Berolin. To odposlanstvo pa Nemčija zahtevala. Nemčija mora izpolnilo vsega tega, kar je biti odposlanstvo prišlo velika blamaža. da je Nemčijo drugah izvesti revizijo po sili, je branilo, da se ni mogla uspešno razširjiti ta naredba. Zato so že zdavnej vodi-mala ne pa telji zadružnega gibanja zagovarjali upeljavo obligatoričnih sploh vesela, da je zadela f » revizij , kakor so uvedene v Nendčiji po postavi z dne maja 1. ,1889. o pridobitnih in gospodarskih zadrugah. 11. seji poslanske zbornice 11. maja 1891. sta- • ^ Revizija zadrug. Zakon o obligatorlčni reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug. vili so poslanec Wrabetz in drugi o tem predlog z načrtom postave, kateri pa ni došel do posvetovanja zavoljo drugih nujnih opravil. • ^ > I • Vlada J spoznavša važnost revizije, stavila je v 358 4 Veščaki v zadružništvu so se več let trudili 1 da se seji posljanske zJ)ornice 28. marcija 1. 1895. predlog. Jn predložila načrt postave o uvedenju obligatorične revizije. potom posebnega zakona prisili vse na podlagi zadruž- ki se je stripjal.^v poglavitnih stvareh s predlogom po-nega zakona iz leta 1873. osnovane zadruge,, podvreči slanca Wrabetza jn drugov. , = . se obligatorični reviziji. Dasi se je kazalo, da bo ves trud teh veščakov brez uspeha J ' ^ 1 se sme Poslanska zbornica je sprejela ta vladni predlog vender v svoji seji dne 21. decembra 1895 skoro soglasno, ni do opravičeno upati, da postane enkrat istina. Konferenca pa še bila, ,ta zadeva rešena v gospodski zbornici načelnikov raznih klubov poslanskiB zbornice je namreč konca seje v januvarju 1897 17 seji XII...sesne načeloma sklenila 1 darskega sprejeti v posvetovanje poročilo gospo • • 24 k J odseka glede načrta maja 1897 ponovili jso ppslanci Wrabetz in tovariši postave o A m svoj. predlog, jender pa ni, prišlo do, posvetovanja o njem reviziji, kar se je tudi zgodilo v seiji poslanske dne 10. ju? i zbok težkoč v ,zbornici •i 1 "t v kateri seji se je ta načrt postave >» « 4 i I- , r ■ V drugem ih .retjem branju sprejel. Ker se je zasedanje državnega zbora potem odgodilo. vedlo Silna, pereča potreba, to vprašanje rešiti korifna rešitev te postave šele jeseni v gospodski zbornici na vrsto. Upamo da tega zakona sedaj ne zadene tista usoda, kakor 1. 1897 nastopnem priobčimo poročilo odsekovega refe- stavili v sieji 12.vfebruvarja katerega se , je pri- Wrafcetza, dr ■ Vogler ja: in drugo ve, da so » ' . zopet ^ tak predlog, na 4 Da bi natančneje dokazoval potrebo te postave, mislim, da ni potrebno potem, kar ^ sem že povedal o fazvitkii tega vprašanja, renta, ki se je stavil načrt zakona, potem pa priobčimo kakor tudi z pzirom na to,^koliko; škode trpe Tmnogi tudi zakon saip. krogi po polomu poedinih zadrug v ^ zadnjem času Poročilo referenta poslanske zbornice se glasi v • -f _ - , 4 •Tudi temeljni princip postave » slovenskem prevodu tako-le: * m * ^ „Velika gospodarska važnost pridobitnih prepustiti izvederije revizije navadno zadružnim < zvezam, mislim, ne potrebuje in gospo daljšega utemeljevanja. Postavljena na principih samo-darskih zadrug se kaže najboj v številkah lastnega in pomoči, samooskrbništva in samoodgovornosti, zadružna izposojenega kapitala, kateri leži tem zadrugam na raz- stvar ne potrebuje direktnega nadzorstva po državnih polago. Koncem leta 1898. znašal je lastni kapital vseh organih, da se odstranijo vse zle navade. Iz sebe same avstrijskih pridobitnih in gospodarskih zadriig okoli bo našla po le tej postavi moč in sredstvo za uspešno 170,000 000 kron, izposojeni (tuji) 4 kron. pa čez milijardo organizacijo. Zadružne zveze imajo mnogo izkušnje in strokovno Velikost teh kapitalij pa, ki so večinoma prihranjen sposobne revizorje, in so tudi poklicani, da pomagajo denar ljudstva, nalagajo tudi oskrbništvom pridobitnih in zadrugam kot prijazni svetovalci pri premenjanju statutov y gospodarskih zadrug veliko odgovornost, katera je tem potrebnejša, ker nima večina zadrug bankovnega oskrbovanja, redb. knjigovodstva in drugih posebnih naredeb. • ^ » Državno oskrbništvo ima na jedni strani malo ampak obstoji na podlagi precej jednostavnih na- sposobnih oseb ) ki se bile katere se odlikovale v praksi, na niso družništvo. razvijale v isti meri, kakor za- drugi strani pa bi izključna kontrola pridobitnih in go spodarskih zadrug po državnih organih državnemu oskrb Davno so že torej spoznali v vrstah razvitih ništvu naložila odgovornost, katere ono iz mnogobrojnih in v zvezah združeniji zadrug potrebo, uvesti poleg traj-' vzrokov ne more prevzeti, katerih ne bom dalje navajal. statuarično predpisanega nadzorovanja poslovodstva Ako se torej govori o le tej postavi o državnih revizorjih, nega po nadzornem svetovalstvu, ki pa v mnogih slučajih tudi misli se samo na izjemne slučaje stran 354. Letnik L1X. Zadružna postava z dne 9 aprila 1873 se opira na Vime krav in vsa mlekarska posoda mora biti princip popolne gospodarske svobode neobhodno potrebni tako lepo čista, da se ne bo nikomur gnjusilo, napiti