Ql^fcm
//f* N D f-yuA&CQ-.,
NO. 20
2 s* 1 'ce
eiv v •"iA"s t,,
- '»■k,tfyP,a
• Jrioi):i
AM6RICAN IN SPIRIT FOK6IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVCNIAN
MORNING NGWSPAPSR
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoeni*, Ely. Pueblo. RockSprmg*
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco,
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 7, 1977
LETO LXXVIII. Vol. LXXVTI)
Sadat je prepovedal
proiesle in šlrajke
Predsednik Egipta Anvar Sadat io odločen s tršo roko kot doslej voditi E-gipt v razvoj in napredek.
KAIRO, Egipt. — Predsednik republike Anvar Sadat je pretekli teden prepovedal vse javne demonstracije, proteste in štrajke in določil za tiste, ki bi pri njih sodelovali, zaporne, kazni s trdim delom. O prepovedi je odredil ljudsko glasovanje ta četrtek.
V govoru preko radio in televizije je predsednik Sadat dejal, da ni bilo opravičljivega razloga za izgrede in nemire v zvezi s povišanjem cen. Odgovornost za te izgrede je pripisal komunistom, ki “dobivajo ukaze iz Moskve”, komunistom, ki se skrivajo kot pristaši pokoj nega Naserja, pa tudi pravim tatovom in morilcem.
Predsednik je dejal, da je obstojala zarota, ki bi naj vrgla sedanjo vlado, zažgala narodno skupščino in uvedla komunistično “diktaturo proletariata”.
Nekateri vidijo v Sadatovem govoru znamenje trše vlade namesto postopnega popuščanja, ki j c bilo vodilo zadnjih 6 let. Prav tako je verjetno, da bodo cene povišane, vendar ne naenkrat, ampak postopno. Sadat je v svojem govoru poudaril: “Mi ne moremo trošiti 170 funtov na vsakih 100 zasluženih. Prej ali slej nam bo vir, ki nam daje ta denar, to ustavil. Rilo bi vse v redu, če. bi mi dodatnih 70 funtpv porabili za gradnjo tovarn, toda mi jih trošimo za hrano.”
Predsednik ni navedel vira, ki daje Egiptu denar, toda ta je znan. To so Savdska Arabija, Kuvajt, Mednarodni monetarni sklad, ZDA in razne banke na Zahodu. Vsi ti so pozvali Egipt, naj ustavi podpiranje cen hrane, za kar gre sedaj letno 1 bilijon dolarjev.
Novi grobovi Omejitev porabe vode
Frank Milavec	V p0 SUSI
Pretekli petek je nenadno	■ i,. Tf s. j
umrl 71 let stari Frank Milavec 0^0061811 £3110^3 ZDA s 1069 E. 61 St., brat Johna. Edvarda in pokojnih Matthewa,
Frances Snyder, Louisa, Anthony ja in Josephine Rypka, zaposlen do upokojitve v Cleveland Twist Drill kot brusač. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 9., v cerkev sv.
Vida ob 10.. nato na Kalvarijo.
Carl J. Stvvan
V Mt. Sinai bolnišnici je umrl pretekli petek 66 let stari Carl J. Stwan s 24151 Yosemite Dr., zaposlen do pred 6 leti, ko je stopil v pokoj, pri White Motor Co., rojen v Clevelandu, mož
Bertha Černigoj
V Euclid General bolnišnici je umrla pretekli četrtek 78 let	_ . _
stara Bertha Černigoj s 431 E. “ mrtvuh, 200 ranjenih
Sloveniji, lastnica in upravnica	se je med iprami velike-
Sertha s Gale na St. Ciair A ve- ga prometa en vlak nadzemne nue .JJ let, mati Alice Dryei, železnice zaletel v drugega. Pri 2-krat stara mati in 3-krat pra- tem J{? bilo „ oseb mrtvih; oko_ | stara mati. Privatni pogreb je h m ranjenih. Nesreža se danes m Zakrajskovega pogreb- je dila ob 5 30 na Lake St nega zavoda na Knollwood po- ^ Wabash Ave sredi mesta
Kopa isce.	, Trije vozovi vlaka, ki so bili
na poti proti Oak Parku, so se 'iztirili, četrti pa je padel na nje. Nesreča se je zgodila tekom
(as za prijavo v Medicare Medica!
WASHINGTON, D.C. — Zvezno tajništvo za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo sporoča, da imajo oni, ki se niso prijavili za zdravniški del zavarovanja Medicare, ko so imel’ za to pravico, ali pa so se kasneje temu odpovedali, zdaj možnost, da se prijavijo, oziroma svoje zavarovanje obnove.
To zavarovanje je avtomatična na razpolago osebam, starim 65 let, ki so upravičene do Social Security pokojnin. Za to zavarovanje se plača po $7.30 do junija 1977, nato pa po $7.70. o----------------
V Evropi zima
normalna
LONDON, Vel. Brit. — Ko preživljajo ZDA hudo zimo in se borijo s pomanjkanjem goriva, uživa Evropa na splošno kar normalno zimo, ki jo tu in tam iznenadi mrzli val za nekaj dni temu pa nato sledi toplejši.
Na splošno ima vsa Evropa letos prilično povprečno zimo vse od Atlantika do Urala in od severa do juga.
Younga ne motijo
marksistične vlade
Ko muči srednji in vzhodni del dežele mraz. duši zahodnega huda suša.
WASHINGTON, D.C. — Notranji tajnik Cecil D. Andrus jo izrazil svojo zaskrbljenost zaradi obsežne in dolgotrajne suše, ki stiska zahodni del Združenih držav. Dejal je, da bo moral o mejiti porabo vode v industriji in pridobivanju električne sila, da jo bo dovolj za potrebe domov in umetno namakanje.
Bivši guverner države Idaho je mnenja, da smo v Ameriki Josephine, roj. Zehner, oče Carol predolgo trošili preveč vode. Sedaj moramo priznati, da je “voda naša kri”, brez nje ni življenja.
Bela hiša je poslala Kongresu predlog za odobitev 6.4 mi-
-.esiak, Joanne Fordyce, po pol orat pok. Josepha Tepley. Pogojnik je bil član The Macabees No. 1288, ADZ št. 38, Kluba slovenskih upokojencev za senkler-
Iko okrožje in bivši direktor	''doiaiievla^plačiio na-
? na St. Clair Avenue. Po- domestka eiektrične energije greh bo m Zakrajskovega po-1^ kaloričnih elektran, ko je grebnega zavoda jutn v torek od dla ona iz vodnjh elektrarn ob 8.45 v cerkev sv Fehcite ob v državah 0]dah Misfi0uri 1.30, nato na pokopališče Vernih .n Arkansas duš.
V Chicagu je nesreča na nadzemski zahtevala
(, 'j
Andrew Young
ZANZIBAR, Tanz. — Poslanik ZDA pri Združenih narodih Andrew Young, ki se mudi tu na svoji 10-dnevni poti po črni Afriki, je dejal, da “ga ne skr^ bi”, da ima Angola marksistično vlado, ko vzdržuje pri tem zveze z ZDA.
Po njegovem bodo vlade črne Afrike zaviseie od Zahoda v pogledu tehnične pomoči, kapitala in izvoza, pa naj zastopajo kakršnokoli ideologijo.
BREZPOSELNOST PADLA NA 7.3% DELOVNE SiLE
Brezposelnost je v januarju padla za pol odstotka, od 7.8 na 7.3% na najnižjo raven v teku zadnjih 8 mesecev. Delavsko tajništvo, ki je objavilo v oetek nove »orfatke, priznava, da v te ni vključen porast brezposelnosti, ki sta ga povzročila hnd mraz in pomanjkanje naravnega plina.
WASHINGTON, D.C. — De-lavskd tajništvo je objavilo pretekli petek, da je število brezposelnih bilo v januarju za pol odstotka manjše kot v decem bru ter da je doseglo najnižji odstotek od lanskega maja. V decembru se je brezposelnost držala na 7.8% celotne delovne sile, v januarju pa je padla na 7.3% Zmanjšanje je nepričakovano veliko in bi naj dokazovalo, da je narodno gospodarstvo oživelo ter je zopet trdno na ooti rasti. Zmanjšanje števila brezposelnosti, ki se je pokazalo v decembru napram novembru, je bilo sorazmerno majhno in zato neprepričevalno.
Podatki za poročilo so bili zbrani v prvih dveh tednih januarja in še ne kažejo močnega vpliva, ki sta ga povzročila na število zaposlenih hud mraz in
ne sile, okoli 560,000 oseb manj je namreč v januarju iskalo delo. Skupna delovna sila v janu arju je bila 95.5 milijonov, 440,-000 manj kot v decembru. Ali so se ti ljudje stalno umaknili z delovnega trga ali so le začasno ooustili iskanje dela, se bo pokazalo v prihodnjih mesecih. V letošnjem januarju je bilo zaposlenih 4.3 milijone oseb več kot marca 1975, ko je bila brezposelnost naj večja.
Na težave oskrbe z gorivom in pogonsko silo v januarju kaže delovni teden, ki se je skrajšal za 0.4 ure na povprečje 35.J delovnih ur.
