■M. - " ' I:,"? The largest Slovenian Weekly m the United States of America. . Issued e*»ry Wednesday Subscription price: For mom bora,yearly.$0.96 For iionmomhers.. .$1.50 Foreign Countries..$2.00 OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Plač«, Chicago, 111. Telephone: Canal 2487 r* Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Poet Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918. No. 37. Štev. 37. UOHBE Chicago, 111., 18. teptembra (September) 1918 Leto IV. Volume IV. ZADNJI POZIV NAROČNIKOM-NEČLANOM. Pred nekaj tedni smo razposlali vsem naročnikom-nečlanom naznanila, oarir. prošnjo da naj obnovijo vsi oni naročnino, katerim poteka že ta mesec, ali katerim je pred kratkem potekla. Nekaj teh naročnikov se je že odzvalo tej prošnji, nekaj je pa še takih, ki nam še niso naznanili, če hočejo ostati še po prvem oktobru t. 1. v krogu čitateljev našega lista, ali ne? Kdor ne bo imel z dnem 1. oktobra 1918 plačane naročnine, ga bomo enostavno črtali iz adresar-ja, ker se po novem poštnem zakonu ne sme pošiljati lista če ni naročnina zanj plačana. To naj služi vsem prizadetim v pojasni lo in ravnanje! Upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote." 1951 W. 22 PI. Chicago, 111. katerih bi bite Združene iz Owena; težko ranjenih je bilo » i W__:i T Aiirmiti Ko ffp Ameriške vesti. Wilsonov odgovor Avstriji, raihington, D. C., 16. sept. — Wilson se je danes iz-, da odločno odklanja vsako avstro-ogrske vlade h kaki raferenci glede sklepanja je predsednik Wilson ob-ter vse njene zaveznike, da o kakem mirov-in dosegi od strani A* sploh ni misliti, dokler ne bo kak izmed teh centralnih zaveznikov, ali vsi oentr. zavezniki pri volji skleniti mir pod takimi pogoji, kakoršne je tekom zadnjih 9 mesecev že večkrat javno naznanil. 0 tem se je državni tajnik Lansing danes sledeče izrazil: Predsednik mi je naroČil, da naj pošljem v imenu vlade Združenih držav sledeči odgovor na avstro-ogrsko mirovno noto: "Vlada Združenih držav smatra umestnim samo en odgovor na podlagi katerga bi se oziralo na mirovne sugestije avstro-ogrske vlade. Naša vlada je že ponovno in odločno povedala pogoje in načine, po države pri volji sklepati mir. Vsled tega se ne bo ozirala na nobene nove tozadevne ponudbe, ker je svoje mnenje in svoje mirovne pogoje že povgem jasno naznanila." 24. septembra bo žrebanje nabornikov. Washington, D. C. 14. sept. — V uradu gen. profosa Crowderja, ki ima v oskrbi novačenje nabornikov so zelo zaposleni, ker prihajajo iz raznih dVžav vedno nova poročila o registriranju, ki se je vršilo dne 12. t. m. Namen tega nrada je, prejkomogoče poslati zadostno število , novih vojakov gen. Pershingu v svrho koneč-ne zmage. . Kolonel Warren, namestnik generala Crowderja zatrjuje, da se bo vršilo skoro gotovo žrebanje za vpoklic nabornikov že dne 24. septembra, ali najkasneje dne 2. okt. t. 1. Vojni department je računal, da bo znašalo skupuo število re-§iatrirancev z dne 12. t. m. okrog 13 milijonov; na podlagi dosedanjih poročil bo pa to število naraslo na 14 milijonov. Razni lokalni naborni uradi lire j uje'jo sedaj registrirance v št i " razrede: tu rojene, naturalizi rane, deklarante in nedeklarante fca" vsakega registriranca bo določna gotova štev. serija, ki bo o-znaeena na "questionnaire" poli ko jo bo dobil vsak registriranec Po poŠti. Številke žreba za vpojne po 24 sept. ko se bo vršilo tozadevno žrebanje v Washingtonu. Ker je vojni department določil, da bodo 19—21. in 32—46 let stari naborniki najprvo vpoklicani, se bo poslalo izpraševalne pole tem najprvo. 18-letnini registri-rancem in registrirancem v starosti od 37—45 let se ne bo že zasedaj pošiljalo teh pol; lahko bo pa vsakdo izmed teh našel svojo serijsko številko javno razglašeno v uradu svojega pristojnega lokalnega odbora. Serijske številke se bodo določile vsem registrirancem; istota-ko bo prišla sleherna izmed teh številk v poštev pri velikefn žre-f banju najbrž dne 24. septembra t. 1. Zatem bodo krajevni naborni uradi izločili številke 18 letnih in 37—45 letnih registrirance v v posebno vrsto, nakar jih bodo o-krajni naborni uradi razdelili v posebne razrede 1—5 glede vpoklica. Najprvo bodo vpoklicani regi-striranci I. razreda po številkah in sicer oni v starosti od 19—20 in 32^—36 leta; tem sledi razred II. itd. Razlika pri izdelovanji izpraše-nih pol (Questionnaire) med polarni prejšnjih registrirancev bo ta, da bo naborna komisija na podlagi danih tehtnih podatkov uvrstila sama registriranca v ta, ali oni razred, kar se doslej ni vršilo. Vsi oni, ki bodo izrežbani izmed 1. razreda, bodo vpoklicani v vojaško službo že v začetkom oktobra t. 1. seveda če bodo zato potrjeni. Boj z mlačnežem. Eau Claire, Wis. 14. sept. — Sinoči se je vršil na Kruegerjevi farmi v Withee blizo Ow£na pravi boj med člani Domače garde (Home Guaird) in tamošnjimi far-merji povodom aretacije Krue-gerjevega starejšega sina, ki se ni registriral dne 12. t. m. Okrog 100 oboroženih članov Domače garde je obkolilo Krue-gerjevo hišo, kar je vse štiri Kru-egerjeve sinove tako razkačilo, da so pričeli streljati na zasledovalce. V tej borbi je bil ubit Harry Jenson, agent železniške družbe ničil z enim samim strelom več sjtfc kajzerjevih vojakov. omož-no službo v bližini Sedana. S solunske fronte. Washington, D. C., 16. sept. — Danes je došlo seiilkaj iz Soluna uradno« srbsko poročilo, da je z^-počela reorganizirana srbska armada s pomočjoFraneozov ponovno ofenzivo na Bolgare. Takoj prvi dan bitke so vsled tega izgubili Bolgari tri svoje važne trdnjave in sicer: Tik Vetemik, l)o-bropolje in hrib Sokol, katere so imeli Bolgari v svojih rokah tekom zadnjih 2'/s let. Zavezniška armada se sedaj vedno bolj in^ bolj pomika proti Bolgarski. Pariz, Francija, 16. sept. —Današnje francosko uradno poročilo se glas* o uspešnih operacijah na macedonski fronti, kjer so se vojni že dlje časa takega poraza, j vršili živahni spopadi z artilerijo. kakor ravno pri St. Mihiel-u; iz-j V bližini Doirana se je moral so-gubili so namreč okrog 14 tisoč; vražnik dvakrat nazaj umaknuti, svojih vojakov, katere smo od ve- Inozemske vesti. S francoske fronte. — Sijajna zmaga Amerikancev. Ameriški glavni vojni stan na Francoskem, 13. sept. — Ameriške čete so po kratki a uspešni o-fenzivi zavzele zelo važno sovražno točko St. Mihiel in se sedaj pomikajo naprej proti južni strani, kakih 12 milj oddaljeno od St. Mihiela. Nemci niso doživeli v sedanji posledicami želodčne bolezni. Nemške tovarne na javni dražbi. New York, N. Y. 16. sept. -Oskrbnik premoženja in lastnine sovražnih inozemcev Mr. Mitchell Palmer je'določil, da se mora na javni dražbi prodati štiri tovarne, ki so bile dosedaj v nemških rokah. Dne 17. t. m. bo na javni dražbi prodana največja tovarna svints nikov, last tvrdke A. W. Faber v Newarku, N. J. in George Ben-dejeva tovarna barv v Boontonu, N. J. Dne 19. t. m. sledi javna dražba tovarne tiskarskega črnila Berger and Wirth v Brooklynu, ter kemične tovarne George Sig-te Co. v Rosenback S. J. — Prednost do kupa teh tovarn imajo samo ameriški državljani Vlada je prevzela Fordovo bolnišnico. Detroit, Mich. 16. sept. — Vlada Združenih držav je danes prevzela, ozir. zasegla veliko bolni-_^. šnico Fordovih tovarn iz razloga, da se bodo v isti zdravili ranjeni vojaki. dli v vojno ujetništvo; zaplenili smo sovražniku tudi 200 večjih topov in ogromno vojnega mate-rijala. Naša bojna črta se prosti-ra sedaj v bližui Herbenville, Thillot, llattonville, St. Bendt, Xomes, Jaulnv, Thitficourt in Vie vil le. Zajedno z St. Mihiel postojanko je padlo nam v roke še 30 drugih manjših vasic in krajev v neposredni bližini tega mesta. Angleži hvalijo Amerikance. London, Anglija, 13. sept. — Odkar so stopile Združene države v vojno, je dosegla njih armada sedaj ponovno popolno in sijajno zmago z zajetjem St. Mihiela. Sedaj so Amerikauei že na nemškem ozemlju v Loreni blizo Pag-ney ob reki Moselle. Do glavnega mesta Lorene to je Meiz imajo sedaj Ainerikanci samo še 10 milj: skrajna zunanja utrdba največje nemškega utrjenega mesta Metz (Fort S o m my) je oddaljena samo kake 4 milje od ameriške fronte odkoder bodo Amerikanci skušali prodreti do te točke. Ameriška zastava nad mestno hišo v Parizu. Pariz, Francija, 15. sept. — Na stolpu mestne hiše plapola danes ves dan ponosno ameriška zvezd- ker so zavezniški letalci obstrelje vali njegove pozicije., Boljševiki — zavezniki Nemčije. Amsterdam, Holandsko, 16. sep. Nikolaj Lenin, predsednik vlade boljševikov je izdali danes na ljudske komisarje in zastopnike sovijeta primerno izjavo, da bi bilo za Rusijo umestno, bi bi stopila v zvezo z drugimi državami, predvsem z Nemčijo?! Ta izjava je bila priobčena v petrograjskem listu "Pravda", iu se glasi sledeče: "Pozicije na čeho-slovaški fronti postajajo sleherni dan bolj nevarne. Vsak dan prihajamo -do spoznanja, da bomo brez moči, a-ko ostanemo sami. Za našo sovi-jetsko vlado je torej edina pot in sicer ta, da stopimo v defenzivno in ofenzivno zvezo še s kako drugo silo. Če hočemo rediti moč naših delavcev in kmetov, se ne smemo braniti niti zveze z imperi-alisti." Italija bo povečala svojo armado. Rim, Italija, 16. sept.-Italijan- ski vojni department namerava svojo armado zda t no povečati. Vsled tega bodo vpoklicani vsi naborniki od letnika r. 1890 dalje če so bili kedaj že oproščeni ali ne> _ General Cadorna je bil te dni prkieljeu rezervnemu štabu. C--J3 ■ -;rv r 'i - ^ : i. at daft > . ,iV r. ro NAZNANILO. Iz urada društva sv. Petra St. 30. K. S. K. J. Calumet, Mieh., se naznanja vsem našim članom in članicam, da naj svoje društvene dolgove poravnajo najkasneje do zadnjega tega meseca (30. septembra), da bo mogoče sestaviti trimesečni račun za 3. četrtletje. Nadalje se vsi člani opozarjajo, ki imajo svoje otroke v Mladinskem oddelku, da naj plačajo a-sesm. redno vsak mesec pred 20. v mesecu, ker Mladinski oddelek nima nobene rezerve v blagajni; kdor se ne bo držal tega reda, bodo njegovi otroci črtani iz Mladinskega oddelka. Zaeno se prosi vse gg. odbornike našega društva, da naj se udeležijo v nedeljo, dne 6. oktobra po prvi sv. maši sestanka v naši dvorani, da pregledajo knjige tajnika in blagajnika in da rešijo še nekatere druge važne zadeve. S sobratskim pozdravom vsemu članstvu. Paul K. Madronich, tajnik. Mihael Majerle, predsednik. Iz urada društva sv. Janeza Evangelista št. 65 K. S. K. J. Milwaukee, Wis. Že v drugič v tem letu oglasila se je kruta 111 nemila smrt pri našem društvu. Sedaj si je izbrala za svojo žrtev mladeniča Mihael Šavor-ja starega 30 let. Dne 4. septembra je delal celi dan vesel, ne sluteč kaj ga čaka še isti dan. Ko je prišel domov, postalo mu je slabo, in še prej kakor je došel poklicani zdravnik bil je že mrtev zadet od srčne kapi. Rojen je bil leta 1888 v Radovici na Kranjskem in zapušča tukaj v A-meriki enega brata, v starem kraju po svojega očeta. V društvo in Jednoto je pristopil 25. septembra leta 1907, ter je bil ne samo vzor mladeniča temuč tudi vnetega in dobrega člana. Bil jc vsestransko priljubljen med članstvom in občinstvom, kar je pričala ogromna udeležba njegovega pogreba. Ker je bil tudi član in obenem ustanovitelj Samostojnega mladeniškega društva "Lilija" sta mu obe društvi skupno priredili krasen pogreb dne 7. septembra popoldne in položili truplo v hladen grob k večnemu počitku a njegov spomin pa 0-stane neizbrisljiv v zgodovini o-beh društev. Bodi mu tuja žemljica lahka! John Močnik, tajnik. • NAZNANILO. ' Članicam društva Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J.' v Chi cagu se naznanja, da bode za rue- zju* gi vrsti i v do-enea. Sv. oval doma- Pogreb se je v traj ob de automobilo mačo cerkev mašo zadušnico je či g. župnik Rev. J. J. Oman in po končani sv. maši in obredu držal jako ganljiv govor pokojnici v slovo, priporočujoč jo mnogobroj-nim udeležencem v molitev ter blag spomin. Po blagoslovljenju trupla se je odpeljal sprevod na "Calvary" pokopališče, kjer se t je izročilo truplo pokojnice materi zemlji, pričakujoč trobentinega . glasu pred večnega Sodnika. Pokojna Ant. Skube je bila rojena v Ameriki (Cleveland, O.) dne 26. aprila 1. 1896 ter je pristopila v društvo sv. Jožefa št-146 K. S. K. J. dne 15. aprila leta 191*7. Pred nekako petimi leti se je poročila z Antonom Skube ter mu povila dvoje srčic, ki sta o-stala sedaj bre^ ljubljene mamice, ki jih ne bo mogla več božati z rokami po njih kodrih, ne.jih več poljubovati, niti ne pritiskati na svoje materinsko srce. Mala ubo-žčeka pa težko, da bi se mogla kedaj spominjati, kako jih je mamica ljubila, s kakim ponosom na nje zrla, kako točno in skrbno jima je vselej postregla. Zato pa malčeka prosita Boga za svojo nepozabno mamico, ki sedaj samo v duhu kramlja in se igra z Vama kajti — "Križ nam sveti govori, da zopet vidmo se nad zvezdami." V imenu dr. sv. Jožefa št. 146 K. S. K. J. izrekam tem potom, soprogu in sorodnikom naše naj-globoko sožalje — Tebi pa so-sestra Antonija zemlja ter počivaj v miru! Anton Miklavčič, tajnik prejela. Rog Vse-i naj Vam povrne stoterim potom. In še posebno zahvalo izrekam za ves trud moji najboljši prijateljici gospej I. Kochevar in odbornicam društva in kakor tudi gospem A. Bosalek, K. Medved, O. Snayder, in F. Pluth. Torej srčna zahvala Vam vsem in Bog Vas živi, in želim se spet * Vami snideti v ljubem okrožju. S sestrskim pozdravom ostajam Vam vedno udana Miss Katharine Staudohar, tajnica. Chicago, 111. 