korelat njen je odgovornost za porabo te svobode. Odgo- se mleka takoj iz golide ali dotakniti se kravjih sescev vornost naj se po le-tej postavi zadružnim oskrbništvom z usti. kontrole poostri^ kajti revizorji naj ne delajo vedne po proglednem svetovalstvu nepotrebne, ampak naj tvore izdatno strokovno pomoč poslednjega. k Le-ta postava pa naj ne stori, kakor da je nepotrebna zaželjena reforma osnovnega zakona o pridobitnih ne zakasni, ampak 8. Ravno tako navajaj posle, da bodo pri molži snažni I imeli čiste roke, čisto obleko itd. . Namolženo mleko urno iz hleva 1 če moč ga takoj posnemi s centrifugo, če ne, ga pa vsaj v hladnem pro štoru urno chladi in gospodarskih zadrugah in naj je ne zakasni, ampak 10. Uravnaj poizvajanje mleka, masla in ona naj v sedanjih postavnih odnošajih ustvari določbe, sira tako (s pomočjo primernega obrejevanja tolstega krav) 1 da po katerih se zaprečijo največje zlorabe in najhujši pre- dobiš največ stopki. Tudi ko se bode le ta postava sprejela, bode imel posredno pred božičnimi prazniki narodno-gospodarski odsek reformo osnovanega zakona o do julija. masla v oktobru, novembru, decembru ne- pa od maja najmanj pridobitnih gospodarskih zadrugah še vender vedno za zelo potrebno in ne zabranjeno po le-tej postavi Premene na predlogu, na katerega se le-ta postava Strocji fižol za zimo. Skoro vsakdo, če ne smem soditi po sebi, ima rad naslanja, ozirajo se na jedni strani na razvoj in na res- g^^gj gtročji fižol, bodi si pražen ali mrzel na kisu ali nične odnošaje in potrebe posojilnic, osnovanih po Rei- drugače pripravljen. Manj znano bi utegnilo biti našim ffeisenovem principu in drugih zemeljskih zadrug, dočim cenjenim gospodinjam, da se da stročji fižol prihraniti one na drugi strani ostreje precizirajo odgovornost zve? tudi za zimo na prav priprost in ceni način, ki ga lahko za uspešno proizvedbo revizij in prodajajo tudi udom po- jg^^ši vsaka slovenska gospodinja. sameznih zadrug možnost, odstranitev pomanjkanj, gra-janih po revizorju, s silo doseči proti preoblastnemu vodstvu zadruge. Iz vseh teh vzrokov si dovoljuje narodno gospodarski odsek najtopleje priporočati visoki zbornici sprejem le-tega Zeleno, ne še trdo in žilasto stročje se potrga s posebnim strojem ali navadnim nožem fioo zreže, s soljo premeša m pusti tako eno, k večjemu dve uri, da se načrta postave. (Konec prih.) dobro drugačen vsake navzame slani; potem se v lonec — kamnit ali z lesen'm tolčakom dobro natlači in med prste debelo lego se potrese čisto na drobno nekaj soli. Ko je lonec poln, pride na vrh še nekaj soli. Skupaj se potrebuje na 15 funtov fižola pol fanta soli. Nad tako zadelan fižol se pregrne nov, platnen prt v vodi namočen, nanj pride krožnik ali nekaj deščic, ki Staro in vedno novo za gospodinje. jedni zadnjih številk mlekarskega časopisa podaja slavni mlekarski strokovnjak Martiny sledeča zlata pra- vila za gospodinje in dekle 1 ki molzejo, pravila, ki bi morala stati udolbena na vsakih hlevskih vratih Is pravila sicer stara po vsebini, vender pa nova glede izpolnitve se prilegajo in na to čisto umit težak kamen, da fižol pod pritiskom leži in da solna voda, ki izhaja iz stročja stoji na vrhu. Vsa stvar je torej slična ohranjevanju kislega zelja. Lonec se shrani na hladnem kraju. Kadar hočemo imeti po zimi na mizi priljubljeno pri našem ljudstvu, in zato jih tu z nova tiskamo z željo 1 da se utisnila v mnog spomin: 4 1. Preskušaj molzne krave vsak teden prikubo, izperemo stročje z vodo, preslano vodo lijemo. pa od po enkrat na njih mlečnost in vsaj dvakrat na mesec določi mno žino tolšče v mleku. Vse krave, ki slabo molzejo, strani in redi le krave izborne mlekarice. od 2. Krmi obilno in rabi zdrava, za izdelovanje dobrega masla primerna krmila. Ženski boj na Angleškem Konec.) 3. Skrbi zgodaj spomladi in v jeseni dolgo za ze leno krmo. Ako krmiš z zeljnatim perjem in repo davaj obilno prešanja, otrobov in turščice. 1 do Toda ne samo to, da se je ves ženski svet razcepil v dva velika tabora. ki si stojita sovražno nasproti. ampak tudi v strankah samih so se izcimili vsled spe Sena in slame ne pokladaj nikoli med molžnjo cijalnih vprašanj razpori in prepiri, tako da si celo pri- vrženke jedne in iste smeri večkrat prav resno sežejo ali kratko preje, ampak vedno še le po molži. . Skrbi za zdrav nastilj, ki ne sme biti nagnjit v lase. in trhlen. Ali naj Women's Literal Federation®, izda kot govejem hlevu bodi zrak čist in brez prabu^ geslo svoje zabteve ženske volilne pravice in ali naj J i f Letnik LIX. Stran 355. • • • • H ^ vsakega, ki ne prizna te parole, izključi? AH naj se odnesli pete. Tudi predsednik skupščine, ki nikakor ni ženski spol zadovolji s tem, da se mu da pravica, voliti mogel priti do besede, je Jzginil, ker Več dam izprevidel, da pri tem kriku z možmi vred ljudske zastopnike ? Ali ni žena tudi opra- ne more več napraviti miru vičena zahtevati, da lahko sama sedi na poslanskem se- in viku, pri groznem razgrajanju padlo v aezavest. Zmerni