== Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . K 28'— sa pol leta sa četrt » » 13'-» 6-60 » 2-20 ga en meseo » sa Nemčijo oeioletno » 29'— ia ostalo inozemstvo » 35'— sš V upravništvo: Sa oelo leto naprej . K 22-40 H pol leta » jro: M četrt » 11*20 5-60 ia en meseo » . » 1*90 Za poiU|an|c na dom 20 v, na muc. — Posamezne Itev. tO v. SLOVEN 1 Inseratl: i Enostolpna petltrrota (72 mm): sa enkrat......po 15 v sa dvakrat.....» 13 » sa trikrat......10 » ■a več ko trikrat . . » 9 » V reklamnih notioah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratne!« objavljenjn primeren popnst. vsak dan, isvzemšl nedelje ls praznike, ob 5. uri popoldne. mm- Urednlitvo Je i Kopitarjevih nlioah žtev. 6/HL Bokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma m ne ■■ sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. ■■ Političen list za slovenski narod. UpravniStvo Je v Kopitar/evih nlioah štev. 6. i b 8pre]ema naročnino, inserate ln rekiamaoije. Upravniškega telefona štev. 188. ===== J*" Današnja številka obsega 6 strani. Za železnico Polzela-Kamnik. V nedeljo, 12. t. m., se ic vrši na Go-milskem pri Braslovčah velik sbod interesentov v prid železniškega projekta Polzela-Kamnik. Shod je .sklical predsednik železniškega odbora č. g. duhovni svetovalec Zdolšek, ki ie predsedoval; podpredsednika sta bila gg. notar Jezov-šek z Vranskega in župan Cukala z Go-milskega. Bilo ie navzočih do 500 oseb; prihiteli so iz vseh krajev, celo iz daljne tuhinjske doline, iz Črnega grabna itd.; zastopane so bile vse stranke, tudi Nemcev je nekaj došlo delat zgago, to se pravi agitirat za nov projekt Vransko-Dom-žale; poslali so v boj viteza pl. Haupta, a z malim uspehom, bol-je rečeno s popolnim neuspehom, deželni poslanec baron Knobloch pa se ie držal v ozadju. Navzoča sta bila in govorila deželna poslanca dr. Benkovič in Terglav; poslancev narodne stranke ni bilo, češ. da niso bili vabljeni (saj ni bil nikdo osebno povabljen, ker je bil shod javen!); konstatiralo se je večkrat, da se mora stvar brez vsega strankarstvo razpravljati. Poročal je o stanju zadeve na podlagi vladne predloge in zasebnih informacij poslanec dr. Benkovič temeljito, ožigosal vladno predlogo s progo Polzela-Motnik kot polovičarsko« ovrgel vladne razloge zoper takojšnje zidanje cele proge do Kamnika; tehniških ovir ni, gotovo pa manj nego pri drugih v vladni predlogi zapopadenih, pa manj potrebnih progah, n. pr. Landeck-Pfunds, Seebach-Guss-\vcrk, Toblach-Cortina; stroški so mali, okrog 350.000 K, na l km proti 700.000 K. za 1 km proge Landeck-Plunds, ki se bo zidala na državne stroške in samo za luk-sus tujcev, turistov itd. Govornik ožigosa inačehevsko postopanje vlade proti slovenskim deželam, brezbrižnost štajerskega deželnega odbora proti tej progi, celo njegovo nasprotovanje (Burni medklici) in protežiranje nepotrebnih železnic v nemškem delu dežele, zahteva, da se cela proga Kamnik-Polzela takoj zida, ker so vsi predpogoji dani, protestira zoper vsako zavlačevanje zlasti s tem, da so se neki krogi začeli zavzemati za ne še tra-sirano progo na Domžale; govornik protestira zoper to, da bi izvršitev proge bila odvisna od negotovih prispevkov .dežele, zahteva v tem oziru več jasnosti v bodoči vladni predlogi in izraža željo, da vlada od interesentov ne bo zahtevala več prispevkov, kot jih zmorejo za postaje in postajališča in kot je običajno. Svoja izvajanja .ie podprl s statističnimi in drugimi podatki. ■Med govorom mestoma in po govoru so poslušalci burno pritrjevali. V istem j smislu za takojšnjo izvršitev cele proge ! do Kamnika na državne stroške in zoper vsako zavlačevanje s projektom Domžale so govorili šc gg. notar Jezovšek z Vran- j skega posebno toplo, dalje Engelmann iz Tuhinja, deželni poslanec Terglav, Ran-čigaj. Apat in drugi. Gospod pl. Haupt je hotel vodo kaliti s svojim nemškim govorom (on bi se v 40 letih svojega bivanja v vranskem okraju lahko slovenski naučil) in sc zavzemal za odlašanje s tem, da se napravi nov projekt na Domžale, najbrže na prošnjo Celjanov in Domžalcev ter nekih krogov v štajerski deželni hiši, pa brez uspeha. Odgovorilo se mu je, da ste obe progi potrebni, tudi ona na Domžale, da pa je le ona na Kamnik zrela za takojšnjo izvršitev; interesentje na progi Domžale so sami krivi, če niso pravočasno pripravili predpogojev za svojo progo; sicer pa to še lahko store, ne da bi s tem smeli zavirati progo po tuhinjski dolini, katera se bo svoječasno zvezala s progo Rečica na Paki-Gornjigrad. Sklenile so se ob navdušenju soglasno, konečno tudi z glasom pl. Haupta (ki sc je le nekoliko zaklavzuliral) po gosp. predsedniku stavljene resolucije, s katerimi Ji£ jflada..poživlja, da v novo vladno predlogo.,ki se državnemu zboru predloži v oktobru ali novembru, vzame ceio progo Polzela-Kamnik. da se proga zida na državne stroške, neodvisno od negotovih prispevkov dežele, dalje se je protestiralo zoper vsako nasprotovanje bodisi deželnega odbora ali drugih faktorjev zoper to progo (graška trgovska zbornica je za to progo) in so se vsi poslanci (navzoči in nenavzoči) interesiranih okrajev pozvali, z vso odločnostjo in brezobzirnostjo delovati v smislu teh resolucij. Resolucije so se izročile poslancu dr. Benkoviču, da jih spravi na pristojna mesta. Za železnico Polzela-Kamnik | naj vsi interesirani krogi pošljejo železni-i škemu ministrstvu peticije v smislu skle-i pov shoda na Gomilskem; upamo, da bodo tudi deželni odbor kranjski ter trgovska in obrtna zbornica in drugi faktorji v kranjski deželi storili v polni meri svojo dolžnost. Po politiških počitnicah. Ljubljana, 14. sept. Nikakor sc ne more trditi, da so sedanje Bienerthove konference odstranile ovire, ki povzročajo, da položaj v državnem zboru ni ugoden. To izpoznavajo žc krščanski socialci, ki naglašajo, da bo težko mogoče kratko neovirano zasedanje češkega deželnega zbora. Tisti radikalni Nemci, ki so tako gromeli proti slovanski obštrukciji v državnem zboru, že naglašajo. da češkega deželnega zbora ne bo, če se ne izpolnijo vse nemške zahteve, ki so seveda pretirane in izvirajo pred vsem iz nemške vsemogočnosti, iz tiste nemške oholosti in ošabnosti, ki daje češkemu E3r-nu z umetno nemško upravo po samonem-škili uličnih napisih samonemški značaj, ki preganja češke avstrijske državljane in jim zapira postavno upravičene lastne zasebne češke šole. »Slovanska Unija« še o jesenski taktiki ni sklepala, kljub temu že zdaj Nemci prorokujejo, da nastopi jeseni z obstrukcijo. Seveda, Nemci znajo več, kakor člani »Slovanske Unije«! V mali viadni večini tudi ni prave sloge, zato zagrizeni vladinovci miilo čivkajo in tarnajo. Bienerthovo ministrstvo gleda s strahom, v bodočnost. Skrbi ga predvsem finančna preosnova, ki se jo vladne stranke ne upajo zagovarjati pred svojimi volivci. Kljub temu, da se krha število vladi prijaznih poslancev, si le še upa s smešno OŠabnostjo nemško časopisje trditi, da o kaki izpremembi vlade ne more biti govora. Naslanjajo se zgolj na skrite moči, ajiozabljajo, da so tisti, ki še Bienerthovo vlado fl. drže, dobri računarji, ki bodo že sklenili račun z Bienerthovo Vlado II., ko jzprevidijo, da je brez moči. Včerajšnji ministrski svet se je pečal pred vsem s prihodnjim državnozborskim zasedanjem. Določil je. da se skličejo 16. t. m. dalmatinski, gališki, nižjeavstrijski, solnograški, štajerski, predarlski, istrski in tržaški deželni zbor, ostali sc pa skličejo 23. septembra, češki deželni zbor bo sklican 2\. t. m. Predloži se mu novela o pomnožitvi deželnoodborniških mest, o jezikovni uporabi pri avtonomnih oblastih, o izpremembi deželnega in deželnozbor-skega volivnega reda. Načelnik državnozborske nemške agrarne stranke poslanec dr. Danim izjavlja. da se češki deželni zbor najbrže konstituira, a s tem še nemška obstrukcija ni odpravljena. Deželni zbor naj ima priliko, da se izjavi o nemških zahtevah. Nemci odločno obnove obstrukcijo, ako češka večina ne odneha. Slabo znamenje, ker so nemške zahteve naravnost gorostasne. »Den« poroča, da se namerava Bienerth po konferenci z agrarci posvetovati z Jugoslovani in s »Poljsko ljudsko stranko«. Poizvedeti baje hoče, kake koncesije zahtevajo Jugoslovani in »Poljska ljudska stranka« za slučaj, da podpirajo deloljubno. državnozborsko večino. V Pragi je zboroval mladočeški izvršilni odbor. Seje je vodil dr. Skarda. Pa-cak, Mastalka in Skarda so poročali o. konferencah z Bicnerthom. Češki zastopniki so Bienertha informirali o češki opoziciji proti sedanji vladi. Češki radikalci so priredili v nedeljo več shodov, na katerili so nastopili proti dunajskim konferencam. Poslanec Choc je izjavil, da je mogoča sprava med Čehi in