12. sept. 1918 (3105 Calumet Ave, Plat 34). ZAHVALA. Tem potom se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem društvom, ki so se vdeležila naše slavnosti 1 septembra, ko smo blagoslovili novo cerkev. — Predvsem pa hvala Jolietskim društvom na čelu glavnega odbora K. S. K. J in odbora D. S. D., ki so se tako v ogromnem številu odzvali našemu vabilu. Vas, dragi, sobratje bomo imeli Lasallski Slovenci vedno v prijetnem spominu in v je dnakem slučaju smo Vam vedno na razpolago. Hvala Vam gosp. urednik , da ste tudi Vi se odzvali in prihiteli nas počastit s svojim obiskom, akoravno Vam je malo Časa odmerjenega za razve drilo. Oprostite nam, ker ste bili slabo postreženi, ker smo bili V3i preobloženi z delom na pikniku, sec sept, redna mesečna seja še Lepa hvala društvu S. Družine v soboto večer namreč, prihod- štev. 5. D. S. D. iz Ottawe, ki se Cleveland, Ohio. \ Cenjeno uredništvo:—- / Prosim, odmerite mi malo prostora v tem cenjenem listu. Ali žali Bog, nimam Vam poročati nič kaj veselega, pač pa žalostnega. Potrtim srcem naznanjam torej vsem prijateljem in znancem širom Amerike, da se je moj ljubljeni brat Ludvik Sigmund do smrti ponesrečil dne 28. avgusta in sicer v Kansas City, Kans, ko se je ob 9. uri zvečer vračal domov k svoji družini. O tej nepričakovani smrti sva bili poklicani brzojavnim potom njegovi dve sestri, jaz in Mrs Marija Polončič, da naj pridevfc na pogreb. Vsled tega si štejem v dolžnost, da se na tem mestu jav no in lepo zahvalim vsem tistim prijateljem in sorodnikom, ki so mojemu, sedaj že blagopokojneniu bratu izkazovali zadnjo čast in spoštovanje, njegovi ženi pa sožalje in tolažbo. Ranjki je spadal k treni dru lahka ti rodna l,štvom; dva izmed teh mi nista znana. Najlepšo zahvalo izrekam Samost. dr. Triglav", ker so čla ni tega društva prečuli vso noč ob mrtvaškem odru in so mu iz kazovali krščansko ljubezeu molitvijo. Bog naj Vam povrne in poplača za Vaš trud; društvu pa želim nrnogo napredka. Dalje se iskreno zahvaljujem bratu Frank Kališ — njegovi že ni in materi ker je bil tako prija zen, da nama je vse razkazal Hvala za tako fino postrežbo. Le naši ne jo njo soboto, dne 21. septembra. Za rešiti je več važnih točk na tej seji, zato so naprošene članice, da se je udeležijo v obilnem "Številu. ' Opominjam tudi tiste, ki dolgujejo več ko en mesec, da naj to na tej seji poravnajo, sicer se bodejo same suspendirale. Žalostna* skušnja me je izučila tako, da pri našem društvu ne sm£ biti radi neplačil nikakega prizanaša-nja. Članice pa opominjani preje še enkrat da naj to upoštevajo. Za vse pa sestrski pozdrav! Marija Blaj, 1854 W. 21. Pl. Cleveland, O. dne 7. sept. 1918. Sobrataurednik!-- Poročati imam žalostno vest, da je v nedeljo, dne l. septembra t. 1. ob eni uri popoldne v Gospodu zaspala naša sosestra Antonija Skube, članica dr. sv. Jožefa Št. 146 K. S. K. J. Pokoj niča je bila stara šele 22 let, bolehala le par tednov (na vročinski bolezni, kakor se mi je poročalo) toda pomoči je ni bilo, ker njene ure so bile seštete, da jo je večni Bog k sebi poklical v boljše življenje. Pokojna Antonija Skube zapušča žalujočega soproga Antona, sinčka in hčerko (dve in pol leti oz. 4 leta) tri brate in štiri sestre, jako Čile in zdrave^ st ariše ter mnogo sorodnikov. Bila je zelo priljubljena in obče znana med farani in drugorodci, ki so jo obiskovali in izkazovali zadnjo čast, ko je ležala na mrtvaškem odru in pri pogrebu. Mrtvaški o-der je bil lepo okrašen s cvetlicami in venei, ki so jih darovali njeni sorodniki, ter s krasno društveno zastavo sv. Jožefa št. 146 K. S. K. J. je-odzvalo polnoštevilno, kakor tudi društvom iz De Pue, 111., ki so prihitela in tako povečala slavnost. Hvala Vam vrlo pevsko društvo Sv. Cecilije, ki ste nam kratek čas delali s svojim milim slovenskim petjem pod vodstvom gospe Nemanič. Zahvaljujemo se predvsem spoštovanemu gosp. Rev. Kazimiru Zakrajšek-u za ginljivi govor, kateri je marsitkaremu segal do srca; ne meneč se za dolgo pot ste nas obiskali in pomogli k večjemu uspehu pri slavnosti. Pa tudi Vam častiti gosp. Plevnik iz Jo-lieta na tem mestu lepa hvala za poset in da ste nam toliko vašil« faranov pripeljali na to slavnost, da jih La ^alle se ni toliko videl in jih ne bo. Vsem pa, ki ste nas posamezno, ali z družino obiskali se skupno zahvaljujemo, ker ste nam pripomogli k takemu lepemu uspehu bodisi pri slavnosti ali pa finančno na pikniku, ker prebitek* istega je nadvse povoljen. Vam pa dragi farani, posebno tisti, ki ste pred in na pikniku toliko skrbeli in delali, naj Bog povrne pred vsem z ljubim zdravjem; za Vaš trud bo pa Vam vedni sp.j-min veličastna farna cerkev, katera Vam bo v ponos in Vašim potomcem. Pozdrav vsem vdeležencem naše slavnosti, kakor tudi vsem zavednim katoliškim Slovencem po širni Uniji Vam kliče: John Pražen. tajnik Dr. Sv. Družine štev. 5. K. S. K. J. Veruj mi, da je bilo zadnje bi pa hvala družini Hangar in .obe*| vanje 11a fronti zelo zanimivo. — ZAHVALA. i Tem potom izrekam presrčno zahvalo društvu sv. Ane štev. 156 K. S. K. J. v Chisholm-u Minn, za prirejeno mi krasno odhodnico v Ljudski čitalnici dne 31. av- ma sinovoma te družine, osobito Antonu ker je prišel tako daleč od vojakov na pogreb najinega brata. Hvala tudi Rudolfu ker nama je vse v redu za vožne li stke preskrbel za nazaj. Nesmem tudi pozabiti č. g. Rev. Ino Perse ta za tako veliko prijaznost in po strežbo in ker je ugodil najini želji glede branja sv. maš zadu šnic. — Hvala tudi M. Polučič (Polončič) Anton Polučič, Marija in John Godric; Kristina in John Krese, Mili in Klara Polučič (Po lončič?) Moj ranjki brat Ludvig Sig mund je bil doma iz Starega Trga pri Ložu na Kranjskem; rojen 29. sept.. 1882. V Ameriko je prišel 1. 1902 in sicer v Cleve land, O., kjer je preživel par let ker se mu ni dopadlo, je šel v Pu eblo, Colo in v New Meksiko. Oc tam se je bil naselil v Kansas City, Kans., kjer je živel skozi 9 let. Ondi zapušča ženo Johano Sigmond,, sina Rafaela in hčerko Frances; tu v Clevelandu pa dve sestre, kakor že gori omenjeno in več sorodnikov v Bar-berton, Ohio dve sestrični. Marijo Gerbec in Ivano Skerl, v Clevelandu pa tri bratrance: Frank in Andy Pelan ter Matevža Ster le. Konečno kličem še tebi, nepozabni mi brat Ludvik: Bodi ti la hka tuja žemljica. Počivaj v miru in večn aluč naj ti sveti! Johana Pelan. 1133 Norwood Rd. Cleveland, O. Pisma flaših članov vojakov. Over-there 18. avg. 1918. Dragi mi brat:— Že dolgo časa nisem nič čul o tebi. Včeraj je došla ameriška pošta za nas semkaj pa žal, zame ni bilo nič pisma, kar me je naravno iznenadilo, ker bomo morali čakati za prihodnjo pošto zopet teden dni. Gotovo tudi tam kaj čitate, da jo dobiva "Fritz" (Nemec) po hrbtu; zdravimo ga pa s takim n^zikwn, kakoršno je zaslužil in sam iskal. Rad bi ti bolj obširno pisal o zanimivih dogodkih zadnjih dni, M bojevnike. O tem nihče umeje in skusi kakor "Fritz m te dni sem govoril i par vojnimi ujetniki; ti so mi pripovedovali, da ta stvar ne more dolgo Časa trajati. Bili so vsi srečni in zadovoljni, ker smo jih vjeli. Prijatelja in tovariša Predovi-ča iz Chieage že nisem videl dlje časa; upam pa, da je "all right" na svojem mestu. Sedaj nisva več I ako blizo skupaj. Jaz se imam po navadi vedno dobro navzlic vsemu pridobivam vedno na teži. Koliko sedaj tetam ne vem, ker se še ne spoznam na kilogram vago. — Čez nekaj časa (t) bom naredil kratek obisk v kako mesto za nami, da se bom slikal; gotovo pošljem flekaj slik tudi domov. Dalje ti porpčam, da sem poslal očetu eno pravo nemško čelado nekega ar-artilerista. Oče bode gotovo vesel, ko jo prejme. — Prihodnji teden upam, da me bodo pridelili k delu za žaromete; ker sem elektrike že privajen, se bom potem boljše počutil, da bom opravljal zopet svoj stari posel. Seveda bo to delo samo začasno. Take luči rabimo za "Fri-tze", če se pokažejo čez noč na površje. S prisrčnim pozdravom do vsen domatfih tvoj "brat Josip. II. Nekje 11a Francoskem. Draga mi sestra:--— Tvoje zadnje pismo sem z velikim veseljem prejel. — Gotovo mi bo dobrodošla tvoja slika v noši postrežnice Rdečega križa; le pošlji jo. Kar si videla sedaj slik naših inženirjev, so bile iste onih, ki so zadaj za bojno črto. Mi smo poljski inženirji in naše delo je "spredaj", 11a fronti v skupini pehote. Ta posel ni sicer lahek, ker je treba trdo delati, biti vedno iz postavljen vsakemu vremenu in nevarnosti. Bil sem že na bojni črti, pa so me poklkali nazaj za fronto, kjer popravljamo ceste ■šmbh V* prvem, gori označenem pismu omenja sohr. Jos. Gregorich, da bo poslal svojemu očetu trajen spomin s francoske fronte v obliki nemške čelade. Ta vojna trofeja je že v Chicagu in je došla dne 9. t. m. očetu v roke. Dne 12. t. m. ko se je vršila registracija v našem uradu, smo imeli to zanimivo stvar razstavljeno vsem regis trirancem na 0- JtI pri vrhu in na okoli: zelenkasta, rujavkasta in rumenkasta. V notranjiščini čelade je ime, .starost in oddelek onega neinškegi artilerista; zraven je pripet maj. hen kos njegove suknje (že suho okrvavljene) in neka verižica. Družina Anton Gregoricha bo to redko darilo svojega sina s fronte gotovo vedno ohranila v dragem spominu. gled. Gotovo redek slučaj! To čelado je nosil neki 20-letni nemški vojak, ki je menda padel na bojišču. Čelada je iz kositra ter tehta ramo 3 funte. Zanimiva je njena umetna (Camouflage) bar- Na gornji sliki vidimo sobrala Josip Gregoricha v skupini svojih tovarišev. Prvi na levi je Irec, drugi Nemec, tretji Italijan, četrti na desni pa Slovenec Josip Gregorich. Sobr. Math Urbanja, član dr. Vitezi sv. Martina št. 75 v La-Salle, 111., ki ima svojega sina Ferdinanda "overthere", nam je poslal njegovo sliko s prošnjo, da jo priobčimo. Ko sem nekega dne iskal primernejša prostora zp zakop, v bojni vrsti, sem se ondi mudil sanio 10 minut. Takoj zatem, ko sem zapustil oni prostor, ga je priče sovražnik (Jerry) obstreljevati Čul sem razločno kako so frčali okoli kosi izstrelkov. Pa ne boš "Fritz" kaše pihal! — Niti ena krogla me ni zadela hvala Bogu Nihče si ne more predstavljati kako delo je, to, ko ponoči nap«? Ijujemo žičaste ograje v "No man's land." Skoro vsak treno tek se lahko čuje ropot strojnih pušk nad zakopi; pri mm ten mi nadaljujemo z delom. Naen krat se pojavi v zraku velikan ska ' električna luč, ki razsvetli vse kot pri belem dnevu. Tedaj moramo s-tati ali bežati nCpremi čno, drugače bi se naše gibanje lahko opazilo. To je samo majhen del našega opravka, katerega o pravljamo samo po noči. Mi moramo graditi vsakojake vrste skrivališč, zakopov, podminira-nih cest, raznih zaprek, mostov itd. Vse to delo je zelo zanimivo pa tudi zelo razburljivo. Nedavno sem bil za teden dni prideljen neki angleški konrpa niji inženirjevs da sem se še bolj priučil njih dela. Ravnali so z mano kot s kakim princem; za nas so bili pripravljeni vse storiti. Za danes ti ne smem več pisati, ker gre vse čez cenzuro; bodi pa uverjena, da gre vse bolj živahno na okrog, kjer se sedaj nahajam. V kratkem ti bom zopet sporočil ca j bolj zanimivih novic. Z iskrenimi pozdravi do tebe in vseh domačih tvoj brat Josip Gregorich, Sergt. Co. A. 108 Eng. Amer. Exp. Forces. Dostave'k uredništva: Gornja pfema je pisal v naši chicaški naselbini dobro znani rojak Josip Gregorich, bivši član več slovenskih društev. V službeni zastavi društva sv. Štefana št. EpL S. K. J. znači prva zvezda tega sobrata, ker je bil prvi, ki se je prostovoljno prijavil k vojakom, to je bilo 24. junija 1917. Sobr. Josip Gregorich je starejši sin br. Anton Gregorich-a, porotnega odbornika K. S. K. J. ri ima še enega srna v službi strica Sam-a. - Sobr. Ferd. Urbanja. Ferdinand Urbanja je star sedaj 221 let; k društvu sv. Martina spada že 3 leta. Ravno jutri dne 19. sept. bo minulo že leto dni, odkar je stopil naš Ferdinand v službo strica Sam-a in je sedaj prideljen Co. M. 130 Inf. Amer. Exp. Force. Rojen je bil na Vačah pri Litiji 11a Kranjskem, ter se nahaja v Ameriki že 17 let. Njegovi stariši (oče in mati) živijo v LaSalle, 111. V zadnjem pismu, poslanem svojemu očetu omenja, da bi rad dobival naše "Glasilo", vsled česar smo mu poslali 11a Francosko več zadnjih številk. Zaeno » prisrčno pozdravlja tudi vse članstvo K. S. K. J. pred vsem pa znance ter prijatelje v LaSalle, 111. VABILO NA SHOD. S tem uljndr.o vabimo vse clone in članice podr. "Knezoškof Jeglič" št. 5 S. N. Z. v Jolietu, 111. tako tudi vse druge Slovence in brate Hrvate, da se blagovolijo udeležiti shoda, ki se vrši v četrtek, dne 19. sept. zvečer ob pol 8. uri v dvorani urada K. S. K. J. na 1004 N. Chicago St. Na tem shodu bo nastopil kot glavni govornik naš rojak g. Dr. Marušič, član J: N. S. v Washington, D. C. Govoril bo v Jugoslovanskem vprašanju in o Krfski deklaraciji. Domoljubi in rodoljubi! Vdele-žite se tega shoda polnoštevilno! ODBOR. Za svoje stare pravico stojte vedno trdno, nepodajno in zapomnite si, da kdor svoje pravice sani prostovoljno, zanemarja, no škodi le sebi, ampak tudi drugim. *Tudi kadar se vašemu soobčanu godi krivica, oglasite se in zavze-mite se zanj, — kajti mislite si: Danes meni — jutri tebi — K. Havliček. SLOVENSKE RAZGLEDNICE. Nikdar se še ni naš slovenski narod tako visoko, tako sijajno razmahnil, kakor v. teh zadnjih dveh letih vOjne. Dokazal*je vsemu svetu, da je zrel za svobodo, zrel za lastni svoj dom. — Ivan Cankar. S. N. Z. je zalozila nekaj lepih slovenskih razglednic. Najnovejši sta posneti po krasnih slikah slovenskega slikarja Maksima Gasparija "Olčna nedelja v slovenski vasi." in "Velika sobota v slovenski vasi". Te razglednice se dobijo na prodaj pri glavnem uradu S. N. Z.: 1052 East 62nd Str., Cleveland, O. Cena $2.50 za 100 -azglednic. Slovenski trgovci in posamezni rojaki! Naročajte te razglednice v obilnem številu, kajti čisti prebitek te prodaje se bo stekal v sklad Slov. Narodnega Davka, ki je določen zatpomoč našim sobra-tom v stari domovini. Mal položi dar, rodu na oltar! S ave Food m L Js SEDEŽ: CLEVELAND, OHIO. Glavni urad: 1052 East 62nd St. Cleveland, O. foatni predsednik: Rev. Matej F. Kebe, McKeesport, Pa. predsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. 1) podpredsedniki: Rev. James Černe, 820 New Jersey ave., She bovgan, Wis. 2) Fiiip Gorup, 1006 N. Chicago, St., Joliet, 111. Rev. Fr. Mihelčič, "Ely, Minn. 4) Louis J. Pirc, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Tajnik: Frank Hudovernik, 1052 East 62nd St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: Joseph Svete, 1782 E. 28th St., Lorain, Ohio. Hadzorniki: 1) Dr. James M. Seliškar, 6127 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. 2) Josip Perko, 2236 So. Wood St., Chicago, 111. 3) Agnes ZaJokar, 1081 Addison Rd., Cleveland, Ohio. 4) Louis Jager, box 295, Hibbing, Minn. • Porotniki: 1) Anton Grdina, 6127 St. Clair ave., Cleveland, Ohio, i 2) M. Kostanjšek, 302 No. 3rd West, Virginia, Minn. 3) M. F. Kobal, 1240—3rd St., LaSalle, 111. V 4) Rev. F. J. Ažbe, 620 Tenth St., Waukegan, 111. 5) Jakob Ambrož, 429 East 160th St., Cleveland (Collinwood), Ohio. Zastopniki v Jugoslovanski Narodni Svet: 1) Dr. Frank J. Kem, 6204 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. 