dežu in mogoče celo na ministrski klopi, da se pripusti so popolnoma izginili s prizorišča in so prepustili polje sploh k vsaki državni službi ? Ali naj se te pravice po- skrajnim dele zahtevati i omožene žene? samicam in vdovam, ali jih ne morejo baš tako Haldaneov Drugi dan sta propadla oba predloga, Rollit-ov in , z majhno večino. toda kar zelo važno Navedli smo le par najmarkantnejših vprašanj } radi katerih je posebno veliko nepotrebnega krika in vika. Mnogo poslancev se bližal razpust zbornice odtegnilo glasovanju, ker se Bali so se namreč, da ne bi Dolgo časa, skozi celih petindvajset let, so se ome imeli sitnostij pri volitvah ) ako glasovali bodi»i za na jevale zagovorice ženske volilne pravice da se smejo neomožene in vdove udeleževati parlament. Držale so se zmirom tega tira, zahtevo, predlog, bodisi proti predlogu volitev v dokler se Mej tem se je stal na Gladstone o Women's Liberal Federation 1 ki strani, razcepil v dva tabora ) niso jele oglašati tudi s prenapeto zahtevo, da ista pravica pristoja tudi ženam, ki žive v zakonu, in takrat so se tudi moškim pristašem ženske volilne pravice odprle Začelo jim je vroče prihajati. Pregovor pravi, da usta- stavil oči. tek pride še le pri jedi novilo društvo „Women's Franchise Leagne najnovejšem času se » ki samo zaradi tega, ker Gladstone ni bil posebno navdušen za žensko volilno pravico. Jeden del, največ dame, katerih soprogi ali sorodniki so imeli mastne službe ali pa SQ celo sedeli na ministrski klopi, dokler je bil Gladstone na krmilu, je zahteval, naj se ženska volilna pravica iz briše iz društvenega gesla. Drugi del, ki je bil sestavljen naravnost te pretirane zahteve iz radikalnejših elementov, se potegoval za to, da se • __ vseh postavah, ki zadevajo volitve v parlament » občinske zastope itd 1 naj se pod besedami, katere se tudi volilna pravica vzame v program. Mej obema taboroma se je vnela prava vojska tičejo moškega spola, razumeva tudi ženski. . Nobena žena ne more pravice, glasovati pri volitvah, zgubiti s tem, da stopi v zakon. razi kakor „obrekovalec, lažnik, ponarejevalec" itd. bili so kaj navadnega. Manjkalo se tudi ni komičnih scen. Privrženke one stranke, ki je nazadnje tudi .dobila vajeti . Nikdo se ne more izključiti od izvolitve ali,od « imenovanja za kako mesto ali od kake službe samo zaradi tega, ker je dotična oseba ženskega spola. Dolgo časa so voditelji vsega gibanja niso upali v roke, so napadle nekoč društvene prostore, polastile se vsega, a nasprotnicam 1 ki so prišle, da bi naprej pošlo vale, so pred očmi duri zaprle. Ko so pregledale poj vanje odborovo, prišle so na sled velikanskim nerednostiii. na dan s svojimi pravimi nakanami ker si niso hoteii Menjice v vrednosti 90 funtov šterlingov so bile povsod odtujiti svojih pristašev in so hoteli pridobiti še privržencev Na zadnje je pa vender prišlo do tega novih da so skrajni vročekrvneži stavili celo v parlamentu predlog v smislu gorenjih zahtev. Ta predlog je stavil poslanec Haldane. Zmernejši predlog je stavil Sir Albert Rollit, namreč, naj se da volilna pravica vsem neomoženim in vdovam. Toda skrajna stranka je zahtevala, naj se zavrže, ker se da ravno razmetane. Grofica Carliste in Lady Hay ter, torej dve visokorodni dami, sta se pri tej priložnosti obmetavali s psovkami, katere zapisati se ustavlja pero. Konec te komedije je bil, dß, je zaveza razpadla. 01 70.000 članov štveno zastavo, na kateri bi bila kot prvo geslo zapisana izstopilo 19.000, kateri niso hoteli hoditi za dru ženska volilna pravica Iz teh dogodkov, nad, katerimi se je izpodtikal vsak v njem odreka volilna pravica omoženim, češ mej devicami in vdovami je precej takih, ki žive na način, nevaren za državo in izpodkopuje nravnost". Tako je govorila Mrs. Ursula Bright, najstrastnejša prvoboriteljica za občno žensko volilno pravico in pristop državnim službam. Mislimo, da človek ako moremo posneti, kakšne lepe stvari bi se godile, dobil ženski spol danes ali jutri državno upravo v roke. Nastala bi zmešnjava brez primere. Ženski spol mora priznati, da se zna moški spol mnogo bolj prema- govati in ohraniti mirno kri pri takih priložnostih ženskega spola k vsem Najbolj zanimivo pri vsej stvari je to, da se je ni moža, ki bi se tako strupeno izrazil o ženskem spolu, kakor Mrs. Ursula Bright. Vsekako je s tem naredila svojemu spolu ne preveč ljubezniv poklon. Predno so dotični predlogi prišli na mizo spodnje Gladstone ova soproga, ki se preje nikdar ni posebno navduševala za žensko volilno pravico, kar čez noč prelevila in prestopila pod radikalno zastavo, pustivši na ce- zbornice, primerili so se v dvorani St. James pri skup ščini prijateljev in prijateljic ženske volilne pravice do Umevno 1 godki ki nam pokažejo vse gibanje v prav čudni luči »A l^w—Wjw w ^----- , ^ obe stranki ste si segle v lase. Pristaši skrajnega krila so pridrli na govorniški oder. Pričel se je pravi pravcati boj s pestmi Voditelje zmernih so vrgli raz oder Poro čevalci dnevnikov, katerih mizo so