Nemci le temeliem češkega državnega prava. Ako ne bo zboroval češki deželni zbor, tudi državnega zbora ne bo. V Krakovu se je vršila 13. t. m. konferenca »Poljske ljudske stranke«, ki so se je udeležili vsi strankini državni in deželni poslanci. Načelnik poslanec Stapin-ski je obširno poročal o stališču, ki ga je zavzemala stranka minulo leto proti sedanjemu vladnemu sistemu. Soglasno se je sklenila resolucija, ki izreka zahvalo in popolno' zaupanje poslancu Stapinskemu za vodstvo stranke in za boj proti vsem centralističnim in germaiiizatoričnim tendencam prvega in drugega Bienerthovega ministrstva. Germanizatorična tendenca Bienerthove vlade sc pred vsem zrcali v' jezikovni predlogi za Češko kakor tudi v imenovanju nemškega deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem in v spletkah proti narodni enakopravnosti vseli narodov, kar se je osobito pokazalo, ko so zaprli češke šole na Dunaju in v Poštorni. Poslancem »Poljske ljudske stranke« izreka resolucija zahvalo in priznanje, ker so se energično približali »Slovanski Uniji«, ker je tako postalo nevzdržljivo stališče Nemcev. Odobrava se strankina politika z ozirom na socialno zavarovanje, trgovinske pogodbe z balkanskimi državami in v zadevi bosanske agrarne banke. Resolucija naglaša, da se upravičene slovanske zahteve v Avstriji zamorejo le uresničiti, ako se strmoglavi centralizem. Z ozirom na razmerje med Poljaki in Rusini se naglaša, da morajo dobiti Rusini svoje kulturne zahteve, nadalje popolno kontrolo nad deželno upravo kakor tudi primerno zastopstvo v deželnem zastopstvu in udeležbo pri vladi. Z ozirom na deželni zbor se zahteva splošna, enaka in direktna volivna pravica. Vsa poročila o položaju za sedanjo vlado niso kdosigavedi kako ugodna. Največje važnosti je konferenca »Poljske ljudske stranke«, ki odločno obsoja seda- LISTEK, Izpod Kuma. Dr. L. L6nard. (Dalje.) Kako se je stvar nadaljevala in končala, nisem mogel dognati, ker so vsi navzoči pivci in pivke — in bilo jih je precejšnje število — pred sodnijo prisegali, da niso o stvari ničesar videli in ničesar slišali in tudi meni zasebno ni nikdo izdal besedice. Toda cesarska gosposka je trdila, da ni prišla iz zidanice po navadnem načinu in zdavniško spričevalo jc pričalo, da ima dotična gosposka neke sledove tam, kjer sc nikomur ne pokažejo. Treba jc bilo hoditi k sodišču, kjer so se popisovale bele pole popirja, zasliša-vale priče, ki niso _nič povedale, izpraše-val se je Gašpar Šunta, ki je na vsako sodnikovo vprašanje pokorno pokimal z glavo in dopustila se je k besedi dotična cesarska gosposka, ki je govorila za štiri pole papirja. Slednjič se je pa proglasila v cesar-levem imenu sledeča razsodba: Gašpar Š u n t a se spozna krivega zoper vse proti njemu navedene paragrafe in se obsoja na tri dni zapora. Oteževalno za njega je, da jc razžalil ravno cesarsko gosposko, olajševalno pa, da je dotična cesarska gosposka takrat bila pijana; oteževalno je dalje, da se nič ne kesa svojega dejanja, olajševalno pa, da je odkritosrčno pripoznal; oteževalno ie, da je poprej upi-janil cesarsko gosposko, olajševalno pa, da jo je upijanil s svojim vinom; oteževalno je, da je razžalil cesarsko gosposko tam, kjer je najbolj zaničljivo, olajševalno pa, da jo je razžalil tam, kjer se nikomur nc pokaže. Ako se torej seštejejo vse različne okoliščine in odštejejo druga od druge, pride vun zaGašparja Sun to ravno tri dni zapora, cesarski gosposki fe pa naroča, naj več nc zahaja v njegovo zidanico pit. Gašpar Šunta jc poslušal svojo obsodbo ponižno in z veliko udanostjo, s sklonjeno glavo in s skesanim srcem iu ko ga je sodnik vprašal, ako se ima čez obsodilo kaj pritožiti, je odvrnil: Naj pa bo, naj, če je tako prav.« Cesarska gosposka jc pa, ko je zaslišala svojo sodbo, zarentačila: »Prekleti far!« Ko so odpeljali Gašparja Šunto v kejho, se je mimogrede še obrnil k razžaljeni cesarski gosposki in spregovoril: »Pa nikar naj kaj nc zamerijo.« Cesarska gosposka se je pa obrnila in mu pokazala razžaljeni del telesa. Nekaj časa pozneje je imel Gašpar Šunta spet opravek pri sodniji. Bilo je takole: Takrat smo imeli za sodnika nekega Nemca. Bil je mlad gospod, visok in te-nak in jc imel dolge, črne brke in strašno hud glas, katerega so se ljudje bolj bali, kakor kejiie in biriča. Sodil je jako na kratko in krepko. Vsakega je najprej ozmerjal, potem mu pa naložil štirinajst dni zapora. Toda zmerjanja so se ljudje bolj bali, kakor ličeta, ker so se gospod pri tem drii na ves glas in dajali priimke, za katere bi kdo drugi dobil nekaj tednov ječe. Dolenjec je pa žc tak. Trpljenja in pomanjkanja se ne boji, vsak trud prenese mirno in vdano, kot božji volek, zamere pa nc prenese in huda beseda ga takoj zlomi. Marsikaj stori in govori, kar se ne vjema z njegovim prepričanjem, ne iz lii-navščine, ampak, ker se boji hude besede ali, ker je premehak, da bi povedal naravnost. To stran je treba pri njem vedno vpoštevati. Nekoč sta sc skregala Gašpar Šunta in tista Urša. ki stanuje pod Črnim logom, zaradi nekega vijačka. Črnološka Urša je pa tržaška reienka. ki ima čisto drugačno kri, kakor naši ljudje. Med drugimi ima tudi to posebnost, da sc silno rada tožari. Začne prepir, vjamc kakšno nerodno be-; sedo, potem pa leti k sodniku. Tako jc bilo i tudi sedaj. Toliko čnsa ic dražila Gašpar- ja, kam je dal njen vijaček, da je slednjič zaklical: »Boš zlomka dala mir s tvojim vijačkom!« Urša ga je pa nato šla tožit, da ji je rekel »zlomek«. Posledica je bila, da je romala s hribov doli v Radeče cela rešta prič, ki niso vse skupaj, kakor so zatrjevale, nič vedele in nič slišale, ter sploh ne vedo, zakaj se jih kliče. Sodnik je bil torej navezan izključno na. svojo modrost, pri tem je pa še s težavo tolkel slovenščino in tudi rad pozabil, da ima pred sabo slovensko občinstvo. Pričel jc takole: Dvignil jc glavo, naježil muštace, grdo pogledal in zaklical proti Urši: »Vas?!« (Hotel je reči »kaj«, po nemško »\vas«). »Mene, mene,« odgovori Urša. Sodnik se namrdne, pogleda še bolj grdo in zavpije: »Vi?!« (»Wie« po nemško, po slovensko »kako«). »Jaz, jaz,« odgovori Urša. Sodnik skoči na noge in vpraša po slovensko: »Also, kaj nosite spredaj?« (»Was bringen sie vor,« jc poslovenil dobesedno, hoteč jo vprašati, kaj želi.) »Fjcrtah, gaspud riihtar.« odgovori Urša. »kupila sem ga pri Jcrcčniku za štiri groše«. (Konec.) nji vladni sistem ... Z največjim naporom je zmagala v zadnjem zasedanju v zadevi bosanske agrarne banke s 5 glasovi veČine. Ce glasuje »Poljska ljudska stranka« proti vladi Bienerth II., ji je poraz zagotovljen. Danes je napovedan skupni ministrski svet, ki bo sklepal o skupnem proračunu. Šlo se bo za 230 mi.ijonov, ki jih potrebuje mornar.ca za štiri nove dreadnoughte. Kdaj se skličejo delegacie, še ni znano. Pristavljamo še, da se je pričela vlada pogajati z agrarci glede na pooblastiini zakon. Vladi v prilog svitlo pobarvana poročila vladi prijaznih listov se morajo presojati strogo nepristransko. Iz njih samih zveni prerokovanje, da je že napeta vrv mrtvaškemu zvoncu Biencrtliove vlade štev. II.! « $ Na Ogrskem se počasi vleče naprej ministrska kriza. Dr. Wekerle je odpotoval po včerajšnjem ministrskem svetu na Dunaj, kjer ostane več časa. V neodvisni stranki se pojavlja vedno večji razkol med Justhom in Kossutliom. Sodijo, da stranka .razpade v dvoje skupin. V klubu »Neodvisne stranke« se boje, da se imenuje vojno ministrstvo z namenom, da razbije ;>Neodvisno stranko.