2) Rev. K. Zakrajšek, 62 St. Marks Place, New York, N. Y. 3) Josip ZaU.r, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Uradno glasilo: "Jugoslovanski Svet", 461—8th Ave., New York, N. Y., in drugi listi, ki so nam naklonjeni. Vse denarne pošiljatve in stvari, tikajoče se Zveze naj se blagovoli pošiljati na glav. tajnika Fr. Hudovernik, 1052 E. 62nd fšt., Cleveland, Ohio. VII. ZAPISNIK .ti seje izvrševalnega odbora "S. N. Z." v Ameriki, katera se je vršila dne 30. avgusta 1918 v pisarni Zveze. vec su*. O. predsednik Paul Schneller otvori sejo ob 8:30 zv. tajnik nato cita imenik odbornikov. Navzoči so: — Paul Schneller, Dr. Frank J. Kern, Louis J. Pire, Frank Hudovernik, Agnes Zalokar, Jakob Ambrož, Anton Grdina, Louis Žužek, Josip Faletič, Frank Drašler in Math F. Intihar. Odsotna sta: Dr. J. M. Seliškar in Josip Svete, ker zaduji se je opravičil, da mu ni mogoče priti na sejo, ker je zadržan pri njega vemu poslu. O. predsednik sprejme nove zastopnike in jih s primernim nagovorom nagovori in jim da male navodila, kako se imajo ravnati in da naj točno prihajajo k sejam. Novi zastopniki so: Frank Drašler, Josip Faletič in Louis Žužek. . Dopisi in druga poročila: — Tajnik predloži inkorporacijo SNZ., ki je. bila poslana od države Ohio. Inkorporacija se dene v okvir. Washington, D. C.' iz Jug. Kancelarije poročajo glede Identification Cards za nekatere člane SNZ., da so bile poslane direktno na osebe za katere so bie karte narejene, ter se bodo v bodoče pošiljale v>e na glavni urad SNZ. Collinwood-Cleveland, Ohio. Podružnica Dr. Anton Korošec, št. 2 poroča imena novih članov. Pošiljajo nekaj denarja za N. D. SNZ. J Rezit št. prosijo za govornike za v nedeljo 22. sept., ki namerava tamojšna na- 127 selbina prirediti veselico ob priliki razvitja nove "Service flag". ' 128 Forest City, Pa. Podružnica Dr. Janez Ev. Krek, št. 29. pošilja I 129 celo vrsto novih članov po številu 75. Poročajo, da podružnica lepo napreduje in bo kmalu 100% močna. Radi bi imeli nekaj govortiikov, ki nameravajo v kratke™ času imeti sejo in bi tam razložili bolj obširno o SNZ. in Jugoslovanskem gibanju. Se jim odgovori v smislu sklepa seje. j Cleveland, Ohio. Podružnica Dr. Janez Ev. Krek, št. 1. naznanja, da sta bila na zadnji seji podružnice imenovana gg. Frank Drašler in Josip Faletic*za v pomožni odbor glavnega odbora SNZ. Rock Springs, Wyo. Podružnica Ilirija, št. 27, poroča, da so knjige in druge piaalne potrebščine prejeli in so zelo zadovoljni s siste mom, ter pošiljajo ček za dolg. - Washington, D. C. Iz Jugoslovanskega Narodnega Sveta poročajo, da na željo glavnega odbora SNZ. bodo te dni poslali več brošur, knjig in zemljevidov Jugoslovanske zemlje, da se bo lahko poslalo našim podružnicam, da bodo imele za svoj arhiv. . Nadalje poročajo glede nove Jugoslovanske Zastave, da se dobijo v dveh velikostih. Sklene se, da se naroči 4 x 5V2, cena je $20.00. Solun, Grško. Podpolkovnik Mila Pribičevič od Srbske vojske pošilja lepe pozdrave in častita SNZ. za tako lep napredek v te™ kratkem času našega gibanja. New York, N. Y. Podružnica Ilirija, št. 23, poroča, da so imeli zadnjič veliko sejo in da so napravili velik "Drive" za sklad Narodnega davka SllZ., ki nameravajo v kratkem času spraviti večjo svoto v ta namen in da morajo vse podružnice njih gibanje v tem podpirati. Pošiljajo nekaj imen članov, ki so zadnjo sejo pristopili. Soap Lake, Wash. Član SNZ., F. V., ki spada k podružnici ? Hlačk Diamond, Wash., prosi za izdajo Identification card. Tajnik poroča, da mu je odpisal, da se naj prvo obrne na svojo podružnico. San Francisco, Cal. Podružnica'Slovenska Svoboda, št. 26, pošilja več slik od svojih članov za izdajq Identification card, da jih Jamotmji rojaki zelo potrebujejo, da ne morejo dobiti dela v ladjedelmcahJNa-dalje pošiljajo imenik novih članov in več podpisanih izjav zaNarodni davek " SNZ. New York, N. Y. Tajnik podružnice pošilja prošnjo za izdajo Identification čard člana Peter Rode. Prošnja se odobri.^ Whitehall, Mich. Nač član g. Stanko Mlakar, pošilja cek za darilo podružnici in za N. D. SNZ. H Tajnik poroča, da so naročene razglednice "Oljčna nedelja v slovenski vasi" in "Velika nedelja v slovenski vasi" gotove, ter predloži račun za iste. Račun se sprejme za izplačitev. Razglednice se dobijo na prodaj pri ^vnemu urae vrnla % Lorain, Ohio, dne 28. julija t. 1., in da so takrat bile vzete dve Cena slikam je $1.00. Sklene se, da si SNZ. naroči od vsake po shrani iste v Zvezni arhiv. ' ~ 1 , O. Louis J Pirc kot član vojne komisije poroča, da pride v nedeljo, 8 seTemb™T\ v Cleveland, Ohio, član francoske vojne komisije i Amerfko, Pierede Lanu*, ki je jako dober prijatelj fe bo imel svoj govor. Dolžnost vsakega člana SNZ. je da seudeleži *ga shoda in po^vseh naselbinah, kjer bo imel svoje predavanje. C as, dnevi in drugo bo določeno pozneje po listih. . NOVI ČLANI: Cleveland, Ohio, it 1: Valentin Zbačnik, Frank Korošec, John Lu-kancv Tomaž Homer, Josip Rutar, John Geroni, Karol Lenardič, Frank Albreht, Louis Šuštaršič, Mihael Hočevar, John Pelhan, Fanny Ko-renčan, Mike Setnikar, John Zalar, Louis Perme. (15.) Collinwood-Cleveland, Ohio, It. 2: Frank Jereb, Anton Trbežar, Anton Strniša, Frank Strniša. (4.) Joliet, 111., St. 5: Josip Sitar, Filip Gorup, dr. M. J. Ivec, Louis Rolih, Anton Bolte, Josip Pasdertz, Joseph Zalar. — Skupaj 7 novih članov. Chicago, 111., št. 7: Mike Kavčič, Mike Grdovič, Louis Zupan, Andrew Poje, Joseph Beribak, Joseph Kremesec, Frank Biček, ml. — Skupaj 7 novih članov. Waukegan, 111., št. 9: Frank Opeka, Rev. Frank Ažbe. — Skupaj 2 nova člana. Virginia, Minn., št. 12: John Gerzetieh, John Šumrada, Mary Težak, Math. Kostanjšek, Frank Cimperman, Mary Cimperman, Louis Belaj. — Skupaj 7 novih članov. Aurora* Minn., št. 15: Antonija Skubic, Viktor Rebrovič, Anton Smolič, John Jerjon, Anton Skubic, John C. Brozich, Karol Baričevič, Steve Kneževič. — Skupaj 8 novih Članov. Carbbndale, Pa., št. 21: Mary Koželj, Josip Adami je, Rudolf Mihe-lič, Josip Mihelič, Ciril Svetlin. — Skupaj 5 novih članov. Pueblo, Colo, št. 22: Joe Čulig, Frank Chantala, John Adamič, Frank Janezevich, Frances Hofer, John Germ, Matt Glavich, John Gorsieh, Joe Ferkul, John Kuhar, Martin KraŠovic, Mary Krašovic, Joe Kolar, Joe Janzel, Matt Jerman, Frank Miklich, John Mohar, Frank Rupar, Ciril Maver, John Russ, Frank Nezich, Frank Renath, John Nachtigal, Mark Okočic, Joe Pritekel, P. Dane Predovich, Robert Roblek, Joe Russ, Frank Lest, Mary Wuksinich, Frank Zumberger, John Wuksinich, Maks Sajatich, Ignac Stupnik, Frances Sabo, John Sanedich, John Skull. — Skupaj 38 novih članov. Willard, Wis., št 25: Joseph Pekolj, John Jordan, John Bajuk, Anton Trunkel, Joe Mlesič, Albina Bajuk, Mike Artac, Frank Lesko-vic, John Petkovšek, Josip Ožemič, Frank Francelj, Ignac Česnik, Frank Petkovšek, Anton Debevc, Mary Debevc, John Šain, Louis Miklich, Mary Bombač, Mike Podobnik, John Brezec, Anton Sain, Josip Rakovac, Math. Bombač, George Vivoda, John Rovtar. — Skupaj 25. San Francisco, Cal, št. 26: Ella Russ, Peter Majerle, Mary Stari-ha, George Laurich, John Tudan, Peter Lamut, Joe Stariha, Anton Fink, John Bartol, Matt Mavrinc, Peter Stampfel, John Jakša, John Govednik, Karol Kovacich, Anton Boben, John Fir, Joe Fabjan, Jakob Laušin, John Poch, Martin Golobich. — Skupaj 20. Rock Springs, Wyo., št. 27: Frančiška Kersishnik, Anton Lesko-Jelina Maslov, Dane Mandic, John Mrak, Mary Oblak, John Oblak, Frank Kersislmik, ml., Frank Kersishnik, Vinko Radosevich, Juraj Sušič, Anton Justin, Dr. E. S. Lauzer, Kosta Zedac, Frank Ja-kovae, Peter Berčič, Aleks Josimovieh, Jakob Fircich, George Josimo-vich, Joe Jugovic, Nick Josimovieh, Joe Jako vich, Frank Hafner, Fr. Jugovie, Rozalija Shuster, Peter Stakieh, Katarina Plemel, Mike Ra-dakovieh, Frank akarija, Frank Verhunc, Joe Trink. — Skupaj 32 novih članov. Forest City, Pa., št. ?9: Anton Sever, Frank Skube, Martin Muhič, Frank Košir, John Skcdlar, Mary P. Zalar, Mary Žalar, Joseph Zalar, st.., Frank Nagrašek, Vincenc Sume, Ignac Pancar, Anton Borštnik, Josephine Drašler, Joseph Koncut, Thomas Simončič, Anton Ži-gon, Frank Vavtar, Charles Zalar, John A. Dečman, Rev. Joseph Tom-Skupaj 20 novih Članov. lo. št. S..**.............. »..«..•• City, Pa, Članarina.............. r, za ND. št. 9,10................... Skupaj . . . $ 341.88 Chk. Št. . j v 20 Frank Hudovernik, za znamke, ekspres itd.. .........$ 17.14 21 Clevelandska Amerika za tiskovine........ • •••••• 10.25 22 The Barker Sons Co., za knjige............ 5.00 23 The Burrows Bros. Co.. za potrebščine____ 25.17 24 Za godbo pri paradi 4. julija, Clev., O..... 10.00 25 Clevelandska Amerika, za tiskovine ...... 9.25 26 The Forman & Basset t Co., za knjige...... 9.13 27 Sloga Publishing Co., za kuverte.......... 1.75 28 Izvanredni stroški ...................... 200.00 29 Jugoslovanska Kancelarija .............. 200.00 — V gotovini plačano za org. SNZ........... 165.00 * Skupaj................................. .......$ 652.74 Štirimesečni račun S. N. Z. Št. 5. Maj..........$ 275.71 ........ < ► " 6. Junij......... 477.64 ........ 444.45 " 7. Julij.......... 515.75 ........ 147.26 " 8. Avgust...... 341.88 ........ ' 652.74 Skupaj..........$1,610.98........ $1,244.74 Bilanca dne 31. avgusta 1918........'..$. 366. 53 Denar je naložen na Main Office The Cleveland Trust Co., Cle-land, Ohio. S tem je bil dnevni red gotov in nato je predsednik zaključil sejo ob 11:30 zvečer. • Paul Schneller, predsednik. Frank Hudovernik, tajnik. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika. Dohodki v mesecu avgustu 1918. slike. I eno in j 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 183 184 185 John Čebular, za N. D. SNZ. št. 7, 8................$ 2.00 Stanko Mlakar, do 7, 8................................................1.00 Frank Suhadolnik, do 8, 9, 10, 11, 12............................15.00 Podružnica v Nottingham. O., članarina...................20.25 Podružnica Chicago, 111., članarina................................50.00 1.50 2.00 .25 5.00 1.00 5.00 Podružnica Collinwood, O.,, članarina Frank Zorich, za N. D. št. 7, 8 Frank Krašovic, do št. 8l...... Vinko Radbševič, darilo...... Juraj Susič, darilo.......... Peter Maslov, darilo......... Frank Jakovac, darilo ........................ • • • ^ Juraj Radoševič, darilo.......................... 5.00 Steve Delič, darilo.............................. 150 Marko Juričič, darilo............................ Podružnica Rock Springs, Wyo., članarina........ 3.40 Herman Mohorčič, za N. D. št. 8.................. Frank Mohorčič, do št. 8.......................... 100 Ivan Možina, do št. 8........................... • 1°° ^Podružnica Pueblo, Colo.', članarina..............• 8»-30 Podružnica Nottingham, O., članarina.............. ' ' ... ..... 3.00 ..... 10.00 ..... 1.00 ..... 1.00 .50 2.00 1.00 Podružnica Black Diamond, Wash., za N. D Dr. Frank J. Kem, do št. 8, 9 Anton Smole, do št. 8, 9---- Josip Černe, do št. 8..... Lovrenc Bandi, do št. 8, 9............. •.......... J 00 Podružnica Carbondale, Pa., članarina - -.......... Karol Mramor, za ND., št. 8. 9....... Louis Alešovec, darilo.........'./... Anton Eppieli, za ND. št. 8........... Josip Zalar, do št. ....................................200 Anton Osovnik, do št. 8, 9........................ 100 Podružnica, San Francisco, Cal., članarina......... 20.63 Josip Faletič, za ND. št. 8........................ 100 Frank Drašler, do št. 8............... ........ 5 00 Josip Jenič, do št. 8.................. Josip Meden, do št. 11, 12. .'........... Josip Zalokar, do št. 8................ Karol Vint ar, do št . 8 ................ John Pikš, do št. 8................... Mike Piks, do št. 8.................. Jakob Jarč, do št. 8............. Anton Pluth, do št. 8........... Viktor Drobnič, do št. 8, 9.......... Anton Grdina, do št. 8.............. Josip Perko, darilo.......*................-..... 10 00 Ivan Kušar, za ND. št. 7, ......................... 2 ^ Ivan Zupan, do. št. 8.................. Frank Omerza, do. št. 8................ Anton Gregorich, do. št. 8............. Ivan Žefran, do. št. 8.................. Ivan Gottlieb, do. št. 8............ Anton Malesich, do. št. 8............... Joseph Beribak, do. št. 8.............- Frank Retelj, do. št. 8................ John Markovich, do. št. 8............. Joseph Kremene, do. št. 8............ Joseph Zupancich, do. št. 8.,........ Joseph Kraner, do. št. 8. ............. Jakob Požun, do. št. 8, 9, 19,11........ -V 4 ' j' mJ& ' l 5.00 1.00 5.00 1.00 1.00 1.00 1.00 3.00 2.00 20.00 .50 .50 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 .25 1.00 (Nadaljevanje.) Kakor bi Jcaj slutili, so prišli v nedeljo zjutraj kmetje prav mnogoštevilno v cerkev; verjetno se jim je zdelo, da bo župnik na priž-ftici govoril o dogodku, ki bo spravil Lojzeta v ječo ,kadar ozdravi; vsi so bili radovedni, ker se je vsak gospodar ali hlapec več ali manj pečal z lovsko tatvino. Kako je vendar mogel Lojze ,ki je izmed vseh najbolj prebrisan, biti tako neumen, da ni opazil pravočasno logarja? In kako je mogel čakati T^ojze s strelom, da ga je logar prej zadel! Nerazumljivo! Redkokdaj je cerkvica tako natlačeno polna, kakor danes, in težko ča -kajo možje, da stopi duhovnik na prižnico. Resno in svečano je začel kurat sveto daritev; po evanegliju odloži masno obleko, zapusti oltar in gre po stopnicah na prižnico. Ljudje si komaj upajo sopsti od pričakovanja, in srce marsikateremu plašno utriplje — kurat gleda ta ko čudno mrko na zbrano sosesko! Slednjič je na prižnici. Pred Najsvetejšim pripogne koleno, pokrije glavo z biretom in začne pridigo. Danes ni nič navadnega o-govora, čudno! Kako trdo doni njegov glas! In njegovo oko kaže sveto jezo! "Vidini ,da ste zbrani vsi v božji hiši! Toda enega ni, ki ga je Bog kaznovali. Božje maščevanje bo za trdno doseglo tudi one, ki božji dar, svoje zdravo telo, zlorabljajo za greh nad tujo lastnino, mesto da bi ga rabili za pošteno delo, ki skrunijo svoje ude s tatvino ! Če je dal Bog, gospod in stvar nik sveta, človeku živali in divjačino, je to storil, da bi bile te stvari podložne človeku, ki je obdarovan z neumrjočo dušo in je ustvar jen po njegovi podobi. Pa kakor nihče izmed vas radi tega ne sme misliti, da sme vzeti svojemu so sedu govedo ali perutnino, ravno-tako se ne sme lotiti gozdnih živali, zakaj vedite: to je tuja 'lastnina; last države, če je gozd državen; last soseskin, če je gozd sose-skin. Z lovsko tatvino torej ne grešite samo proti postavi ,aanpak tudi zoper sedmo božjo zapoved! Tatvina in prikrivanje se je vgne-zdilo v našo sosesko, in vaša dela kličejo božjo jezo, zahtevajo božjo sodbo, ki bo prišla s svojo ostrostjo nad vas! Gospod Bog vas o-pominja vse dni v letu, da stojite na robu groba; narava vam žuga vsak trenutek s smrtjo, in vendar grešite in nočete iti vase, pogledati v svojo grešno vest! Gorje vam trdovratnežem,, ki ste se podvrgli slepi strasti! Imejte pred oami, kar stoji zapisano v evangeliju o mitarju ,da se je treba pokoriti in storjeno škodo povrniti. Kdor je torej divjačino kradel, mora po stavnemu lastniku povrniti, kar mu je naredil škode s tatvino ... "Stojte, župniki" zadoni naenkrat neki glas izmed kmetov, ki vse neizrečeno razburi. Začuden ob tem nezaslišanemu motenjem pridige pogleda kurat doli na je zno in razburjeno množico, iz katere se vzdigne neki kmet in za kliče na ves glas: "Župnik, Vi pre- tiravate ! Mi nismo tat je! Mi streljamo divjačino, ki razjeda naše revne njive ,pa zato še nismo ta -t je! In Vam nas ni treba sramotiti s prižniee... Vi župnik, ki salmi jeste ceneno divjačino!" Mir! V božji hiši imam