preobrnili, so hitro dilu svoje zmerne privrženke, ki so se baš radi nje spustile v boj s svojimi nasprotnicami. da žene, ki se veliko udeležujejo tega gibanja, trpe na svojem zdravju. Vedno slišimo tožbe o boleznih na živcih in tudi na duhu. Znameniti angleški naravoslovec Grant Allen že trdi, da je nevarno za obstanek države, ako bo ženski spol še toliko zgubil na svoji moči, kolikor je doslej vsled neprestanih bojev. On Strao 356 Letnik LIX pravi ) naj ženski spol zahteva samo to, kar se mu v da našnjih razmerah more dati 1 in to mu menda tudi čop , posestnik V.Mostah, za okraj Postojna-Logatec-Senože^e-Lož-Ilirska Bistrica-Cerknica Franc Arkp, posestnik v Po- vsakdo privošči. Dokler pa bode naglašal svoje prenapete zahteve, za kojih izvršitev dosedaj še ni pogojev, dosegel ne bo veliko ali pa nič. za stojni in Matija Ambrožič, posestnik v Novi Sušici, okraj Vipava-idrija Ivan Božič, posestnik in župan v Po- dragi. za okraj Novo mesto-Kostanjevica-Krško Ivan Glo- boSnik, posestnik na Dobravi in župan Kostanjeviiki, za novejšem času so mislili Tories, mej temi tudi okraj Trebnje-Visnja gora-Žužemperk-Mokronog-Litija-Radeče minister Balfour, pridobiti z ženskim spolom veliko oporo Janez Bukovec, posestnik v Mrzliluži in Fran Zupančič, za konservatizem v cerkvi in državi s tem« da se mu posestnik v Rakovniku, za okraj Kočevje-Ribnica-Velike Lašče Fran V i šn i kar, c. kr. sodni svetovalec v Ribnici, la okraj podeli volilna pravica. Liberalci pa so skušali to gibanje örnomelj-Metlika Fran Še ti na, učitelj in posestnik v Čr- izkoristiti v svoj prid. nomlju. Volilni boj bo jako hud Zdaj se vrše po celi deželi par leti je bil zopet napovedan v spodnji shodi in je agitacija silno živahna. Kakšen bo izid, tega ne Pred zbornici predlog za občno žensko volilno pravico, toda, odločila za to sreda iz tega-le ve nihče. kakor navadno, se je vzroka. Električna železnica. Danes, v petek, se je na električni cestni železnici v Ljubljani začel redni promet f Afera dr. šusteršiča Ob sredah se morajo razpravljanja zaključiti ob Gros pod dr. Šusteršič je proti razsodbi kamniškega kazenskega sodišča in ljubljanskega šesti uri zvečer. Ako do tega časa stvar ni ne sme se glasovati o tem predmetu, ampak dokončana ) apelnega sodišča v zadevi ž 1 i n d zaprosil generalno pro se mora kuraturo, naj vloži ničnostno pritožbo v varstvo zakona Gene ralna prokuratu odložiti na nedoločen čas t. j. isto kakor „ad graecas calendas**. Da se pa izogne parlament glasovanju o kakej neprijetnej stvari, govori se toliko časa^ da kazalec kaže zbor imeli to prošnjo odbila Brzojavni uradi. Povodom dne 12. septembra t. 1 v kmetskih občinah na Kranjskem vršečih se volitev v deželni bodo brzoj uradi omenjene dežele istega na šest. Tedaj dotični predlog sploh ni prišel na vrsto, dne polno dnevno službo Debatiralo se je do šeste ure o drugih neznatnih stvareh, potem pa so se apostoli ženske volilne pravice pogledali Porotno sodišče v Ljubljani v tem zaradi detomora na tri leta tednu ječe, kakor avguri in razšli. Iz tega vidimo, da se tudi obsodilo Marijo Kompare Bogomira Boskovitza zaradi poskušenega umora svoje žene oni na pet let ječe poslanci, ki so na štiri leta ječe BukoviČa iz Vevč zaradi uboj na Odgo urednik „Slovenskega lista u volilnih shodih navdušeni za popolno jednakopravnost Jakopič je bil na tožbo dr. Tavčarja radi žaljenja na časti obsojen na tri tedne v ječo ženskega spola, zelo hitro ohlade, kadar se gre za to, izpregovoriti resno besedo. Sploh opažamo, da je to gibanje v zadnjih letih jelo očividno pojemati in pešati. Vspehov ta ljuta borba sedaj last verskega zaklada in kranjske industrijalne družbe Žalosten konec. Rodovina Ruard je nekdaj slovela po Kranjskem. Stari gospod Ruard je bil brez dvoma najbogatejši meščanski človek v deželi. Velikanska posestva, so še ne more nikakih pokazati in tudi ne more roditi sadov, dokler se ženski spol v svojih zahtevah ne bode omejil ali pa vsaj prišel do spoznanja, da se ne da kar čez noč s fužinami vred, so bila v njegovih rokah. Četvero otrok je imel pokoj gosp Ruard, a sinovi so c vdovo vred vse po gnali nazadnj Silno premoženje se je raztopilo v njihovih rokah in prišlo tako daleč, da so ti razvajeni ljudje še kruha preobrniti ves dosedanji državni red. Zoper vsako raz- stradali Kranjska industrijalna družba, ki je jako lepo ravnala širjanje ženskega spola glede politiških pravic ni menda s to rodovino, se je večkrat usmilila starejšega sina Frica nikdo da naposled venderle mora priti do preobrata Ruarda in nazadnje ustanovila zanj siaekuro da je bil vsaj V tem smislu, se ne da tajiti. Jeli se bode ženski spol za silo preskrblj Fric Ruard se je bil že prej udai pijači svojih 1 po hudih borbah pridobljenih pravic posluževal in se nazadnje lotil žgan) Mož kateremu v mladih letih V prid človeštvu, o tem bode govorila povestnica. noben šampa ni bil dober, je sedaj popival najslabše žganje in vzel tudi žgaojarski konec Pred nekaj dnevi se je v neki žganj v Mojstrani