« Boje se, da nastopi Khuen Hedervary s pomočjo narodnostij proti »Neodvisni stranki«. MADJARI IN USTAVA ZA BOSNO IN HERCEGOVINO. Iz Sarajeve poročajo: »Hrvatski dnevnik« poroča, da avstrijsko ministrstvo takrat, ko je Burian predložil obema vladama načrt o nstavi za Bosno, in Hercegovino, avstrijska vlada ni stavila ni-kakih zaprek; ogrska vlada pa je izrekla, da se kot provizorična nc more pečati1 z zadevo, ki se tiče temeljnih zakonov dežel krone sv. Štefana. To svoje stališče je opirala ogrska vlada še posebno z razlogom, da je večina stranke neodvisnosti že protestirala proti proglašenju ustave za Bosno in Hercegovino v imenu cesarja in kralja, temveč se zahteva, da se izvrši to proglašenje edino le v imenu ogrskega kralja. Dalje zahteva ogrska vlada, da se opusti mesto guvernerja za Bosno in Hercegovino ter osnuje mesto bana za omenjeni deželi. Teh dveh madjarskih zahtev pa ni niti Burian posebno vneto podpiral, zbog česar so se razširili glasovi o njegovi -demisiji. »Hrvatski dnevnik« zaključuje, da je doznal, da v vodilnih krogih monarhije niso voljni, da bi privolili v spremembo statuta, ki je že pripravljen. Ustavo za Bosno in Hercegovino bo tedaj sankcioniral cesar in kralj. ŠPANSKO VOJNO SODIŠČE NA DELU. M a d ri d , 10. septembra. Vojno sodišče v Barceloni je imelo obravnavo z dvema policistoma, ki sta ob revoluciji streljala na vojake. Zastopnik tožbe je predlagal za enega smrtno obsodbo, za drugega pa 20 let ječe. Obsodba vojnega ■sodišča je še tajna, ker jo mora potrditi barcelonski generalni kapitan. Splošno pa se sodi. da bosta oba obsojenca na smrt. — V Barceloni so pretekle dni aretovaii šest anarhistov, v Huelvi 14 in poleg tega še mnogo v Saragosi in drugjii mestih. Dnevne novice. + Veličasten shod Kmečke zveze v Loškem potoku. Na stotine mož in mladeničev je poslušalo govore svojih poslancev dr. Pegana., Jakliča in Bartola. O deželnem zboru je poročal dr. Pegan, ki je pojasnjeval novi občinski, lovski in cestni zakon. Nasprotujejo tem postavam liberalci in veleposestniki, a pomnijo naj, do-slej.sj je S. L. S. že marsikaj privojevala, izvojevala si bo tudi te zakone. Zboro-valci so navdušeno pritrjevali. Poslanec Jaklič je govoril o državnem zboru. Zbo-rovalci so navdušeno pritrjevali njegovim izvajanjem. Nc prerokujem ničesar, niče-... sar ne obetam, a tako, kakor doslej, bomo poslanci S. L. S. stali tudi v bodoče: za čast in korist slovenskega naroda. (Živahno odobravanje.) Posl. Bartol je kaj zanimivo govoril o zavarovalnicah i. dr. Zupan g. Gregorič je pozdravil navzoče poslance in jih pozival, da ne pozabijo Loškega potoka. G. Škuij je predlagal zaupnico državnim in deželnim poslancem, ki je bila z navdušenjem sprejeta. Shod je protestiral tudi proti, sankcioniranju lex Axmann-KoIisko. Loški potok je v taboru S. L. S. Živeli! -f- Pokažite nam obljubljeni sad. ki naj ga pričakujemo iz nedolžnih žrtev padlih pod smrtonosnimi svinčenkami, tako kliče zadnji liberalni »Gorenjec«. Za danes samo par narodno - liberalnih sadov: 1. Na dan je prišla Ivan Hribarjeva pogodba z Nemci. — 2. Dr. Ivan Tavčar je na shodu v »Mestnem Domu« par mesecev po svojem govoru na pokopališču iziavrl. da je bila nemško - slovenska pogodba eno najpametnejših političnih del narodno napredne stranke in če bi šlo po njegovo, bi še trajala. Liberalci, ki so se 20. septembra solzili, so tc-j dr. Tavčarjevi .zjavi ploskali. Taka je vrednost liberalnih solz! — -3. »Narod« je predlagal zvezo slovenskih in nemških svobodomiseicev v boju za »Svobodno šolo«. — 4. »Narod« je priobčil reklamne notice »Svobodne misli« za odstop od katoliške cerkve. — 5. Narod* je zagazil nazaj v osebni poulični polemični ton m ce.o gospodične, ki so sodelovale pri kamniški prirod tvj »Orlov« opsovai na tako podel način, da psovk niti ponoviti ne moremo. — 6. » Bratska ljubezen« in priprava za 20 .september je bil liberalcem napad na garderobo pevk »Ljubljane«, katerim so porezali klobuke. — 7. »Narod« je pozval svoje somišl euike naj po vzgledu viškega napada napadajo Orie in naj jim strižejo lase. — 8. Sposobnost za skupen nastop 20. septembra so liberalci pokazali preteklo nedeljo v Liti-ji, kjer so napadli naše somišljenike,-' jim žvižgali kakor bi bili pred1 kazino in metali nanje kamenje! — 9. Dr. Oražnu pa. ki je napravil iz dogodkov 20. septembra ->sad« in svojo pivovarno prodal Neim cu, pa kličejo »Slava«. To mož bo stal na čelu Sokolov 20. septembra ob grobu Adamiča in Lundra! — 10. Dne 19. septembra bo obletnica, ko je Ivan Hribar telefonično zahteval naj pOšije deželni predsednik vo.ake na ulico proti delavcem. — To so res lepi »sadovi«, tako prekrasni, da nam naša čast zabranuje kosati se dne 20. septembra skupno za morda še lepše »sadove« narodnega nazadniaStva .in napredne surovosti. + Ne boste terorizirali! V »Narodu« se zopet pojavljajo notice, ki imajo namen napraviti 20. septembra kolikor mogoče velik dirndaj, dasi bi ravno liberalci imeli največ povoda, da se 20. septembra sramotno poskrijejo. O skupnosti »narodnega praznika« že samo po zgoraj omenjenih liberalno »narodnih« sadovih ni mogoče niti govoriti, zato smatramo za veliko predrznost, če se kak radikalni mladenič vsede za mizo in zapiše v »Narod«, da morajo dne 20. septembra od 3. do 5. ure popoldne biti zaprte vse prodajalne, kavarne in gostilne. Na tak način brez kake odgovornosti ste uprizorili pred letom shod slabega spomina, ki je zahteval dve nedolžni žrtvi in na nekak tak način kar na svojo pest diktira kak neznan radikal-ček celi Ljubljani, kako se ima zadržati 20. septembra. Prepričani smo. da govorimo v imenu ogromne večine Ljubljane, ako pravimo: S takimi uoticami po »Narodu< se ne pustimo terorizirati. V nedeljo, dnfe 19. septembra, ob obletnici, ko je Ivan Hribar dal poklicati vojaštvo na ulico, imate dovolj časa, da bi se zjokali nad grobom nesrečnih nedolžnih žrtev ob,svo*.■ jih »sadovih«! Siliti trgovce in obrtnike, katerim ste že dovolj škodovali, naj imajo tudi v ponedeljek 20. septembra zaprto samo radi tega, da se Vam da prilika napraviti zopet kak nevaren »rumel«, je pa navadna brezvestnost, katero z vso odločnostjo zavračamo. Ali nimate src do naše slovenske mladine, da Vam še ni dovolj nesrečnih žrtev ? ! Kako lahko najmanjša stvar d& povod za nove žalostne dogodke, saj že sedaj hodijo orožniki po Ljubljani. Škodo pri najmanjši nerednosti bomo imeli le Slovenci. Zato ni dovolj priporočati, naj se dan 20. septembra V Ljubljani normalno razvija! Naravnost še obračamo na dr. Ivana Tavčarja s pozU vom naj ustavi vse neprevidne hujskajoče notice neizkušenih mladičev po »Narodu«, sicer napravljamo že danes njega odgovornega za vse. Z ogorčenjem zavračamo vsak terorizem in zapiranje trgovin; in obrti in vsak poizkus sedaj ko prihaja mladina v šolo k naukom, da hi se zopet begalo in hujskalo mladino in ji nalagalo trpljenje za grehe drugih. Tako daleč Ljubljančanje. še niso padli, da bi se morali pustiti terorizirati od par mlečnozobih radikalčkev, ki nimajo dovolj razsodnosti, da bi vedeli, kaj je res korist naroda in kaj le reklama za par vročekrvnih man-šetenpirarskih butic. Ta terorizem se na korist Ljubljane mora zlomiti! + Protestni shod zoper premestitev slovenskega učitelj.šča v Goricj, je bil klavern, ker občinstvo niti polovico ni tako »razburjeno«, kakor pišejo iredentQv-ski listi. Na shodu so bili navzoči le župluij iz Furianije.^ govorili so župan goriški Bombič. Ceskut in Venier in sicer take bedastoče, da jih ni vredno ponatisniti. Sprejeli so resolucijo, v kateri trdijo, da je Gorica italijanska, ne da bi sami temu verjeli. Zbrali so se tudi laški profesorji ■in uč telji, kojih govori so bili še bolj pusti. V svoji resoluciji govore o »ljudski volji«. Ljudske volje pa ni bilo veliko, ker je bilo ljudi le malo. Centralna vlada, in namestništvo v Trstu bi sc pred vesoljnim svetom krvavo osmešila, čc bi se ustrašila protesta propale goriške .ridentarske klike iu furlanskih županov, ki naj bi se raje za Furlanijo brigali. -1- Na knezoškolijski gimnaziji v Št. Vidu je imenovan za profesorja g. Jožef Keržišnik. + Za dijaške knjižnice na srednjih šolali na Kranjskem se uvedejo doneski po 1 K na leto za učenca. + Ljudsko Šolstvo. NaduČiteljem v Mokronogu je imenovan Ivan Pirnat, v Dobrepoiju Matej Peterlin. Enorazrednica v Grosupljem se razširi v dvorazredmeo. + Shod svobodomiseicev na Jesenicah. O tem sc poroča z Jesenic: Za nedeljo ob 7. uri zvečer je bil napovedan. Z vsem pomponi se je vabilo nanj, ziasti od sociainodemokraške istrani v »Napre-ju«. Proti 7. uri pa so se jele pomikati nekatere posamezne postave proti restavraciji »pri Sokolu«. Klobuke globoko na oči in zaviti v pelerine visoko na obraz, so boječe nekatere omahujoče prikazni stopale proti zbirališču. Prestrašene oči so zrle izpod pelerin na vse štiri vetrove, jih ii kdo vidi. Pred vrati je vsak še postal in se še enkrat ozrl, če ni kaka živa stvar v bližini, in če se je uveril o popolni samoti, je zginil v restavracijo urnega koraka, kakor se ji je počasnega bližal. Nekateri pa so začuti človeške korake po cesti iu so se-tako prestrašili, da so kakor okameneli obstali in zrli premikajoče se vlake na kolodvoru; dokler človeški koraki niso utihnili, potem pa so tudi ti preplašeno skočili v restavracijo. Tako se je zbralo 15—13 strahopetnih svobodomisle-cev pri »Sokolu«, ter se svobodno oddihah od velikega nesvobodnega strahu, dokler se niso zopet pozno v noč plahega koraka podajali domu. To je bilo vse. Fotografije plahih, prikazni še priobčimo. Jeseničani pa so popoldne napolnili cerkev do zadnjega kotička ter molili za te prestrašene postave. Zvečer pa se je na stotine našega ljudstva zbralo v »Delavskem domu«, tako, da je bila dvorana za polovico premajhna. Tako smo popolnoma zadovoljni! -f- »Edinost«, ki vedno daje ostalim slovenskim listom in strankam lekcijo o