Zmanjšanje brezposelnosti je bilo v glavnem med odraslim' delavci, tako je brezposelnost med glavami družin padla oc^
255 St., rojena v Ajdovščini v CHICAGO, 111.
V petek
Trapila b prosta vslsessta leta liti
COLUMBUS, O.
Turnpike bo po vsem sodeč po-
5.1% na 4.8%, pri odraslih mo-pomanjkanje plina. Zaradi mra- skih od 6.2 na 5.6%, med odrgs za in pomanjkanja goriva je ženskami od 7.4 na 6.9%. veliko število tovarn, pa tudi u- Brezposelnost med mladostnik' radov in ustanov moralo ome- ie v glavnem ostala na 18.7% j iti ali celo ustaviti obrat, ozi- ki er se drži približno še od lan-roma poslovanje. Računajo, da skega septembra. Med belimi je je zaradi tega začasno brez dela padla brezposelnost na splosnn 0hin okoli 2 milijona ljudi.	od 7.1 na 6.7%, med črnimi pa
Ta položaj bo našel odraz v
od 13.4 na 12.5%.
Stroške narodne obrambe je mogoče nekaj zmanjšati
WASHINGTON, D.C. — Obrambni tajnik Harold Brown je dej ki pred senatnim pododborom za narodno obrambo, da je mogoče izdatke za to nekaj zmanjšati, ne da bi bila pri tem prizadeta njena skupna moč. Senatni pododbor, katerega
snežnega meteža, ki je pokril mesto s 4 palci svežega snega.
---i__o-----
Clark Clifford bo iskal pomiritev med Grki in Turki
WASHINGTON, D.C. — Clark Clifford, nekdanji svetovalec predsednikov Trumana, Kenne-
načelnik je John L. McClellan, dyja in Johnsona, je dobil od razpravlja o proračunskem predsednika Carterja nalogo, da predlogu za narodno obrambo, išče pot za pomiritev med Grli ga je predložil bivši predsed- čijo in Turčijo ter rešitev spo-nik G. R. Ford.	1 ra na Cipru.
stal leta 1981 prosta velecesta, podatkih o stanju zaposlenosti ^ , kjer ne bo treba več plačevati v februarju, ki bodo objavljeni Ooiffocasnega casoms^a cestnine. Dotlej upajo, da bodo v marcu. Prevladuje mnenje, je kriva ^t^pa štirih . plačali bonde, ki so bili izdani da bo ta začasna težava v zapo- HONG KONG. — Glavno za kritje stroškov gradnie te c e- slitvi minila v nekaj tednih, ko glasilo Komunistične partije ste. Zgrajena je bila pred 22 le- bo nastopilo toplejše vreme. De- LR Kitajske “Ljudski dnev-ti, med prvimi te vrste v de- javnost bo zaradi sedanjega za- mik” v Pekingu je zapisal, da so želi.	stoja še večja in porast zaposle- pritožbe zaradi dolgočasnosti
Doslej ni Ohio Turnpike sta- nosti občutnejši. Podatki o brez-.Časopisja upravičene, pa pojas-la javne blagajne niti penija, je poselnosti v januarju kažejo, da mil, da je tega kriva“ topla šti-izjavil načelnik Ohio Turnpike predsedniku Carterju ver- rih , ki je dolga leta imela pri Commission D. L. Teagarden. Ftno možno doseči cilj, omeji-Po njegovem bodo zadnji bondi, tev brezposelnosti na 6.5% do skupno 75 milijonov dolarjev, konca letošnjega leta. izplačani leta 1981. Cestnina bo Zanimivo in tudi značilno je, nato ukinjena in vzdrževanje da se je število zaposlenih v ja-ceste naj prevzame zvezna nuarju komaj kaj povečalo, do-cestna uprava skupaj z državno seglo je 88.6 milijonov oseb. ohijsko, kot je to določeno v Vzrok zmanjšanju brezposelno-zakonih.	sti je zmanjšanje celotne delov-
NALOGE ČLANOV KONGRESA RO SODBI JAVNOSTI IN PO NJIHOVI LASTNI
WASHINGTON, D. C. — Louis Harris je postavil 1,510 odraslim ljudem po vseh delih naše dežele vprašanje, kaj je po njihovem temeljna naloga članov Kongresa.
Kar 70% povprašanih je izjavilo, da je temeljna naloga kongresnikov služiti svojim volivcem in vzdrževati z njimi osebno stalno zvezo. Povpraševanje je dalje pokazalo, da je 57% povprašanih mnenja, da naj kongresniki glasujejo v Kongresu izključno za koristi njihovega votivnega okrožja in to celo tedaj, če so te v nasprotju s skupno narodno koristjo. Razgovori s 153 kongresni-
važnejše od njihove službe volivcem, in 45% jih smatra za prvo in temeljno dolžnost varovati koristi velotnega naroda in te stavi j ati nad koristi volivcev svojega okraja.
Razgovore s kongresniki je imel Victor J. Fischer raziskovalni direktor Domove komisije za upravni pregled, ki je nastala lani v zvezi z obtožbami kong. W. L. Hay ■ sa in katere naloga je izdelati etična pravila za člane Predstavniškega doma v njihovem javnem delovanju.
V. J. Fischer je poročal pretekli teden komisiji ter ji predložil podatke, ki jih je
Vremenski prerok
Pretežno oblačno z naletavanjem snega, mrzlo. Naj višja temperatura okoli 17 F (-13 C). Jutri toplejše.
ki so pokazali, da ti gledajo * zbral L. Harris, in svoje lastne. Pri tem je pripomnil: “Vprašanja ni mogoče rešiti z enostavno odstranitvijo te ali one naloge, oziroma dolžnosti, ker narod potrebuje o-boje, zastopstvo za narodno zakonodajo in politično ustanovo z močjo ter položajem Predstavniškega doma za intervencije v pomoč državljanov pri zvezni birokraciji.”
na svoje naloge precej drugače kot splošna ameriška javnost. Samo 42% vprašanih kongresnikov smatra služenje volivcem za “zelo važno”; 57% jih sodi, da so jim zahteve, njihovih volicev ovira pri izvrševanju njihovih dolžnosti v Kongresu; 67% kongresnikov je mnenja, da je njihovo zakonodajno delo
Da bodo mogli kongresniki opravljati v primernem obsegu obe glavni nalogi, je po sodbi V. J. Fischerja delo v Predstavniškem domu treba bolj smotrno uredili, da ne bodo kongresniki brez potrebe zapravljali svoj čas za slična zasliševanja v raznih odborih, kadar to lahko opravi en sam odbor.
Harrisovo povpraševanje je pokazalo, da ima Kongres na splošno v javnosti, kar zadeva moralo, malo ugleda. Je daleč za skupinami, ki se zavzemajo za potrošnike, za poročanjem novic na televiziji, za časopisjem, Belo hišo ter državnimi guvernerji in njihovimi upravami, za državnimi zakonodajami in za faimarskimi organizacijami. Skupno je med javnimi ustanovami in organi na 8. mestu, za njim so le še vodniki korporacij in delavskih unij.
Kongres je po vsem sodeč zdaj sklenil sprejeti povišanje plač za svoje člane, četudi so že pretekla povišanja
spravila njihove plače v sklad s porastom življenjskih stroškov v zadnjih 14 letih. To povišanje, ki ga bodo dobili z 20. februarjem letos, bo čisti nameček. Ko dobivajo zavarovanci Social Security povišanje pokojnin na temelju porasta življenjskih stroškov v preteklem letu, dobijo člani Kongresa, člani vlade, zvezni sodniki in vodilni zvezni uradniki poviške plač že v naprej, kot je to navedel v Senatu pretekli teden sen. Allen iz Alabame.
Ko člani Kongresa sprejemajo povišanje plač, ne kažejo nobene vneme za uvedbo novih etičnih vodil, ki jih je predložila predsedniška komisija istočasno s poviškom plač. Tako postopanje prav gotovo ne bo dvignilo v očeh javnosti ugleda članov Kongresa! Javnost ima vse preveč vzrokov za sum, da Kongres misli vedno najprej na svoje lastne člane in njihovo korist, nato šele na splošno narodno korist.
vsem tisku v LR Kitajski odločilno besedo.
-----o----
Zadnje vesti
NEW DELHI, Ind. — Na političnem zborovanju Indire Gandhi se je zbralo do 100,000 ljudi, ki so jih pripeljali zastonj z vlaki in avtobusi, pa so začeli že pred koncem govora Indire zborovanje zapuščati. Včeraj je imela na istem kraju zborovanje opozicija, ki se ga je udeležilo okoli 200,000 ljudi. Ti so navdušeno vstrajali in vzklikali glavnima govornikoma 74 let staremu Jayapra-kashu Narayami, nekdanjemu
I iz Cievelano i in okolice .
Za ohranitev narodnostnih oddaj na WXEN—
Včerajšnje zborovanje v Music Hall Convention Centra v mestu v podporo nadaljevanja narodnostnih programov na postaji WXEN, je bilo kljub slabemu vremenu dobro obiskano. Zelo številna je bila predvsem slovenska skupina. Zborovanje je naslovilo na vse, ki jim narodnostne oddaje kaj pomenijo, poziv, naj sporočijo svoj protest proti ukinitvi teh oddaj na: Federal Communications Commission
Department of Complaints 1919 M. Street, S.W. Washington, D.C. 20554 Zadostuje dopisnica.