napil jeruša. Nekaj ur pozneje so ga v nekem cestnem jarku našli mrtvega. Najnovejši papirnati desetaki. V gostilno pri K. v Dol Logatcu je prišel dne 29. t. m. opoludne nek postopač ter zahteval liter vina in hleb kruha. Vse to je plačal z novim desetakom stari materi gostilničarja in dobil nazaj 18 K 96 vin. Osebne vesti. Nadvojvoda Fran Ferdinand Ko gostilničar domov pride, mu da mati desetak, kateri se je se je te dni mudil pri vojaških vajah na Notranjskem. pa izkazal, da je bil desetak neka stara, avstrijskemu de Deželni predsednik gosp. baron Hein je obolel za osepnicami setaku čisto j^dnaka srečka. Kdor zna, pa zna! Tajni svetnik in sekcijski šef v ministrstvu notranjih del. Čudne razmere. Preiskovalni sodnik okrožnega Anton grof Pace, je dobil veliki križec Franc-Jožefo- sodišča v Celju je zaplenil vse knjige konsumnega društva v gosp. vega reda. — Provizorični glavni učitelj na liubljanskem uči- Rečici in v Savinski dolini in začel proti temu društvu ka teljišču gosp. Milan Pajk je imenovan profesorjem na ljub- žensko preiskavo. Povod so dali društveni računi, katere je Suplent v Ljubljani gosp. Julij Krek je baje sestavil uradnik „Gospodarske zveze" v Ljubljani. Pro- Ijanski realki. imenovan profesorjem na gimnaziji v Novem mestu, fesor na učiteljišču v Kopru gosp. Josip Žil i h je premeščen na realko v Gorico. Gregorčič bolan. Pesnik Simon Gregorčič Suplent v Gorici, gosp dr. M. Šo- na svojem posestvu v Gradišču pri Renčah nevarno obolel štarič je imenovan profesorjem na gimnaziji v Pazinu. Godba C. kr. vojne mornarice v Pulju le te dni svirala pri veselici. so jo v Pulju priredili trgovski Deželnozborske volitve. Kandidatje narodno-na- pomočniki hocijalno demokratičnega mišlj Pri tej veselici godba, nota bene c. kr. godba vojne mornarice svirala predne stranke so: za okraj Kamnik Brdo Feliks Stare, vele- je posestnik na Kolovcu, za okraj Eadovljica-Kranjska gora Ivan najbolj provokatorične, za Slovence in Hrvate skraj Letnik LIX. Stran 357. irredentovßke pesmi. In odločilni vojafiki krogi? Upamo, da xelo hitro pri požaru, razvila svoje orodje zelo precizno in i '.se jim v delegaciji pove, kar jim gre. Ruska sodba o hrvatski duhovščini sploh in biskupu Strossmayerju še posebej. Znameniti ruski publicist Lašin,. ki se je nedavno mudil v Zagrebu, piše listu vztrajnostjo delovala pri gašenju 4 Nevihta na Reki 26 ■■ri Euski Listok" med drugim tudi to-le: „Svojo neodvisnost in strašna nevihta. Trajala narodno svobodo so Hrvatje vselej branili in branij sedaj z vsemi svojimi silami, brez pomoöi ali sodelovanj do t terega drugega slovanskega naroda prešifijena brezmerne ljubavi ^ofa Strossmayerj kveni tudi ka- ie škode. Nekega moža je vrgla pod kolesa vagona popolnoma zmečkal Odnesla m. m. je bila na Keki pol ure, a je napravila veliko ga je skladišča je v morie streho Hrvatska. duhovščina Slovanstva. Spominjajte se ter razbila plošče marmornatih mizic Izruvala je tudi mnogo ogrsko-hrvatske družbe. Uničila je vse nasade pred kavarnami I V Avstro-Ogrski je on jedini cer- dreves. V luki sta se potopili vsled nevihte dve barki, vender vladika, ki se odkritosrčno čuti in priznava Slovanom ni nihče utonil. Tudi naprava električnega tramvaj pred predßtolom: toliko cesarja, kolikor papeža I Treba priti poškodovana zelo v Zagreb, da spoznaš, kaj pomenja za hrvatski narod Stros «• smaver, treba poznati življenj Hrvatski milijonar Mihanovič. Kakoi posnemamo zgodovino tega velikega Slo- jj hrvatskih listov, poseduje hrvatski milij Mihanovič. ka vana in dičnega starčka, da se ne morejo oceniti njegove za- teri sluge ne samo za Hrvate in ne samo za južno, ampak za Dalmacijo, 450 milij se baje s svojim podjetjem preseli iz Buenos Ayresa v kron vse Slovanstvo Umrli Umrl po kratki bolezni ustanovnik in načelnik požarne brambe, posestnik in trgovec v Dobu Karol Pomisliti pa je treba, da si Mihanovič ves ta kapital znal pridobiti z lastnim delom in lastno pridnostjo. Ne dedščine, ne sreča, ne borzne špekula- cije mu niso pri tem pomagale česar se mora sklepati Detel a. Pokojnik bil je občečislan mož in kremenit značaj, (ja ima Mihanovič velikanski trgovski talent, s katerim se ne Bodi mu zemlj lahka Gradcu je umrl Tpokoj 9 more meriti nijeden avstrijski trgovec in da bi bil njegov sodni pristav gosp. Karol Eadey, sin mariborskega notarja prihod semkaj ne samo za Hrvate in južne Slovane, ampak in bivšega slovenskega deželnega poslanca dr. Frana Radeya. ga vso Avstrijo velikega gospodarskega pomena prvi vrsti V tujini umrl Kahire v Egiptu je došlo poro- bo imel od tega korist hrvatski narod kateremu bo Miha da je tam na tragičen način preminil pekovski pomočnik novic, ki je znan kot odločen narodnjak, gotovo skušal poma čilo, Jožef Kovačič, rojen v Ljubljani leta 1872. Kovačič se je v Kahiri z nekim prijateljem zapletel v boj z Arabci gati Mihanovič se gotovo ne bo omejeval samo na parobrodstvo Ker se temveč gotovo razširil svoje delovanje tudi na druge gobpo bilo bati, da ga Arabci