dostojnosti in morali, je v poročilu o sflav-nostj S. K. S. Z. pri Sv. Ivanu tako silno lojalna, da laže, da so plačali Šentivanski fantje svoj kroj iz fonda za obmejne Slovence in jih zmerja vrhtega še s »čuki«. Še noben list se ni povzpel do take podlosti v podtikanju in človek bi se samo umazal, če bi hotel na to odgovarjati. Kar se pa g. Terseglava tiče, "bo še neštetokrat prišel na Tržaško, če bo živ in zdrav, naj bo to tržaškim učiteljem, vrednim sodru-§;om svobodomiselne učiteljice Marice iz Skednja, prav ali ne. + Vprašanje. Oslarij se je zadnji čas po različnih listih o meni jako veliko pisalo, pa tem nisem odgovarjal; a na tako nesramnost, kakor jo je zagrešil najhonet-nejŠi list na Slovenskem, »Edinost«, ne morem molčati. Pravi namreč z ozirom na. moj govor na slavnosti S* K. S. Z. v Trstu, da misli, »da je ravno gospod Terseglav najmanje kvalificiran za širjenje krščanske morale med tržaškimi Slovenci«. Jaz poživljam uredništvo »Edinosti«, da nemudoma pojasni, s čim sem- se jaz kdaj diskvalificiral za širjenje krščanske morale med tržaškimi Slovenci — in če »Edinost« brez zavijanja in izgovarjanja na to ne odgovori, ji ostane pred mojimi očmi in pred vso pošteno javnostjo vtisnjen pečat laži in podlega obrekovanja. — Fr. Terseglav. + Na slavnosti S. K. S. Z. je, kakor se nam iz Sv. Ivana poroča, g. Terseglav v svojem govoru dejal med drugim tudi sledeče: »Drugo orodje, ki so se ga nasprotniki v boju zoper nas lotili, je obrekovanje, da voditelji našega gibanja ne delajo iz prepričanja, marveč da so vsi od Šusteršiča preko Kreka pa do Ukmarja in Coka sami ateisti, o meni se to tako samoposebi razume. (Burna veselost.) Jaz pa pravim: Nasprotniki imajo gotovo poštenih in tudi sposobnih ter vnetih vodi teliev, ali ognju, ki god v prsih naših voditeljev, priliva Bog s svojo milostjo in milost je večna in zato je večen tudi ta ogenj in ne bo ugasnil, ampak se podedoval od srca do srca. Naše navdušenje temelji v veri v Kristusovo blagovest in če so nasprotniki tako kratkovidni, da res mislijo, da se je ponosna stavba krščan-skodemokratiškega gibanja med nami brez notranjega prepričanja zgradila, potem jim kličem: Poderite ta tempelj in ga potem sami Skušajte sezi'dati in uverili se Ijoste, da brez globoke in otroške vere ne bdste niti en kamen na druzega postaviti mogli.« (Viharno odobravanje.) Drugi pa-sus v govoru jc bil o »prizadevanju nasprotnikov iz krščanstva napraviti neko medlo in sentimenta'no pasivnost, kakor jo uči Tolstoi, češ, kristjan se zlu sploh ne sme upirati, marveč kakor budist pre-križanih rok pustiti, naj stvari teko kakor hočejo. To ni krščanstvo, to je poganstvo in taka ljubezen, ki bi dopuščala, da se zlo pase neovirano poleg dobrega, sploh ni ljubezen, marveč poganska pasivnost v smislu budizma! To prizadevanje nasprotnikov primerjam onim gozdnim škratom v Hauptmannovem »Potopljenem zvonu«, ki so se zarotflli, da novi zvon mojstra Henrika zvale na dno jezera, »da ne bi bil — da ne bi zvonil — da ne bi mučil pozemskih duhov«. Ali krščanstvo je mesto postavljeno na goro, je zvon, ki naj poje visoko iz lin. da se vsepovsod sliši in vidi in preganja iz ozračja temine. (Veliko odobravanje.) Dobro je, da to povemo in vsepovsod ponavljamo. 'Ne bomo pu. stili, da bi nasprotniki krščanstvo popaga. nili zato, da bi mogli sklicevaje se na lju-■jezen, ki smo jo sovražnikom dolžni, svo. je seme sejati, ne da bi jih mi zagrabili za roko! (Tako je!) Sovražnikov ne so. vražimo, >j»m nesreče ne želimo, smo jim pripravljeni pomagati, zanje mollimo, ali meja za to ljubezen je nepremakljivo tam kjer se nehajo njihove osebe in se začno njih dejana! Tam, na tistem križišču, se začne sovraštvo do slabega, ki je emi« nentno krščanska čednost. Če se potem nasprotnik, ker podiramo ta njegova dela, osebno žalosti in je nesrečen, to nas ne more in ne sme nagibati do prizaneslji vosti. Drugače ne bi bili kristjani, marveč pogani — bi bili pač Tolstojancl, ne pa katoličani.« — Celoten govor objavi tr. žaška »Zar-ja«. ■ + Iz šolske službe. Začasna učiteljica na ljudski šoli v Hrušici Angela Cerar je premeščena v Št. Jur, suplentinja v Stu. dencu Antonija Adamič je imenovana za začasno učiteljico v Horjulju. V Hoteder. šici je imenovan za začasnega učitelja ab solvirani pripravnik Dominik Bric, abs uč. kand. Henrijeta Kos je imenovana za začasno učiteljico v Planini. Začasna uči-teljica je postala v Javorju Marija Pipan Začasni učitelj v Hinjah je postal absol. virani kandidat Stanislav Vrhovec. + Osebne vesti. Kontrolor ljubljanske deželnosodne jetnišnice Rudolf Zoratti j^ povišan ad personam v IX. činovni raz red. — Koncipist pri deželni vladi je po stal konceptni praktikant dr. Karol Bicek — Načelnik tržaškega poštno-brzojav. nega ravnateljstva dvorni svetnik Pattay se je povrnil z dopusta in prevzel vodstv ravnateljstva. + Zaradi imenovanja suplentov realki, pri katerem sta hotela Junowicz iti Belar nekaj natihem zmešetariti po svoje, je sklenil deželni Šolski svet, da se bodo odslej vsa imenovanja suplentov n< srednjih šolah izvrševala v plenarnih sejah. Tako pride gotovo na solnce, kar b izvestni nemški krogi radi izvršili v temi ker nimajo čiste vesti. — Sklep mlekarske šole na Vrhniki Petmesečni mlekarski tečaj se konča 16 t. m. na Vrhniki. K sklepu bode javni izpi gojencev, katerega .se lahko vsakdo udeleži. Skušnja se prične ob 9. uri dopoldne in se deli v praktični in teoretični del. Ot tej priliki se bode ogledala deželna gospo dinjska šola na Vrhniki, katera je po svo jem ustroju edina te vrste v Avstriji ii katera se prav dobro sponaša. Na mlekar ski šoli se je to leto posebno intenzivno poučevalo o živinoreji in vodstvu živinorejskih zadrug. Zato bo skušnja posebno zanimiva. — Nov čipkarski tečaj je otvoril od delni voditelj g. Vogelnik z Dunaja dne 13 septembra na Trati pri Poljanah. Ob 9. ur je bila sv. maša, h kateri je prfšlo prav mnogo čipkaric. Po maši je g. Vogelni pojasnil v prostorih izobraževalnega dru štva pomen čipkarskega tečaja. Zglasili se je lepo število učenk. Novi tečaj bo go tovo blagoslov za čipkarice in občino, ka kor je drugod. — Mater Dolorosa, ki jo je Svlvin Sar denko prvotno spisal v dvanajsterih spe vili in sedaj preuredil v sedmerih drama sk-ih slikah, se bo prvikrat uprizorila 19. t m., v nedeljo Žalostne Matere Božje n: Ježici pri Ljubljani. Upamo, da bo na ži vem odru izrazitejša in bolj doma nego v mrtvem listu. Začetek ob 5. uri popoldne Prijatelji verske poezije vdano povabljen in dobrodošli. Posebnih vabil ni. — Iz šolske službe. Kot začasni uči telj na deški šoli v Škof ji Loki je imeno vati Leopold Ažman, dozdaj začasni učitelj v Javorjah. Absol. učiteljska kandida tinja Ivana Kalin je nameščena kot začas na učiteljica na vsporednici petrazrednicf v Radečah, Angela Kumelj pa na št-iriraz* rcdnici v St. Jerneju. — Začasnim učiteljicam in voditeljicam, na Prežganjah jf imenovana absol. kand. Roza Gospodarji! Za začasno, učiteljico V Črnomelj je imenovana Pavla Bayer, za šol. voditelja \ Dobljičih pa. Josip Gorišek- — V šol. okraju Novo mesto so do 26. septembra razpi sane v stalno nameščenje sledeče službe učiteljsko mesto, na enorazreclnici na Se Ijh, nadučiteljsko in učiteljsko mesto na dvorazrednici v Hinjah. — Na dekliški šti< rirazrednici v Kamniku je do 15. oktobra razpisano učiteljsko mesto v stalno name ščenje. — Novo šolsko poslopje se bo zi dalo na Viču pri Ljubljani. — Otrok ponesrečil z revolverjem. Pulja se poroča: Devetletna Ana Tomaži' v vili Mattelli pri Dinjanu, se je igrala f revolverjem, ki ga je našla v neki omari Revolver se je sprožil in otroka je krog lja ranila v trebuh. Zelo nevarno ranjc nega otroka so prepeljali v deželno bol nico v Pulj. — Nepoboljšljiv tat. Mescca junija »Slovenec« poročal o Janezu Kuntariču pristojnem v občino sv. Križ, da je ist ukradel kolo in si prisvojil več obleke te izginil se nc ve kam. Roka pravice ga if izsledila na Primorskem, seveda brez ko lesa. Kolo je bil prodal takoj, ko je ž njin pobegnil Alojziju Koltesu v Prekopi Pr bt. Jerneju za 20 K, dasi je bilo vredno 130 K. Dne 10. t. m. se jc vršila glavna obravnava pred okrožnim sodiščem novomeškim ter se mu je prisodilo, ker je bil že večkrat predkaznovan, šest mesecev ječe: Ker je vendar upati, da se bode poboljšal, se je vzela najnižja vrsta kazni. Za poškodbo kolesa ima povrniti M. Malo-viču 20 K, ker ni več zahteval. — Ali ste že pozabili kolekovati vsa pisma in dopisnice z obmejnim kolekom. Ne pošljite nobene pošiljatve brez obmejnega koleka! Kadici! Ali poznate vžigalice: V korist obmejnim Slovencem, kupujte samo te! Po vseh gostilnah zahtevajte naše vžigalice. — Zbojšanje