samo jaz pravico govoriti! Mr!... Brez moje vednosti je kuharica kupila divjačino od Lojzeta, in nobeu košček ni šel skozi moja usta, ko sem zvedel, odkod je: ostanek sem oddal na gozdarski urad. Enako za -htevam od vas, ki ste krivi greha ! Popravite škodo po svojih močeh in varujte se, da vas kdo ne zapelje. Saj veste, da se trdovratnežem, ki ostanejo v svojih grehih, ne sme podeliti odveza pri sv. iz -povedi! Zdaj molite, da vam Bog bo milosten! Amen!" Komaj zapusti kurat prižnico, da spet obleče mašno obleko in nadaljuje sveto opravilo, se že vz digne več kmetov 4* bi šli iz cerkve. Pa župan jim namigne, in vsi ostanejo, čeprav neradi, dokler ne slišijo: "Ite, missa est!" Po božji siužbi stoje kmetje v razburjenem pogovoru okoli cerkve, dokler jim župan ne reče, naj si vzamejo župnikove besede k srcu in odidejo domov ;zakaj kurat iana prav. Ne sme se več zanaprej tako loviti; če ne, bo prišlo še več nesreče. In zaradi motenja v cerkvi bo pa sam naznanil orožnikom. To je pomagalo. Marsikateri gospodar in hlapec se ima bati orožnikov zaradi nedovoljenih potov po tujih loviščih, in vsak si sam lahko reče, da je logarju lažje u-iti kot orožnikom. In kdo more reči, kaj vse je župniku znano o skrivnih lovih T On mora dosti vedeti, če ne vsega, drugače ne bi govoril o tem s prižniee. Čeprav je župnik pazil in delal celo večje sprehode po gozdu — nikdar več ni slišal strela in počasi je sam začel verjeti, da je njegov opomin padel na rodovitna tla. Seveda ni nič slišal, da bi bil go -zdarju kdo kaj povrnil; pa bil bi že napredek za splošno pošt e ni e. če bi lovska tatvina ponehala ali se vsaj po večjem omejila. Tiho so minevali dnevi in 7 ima je zagospodarila na višava. Že zdavnaj je pozabil gospod župnik na Lojzetovo reč, ko se oglasi nekega jutra gozdar v '.upnišču in pove, kako je vesel, da se je žup -nik tako odločno pobrigal za to stvar. "Le pomislite, prečastiti! Ko je Lojze okreval, je prišel k meni in mi izročil kot odškodnino za ustre-ljese srne in gamse nekaj denarja, čeprav ne veliko, in me ie prosil, da naj nič ne naznanim o tej odškodnini in pa da je priznal hudodelstva" Kako je le župnik tega vesel! Torej vendar ni zastonj t oomi njal! •• "Lep uspeh, častiti gospod! Samo ne verjamem, da bo dolgo tako ostalo." (Dalje prihodnjič.) KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE! mhmui HgBSS nja. ini w< 1487. Za Sane, na leto. Za nečlane . Za inozemstvo . . • e • • • ,$0.96 . 1.60 . 2.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION UNITED STATES OF AMERICA ___ Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United ~ ' States of America. .' 1951 Weal 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription price: For Members, per year........................................ For Nonmembers .. < *. *... *.................................. J-°JJ For Foreign Countries........................................ «uu Na grobu Adamiča in Lundra. Mir vama, mlada mučenika, V naročju ljubljanskega polja! (lomila tod gomile se dotika Pod sinjim svodom večnega neba. Tu doli puška vaju ne doseže in ne doseže vaju bajonet. . . Kčdor v zemlje, tiho globočino leže, Kaj mari njemu ves sovražni svet! Več ne bolijo vaju smrtne rane, Ki' padla žrtve sta viharnih dni j.. . . Nobena bridka solza več ne kane Na vajin grob nam danes iz oči. Solz nimamo nič več. Že posušila popolnoma sta, nam jih srd in gnjev. . . "Ne bilo zajeec!"—Kliče ta goa- tnila "Nam vajina — Slovenec bodi lev!" Pokaj bi solze! Solze so vodene! Po žilah naših polje vroča kri, Razžiga v srcih žive nam plamene in na obrambo stiska nam pesti v svet ci vse uničiti, varni svojega življe -Priznati si niso hoteli niti v mislih, da so sami zakrivili te demonstracije proti njim, pač pa so zahtevali, da nastopijo oblasti najstrožje proti demonstrantom. In medtem, ko se niso zmenile oblasti za pritožbe in prošnje Slovencev, da bi jih varovale pred nemškimi nasilneži, so se sedaj takoj odzvale Nemcem. Gotovo bi bile demonstracije z onim večeropi v Ljubljani zaključene, in tudi razburjenje bi se kmalu poleglo, da ni bilo poslano vojaštvo na pomoč Nemcem. In ravno nesramni, izzivajoči nastop teh Rojakov je povzročil nadaljnje izgrede in yo-dil do prelivanja nedolžne slovenske krvi. Brez povcda irf brez usmiljenja je dala Avstrija sipati na svoje lastne podanike svinčenke, zapo1-vedala goniti slovensko ljudstvo po ljubljanskih ulicah s težkimi konjeniki, toda da je bilo več oseb nevarno ali lahko ranjenih. Nemci so se zavedali, da so sedaj oni gospodarji plahe in neoborožene mase, in divjali so zaradi tega toliko besnejše proti nji. Zagrizenost nemških barbarov se najbolje prikazuje v besedah mladega nem -škega poročnika, ki se je na svojo roko izrazil: "Še danes mora teči slovenska kri!" In res je tekla! Na njegovo povelje, dasi ni imel zato potrebnega Podoba vajina krvava, mrtva dovoljenja cd vojaških oblasti, je Na praporu vihraj poslej naprej i ustrelilo vojaštvo, in svinčenke so V molitvi rok ne- sklepamo uda- nih, Nikogar milosti ne prosimo Ko sužnji duš potrtih in skesanih. . . Pokoncu glave moške nosimo! Ponosno vračamo odtod v življenje Z sumile vajne se v 1 juti boj Za prava naša v pisano vrvenje Podobno vajino nesoč s eboj. Pred nami! Saj kaj drugega ko žrtva Nas boj za douiovjpo je doslej? 4 In kadar sredi bojev bi klonile Roke utrujene nam posihdob, In kadar bi nam pešale že sile Pa se povrnemo na vajin grob! , ''j • Grob vajin skupni, nepozabni, sveti Pričara v žile novih nam moči, A grob nam bo dajal poguwi živeti, uriičbo nam ' grozi. Spartacus. Pa naj ves svet z Ob iOlelniei smrti slov. narodn. mučenikov. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) Težki dnevi so bili leta 1908. za ves slovenski narod; že od nekdaj sovražni nam Dunaj je tedaj odkrito priznal, da iskreno stremi po naši pogibelji. Izzivanje, sramotenje in blate -nje vsega, kar je bilo slovenskega, od strani Nemcev in podivjanih narodnih odpadnikov je postajalo vedno nesramnejše in neznosnejše. Dovoljeno je bilo Nemcem vsako nasilje na naših slovenskih tleh, kjer so oni le gosti, katere trpi dobrodušen slovenski narcd. Oblasti se niso brigale za to, ako se godi Slovencem nezaslišana krivica, pač pa so bili še vesele, če so Nemci čim bolj divjali proti njim. Temu se ni čuditi. Ustavno za,-jamčena enakopravnost vseh avstrijskih narodov je le na papirju ter velja edinole za Nemce in Madžare. Ostali narodi, zlasti slovanski, so prišli v poštev le tedaj, kadar je bilo treba plačati nove davke, doprinesti nove žrtve. Sicer so pa nas obkladali z najgršimi pri -imki in psovkami, ker nismo bili za nje ljudje in narod, temveč golazen, katero se pohodi z nogami. Nazi vali so nas "slovenske pse", "svinje", in kolikor je še takih lepih priimkov, in imeli so za nas le bič, katerega so pridno vihteli nad nami, da nam je krvavelo narodno telo. Razmere na Kranjskem in v ob- mejnih krajih so postajale vedno bolj neznosne, ali niti pritožiti se nismo smeli proti divjanju Nem -cev, kaj šele, da bi si iskaliravice pri oblastvih. Dogodki v Ptuju nam to najbolje dokazujejo. Nemški izzivači, ki so dejansko napadli mirne Slov. nemške barabe, ki so sramotile in napadale slovenske žene, so bile pod zaščito oblasti, slovenski gostje, ki so prišli v Ptuj na zborovanje Ciril in Metodove družbe, so bili pa popolnoma brez varstva in izročeni nemškim napadom na milost in nemilost. Ni čuda tedaj, da je zavrela ko-nečno kri tudi v sicer mirnem slovenskem narodu. Po vseh sloven -skih pokrajinah je izzval ta bar -barski nastop Nemcev v Ptuju skrajno ogorčenje in zgražanje. Ves slovenski narod je protestiral proti takemu postopanju s Slovenci in obsojal Nemce. Pet dnij po teh dogodkih v Ptuju je bil sklican v Ljubljani 18. septembra 1908. na željo vsega prebivalstva protesten shod, katerega so se udeležile ogromne množice ljudstva." Videč, da jim oblasti nočejo dati zaščite pred nemškimi napadi, da dolže nasprotno še celo nje same za nemire in izzivanja, je ljudstvo dajalo glasno izraza svojemu nezadovoljstvu vsled krivic, katere se mu nekažnjeno prizadevajo, in svoji mržnjj do Nemcev. Po shodu, pozno zvečer, so se pričele demon -stracije po Ljubljani, pri katerih so bile demolirane šipe na kazin* skem poslopju in pri nekaterih nemških trgovcih, kljub temu, da je bila poklicana policija na po- pogodile svoj cilj. £laho se je po strelih razpršila zbrana množica, a ljubljanski tlak ob Ljubljanici je rdečila kri dveh mladih žrtev avstrijskega "junaštva" — dveh zavednih slovenskih gledalcev, ki so se vršili po ljub -mladeničev, toda nepristranskih ljanskih "ulicah. Desetič obhajamo dvajseti sep -t ember po onih usodepolnih dneh, ko sta padla mladeniča Lurder in Adamič kot žrtve nikdar nenasitne germanske krvoločnosti. Dala sta svoje življenje, ker sta bila Slo -venca ... Avstrijski "pravičnosti" je bilo zadoščeno, nemški častnik pa, ki je dal streljati v množico, je dobil neknadno odobrenje inA- pohvclo. Žalost je objela ves slovenski narod nad smrtjo mladih mučenikov in z Ljubljano je plakaia vsa Slovenija ob njih grobu. Silne množice so se udeležile pogreba, napravile špalir sprevodu ali pa spremljale krsto do groba. Vse slovenske dežele so si nadele žalno oblek i, a slovenski narcd si je prisegel v »rcu, da bode nekega dne maščeval te svoje mučeni kc, dasi je moral tedaj molče kloniti glavo pred nasajenimi bajoneti in svin-.'enkami. Ali Avstriji niso bile dovolj sa -mo žrtve — hotela )> izbrisati tudi spomin nanje — izbrisati večen madež, kaerega si tem nakopala. Sloven. \i narod • sklenil, da bo 20. september v !e'«» am narodnega žalovanja: grobov« Lundra in Adamiča naj bi nas vedno spominjaia, da je Avstrija za nas največja nesreča in naše pro-kle'stvo. Ko so hotele naslednje lei< obiskati slovenske minži*e probova mučenikov, je dal deželni predsednik Schwartz zastražiti grobova z bajoneti, v Ljubljano pa so bili poklicani orožniki iz vse dežele.. Preprečili so vsak spomin, vsako javno žalovanje, zadušiti niso mogli gnjeva v žalujočih slovenskih srcih. Minuli so časi poni$inja, ko smo morali molče kloniti glave in le v srcih prisegati maščevanje onim, ki so prelili nedolžno slovensko kri. Napočil je dan, da se moremo oddolžiti onim, ki so dali življenje za ideje svoje, za ideje naše. Napočilo je maščevanje morilcem, zati-rateljem in krvnikom slovenskega naroda. Danes vstaja Slovenec, da ms -ščuje s svojimi brati Hrvati in Srbi v nebo vpijoče zločine tiranske Avstrije, da odkrito zahteva zadoščenja za prelito nedolžno kri Lundra in Adamiča in vseh krvavih žrtev avstrijske krvoželjnosti. Danes se ne boji več. bajonetov in svinčenk, pač pa. vzbuja sam strah in. trepet svojim krvnikcn., ki so ga tlačili in za tirali .tolike- stoletij. Napočila je doba, ko s trdno vero in z neomajnim prepričanem pričakuje celokupen jugoslovanski narod veselega vstajenja k zlati svobodi -r- Avstrija pa :>e trese in maja v najglobokejših temeljih, z :.jim svoboJ;.. po njej i1! narodov... .Vstani tudi ti, slovenski izseljenec v Ameriki, vstani in dvigni roko na maščevanje proti onim, ki so dali prelivati nedolžno slovensko kri Lundra in Adamiča in ki so tudi tebe pognali v tujino. Ni se'i maščevana kri teh mučenikov, niso še maščevane vse neštevilne slo -venske žrtve tiranske mačehe: še zdihujejo v ječah naši nedolžni rojaki, še je naša domovina v rokah krutega tirana, ki se je zaklel, da nas mora iztrebiti. Pridruži tudi ti svojo maščevalno desnico roki slovenskega ljudstva, ki si išče skupno s Hrvati in Srbi zadoščenja za vse prestane krivice in trpljenja. Stopi pod skupni jugoslovanski prapor, slo venski izseljenec, da te povede v boj, kjer moreš priboriti zadoščenje mučenikoma Lundru in Adamiču ter vsem slovenskim žrtvam, pomagati zdrobiti težke verige in priboriti narodu in domovini svobodo. Hrvatje imajo svoj Zrinjsko-Frankopanski dan, Srbi svoj Vi -dov; bodi nam Slovencem proslava Lunder-AdamiČevega spomina dan da znova zaprisežemo vernost svojemu narodu ter maščevanje na -šini zatirateljem. Položimo ta dan sveto prisego, da ne bomo odnehali prej, dokler ne bodo maščevane vse krivice, katere smo morali trpeti, in dokler ne .bo priborjena Slovencem in vsem Jugoslovanom svoboda, da bodemo mogli posta -viti dostojen spomenik našim žrtvam in tudi dostojno in svobodno proslavljati njih spomin. Slava našima slovenskima narodnima mučenikoma Lundru in Adamiču! jih uvršča in nazi-kot Avstrijce javno in kjer delajo. Nadalje prosimo, da naj' se v bodoče Jugoslovane (Slovence, Hrvate in Srbe) uvršča in imenuje Jugoslovane; to je namreč njih pravo narodno vime. Dodatno naj bo sklenjeno, da se naj to resolucijo pošljj vladi Združenih drjtov s posredovanjem Odbora za javne publikacije (Jugoslovanski biro) v Wa-shingtonu, D. C. in, načelnikom lokalnih industrij. Chicago, 111. dne 31. avg. 191 S. (Sledijo podpisi.) Avstrija želi mir. Umestna resolucija. Te dni smo prejeli iz Urada za javne publikacije (Jugoslovanskega biro) v Washingtonu, D. C. naslednjo zanimivo resolucijo, od Zveze Jugoslovanov iz South Chicago, '111. odobreno dne 31. avgusta 1918. V to skupino Zveze spadajo Slovenci, Hrvati in Srbi iz Calumet okrožja.