umore, se fl tem, da je skočil v Nil, v katerem pa Kovačič hotel rešiti darske stroke in bo močno takoj brez sledu lega hrvatskega naroda plival ^na gospodarski razvoj ce- ginil V Vrbsko jezero skočila neka učiteljica Rodbinski drami Szilas na Ogrskem imela ce- lovške okolice in utonila. Povod temu je nesrečna ljubezen udova Süb intimno znanje z nekim hlapcem. Sin je prosil Komis kradli so vojaki-peki in ga prodajali Ijub- dni Ko dobil sin svojo mater v hlapčevi družbi, ustrelil mater, naj to zvezo razruši, a mati se ni udala te na Ijanskim fijakarjem. Policija je prišla tatvini na sled, in so mater in hlapca Hlapec se je zgrudil mrtev, mati pa se enega vojaka zaprli Fijakarji so komis dajali konjem. Pred smrtnonevarno ranjena. Morilec se je sam javil sodišču dnevi je neki postrešček prinesel k nekemu fijakarju vreče občini Pelsut na Ogrskem ustrelil je neki Jožef Štepniki komisa. Zmotil se je bil v naslovu in tako je prišla tatvina svojo ženo. ker ga je žena šla naznanit, da jo nečloveško na dan. Šoštanju J. Zwack Obsojen slepar. Bivši užitninski uslužbenec v pretepa poru. Stepnicki radi tega moral sedeti dva dni v za- To ga je tako ujezilo, da takoj ko je prišel za- je bil te dni v Gradcu zaradi sleparij in pora svojo ženo ustrelil goljufij v deželni službi obsojen na 13 mesecev težke ječe. Nesreči, provzročeni po topiču za streljanje Vsa vas zgorela Budimpešte javljajo, da je nastal v Kanizsi v Bacsem komitatu požar ki je upepelil 28 proti toči. Neki 22letni fant je streljal na Erzelju pri Vi- hiš prav do tal. Škoda je jako veli^ka. Mnogo prebivalcev pavi s topičem za streljanje proti toči; topič pa je o tem ob vse svoje imetje V Bodzas-Ujli, tudi na Ogrskem razletel in ranil mladeniča na veČ mestih. Ponesrečenca so zgorelo 20 žitnic z vsemi stranskimi poslopj Le pa malo prepeljali v tržaško bolnico, a je malo upanja, da bi ozdravil, posestnikov je bilo zavarovanih 171etni Fran Uršič s Gola pri Vipavi je streljal te dni. ko je besnela nevihta, s topičem proti oblakom. Po Iz maščevanja posekal vole V Žitnovesi na strelu je, ne da bi bil počakal; da se topič ohladi, takoj zopet jjr Veselv prvem (Reškem bil je že dlje časa v službi gosp. Spešnega kočijaž zadnjem času zanemaril )e večkrat svoje dolž nabil istega s smodnikom, kateri pa je takoj eksplodiral in nogjji ako je bil posvarjen bil hud ter se je vedel zelo ožgal fanta po obrazu, rokah in nogah tako, da je njegovo osorno. Pred nekaj časa je bil zopet okregan. Razljučen je življenje v nevarnosti. Prinesli so ga v tržaško bolnico. Požari. Na Hrovaški gori v občini šentjernejski pogorela lesena vinska klet posestnika Franca Cekute iz Surovega hlapca iščejo orožniki šel v hlev in tam je iz jeze razmesaril s koso oba vola, nato pa je zbežal. Vola sicer ozdravita, toda šele po daljšem času. Ostroga. Na Raki je pogorela kajža, v kateri so spali Velikodušen dar. Znano je, da je rod Hohenzol laški delavci. Ti so se komaj rešili. V Stari vasi v lerjev jako skop. Na korist posadke parobroda n Victoria Louisa gaškem okraju je lOleten otrok užgal kozolec svoje matere Frabje Demšar. Kozolec je do tal pogorel. — Dne 28. m m. se je vračal pred 14 dnevi iz severnih krajev domov vršila v Štetinu veselica, pri kateri so bili prodani se po zvečer krog sedme ure nastal je na Veliki Loki pri posestniku dražbi razni darovani predmeti. Cesar Wilhelm je izvedel za Franc Klemenčiču na podu ogenj. Vaška brizgalna in od že- nameravano dražbo ker je hotel tudi z darilom pripoma lezniške postaje bili sta takoj na mestu ognja in vstrajnosti gati toda ni smelo biti velike vrednosti odposlal ljudstva se je posrečilo, ogenj lokalizirati na pod in dvojni za prodajo s svojega severnega potovanja, od katerega se kozolec, katera sta zgorela Tik poda je stal velik lesen svi- ravno vračal, jeiilni list, na katerem se je je je lastnoročno pod njak in ž njim v zvezi tudi s slamo krit hlev, na katerih ohranitev se je splošna pozornost obračala. Telegrafično pisal -zvana požarna bramba in orožništvo iz Trebnjega bila posta Za Viktorijo Louiso na krovu Hohenzollern. Wilhelm Ta svojepis je bil dražbeno licitiran za 50 mark neki Američan pa ga je slednjič kupil za 510 mark. stran 358. Letnik L1X. . v Avtomatični telefoni. Na Dunaju so napravili za pr pofikušnjo dve javni avtomatični telefonski postaji. Kdor hoče V mrzli vodi so se ljudje grozen vrisk. Parobrod se je potopil z zaboji zlata borili govoriti uloži v se jedno dvajsetico v priprav luknj dolgo za življenj Na po kliče centralo ter postopa dalje kakor običajno. Ako se pogovor vse prenapolnjeno in torej jednem rešilnem čolnu je bil kapiten Ko pa je videl da \ iz katerega koli vzroka ni mogel vršiti, povrne avtomat denar Ako se aparat izkaže praktičnim, uvedejo ga na več mestih nevarno, je prostovolj skočil v morje, da olajša čoln. V trenutku, ko se je parobrod potopil 5oletnica Fejervaryja Waldstättena Ogrsk počil barki kotel in ubil večinoma vse, ki so ostali na nesrečni domobranski minister fem. baron