pašnikov. Za osušenje pašnika pri Stobu sta dovolila deželni odbor in poljedelsko ministrstvo podpore v znesku po 30%. Ko bo osuševanje končano, se bo pričelo z zboljšanjem pašnika, za kar je poljedelsko ministrstvo obljubilo tudi prispevek 1500 K. — Poročil se je v Trstu g. Venceslav Crnigoj z gdčno Josipino Del-Linz. — Zopet tatvina kolesa. V nedeljo opoldan je neki mladenič prišel na dvorišče g. Paniča v Novem mestu ter reče: Kolo pornočnikovo bodent vzel. Ko pride pomočnik Bank takoj za njim, pogreši kolo ter jo ubere za tatom, kateri je izginil s kolesom, ne ve se kam. — Požar v Stari vasi pri Skocijanu je upepelii 11. t. m. opoldne petini posestnikom njih stanovališča s pridelki do tal, katerih štirje so bili zavarovani za manjše svote, eden pa baje nič. Nevarnost ob požaru za vas je bila velika; ogenj je nastal v sredini vasi, ki je povečini s slamo krita. Le z največjim naporom se je požar lokaliziral; hvala Bogu. da ni bilo sape, drugače bi bila vsaka človeška pomoč izključena! Delovali sta na licu mesta pohvalno domača, škocijanska in pozneje došla požarna bramba iz Bele cerkve. Čast požrtvovalnosti v pomoč bližnjega! Iz oddaljenejših studencev so domače in iz bližnje okolice dekleta in žene z nadčloveško požrtvovalnostjo donašale vodo za brizgalne in za na strehe, kjer so do skrajnosti vztrajali nekateri možje in fantje. Med drugimi ie tudi v pomirjenje nesrečnega prebivalstva in k omejitvi požara uspešno pripomogel škocijanski stražmoj-ster g. M. Žagar. Živo smo pa čutili potrebo baš ob tej nesreči, da bi vsaka skupna vas napravila, in to z malimi stroški, kak vodostaj, da bi bilo za vsako priliko preskrbljeno in da bi se za slučaj kakega ognja ne mašile brizgalne vsled blatnate lužne vode. Sicer pa, ko je ogenj zahteval svojo žrtev, se prizadeti priporočajo blagohotni podpori usmiljenih okoliščanov in poslancem S. L. S. v pomoč. — Umri je v Trstu polkovnik bosansko hercegovskega polka Rudolf V u -. k o v i č p 1. P o d k a p e 1 s k i. — Pogreša se od 1. t. m. devetletna Marija Stejerjeva iz Verda pri Vrhniki. Deklica je pred odhodom vzela svoji materi 15 K denarja, potem se pa odpeljala proti Ljubljani. Kjer se nahaja, naj jo pri-drže in naznanijo mestni policiji ljubljanski, odnosno vrhniškemu orožništvu. — Tovariša okradel. V Eiizabetni ženski bolnici v Novem mestu je služil Martin Gorenc iz Šmarjete za hlapca. Bil je že kaznovan vsled dolgih prstov, a to ga ni motilo. Ko ie zapazil, da ima soto-variš v kovčeku denar, si je istega šiloma prisvojil in pobegnil brez vsake odpovedi iz službe. Z ukradenim denarjem 79 kron je popival v nedeljo popoldan po mestu. Kupil si je uro in klobuk, ostalo svoto zapit ter zdaj pobegnil nc vč se kam. Sklepa sc, da sta bila v sporazumu z onim, ki je ukradel kolo pekovskemu pomočniku BaukSetu in si na ta način omogočil cenejši in hitrejši beg. Gorenc je star okolu 19 let, srednje velikosti. — Zaveza gorenjskih -sadjere'cev opozarja one, ki si hočejo nabaviti okusnega namiznega sadja, da ima za oddati .veliko jako lepih vrst jabolk in hrušk in da bode razpolagala letos z izvrstnim sadnim vinom. Obenem pozivlje Zaveza vse one gorenjske sadjereice, ki imajo kaj sad-ja na prodaj, da se čim prej oglasijo in pristopijo k Zavezi. — Naročbe na sadje in mošt in oznanila za pristop jc poslati na naslov »Sadjarska Zaveza«, Begunje, Gorenjsko. — Karnioici v Kočevju. V Kočevju so praznovali Karnioici 11.. 12. in 13. t. m. 251etnico društvenega obstoja. Karnioici poročajo v nemške liste, da so aktivni Karnioici kakor tudi stari »gospodje« zelo pridno občevali s prebivalstvom. Najbolj je bil všeč Karni-jolcem in Kočcvarjem zajtrk (Friisclioppen) in ples minulo nedeljo, ki sta nudila po nemških listih »auscrlese-ne leiblichc Geniissc«, in »Allotria«! Jubilej je bilo pravcato krokanje, od katerega imajo največji dobiček kočevski birtje. — Zanimive razgiednice. »Slovensko planinsko društvo« je izdalo razglednice Trentarji — reševalci dr. Jos. Stojca«. Katoliška knjigarna in druge knjigarne bodo razglednice po deset vinarjev prodajale. Piccoli, so se v nedeljo dvignili v Benetkah z zrakoplovom v zrak, da bi preleteli Jadransko morje. Toda vetrovi so zanesli zrakoplov »Verne« čez Alpe na Koroško in zrakoplovci so sc morali izkrcati na polju v bližini Celovca, včeraj ob 11. uri dopoldne. Bili so 20 ur v zraku. — Predavanje. Na Mali Šmaren Je predaval na Rovih gospod Slavko Ravnikar, c. kr. poštar v Ljubljani o potrebi izobraževalnih društev. — Nov arheološki muzej v Splitu. Dalmatinska vlada je odobrila načrt zu gradnjo arheološkega muzeja v Splitu in odkazala v to svrho 250.000 K. — Mažarske strokovne šo e v Slavoniji. Cilje se, da hoče mažaronsko društvo »Julian« otvo.riti v Vinkovcih, Osje-ku in Zemunu strokovne šole, v katerih bi se ženska deca poučevala tudi v šivanju in kuhanju. Društvo »Julian« hoče menda tudi otvoriti internat za svoje šolske otroke v Osjeku. — Iz Krope. Pretekio nedeljo 5. t. m. so predstavljale Marijine družabnice v Kropi igro »Najdena hčer«. Vse igralke so svoje vloge dobro izvršile. Tudi pevski zbor je žel mnogo priznanja od občinstva ki želi, da se igra še enkrat ponovi. — Ob vseh predstavah in prireditvah se pokažejo Kroparji kot nadarjeni rod, zato naj velja tu še enkrat opomin dobremu ljudstvu, da poslušajte prave Vas ljubeče učitelje in pustite v miru one, ki Vas želijo le izkoriščati v liberalne namene, drugače sc Vas pa sramujejo kot priprostih umazanih delavcev. Ko bi Vi slišali, kar govori kak tak škric od Vas za hrbtom, še v obraz bi ga več ne pogledali. Zato pa s takimi ljudmi v stran in hodite svojo pot ker narava Vam ni dala malo darov. — Iz Stožic. Patruljujoči orožniki se pri nas redno ustavljajo pri enem in istem posestniku, kar drug.m nikakor ne more biti prav, če se pomisli, kakšno stališče zavzema omenjeni posestnik proti sosedom in se ljudje zato pritožujejo. Če hočejo orožniki informacij, mislimo, da je kraj za to pri gospodu županu Vilfanu, ki razmere vsaj toliko pozna, kot omenjeni posestnik, ki ni niti domačin. V posameznih vaseh pa so v to svrho na razpolago občinski možje. Dosedanji način vzgaja ie sovraštvo pri sosedih, naj si izvol jo gospodje druge, in ne vsem sovražnega gospodarja. katerega je znan gospod imenoval »stoženškega policaja«, ki gotovo ne more soditi sosedov objektivno. Že način sam vzbuja pri ljudeh nezaupanje, a mi hočemo enkrat v vasi miru. — Iz Kočevja. Davčni višji upravitelj Jožef Oblak je zapustil 11. t. m. Kočevje in odpotoval trajno v Gradec. — Tiskar PaviiČek se je nreselil s svojo tiskarno v lastno hišo. — Nadučitelj Viljem Tschin-kel je kupil Peter Loserjevo hišo. Ljubljanske mitez. lj Dohod Poljakov onemogočen. — Sestanek za narodno obrambo prepovedan. Danes smo dobili: »C. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani. Št. 2560/Poi. Ljubljana, dne 13. septembra 1909. Na roke gospoda Ivana Štefe-ta v Ljubljani. Reševaje Vašo vlogo od 11. septembra 1909, slovom katere ste imenom pripravljalnega odbora za sprejem poljskih akademikov v Ljubljani semkaj naznanili, da se bo vršil izlet poljskih akademikov iz Krakova v Ljubljano v dneh 17. do 20. septembra 1909, ki nameravajo prirediti v deželnem gledišču nekoliko poljskih iger, prepoveduje Vam c. kr. deželne vlade predsedništvo iz ozirov na javni red in javno varnost na podlagi § 6.. zakona o shodtiem pravu z dne 15. novembra 1867, št. 135 drž. zak., ne le vsako slovesno in korporativno sprejemanje omenjenih izletnikov, med 17. in 20. septembrom 1909, ampak tudi vsako prirejanje predstav v deželnem gledišču tekom tega meseca iz gorinavedenih vzrokov na podlagi § I. predpisov o delokrogu c. kr. redarstvenih oblasti z dne 10. decembra 1850. leta. O tej prepovedi obveščen bo tudi potom c. kr. red. ravnateljstvom v Krakovem ta-mošnji gospod režiser Stanislav Stani-slavski. Istotako Vam prepoveduje c. kr. deželne vlade predsedništvo iz ozirov javnega miru in javne varnosti na podlagi § 6. zakona o shodnem pravu z dne 15. novembra 1867. št. 135 drž. zak., slovom iste vloge imenom pripravljalnega odbora za narodnoobrambno enketo »Slov. kršč. soc. zvez.« nameravani shod dne 20. septembra 1909 ob 3. uri popolu-dne v dvorani »Slov. kršč. soc. zveze«, na kateri bi imeli pristop člani vseh »Slovenskih krščanskih socialnih zvez«. Glede prepovedi korporativnega sprejema izletnikov in shoda dne 20. septembra 1909 se. lahko pritožite tekom 8 dni po vročitvi, glede prepovedi gledaliških predstav pa tekom 4 tednov po dnevu vročitve tega odloka potom c. kr. deželne vlade na c. kr. ministrstvo za notranje stvari. C. kr. deželni predsednik: Sclnvarz.