Namesto cvetja—
Slovenska mladina v Clevelandu je namesto cvetja h krsti pokojnega pisatelja Karla Mau-serja, svojega velikega prijatelja, darovala v pomoč Ameriški Domovini $40. Za lep spominski dar izrekamo naši mladini prisrčno Bog povrni in da bi ji po teh žalostnih dneh zopet zasijalo sonce veselja!
Smrt v domovini—
Francka Gazvoda, .1113 E. 67 St., je prejela iz Slovenije žalostno sporočilo, da ji je v Kranju umrla sestra Lojzka Jerman, stara 66 let. Poleg omenjene zapušča pokojnica v Sloveniji še tri sestre. Iskreno sožalje! Seja upokojencev—
Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje ima svojo sejo to sredo ob enih popoldne v Slovenskem domu. Vse članstvo prijazno vabljeno! Vabilo na sejo—
Podružnica št. 10 SŽZ ima svojo sejo v nedeljo, 13. februarja ob d ven popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Vse članice lepo vabljene!
Svež grob—
John Zigman, 20160 Lindbergh Ave., Euclid, je prejel telefonič-no sporočilo, da je preteko soboto umrl v Strabanah, Pensilvanija, zvesti prijatelj Joseph Šabec, po domače Tičov Jože, rojen v Slavini pri Postojni, od koder je prišel v Ameriko leta 1924. V Strabanah je zapustil ženo Frances, enega sina in eno hčerko ter več vnukov, v Clevelandu pa je pokojnik imel mnogo dobrih znancev.
Umrl ob požaru—
Sinoči je v požaru, ki je zajel enonadstropno hišo zadaj na 5375 Stanard Avenue, umrl 62 let stari George Zebits, ki je v njej živel. Lastnik hiše, ki stanuje spredaj, Fred Weisensell
sodelavcu pokojnega indijskega vodnika Mahatne Gandija,!je~^Vedal'g^isiicemf da je* skušal ter 68 let staremu	agjivan	Georgea	re^ti) pa ga	ni mog,ei
Ramu, vodniku 8«	milijonov	i prikIicat.	i2 gore^	p,gav
panjev .	itako mu ni uspelo vlomiti zapr-
FRANCISTOWN, Bots. — Od tih	H
kakih 380 šolarjev v starosti	______^______
od 12 do 17 let, ki so jih pred _	.
enim tednom odpeljali iz Ro- V januarju prodanih dezije preko meje v Botsvano, 10% več avtomobilov se jih je le okoli 50 vrnilo do-:	DETROIT, Mich. — Kljub
mov s starši, ki so	jih prišli	slabemu	vremenu je	bilo	preiskat, ostali so se odločili osta-	danih v	januarju letos za	10%
ti in se priključiti boju proti več avtomobilov kot lani. Doma-beli vladi v Rodeziji.	čih novih avtomobilov so pro-
MOSKVA, ZSSR. — Andrej Sa- dali za 9% več, v tujini izdela-harov je pozval svobodni svet, nir pa kar za — 38% več. naj se zavzame za izpustitev ------ ----------^
Aleksandra Ginzburga, enega od oporečnikov sedanjemu sovjetskemu režimu, ki so ga pretekli četrtek prijeli in obdržali v zaporu.
WASHINGTON, D.C. — Notranji tajnik Cecil D. Andrus je včeraj izjavil, da je odredil prreiskavo v zvezi z obtožbo
sen. H. Metzenbauma, da nekateri lastniki nahajališč naravnega plina tega namerno zadržujejo, da bi izsilili povišanje njegovih cen. Če bo sedanja preiskava pokazala, da je obtožba sen. Metzenbauma utemeljena, bodo preiskavo razširili
Ameriška domovina, februarv 7, 1977
sa Zks&msm
MMJAj^ViSSUJLAiLU
BESEDA IL HAROuA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation

PublJBbed daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July
NAROČNINA
Združen« države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30 00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 20 Monday, Feb. 7, 1977
Star klobuk na novi glavi
'r od tem naslovom je “Katoliški glas”, slovenski tednik, ki ga izdajajo slovenski duhovniki v Gorici, objavil 27. januarja 1977 članek o gibanju “kristjanov za socializem’', ki skuša ustvariti s svojimi nauki zmedo med kristjani, zlasti med katoličani po vseh delih sveta. Ker nam zui, da je prav in koristno, da se z njim seznanijo tudi naši čitatelji, ga jim tu v celoti posredujemo.
• Urejene socialne razmere in zavidljiva blaginja v nekaterih deželah v sevenu Evropi s socialdemokratskimi ali socialističnimi vladami v zadnjih letih, o čemer se je nenehno razpisoval evropski tisk, ter ugasle predstave o povojni Ameriki iz povojnih let, so povzročile .da .e zadobil pojem “socializem” pri mlajšem rodu, ki je zadnje case stopal v politično areno, skorajda mističen prizvok. Pomenil naj bi odrešitev vsega, kar človeka (še) teži, uresničenje popolne zasebne in socialne pravičnosti, one človekove blaženosti, ki mu je sicer obljubljena ob zveličanju.
Zaiatii vsega tega besede “socializem” v njenem mističnem prizvoku ne najdemo samo v razglasih soci-aastičnih strank, ampak še bolj v propagandi komunističnih. Beseda “komunizem” spominja danes vse preveč na tanke iz Budimpešte in Prage in če se sami o-membi komunizma ni mogoče izogniti, ga nadomesti vsaj izraz “zgodovinski kompromis” ali “evrokomuni-zem”.
S socialistično mistiko danes ne šarijo samo stare revolucionarne stranke, ki temeljijo na sociopolitičmh razmerah iz prejšnjega stoletja. Tudi mnoga novejša gibanja hočejo spoznati “znamenja časa”. Med njimi tkm. “krist jani za socializem”, ki so pred nekaj tedni zborovali v Rimu. Gibanje naj bi nastalo “spontano" v Čilu in se potem razširilo po vsem svetu.
Na j večjo propagando dela zanj levo usmerjeni tisk, in sicer v tonu, ki naj vzbudi vtis, da so tradicionalne krščanske organizacije, in seveda Cerkev sama, še najmanj svobodoljubne, demokratične ali kar najmanj krščanske. Pristno krščanstvo pa da diha le iz tkm. socialističnih kristjanov, ki da edini uresničujejo krščansko ljubezen, pluralizem in osvobajajo človeka.
Kritika teh “kristjanov” gre seveda samo na račun Katoličanov in Cerkve in v ničemer na marksistične režime v svetu. Kako si predstavljajo krščansko- ljubezen, nam je mogoče razbrati iz njihovega glasila “Nu-ovi Tempi” (1975, št. 20):
“Razredni boj, ki ga spremljajo pojavi nasilja, sc zdi mnogim kristjanom nespravljiv z verskim mišljenjem. Pozabljajo na svete in križarske vojne, na nauke o pravičnih vojnah, ki jih je zgodovina Cerkve polna. V resnici pa je tudi razredni boj stvarno in zgodovinsko dejstvo, ki ga marksistična analiza odkriva in raz členjuje. Krščanska ljubezen, ki se hoče temu zoperstaviti m pridiga razredno sodelovanje med izkoriščevalci in izkoriščanci, teži k prikrivanju omenjene stvar nosti. Takšno osladno pojmovanje ljubezni, ki navdihuje krščanske socialne nauke, prikriva razrednost ih je v končni posledici v prid interesom meščanskega razreda. Pristna ljubezen do bližnjega pa ne nasprotuje razrednemu boju (ki ga spremljajo pojavi nasilja; glej na začetku, op. p.) in se v danih zgodovinskih razmerah uresničuje v složnosti z razredom, ki nosi v sebi alternativa pravice za vse človeštvo tj. s proletariatom.”
Iz te objave nam je jasno da pri tkm. socialističnih kristjanih ne gre za krščanstvo, ampak za marksizem. Km- pa je marksizem nedeljiv tudi v tem, da zaradi materialističnih nazorov ne priznava ne vere ne božjega , je jemati tkm. kristjane za socializem za ne-krščansko gibanje z marksistično (komunistično) ideologijo, kot jo je na razmerah v prejšnjem stoletju skoval Karl Marx.
Ne bomo zdaj izgubljali besed o križarskih, proti-tu.:škib in drugih vojnah, s katerimi se je krščanska Evropa branila pred islamom, ker ne gredo na račun Cerkve kot take, ampak razložimo samo marksistično pc.-iiOvanje “razreda”.
Nauk o razredih in uresničitvi brezrazredne družbe temelji na zamisli filozofa Hegla o gospodarju in hlapcu. Marx mu je dal le materialistični okvir, ko je razglasil, da je ves človeški (družbeni) razvoj zgolj zgodovina bojev za gospodarsko - (materialno) nadvlado ter izkoriščanje podrejenih, torej “zgodovinski materializem”.