Fejervarv in fem. baron Vseh mrtvih je baje 65 Med ponesrečenimi je tudi Waldstätten te dni praznovala svojo službeno 501etnico guverner polotoka Alaske s celo svojo rodbino Oba je cesar odlikoval in oba sta dobila mnogo čestitk Izložba zločincev. Skoro v vseh ameriških Odvetništvo v Avstriji. Spočetka t je ti'kan nedavno sledieei inserat je bilo v narejalci denarj Avstriji 24 odvetniških zbornic s 4297 odvetniki. Najstarejši zločinci kakoršnekoli žepni Iščej se tatovi tafovi cestni roparji, goljufi listih , po- sploh vrste odvetnik je bil imenovan leta 1841. ter živi v Gorici odvetnikov Štf^je praška Največ zlasti pa -morilci Lahko si zbornica, namreč 1124 odvetnikov je misliti, da se je oglasilo kmalu precejšno število teh ljuciij dunajska jih šteje 1116, brnska 369, Ivovska 359, krakovska čincev tako da je bilo komi je bila določena za izbiranj 275 J graška 174, tržaška težko izbirati. Vsakdo 114 črnoviška 105. linška opavska 81, premyslska 69, samoborska 55, inomoška 86 45 bolzanska in tridentska po 42, spletska Ijanska po 36, solnograška in zadrška rovederska 23, dubrovniška 18 in feldkirchska 16 odvetnikov posebno hud zločin, grozen ali kompli ter dobiva na teden 15 dolarj 3 zlo- dokazal, da ima na vesti iran umor, je bil sprejet, Navadni morilci, tatovi itd. celovška in ljub- pa dobe le po 10 dolarjev na teden po 26, goriška 25 jejo in kažejo zloč tudi razstavi pa poduču kako je z lahkoto odpreti blagaj nice, omare itd. Direkcija izložbe pa Največje cerkve na svetu. Največja cerkev na polno varstvo svojih zločincev skrbela tudi za po svetu je sv Petra v Eimu; vanjo gre lahko 45 000 ljudij. Za njo sledi cerkev sv Pavla v Londonu za 38 000 ljudij; dižavah Nenavaden obed. V Eochestru, v Zjedinjenih povabil seb v Milanu sprejema vase 37.000, nemška ko- fesorj Daviesu 18 učenjakov neki poznavalec kaČ na čast pro ter ]im napravi linska stolna cerkev pa 30 000 oseb. Potem ima cerkev sv. obed iz samih kač z različnimi finimi prikuhami. Jedli so Petronija v Bolonji za 25.000 ljudij dovolj prostora, Aja So- pražene vodne kače pečene klopotače, kuhane tigraste kače fija (zdaj turška mošeja) v Carigradu za 23.000, cerkev sv. pečene kače velikanke (boa constrictor) itd. Mesto šopkov so Ivana Lateranskega v Rimu za 22.0Ö0 ljudij. Za temi pride krasile mizo raznovrstne kače v steklenih hišicah; tudi po cerkev sv. Štefana na Pizi enako Dunaju za 12 000, stolna cerkev v stenah so bile videti kože in okostj kač Vsem ZR 12.000, ceikev sv. Dominika v Bolonji gostom brez za 11.500 in stolna cerkev v Monakovem za 11 000 Strašna tragedija. Saltuchu (Cornwall) je te izjeme je ta obed jako . ugajal, samo zjedinili se je li kačje meso slično po okusu kokošjemu ali telečjemu niso v mnenju dni ponoči davkar Mertimer ustrelil svojo ženo, svoje 4 otroke Največji bogatini na svetu posestnik zlatokopov v južni Afriki Anglež Beit premore okoli dve mi in sebe. Mertimer je poneveril nekaj ^denarja in se je bal lijardi kron. Kitajec Li-hung-čang ima tudi dve milijardi kron kazni. Ljudje so našli mrtvece šele naslednjega dne zvečer. Tretji je južnoafričanski Eobinson ima okoli 1600 mili Bivši minister samomorilec. Nyssens, bivši jonov, četrti pa je Rockefeller, Američan ima 1200 minister javnih del v Belgiji, se je ustrelil. Nyssens je bil milijonom klerikalec, a je imel mnogo smisla za socijalno in specijalno in ruski na petem mestu sta Anglež Astor z 800 milij knez Demidov. Vanderbilt in William Rockefeller za delavsko vprašanje. Radi svojih načrtov pa se je lastnim imata okoli 500 milijonov, kar je v primeri z Beitom in Li pristašem zameril, zato so ga vrgli, ter ga niso veČ volili za hung-čangom malenkosten A za poslanca. Nyssons je vsled tega obolil na ži cih in se baje slab želodec ti najbogatejši ljudje imajo končno ustrelil. Minister bU od leta 1895 do 1897. 40 hiš se porušilo. Kakor poročajo iz Saragose je bila te dni v Villanueve de Joane uprav grozna nevihta katera je porušila 40 hiš šest oseb. Škoda zn^ Amerikanska reklama. Poseben način reklame se je Pod ša več milij razvalinami je našlo smrt je iznašel amerikanski vračuh White v San Franciscu, peča z izdelovanjem mazila za rast brk in las. Poiskal si roman. Junak v romanu sam založil plemič njegov Do smrti se je napil. V Berolinu je bil odpuščen pisatelja i zaljubljen noče vedeti o njem ničesar, ker nima pa je ves obupan, ker njegova Dulcinej brko in las. iz zapora ključavničar Jenike. denarjem, katerega si je v gl • • golobradi nesrečnež hoČe končati s samokresom zaporu zaslužil, šel je v gostilno, kjer je dobil zelo veselo napil in je bil pogovor vedno neznosno življ Golo-svoje družbo. Ko se le že precej sreči v tem prinese pismonoša časnike, in zagleda nesrečnež še o pravem času N 4 živahnejši, stavil je, da spije za stavo v dušku št.ft-1 piva in pol litra žganja tudi v dušku. Rečeno, storjeno Takoj pa, ko je odstavil steklenico, padel je nezavesten raz stola, iz ust in oddelku napis: „Zahvala Whitteju Vrgel v inseratnem je samokres proč