- Resolucija ima namen pojasniti ameriški javnosti, pred vsem pa lastnikom tovam, ali industrijcev, da avstrijskega naroda, ozir. avstrijskega jezika ni na svetu. Naši zavedni Jugoslovani zahtevajo torej odločno, da naj razne kompanije nikar več ne nazi-vajo Slovencev, Hrvatov in Srbov za Avstrijce, temveč za Jugoslovane (Slovence, Hrvate in Srbe.) Vsa čast tej naselbini, ki se je od ločno 4>o8rtavila v bran svoje narodne časti in ponosa. Prav in umestno bi bilo, da hi sli-čne resolucije stavili in dajali v javnost naši Jugoslovani tudi po drugih večjih na eU'inah, da bo s tem enkrat zavselej izginil o grdo in kritično naziranje od strani Amerikancev, ki so nas doslej na-zivali z Avstrijci (Austrians). Torej slovenske naselbine na noire ! i Označena resolucija se glasi takole: Resolucija: "Ker je vlada Združenih držav priznala pravičnf aspiraeije in j* izrazila svoje iskrene simpatije napram gibanju Jugoslovanov za svobodo ter neodvisnost, s katerim se namerava uničiti nemško zaveznico Avstro-Ogrsko in oprostiti zatirane narode, kar bo pospešilo bolj nasii konec velike borbe s popolno zmago ameriške in zavezniške armade. Ker je ime Avstrija samo zemljepisna označbi«, in ne pomenja nobene narodno-svi, jezika, ali narodne skupine. Ia še več! Večina raznih narodov iz Avstrije je proti nadaljnemu obstoju iste, kar pomeni gotovo tudi njen razpad. Ker velika več't. i družb (delodajalcev, gospod irjcv) v Združenih državah še celo danes uvršča in naziva izseljene Jugoslovane za Avstrijce ter pomaga s tem nemško-avstrijskj propagandi v rezširjevanju o-lojalnosti, kar je v pravem pomen i besede protipo-stavno "ker se daje s takim početjem sovražniku pomoč in ude-bnost." Ker se borijo Jugoslovani kot prostovoljci v zavezniških armadah, ker zapuščajo avstrijske bojne vrste, da bi se borili proti svojim bivšim tUMteljem. Radi tega nai bo sklenjeno, da Jugdslovani v Združenih državah idločno protestirajo nnpram minuli in sedanji krivični in napač- Minulo nedeljo, dne 14. t. m. so prinesli vsi ameriški dnevniki na prvi strani daljše buletine, da prosi Avstrija za mir. "Associa ted Press" časnikarsvo izvestje je dobilo iz Amsterdamu sledečo brzojavko: "Avstro-ogrska vlada je danes povabila vse bojujoče se sile, da bi se vdeležile v kakem nevtralnem mestu diskuzij za dosego miru; te diskusije naj bi ne bile obvezne. O tem bo avstrijska vlada obvestila tudi sv. Stolico v Rimu, kakor tudi vse nevtralne države Tozadevno uradno poročilo je do-šlo danes semkaj z Dunaja." Zajedno s to izjavo je tudi Nemčija pokazala svoje rožičke. Izrazila se je, na kak način je pri volji skleniti mir z Belgijo. Tozadevni pogoji so: "Belgija naj bi ostala nevtralna do konca vojne. f Vso ekonomsko in politično neodvisnost Belgije naj se zopet r-vede. ^ Med Nemčijo in Belgijo naj s« sklene tako trgovinsko pogodbo, kakoršna je bila pred vojno; ista naj stopi v veljavo šele po vojni za nedoločen ča«. Belgija naj skuša vplivati na to, da bo. Nemčija dobila nazaj vse svoje izgubljene kolonije!! Flemsko vprašanje se mora vpoštevati in sicer na način, da oni Flemci ne bodo kaznovani, ki so pomagali Nemcem pri vpadu v Belgijo.". x O kako odškodnini Belgiji ni v tej mirovni ponudbi nič omenjenega. Dne 16. septembra so prinesii razni ameriški listi cele kolone člankov, poročil in komentarjev o nastopu Avstro-Ogrske glede dosege miru. Priobčili so tudi u-radno noto Avstro-Ogrske, ka koršna je bila poslana zaveznikom in nevtralcem. V tej izjavi pere Avstrija po navadnem običaju zopet svoje staro parilo. Popolnoma nedolžna"* je v sedanji vojni? Bojuje se le za ohranitev časti, ugleda in svoje varnosti7 Dalje je povedano v tej izjavi, da naj bi se med tem mirovnim pogajanjem nič z bojevanjem ne prenehalo. Vsa posvetovšanja o nameravani mirovni pogodbi naj bi bila strogo zaupna, tajna in neobvezna in sicer v kaki nevtralni državi. Dan za to mirovno posvetovanje se bo naznAnilo l^sneje. Avstrija je celo tako predrzna, da trdi, da bi bil mir že davno lahko sklenjen^ če bi bili ententni zavezniki vpoštevali mirovlio ponudbo Avstrije z dne 12. dec. 1916? Končno Omenja Avstrija, da naj vse velesile odpokličejo svoje čete z murmanskega teritorija (Severne Rusije.) Pred vsem je treba pomisliti, kaj je zopet napotilo Avstrijo, da prosi za mir? Nihče drugi kot Nemčija. — Ker je Nemčijo sram stopiti v javnost in prositi za mir, je poslala svojo vazalko — Avstrijo v žrjavico po kostanj, češ: "Ti Avstrija poizvedi kako iu kaj? Kake zahteve stavijo ententni zavezniki glede sklepanja miru? Jaz se bom potem že ravnali tako, kakor mi bo najbolje kazalo. Če bi naš mogočni kaj-zer prisil ententne zaveznike za mir, bi bilo to preveč poniževalno. Govori torej ti (Avsrtrija) v mojem imenu indirektno; saj kar si ti, sem tudi jaz, in kar sem jaz si tudi ti. Obe sva eno in isto na podlagi medsebojno sklenjeni pogodbe." Zvita Nemčija je pač povedala, da je pri volji rešiti belgijsko vprašanje, seveda v svojo lastno korist. Glavno stvar, o vojni odškodnini Belgiji je pa pri tem Nemčija zamolčala. .Star pregovor pravi, da več psov izžene še tako zvito in staro lisico iz luknje. To se dandanes vrši z Nemčijo. Odkar so se pridružili tudi Amerikanci zaveznikom ,je pričela teči Nemcem že voda v grlo. Samo še par milj Amerikanci bodo že čez mejo na Nemškem. Zadnja sijajna zmaga Amerikancev pri St. Mihiel je za-dala kajzerju mnogo strahu. Treba je torej nekaj ukreniti, da bi ti "presneti "stric Samovci nekega lepega dne ne prikorakali celo v Berlin!? — Umesten mir za Nemčijo bi bilo v tem slučaju najboljše sredstvo pred porazom? Kar se tiče Avstrije same, mor-da misli tudi v resnici na mir? Saj je že zadnji čas. Tudi Avstriji preti sleherni dan polom, ter razpad, ker se je ljudstvo že naveličalo vojne. To nam priča revolucionarno gibanje avstrijskih narodov, ki se pojavlja na vseh krajih v vedno večjem obsegu. Čehi, Slovaki, Poljaki in Jugoslovani se hočejo odcepiti od dunajske vlade; Ogri hočejo biti sami zase ?Komu naj pa potem Korel-ček vlada? Peščici samih Nemcev v Avstriji, ožjim pristašem kajzerja? Strah in misel pred splošnim polomom je torej napr#-til Avstrijo, da hoče na zvit način v svoj prilog izvedeti od strani zaveznikov, pod kakimi pogoji bi bil mir mogoč? Anglija, Francija in Združene države smatrajo ta nastop Avstrije za otročarijo in direktno zasmehovanje. Avstriji so gotovo dobro znane besede predsednika Wilsona, katere vedno naglasa, da miru prej ne bomo sklenili, dokler se ne ugotovi za vse evropske narode prave domokracije in pravice samoodločevanja. A-merika se drži vedno teh načel; i njo vred so teh misli tudi vsi njeni zavezniki. Čemu torej še na dalje povpraševati o mirovnih pogojih, ker so isti že v obče znani? Ljudst\\) v Avstriji se popolnoma strinja z idejami našega predsednika Wilsona; saj je dalo temu že večkrat duška, ko je pri raznih manifestacijah (v Pragi in Ljubljani) navdušno klicalo: "Živel" predsednik Wilson!' 'ne pa "Živel cesar Karel!" Zanimivo je tudi dejstvo, da je Avstrija zaprosila mir (po naročilu Nemčije) baš 3 dni po splošni registraciji nabornikov, ki se je vršila v Združenih državah dne 12. t. m. V Avstriji in v Berlinu so menda, že dobro poučeni, da se je ta dan registriralo 14 milijonov mladeničev in mož v najlepši dobi. Izmed tega števila se bo poslalo preko morja toliko novih bojevnikov, da bo imel nas slavni general Pershing 4 mi ijone mož lastne armade. Taka armada pa že nekaj zmore, osobito ameri-kanska, ki ni bila še nikdar nečastno poražena. Nemčija in Avstrija ^e bojita velika ofenziv^ od strani Amerikancev in radi tega bi rade sklenile mir, ko š«? ni vseh ameriških čet na Francoskem. Če bo Nemčija poražena, kar jc gotovi in pribita stvar — bo s tem poražena i udi njena družica Avstrija. Poročila s velikih bitkah na francoski fronti se namre? glasijo, da se bori ondi tudi številno avstrijskih divizij, katere so prihitele kajzerju v zadnjem trenotku na pomoč. En sam dan, so zajeli Amerikancf pri St. Mihiel 5300 avstrijskih vojakov, ter so i.^te odvedli v vojno jetništvo. Da ee z Amerikanci ni dobro šaliti, bo bridko skusila tudi zapeljana Avstrija. Največja predrznost Nemčije pri ponovnem nastopu za dosego miru je pa ta, ker ponuja zaveznikom spravno desnico, nied tem ko drži v levici nabasani samokres. To je pokazala barbarska Nemčija zopet dne 12. sept. t. 1., ko je neka nemška submarinka potopila v angleškem kanalu par-nik "Galway Castle", na katerem je utonilo 189 o*eb: ranjencev, žena in nedolžnih otrok. Da-siravno je vihrala nad tem parni-kom zastava Rdečega križa, so ga Nemci vseeno potopili neoziraje se na mednarodno pravo. Kdo se bo oziral na mirovne pomrlbe take države in takega vladarja, ki ne prizanaša niti ranjenim vojakom, ženam in deci? Pravi in končni odgovor zaveznikov na zadnjo izjavo avstrijske vlade bode ta: Mir se bo sklepal tedaj, ko bosta Nemčija in Avstrija popolnoma poraženi. Tedaj, ko boste obe priznali pomenljiva načela predsednika "NV na, da se Amerika bori za dosego svetovne demokracije. Kdo je velik? Kdor svoj čas izpolni, kdor življenja vso žrtvuje moc idealom in najvišjim ciljem, dokler smrt ga ne zagrne v noc-.Anton Aškere. i............ Ustanovljen* ▼ Jolietu, Dl., dne 2. ***** DM®®*. dM 12. januarja, INS. GLAVNI URAD* JOLIET, IMS mrr..........i ▼ Jolletn, od ustanovitve do 1. avg. 1918 skupna izplačana podpora $1,411,830.32. GLAVNI URADNIKI: -pd^ednik: Paul Ifchneiler, «313 St. Clair Ave., Cleveland, Ofcto.^ Podpredsednik; Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliflt, 111. • II. Podpredsednik: Hath Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo, (/lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, HL Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, fll. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Albe, 620—10 St., Waukegan, IU. .. jr'ooblaMenee: Ralph P. Kompare, »206 Commercial Ave., So. Chicago, HI. Vrhovni udravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago 8t., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Josip Dnnda, 704 North Rajnor Ave^ Joliet, HL Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, I1L Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. 9 John Mravints, 1107 Haalage Ave., N. 8. Pittsburgh's. Fmnk FranW, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOB: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd 8t., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., PitUburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, HL \ PBAVNI ODBOB: Anton Bnrgar, 82 Cortlandt 8t., New York, N. Y. \ Joseph Rusa. 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Bock Springs, Wyo. * UREDNIK "GLASILA. K. 8. K. JEDNOTE''i Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chieago, I1L Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, Ilf, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. a K. JED NOTE, 1951 W. 22nd Place, Chieago, 111. URADNO NAZNANILO. avgust Drjttev. 1. 2. 3. 4. . •. •« IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. Članom in članicam društev K. S. K. Jednote v državi New York v veselo na znanje. Službeno se naznanja vsem članom in članicam krajevnih društev v državi New York, da sem prejel danes od zavarovalninskega oddelka imenovane države postavno dovoljenje (licence) za poslovanje K. S. K. Jednote. Postavno dovoljenje je bilo izdano dne 11. t. m. po načelniku (superintendentu) Hon. Jesse S. Phillips-u, vsled česar je K. S. K. Jednota cd imenovanega dne dalje postavno pripoznana v državi New York in sme poslovati v tej državi kot bratska podporna organizacija. Radi tega čina sme biti ponosen in vesel vsak posamezen član inčlanica^krajevnih društev v državi New York, kakor tudi celokupno članstvo naše riične organizacije. Res jc vzelo več mesecev, prej ko se je zamoglo zadostiti vsem zahtevam in predpisom omenjene države, toda hvaležni moramo biti načelniku zavarovalninskega oddelka g. Phillips-u za prijaznost in naklonjenost, s katero mi je šel na roko ter mi od časa do časa poročal, kaj vse se zahteva od strani Jednote v smislu državnega zakona prej ko se zamore dobiti postavno dovoljenje. Po nclgem času sc je zadostilo vsem zahtevam in predpisom in tako se nam je izdalo dovoljenje za poslovanje. Pripomnili moram, da zakon države New York določuje, da se otroci v newyoraki državi še ne -smejo sprejemati v Mladinski cddelek dokler ne dopolnijo drugega (2.) leta njih starosti. Radi tega tem potoni prosim vse uradnike in urad nice krajevnih društev v državi New York, da ne vpišejo nobenega f.troka, če ni najmanj dve leti star. Dalje prosim in apeliram na vse člane in članice newyorskih društev K. SkK. J., da agitirajo in pridobivajo kar največ mogoče novih članov, članic in otrok. Dolgo časa «em se trudil, da se je naposled dobilo nadvse zaželjeno dovoljenje. Bilo je nepopisno veliko truda, dela in težav, toda rešil sem svojo na-bgo kot uradnik Jednote; radi tega upam, da bede članstvo s tem za dovoljno in se bo potrudilo, da pridobi mnogo novih članov in članic za oba oddelka, kar mi bo v največje zadovoljstvo. Z bratskim pozdravom Josip Zalar, gl. tajnik Suspendovani člani zopet sprejeti. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn. Cert. št 393, Prelesnik Ivan, R. 31, $1000.,Zopet sprejet 11. avgusta 1918. — Društvo šteje 226 članov. Suspendovane članice zopet sprejete. K društvu sv. Cirila in Metcda št. 59 v Eveleth, Minn. Cert. št. '^00, Prelesnik Neža, R. 28, $500. Zopet sprejeta 11. avgusta 1918. — D ruši o šteje 227 članov (ic). Suspendovani člani. Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn. — Cert. štev. mS0, Debeljak Josip, R. 17, $1000; ccrt št. 9009, Lušin Alojz, R. 18, $1000; cert. št. 5261, Horvat Rudolf,,R. 19, $1000; cert. št. 6117, Hren Anton, R. 19, $1000; cert. št. 8068, Rudman Mirko, R. 19, $1000; cert. št. 16764, Debeljak Ivan, R. 19, $1000; cert. št. 8015, Pucel Josip, R. 19, $1000; cert. št 1179, Jane Ivan, R. 19, $1000; cert št. 12887, Nosan Ivan, R. 20, $1000 ; cert. št. 12956, Lušin Jakob, R. 19, $1000; cert. št. 16109, Kranc Ivan, R. 20, $1000; cert. št. 10383, Zaje Ivan, R. 22, $1000; cert. št. 16110, Vraniear Josip, R. 22, $1000; cert. št. 15713, Jurčiči Ivan, R. 23, $1000; cert. št. 446 Malevič Ivan, R. 23, $1000; cert, št. 12115, TVijanovič Ivan R. 23, $1000; cert. št. 4657, Sprajcar Josip, R, 24, $1000; cert. št. 6665, Ribič Luka, R. 24, $1000; cert. št. 8809 Laurič Anton, K. 24 $1000; cert. št. 9689, Boc Lovrenc, R. 24, $1000; cert. st. 10291, Mikolič Franc, R 24, $500; ccrt. št. 10699 Slobodnik Nikolaj, R. 24, $1000 - cert št. 17903, Obeistar Franc, R. 24, $1000; cert št. 7448 Lap Peter R 26 $1000: cert št. 447, Zaje Ivan, R. 26, $1000; cert. št. $b4K, Ca mernik Josip, R. 26, $1000; cert. št. 7726, Rozinka Ivin, R. 27; $1000- eert št 30581, Prijanovič Peter, R. 27, $1000; cert. št. 3182, *ute Ivan R 29 $1000; cert. št. 16889, Znidaršič Jernej, R. 29, $1000; eerl. št. 756? Grebene Franc, R 32, $1000; cert. št.. 19835, Lušin Franc, I? 32, $1000:' cert.. št. 13424, Sute Josip, R. 36, $1000. Suspendani 8.. septembra 1918. — Društvo šta^c 194 članov(ic). Suspendovane članice. Od dr sv Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn. — Cert. št. 1599, Jane Marija, R. 17, $500; cert. št. 2137 Ribuavana, R 19, $500; eert. U 1724 Sute Lucija, R 24, $500; cert. št. 2551 Zalar Neza, R. 31, $1000; eert. št. 4712, Sute Marija, R. 36, $500. Suspendane 8. sept. 1918.Društvo šteje 198 članov(ic). 7............ 8............ 10............ 11............ 12............ 18............ 1 4............ 1 5........ 1 6............ 17............ 20............ 21............ 2 3............ 2 4............ 2 5............ 2 9............ 3 0............ 3 2............ 3 3............ 3 8............ 3 9............ 4 0............ 4 1............ 4 2............ 43. ......... 44. . .......... 4 5............ 4 6........... 4 7............ 4 9............ 5 0............ 5 1............ 5 2............ 5 3............ 5 4............ 5 5............ 5 6............ 5 7............ 5 8............ 5 9............ 6 0............ 61............ 62............ 6 3............ 6 4............ 6 5............ 67............ 6 9............ 7 0............ 7 1............ 7 2............ 7 3.......... 7 4............ 7 5......•...... 7 7............ 7 8............ 7 9............ 8 0............ 81............ 8 3............ 8 4............ 8 5............ 8 6............ 8 7............ 8 8............ 8 9............ 9 0............ 9 1............ 92. ........ 98............ 9 4............ 9 5............ 9 6............ 9 7............ 9 8............ 100............ 101........... 10 3......... 10 4............ 10 5............ 108............ 3 09............ 110............ HI,........... 112............ 113............ 114...... t..... 115............ 318............ 11 9............ 12 0......... 121............ 122............ 12 3............ 12 4............ 126............ 12 7............ 12 8............ 12 9............ 13 0............ 13 1............ 13 2............ 13 3......... 13 4............ 13 5............ 13 6......... 13 9............ 14 0............ 14 3............ 14 4............ 14 5............ 14 7............ 14 8............ 15 0............ 15 1............ 15 2............ 153............ 154............ 15 6............ 15 7............ 15 8............ 15 9............ 16 0............ 161............ 162.......... 146............ 16 3............ 16 4............ 16 5............ J 66............ 167............ Skupaj... Preostanek 1. avf. 8-18 852.60 582.56 220.00 142.90 217.76 659.88 168.03 26.66 93.71 410.83 81.44 298.52 285.55 201.87 32.53 83.69 98.27 64.81 14.87 650.67 463.02 429.94 98.82 229.44 131.13 30.28 162.89 142.61 184.31 215.19 336.82 87.55 27.06 139.62 91.81 423.24 85.36 91.79 280.33 85.82 133.69 263.43 152.34 105.05 264.94 80.49 198.03 36.82 265.18 147.71 205.12 79.11 , 33.63 153.03 28.35 123.58 70.17 86.03 79.21 284.5* 267.78 109.14 241.07 235.11 68.30 65.62 67.12 70.43 172.98 66.98 209.95 SI.52 181.45 102.72 201.21 50.45 105.18 s '/J Izplačali Smrtnina | Poilood. $ 100.00 '67.22 ,103.83 28.60 75.46 129.03 ' ;98.21 ' 78.03 146.28 >54.30 70.95 44.07 126.70 93.16 44.66 133.36 29.33 54.22 187.90 55.04 33.65 93.72 6.63 31.59 111.38 54.20 21.42 8.33 208.04 93.71 39.78 41.28 134.59 86.33 54.98 45.23 46.17 156.12 47.50 77.39 94.20 72.27 54.28 137.73 81.11 16.11 110.24 68.09 24.40 11.47 41.70 22.12 239.65 123.30 113.81 62.14 24.52 48,77 29.25 100.00 50.00 850.00 2,200.00 ' 500.00 500.00 100.00 1,000.00 1,200.06 1,000.00 800.00 ' Voo.oo 1,000.00 800.00 3,450.00 388.66' 300.00- ......X . 1,000.00 1,000.00 600.00 500.00 1,000.00 400.00 1,200.00 800.00 150.00 200.00 875.00 250.00 200.00 700.00 1,000.00 $125.00 50.00 50.00 100.00 ' 50.60 125.66 50.00 . . . 50.00 50.00 50.00 250.00 50.00 250.00 L/ 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 250.00 50.00 50.00 50.66 50.00 borbi za zmago /pravice in za osvoboditev zasuž- Medtem ko vod? na francoskem bojišču pravica in osveta zavezniške čete do konečne zmage, ste pozvani tudi vi, da pripomo-tete z ostalimi sodržavljani Združenih držav z vsemi svojimi silami k dobremu uspehu te bitke. Vaša dolžnost ja celo, da se odzovete temu pozivu bolj kot Amerikanci sami, ker Vas veže globoka hvaležnost do te velike zaveznice, ki zahteva in zastopa z vsem svojim orožjem in z vso svojo močjo nase narodno osvobojenje in zedi-njenje. Dobro vam je znano, da ima danes vsak vojskujoči sč narod dve fronti: vojaško m državljansko. Vi vsi spadate k tej drugi fronti. ^Obedve fronti ste za našo končno zmago enako važni in zaradi tega napada tudi sovražnik z enako silo obe. Medtem ko sejejo na bojnem polju njegove zločinske horde smrt in pustošenje, seje jo njegove mračne sile, njegovi tajni pomočniki v zaledju, to je na vaši državljanski fronti, nezaupanje, neslogo in razdor med narodotn. Da se je vojna tako podaljšala in da niso zavezniki izvojevali šc popolne zmage, je pripisovati vplivu teh mračnih sil, ki na skrivnem rovarijo in se z razbojniško roko prizadevajo, poriniti nož v hrbet našim vojakonu Oni gredo za tem, da osramote in onečaste vse dosedanje zavezniške žrtve in vso dosedaj prelito kri. Njih cilj in njih želja je, da sc vrnejo zopet razmere pred vojno, to je ono stanje, ki ie kot mora tiščalo celo človeštvo in ki je onemogočilo vsako svobodno življenje in napredek. Dober uspeh četrtega posojila Svobode pomeni bitko, ki bo dobljena samo od državljanov, torej zmago, izvojevano nad sovražnikom, ki ga ravnotako bije in ruši kot orožje vojakov zaveznikov. Hrvati, Srbi in Slovenci! * Izdajstvo se mora izvršiti na obeh frontah, to je, pred sovražnikom in tu v zaledju. Vojak, ki se pred sovražnikom ne odzove svoji dolžnosti, je izdajalec in se kaznuje s smrtjo. Tako je tudi na vaši državljanski fronti izdajalec vsak, ki opušča svojo bojno dolžnost. Ta vojna dolžnost nalaga vsem, da mora vsak po svoji moči doprinesti do zmage in olajšati trud in uspeh vojakov, ki zalagajo svoje življenje za zmago. Na fronti odločuje orožje, med narodom pa odločuje državljanska zavest. Vsakdo, ki ne podpiše posojila Svobode, dasi je v stanu, je ali brezvesten Človek ali izdajalec. Želimo pa, da bi ne bili vi, Jugoslovani, nikoli niti eno niti drugo. Slovenci, Hrvati in Srbi! Poleg splošne vojaške dolžnosti imate tudi ožjo, narodno dolžnost, ki vam nalaga, da pristopite v teh dneh vsi do zadnjega — kot kaka organizirana vojska — k Ameriki in da ji izročite svoje prihranke, kajti vedite, da daste z vsakim bondom za $100 strojno pu-|ško, z desetimi takimi bondi pa majhen top. Njeno orožje pa je od-menjeno, da osvobodi tudi vas, njeno orožje bo na razvalinah srednjeveških tiranij zagotovilo in zajamčilo tudi vam novo, svobodno in velikih narodov dostojno življenje. Po žrtvah ne bodo merile zasluge, po zaslugah pa uspehi ir. Koristi, katerilvbodo pri sklepanju miru deležni posamezni narodi. Žalili bi vas, Jugoslovani, samo, ako bi vas spomnili, da zahteva tudi vaša osebna korist, da naložite svoje prihranke v vojno posojilo, ker jc* to najgotovejši in najvarnejši način, kako stalno in dobro csigurati jih. Jugoslovani! Složno in svestno kupujte v največji meri zadolž-niee četrtega posojila Svobode. Pokažite se složne in zavedne vselej, kadar zahteva to od vas narodna dolžnost. V imenu prelite krvi in trpljenja našega mučeniškega naroda, v imenu sreče in bodočnosti vaših otrok se ne strašite nobenih žrtev, katere zahteva ed vaš rešitev domovine. Vse, kar storite, vam bo narod stotero nadomestil in vedno hva-*rJ< in o blagoslavljal vsako vašo žrtev. * Washington, D. C.. 24. avgusta 1918. Jugoslovanski Narodni Svet. 40.00 NAVODILA. ZA PODPISOVANJE ČETRTEGA POSOJILA SVOBODE. Da se omogoči točen pregled skupne svote, katero bodo podpisali Jugoslovani, so naprošena vsa društva — slovenska, hrvatska in srbska — da se drže sledečih navcdil: 1. Odbor vsakega društva naj priredi pred 28. septembrom gotovo število naslednjih trovrstnih predlogov: SLOVENIANS. 500.00 500.00 250.00 500.00 800.00 •1,850.00 500.00 500.00 $30,513.00 50.00 50.00 250.00 50.00 300.00 50.00 50.00 Seznam podpisnikov IV. posojila Svobode iz države Štet. Ime in priimek podpisnika Naslov j Podpisal 2. 1. 3. itd. CROATS. .......| $17,785.20 1918.......................... Prejeli tekom mesece avg. 1918. Plačanega od društev........................$17,785.20 Obresti ..................................... 2,536.95 Najemnina ....................................74.50 Dobiček pn zameni obveznic.............*...... 200.00 $2,750.00| $ 40.00 . . . $576,710.32 Seznam podpisnikov IV. posojila Svobode iz........države Stev. Ime in priimek podpisnika Naslov Podpisal \ L 2. 3. itd. SERBS. Seznam podpisnikov IV. posojila Svobode iz........države Šte v. Ime in priimek podpisnika Naslov | Podpisal 1. 2. 3. itd $ 20,596.65 Plačana posmrtnina........ Plačana poškodnina.......... Plačana bol. podpora......... Upravni stroški............. Preostanek 31. av«. 1918. . Glavni urad 11. sept. 1918. Isdetki: $30,513.00 . 2,750.00 40.00 1,587.52 JOSIP ZALAR, CI. tajnik. $597,306.97 34,890.52 $562,516.45 Proglas Jug. Narodnega Sveta za četrto ♦ posojilo Svobode. • # JUGOSLOVANI, SLOVENCI, HRVATI IN SRBI! Od 28. septembra do 19. oktobra se bo vodila tukaj velika bitka. Močna in bogata Amerika, zaščitnica in zaveznica Jugoslovanov, se obrača na svoj narod, da ji s četrtim posojilom Svobode priskoči na 2. Ti pregledi ni treba da bi bili tiskani, 'temveč se morejo po predstoječeni vzorcu izdelati z roko. Število teh pregledov bo odvisno vsekakor od velikosti dotične kolonije. 3. Na ta način bo omogočeno podpisovanje vseh Jugoslovanov, ker bodo mogli v koloniji, kjer obstoji samo kako slovensko društvo, podpisati pri njem tudi Hrvati in Srbi, in obratno, kjer obstoji samo kako srbsko društvo, bodo mogli podpisati tudi Slovenci in Hrvati na svojih posebnih pregledih. • 4. Vodstvo in shranjevanje teh pregledov je poverjeno odborom društev, ki so odgovorni za točno in pravilno zapisovanje. 5. Kakor hitro bo zaključeno podpisovanje vojnega posojila, naj se naslovijo vsi pregledi v najkrajšem času s tozadevnim poročilom vred 11a Jugoslovansko Pisarno, Washington. D. C. 6. Na te preglede naj se zapišejo samo imena posameznih naših podpisnikov. Vse svote, katere bodo podpisala društva in organizacije, bod<> zabeležene v posebnem seznamu, vsled česar so vsa društva riaprošcna, da javijo čim prej, kolikšno svoto mislijo podpisati. 7. Najtopleje se priporoča vsem našim društvom, da izberejo — ako jih je več, tedaj složno in sporazumno — takoj svoj krajevni odbor, ki naj stopi v zvezo s tozadevnim amerikanskiih odborom, ki gotovo bbstoji v vsakem kraju. 8. Ker so se teh predpisov držale in se tudi še sedaj drže vse ostale narodnosti, upamo, da st bodo tudi naša društva odzvala tej patriotični dolžnosti in da bodo s svojim delom doprinesla, da bo ugled in spoštovanje napram Jugoslovanom vedno naraščalo. 9. Za vsa ostala pojasnila in navodila se naj obrnejo posamezniki in tudi društva na Jugoslovansko Pisarno, 932 Southern Building, Washington, D. C. Jugoslovanski Narodni Svet. val m lovoni dne 3. julija: ^^^^^^^^^ je pričel izhajat peti list pod naslovom Novice. Izdaja ga skupina oseb okoli dr. Šu-steršiča. List stoji na protijugo-•lovanskem protidekliyaeijskem stališču; njegov namen je, poma gati obsojenemu dr. Šušteršiču. ter je pisan v nemško-vladineni duhu. Zaveden Slovenec se ne bo naročil na tak list in ga ne bo ku Slovenec 4. VII. —"Včeraj smo konstatirali da so Novice edini slovenski dnevnik, ki je proti jugoslovanski deklaraciji. Da so bile osnovane in da so začele ravno sedaj izhajati, to je v zvezi z vla-dinini načrtom, ki hoče nas Slovence odrezati od juga, da odpre preko nas Nemcem pot na morj-ja. Ta program je Seidler j^vno izpovedal, njegova politika pa ga stremi realizirati z raznimi mahi-nacijami na Hrvatskem, kjer je srečno pridobila frankovce stem, da so oni odvrgli nas Slovence kot "balast", Sedaj je ta vladin načrt dobil tudi na Slovenskem zaveznika v Novicah. Kakor se • postavljajo frankovci na "samo-hrvatsko" stališče, tako so se postavile osebe okoli Novic na "sa-moslovensko "stališče. Kakršen je sedanji politični položaj, je eno kakor drugo istovetno z narodnim izdajstvom. Za razumevanje novega programa Novic je treba vedeti, da se je vladin apart v zadnjem času živo pečal s vprašanjem, kako dobiti vpliv v jugo-slovenskem časopisju. To je zaledje rojstva Novic, in da so samo plod podlih intrig, bi istotako dokazala zgodovina njih obstoja, na naj bi bil ta še tako kratek. Da smo to razložili včeraj v našem uvodnem članku, pravijo danes Novice, da je v "Trumbičc-vem društvu okoli "Slovenca" vsakdo, ki pravi, da je Slovenec; izdajalec". Si izdajalec, ki pravi, da je Slovenec, pač pa je izdajalec oni ki nps poskuša odcepiti od slovenskega juga in nas privezati k nemškemu severju. In tO delajo Novice. Ni izdajalec oni, ki pravi, da je Slovenec, pač pa vara narod oni, ki trdi, da bomo mi sami v stanu odleteti veliki nemški nevarnosti. In to delajo Novice. Doli z njimi." Slovenec 5. VIL — "Da bi zaslepili slovensko javnost o svojih pravih ciljih, pripovedujejo Novice nj»kaj o "Zjedinjeni Sloveniji". Novice vsaj dobro vedo, da bi se mogla Zjedinjena Slovenija že doseči, ako bi tega ne preprečila "otročja" politika Jugoslovanskega kluba (tako je nazval. dr. Šušteršič politiko kluba v svoji Resnici). Tako modrost morejo Novice samo servirati samo svojim čitateljem. Danes je Zjedinjena Slovenija v resnici fantazija, ki živi samo v glavah Novičarjev, ker stoji Seidler na stališču dosedanjih kronovinskih mej. Danes obstojiti samo dve monarhiji: ali samostojna država —ali narodna smrt. Ako nas odcepijo od Hrvatov in Srboy — kar vlada namerava — bi morali umreti celo ako bi- nam dali nekakšno narodno avtonomijo. Nemškemu navalu, ki bo drvil preko nas na naše morje, se ne bomo mogli upreti. Kedor predlaga danes tako politiko, ta podpira nemško denacio-ndli zarotsko politiko." Iz treh vesti ljubljanskega Slovenca je popolnoma jasno razviden namen Sušteršičevih Novic. Delati po vladinem načrtu proti koristim Jugoslovanov, proti narodnemu zjedinjenju, slepeč narod z "Veliko Slovenijo". Istotako dobimo tudi med Hrvati sli-čne narodne propalice, ki delujejo v propast Jugoslovanov, kakor toisto namerava tudi avstrijska vlada. Zjedinjena Slovenija ali Zjedinjena Hrvatska, pa naj vži-va še tako popolno samostojnost, ne more obstojati, temveč mora postati prej ali slej plen prodira-jočih Nemcev. Vsako za sebe preti narodni pogin, združeni v Jugoslaviji pa bomo imeli i Veliko Slovenijo i Veliko Hrvatsko i Veliko Srbijo. Le združeni boiiio u-žiVali sadove svoje svobode in neodvisnosti ter se bomo mogli tudi vspešno 'upirati .nemški ncvar-noRti, razdeljene in ločene pa nas bo prej ali slej zadela usoda na-' rodne .vmrti. deluje edlno-le za za boljšo bodočnost Jugoslovanov, nočejo pa uvideti tega oni. katere je zaslepila beseda republika. Te besede »ljubljanskega Slovenca pa so nam najboljši dokaz, da slovenski narod ne mara nikake Velike Slovenije ali slovenske jepublike samo zase, temveč da je edinole za zjedinjenje vseh Jugoslovanov. Prepovedan shod v Št. Jurju na Štajerskem. Po ljubljanskem Slovencu od 4. VII. je vlada prepovedala shod, ki bi se imel vršiti 3. julija v Št. Jurju in na katerem sta imela nastopiti poslanca dr. Korošec in dj\ Verstovšek. Kljub temu, da je bil shod prepovedan in da je lilo kot iz škafa, se je zbralo vendar okoli 3000 oseb. Ko je ljudstvo slišalo, da je shod prepovedan, so se podali vsi pred gostilno, kjer sta odsedla dr. Korošec in dr. Verstovšek. Ljudstvo je vs-trajalo pri tem, da bi poslanca govorila, toda navzoči vladni komisar ni dovolil nobenega govora, niti v gostilni. Poslanca st^ lozivala ljudstvo, da se vrne na svoje domove, in s klici: "Žive-a Jugoslavija", se je pričel naroči razhajati. Kljub temu da so bili ljudje zelo razburjeni, so o-stali vendar mirni in tihi. Padla pa je marsikatera ostra beseda na račun vlade. Vlada bo morala u-videti, da bo vspeh prepovedi shodov ravno nasproten, kakor ga jc pričakovala. (Tri vrste zaplenjene.) v Od vseh strani jo bilo slišati odmeve naših narodnih kimn "Hej Slovani" in "Lepa naša domovina", kakor tudi klice: "Živela Jugoslavija." Prazen je vsak poizkus, zatre-ti to gibanje, katerega se udeležuje celokupen .naš narod, od najbolj izobraženega moža do naj-priprostejšega kmetiča. Tak poskus bi pomenilo le podvzeti Sisi-fivo delo. (Dve vrsti zaplenjeni.) Kratke vesti. Za Krekov spomenik. — Slovenec od 27. junija javlja, da je hibo zbranih v; Banjaluki v Bosni 2756 kron za Krekov spomenik. Med opravitelji je tudi tamožnji vladika franjevec Jožo Gavrič in pravoslavni metropolit Vasilij Popovič. Za Jugoslovansko deklaracijo. — Slovenec e k zgedovini reformacije na Slovenskem. Ivan Nuguad v prognanstvu. Staro-slovenska družba in njeni stanovi. O nameravani ustanovitvi škofije v Gornjem gradu leta 1237. Prispevek k rodovniku Franceta Prešerna. Izjava uredništva. O tem listu piše Edinost začetkom junija: Pred nekaj dnevi je izšla prva številka novega slovenskega znanst venega časopisa, ki je velike važnosti za naše kulturno življenje. Doslej niso imeli slovenski znanstveniki, ki so gojili vedo, kateri je predmet slovenski narod sam, svojega strokovnega glasila. (Carniola in mariborski "Časopis za zgodovino in narodopisje" sla se vzdignila le začasno nal lokalni pomen.) Večinoma so hodili naši znanstveniki v goste k raznim časopisom revijalnega in leposlovnega značaja ter so povzročili pri naročnikih povsem razumljivo ogorčenje, ker naročniku leposlovnega lista gre predvsem za leposlovje, ne pa za znastvo. In tako sojiili naši najboljši možje potisnjeni v tuji svet, cd tod prikazen, da je obljubljal Škrabee svoje znamenite razprave na platnicah nabožnega lista in da so drugi znanstveniki tiskali svoje razprave o slovenskem jeziku, o slovenski zgodovini in o slovenski kuj i zevu ost i v tujejezičnih časopisih, ki st> ostale vsled tega-slovenskemu občinstvu neznane in parlamenta, najnovejši najnujnejši potrebi dra. Seidlerja pa je par-lamenat na poti. Zato se je morala prva potreba umakniti pred drugo — in parlament se odgodili. Kaj bp z davki—.to ne briga sedaj več dra. Seidlerja. Minister financ zopet beži k banki in "pumpa" nove bankovce. Vse skupno: 23 miljard bankovcev! To vam je sad Seidler je vega sistema! Skrb za stradajoco mladino. — V Ljubljani se je ustanovil ped predse d ništvom gospe županje dr. Tavčarjeve poseben odbor, ki naj skrbi za stradajočo šolsko mladino. Ta odbor ima namen posredovati, da se šolo obiskujoči otroci iz krajev, kjer so slabe prehranjevalne razmere, do konca vojne namestijo po rodovitnih delih Slovenije in Hrvatske. Ker bo iz Trsta gotovo mnogo otrok (priob-čeno v Edinosti od 5. junija), ki so potrebni boljše prehrane, je potrebno, da se ustanovi v Trstu tak odbor, ki stopi potem v dotiko z ljubljanskim. V Ljubljani računajo največ na otroke iz Trsta. Ker se me je opozorilo na to, si dovoljujem sklicati v ta namen sestanek za 6. t. ni. ob 6 popoldan v SlovanskoČitalnico in se obrašam zlasti do našega zavednega narodnega ženstva, da se udeleži sestanka, ker naj predvsem ženstvu pripade naloga skrbi za našo mladino. Dr. Ivan Marija Čok. Besen slovenožer — mrtev. E- dinost piše 8. julija: "Mnogo je bilo govorjenja zadnje dni o Karlu Linhartu, ko se je udeležil znane deputacije alpskih Nemcev in slovenskih nemškutarjev na Štajerskem in je to priliko porabil za črno denuncijanstvo na škodo nas Slovencev. Tržaške Slovence je ta Linhartov nastop ogorčil tem bolj ker so poznali moža od blizo. Kmalu na to, dne 3. t..m., je umrl nagle smrti v Ptuju, kjer jc igral u-logo slepo udanega pomočnika rabljev našega naroda, Po smrti se ne dotikamo več — človeka in njegovega zasebnega življenja. Sovražnik in njegovo zasebno delovanje ostaneta pa podrejena kritiki, sodbi in obsodbi. Pokojni politik in žurnalist je bil tip tistih elementov, ki si za plačilo osvajajo vsako — prepričanje. In tako je prišel kot borec in fanatizator nezavednežev v nevednežev v vrste sovražnikov in preganjalcev našega naroda. Žurnalist in agitator Linhart Ostane narodu na-šemtl v najžalostnejšem spominu. "Slovenski Gospodar" pripominja: Za časa njegovega uredova-nja je bil Štajerc na višku podlosti. Njegovi članki so bili strupeno in nesramno pisani. Danes Linharta ni več. Slovensko ljudstvo. .er pa nikakih pozitivnih podat ju to nam ostajali dvomi, nismo že nič omenili v včerajšnjem izda-nju. Včeraj pa smo doznali, da se jc v resnici dogodila strašna ne-greča v rodbini gospoda Matije Brnčiča, notarskega kandidata v Podgradu, nahajajočega se sedaj ua fronti v Tirolu. Gospej Alojziji, iz znane ugledne rodbine Kraigherjeve v Postojni, je padla granata iz rok in eksplodirala. Granata jej je odtrgala obe nogi in poškodovala levo roko. Granato so imeli v hiši v trdni veri, da je izprožena. Menda oni, ki so jo izpraznili, so popustili notri vžiga-lec in bržkone nekaj eksplozivne snovi. Tako se je dogodila grozna nesreča. Sreča v nesreči je bila, da obeh otročičev Bručičevih ni bilo v stanovanju. Pač pa je bilo po eksploziji razdejano, oziroma porušeno pohištvo. Opozorjena po detonaciji in hrupa sta prihitela hišni gospodar in še nekdo drugi. Našla sta nesrečno gospo na tleh pri polni zavesti. Prvo je vzdih-nila: zraka, zraka! Potem je prosi la, naj jo polože na posteljo, kar pa niso mogli, ker niso vedeli, kako bi jo prijeli v tem strašnem stanju. A ko je nesrečnica opazila, kaj se je zgodilo z njo, si je zaželela hitre smrti. Ta želja si jej je izpolnila po dveh urah. Pogreb se je vršil predvčerajšnjem. Po tej nesreči sta seveda kruto zadeta g. soprog in družina Kraigherjeva, a povila je v žalost tudi rodbino g. dr. Bručiča, edvetnika v Trstu, ki mu je soprog ponesre-čenke brat. Pokojna Alojzija je bila preblago žensko bitje v najlepšem pomenu besede. Znana je bila tudi v Trstu. Svoječasno je bivala tu tri mesece v družini Co tičevi. Omilila se je vsakomilr, s komur se je seznanila. Zato je nje tragična smrt globoko pretresla vse njene znance. Hudo preganja nesreča velespoštovano družino Kraigherjevo v Postojni. S smrtjo Alojzije je izgubila v tem vojnem času menda že četrtega svojega člana. Rodbinama Jiručiv-Kraig: her izrekamo najiskreneje, iskreno čuteno sočutje. Jugoslovansko vprašanje in Madžari. Edinost piše začetkom junija: Iz Budimpešte se poroča, cfa se smatra potovanje ministra zunanjih stvari, grofa Buriana, v Be-rolin za velepomembno, ker naj bi se ob tej priliki, kakor vedo pripovedovati, ne rešilo samo poljsko, temveč tudi jugoslovansko vprašanje. Za rešitev jugoslovanskega vprašanja se smatra priklo-pitev Bosne in Hercegovine Ogrski, Dalmaciji pa Hrvatski. V tem slučaju bi stopila Bosna in Hercegovina v take odnošaje napram Ogrski, v kakršnih se nahaja danes Hrvatska napram Ogrski. Na čelu Bosne in Hercegovine bi, kakor na Hrvatskem, stala posebna banska vlada. Pojavil se je pa tudi še drug predlog, namreč da bi se Besna in Hercegovina neposredno priklopih Ogrski. Seveda pa pravijo, da so to le predlogi in načrti, o katerih je treba temeljitih posvetovanj. Rešitev jugoslovanskega vprašanja da je v veliki meri odvisna od "vprašanja, kaka bo usoda Srbije in Črncgo- Kakor je torej jasno razvidno, pričakujejo v Budimpešti, da "reši" jugoslovansko vprašanje Be-rolin, in sicer v korist Madžarom in sicer tako, da bi se pač nekako združile hrvatske in srbske dežele, kolikor jih je na oni strani, toda brez ogrskih pokrajin, v katerih bivajo Jugoslovani, tako prekmurski Slovenci, Medjumur-ie ter Hrvatje in Srbi na oni strani Drave, oziroma Donave in Tise, Dalmacija naj bi se priklopila Hrvatski, ne pa tudi Bosna in Hercegovina, kateri naj bi ostali sami zase, a vendar enako odvisni od Budimpešte, kakor je odvisna danes Hrvatska. O Slovencih v Avstriji se sploh ne govori; mi naj bi pač ostali pod nemškim jarmom. Verjamemo, da bi taka rešitev jugoslovanskega vprašanja ugajala Madžarom in prav tako tudi Nemcem. Madžari bi imeli poleg večjega dela morske obali v svojih rokah tudi velikanska naravna bogastva, ki tiče neiaz-krita in seveda še manj izkoriščena v Bosni in Hercegovini, Jugo- prinesel grof Burian. (Se-vrst zaplenjenih.) o, da nam ni šele treba povdarjati, da z vso odločnostjo odklanjamo tako reševanje in tako rešitev našega vprašanja. ^ o Zahvala deškega naroda. Po jubilejnih svečanostih v Pragi so poslali Čehi Jugoslovanom naslednjo zahvalo, ki je bila pri-občena v vseh jugoslovanskih li stih: "Dragi bratje Jugoslovani! Na jubilejni svečanosti češkega "Narodnega gledišča" ste poslali v zlato slovansko Prago toljko svojih najboljših sinov, kolikor jih naša stara prestolnica že zdav naj ni imela časti pozdraviti v svoji sredini. Proslavili ste z nami naš narodni praznik prisrčno in bratsko, a v teh zgodovinskih dneh smo se združili ponovno sveti medsebojni prisegi tako čvrsto in nerazdružljivo, da bo ostal ta dogodek trajno uklesan v kamenitih letopisih našega če ško-slovaškega naroda. Vaši predstavniki so prinesli v Prago nešte vilno prisrčnih in vročih pozdravov od vseh strani vaše prostrane domovine, ki so našli v naših srcih bratski odmev. Vaši časopisi so objavili ob tej priliki toliko krasnih in ganljivih člankov, da smo čutili, da bije v teh dneh z na mi na tisoče in tisoče bratskih src vašega naroda. Ni nam mogoče, zahvaliti se vsakemu izmed vas posebej, ki ste prihiteli k nam na naše svečanosti, kakor tudi ne vsem vam, ki ste se doma spomnili nas in naših skupnih slavhost nih dni. Pozdravljamo vas v vaši krasni domovini in se vam toplo zahvaljujemo za vse, kar nas je, v teli nepozabnih dneh tako tesno združilo: za vašo bratsko ljubav, za vse izraze vašega zaupanja v nas, za pozdrave in vaše govore, za drago zagotavljanje, da je naša boroa tudi vaša borba in da bomo vstrajaii čvrsto v tej borbi, krepko in nerazrušljivo za čast in svobodo svojih krasnih dežel, in da bomo z vsaictiii dnenfbolj in bolj «orbe, katere je sedanja velika vojna logično nadaljevanje. In ravno ta naš današnji naraščaj, ki se lomi po celem svetu, udan dogmi narodne jugoslovanske vere — osvobojenju in zjedi-n jen ju — naraščaj vojne je, pri-čenši leta 1908, potresal staro dobo in napravil iz sebe v borbi vojska narodne bodočnosti. Naša najboljša kri, prelita v bojih za osvobojenje, pred Kuma-novmn in Sarajevom, v Macedo-niji Th Dobrudži, je taista kri, ki kipi in vre tudi v ostalih bratih. Vre, kajti prihajajo glasovi iz domovine, da se narod pripravlja na odločno borbo; vre, kajti tudi mi, raztreseni v tujini, delujemo v strelnih jarkih in v metropol-skih političnih tvornicah za osvoboditev in zjedinjenje jugoslovanskega naroda. Ta vojna, ki je zlomila mnogi odpor in zvila mnoge duše, ni bila v stanu niti v najopasnejšem času, ki je bil za nas gotovo najtežji, v času ruskega umikanja in zlomitve srbske vojske, iztrgati iz nas trdno vero v božansko pravičnost na svetu, ki nas je vodila skozi stoletja. Nasprotno, ravno ta črna usoda slovenske sile, ki je razočarala mnoge, je nas vernike božje pravice, utrdila v naši veri. Taista vera, ki je krepila nas naraščaj pred in za časa balkanskih vojn, ki je iz Belgrada širila svojo krepkost po vsem našem o-zemlju, nfehajajoč svoj sveti hram v mladih dušah, je danes okrepila celi jugoslovanski narod. Beseda naših starejših, katere smo slišali zadnje dni iz Prage, Zagreba in Ljubljane, to so naše nekdanje besede. Sila naše vere in stvArnosft naše dobe so rodili svoj sad. Naši padli tovariši, spavajte miru! S tugo v srcu ste padli na razvalinah naše Srbije in Črne gore in na razvalinah nesrečne Rumunije ter niste uiogli vedeti, kaj čaka narod in človekoljubno idejo, za katero ste padli. Vedeli niste, da ste seme bodočnosti: tem ,da ste rešili našo čast, ste rešili našo vero, rešili ste našo moč Tako mi, ki preostajamo, kakor oni, ki bodo preostali, mora mo vedeti, da bo, pa naj se za ključi vojna kakorkoli hoče, imela bodočnost našega naroda tem jačjo oporo, čim silnejša bo naš. »edanja borba, čim vstrajnejši bo nas odpor. In po katastrofah žive narodi. V borbi stno rojeni, njo smo iskali in zagovarjali in ponosni smo bili, da smo imeli krepost zamoza-tajevanja: ne pozabimo toraj, da so narodne žrtve posvečene z vero naroda in da so te žrtve kuh narodne vere. Služimo mu, kakor dosedaj, bodimo do konca branilci njegove časti, kakor naši padli tovariši, bodimo temelj moči njegove bodočnosti. Narodna moč je v veri narodov: Kult žrtev, dogma našega naraščaja naj postane dogma jugoslovanske narodne vere. S tako veto se ustavlja narod času in sovražniku, postaja zaščitnik človekoljubne ideje in živi v večnosti na zemlji in na nebu. Rim 1918. leta. Čiro Čičin Sain, v imenu jug. dijakov v Rimu. IZJAVA Gosp. Bogumila Vošnjaka, člana Jug. Odbora v Londonu. Ker se je na osnovi poročila nekega amerikanskega lista povsem krivo tolmačil razgovor Don Gr-škoviča in dra. Bogumila Vošnjaka, z državnim tajnikom g. Lan-singom, je potrebno resnici na ljubo, da se stvar pojasni. To je tem bolj potrebno, »ker neki ljudje skušajo zaviti to stvar tako. da bi koristila interesom njihove stranke. Jugoslovanski Narodni Svet 'v Washingtomi se samo poteguje, i da bo Jugoslovanski Odbor v » kakor doslej tudi zakonito kot nosite!j gibanja za osvobojenje 4n ujedinjenje Jugoslovanov Avstro-Ogrske. Iz tega je razvidno, da člani Jugoslovanskega Narodnega Sveta ,niso mogli prositi, da bi Amerika priznala to ali one državno obliko. V razgovoru z g. Lansin«»;om, glede vprašanja, kako bo urejena Jugoslavija sem pa povdarjal, da je ureditev ustavnih vprašanj posel ustavodajne skupščine vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Bogumil Vošnjak. KUPUJTE VOJNO VARČEVAL NE ZNAMKE! Vojna bo izboljšala naše pleme. /--V— Neki pesnik se je izjavil, da je naredila že vsaka vojna nekaj dobrega. Sedanja vojna je posredovala že velike izprenienibc pri naši dijeti. Sedaj n. pr. uživamo manj jedi po količini, manj glede vrst; bolj priprosto v kakovejti vsled česar bomo postali bolj močno pleme. Če bomo pa naštf prebavo pospeševali z znanim Tri-nerjevim ameriškim . grenkim zdravilnim vinom, nas bo isto še bolj utrdilo in nam pregnalo vse želodčne neprilike. To izborno Trinerjevp zdravilo čisti črevesje in drži isto v redu. V slučaju zaprtja, neprebave, glavobola, ner-voznes-ti, splošne slabosti i. t. d. ne d( bite boljšega zdravila, kot je to. V lekarnah $1.10. — Bolečin re /matizma, nevralgije, bolečin v križu i.t.d. se lahko iznebite. Trine: jev Liniment je .ono zdravilo, hi vam bo dalo hitro in zanesljivo odpoinoč. Je tudi izborno zoper izpahke, otekline, otiske, okore e mišice in utrujene noge. Dobiva se v lekarnah; 35 in 65c; po pošti 45 in 75c. — Joseph Ti i-ner Company, 1333—1343 S. Ashland Aše., Chicago, 111. — (Adv.) DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA- LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., N. S PITTSBURGH. PA ŠSSk, mSM ima svojo redno mesečno »ejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki ca leto 19181 Predsednik: Jokn Mravint*, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempus, 5146 Carnegie St., Pittsbnrgh, Pa. Zastopnik: Jurij Greguraa, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. G. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh. člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče k K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. Pomnožite svoje znanje v naravoslovju« Narava nam daje mnogo rastlin, s katerimi je mogoče zdraviti razne bolezni. Jaz imam . v zalogi ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, jagodo in korenine, take, ki izvirajo iz vseh delov sveta. Pišite po moj brezplačni cenik. Knjiga "Mali domači zdravnik", ki stane samo 25 centov, obširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poučljivo knjigo. MATH. PEZDIE, P. O. Box 772, City Hall Sta., New York, N. Y. cenj. člani in Članice TEB ČITATELJI! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, M oglašujejo v nairm lista! Ne strašite se! Vaš denar je varen! Ce tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo. 3% obresti na hranilnih ulogah 3% Obresti ako nedvi^njene, se pripišejo h glavnici in M tako s?pet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreženi po svojem rojaka. Naia banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj *am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Odda jamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naše banka je depozitni urad za zvezno postno hrunilnico, za ■sito Joliet, za okraj Will, za državo Illinois b za vlado Združenih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $159,000. Rezervni sklad $360,000. ~ ...i i —^ • I SLOVENSKA GOSTILNA JOSIV ?EKK.O 2236 S. Wood Street Chicago, Illinois Telefon: OanaJ 293. 8« priporoča rojakom Bloveneem ca obilen poset. "Dobra postretb* In dobra pijača", to je moje geslo. MKVMV %\\\\\\\\\\\\\\\\VV\\\\\\\\W WWWWWWWV Telefon: Canal 80 * Martin Nemanlch SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22 n d St, vogal So. Lincoln St., Chicago, III Rojaki Slovenci vedno dobro došli! i V\W\\\W\VW\ V-V\\\\\\\X\\\\V\\\\X\\\X\WA1 •...-.*• jjj % ^ - 1821 W 22i4 Si Chletft, III. T«l Cm) 47» U*3roTln s drtmr. aim dovoljenj«« potrjen* BABICA Zdravnik ni mogel dati veliko upanja. Ponovil je Marti svoja naročila, kako je treba hladiti rane čez noč, ter je obljubil, da se vrne drugi dan zarana. Ponudil sem se, da boni čul pri boniku, gospodična Marta pa tega ni hotela dopustiti, in odšel sem z zdravnikom. Pred hišo sem ga v-prašal, kaj meni o bolnikovem stanju. Rekel je, da je malo upati ter naj drugo jutro mirno opozorim gospodično, ki nama je tako goreče pomagala, da je nevarnost precejšnja ter da je treba poskrbeti za svete zakramente. Ni mi treba omeniti, da tisti večer nisem mogel govoriti z Izabel-lo o Verenkinem pismu. Še sam sem po tem dogodku popolnoma pozabil, čemu sem hotel priti začetkoma v Malteški hotel. Tudi prihodnje dni nisem mogel govoriti niti besede o tem, ker je marquis visel med življenjem in smrtjo. Pripeljal sem k njemu patra Sekunda, ki mu je podelil svete zakramente. Privedel je tudi izkušeno usmiljeno sestro, da je pomagala hčerama pri postrežbi Prihajal sem tja vsak dam če me ni zadržala služba, in začel sem gospodični vedno bolj spoznavati in spoštovati. Različni sta bili, a nežno sta ljubili svojega očeta in srčno sta se mi zahvaljevali za vsako pozornost, ki sem mu jo izkazal. Vendar bi moral biti slep, ko bi ne eital iz Izabellinih oči nič drugega, kakor le hvaležnost, in vest me je opominjala, naj dobri deklici razodenem, da nisem več prost. Toda od dne do dne sem zastonj čakal ugodne priložnosti. Kar dobim pismo iz Žuga. Naslov je. pisala Verenkina roka, in ves vesel sem jo odprl Kako grenko razočaranje! Moje zadnje pismo, ki sem ji je pisal, je padlo neodprto iz ovitka. — Na malem lističu so stale besede: "Ljubi Damian! Jaz sem se žrtvovala. Čemu izno-va odpirati rano brez potrebe? prosim Te, ne piši mi veiLV." . Tako! Tu sem imel zagotovilo! V svoji jezi sem po krivici podtikal Vereni, da je storila to iz vzroka, ki bi privede morda njenega očeta do tega, nikdar pa ne nje. "Odkar je s premoženjem mojega botra na slabem, me ne marate več," sem si mislil. "Lepi Zurlaubenski dvor zapade na koncu ifpnikom, in mala hišico moje matere ni za tako Frauen-steinsko prieensinjo! No, Damian, ne bodi norec; ee prenese to ona, moraš prenesti tudi ti. In vendar mi je hotelo skoro sr-počiti! Premišljeval sem, ali ce bi se ne obrnil do njenega oce- e sem sovi postelji. Bolnik je ležal zelo slab v ovojih blazinah; njegov pogled pa je bil še poln ognja iu življenja. Podal mi je shujšano roko in rekel: "Ljubi moj medved, (ta»o me je klical zmerom, ko je bil dobre volje) vi ste mi enkrat rešiK življenje, drugič ste to vsaj pošteno poskusili. Zahvaljujem sv vam za vašo dobro vt)ljo. Prav za prav bi bil rajST umrl tam na Tui-lerijskih stopnicah, kakor pa da tukaj tedne in tedne trpim najhujše bolečine, nazadnje pa vseeno podležem ranam, ki so jih ti pobalinski narodni brambovci prizadeli meni, Meoboroženemu staremu mežu. Lepa junaštva so to! A kaj de? Za Boga in lilije! Dobil sem rane za svojega kralja, tedaj umrjeui v njegovi službo, kakor je umrla večina Valdoule-urjev. Jaz sem zadnji njih slavnega rodu." Skušal sem ga tolažiti. Zdravnik zelo upa, in gotovo bo ozdravel ter znova služil svojemu kralju. Zmajal je z glavo in rekel.: "Z menoj gre h koncu in jaz sem čisto zadovoljen., Z Bogom sem poravnal; upam, da me milostno vzprejme. S svetom, kakršen je zdaj , ne mai'ain imeti več opravila. Za Marto je preskrbljeno. Baron, Reding ji bo dober m >ž Ostane še Izabella. No, Marta mi je rekla, da se vidva ljubita, lie, ni treba zardevati! Dobro vem, da bi morali prav za prav vi snubiti, ne pa da oče ponujal roko svoje hčere. A časi so nenavadni. Da niste plemenitega rodu, hočete ugovarjati. Spoštujem ta vzrok, ki vam je branil, da bi prosih za Izabellino roko. Toda po treznem preudarku vam jo vseeno želim dati za ženo. Ne ugovarjajte; Če nočem jaz v oziru na srečo svoje hčere gledati na lake težave, je moja st\ar. Sicer pa dandanes nič ne gledajo na plemstvo, saj so «kI-pravili vse naslove in To- rej pridi, ljubi moj meda i. poljubi me, bodi mi dober sin'in osreči mojo drago Izabello! Oh! Kako me spet skeli bajonetova rana! Daj mi hitro kapljic in ne govori besedice, če ne'me umoriš." Dobri mož se je zvijal wl bolečin na svojem ležišču, in jaz nisem imel srca, da bi mu ugovarjal. Še danes sem prepričan, da bi bil umrl, če bi bil zavrnil njegovo ponudbo. In ali nisem bil srečen, da sem istega dne, ko mi je Verena dala slovo, dobil tako lepo, izobraženo, dobrosrčno bitje, kakor je bila Izabella Valdouleur. Vendar mi ui bilo dobro pri srcu. Čutil sem, da Izabelle bi mogel tako ljubiti, kakor sem ljubil Ve-renko. Mogel pa se mjo »pošto- Le spodoben in omikan narod more imeti svobodo in ž njo spojeno dobro vlado. Neomikan narod,1 čeprav bi izkrvavel s samimi revolucijami, ne doseže ven-ffaNe svobode in pravic, nego ga vselej hitro zopet osleparijo in potlačijo nazaj pod samovoljno vlado. Nravno pokvarjen narod, dasi omikan, si vendarle vselej i/plete sam s -svojo pokvarjenost nov bič absolutizma. Karel Havliček Borovsky (1851) Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaskta gospodinj am- slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvažki mlekar Tvrilta L BaehmaiUnkorp ZASTAVE, REGALXJE IN RAZNE DRUŠTVENI POTREB-dČINE. /F Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na najfetjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-59 Blue Island Ave., Chicago, DI. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popojno zadovoljnart glede cf.ie, točnosti in okusnega dela. Osobito^ara priporočamo zelo priprava« KUPUJTE VOJNO VABčEVAL- j ]< M^Mj/ta^ ^'SftSMS^tE gajniko za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da so ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila člauov po akladih, ali razredih. t7 Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! ^ OrOMBA: V naši tiskarni ae tiska "Glasilo K. 8. K. Jednotc". NE ZNAMKE! PRIPOROČILO CENJ. DRUŠTVOM K. S. K. J. -- >. < / Zadnji čas so se razne podpor- i ne organizacije in razna podporna društva oprijele lepe navade, da kupujejo in razvijajo ♦ SLUŽBENE ZASTAVE w (SERVICE FLAGS) svojim društvenim sobratom vojakom v počast in spomin. To je vsega posnemanja vredno; to znači tudi izraz patri jot izma in lojalnosti članstva do naše nove domovine. Podpisana največja slovanska tvrdka zastav in regalij v Chiea-gu izdeluje krasne Službene zastave v vseh velikostih, poaebnc pripravne za pbdp. društva, katere naj bi bile razobešene pri vsa-ki meaefal seji- Te Službene zastave izdelujem v primerni obliki, ali vsaki velikosti iz svile, volnenega bla-j ga, ali platna. Na vrhu zastave jc ; z zlatimi črkami udelano ime dru-š.va. zdolej pa poljubno število zvezd, ki znači jo člane vojake, j Celic .so jako zinernc iii nizke. Vprašajte xa «*ene> Društvo sv. j Štefana št. 1. si je omislilo pri j meni stično zastavo. Z velepoštovanjem K.Ml L BACH M AN. . r 2107 So. Hamlin Ave., CHICAGO, ILL. ^y 2107 S. Hamlin Ave., Chicago, HI. Telefon: Lawndale 441. TISKOVINE Posebne cene za slavna društva, cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike. 500 papirjev..........$2.00 500 kuvert............ 1.75 250 vel. kuvert........ 1.75 500 vstopnic.......... 1.50 Bolmike liste, nakaznice in pobotnice , po is t« tako nizki ceni. Pilite nam za ceno pradno naročite pravila in tiskovine kje drugje. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. SLUŽBO IŠČE pri kaki mali slovenski družini j priletna Slovenka, ki ima pri sebi, svojo 10 letno hčerko. Vpraš.ijte pri družini ^ ZLATOPKU, 1928 \V. 22ud Pla«'c, CHICAGO, ILL. ta. Toda temu se je upiral moj i ^ lahko h[ -Q nosil na rokah> ponos. Njenemu bratu pa tudi ni sem'hotel pisati. Zdelo se mi je, da je bilo neko njegovo pismo, ki ga je pisal sestri, krivo vsega ne-sporazumljenja. Ne, nisem se hotel udati! Ravni ko je divjal ta nemir v moji notranjosti, sem dobil od Marte Vadouleur listek, s katerim me jc vabila, naj pridem popoldne k njenemu očetu. Danes se poučiti nekoliko bolje ter želi govoriti z menoj o neki stvari, ki ga zelo skrbi. Marta je še pristavila, da upa, da še bodo želje njenega očeta u-jemale z mojimi ter bova Oba srečna, to pa da bo zelo pripomoglo, da njen oče ozdravi. Na noben na-čfit naj očetu ne ugovarjam. Jeza, h kateri je nagnjen od narave, bi mu gotovo zelo škodovala. — Kaj bi pač to utegnilo biti! Lomil sem si nad tem, ko sem se preoblačil, med potjo v Malteški hotel. V bolnikovi predsobi me je vs prejela Izabella. Zardela je, ko sem ji dal roko v pozdrav in v-prašala. če me ni sestrino pismo1 kaj osupnilo. Rekel sem, da je res notri mala uganka, na katero sem prav radoveden. V zadregi jn v-prašala, ali nisem morda že uganil za kaj gre, in zardela še bolj. In ko me .je pogledala na pol zaupljivo, na pol boječe, se mi je zazdelo v duši, kaka bo ta uganka. IVedno pa sem se mogel ustaviti pri tej misli, že so se odprla vrata bolnikove sobe in Marta mi je pomignila, naj vstopim. Treiio- razumevala bi se in ljubila t>i se vedno bolj, več pa ni bilo treba za srečen zaikon. In pred seboj seu; imel še smrtno bolnega očeta, kateremu bi zadal smrtni udarec, če bi se branil. Ko si je Valdouleur toliko opomogel od svojega napada, da me je lahko poslušal, sem rekel, da morem ponuditi njegovi hčeri le skromno življenje, in sam ve, ka -ko je vse to nestalno v sedanjih razmerah. Tu me je ustavil in rekel: "Moja otroka nista uboga. Vi ste menili, da *so dragocenosti, ki ste jih rešili pri požaru gradu, in ki jih je Marta zastavila pri zlatarju za 50.000 liver, da je to vse nujno premoženje. Pustil sem vas v tej veri. Po moji smrti boste videli, da zapuščam desetkrat, dvajsetkrat toliko v bančnih papirjih, ki so popolnoma varno naloženi. Nalašč sem bil to zamolčal, ker nisem hotel prodati svojih hčera ljudem, ki ljubezen hlinijo, a snubijo le mošnjiček. No, na tebe in Redinga se zanesem. Da bi bil vsaj vitez! A nič ne de; četudi nisi plemič po krvi, vendar si plemič po srcu. Tako. Zdaj pa hočemo praznovati zaroko. Pokliči otroka!" Marta iu Izabella sta prišli. Oče je del Izabellino roko v mojo in naju je blagoslovil. Midva sva poljubila njega, potem pa drug drugega in Izabella je točila solze pri tej žalostni zaroki ob postelji težko bainega očeta. Tudi Martine o-či so bile mokre in jaz sem bil tako razburjen od nasprotujočih si JAKOB STAUDOHAR 9520 Avenue L, "I ■ . '* South Chicago, HI. I Telefon: So. Chicago 1236. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Prodajam in razvaiam premog in drva, selim pohištvo in opravljam ekspresne posle. Svoji k aro jim 1 X-X^X-X-xk-JK-X^X-X-X-X^-:- NA PRODAJ imam tri farme na Willard, Wis. prav blizo postaje, ali železnice. Pišite za pojasnilo na Joseph Peko)j, Box 12 Willard, Wis. (Clark County) {Adv. No. 35, 36, 37) Sevcrova zdravila vzclr/njejo zdravje v družinah. Slabotni ljudje potrebujejo večkrat kako krepčilo, prodno se jih ne prime bolezen za trdno in predno še ni prepozno. Vi potrebujete torej toniko, ki bo utrdila ves vaš telesni sestav. Ne odlašajte torej. Nikdar vam ne bo žal, ako poskusite Severa's Balsam of Life (Severov Življenski balzam). To zdravilo je znano, kot izboma toni-ka in pravo zdravilo v slučaju če ste zabasani, če ne morete preba-' vljati, če vas tare mrzlica, če ste v obče slabotni ali Če imata neprilike na jetrih. Mi priporočamo to zdravilo vsem, osobito postaranim in slabotnim osebam. Poskusite ga. Cena 85 centov v vseh lekarnah. ^t ■ ^m Nw « " "Ift — '11*1 Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila nepefino rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega varo-ka. ker raupnoet izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemaleev. Malo povišanj« cen jo sodanja gptreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo ae dolgo eoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je »podbil še zadnji steber in morali m».o cene nekolik«? povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane, stvar več, ni bilo mogoče draginji v okoin priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino ~ torej ima tako zaupanje in vspeh med svetnm, ker učini, da bol zgubi uvoje staliSče. Izmed veeh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želt