M Vi lir' alp-Hil
fz življenja Slovencev v Milwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. — Slove- Ne bo zlata, srebra za nami, ni j a moja, ti zibelka draga, te ostali bodo narodni le hrami: vedno ' bom ljubil in rad te prosvete, bratstva našega
imel. ...”
“SLOVENIJA MOJA”; Kako nrimeren in lep naslov večera, ki ga je pripravila folklorna spu-Mna S.K.D. TRIGLAV za svojo trstno predstavo (prvi samostojen nastop) 15. jan. 1977. '
Kljub hudi zimi, ko je toplo-r.er kazal daleč pod ničlo, so Judje začeli prihajati na predstavo, avtomobil za avtomobilom, domačini pa tudi iz Jolieta, ‘Racina, Waukegana, Sheboyga-na in drugod. Napolnili so dvorano, kakor še nikdar poprej, >rav do zadnjega kotička.
Prijetno je bilo stopiti v toplo dvorano, ki je človeka objela vsa okrašena, kakor nevesta. Po stenah viseči narodnobarvni trakovi, domači motivi in napisi na stenah dvorane ter slike najlep-ških krajev lepe Slovenije na njih. Pozorišče pred odrom sredi dvorane, pripravljeno za nastop tega večera, je spominjalo na domači kraj. V ozadju zelen
ognjišča,
slovenske misli in srca svetišča. Sprejmite jih kot drago svojo last,
naj bodo tudi vam v visoko čast! Naj vam izgine naših zmot spomin,
naj spremlja vas le topli žar vrlin, -
slovenske pesmi in srca lepoto prelite v novega sveta dobroto, polnite trdih, mrzlih src praznoto!
Z ljubečimi željami se poslavljamo, na vašo daljno pot vas blagoslavljamo.
Na vašo daljno pot vas blago-ilavijamo ...
Celoten spored, ki se je brezhibno ravzijal pred navdušenimi gledalci, je z vso skrbjo zamislila in naštudirala Biba Kralj. Bilo je zahtevno delo, vezano na znanje naših plesov in gozd in gore, na desni kozolec/koreografijo. Zato za vse vena levi pa domača koča z oknom'liko doživetje, in nageljni na njem.	| Pesmi, plesi in melodije so se
Po polurni zamudi, ko se je pred nami odvijale, kakor na vse umirilo, je stopil k mikfo filmskem traku. Vsako točko je
nedelj zaporedoma oglašala spo-! red, vabilo v cerkvenem buletinu
I
in predprodaja vstopnic. Največ-! ja reklama so bili plesalci sami/ ki so že večkrat nastopali pri društvenih prireditvah in izven njih. Pravijo, da besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Imenovati bi ailo treba še nekatere druge aridne ljudi, ki so prispevali s svojim delom pri okrasitve dvorane in drugje, vendar vse preveč je imen, da bi vsakega posameznika imenovali. Hvala vsem! Posebej hvala župniku č. g. Jeromu Selaku za prostore in dvorano!
Na pustno zabavo 12. febr. ob 6. zvečer v dvorano sv. Janeza smo na tem mestu že vabili, zato vsem še nekrat kličemo -Ma svidenje! Tako bomo zimo skrajšali za “en dolg večer”, takor pravi Marička Kadunc.
Danes sta nam Slovenska kulturna radio ura in župnija sv. Janeza naznanila zelo žalostno vest, da se je v božjem miru za vedno poslovil od vse široke slovenske skupnosti dobri in priljubljeni slovenski pisatelj in pesnik gospod Karel Mauser. Za seboj je pustil veliko kulturno vrzel. Naj v miru počiva!
F. Rozina
FRANCE PREŠEREN
Naš največ ji pesnik
fonu predsednik društva Karl Dovnik in izrekel dobrodošlico ter nadaljeval: “Prišli ste kljub slabemu vremenu in zimi ter s tem dokazali, da kadar gre za dobro stvar, ni nobena žrtev odveč. Iz vsega srca vam hvala!”
Vaša velika udeležba bo mladini, ki je s tolikšno ljubeznijo in trudom pripravila današnji večer, v zadoščenje in vzpodbudo za nadaljno dejavnost v korist naše ljubljene Amerike in slovenske stvari.
Naj gre to pot, lepa hvala gdč. Bibi Kralj, ki je zamislila in naštudirala celotni spored današnjega večera. Hvala gdč. Beti Modic, predsednici folklorne skupine, za njeno nesebično, požrtvovalno organizacijsko delo. Hvala Franciju Coffeltu, našemu mojstru harmonikarju, ki je pri številnih vajah vedno do-
temu primerno z besedo ali verzom vskladno povezoval Vlado Kralj.
Sledile so:
Tam kjer murke cveto Moj rodni kraj. moj rodni dom Ne priznam, ljubi ljubi-Ringa raja
Marko skače
Srbska folklorna skupina sv.
Nikolaja gostuje Peter pride nazaj dekliško rajanje venček narodnih Rdeči cvet Potrkan ples Slovenija moja
Vse točke sporeda, pri katerem je igral tudi svoje solo vlo žke, je spremljal na harmoniki mojster Franci Coffelt, posebne vložke pa njegova sestra, Kati na klarinet
SLOVENIJA MOJA
bre volje sodeloval. Tisočera' Prav rad zazrem se tja v hvala celotnemu ansamblu za Gorenjsko stran gore, velik trud in napor, ki ga jej kjer encijan vabi me - orike'j imel s pripravami za današnjo'Se smeji
prireditev. Še posebna hvala bratski srbski folklorni skupini, ki nastopa kot gost večera. Lepa hvala g. Jakobu Modicu, ki je naredil kozolec in kočo, srčna hvala ge. Loni Limoni in vsem polnočnicam, ki nam pripravil-jajo res dobro večerjo. Hvala vsem za daroval to pecivo!
na Bled grem rad, kjer zvon želja pozdravlja me, in v Bohinj, kjer pomlad zdaj že dehti.
Le pojdi zdaj dekle čez tihi Kras z menoj!
V Dolenjsko sončno greva sladko vinco pit,
cb Kolpi bova v noč in še v
In končno hvala vsem in vsa- jutranji svit.
ketnu posebej, ki je kakor koli iripomogel, da imamo današnji večer.
Rojakinje, rojaki! Naša mladina se nam bo predstavila, upaj-no, uspešno. Nagradimo jo s to-nlim aplavzom, prav tako naše vesele Slovence iz Sheboygana, d bodo igrali za ples in zabavo. Vsem želimo obilo užitka ivj ve-ieljaf
med Belo-kranjci še zapojeva Slovenija moja, ti zibelka draga, te vedno bom ljubil in rad te imei;
Slovenija draga, ti zibelka moja, te vedno bom ljubil in rad te imel
Slovenija moja deželica draga
Mogočen vtis in do solz je ga-1 le vedno bom ljubil in rac dih poslanica mladini sloven- te imel.
ikega poeta Ivana Zormana, ki o zelo občuteno recitiral Vlado Kralj.	i
MLADI AMERIŠKI SLOVENIJI!
V večerili mrak gre truden naš korak,
v šumeče sonce vaš hiti lehak -zsi nami leta tihega trpljenja, pred vami \al kipečega življenja;
za nami pogorišče mrtvih nad,
Slovenija moja 'je bila višek $poreda; zapeta tako mogočno in občuteno, da je privabila lju ejem v dvorani in pevcem samim solze v oči. Po eno uro in deset minut trajajočem sporedu bi ljudje radi kar še sedeli in gledali.
Končno je bilo tudi že čas in prijetno, da smo segli po dobri večerji, ki je lepo dišeča vabila, k temu pa hladna kapljica za
pred vami novih časov kleni sad. dobro voljo. Ko so se ljudje
Kako smo malo mislili na vas, kako nas je prehitel novi čas!
počasi dobro podprli z omenjenimi dobrothmi so ha svoje Iz krivde nam prikliia je bolest/strune pritisnili. “Veseli Sioven-da silnejša ni rodna vam zavest! ci”, ki so ves večer skrbeli za V železni trušč, v skrbi smo se ! dobro voljo. Nepozaben utis zarili—	' večera bo vsem ostal v prijet-
ju vendar smo globok« vas nem spominu. ljubili:
za vas, za vas gubili smo moči, za vas pripravljali svetlejše dni! Slovenska radio ura, ki je več industrija omejili obrat #aradi
Ob nastopu novo demokratske vlade
STOCKTON, Kalif. — To vemo, čitamo in slišimo. Zagrabil je z obema rokama in v naslovnih straneh našega časopisja čitamo marsikaj zamišljenega, tc da še ne obdelanega in spreje tega. Dokazati hoče novi gospodar Bele hiše, da bo držal bese do, katero je dal volivcem, pred no je dobil njihove glasove. Dokazati hoče, da je sposoben prevzeti to težko nalogo vodstva naroda, ki temelji na demokratičnih načelih in v kateregg u pira danes zasužnjeni svet svoje oči v upanju na boljšo bodočnost.
Dobro se spominjam na hladni januarski mesec pred dvemi leti, ko je prispel v našo kalifornijsko državo z namenom, d? si pridobi znanje, da se predstavi ameriškemu ljudstvu kot kandidat za leto 1976. Rano je pričel v kapitolskem mestu Sa-cramentu volivno propagando, katera mu je bila naklonjena in ga je poplačala na 20. januarja letos v Washingtonu.