« — To je torej sad nerodnega hujskanja liberalnega časopisja. Storili smo takoj korake, da sc dohod Poljakov vsaj v poznejšem terminu omogoči. Kcdaj sc vrši sestanek za narodno obrambo, pravočasno objavimo, sedaj ga sklicevati po § 2. sc nam ne zdi umestno, ker je stvar presplošna in se nam ni treba skrivati, kakor sc skrivajo svobodomisleci. Povdarjamo, da smo sestanek za narodno obrambo sklicali na 20. september radi tega, da bi se ravno 20. septembra pokazalo, kako sc naše resno narodno, delo razlikuje od liberalne kriča-vosti. Cujemo, da bo vlada prepovedala sploh vse prireditve okoli 20. septembra. Ii Prepoved predstav »Akaderaičnega društva za gojitev klasične drame v Kra-kovn« v deželnem gledišču. Dr. Lampe jc danes interveniral pri deželnem predsedniku baronu Schuarzu zaradi prepovedi predstav poljskega akademičnega društva, ki mu je dovolil deželni odbor, da v de-| želnem gledišču v Ljubljani predstavlja ! nekaj klasičnih poljskih iger. Deželni predsednik je izjavil, da glede na razmere [ nikakor ne more pripustiti nobenih prire-; ditev v Ljubljani okoli 20. septembra in da je to že brzojavno naznanil v Krakov, da pa ni zadržka, da bi moglo to društvo črez nekaj časa, eventualno oktobra meseca, prirejati predstave v Ljubljani. lj Na nemški gimnaziji v Ljubljani hoče, kakor se zdi, minister Stiirgkh pod pritiskom »Volksrata« uveljaviti načelo, da smejo biti na zavodu nastavljeni samo nemški profesorji. Posledica tega načela je, da slovenščine nezmožni ravnatelj Pucsko uči slovenščino kot neobvezen predmet — kar 11 ur na teden. Neodvisna slovenska večina deželnega šolskega sveta je v tem oziru v današnji seji storila odločne korake. Mi ne rabimo političnih gimnazij in političnih nadzornikov a Ia Belar, ampak odločajo naj strokovne potrebe in strokovna usposobljenost! Ii Iz S. K. S. Z. — Slov. kršč. soc. zveza ponovno prosi vsa ona društva, ki še niso poslala članarine, da isto kmalu store. — Znake ima zveza sedaj zopet v zalogi! Znaki se naročajo v Slov. kršč. soc. zvezi v Ljubljani. Vsak znak stane 70 vinarjev; po pošti 10 vinarjev več. Ljubljanski somiš.jeniki jih pa vdobe tudi v »upravništvu Slovenca«. V večjili množinah se pa vdobe le pri Zvezi. Somišljeniki agitirajte za krščansko - socialna znamenja! lj Slovenske filharmonije občni zbor vrši se jutri, dne 15. t. m. oh 8. uri zvečer v salonu hotela »Ilirije« z že naznanjenim sporedom, na kar sc čč. člane ponovno vljudno opozarja. Ij Grafična razstava v »Narodnem domu« je bila zadnjo nedeljo otvorjena in je bila še precej dobro obiskana, kolikor se more od strokovne razstave pričakovati. Cula se je splošna hvala krasnih slik, katere so vse izvršene s pomočjo fotografije in umetnega tiska, bodisi na kamnu ali pa s plošč v strojih. V sledečem se hočemo dotakniti najimenitnejših načinov umetnega tiska. da lahko vsakdo dobi malo pojma, na kak višek in do kake popolnosti jc dospela dandanes tiskarska umetnost na svojem širokem polju. Prvi in najbolj razširjen je črni tisk ilustracij ali slik, posnetih potom fotografije po naravi ali pa tudi po drugih slikah. Boli kočljivo delo je tro-barvni ali štiribarvni tisk, to jc, da se tiska slika v raznih barvah, kakor sc nahaja predmet v naravi. Pri tem imamo tri plošče: eno za rumeno barvo, eno za rdečo in eno za višnjevo. Te tri barve ena vrh druge tiskane, nam stvorijo naravno sliko. Pri štiribarvnih pride kot četrta plošča za črno barvo. Ti načini so tudi po naših domačih zavodih razširjeni. Umetni zavodi z Du naja, Berolina, Monakovega, Pariza, Londona, Petrograda itd. pa nam kažeio najpopolnejše izdelane gravure, heliogra-vure, kamnotiske, svetlotiskc, kombina-c.jske tiske itd., same krasne Slike v obliki do 102X126 cm. pri katerih pride večkrat do 16 različnih barvnih plošč v porabo, da je slika izgotovljcna. Vse te izvr-ševalne načine popisovati, spada v strokovni list. Omeniti hočemo le, da so v tej razstavi vsi najnovejši načini zastopani in zaradi tega svetujemo, da bi nikdo ne zamudil ugodne prilike si te krasne izdelke ogledati. Vsak ki ima količkaj zanimanja za tiskarsko umetnost, naj pohiti v razstavo. Udeležile so se razstave tudi skoro vse domače tiskarne s svojimi novejšimi izdelki. Da bi bil obisk vsakomur omogočen, je razstava tudi čez opoldan odprta. Morebitni prebitek je namenjen v podporo strokovnemu listu »Tiskarski Obzornik«, ki si je hitro pridobil strokovnjake in marljivo sodeluje na polju tiskarskega napredka. lj Mestni podžupan Zancck žc zopet oddaja službe slug. Tako .ic nastavil že pro futuro zu slugo na magistratu policijskega stražnika fievca. Za rcvidente na klavnici je pa nastavil policijskega stražnika Zabukovšeka. Ko sc imenovanje izvrši, završčalo bo v policijskih vrstah, da bo joj! lj Izza sepietnbersklh dogodkov. Na zatozeni klopi je sedel včeraj 19 let stari Franjo Kozinc, učiteljski pripravnik rojen v Zagorju, na Štajerskem, tožen hudodelstva javne sile, storjenega s tem. da sc ic tudi on istodobno udeležil rabukc pri sne- manju tabel nemških tvrdk. Kozinc se je z begom odtegnil glavni razpravi, pri kateri je bilo več krivcev obsojenih zaradi tega delikta. Obdolženca jc v Zadru policija vsled izdane tiralnice zasledila, ter ga izročila sodišču. Pri razpravi se jc dognalo, da se jc on udeležil snemanja tabeli pri tvrdkah Kastne r iu Mikuš. Hodil z raz-grajočo množico ter vpil; »Table dol, sedaj dajmo, ko jc ljudstvo razburjeno«. — Glede snemanja tabel pri Lassniku se mu ni moglo dokazati, marveč kakor to trdi Kozinc jc to zahteval neki Vinko Gaberc, kateri je pa tudi pobegnil. Sodišče ga ic obsodilo na šest tednov težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni. Ij 100 K nagrade. Med 26. junijem in 27. julijem je bilo na Dunaju vlomljeno v stanovanje inženirja Friderika Reitlingerja in pokradenih za 30 tisoč kron dragocenosti in sicer zlata broša, v kateri jc bilo 93 briljantov in 120 dijamantov; nadalje prstan z 21 briljanti iu 14 dijarnanti, naprsni gumbi z briljanti in dve verižici. Rcitlin-ger jc bil zavarovan in jc zavarovalnica obljubila onemu, ki spravi tatvino na dan 400 K nagrade. ilj Umrla je danes zjutraj oficijantu deželne bolnice g. J c r a 1 i štiri mesece, stara hčerka. Naše iskreno sožalje. lj Izreden občni zbor »Glasbene Matice« bo v torek, dne 28. septembra ob 8. uri zvečer v pevski dvorani. Dnevni red: I. Razširjenje glasbene šole v popolni konservatorij in tozadevna vloga na deželni zbor; 2. vsled tega potrebna pre-mciiiba društvenih pravil. — Odbor. lj Okrajna učiteljska konferenca slovenskih ljubljanskih ljudskih šol bo 23. t. m. v Mestnem Domu. lj Poškodovanje drevoredov. Komaj jc začel divji kostanj zoreti, žc so začeli mladi paglavci klatiti in lomiti veje brez vsakega obzira. Stariši naj bi svoje otroke 0 tem posvarili in ker so nasadi pripuščeni javnemu varstvu, bi pač ne škodilo, čc od-rašen ob taki priliki nastopi in porednežem navije uro in tako bi nasadi slednjič ostali nepoškodvani, kostanj naj pa otroci pobirajo takrat, kadar sam pade z dreves. lj K poizkušenemu samoumoru v, Rožni dolini se nam poroča, da ga jc hotel izvršiti Anton Staut iu ne Franjo Staut. lj Ljubljančan se obesil v Trstu. Iz Trsta poročajo, da se jc v Rocolu obesil v svojem stanovanju 34 let stari težak 1 v a n B1 a t n c r iz Ljubljane. Razlogi samoumora so neznani. Žena ga jc pustila prenesti v mrtvašnico k sv. Justu._ INOZEMSTVO. S Šp a n s k e. V Barccloni je bil ustreljen gardist Hoyo. V A d a n i, Turčija, sc napoveduje novo klanje, ako kaznujejo povzročitelje aprilskega klanja. — Med grškim kraljem in prestolonaslednikom jc nastal resen •spor. Prestolonaslednik ni zadovoljen, ker sc kralj ttdaja častnikom. Štajerske novice, š Štajerski deželni zbor jc sklican na 16. septembra. Za deželnega glavarja bo imenovan grof A 11 c m s, za njegovega namestnika pa skoro gotovo dr. Janko-v i č. Značilno je, da so nemški krščanski socialci mesto namestnika deželnega glavarja, ki je posest slovenske manjšine, hoteli Slovencem snesti. Nemški krščanski socialci hočejo imeti svojega moža, torej tudi Nemca, na tem mestu. V tem nepravičnem boju jih navdušeno podpira »Marburger Zeitung«. š Krasen shod na Sv. Gorah v kozjanskem okraju je bil zadnjo nedeljo dne 12. septembra. Navzočih do 4000 ljudi, ki so z velikim zanimanjem in navdušenjem poslušali govornike. Govorili so državni in deželni poslanec dr. Korošec, predsednik Z. S. M.. Žebot, visokošolec Veble, deželni poslanec dr. Jankovič in več drugih. Red je bil vkljub velikanski množici naravnost vzoren. Navdušenje velikansko! š Miadeniški shod pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. — Mladeniči! V nedeljo, ditc 26. septembra se vrši pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah velik miadeniški shod. Spored: ob pol deseti uri služba božja, pridiguje gospod dr. Hobnjec. Po službi božji zborovanje. Slavnostni govor prevzame mladenič Žcbot. besedo slovenskim mladeničem govori gospod poslancc Roškar. Sledijo razni govori in pozdravi mladeničev. Po večernicah jc kratek nagovor v ccrkvi. Zatem priredi šentlenart-sko bralno društvo veselico z zanimivim sporedom. Mladeniči predstavljajo igro: »Krčinar pri zvitem rogu«. Po resnem delu se bomo že smeli malo tudi pozabavati. Da bo odmevala tudi slovenska pesem, zato bo skrbel šentjurski pevski zbor. Prosta zabava obeta biti zanimiva. — Mladeniči, agitirajte in pridite, da bo ve-Jika dvorana gospoda Arnuša prenapolnjena. Dajmo s tem shodom odgovor liberalni zvezi napredne mladine. Mladeniči, na svidenje 26. septembra pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah! § Srebrno poroko je obhajal te dni g. Franc Repič, tržan v Ljutomeru. š Imenovanja v slovenski kmetijski Soli. Za ravnatelja slovenske kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici je imenovan g. 1 v a n B e 11 e. dosedanji kletar-ski nadzornik, za učitelja istotani pa g. Z i d a n š c k. š C. g. Schreinerja, kaplana na Dobrni, srdito napada Marburger Zeitung«. On nai bi bil kriv. če umetno nernčurstvo na Dobrni vedno bolj hira. Namen teh napadov ie prozoren. Mi pa pravimo: Bog živi, Bog blagoslovi delo g. Schreinerja! — Umrl je v Gotavljah gostilničar Martin Steiner, star 70 let. Razne stvari. Pruski Poljaki ne smejo na čensto-hovsko razstavo. »Posener Tagblatt« javlja, da se potni listi za Censtohovo ne smejo po vsem Poznanjskem izdavati, češ, da bi se mogla zanesti v Poznanjsko kaka kužna bolezen, ker da razsajajo v Rusiji razne take bolezni, zlasti v okolici Čensto-hova. Potni listi se smejo izdati samo takim osebam, ki se pod kaznijo obvežejo, da ne obiščejo čenstohovske razstave. Jasno je, da se nemški hakatisti bojč najbolj političnega okužen.ia narodne poljske zavesti. »Zeppelin III.« zopet pokvarjen Fran-kobrod. V petek je odplul »Zeppelin III.« iz Friedrichshatna v Frankobrod^ na mednarodno zrakoplovno razstavo. Ko je imel za seboj že Karlsruhe, se je pokvaril zadnji motor, in zrakoplov je plul naprej samo še s pomočjo prednjega motorja in dospel štiri ure prepozno v Frankobrod. 10.000 K je zgubil na poti na pošto sluga kreditnega zavoda v Gorici. Pismo je bilo naslovljeno na tvrdko E. Tibeletti v Beljaku in je imelo 10 bankovcev po 1000 kron. S kakimi mrežami se u ovi največ rib. Neki angleški ribiči so opazili, da se z zelenimi ali modrimi mrežami vlovi dvakrat več rib nego z navadnimi. Konec črnih irakov se bliža. Angleški krojači, gospodarji moderne moške mode, pripravljajo na tihem za zimo velike načrte za preosnovo enolične moške obleke. Vedna rjava, siva in črna barva ■moških oblek naj bi zginila. Zlasti velik boj bodo napovedali angleški krojači črnemu fraku. Na njegovem mestu bo zavladal modri frak čisto novega kroja. Novi frak bo tako urezan, da se bo več videlo telovnika, ki bo v bodoče bel. Tudi telovnik bo drugače urezan; v prihodnje bo izrezan spredaj v obliki 'latinskega ve-Jikega V in ne kot doslej v obliki U. V bodoče bodo tudi vladale samo bele ovratnice. O novih načrtih angleških kroja-•čev pariškim še ni znano in ti pišejo v svojih modnih časopisih, da se moška moda v prihodnji sezoni ne bo dosti spremenila. Vojaška tovarna za zrakoplove. Iz Milana'poročajo: V Speziji so pod nadzorstvom dveh mornariških častnikov pričeli graditi dva letalna stroja. Italijanska vlada namerava ustanoviti za zgradbo zrakoplovov posebno vojaško tovarno, ki jo bodo vodili častniki. Obsojenec na smrt — poslanec. V angleški spodnji zbornici bo tekoče dni zaprisežen oberst Artur Lynch, ki se je za časa burske vojne bojeval proti Angležki in je bil vsled veleizdaje obsojen na smrt. Takrat je pobegnil. Pred dvema letoma pa je bil pomiloščen in v nekem irskem okrožju izvoljen za poslanca. Sin osumljen umora staršev. — Trikratni umor. V holandski vasi Stapenhorst so našli umorjena dva zakonska in njunega hlapca. Vse tri osebe so imele vrat prerezan. Iz stanovanja pa je bilo ukradenih okolu 600 gld. denarja. Zločina sta sumljiva dva mladeniča, okoli 20 let stara, ki sta pobegnila čez mejo v Nemčijo. Sled vodi v Bentheim. Sumi se domačega sina, katerega dolgo časa ni bilo domov in sc je omenjeni večer vrnil. Holaudske in nemške oblasti so razvile vso delavnost, da dobe v roke morilce. Bu Hamara v kletki, iz Tangerja se •poroča: 24. avgust je bil za Fez praznik posebne vrste, kajti sultan ie odredil, da ■se zapro vse trgovine in ljudstvo zbere ■na določenem prostoru. Treba je bilo pozdraviti pretendenta Bu Hamaro, ki so ga dva dni prej ujeli. Več ur so ljudje čakali, dokler ni zagrmel stari top na mestnem obzidju. Cez množico se je videlo samo štirikoten predmet, ki se je zibal sempatja. Ko je prišel bližje, sc je moglo opaziti, da je to kletka, v kateri čepi člov.c- ška postava. Kletko je nosila na svojem hrbtišču kamela, ki so jo obdajali številni vojaki. Pripeljali so ga pred sultana. Bu ■Hamara je čepel v kotu kletke, naslonjen >na steno. Glavo je imel nepokrito in s prahom potreseno. Oblečen je bil v slabo belo obleko in na rokah je imel težke verige. Zrl je mirno na množico, ki se je brezglasno pod njim zibala. Pred sultanom so postavili kletko. Toda Bu Hamara .ni odgovarjal na nobeno vprašanje. Rekel je samo. da je truden, lačen in že.en, in tu ni prostor, da se govori. Kletko so zopet dvignili na kamelo in izginila je s pretendentom za vrati palače. Sultan je baje ukazal, da mora 'Bu Hamara celo življenje kot divja zver preživeti v tej kletki. Naročajte ..Slovenca"! DR. JANKO VIČ NAMESTNIK ŠTAJERSKEGA DEŽ. GLAVARJA. Kozje, 14. septembra. Ravnokar je prišla vest, da je dr. J a n k o v i č že imenovan za namestnika štajerskega deželnega glavarja. Najiskrenejše čestitke našemu zvestemu soboritelju in somišljeniku! KRANJSKI DEŽELNI ZBOR. Dunaj, 14. septembra. Te dni izide cesarski patent, ki bo sklical kranjski deželni zbor na dan 23. septembra. ZVESTOBA SLOVANSKI JEDNOTI! Krakov, 14. septembra. Na pozdrav poslanca Udržala nedeljski konferenci Poljske Ljudske Stranke ie- prišel od poslanca Stapinskega odgovor: Z velikim veseljem smo pozdravili brzojavko - Slovanske Jednote«, kateri pošiljamo zagotovijo nerazrušljive zvestobe in solidarnosti v boju za skupne pravice. ISTRSKI DEŽELNI ZBOR. Trst, 14. septembra. »Piccolo« se hudo jezi, ker je vlada sklicanje istrskega deželnega zbora objavila samo dva dni pred prvo sejo. To je nedopustno bagate-liziranje deželnih zborov. V vsakem društvu se morajo zborovanja pravočasno naznanjati, le za deželne zbore ni nobenega reda iii nobene gotovosti. Z važnim vprašanjem mora prit: vlada sedaj na dan: Kako urediti razmerje med financami dežel in države. ČEŠKI RADIKALNI DIJAKI NA POTU V LJUBLJANO. Praga, 14. septembra. Danes se je odpeljalo 150 čeških radikalnih dijakov v Ljubljano k shodu slovenskega radikalnega dijaštva. OGRSKA KRIZA. Dunaj, 14. septembra. Weckerle je došel danes sem ter se je udeležil seje skupnega ministrskega sveta. Kako se bo končala ogrska kriza, ie vsled trdovrat-nosti Košuta in Andrassyia danes šc negotovo. RAZPRAVA PROTI SRBOM V ZAGREBU. Zagreb, 14. septembra. Jutri bo držav, pravdnik Accurti končal svoj govor. Nato pridejo na vrsto zagovorniki. NADVOJVODA PONESREČIL. Gmtind, (Gorenja Avstrija), 14. septembra. Nadvojvoda Jožef Ferdinand je padel z motornega kolesa in si zlomil levo roko. Dal si jc roko obvezati in se je z vlakom odpeljal v Celovec, SLADKORNI KARTEL. Dunaj, 14. septembra. Sladkorni kar-tel je podaljšan do konca leta 1910. PISARNIŠKI POMOČNIK UMORIL SVOJEGA ŠEFA. Zader, 14. septembra. Pisarniški pomočnik uradov dalmatinske deželne vlade Tony je na ccsti napadel načelnika pomožnih uradov oficijala Sertica in ga z nožem zavratno umoril. Morilec jc nato sam šel k sod.šču. PEARY IN COOK. New York, 14. septembra. Peary je odklonil udeležbo na banketu arktičnega kluba, ker se banketa udeležita tudi Cook in njegova soproga. MED NEMŠKIMI AKADEMIKI. Wa denstein (Češko). 14. septembra. Tu so bili boji med nemškimi katoliškimi in nemškonacijonalnimi akademiki. Za katoliške akademike se je potegnilo prebivalstvo in nemškonacijonalni akademiki so morali pod varstvom orožnikov bežati iz mesta. KRALJ PRODAJA. Bruse j, 14. septembra. Kralj Leopold je prodal nekemu amerikanskenui trgovcu historično hišno opravo Louis Filipa. SAMOUMOR MILIONARJEV. New York, 14. septembra. Predsednik Union trusta John Castel se je v napadu nervozitete ustrelil. VOJVODA ABRUŠKI NA HIMALAJI. Milan. 14. septembra. Vojvoda abru-ški se je vrnil s svojega potovanja na Himalajo. Dosegel je visočino 7500 metrov. Čudovito hitro in ceno napravi se danes — brez mesa — naravna, močna goveja juha. Treba je le jednostavno politi eno »Maggijevo kocko za govejo juho« z vrelo vodo. Tako pripravljena juha se nič ne razlikuje od domače (mesnate) goveje juhe, kajti »Maggijeve kocke za juho« so čista (najboljša) goveja juha v suhi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave. Vsaka kocka zadostuje za en krožnik (Vi litra) tečne juhe in stane samo 6 vinarjev. Pazi se naj na ime »Maggi« in na varstveno znamko »zvezdo s križcem«. Druge kocke niso Maggijeve. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2m, sred. zraCni tlak 736 0 mm. n O Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura PO Celziju Vetrovi Nebo M JZ e P -~ = 1 13 9. zva2. 33 7 149 sl. jzah. del. jasno 7. zjutr. 35 7 106 sl. jvzh. jasno 00 2. pop 35 6 201 sr. jvzh. oblačno Srednja včerajšnja temp. 16 5°, norm. 15 20. rr i« žstje o e. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 14. septembra. Pšenica za oktober......13 59 Pšenica za maj 1910.....1372 Rž za oktober I. 1909............9 54 Oves za oktober.......9'84 Koruza za september 1909 ... 7"30 Koruza za maj 1. 1910.....7 05 Eiektiv: višje. 2554 Zahvala. i-i Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti mojega srčno ljubljenega, nepozabnega soproga, o~ četa, brata, svaka in strica, gospoda Mi M * iiii posestnika, gostilničarja in izvoščka. kakor tudi za časteče mnogobrojno spremstvo pri pogrebu izrekam tem potom v imenu svojega mladoletnega sina Ivana vsem sorodnikom prijateljem, znancem in drugim udeležnikom svojo presrčno zahvalo. Osobito pa sc zahvaljujem gospodom, ki so svetili iu nosili vence, dalje slov. pevskemu društvu ..Ljubljana" za tolažilno petje, kakor tudi vsem darovalcem prelepih venčev. V Lubljani, 14. septembra 1909. Franja Maronth roj. Grum. EE==3EŽrfMTiCTg Dr Derganc ordinira zopet Komenskega iii. 8. Sprejmejo se takoj i prodajalci (nataharii) v kantino domobranske vojašnice v Ljubljani pošteni in zanesljivi. Plača po dogovoru. Tudi začetniki se sprejemajo. Več ravno tam. 2556 4—1 sprejme na stanovanje in hrano Helena Barbič, Ljubljana, Breg štev. 20 I. nadstropje. 2483 3—1 »Tivoli« Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej. 2534 1 Službe išče blizu 30 let stara, ki je izobražena, ima trgovsko prakso s trgovskim tečajem in ki je zmožna samostojno voditi tudi večje gospodinjstvo. Gre tudi na Hrvaško. Ponudbe do 20. sept. pod „Gospo-dinja", poste restante, Ljubljana. 2516 2—1 ]£E posestvo 2544 3-1 A na Spodnjem Štajarskem, z lepo hišo, primerno za go-sfsino, vinsko trgovino, ker je prostora za 1000 veder, velik rodoviten vinograd, njive, travniki, gozd, sadni vrt, se ceno proda. Ponudbe pod M. V/, p. pilšfanj. 2540 3-1 Na Koroški Beli se s tem razpisuje mesto občinskega tajnika do konca tega meseca. Prosilec, ki naj bo bolj v starosti, izkušen mož, če mogoče oženjen, se mora osebno predstaviti županstvu. S plačo združeno je prosto stanovanje. O plači in dolžnosti tajnika bo odbor pozneje sklepal. Občinski odbor na Koroški Beli. dne 5. septembra 1909. i Naznanilo. Podpisana uljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem z današnjim dnetn prevzela dobroznano Točila bom pristna dolenjska vina, kakor tudi pristni kraški teran, ter vedno sveže marčno pivo. Za gorka in mrzla jedila bo vedno skrbljeno, istotako se sprejemajo tudi abonenti na hrano. — Potrežba točna, cene nizke. Za obilen obisk sc kar najtopleje priporočam slavnemu občinstvu ter bilježim 2533 3-1 z odličnim spoštovanjem Fani Plapper. K Podružnice Spljet, Celovec Ljubljanska kreditna banka v Ljnbljani Stritarjeve niice 2 Podružnice Snllet. Celovec ln Trst sprejema vloge na knjižice in na te- /|WB 1/ O/ koči račun, ter je obrestuje po čistih '-ML /2 /JJ Itžšr Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. -gaj ln Trst - DelnlSka glavnica -K 3,000.000. Rezervni fond -K 300.000. Razpis. Radi oddaje prizidja župne cerkve v Šmarjeti (Dolenjsko) vršila se bode ofertna obravnava dne 6. vinotoka 1909 v župnlšču v Smarjeti. Postavno z 1 K kolekovane oferte je poslati istega dne do 10 predpoldne na župni urad v Smarjeti, na zakasnele ponudbe se nc bo oziralo Dotične načrte, stroškovnik in stavbene pogoje si vsakdo lahko oaleda v žud nijski pisarni istotam. J H Proračunjeno je: 1, Posipanje starega zidovja i. t. d. '.......K 1.775-— 2. Stavbena dela.............. 2365921 ure 3. Tesarska dela 4. Kleparska in krovska dela...... 5. Mizarska, ključavničarska in pleskarska dela 6. Kinčevalna dela.......... 7. Steklarska dela . . . . •..... 8. Strelovodna dela.......... 2.68944 7.57540 5.106-60 2.62220 1.70010 268-50 Skupaj K 45.396 45 Ponudbe se lahko stavijo za skupna dela ali pa za posamezna dela ter se noši-ljajo po pošti ali pa osebno izroči župnišču. H Podpisani župni urad si pridržuje pravico izbrati izmed ponudnikov qraditelia nc opiraje se na visokost ponudbenih cen. Župni urad v Šmarjeti, dne 9. kimovca 1909. 2524 1-1 R. Zaman, župnik. v solnčni legi, z električno razsvetljavo, obstoječe iz treh sob, kuhinje, jedilne shrambe, sobe za posla in z vsemi pritiklinami, se odda za november-termin. Poizvedbe: na Jurčičevem trgu št. 2, III. nadstropje. 2478 3-1 M«. iiim.ii ,0000 m «IIWIW razne velikosti za vino, žganje, se dobe najceneje po ugodn. plačil, pogoji, tudi komisijska zaloga, pri Schwarz & Fabian, Buda- pest VII. Erzsebetkorut 35, Telefon 116-27. Najcenejši vir za producente in razprodajalce. Posredovalci se honorirajo! 2374 6-1 SloDenci, pozor! pri nakupovati ju txmcex?. Fr. Iglic £jubljana, Jfostm trg n priporoča največjo zalogo krasnih in trakov z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. :: - Gene brez konkurence! - 2506 1-1 Opr. štev: -^-^Z? Prostovoljna sodnijska dražba posestva. _ j . Pri c. kr. okrajnem sodišču v Doberlivesi sc na prošnjo lastnika Janeza Terlen prodajo na javni dražbi naslednji predmeti: J a lcnep x N?v5k°v? P°sestvo v Kamenu vi. štev. 1 kat. obč. Kamen, ki meri 9 ha 18 c 48 m2 in znaša čisti dobiček 112 K 70 v in sicer: ' 1 5gozŠdov 6 V Kamcnu in 9osP°darsko poslopje, 8 njiv, 3 travniki, 4 pašniki, 1 vrt, II. premičnine in sicer živino: 1 vol 2 kravi, 1 kobila, 6 prašičev, krma in žito, vsa hišna in gospodarska oprava (izvzemši hišno opravo v 2 sobah in v kuhinji); III. cela nasetev; skupaj za izklicno ceno 18000 K. Jamščina znaša 200 K. Pri posestvi bo od davna gostilničarski obrt obrtovan. . Prebitek črez vknjiženi dolg se mora v treh mesecih po dražbi v c kr notarski Pisarni v Doberlivesi v gotovini položiti, in sicer z 4o/0 obresti od dne dražbe ' Ponudbe pod izklicno ceno se ne bodo sprejemale. Dražbeni pogoji in zemljiškoknjižni izpisek se lahko vpogledajo pri tukajšnji sodniii Dražba se vrši ' '' 20. septembra 1909 ob 2. uri popoldne na licu mesta v Kamenu. C. kr. okrajno sodišče Dobrlaves, oddelek L, dne 1. septembra 1909. Priporočam svojo sedaj izdelano perilo, platno in bombaževino za rjuhe in drugo perilo. Krasni vzorci pravih švicarskih vezil in namiznih oprav tudi za kavo in čaj, žepnih rut iu brisalk, — nogavice in otročje pletenine. —' Opreme za neveste! Lastna šivalnica, pralnica in likalnica vse na električni obrat, tfcšT Znano dobro blago in nizke cene. Anton Šare, bjnbljana, Sv. Petra cesta št. 8. .. .. „ jjttfr I ■! - \lf , „ „, .i-. y. 2543 4-1 f/ Proda se v prijaznem frgu tttem s koncesijo in vso pripravo. Posebno pripravno za kakega penzijonista ali rokodelca. Cena 7500 K. Več se izve pri Hatislav Žmitek, pošta Bohinjska Bistrica. 2536 3-1 H. Del, Kemična pr £»štaroj9 Štajersko se priporoča za snažonje vsako-vrstnih oblek itd. Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši. Sprejemolnica za Ljubljano pri I. Magdlču, krojaču, i^ikiažičeva cesta 10 860 Za jesen in zimo priporoča tvrdka • v . 1« • ¥ svojo bogato zalogo za gospode in dečke ter mične novosti MficiMaiin Ceniki zastonj in franko Katoliška Bukvama v Ljubljani, i ____—----— jj —-- čez 3000 kom iesenske in zimske obleke za gospode in dečke od K 10 — višje, čez 1000 kom. površnikov in raglanov od K 12-— višje, čez 3000 pelerin od K 8 — višje, čez 15 000 kom. najnovejše konfekcije za dame in deklice kakor jopice, paletoti, mantllje, pelerine, kostume, krila in bluze. Odjemalci na debelo dobijo znaten popust in sicer: Double pelerine ali iz lodna od K 6 40 višje, plišaste jopice od K 10 — višje, lodnasti klobuki za dečke 1 det. od K 18 — višje, lodnasti klobuki za gospode 1 det. od K 24'— višje, plišasti klobuki 1 det. od K 60-- višje. Q Bernatovič. a==S=r—'=====---7-----