N ušes pa mu ]e uiarila kri par trenotkih je bil mrtev ter je hitel k Whitteju. V treh dneh je .bil ženin ves blažen ima sedaj brke in lase kakor gozdni mož In to vse je pro uzročilo čudodelno mazilo gospoda Whitteja za brke in lase, oiusHu UcraCcv. T Fanzu Jznaja jaKo cuaen iisr „Glasilo beračev". Ta list je ai'tografiran in poroča natanko ß f 9 t r\r% ct A /srvi A Y\ 0 vseh krstih, porokah, pogrebih in obljubujejo beračem bogato žetev. drugih prilikah, katere Svečanosti zlata. Prebivalci Avstralije se priprav Ijajo,' da proslavijo petdesetletnico odkritja zlata v Avstraliji listu je dalje natančen imenik raznih človekoljubov naveden. Končno slede še druga koristna „društvena" poročila. Parobrod je trčil ob ledeno goro. Parobrod „Island" je trčil pri otoku Douglas ob ledeno goro ter se je potopil. Na parobrodu je bilo 125 prebivalcev; ti so še spali ko se je pripetila nezgoda Nastal je nepopisen strah in zmeš- Svečanosti zlato. bodo velikanske vsaj bode glavno ulogo igralo Tržne cene. v Ljubljani dne 6. septembra 1901. Pšenica K 8. njava: vse je vrelo v rešilne čolne, možje so teptali žene in otnke, da le ohranijo lastno življenje Ko so bili rešilni čolni rž 6 70 h, ječmen 6.50 oves K h, ajda proso h, turšica K 6.50 h, leča K 9. - h, fižol K 10. prenapolnjeni,, zagnali , so ostali na potapljajočem se parobrodu Vse cene veljajo za 50 kilogramov. ■J J Letnik LIX. Stran 359 Loterijske srečke. • r V Brnu dne 4 septembra fc. L: 46, 87, 42, 88. • -v Na Dunaji dne 31. avgusta t. L: 39, 71, 51, 18, 73 V Gradci dne 31. avgusta t. 1.: 28, 24, 79, 77, na zamorejo osebe vsakega stanu kraju gotovo in pošteno brez kapitala zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih vsakem zgube 1 papirjev srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. tO CO X v I A Doktorja pi. Trnköczyja preskušena zdravilna in rediina sredstva, presicušena že mnogo iet, priporoča in razpošilja lekarna Trnkoezy v Ljubljani. Najceneje se doblTi^o t podpisani lekarni^ Se se naroča po pošti^ odkoder se ta zdrarila Tsak dan na Tse strani sieta z obratno pošto s poštnim pOTzetJem takoj pošiljajo, tndi celo samo jeden komad z natančni nayodiiom o nporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražnjoče^kave in rnskega čaja doktorja pl. Tmköczya TTdlr^lA gIq/Itii ^Ql priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in JLdKdO SldUIll LdJ ^a^neie hranilno sredstvo. Zavoiček ___najceneje (četrt kile vsebine) 40 b, i4 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnköczyja kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-jujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. Tri^OffliiOO odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez vse ečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglji iice. Sk icah. t"' 9 4 Škatlja 42 h,^ sest škatljic 2 R 10 h. — Pocnkrene krogljice. Skatlja 80 h, tri škatlje 2 K. » T^FKTII Pl^^^l ^^ kašljev sok ali zeliščni sirnp, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim železom, utišuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. Tll^firnilni ^^ iidov cvet (protlnskl cvet, Oichtgeist) priporočljiv ^Ili-iUi. y^^Yi utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, preskušeno sredstvo proti bolestnim kuijim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženi čopičem bolno mesto zgolj II znamka Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. XiriiiLOuzyja. reailut? prlpi-itvKt? za Zlvluu. Ooktorja pl. XrnköczjJa IŽlVlIl^ti redllni prašek za no- ^Itllic^ni tranjo rabo pri kravah, Yönr in konjih. Ze blizu 50 let z naj bolj šim uspehom uporablj evan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe i K, pet zavoj čekov samo 4 K. 13) T^fto I redilnl in krmilni prašek M. 1 O'^ll^lX VarfttüPnn in rliipfpfipni Varstveno in dijetetično notranjo rab jčkov samo i Varstvena znamka. / Pozor! Želi kdo samo eden kos teh sredstev, pošlje se mu tudi omenjeni eden kos takoj s poštnim povzetjem. r-; . i • 1 I * 4 * ^ » > ¥ ^ f ^ t» . s 4 • . r \ 4 i »it- * . • \ v • * « . • ' s »>. i' r ^ \ v ' zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn uro pooblastila tako dolgo, zaloge, re- klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. M I \ •fi f ^ a /V fi V 1.1/5//, • • I 'J. « m .'V'f, i m k i' nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. gld. 4-20 prava srebrna remont ura s posrebr- njeno amor. žepno verižico tokom gld. 470 prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom. prava I4karat zlata remont, žepna ura v barzunasti skatulji in gantno veriz.co. Za vsako nro se jamči leta. Nepovoljne se zamenja denar nazaj pošlje, Y\ A rej ena Pošilja se proti gotovini povzetju. olzer tovarniška zaloga zlatnine debelo. Založnik avstrijske c. kr. uradniške zveze ijjc^st Avstrij sko. Ilustrovani ceniki zastonj Agent je se sprejmejo franko. stran 360. O V I Letnik LIX Vizitnice firmo priporoča J I Blasnikova tiskarna Ljubljani I • % • t Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.