Takrat je bil pravzaprav še “nihče”; spominjam pa se do bro, ko smo ob kavinem počitku sedeli neko pomladansko jutro v obednici naše tovarne in sem med političnimi pomenki, kateri so bili vsakodnevni predmet razgovorov, dejal: “Fantje, Carter bo naš novi predsednik. Nihče se ni smejal niti oporekal moji izjavi.
Sedaj ima predsednik precej uglajeno pot. Veliko mu je zapustil sam bivši predsednik, veliko je še nepredelanega in neuglajenega, toda na tem polju bo morda boljša žetev po ranem sejanju. Demokratje imajo ve-,cino ip če ne bo šlo po vrvici, to pot ne bo drugih vrat. Krivda bo na Kongresu.
Novi predsednik je veren mož. Upajmo, da ga bo nebeški Predsednik vodil po srečni, uspeha-polni in varni poti v zadovoljstvo narodu in v zgled ostalemu svetu, kateri veruje v moč, odločnost, svobodo in cilje a-meriške demokracije.
Poglejmo še v resničnost življenja, katero je spremljano z mnogimi neprilikaihi in težko-čami, čeravno imamo še tako dobro državno vodstvo.
Človek hoče, dela, ustVarja. Tak ima cilj tudi sedanja administracija, Njej nasproti se je postavila narava. Vseh 210 milijonov našega velikega naroda ji ni kos.
Boleča so poročila o naraščajočih snežnih zametih, o mrazu, kateri ne popušča in nam uničuje nasade južnega sadja, sočivja in zelenjave, ne nudi na-' ravne hrane za obstanek živine '
Umrl 8. februarja 1849.
>;«
Fiance Prešeren je naš največji pesnik in njegove Poezije so naš naj dragocenejši leposlovni zaklad.
Bil je kmečki sin iz Vrbe, vasice blizu Bleda na Gorenjskem. Postal je odvetnik. Služboval je v Ljubljani, samostojno mesto pa je dobil šele proti koncu življenja v Kranju, kjer je tudi umrl in kjer je njegov grob.
Prešeren nam je ustvaril našo visoko pesem, enakovredno največjim dosežkom drugih narodov. Njegova najdaljša pesem je Krst pri Savici. V njej Prešeren izpove svojo vero v Boga in posmrtno življenje. Bil je zaveden Slovenec in odločen svobodnjak. Prav zaradi tega dvojega je moral veliko trpeti.
ZDRAVLJICA
(Odlomek)
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!
pomanjkanja naravnega plina. Na drugi strani duši suša našo državo v toliki meri, da je do danes že preko pol bilijona dolarjev škode. Pomanjkanje bo rodilo draginjo in zopet bo človek moral trpeti.
Maks Simončič
Omeniti je treba, da je k le- in nas. pemu obisku veliko pripomogla' š0ie so morali zapreti vrata,
žain@ svečanosti za pok, Karlom Mauserjem v Argentini
BUENOS AIRES, 28. jan. 1977. — Kako je bil pokojni Karel Mauser priljubljen v Argentini, sta pokazali sv. maša zadušnica ob osmini pokojnikove smrti, 1. j. v petek, 28. januarja, v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu ter tej maši sledeča svečana komemoracija pred spomenikom junakov na dvorišču Slovenske hiše. K obema svečano-'stima se je zbralo veliko število rojakov —• protikomunističnih borcev, prijateljev pok. K. Man-ser j a ter zlasti mnogo mladine. Sv. mašo je daroval v odsotnosti delegata slovenskih dušnih pastirjev msgr. Oreharja njegov namestnik dr. Alojzij Starc, ki je v svojem cerkvenem govoru po evangeliju označil pokojnika kot velikega glasnika slovenske in božje besede. Ves svoj prošti čas in vse svoje živ Ijenjske sile je porabil za to, da je klesal kleno in slovenskemu ljudstvu razumljivo lepo slovensko besedo, vso prepleteno z božjo besedo, z mislijo na Boga in z izreki iz Sv. pisma. Bil je kot nekak prerok med nami- Zato se zahvaljujemo ddnes Bogu za katerega čast in slavo se je rajni trudil vse življenje, da nam je v teh težkih časih dal tako velikega moža, in obenem Ga prosimo, da mu nakloni zasluženo plačilo pri sebi. Med sv. mašo je bilo mogočno ljudsko petje. K sv. obhajilu, ki so ga navzoči darovali za rajnega, je pristopila skoraj vsa cerkev.
Po sv. maši se je množica rojakov podala pred spomenik junakov" na dvorišču Slovenske hiše, kjer je dr. Starc opravil
molitve za pok. Karla Mauser-ja. Nato je v imenu Društva slovenskih pro tikomunističnih borcev, ki je pripravilo obe svečanosti, spregovoril član starešinstva in pokojnikov prijatelj Miha Benedičič, ki je v vznesenih besedah orisal veliko delo, ki ga je rajni Mauser opravil za slovenski narod. Omenil je njegove večkratne obiske v Argentini, njegova predavanja in njegove govore, katere so hodile poslušat množice rojakov in posebej še ogromno mladine. Govoril je preprosto in iz duše in vsi smo čutili, da iz njegovih besed veje, silna ljubezen do slovanstva, veje možatost, dobrota, odkritost. Njegova beseda je vžigala. Mladina ga je ljubila, ga rada poslušala in m’-1 sledila.
Po tem govoru so navzoči izmolili še očenaš za pokoj duše rajnega. Nato je v tišino lepe poletne buenosaireške noči zadonela pesem “Gozdič je že zelen’’. — Bila je to resnična tako lepa počastitev dragega Ka^-la Mauserja, kakršnih smo 'r Argentini le malo doživeli.
Naj omenimo še to, da je imelo še isti večer po komemoraciji Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Ar gen ti ni svojo žalno sejo, ki jo j0 vodil starešina Slavko Urbančič, ki je orisal delo pokojnika Na seji je bilo prebrano zadnjc pismo pok. Mauserja, pisan0 7: januarja, tik predno je odše1 v bolnišnico. Odposlani sta bd z žalne seje sožalni pismi p°' kojnikovi ženi ge. Mariji IvlaU' serjevi in bratu g. Otmarju.
Splošno pozornost je vzlpudU8 tudi zadnja številka “Svobodn0 Slovenije” z veliko sliko in c.e .Tostranskim člankom o p0^’ Mauserju izpod peresa dr. Rineta Debeljaka in z objav'0 mnogih osmrtnic (Zedinjen0 Slovenije, Slovenske kultur01' akcije, Društva slov. protik0' munističnih borcev, Slovensk0 ga doma v San Martinu, Slovri1 skega doma v Carapachay11'' Tudi “Oznanilo” se ga je spo'11 nilo z lepim člankom.
R. Smersu
__________________ AMERIŠKA £>OMOVmA\ FEBRUARY 1, 1017
Fara sv. Lovrenca v Clevelandu med zlatim in diamantnim jubilejem
Cleveland, O. — Po zlatem jubileju so farani z novim navdušenjem šli na delo. Radi preseljevanja mladih družin je število faranov bilo vsako leto manjše. Tudi v šoli je bilo vsako leto manj otrok. Maple Hts., Garfield Hts. in Parma so predmestja kamor se je večina mladih selila. Nekateri so ostali zvesti in pridno prihajajo nazaj v cerkev ter jo zelo lepo podpirajo. Drugi pa so se pridružili najbližji katoliški cerkvi, posebno tisti, ki so pošiljali otroke v farno šolo svojega novega okoliša.
Meseca marca 1952 je umrl župnik pri sv. Vidu msgr. Ponikvar. Father Baznik je postal njegov naslednik. K sv. Lovrencu pa je prišel za kaplana Father Edward Pevec. Mladi kaplan si je s svojo gorečnostjo in prijaznostjo kaj kmalu pridobil srca faranov. Toda že po enem letu je postal profesor v Borromeo semenišču. Kaplansko mesto pri sv. Lovrencu je prevzel Father Baraga, ki je do tedaj bil kaplan pri sv. Vidu. Za naslednika Father Baragi je bil nastavljen Father Varga, poznejši župnik pri sv. Lovrencu.
Ivan Zorman, ki je vestno vršil službo organista je po 35 letih službe šel v zasluženi pokoj. Umaknil se je zaradi slabotnega zdravja. Ljubil je petje, imel pevske zbore. Bil je tudi pesnik in je sam pisal in komponiral pesmi, ki jih še po 25 letih pojejo. Vzgojil si je dobrega naslednika v osebi Ralpha Godca, ki vrši to službo v zadovoljstvo faranov vse od leta 1956, ko je Jvan Zorman šel v pokoj.
Meseca novembra 1957 je obhajal svoj zlato-mašniški jubilej v naši cerkvi ljubljanski škof Dr. Gregorij Rožman. Že od 3. julija 194'8 je živel kot gost v župnišču pri sv. Lovrencu. Po drugi svetovni vojni je moral zapustiti Ljubljano in se umakniti pred komunističnim nasiljem. Zaradi njegovih lepih pridig, njegove prijaznosti in ponižnosti so ga farani imeli zelo radi. To se je najlepše pokazalo ob njegovi smrti 16. novembra 1959. Umrl je za rakom v bolnišnici sv. Aleša na Broadway-ju (Cleveland). Dva dni in dve noči je ležalo njegovo truplo v šentlovrenški cerkvi, ki je bila vedno polna ljudi posebno Slovencev iz celega Clevelanda. Prišli so se poslovit od svojega velikega duhovnega voditelja. Pogrebna maša je bila v clevelandski stolnici ob navzočnosti 3 škofov in velikega števila duhovnikov. Njegovo truplo je bilo nato prepeljano v Lemont, na pokopališče slovenskih frančiškanov.
Meseca junija 1960 je bil prestavljen kaplan Father Baraga k cerkvi sv. Kristine v Euclidu in njegovo mesto je prevzel mladi kaplan Father Victor Cimperman. Bil je zelo delaven, prijazen in za vse dobro vnet duhovnik. Za njegovega kaplanovanja se je društveno delo v fari zelo poživilo.
Msgr. Oman je 8. oktobra 1961 slovesno obhajal svojo zlato mašo. Kmalu potem se je zaradi rahlega zdravja, junija 1962 odpovedal župniji in šel v zasluženi pokoj v svojo ljubljeno rojstno dešelo Minnesoto, kjer je Bog poklical 14. marca 1966 svojega služabnika k Sebi in ga nagradil za njegovo delo.
Njegov naslednik je postal Father Francis Baraga, ki pa se je že novembra 1967 zaradi bolezni krvnega raka moral odpovedati župniji. Umrl je 11. novembra 1969, star komaj 58 let. Trinajst let je vdano in potrpežljivo prenašal svojo bolezen. Pogrebno sv. mašo je imel škof Issenrriann. Pogreba se je udeležilo 90 duhovnikov in veliko število faranov.
Za farane sv. Lovrenca je bilo zelo žalostno leto 1964, ko je 16. junija bil prestavljen k Sv. Vidu priljubljeni kaplan Father Slapšak, ki je celih 32 let kaplanoval pri sv. Lovrencu in si s svojim delom in prijetnim domačim nastopom pridobil mnogo prijateljev.
Father Slapšakovo mesto je prevzel novo-- mašnik Arthur Zanutič, ki je kaplanoval v naši župniji do 16. aprila 1968.
Društvo Najsvetejšega Zakramenta je obhajalo svoj zlati jubilej 1965 in društvo Najsvetejšega Imena 30. oktobra 1966. Obe ti društvi sta bili zelo delavni in v veliko pomoč fari in cerkvi. Bili sta kakor desna roka župniku pri njegovem delu.
Oktobra 16. leta 1966 je počastil s svojim obiskom ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik. Septembra 1968 je bil za nekaj dni gost župnika pri sv. Lovrencu mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. Par let pozneje je bil pri sv. Lovrencu ljubljanski pomožni škof dr. Stanko Lenič in avgusta 1976 je bil nekaj dni pri nas koperski škof dr. Janez Jenko. Dosti slovenskih duhovnikov iz raznih krajev sveta je obiskalo sv. Lovrenca v teh letih.
Marca 12. 1963 je prišel k sv. Lovrencu Father Jožef Varga in postal peti župnik fare. Ob podelitvi fare rnu je škof povedal, dri zaradi pomanjkanja duhovnikov sv. Lovrenc ne bo
imel več kaplana. Sedanjega kaplana da bo v kratkem prestavil k sv. Vidu. To se je kmalu zgodilo in novi župnik si je sam poiskal pomočnika v osebi slovenskega duhovnika Fr. Leopolda Mihelicha iz Denver j a. Toda že meseca oktobra je Father Mihelich odšel nazaj v Denver in postal župnik slovenske fare sv. Rožnega venca.
Tako je ostal Father Varga cela 4 leta sam na fari, ki je štela 2200 duš in imela v šoli 235 otrok. Ob nedeljah in praznikih so prišli pomagat duhovniki iz bližnjega benediktinskega samostana. Prošnje župnika in faranov, da bi dobili kaplana so bile zastonj. Tudi sosednjim župnijam se je zgodilo isto. Kjer so bili trije duhovniki je ostal samo eden. Vsak župnik si je pomagal, kakor je vedel.
Lete 1968 je imela fara devet tisoč dolarjev dolga, šentlovrenški farani, ki so znani zaradi svoje radodarnosti do cerkve, so ta dolg kmalu izplačali in že naslednje leto so začeli s popravili. Prvo je bilo na vrsti župnišče, ki je bilo v zelo slabem stanju.
Z vatikanskim koncilom so prišla v veljavo nova liturgična pravila. Zato je bilo treba začeti z renoviranjem v cerkvi. Cerkveni dekorater Celleghin je naredil zelo posrečen načrt za preureditev svetišča (sanctuary). Delo se je začelo 16. novembra 1970. Nove stopnice in podlaga za oltar so bile narejene. Novi oltar, kjer je shranjeno Najsvetejše je bil dodan in stene svetišča so bile obdane z marmorjem. Ves marmor je prišel iz Italije. Dobili smo tudi novo prižnico iz marmorja in okna v svetišču so dobila slike. Prenovljeni so bili stranski oltarji in kupljeni novi stoli in klečalniki v svetišču. Tudi brezjanska kapela je bila prenovljena. Stroški za vse to so bili plačani s prostovoljnimi darovi, večinoma v spomin rajnih. Zraven darov so naši dobri farani žrtvovali mnogo ur prostovoljnega dela. To je posebno prav prišlo, ko smo čistili cerkvene stene od tal pa vse do stropa.
Vse to delo je bilo končano v septembru 14)71. Potem je fara 13. oktobra istega leta slovesno obhajala 70-letnico svojega obstoja. S škofom Issenmannom in benediktinskim opatom Jerome Kovalom je somaševalo 22 duhovnikov. Po maši je bil banket v Slovenskem narodnem domu.
Župnija se je zaradi selitve faranov, ki so živeli vzhodno od 93. ceste vedno bolj krčila. Zaradi pogostih napadov in ropanja se ljudje niso več čutili varne. Svoje domove so prodajali pod ceno in kupovali drage hiše v predmestjih. To so bile večinoma mlade družine z otroki. Tako je število šolskih otrok toliko padlo, da je fara morala junija 1973. zapreti šolo.
Pri vsem zunanjem in materijalnem napredku in prenavljanju ni bil pozabljen glavni namen fare: duhovno prenavljanje faranov in poglobitev duhovnega življenja. Razen raznih pobožnosti in romanj smo imeli dvakrat na leto “duhovno tridnevnico ali mali misijon”. Posebno jubilejno leto 1976 smo izrabili, da bi se farani čim bolj približali Bogu. Izredno veliko število obhajil v jubilejnem letu, da uspeh ni izostal.
V letu dijamantnega jubileja je bil inštaliran v cerkvi “air conditioner”, strop cerkve je bil prenovljen in slike popravljene in oživljene. Glavna cerkvena vrata so naši dobri cerkveni možje prenovili. Cerkvena streha je dobila nove žlebove. Kljub vsem tem stroškom fara ob svojem dijamantnem jubileju stoji materi-jalno zelo trdno.
Prenovljena na zunaj in duhovno pripravljena je fara 14. novembra' 1976 obhajala 75-letnico svojega obstoja. Slovesno zahvalno sv. mašo je daroval clevelandski škof James Hic-kčy ob somaševanju 17 duhovnikov. Med mašo je škof podelil zakrament sv. birme 31 birmancem.
Fo maši je bil jubilejni banket, katerega se je udeležilo razen škofa še 23 duhovnikov, senator Frank Lausche, župan mesta Cleveland Ralph Perk in 550 gostov.
Z novim pogumom in navdušenjem so farani po vseh teh slovesnostih šli zopet na delo v zaupanju v Boga, ki je skozi 75 let spremljal dela faranov in duhovnikov na tako viden način s Svojim blagoslovom. Vse to daje upanje, da bo ob svoji stoletnici fara še vedno močna in trdna in složna.
V 75 letih obstoja fare, je v cerkvi sv. Lovrenca bilo krščenih 7262 oseb, ki so tako postali 'otroci božji in farani sv. Lovrenca. Večno zvestobo si je obljubilo v cerkvi 2253 parov in 2978 faranov je Bog v teh letih poklical k Sebi
—	Kaka bo farna statistika ob stoletnici fare
—	ve samo Bog.
Father Varga
KOLEDAR
društvenih prireditev

Novi zastopniki v Avstriji
S 1. februarjem 1977 je zame-7- — Pevski zbor Korotan pri- njal na Dunaju kot veleposla-redi koncert v Slovenskem nik SFR Jugoslavije Gustava narodnem domu na St. Clair Vlahoviča N. Pribičevič, 48 let Avenue. Po koncertu igra or- stari pomočnik zveznega tajni-kester Veseli Slovenci za za- ka za zunanje zadeve Miloša bavo in ples.
FEBRUAR
11.-13. — Smučarski izlet Slovenskega športnega kluba v Blue Mountain, Ontario.
19. — Dramatsko društvo Lilija
priredi Maškarado v Sloven-j skem narodnem domu na 8.
Holmes Avenue. Začetek ob1 osmih zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
27. - Slovenska šola Sv. Vida za v Clevelandu priredi telo- bil preje že konzul v Avstriji.
priredi svoje kosilo v farnemj vadno akademijo v avditoriju v	^	______
avditoriju.
27. — “Slovenian Heritage Day”( zvečer.
či zanjo še letos precej globlje v svoj žep.
Tako bo vse dotlej, pravijo pri komunalnem podjetju “Sobota”, ki gospodari z vodovodom, dokler ta ne bo bolj izkoriščen. Ker se veliko Industrijskih podjetij še zmeraj oskrbuje samostojno z vodo, razen tega pa na vodo-
Miniča. Za prvega svetovalca	_ .
Slovenska šola Sv. Vida veleposlaništva je bil imenovan Jvo<^ še zmeraj ni priključenih priredi materinsko proslavo v Milan Ribica, vodja oddelka za Jveliko gospodinjstev, je zdaj iz-farnem avditoriju.	'Avstrijo in Italijo v zunanjem‘koriščena komaj' tretjina zmng-
14. —- Slovenska telovadna zve- ministrstvu v Beogradu, ki
'Ijivosti voc
rilci ' Sc
v Slovenskem narodnem do- 29. — Društvo SPB Cleveland
avditoriju y Celovcu je generalnega pri Sv. 'Vidu. Začetek ob 7:30 konzula Bojana Lubeja nasledil:	..
Milan Samec, namestnik sekre- j poslovanj e
mu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, popoldne in zvečer.
MAREC
12. — Glasbena Matica priredi
Pomladno večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
12. — Klub slovenskih upokojencev Waterloo okrožje priredi večerjo s plesom v Slovenskem delavskem domu, 15335 Waterloo Road.
20. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi
obhaja Slovenski spominski dan za vse žrtve vojske in komunistične revolucije s sv. mašo ob 10.45 pri Lurški votlini na Chardon Road.
JUNIJ
26. — Tabor DSPB pripravi
SPOMINSKO PROSLAVO za pomorjene domobrance in četnike ter vse druge žrtve komunistične revolucije. Proslava bo na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
vsakoletni zajtrk s klobasi- 18. — Oltarno društvo pri Sv. cami in omletami (pancake Vidu priredi običajno vsakc-and sausages) v farni dvorani letno kosilo v farni dvorani, sv. Vida, od 8. zjutraj do 1.	OKTOBER
popoldne.
APRIL
16. — Tabor DSPB priredi svoj pomladanski DRUŽABNI VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igral bo orkester Veseli Slovenci.
30. — ODBOR ZA POMOČ POSTAVITVE SLOVENSKEGA DOMA IN KAPELE V PARIZU priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani pri Sv. Vidu. Pričetek ob pol osmih.
MAJ
1.— Pevski zbor Planina priredi
koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
9. — Društvo Kras št. 8 ADZ
obhaja 65-letnico svojega obstoja in delovanja z banketom v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
15. — Tabor DSPB priredi svoj jesenski DRUŽABNI VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
15. — Klub slovenskih upokojencev, Newburg, priredi Večerjo š plesom v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
NOVEMBER
6. — Glasbena Matica priredi
Jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
tarja za mednarodne odnose pri izvršnem' svetu SR Slovenije, ki je bil pred leti vicekonzul v Celovcu.
oaa. . xo je naKo-rčuthb ižtfubb, ::a-•iv ’" k :m načrtu bi za rentabilno iovoda morali podražiti odjemalcem kubični meter vode od sedanjih 2.72 na 4.30 dinarjev.
Zgorel prizidek hotela Kazino na Jezerskem
V pon« 1 el jel 17. januarja, Flome I'B diplomantom dimni
Dimnikarska šola
V Mariboru so na gradbenem šolskem centru podelili di-
ob devetih zvečer je iz še neznanega vzroka prišlo do požara v depandansi hotela Kazina na Jezerskem. Depandansa je bila lesena, dvonadstropna stavba s 16 sobami in 40 ležišči, družinskim stanova njem in skladiščem.
Ogenj, ki so ga pomagali pogasiti poklicni gasilci iz Kranja in prost ovoljnega gasilskega društva Jezersko, je stavbo sko- lici Slovensko radijsko uro “Pe-
ovodske šole.
To šolo, ki je edina te vrste v Jugoslaviji, so ustanovili pred dvemi leti, da bi nadomestili u-kinjene mojstrske izpite in da bi kvalificirani dimnikarji več znali.
Zadnje vesti
Za zadni? vesti iz Slovenit* poslušajte n Clt>r>elandu i* oirr*
raj v celoti uničil. Po dosedanjih neuradnih podatkih naj bi prišlo do požara najprej v prvem nadstropju v eni izmed sob.
Ogenj je nato zajel še drugo nadstropje in kmalu nato o-strešje. Skoda je velika.
Tegobe z vodo
V pomurskem Središču so z u-reditvijo novega vodovoda sicer dolgoročno rešili vprašanje preskrbe občanov in gospodarstva z zdravo vodo, pregled gospodarjenja s to pridobitvijo pa kaže, da bodo Sobočani morali se-

srni in melodije iz lepe Sloven* je” vsak večer od ponedeljka (to petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr Mian in an. Parho-ra Pan lovčU1
PrijatePs Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 861-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
MALI OGLASI
Kadar prodajate ali kupujete hišo, farmo ali zemljišče, pokličite nas; tudi družine nas kličejo za stanovanje. Točna postrežba.


“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
i .u:—r«*
JOHN KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.	481-9980
________________(7,11 feb.)
WILLOWICK BUNGALOW~
s tremi spalnicami, polno razdeljeno kletjo, veliko kuhinjo, 2% garažo, klimatizacijo, z aluminijem obit.
EUCLID
prvikrat naprodaj, tri leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, dvojna priključena garaža. Polna klet. V okolici novih domov. Tracy Avenue
n V Euclidr:, :: Irfeal s ,. .iri-
■oi-
riir
V klet,
madežna.
UPSON REALTY UMLA
palnice, garaža. Brez*
499 E. 260 St.
7*31-1070
Odprto od 9. do 9.
(23)
V
najem
ar.ovanje sp .daj, dnevna soba, jedilnica, kuhinja, 3 spalnice, kopalnica in garaža, na 7138 Donald Avenue. Oglasite se osebno.
______________________-(21)
FOR RENT
Five room single on 1084 E. 68 St. Call 881-8199.
(-20)
If
Help Wanted Male or Female
LINOTYPE OPERATOR Call 361-4088 — Jim
Help Wanted
Light housekeeping, liv-iin or out, would consider a live-in couple. Must have references. Call 851-0510 evenings.
irra..
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 7, 1977
Brivec se je z rokami oprl v koleni in tako sključen opazoval skozi lino. Drhtel je, oči pa so sijale kakor blisk..
Voz se je počasi pomikal po pesku. Arbanas ni konja kar nič priganjal, ker ni bilo nobene sile, in, četudi bi bila, je bil konj navajen samo na enakomeren korak ter bi ne stopil niti počasneje riti hitreje, čeprav bi ga nalomastil z batom. Voz je zapeljal na cesto. Šlo je, šlo, kakor pač gre po slabi cesti. Na desni in levi je raslo grmičje. Nekako petdeset kora.kov dalje se je širil gozd. Vo>z je dospel tudi tja. Brivec je živeje zadihal.
“No, bo že kaj?” je jezno zamrmral.
V tem hipu je nekdo zažvigal. Konj je strignil z uhlji in obstal. Starec je zamahnil z bičem. To-
no šepnil, “kakšna nesreča se je zbrala nad teboj, revica! Vsa hudobija se je zarotila proti tebi. In zakaj, dušica? Zaradi mene, zavoljo moje ljubezni. Toda, hvala Bogu, zopet sem te rešil zla, ubožica moja, zla, v katerega so te pahnili hudobni jeziki. Odpusti, srce, ker trpiš zaradi mene, odpusti, maščeval se bom, pii moji veri, da se bom!”
Medtem ko je mladenič zamišljeno opazoval dekle, je brivec tipel pod streho ribarske koče peklenske muke. Vse njegovo snovanje in spletke so bile uničene. Dora, O' kateri je bil prepričan, da bo njegova, vsaj na pol njegova, je zdaj rešena. V glavi mu je kljuvalo in mislil je, da bo počil od jeze. Najrajši bi Pavla zadavil, čez trenutek se je od Savske-
ščite in storite tako. kakor pač veste. Ta dva, ki sta tako očitno prekršila človeške postave in krščanski mir, prepuščam vam, da storite z njima po pravici!”
“Razumem, gospod!” je odgovoril desetnik, na kar se je obrnil k vojakom. “Pet dečkov v gozd, pet dečkov pa meč v nožnico in s konja.” S prstom jim je pokazal na Crnčiča in Per-vana.
Brivec je prebledel kakor ču-
da kakor grom z jasnega sca se ga brega tam od Grguričevega znašla na cesti dva rdečkasta broda zaslišal topot konj. Brivec konjenika.	je obrnil glavo v smer, od koder
Konočno vendar! je brivec je prihajal šum. Zavoljo grmi-pomel z rokama.. “Dobro je, na- čja in hoste ni moge] ^esar ša sta! Po čem smo zdaj, Do- opaziti. Za gozdičem je jezdilo
r*ca?	deset cesarskih oklepnikov.
In kot blisk se je zagnal eden Pred njimi je hodil Jerk0) ves
izmed njiju ter zasadil dolg meč zmiicien od dolgega pota in hitre Arbanasovemu konju v rebra. hoje. Bil je celo v Zagrebu, ka-Konj se je sesedel. Dora je za- mor je nesei Pavlovo pismo, v vrisnila in padla po vozu, starec katerem je ta prosil za pomoč pa je skočil, da bi pobral sekiro. prj kapitanu Blažu Perahartu. Toda odz&d se je v nipu pribli- Mutec je z Grguričevim brodom zal drugi konjenik, pograbil prepeljal vojake čez Savo. Ko starčka za vrat in ga z močno so prišli do Kraljevega broda, je roko treščil ob tla.	vojakom pokazal, naj gredo po
1 Ugrabi dekle! je velel prvi p0^j naprej, sam pa je zginil v konjenik v hrvatskem jeziku, gozdu. Brivec se je grozno pre-čeprav je bil oblečen po Špan- strašil, ko je na cesti opazil svet-
fik°-	' le čelade konjenikov, Pavel je
In drugi je pograbil dekle. To- vzdignil glavo, si snel plašč in z da glej! V tem hipu je skočil njjm pokril nezavestno ubožico.
nja. Zdaj je stisnil, zdaj izbuK- ter povejte Krupiču, kaj ste tu nil oči, da bi bolje videl, kaj se doživeli. Jaz pridem, za vami.” bo zgodilo.	A j “Bom, bom!” je starec v stra-
“Miloš!” je dejal Pavel. “Od-jhu pritrdil. “Danes bi ne šel za veži poginulega konja in popelji nobeno ceno domov. Ti vragi, z onim drugim deklico v Zagreb Bog jim grehe odpusti! No, sta-k zlatarju Krupiču. Tudi vi, ri Krupič — ta bo — toda sam starček,” je pomignil Arbanasu, si je kriv, sam...”
“prisedite in se vrnite v mesto	(Dalje prihodnjič)
iz hoste mlad junak na konju.
Predenj je zajezdil vodja ok-
je fant jezno bevsknil in spustil buzdovan rokomavhu na glavo, da se je brez zavesti zvalil s1
^_JmtŠ..dS?’,brd_aVi” lepnikov, brkat človek.
“Vaša visokost, zdi se mi,’” je spregovoril, “da ste plemeniti u.ci ac jc	Bavcon ivain ° j gospod Pavel Gregorijanec, po-
konja v cestm prah. Teda, pa ročnik hrvatske nar0[|ne 'voj.
ske.”
“Sem,” je Pavel pritrdil.
“V službo vaše milosti je poslal mene in deset konjenikov gospod Blaž Pernhart, kapitan njegove cesarske svetlosti! De-
je napadel mladca prvi konjenik in mu nameril svoj meč na prsi. Po fantu, bo, kajti meč je bil dolg, buzdovan pa kratek.
“Dajte ga!” je siknil ves besen Grga v hiši.
Medtem je nekaj zašumelo,
počila je puška in jezdec z me- Setmk Gjuro Mencmger sem in čem se je zvrnil na tla.
“Strela božja!” je brivec zaklel. “Šime, Šime, slabo gre! Vrag nam, je prinesel mladega Pavla pod noge. Vse je propadlo!”
“Res?” se je Šime hladnokrvno
pričakujem vašega ukaza.” “Nekoliko pozni ste sicer, a vendar dobrodošli,” je Pavel odvrnil. “Desetnik! Glejte, tu sem jaz, Pavel plemeniti Gregorijanec, poročnik narodne vojske, zasačil dva lopova, ki sta z oro-
začudil in obračal svoje ribice. I Z-i.em v r?kah’113 razbojniški na-Iz grmovja je stopil Miloš. ; c in’ sve 1 !avne ceste napadla Brivec je prebledel in zadrh- e"a s ar^a m to ( eWe’ ki ji-tel kakor šiba na vodi.	ma	hudo na duši *
“Miloš!” ’je vzkliknil Pavel. ’ n.a. telesu\ Teh loPovov mora
“Poglej, kdo so ti brdavsi!” Haramija je mirno pristopil in s kopitom odstranil čelado omamljenemu konjeniku.
“Pri svetem Nikolaju! Gospod, to je vendar Lacko Vrnčič, sluga vašega gospoda očeta. Glej ga, vraga! Po špansko se je našemil in železno kapo si je nadel, da more po mili volji o-kovnjačiti. A odklenkalo mu je, pri moji veri, da mu je. Vaš bat ga je pošteno poljubil, da se mu bo pamet kujala do črnega groba. — Kdo si pa ti, črnuh? Proč s krinko, da bom videl tvoj črni obraz, razbojnik!”
Drhte je nesrečnik snel čelado in čudno gledal haramijo.
“Ivša Pervan!” se je Radak nasmejal. “A ti si, strahopetec? Črn dan si imel danes! Tudi ti si šel na delo. No, kar počakaj, dobil boš svojo plačo, čeprav danes ni sobota.”
“Gospod, odpusti!” je zaprosil nesrečnik. “Nisem mogel drugače, jaz, jaz, siromak! Moral sem, prisiljen sem bil.”
K vozu je pristopil Pavel. Dora je zaradi strahu ležala v { nezavesti kakor mrtva. Fant se je nagnil nad njeno lice in je molče opazoval lepo dekle. “Sladki angel,” je končno žalost-!
biti v gozdu še več. Vi jih poi-
it ww
V. . , f
. C
ARABSKO OLJE — Šejk Ahmed Zaki Yamani, oljni minister Savdske Arabije, je izjavil, da Savdska Arabija pričakuje, da bodo imeli korist od cenejšega saudskega olja potrošniki in ne oljne družbe.

d
'is.

SOVJETSKI VODNIK MED ODMOROM — Slika kaže sproščenega sovjetskega vodnika Leonida L. Brežnjeva tekom nočitka v njegovem podeželskem bivališču izven Moskve. Govorice o njegovi bolezni so v zadnjem času nekaj utihnile. Brežnjev je dopolnil pretekli mesec 70 let in to sliko so objavili to priložnost.
POPUSTA
Razprodaja bo trajala samo dva tedna.
Zelene Eagle znamke; ob torkih dvojne.
GETiE VSEMU BLAGU
ZNIŽANE m NAJiiNj m
Pridite — obiščite nas — oglejte si vso zalogo — dobrodošli ste — popolnoma brez vsake obveznosti.
ANZLOVAR’S
6214 ST. CLAIR AVE.
Razprodajo zaključimo v
soboto 12. februarja
Skžfea odprta L marca fill
Išče se poslovodjo za klubove prostore in za vknjižiti najemnine dvoran. Stanovanje vključeno. Prednost ima zakonska dvojica, ki je vešča slovenskega in angleškega jezika; toda — lahko se v tem napravi tudi izjemo.
Kdor se zanima za službo, naj piše na:
Direktorij Slovenskega društvenega doma
20713 Recher Ave., Euclid, Ohio 44119
ali pokličite tajnika za podrobnosti: (1) 216/261-5886
Vse prijave se bo držalo v strogi tajnosti.
(23)
-v-
Dragi naročniki!
Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po po šti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgo ma retino prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 25 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje !
Uprava

POSITION OPEN MARCH 1, 1977
Gliibroom Manager and toiaS Agent
Suite included. Preference will be given to married couple, and to those who can speak both Slovenian and English; however — exception may be made.
Interested parties should write to: Board of Dmectors, Secretary, Slovenian Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio 44119 — or call for details: (1) 216—261-5886 Applications will be held in strict confidence
(23)
1.	In home fires, most people are killed by:
A.	Heat
B.	Flames
C.	Smoke
D.	Falling timber
2.	Electric heating pads can be safely pinned to bedding, blankets, or mattresses.
□ True □ False
— ANSWERS—
sauojBJoqen sjaiuwjapun Aq aolAjas Aiajes Ojiqnd e se papjAOJd
•jpeifl Suiisn in aqj sjeaq ped jnoA ajiis ag -ped aig uiquM pauiBiuoa Sjoguop jeai) jo luauiap Suj •leaq ‘Sumim aig jo uopinsui aqi aSeiuep ueo sujg -jšlVJ 'Ž
'3U30S 3Jj) 3l|l IB
sijieap jo juaojsd oj os joj 3|qisuods3J aq oj paAajpq sj (U 'in saseS snouosiod aiqism -uj eiji Suipnpui) aijouis q :i
MO VICE- i vsega sveta NOVICE- ki jiH potrebujete NOVICE- k* jib dobite še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske
NOVICE- Miter mogoše originalne
N O V ICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
Za vsakovrstna tiskarska dela
»e priporoča
TISKARNA mm DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE