List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat lj v, za dvakrat 26 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase
primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Sovražniki ljudstva.
Sovražniki ljudstva delujejo v zadnjem času na to, kako bi uničili moč krščanskega ljudstva, da bi potem ž njim toliko lažje gospodarili. Svobodomiselno židovstvo in njegove tajne framasonske družbe so dokazale, kako nesrečno delujejo v vsem našem gospodarskem in duševnem življenju.
Zdaj so izmislili ti zarotniki nov napad. Sovražniki, ki se imenujejo „reformatorji (spreminje-valci) zakona", hočejo 1. da se sme katoliški zakon razvezati vsak čas in da vsak zakonski sme zapustiti drugega in poročiti se potem na novo, 2. da bo vsak čas mogoč zakon med Židi in kristjani, dočim se sedanja postava protivi takemu zakonu.
Kake posledice bi nastale, ko bi sovražniki dosegli svoj cilj ? Lahkomiselnih porok bi bilo vsak dan več, ker nič ne bi oviralo zakonskih, raziti se po osmih dnevih. Otroci bodo izročeni pri takem spreminjanju zakonov najbolj nestalni usodi, prišli bodo v tuje roke, na občine, v rejo itd,; kolikor več dece pride skupaj iz raznih zakonov, toliko slabša bo njih vzgoja. Bolj pogosto kakor sedaj bo en zakonski zapustil drugega, da more skleniti novo navidezno bolj ugodno poroko; posebno bodo trpele pri tem nesrečne zapuščene žene, ki bodo tolikokrat prevarjene. Starejša žena se ne bo mogla zanašati na varstvo postave in s tem bo pahnjena v bridko nesrečo. V vseh deželah, v katerih so bile uvedene take postave, kakoršnih si želijo „reformatorji zakona", pokazale so se kmalu te nesrečne posledice: število uničenih družin je postajalo vedno večje, vzgoja otrok se je zelo poslabšala v neštetih
LISTEK.
Za križ in svobodo zlato!
Balkanska povest. Spisal I. V. Starogorski.
(Da«e.)
„Kako se zoveš ?" „Glišo!"
Osvinbeg ga ostro pogleda in nekoliko pomolči.
„Ti ves toraj, kako bi zajeli ničvredno svojat?*
„Vem, mogočni beg! In če hočeš, te popeljem v tisto gnezdo tako skrivno, da ne vzleti noben jastreb".
„Ali ti je verjeti, gjaur? Vam ni veliko verovati!"
„Ako hočeš, effendi", odvrne drzno Gliša. „Zakaj bi pa hodil sem, če bi lagal?!"
„Če je resnica, kar praviš, služiš Alahu in on ti brez dvombe podeli, da bos gledal velikega preroka. Pa tudi jaz te obdarim! Ni, tu imaš za sedaj!"
Glišo spravi vrženo mošnjo in odide.
Osvinbeg da poklicati Holubana. Ako je bil vesel in svest, da se mu spolni, kar želi, je rad govoril z njim in mu razodeval načrte Holubanu pove, kar je sklenil.
„Nad SJavišo?! — Da nam osmcdi glave ali pa nas natakne na kolce!"
„Brezdvojbno, ako bi šli, kakor slepe miši. Ali on je v naših rokah! Dobil sem človeka, ki ve skrivno pot do gnezda!"
družinah na škodo države in skupnosa, ker stariši so se poročali 4, 5, da tadi 10krat.
Res je, ta ali oni mož, ta ali ona žena trpi vsled sedanje postave, ki brani skleniti nov zakon katoliških zakonskih, dokler živi drugi del, ko je doti ni zakon nesrečen. Take pomilnjemo. Nespametno pa bi bilo, opustiti zavoljo posameznih slučajev bolj važno splošno dobro.
Razsodni ljudje tudi onih držav in verskih izpjvedanj, ki dovoljujejo razvezljivost zakona, so se vedno izrekli proti takim postavam, kakoršne hočejo takozvani „reformatorji zakona". Tako je rekel veliki angleški liberalni državnik Gladstone. ki ni bil katoličan: „Ločitev zakona in dovoljenje nove poroke uničuje popolnoma družino". — Predsednik severoameriške republike, Theodor Roosevelt, protestant, sodil je po posledicah tolikih ločitev v Ameriki: „Če se sme zakon lahko ločiti, je to poguba naroda, prekletstvo družbe, nevarnost družine, vir nesreče za poročene in nagib k nevarnosti — strašno za možke, še bolj strašno za žene". Na sličen način se je izrazil pra^oslovec Savigny, tudi protestant, in mnogi drugi učenjaki in prijatelji ljudstva. Ti dalekovidni možje, kojih važnost budo priznali pač tudi takozvani „reformatorji zakona", so ožigosali razvezljivost zakona kot veliko škodo družine in dali s tem našim zakonskim postavam najbolje spričevalo. In mi naj bi bili tako nespametni ter spremenili dobre postave s slabimi?
Ali se moremo odreči — dokler smo kristjani — besed Jezusa Kristusa, ki uči: „Kdorkoli odpusti svojo ženo in vzame drugo, ta stori na njej pre-šestvo". (Mark 10, 11.) Ali se moremo odreči naukov apostola narodov: „Poročenim pa zapovedam ne jaz,
Holubanu šine misel v glavo. Kaj, ko bi se sedaj polastil Kosenke. Razmišljal je že, kako bi se je polastil.
„Effendi, nekaj bi prosil tvoj hlapec", se prikloni pred njim.
„Govori, poslušam te!"
„Daj mi nekaj ljudi! Združim se potem tako s teboj!"
„Čemu jih rabiš?" poizveduje radovedno beg.
Holubana je jezilo to vprašanje. Ker ga je pa Osvinbeg radovedno gledal, reče:
„Imam hurisko, pa mi jo hoče požreti volk. Da bi ga raje mati ne rodila!"
„In ti bi jo rad odnesel?! — Je lepa?" Sili Osvinbeg in oči se mu zasvetijo.
„Za tvojega psa, effendi, je lepa! Za te pa ni velike vrednosti. Ti si poiščeš še lepših."
„Nil, nii," zamomlja beg. Dopadlo se mu je Holubanovo govorjenje. „Pa vzemi, kolikor jih rabiš za svojo golobico!
„Na ženske ni treba cele tolpe! Le par mož, da lažje pobegnem, če bi me zasledovali vstaši."
„Da se ti ne ugodit kakor Ozrinbegu!" je za-klical Osvinbeg.
Holuban je odšel še tisto popoldan, da ugrabi s silo in s silo prisili srce devojke do ljubezni.
V Rudskih planinah, v onem nepristopnem zavetišču beguncem in trdnjavi vstašev, je mislil Glišo, izdajica, pogasiti svoje maščevalne strasti v krvi nesrečnikov, ki že itak niso imeli druzega, kakor nebo nad seboj in golo življenje, Selce je vasica, oddaljena kake tri ure od mesta Tetovo Tu bi moral počakati Holuban Osvinbega. Begu se
temveč Gospod, da se žena ne loči od moža; če se je ločila, naj postane neporočena ali pa naj se pomiri z možem" (1 Kor 7, 10, 11) in zopet: „Žena, ki stoji pod možem, je vezana na postavo, dokler živi mož; če pa mož umre, je prosta od postave moža, tako da ni prešestnica, če se pridruži drugemu možu". (Rimlj. 7, 2 itd.)
Iz teh jasnih besed je razvidni», da je razvezljivost zakona proti krščanskim naukom, in da niti cerkvena oblast ne more razvezati pravno obstoječega zakona, kakor ga tudi dejanski ni nikoli razvezala.
Katoličani! Branite se proti temu napadu, ki je velika nevarnost za svetišče naše hiše, za nravno in narodno moč nagega ljudstva. Stopite torej v pogovor z onimi poslanci, ki niso postali že sužnji sovražnikov naroda in zahtevajte od njih na političnih zborovanjih, v javnih pismih in zasebno, naj skrbijo za p( stavno varstvo katoliškega zak< na. Delujte povsod in pojasnite napad, s katerim se proti krščanskem ljudstvu bojuje.
Proč z „reformerijo zakona", ki ni nič drugega, kakor kruta postava svetih družiuskih vez. Nan d hoče nerazvezljivi z?kon, varstvo družin, mladostne vzgoje in nravne moči!
Politični ogled.
Državni zbor. Vladni predlog o zavarovanju zasebnih uradnikov se je sprejel. Pri razpravi o vladnem predlogu, da se pri prodaji hmela označi kraj pridelovanja, je govoril slovenski poslan c Berks proti predlogu, ker bo s tem samo žatskemu (češkemu) hmelju poskočila cena, drugim hmeljem pa, ki še nimajo tako slovitega imena, pa bo cena padla. Vkljub temu se je sprejel vladni predlog Vsenemci so vložili predlog zaradi slovenske slavnosti
ni mudilo in odrinul je še le drugi dan zvečer, odkar je odšel Holuban. Sicer je čez Rečico in Saleš bližje v Rudoke planine, vendar je Osvinbeg napravil ta ovinek, da se hitreje snide s Holubanom. Pa tudi sedaj je hodil počasi in napadal druge vasi. Radoveden je bil, kakšno hurisko je našel njegov služabnik. Ako je lepa, mu je ne da. Hlapcem se ne spodobi imeti lepših ženk, kakor gospodu.
Vrh tega se je polaščsl čuden nemir Osvinbega. Pred oči mu je silila podoba Ozrinbega, nad katerim se je znosila roka vstašev. Ali je slutil kaj slabega, ali je trepetal pri spominu na groznega Slavišo? Nikdo še ni vgnal tega človeka! Vse je stri, ali pa zginil sredi čet, da nikdo ni vedel kako in kam. Mnogi so pravili, da je neranljiv, da se lahko napravi nevidnega. Celo, da ga sam Alah čuva, dasi niso mogli umeti, kako se naj potegne Alah za nevernega gjaura, ki mori njegove častilce. Kaj, ko bi bil ta pohod zadnji za bega? Ta misel ga je vznemirjala. Po drugi strani mu je pa samo-ljubje zapeljivo šepetalo in mn obljubljevalo zlate čase in sedež paše. — „In če ga vjameš, postaneš nesmrten!" mu je šepetalo.
Bližali so se proti Selcem. Zamudili so se za pol dneva. Holuban bo že čakal nestrpno . ..
V tem pribiti nekdo od prednje straže, preplašen in znojen.
„Alah, kaj je?" ga sprejme beg z namršenimi obrvi.
„Vse je mrtvo, jasnost," de stražnik.
„Kdo?"
„Ljudje, katere si dal Holubanu! Vsi leže steguj eni po tleh in kri se je že sesedla!"
na Dunaja v čast Stritarju. Za Slovence so se potegnili minister notranjih zadev ter poslanca dr. Ferjančič in dr. Ploj. Kakor se sliši, bodo zadeli sedaj Vsenemci z obstrukcijo, da preprečijo volilno preosnovo.
Trgovinske pogodbe. Našemu državnemu zboru se bodo predložile v kratkem nove trgovinske pogodbe, namreč z Rusijo, Italijo in Belgijo. Kako se mislijo v njih varovati kmečke koristi, pač ne yemo, to bi morali volilcem odkriti naši državni poslane'. Tudi s Švico se sklepa trgovinska pogodba, ki bo posebno važna za nase živinorejce.
Nižjeavstrijski kmetje se organizirajo. Krščanskosocialni voditelji so sklenili, dati nižje-avstrijskim kmetom enotoo organizacijo, ker je kmetijstvo izpostavljeno vedno večjim nevarnostim in ker že po no\i volilni pravici nastane nevarnost, da kmalu preplavijo tovarniške delavske množice kmeta. Organizacija bo nosi'a ime Nižjeavstrijska kmečka zveza. Po pravilih je namen zveze: 1. Položaj kmečkega stanu p> vzdigniti v političnem, pravnem in gospodarskem oziru in ga okrepiti ter odstraniti vse kmečkemu stanu in njegovi stalnosti preteče nevarnosti. 2. Gojiti kmečko stanovsko zavest, ljubezni do domače grude in dobre kmečke navade in jih pospeševati. 3. Buditi čustvo skupnosti med kmeti in kmete prepričati, kako potrebno je, da stoje vsi za enega in eden za vse. 4. Krščansko življenje in mišljenje ohraniti. 5. Preseljevanju iz dežele v mesta se ustavljati. Ta smoter se naj podpira z vgemi sredstvi. Jako koristno bo društvo tudi, ker bo dajalo brezplačno pojasnila v vseh pravnih, vojaških, gospodarskih in enakih potrebah, svetovalo pri prošnjah in vlogah, posredovalo v kreditnih zadevah, delalo preti pomanjkanju delavskih moči, omejevalo tožbe pred sodiščem, in nastavljalo ter podpiralo sposobne kandidate za politične zastope.
Poprava zemljiščne knjige. V nižjeavstrijski dežebi hiši bo pse ovanje o popravi zemljiščne knjige. Na dnevnem redu je : notranja ureditev in voditev zemljiščne knjige; zahteva po državnem nadzorniku zemljiščne knjige; soglasje zemljiščne knjige in katastra, nova omejitev posestev in pomno-žitev z mljemerskih okr žij. Posebno hudo se občuti (iandanes nesoglasje med zemljiščno knjigo in med katastrom. Pri nas Slovencih se noben človek ne briga za take reči, ker je kmečka misel premalo ukoreninjena med kmeti samimi. Za to pa se tudi lahko vzdržijo listi kakor je „Štajerc", ki med kmeti dela le prepir in razpor!
Nekaj o pitni vodi.
Predaval prof. dr. Leopold Poljanec.
(Konec).
Dobra pitna voda mora biti trda. Trda voda ima apnenca. Apnenec serazstopiv vodi le, če je v njej tudi nekoliko ogljikovega dvokisa. Vse to poveš lahko tudi takole: „Dobra pitna voda ima ogljikovega dvokisa, ki te
„In Holuban, kje je on?u
„Na kolcu nataknjen! Vrani in jastrebi kljujejo njegovo glavo."
Osvinbeg je zbesnel. O^i so se mu krvavo zasukale.
„Kdo je storil to?!" je prihruloiz bega s celo vrsto kletvic.
Domislil se je, po koga je šel Holuban. Gotovo so ga dobili vstaši, mu odvzeli plen, njega pa za kazen nataknili na kol.
Dospel je do mrtvaškega prostora. Vonjalo je po strdeni krvi in po truplih. Grozno so bili razmesarjeni njegovi ljudje. Celi kupi so ležali na tleh, tu z ra7,b.timi glavami, tam trupla brez glav. Jastrebi so že nekaterim odprli trebuhe, volkovi in druga zverjad je imela tu svoje goste. Videli so se zobovi zverine, napol obgrizena trupla, tam samo ostanek kosti. Na vzvišenem mestu na skali je pa bil kolec z izdajalcem svojih bratov, svoje zemlje. Črn je bil v obrazu. Oči in meča so mu iztrgali jastrebi.
„To je delo groznega Slaviše," je šepnil marsikateri Turek in čntil, da mu leze mraz po udih. „Edini prerok ve, ali njih tudi ne čaka kaj takega."
Osvinbega je ta pogled pobesnil. Penil se je od srda. Vendar mu je strah stiskal srce ob pogledu na delo, katero so storili vstaši. V prvi jezi je hotel takoj odrinuti dalje v gore, da porazi te pse, a pozneje si je premislil. Nastanil se je v Selcih, katere so ostavili prebivalci. Holuban^ so zmogli, ker je imel malo ljudi, njemu pa ne bodo kos. Vrh tega se mu je pridružila še tu pa tam kaka četa divjakov, ki je ropala po okraju brez njegove vednosti.	(Dalje prih).
poživi in pokrepča; radi njega pa ima tudi apnenca in radi apnenca ti ne izluži želodca in črev kakor prekapana voda iz lekarne."
Ko padata dež in sneg iz oblakov na zemljo, ne sprejmeta ogljikovega dvokisa mtd potom, zato sta dežnica in snežnica mehki vodi. Vendar še vedno ne ves, zakaj ste jezerska in rečna voda mehki vodi?
Preskusi tudi to! V kozarec nalij sodavice ter jo pusti stati na prostem zraku! Ogljikov dvokis uhaja v mehurčkih, sodavica ni več sveža in okrep-čalna, temveč plehka, iz nje je nastala mehka voda. Tudi trda studenfnica zgubi ogljikov dvokis, če teče delj časa na zraku; zato potoki nimajo več ogljikovega dvokisa, ravno tako tudi ne reke in jezera.
Sicer se pa lahko prepričaš na lastne oči, katera voda ima ogljikovega dvokisa, katera ga nina
V	tej steklenici je apnena voda; dobiš jo, ako ugasiš v navadni vodi živega apna ter počakaš, da se apnena voda očisti.
Apnene vode prilij sodavici, ki ima mnogo ogljikovega dvokisa, v steklenici nastane bel talog. Tudi mariborska voda se pobeli nekoliko, ako jej priliješ apnene vode; ima torej tudi ogljikovega dvokisa Prilij pa apnene vode prekapani vodi ali dravini vodi, mešanica ostane čista. Ogljikov dvokis spoznaš v vodi z apneno vodo, kjer ga je kaj, tam se pokaže bel talog; kjer ga ni, tam ostane voda čista.
Trda voda, kakor veš, je tista voda, ki ima apnenca, apnenec pa lahko raztopi, ker ima tudi ogljikovega dvokisa. Potoki in reke zgubijo med tekom na zraku ogljikov dvokis, ki so ga še imeli pri studencu, zategadelj zgubijo tudi ves apnenec, in postanejo mehki.
Tudi to lahko pokažeš! V stekleničici je še od prejšnjega poskusa trda voda, ki si jo dobil iz sodavice in apnenega praška. Pusti jo stati par dnij, ogljikov dvokis uide kakor pene na pivu, na dnu pa najdeš zopet bel prašek. Tukaj pa ni časa, da bi čakal par dnij; podkuri ogljikovemu dvokisu, da uide hitrejše. Res, pokazal se je zopet bel talog, apnenec, ki se seseda na dnu; ostala voda je postala mehka. Na sličen način kakor pri tem poskusu se seseda tudi kotlevec v parnih kotlih iz vrele vode.
Dobra pitna voda naj bo trda, ne sme pa biti pretrda, drugače je zdravju škodljiva. Taki trdo-v. dni studenci sj v mariborski okolici pri Kamnici, kjer prmejo ca dan prav ob Dravi in okamenijo z apnencem mahove, ki rastejo tam. Preveč trda voda pride namreč iz želodca in črev v kri, srčne žile odvodnice, ki spravljajo kri od srca v telo, nimajo v svoji krvi skoro nič ogljikovega dvokisa.
V	njih se seseda torej apnenec iz pretrde vode, žile okamenijo s časim. Ker pa niso več prožne vsled okamsnjenja, počijo pri prehudem duševnem ali telesnem delu; ljudje pravijo: „zadela ga je srčna kap".
Najboljša pitna voda je t>sta, ki ima precej ogljikovega dvokisa, apnenca pa le toliko, da prideta 2 dela apnenca na 10.000 delov vode. Na deželi imajo studenci sicer trdo vodo, vendar so škodljivi zdravju, ker imajo tudi žveplo in smrdijo po gnilih jajcih. Tako vodo imenuješ žveplenasto vodo. Žveplo spoznaš v njej že po smrdljivem duhu. Nekatere sla t'ne imajo v sebi žveplo v drugi obliki in nič ne smrdijo. V njih najdeš vsako mrvico žvepla, ako priliješ nitroprusidnatrija, raztopljenega v čisti vodi; taka voda se obarva krasno vijoličasto.
Studenci, ki smrdijo po gailih jajcih, so zdravilni za marsikatere bolezni; take kopeli so n. pr. v Varaždinu, v Krapini in v hrvaških toplicah. Za žejo pa njihova voda ni, ker škoduje želodcu.
Še nevarnejši so vodnjaki, ki so blizu stranišč, greznic in gnojišč. Gnojnica se cedi v zemljo, pride do studenca ter se primeša tu pitni vodi. Z gnojnico onečiščeno pitno vodo spoznaš že po barvi, ni namreč čista, marveč nekoliko rumenkasti ali rjavkasta. Najmanje množine gnojnice pokažeš v pitni vodi na dva načina: z raztopino srebrnega nitrata in z Neslerjevo raztopino. Vsaka scalnica in gnojnica sta slani, to pokažeš s srebrnim nitratom; le par kapljic te raztopine prilij onesnaženi vodi, pa pokaže gost, bel talog. V gnojnici je še druga snov, amonijak, ki te zbode v nos posebno ob južnem vremenu, ako stopiš na stranišče. Amonijak najdeš v nečisti vodi z Neslerjevo razstopino; par kapljic obarva vodo rdečerjavo. Take vode se boj in ogiblji, zakaj škoduje ljudem in živini.
Nekateri studenci imajo mnogo železa, želez-nate vode. Železnate vrelce spoznaš po rjavi in rdeči mrenici, ki pokriva površje. Prav majhne množine železa dokažeš v vodi s ferociankalijem; par kapljic te raztopine poda železnati vodi krasno modro barvo.
Slabo se godi Poljancem na Piujskem polju Od Pohorja teče sicer dovolj studencev in potokov na polje, toda tu usahnejo rekše se zgubijo v produ n tečejo pod zemljo proti Dravi. Kmetje imajo tukaj kapnice, dižnic.) napeljejo od kapa v pripravljeno jamo. Voda je mehka in plehka, po letu se pa se naredijo v njej milijoni majhnih živalic, da je voda kar živa in začne gniti. Studenci bi se dali izkopati na polju, samo globoki bi morali biti, tudi bi se posrečili samo tam, kjer je kak podzemeljski vodenik. Saj mariborsko vodo tudi Črpajo iz podzemeljskega potoka na Teznu.
Najslabše so mlake, posebno ob cestah, v njih se nabira s ceste blato in vsa nesnaga. In sto vodo napajajo naši kmetje dostikrat živino, češ za živino je že dobra. Potem 8e pa čudijo, da je živina mršava in suha, da naenkrat zboli in pogine. Pomisliti morajo, da so v slabi vodi dostikrat kali nalezljivih boleznij, ki so nevarne ravnotako ljudem kakor živini. Kjer imajo slabo pitno vodo, tam razsaja med ljudmi legar ali vročinska bolezen, med živino pa vranični prisad, ki pokonča toliko živine
Pri nas na deželi še pač gledajo vse premalo na dobro pitno vodo; studenec je pri hiši zraven hlevov, zraven gaojišča, ali blizu smrdljivega potoka. To mora postati drugače! Ljudstvo bo zdravo, a živina tudi, ako se bodo držali ljudje starega grškega reka: „Voda je najboljša stvar."
Razne novice.
*	Odbor katol. tiskovnega društva v Mariboru naznanja: Veselo znamenje je, da se oglašajo vedno novi člani k društvu. Ako bi pa kateri izmed njih po pomoti doslej še ne bil dobil umetniško izvršene društvene sprejem niče, naj javi to odboru, da se mu dopošlje. Novi udje se vedno sprejemajo.
*	Osebne vesti. Okrajni komisar Rudolf Rennelt je prestavljen iz Celja v Ljutomer, kon-ceptni praktikant pri namestnistvu v Gradcu dr. Pavel Terglav pa v Celje. Okrajnemu glavarstvu mariborskemu sta prideljena namestniški koncepist dr. Pavel H o h 1 in namestniški konceptni praktikant Jožef Fasching.
*	Dubovske vesti. Prestavljena sta č. gg. kaplana: Anton Berk iz Rajhenburga v Trbovlje in Jožef Tratnik iz Trbovelj v Rajhenburg. — Duhovščina nekaterih dekanij je že odposlala dobro utemeljene ugovore proti n< katerim točkam šolskega in učnega reda. — Nas rojak preč. gosp. Jožef K o-v a č i č, čast kanonik in mestni župnik v Feldbachu, praznuje dne 19. t. m. svojo 80 letnico.
*	Iz finančne službe. Finančni svetnik Frid. Mikula je prestavljen iz Gradca v Maribor, finančni tajnik dr. Seb. Studler iz Bruka v Maribor in finančni svetnik Gotfrid Stetinger iz Maribora v Gradec.
*	Iz šole. Nadučitelj g. Jožef Šeligo pri St. Jederti nad Laškim je stopil v pokoj. Nastavljeni so: za nadučitelja v Kozjem g. Anton Hohnj ec iz Hrastnika, za učitelja v nemški šoli v Brežicah g. Jožef Rentmeister iz Judenburga, za učitelja na Bizeljskem g. Rudolf Arnšek iz Globokega, za učiteljico v Kostrivnici gdč. Olga Franc iz Pre-vorja.
*	Potovalna knjižnica je v preteklem mesecu januarju precej narastla in sicer so poslali darila sledeči gg.: Nekdo iz Dekan v Istriji 1 knjigo, kaplan J. Baloh, dva izvoda svojih „črtic", prof. veronauka dr. Jerovšek 37 knjig, c. kr. kmetijska družba na Kranjskem 25 gosp* darskih knjig, F. Ks. Meško pisatelj in župnik pri Sv. Danijelu na Koroškem 3 knjige, mariborski bogoslovci (drugič) 9 knjig in 12 izvodov Kosarjevega „Slomšeka", dr. J. Kac, zdravnik v Mariboru 21 knjig, A. Beg, urednik v Ljubljani 47 knjig, med temi tudi dva izvoda knjižice „Slov.-nemška meja na Štajerskem", Aug. Slegenšek, prof. bogoslovja, 16 knjig (drugič). „Slovenska dijaška Zveza" v Ljubljani 227 knjig (Hvala lepa, to je izdaten naroden dar!) F. Koser, poštar in posestnik v Juršincih (Sv. Lovrenc v Slov. gor.) 27 knjig, g. Vid Janžekovič, kaplan pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 97 knjig, „Slovenska Matica" v Ljubljani 53 knjig; toraj šteje potovalna knjižnica že 881 knjig in brošur. Edine denarne prispevke sta do zdaj darovala gg. kaplana Vid Janžekovič in Frančišek Hauptmann v Kamci pri Mariboru, vsak po 1 krono. Hvala in Bog plati vsem darovalcem! Živeli nasledniki 11 Sklenilo se je ustanavljati in podpirati šolske knjižnice v obmejnih krajih, kakor priporoča celjska „Domovina" in več gg. kate-hetov se je že oglasilo za knjige. Toraj prosim tudi
za mladinske liste in knjige. V kratkem se bodo razposlale tudi nabiralne pole. Vse pošiljatve se naj naslavljajo: Jožei Krajnc, kaplan, Sv. Peter niže Maribora (Štajersko). Slavna uredništva prosimo, da to zahvalo in objavo iz „Slov. Gospod." ponatisnejo. — V zadnjem času so nam došla še sledeča darila: Denarne prispevke so darovali za potovalno knjižnico gg.: Anton Kocuvan, župnik v Lem-bahu 2 K, Frančišek Moravec, dekan in kanonik 3 K, dr. Somrek 1 K, Alojz Haubenreich, duh. svet, 1 K, Frančišek Simonič, vikar 2 K, Frančišek Bohak
1	K, Ivan Markovšek, katehet 1 K, Alojz Čižek, veroučitelj 1 K, Jakob Tujek, duh. prof. v kadetnici v Mariboru 1 K, Frančišek Muršič, župnik v Framu
2	K, dr. Ivan Mlakar, kanonik 2 K, M Matek, kanonik 2 K, Frančišek Spindler, rač. revident 1 K, Fr. Trop, katehet 1 K, neimenovan-20 v. Bog plati!
*	Pozor, slovenski fantje! Sedaj je prišel čas, ko se delijo naborni listeki. Predragi slovenski fantje, da se ne bi kateri zmotil in bi sprejel nemški pozivni liBtek! Tudi meni se je že ponujal, toda ga nisem sprejel, ker je bil nemški. Glejte, državna postava se glasi: „Vsi narodi v državi so jednako pravni 1" Zakaj bi pa ta postava nam Slovencem ne veljala? Mi, zavedni slovenski mladeniči, zahtevamo svoje pravice. Kdor ima le količkaj narodnega ponosa, ta ne bo sprejel nemškega pozivnega lista.
*	„Spomini." Tako je naslov knjige, katero je spisal dr. Jos. Vošnjak in jo je izdala Slov. Matica. Našim bralnim društvom bode dobro došla, da se mlajši udje vsaj nekoliko spoznajo z zgodovino zadnjega polstoletja.
*	Pozor pred agenti! Ogrski agenti za kose, pred katerimi smo že lani svarili, še vedno hodijo po Štajerskem. Mi zopet opozarjamo ljudi, naj ne gredo tem ljudem na linoance, ker so kose za nič.
*	Nemška podivjanost. Dne 10. t. m. so priredili dunajski Slovenci na čast slovenskemu pesniku in pisatelju Josipu Stritarju veselico. Da si drznejo Slovenci prirediti v nemškem Dunaju veselico, to je grozno razkačilo vsenemce. Sklenili so, to slavijo preprečiti. Njihovi listi so agitirali, naj pridejo somišljeniki s palicami oboroženi v „Kursalon", kjer se je vršila slavnost. Na zahtevanje poslanca dr. Ploja je pol'cija stražila celo poslopje. Ker vsled tega nemški dijaki niso mogli v poslopje, napadali so zunaj na cesti Slovence, ko so prihajali v vozovih. Tolkli so s palicami po njih in pljuvali na gospe in gospodične. Moral je priti še en oddelek policije, ki je zabranil nadaljne surovosti. Sedaj so se ti nemški neolikanci obrnili proti policiji, ki je začela te suroveže zapirati. Zaprli so 22 najhujših razgrajačev. Slovenci so bili potem p >d varstvom policije nemoteni, samo zunaj so še dolgo v noč kolovratile nekatere nemške barabe okoli biše in tulile: Heil, die Wacht am Rhein, in Abzug Windiscbe.
*	Vinski semenj v Krškem. Letošnji spo-mladni vinski semenj v Krškem se priredi v sredo pred sv. Jožefom, to je 14. marca. Kar je sedaj še vina v tem okraju na razpolago, je večinoma že pretočeno, vsled tega tudi ni čisto v okusu. Ker bodo cene vinu pozneje, vsled dosedanje razprodaje, znatno poskočile, bi bilo želeti, da se gg. gostilničarji in vinotržci ob tej ugodni priliki z dovoljno množino pristne dolenjske kapljice preskrbe, da jim ne bo treba pozneje segati po tujih godlab.
*	Kat. izobraževalno društvo „Straža" • na Dunaju. Dne 11. t. m. imelo je slov. katoliško izobraževalno društvo „Straža" na Dunaju v lepih prostorih Narodnega doma svoj zabavni večer. Privlačna moč je bila posebno igra „Divji lovec". Igra je že sama na sebi krasna in igralci so jo pred stavljali vrlo dobro. Vsem igralcem torej srčna hvala za njih vel'ko požrtvovalnost. Kaj lepo kratkočasili so nas tudi gg slov. tamburaši. Bedi i Vam srčna zahvala. Želeti bi bilo, da nam v prihodnjič društvo priredi zopet kaj enakega. Zatoraj naprej, zavedni dunajski Slovenci!
Mariborski okraj.
m Poučna predavanja za kmete in delavce v Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m. bo v pritličnih prostorih bralnega društva Maribor v Narodnem domu predaval g. dr. D i m n i k o motenju posestva in g. Robič ml. iz Lembaha o svojih gospodarskih skušnjah po tujih deželah. Vstop je vsakemu prost. Začetek ob pol 10. uri predpoldan.
m Poljudna predavanja za kmete in delavce v Mariboru. Za ta predavanje, ki se vršijo vsako nedeljo dopoldne v društvenih prostorih bralnega in pevskega društva Maribor, se kaže vse premalo zanimanja. V nedeljo, dne 11. t. m je bilo jako malo poslušalcev. Slabega obiska je bržkone kriv hud sneg. Predaval je notarski koncipijent
g. Marin če k o oporoki. Predavatelj je razložil kakšna m^ra biti oporoka, da je veljavna. Med našimi ljudmi 83 mnogokrat vsled nepravilne sestave oporoke vne med dediči pravda, ki ne samo požre mnogo denarja, ampak tudi neti sovražtvo in prepire. Zato je zelo koristno, da se ljudstvo o tem pouči. Potovalni učitelj g. Goričan je predaval o razlogih zakaj propada kmečki stan. In sicer je bilo to nadaljevanje prvega predavanja, pri katerem je razložil notranje vzroke. Tokrat je navedel zunanje vzroke, in sicer: brezbrižnost za javne naredbe, n. pr. volitve, težki davki, kreditne razmere, kredit na zeml jišče, pomanjkanje knjigovodstva na kmetih, premalo združevanja in medsebojne ljubezni. Govornik je z njemu lastno poljudno besedo razložil te vzroke. — Pričakujemo, da bo prihodnjič več občinstva, kajti predavanja niso samo koristna ampak tudi zanimiva.
m Maribor. Znani Francelj Girstmayer agitira sedaj po mestu za nov mostni načrt. On bi rad imel most v nadaljevanjn Ključavničarske ulice. V tem slučaju bi most na desnem bregu prišel naravnost v Tržaško cesto. Girstmayer dokazuje, da bi ta most najmanje stal, kar je lahko verjetno, ker bi ne bilo treba toliko hiš odkupiti. Sedaj imamo v Mariboru za most tri stranke: ena ga hoče imeti v nadaljevanju Gosposke ulice, druga v nadaljevanju Vitrinjske ulice in sedaj je še prišel Girstmayer s svojim noum načrtom. Vlada bo odredila novo komisijo, ki se naj prepriča na licu mesta, kje je boljši prostor. — Na koroškem kolodvoru se je ponesrečil dne 10. t. m. delavec Št. P ez d i če k. Padel je pri zlaganju premoga raz lore in samokolnica, polna premoga, na njega. Na glavi ima težko rano in tudi v križu se je precej poškodoval. —" V soboto, dne 10. t. m. bo zasačali na trgu 52 letnega Maitina Auer iz Rač, da je prodajal smrdljive in nekoliko gnjile konjske klobase. — V delavnici mizarskega mojstra Viher j a so se vžgali dne 11. t. m. ob 9. dopoldne blizu peči ležeči oblanei. Požarni brambi se je posrečilo rešiti pohištvo in les ter uga-siti ogenj. Zato škoda ni velika. — „Bralno in pevsko društvo Maribor" priredi v nedeljo, dne 18. t. m. družinski večer v II. nadstropju Narodnega doma.
m „Trgovski večer1' v Mariboru v četrtek, dne 15. febr. 1.1. obeta ne le z ozirom na okusno sestavljeni program zelo zanimiv in animiran postati, ampak tudi zato, ker bo pač brez dvoma ta večer edini sestanek mariborske slovenske elite v Narodnem domu v letošnjem predpustu. Vstopnina za osebo je 80 v, za obitelj K 2-—. Ce kdo naših prijateljev ali somišljenikov pomotoma ni dobil vabila, ter bi se večera rad udeležil, naj se oglasi pri tajniku g. S. Vertniku. trgovcu, Koroška cesta 9.
m Kat. delavsko društvo v Mariboru je imelo v nedeljo, dne 11. t. m. dobro obiskan družinski večer. Pevski zbor je zapel med drugimi tudi nekaj slovenskih pesmi. Krasno je zapel znano pesem „Oče nebeški glej" gosp. Markovšek, ki jo je moral ponavljati. Zabava je bila izborna.
m Športno društvo Maribor. Kakor slišimo, pripravlja „Športno društvo Maribor" mariborskim Slovencem za 3. marca veliko presenečenje.
m Pekre pri Mariboru. Umrl je nadučitelj nemške šole g. A. Wesiak, dne 7. t. m. Rajni je bil, čeravno rojen Slovenec, vendar naš naroden nasprotnik. N. v m. p.!
m Št. Lovrenc pri Mariboru. V Kumenu je umrla dne 13. t. m. zjutraj vrla slovenska žena in mati, gospa Frančiška Lampreht, veleposest-nikova soproga, v starosti 47 let. Pogreb se je vršil dne 15. t. m. dopoldne. Vrli narodni rodbini naše sožalje, rajni pa daj Bog večni mir in pokoj!
m Jarenina. Dne 7 februarja poročila sta se tukaj mladenič Konrad Marko s Haniko Rokav-čevo, oba odločno narodnega mišljenja.
m Sv. Jurij v Slov. gor. Veselica zadnjo nedeljo, dne 11, febr., se je obnesla izborno, tako glede na občinstvo, kakor na uspeh sam. Več poročamo prihodnjič.
m Sv. Ropert v Slov. gor. Mnogo poročil in naznanil imate v vsaki številki o društvenem delovanju. A v sredini Slov. goric, namreč pri Sv. Ro-pertu, pa „Leposlovno bralno društvo" spi. Nekaj je bilo pač krivo pomanjkanje prostorov. Toda letos se tudi odbor „Leposlovnega bralnega društva" toliko ne potrudi, da bi krajni šolski svet prosil za sobo v stari soli. Ali mislite, da bi je letos tudi ne dobili? Saj so, razen dveh, v odboru sami naši ljudje, kateri bi rekli: naj le bo to nadaljevalna šola. Torej, vrli g. predsednik, skličeti zborinvpreči hočemo zopet voz ter peljati naprej! Sedaj je pravi ča8, da nas ne bo „Nas Dom" več priganjal; pri Sv. Bolfenku bodo že storili, ker imajo zato vnete
može in mladeniče. Kako težko, vem, je pri nas v tem oziru, posebno ker se nekateri tako bojijo našega društva. Zato pa vi odborniki, storite zopet svojo dolžnost, sedaj ko ni toliko dela. In upam, da bo v kratkem kaj o delovanju slišati. — Ud ¿ralnega društva.
m Sv. Anton v Slov. gor. V pondeljek, dne 5. februarja, je bil v tukajšnji župnijski cerkvi poročen slovenski mladenič Ivan Štelear z nevesto Marijo Kolar iz Smolinec. Novo poročencema želimo mnogo sreče in obilno blagoslova božjega.
m Sv. Anton v Slov. gor. Delali so juterno. Oče ženinov si dajo zapisati od vsakeršaega zrnja po en vagan. Gospod notar vse natančno zapišejo, le samo eno edino črko spremenijo in zapišejo vagon mesto vagan, češ, vagon je lepše slišati, pomen pa je itak eden in isti . . . Mati nevestina si izvolijo gredico pod njivo, gospod notar zapišejo do besedice, da bodo imeli mati za prevžitek do smrti greblco pod njivo ... Pa še naj kdo reče, da je Nemec nezmožen slovenski uradovati! . . .
m Sv. Ilj v Slov. gor. Tako veličastnega občnega zbora še nase bralno društvo ni videlo kakor pretečeno nedeljo. Prostori bili so nam skoro premajhni. Iz poročila tajnikovega smo izvedli zanimive podatke. Ustanovila se je „Dekliška zveza", ki prav pridno deluje. Društvo je imelo 92 udov; še nikdar toliko. In vsi udje se tudi zanimajo za društvo in prav marljivo sodelujejo. Delali smo possbno po po-dučnih shodih, ki smo jih prirejali sk' ro redno vsak mesec po dva. Citalo se je lani nenavadno veliko. Saj se je izposodilo 960 knjig iz društvene knjižnice — t. j. 235 manj kot prej v vseh 12 letih skupaj, odkar je društvo ustanovljeno. Na razpolago so bili tudi vedno časopisi v bralni sobi in razun tega ima „Slov. Gosp." pri nas okoli 100 naročnikov. In to nam je pač najlepši dokaz, da naše društvo dobro izvršuje svojo nalogo — da res razširja med ljudstvo izobrazbo in zavednost. Tudi gmotno stojimo dobro. Imeli smo sicer lani velike stroške z nakupovanjem novih in vezavo starih knjig, a kljub temu še je ostalo v blagajni nad 70 K. Vrlo smo toraj napredovali — kakor še nikdar do zdaj. Društvo še ne bo prišlo na boben in ne bo poginilo, kakor mu želijo ljubeznivi nemškutarski prijatelji. Novo izvoljeni odbor nam vzbuja najlepše nade, da bomo šli zopet naprej po geslu: Z Bogom za narod!
m Rače pri Slivnici. Z nožem zabodel je v ponedeljek zvečer Jožef Spaninger, surov fant iz Rač, Alojzija Drgas, hlapca pri mesarja Blatniku v Framu. Surovež je imel grešno znanje v Račah, ona ga ni marala več; zato jo je hotel z nožem zaklali, dekle mu zbeži iz hiše ter hiti k Blatnikn iskat pomoči. Hlapec Drgas se hitro odpravi, a Spaninger mu pride naproti, se zakadi v njega in mu z nožem zada globoko rano ravno nad srcem, tako da mu je kri curkoma lila iz rane in sapa je uhajala iz nje, drugo zevajočo rano mu je prizadjal na roki. Hlapec je kmalu padel v nezavest in na vprašanje duhovnika, če so mu žal nieg >vi grehi, je le še pokimal in široko odprl oči. Še le ob treh zjutraj se je nekoliko zavedel in odpeljali so ga v bolnišnico.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 4. t. m. je umrla tukaj posestnica Ana Steinbauer. Umrla je za pluČnico. Pokojna je bila dobro znana trojiškim romarjem, še bolj pa trojiškim revežem, ti jo bodo zelo pogrešali. Lansko spomlad je umrl njen edini sin, zato je prodala krčmo in si postavila lepo novo hišo, v njej je hotela mirno preživeti svoje stare dni. Pa ni ji bilo dano. Bog ji je, kakor upamo, pripravil še lepšo hišo v večnosti. N. v m. p.!
m Sv. Benedikt v Slov. gor. Podučni shod za sadjarstvo in vinarstvo zadnjo nedeljo je bil jako dobro obiskan. Predavanje g. Beleta smo poslušali z velikim zanimanjem. Najbrž bomo pri nas ustanovili kmetijsko podružnico, kar bi bilo za gospodarski napredek največje važnosti. — Prvi dan socijalnega kurza v torek 6. febr. se je dobro ob-nesel. Došlo je 29 mladeničev. Mladeniči, le tako naprej! V izobrazbi je naša moč, naš napredek!
m Studenice pri Poljčauah. Kakor je bilo zadnjič naznanjeno, vršilo se je pri zborovanju kmet. podruž. v nedeljo dne 11. febr.J vrlo zanimivo predavanje g. dr. Poljan ca. Izbral si je iz kemije predmet o lugih, iz česa razni lngi nastajajo, iz česa se proizvajajo, kake so njih lastnosti, kako učinkujejo, kako se uporabljajo v gospodinjstvu, zdravilstvu itd. Zeleh bi. da bi velecenjeni g. doktor to predavanje tudi vsaj kratko opisal, kakor ono o vodi. Na tem mestu pa mu izrekamo zahvalo iu prošnjo za drugikrat. — Po predavanju je bil razgovor o gospodarskih zadevah. Razdelilo se je med ude brezplačno več knjižic o vinarstvu; bil je razgovor o povzdigi živinoreje in o ustanovitvi zadruge






v ta namen. Poslušalcev je bilo 60. Prihodnji shod bode 11. marca po prvem sv. opravilu.
m Tinje pri Slov. Bistrici. Zlato poroko sta v nedeljo, dne 4. t. m. na Tinji obhajala kmečka zakonika Anton ia Katarina Ferk po domače Ma-rota pri Sv. Urhu. Prostorna cerkev je bila do zadnjega koteča natlačena ljudstva, kajti le malokdo je že poprej kdaj videl, kako se vrši slovesnost „zlate poroke". Zelo smo bili ginjeni, ko sta zlato-poročenca, ki sta morala v budi zimi eno uro daleč iti v cerkev, pri p zni božji službi prejela sv. obhajilo, in želeli smo prav iz srca, da ljubi B g slavljencema podaljša in polajša življenje do skrajne meje človeške starosti. Anton Ferk je bil mnogo let občinski od bornik, šolski svetovalec in ključar podružue cerkve sv. Urha. Njegov s'n pa je novoizvoljeni žepan obširne občine Tinje. Po cerkveni slovesnosti šlo je mnogo povabljenih svatov na dom zlatoporočencev, kjer so se prav pošteno veselili na „zlati gostiji". Tudi pisec teh vrst!c je bil tam in se mastil z okusnimi jedili. Domov grede pa je gazil visoke snežene zameti in vstrelil več zajcev na ledenih tleb.
m Slovenjebistriško učiteljsko društvo
si je izvolilo za leto 1906 sledeči odbor: Gr. Po-lanec, predsednik, Jože Sabati, podpredsednik, O. Fajgelj, blagajničarka; odborniki: A. Špan, J. Kokl, J. Serbak, pevovodja, J. Kokl; delegat za „Južno-štajersko učiteljsko zvezo" J. Kokl. Društvenim tajnikom je izvoljen g. Hribernik. Pod vodstvom g. Polanca ustanovil se je društveni orkester. Sploh se je jelo opazovati v društvu veselo gibanje.
m Sv. Ana na Krembergu. Veselimo se že 18. februarja, ki nam obeta mnogo nedolžnega veselja. Po večernicah šli b >mo v lično, z banderami okrašeno stanovanje narodnega Jožefa Krambergerja, kjer nas čaka vesela zabava. Pevovodja bo skrbel za lepo in milo slovensko pesem, marljivost naših igralcev, samih krepkih mladeničev, nam jamči, da bo veseloigra vsakega zadovoljila. Mislimo, da bo vsak, količkaj zaveden Anovčan, vsaj za malo časa zapustil topli zapečnjak in se prišel razveselit k zelo šaljivi igri Nadjiino se obilega števila naših mladeničev in mladenk, a tudi možje in žene naj nas počastijo s svojim prihodom Pričakujemo tudi dragih nam gostov od blizu in daleč. Na veselo svidenje torej prihodnjo nedeljo na prijaznem Krembergu.
Ptujski okraj.
p Prvi vinski sejem v Ptuju. Ker so se vinski sejmi v naši ožji domovini precej udomačili in tudi obnesli, priredi kmetijsko društvo za ptujski okraj taki vinski sejem dne 26. febr. 1.1, v prostorih minontskega samostana v Ptuju. Ako vpoštevamo dejstvo, da se je letos v ptujskemu okraju, v slovitih Halozah in Slov. goricah pridelalo približno 40.000 hI vina in da je prištevati letošnji pridelek med boljše letnike, se je nadejati mnogobrojne vde-ležbe. Na vinskem sejmu se nudi kupcu prilika v kratkem času veliko vin preskusiti, on ni navezan na mešetarja, ni mu treba vse hribe prelaziti, predno dobi zaželjeno blago. Kupec in pridelovalec sta v nesposredni zvezi. Dobiček, ki ga imajo prekupci in mešetarji, ostane njima. Koliko pa je čas vreden, ki ga na taki način prihrani kupec! Razven tega pa vplivajo taki vinski sejmi poučljivo na vinogradnike. Marsikateri vinogradnik, katerega vino ni ustrezalo kupcem, bodisi ker je imelo slab okus vsled nepravilnega shranjevanja in pripravljanja vinske posode, bodisi, ker je sadil manj vredne vrste (sorte) itd., bo odhajal od takega vinskega sejma s trdnim sklepom, da hoče tudi cn v bodoče temu od pomoč i.
p Sv. Urban pri Ptuju. V ponedeljek, dne 12. t. m. poučeval je takaj na poklic gosp bral. društva prav izvrstno ia pdjudno o vinarstvu in sadjarstvu dež. vinar, inštruktor gospod Zupane. Srčna hvala mu v imenu poslušalcev in prosimo ga še večkrat. — Ptujska žaba je priregljala v 70 iz-tisih in se ponudila raznim narodi j akom. Večina jih je romala v peč, druge pa s šaljivo opazko nazaj v Ptuj.
p Sv. Marjeta nižje Ptuja. Velika veselica, kojo smo priredili pretečeno nedeljo, obnesla se je jako dobro. S ponosom muremo reči, da take veselice že nismo dolgo videli. Dohodkov smo imeli okoli 120 K. Hvala vam presrčna, predragi sosedje, in pa vam vrlim Marjetčanom. Več o veselici prihodnjič.
p Kmečko bralno društvo v Jurovcih je imelo svoj občni zbor dne 2. t. m. pri Rižnerju. Odbor je večinoma stari, samo nekaj je novih odbornikov. Po zborovanju se je pričela šaloigra, ki se je prav dobro obnesla. Vsi igralci so bili izvrstni n so svoje uloge dobro rešili. Hvala vrlim igralcem,
ki so pripomogli k dobremu uspehu veselica. Po igri se je pričel srečolov, ki je imel mnogo dobitkov. Srečolovu ie sledila prosta zabava s petjem in tam-buranjem. Igrali so se sami narodni kom?di. Naši brati Hrvati so želi s tamburanjem obilo zahvale. Društvo se zahvaljuje vsem gospodom iz Ptuja, Št. Vida, Hajdina, Leskovca, Sv. Trojice za obisk.
p Sv. Marjeta niže Ptuja. Žalostno je zapel mrtvaški zvon dne 4. febr. ob 8. uri zjutraj po rani božji službi. Naznanil je smrt še mlade žene Jožefe Zamuda iz Formina. Zapustila je pridnega moža s petimi malimi otročiči; najstarejši je komaj sedem let star, najmlajši pa še le komaj eno leto. Ti revčki zdaj jočejo za dobro mamico. Bog ji daj večen mir!
p V ormoškem okraju so nastopile med otroci tako močno ošpice, da so morali nekatere šole zapreti. Mnogo otrok je že umrlo.
p Katol. politično društvo na Slatini ima prihodnjo nedeljo, 18. febr. t. J. popoldne ob 3 uri svoj redni letni občni zbor v gostilni gosp. Franca Ogrizek pri Sv. Križu z običajnim vsporedom, nato govor o novi volilni reformi, govori g. dr. A. Korošec, in razni predlogi.
p Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Tukaj je umrla vrla deklica Mari ja H a n ž e 1 i č. Belo oblečene deklice so jo spremile dne 7. t. m. na pokopališče, kjer soji zapele ganljivo žalostinko. Bodi ji žemljica lahka!
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Prav umestno je dopisnik v zadnji štev. opozoril slovensko ljudstvo na širitelje „Graškega Tagblatta" ter jih primerno ožigosal. A žal, prezrl je nekatere prav dobro znane agitatorje za „rešilno vsenemško idejo". V agitacijski listi so podpisani tudi sledeči: 1. dr. Gustav Delpin, odvetnik v Ormožu; 2. F. Schmidt, c. kr. okrajni živino-zdravnik v Ljutomeru; 3. Pavel Kaschade, 1 u t r o v s k i vikar v Radgoni; 4. dr. Fr. K a m n i k e r, mestni zdravnik v Radgoni; 5. dr. Adolf K a d i u n i g, zdravnik in župan v Konjicah; 6. dr. Gustav Ko-kosehinegg, deželni p>slanec, kateremu s svojim glasom dati zaupanje in na pomoč priskočiti se je svoj čas zdelo potrebno ljutomerskemu c. kr. okr. glavarju pl. Rainerju. Priobčimo jih za to, da slovensko ljudstvo spozna svoje „prijatelje".
1 Bralno društvo za ljutomersko okolico začne prihodnjo nedeljo z govorniškimi vajami. Oglasilo se je že prccej nadebudnih mladeničev. Prepričani smo, da jih dobi še več srčaost in pogum, ker dobre volje jim itak ne primanjkuje. Na svidenje v nedeljo v društveni sobi!
1 Politično in gospodarsko društvo v Ljutomeru si je na svojem občnem zboru izvolilo dosedanje načelništvo.
1 Bučečovci na Murskem polju Tokajšnje prostovoljno gasilno društvo je imelo v nedeljo, dne 11. febr. svoj letni občni zbor. Izvoljeni so sledeči: načelnik Franc Topolnik, njegov namestnik Jože Šijauec, blagajnik Jože Šoštarič, tajnik France Domanjko, vodja plezalcev Alojz Križan, njegov namestnik France Cvetko, brizgalničarja France in Anton Šijanec.
1 Cven pri Ljutomeru. Podpisani občani, pod katero občino spada tudi Krapje pri Ljutomeru, smo z velikim ogorčenjem izvedeli za dopis v št. 3, ptujskega „Štajerca", kjer z nepopisno nesramnostjo in lažnjivostjo blati našega zaslužnega in občeprilj ubij enega g. Franca Zacherla, organista v Ljutomeru. Mi toraj svečano izjavljamo, da je g. Zacherl veščak na glasbenem polju in da imamo, odkar je on naš organist, vedno moški, mešani, otroški in ljudski zbor, kateri razveseljuje srca vernikov ne le z izbornim petjem, ampak tudi z veščim spremlje-vanjem in ljudstvu ustrežujočim igranjem na orglah. V obče pa se lahko trdi, da dotični dopis ni izhajal izdotičnega kraja, od koder je bil naslovljen, ampak da se je ta godla izkubala v trgu Ljutomeru. Občina Cven dne 8. februarja 1906. Podpisi: Fran Seršen, Jos. Slavič, Martin Rus, Jožef Makoter, Ivan Skrget, Franc Voršič, Jos. Bohinec, Kosi Mihal, Franc Makoter, Kukol Franc, Mihal Kikec, Anton Trojner, Anton Makoter, Andrej Rajner, Jožef Slavič, Matija Makoter, Andrej Slavič, Franc Pcconja, Franc Slavič.
Slovenjegraški okraj.
s Sestanek vseh županov šoštanjskega okraja. V kratkem se bodo zbrali v hotelu Avstrija župani in tačelniki posojilnic v šoštanjskem okraju, da se določijo potrebni koraki za ustanovitev „Ljudske knjižnice" v Šoštanju.
„ s I >ekliška zveza pri Bralnem društvu v Skalah se shaja v društvenih prostorih vsako drugo nedeljo pred večernicami ter se vadi v predavanju, deklamaciji, petju in dram. nastopih. Prihodnji shod je v nedeljo, dne 18. t. m. Dekleta, ki žele sprejeta biti, imajo se javiti pri društv. tajnici J. Rotn'k, ki jim preskrbi potrebno vabilo ali sprejemnico. Gdč. predsednici, ki je morala radi nas od svobodomiselni „naprednjakov" precej bridkosti že užiti, izrekamo tem potom svoje zaupanje Ne dajmo se!
s Št. Janž na Peči. Občinske volitve se bodo v kratkem vršile. Kmetje volivci, pozor! Držite se kakor skala, volite poštena slovenske kmete, ne tiste, ki so preveč v sorodstvu ptujskega „Štajerca!"
s Št. Ilj pri Velenju. Velezaslužni naš nad-učitelj g. Trobej je prestavljen v Šoštanj. Vznak priznanja in zahvale ga je izvolila občina šent-iljska za svojega častnega občana. — Žganja poln je šel zasebnik Jelen iz gostilne že pozno vnoč domu. Alkohol ga je zanašal po stari navadi sem in tja tako, da se slednjič zvrne v cestni jarek. Zjutraj, dne 7. t. m. so ga našli mrtvega. Kdaj bo konec žganjepitja?
Konjiški okraj.
k Politično zborovanje v Konjicah. Nenavadno velik > število mož in odrastlih mladeničev se je zbralo zadnjo nedeljo, dne 11. febr. na političnem shodu v Konjicah. Ne samo iz konjiške župnije, ampak tudi iz zreške, žiške, prihovske so prihiteli vrli možje na zborovanje. Predsedoval je posestnik Rudolf. Dr. Dimnik je govoril o volilni pravici, dr. Korošec o različnih kmečkih vprašanjih, posestnik Potnik pa je vspodbujal svoje tovariše, da se zanimajo za politiko in osobito za volitve. Z navdušnjočim govorom je sklenil zborovanje g. predsednik. Sprejeli so se soglasno naslednji sklepi: L Dne 11. februarja 1906 v Konjicah zbrani volilci konjiškega okraja zahtevajo, da se uvede splošna, enaka, naravnostaa, tajna volilna pravica, da se raz-dele volilni okraji tako, da bo imel v celi državi in pri vseh narodih vsak volilni okraj približno isto število prebivalcev brez ozira na to, kateri narodnosti pripadajo ti prebivalci in koliko davka plačujejo, da pa se določijo volilni okraji z ozirom na jezikovne meje, da obstoji vsak volilni okraj iz skupnega ozemlja, da se priklopijo okolišu mariborskega okrožnega sodišča tiste občine iz okoliša graškega deželnega sodišča, ki so ob jezikovni meji in imajo po zadnjem ljudskem štetju po večini slovensko prebivalstvo, da dobi to spodnještajersko ozemlje s 465.000 prebivalci — z dobro tretjino vsega štajerskega prebivalstva — dobro tretjino vseh štajerski krono-vini cdkazanih mandatov, od 21 7, od 22, 23, 24 8, od 25, 26, 27 9 mandatov, da se en volilni okraj dovoli Nemcem, da pa morajo pripadati vsi ostali volilni okraji Slovencem. Ugovarjajo proti temu, da se priklopijo mestu Celje podravski trgi, da bi se tako na umeten način napravila za ta volilni okraj nemška večina, poživljajo štajerske slovenske državne p slance, da se zavzamejo z vso odločnostjo za te zahteve in se obračajo na državne poslance krono-vine kranjske, da ne prezrejo pri zastopanju interesov kranjske kronovine interesov spodnjestajerskih in koroških Slovencev. — 2. Zbrani slovenski kmetje pozivljejo visoko vlado, da ne pobira samo davkov od spodnještajerskih kmetovalcev, temveč da skuša po vzgledu dragih vlad tudi povzdigniti njih davčno moč in izobrazbo. Zato zahtevajo, da se v kratkem vstreže njih opravičeni zahtevi po slovenski kmetijski in meščanski šoli — 3. Navzoči udje polit, društva izrečejo ogorčenje nad postopanjem c. kr. namest-n i š t v a, ker noče rešiti že pred d v e m i 1 e t i (8. febr. 1904) vloženega rekurza glede običajnega razobe-šenja slovenske zastave ob prihki zborovanj katol. polit, društva, — kar ovira delovanje tega društva. 4. Zbrani volilci zahtevajo, da se njihovi poslanci pri sklepanju novih trgovinskih pogodb odločno potegnejo za kmečke koristi.
Celjski okraj.
c Celje. Družbinski večer priredi „Čitalnica" dne 17. t. m. v Narodnem domu. Predaval bo g. dr. Vekoslav Kukoveco kapitalu in obrestih. — Dne 9. t. m. je minulo 25 let, kar je dal posojil-ničar g. Miha Vošnjak povod, da se je ustanovila „Celjska posojilnica". — Akademično društvo „Triglav" je obhajalo dno 4. t. m. v Narodnem domu svojo 25 letnico. Ker so nekateri visokošolci šli s slovenskimi traki po celjskih ulicah, je to „Vahtarco" tako razburilo, da žlobudra kot puran, če mu pokažeš rudečo ruto. Nemško Celje, — pa slovenski traki, to je strašno! Ker so bili tudi nekateri urad-
ejt
niki prisotni, jih ta listič obrekuje nasproti oblastim. Seveda, Slovenci pa naj mirno gledajo, kako se razobešajo na naši zemlji frankfurtarske cunje in prirejajo prusaske veselice, pri katerih bajlajo nemški uradniki. — V ponedeljek, dne 12. t. m. so se začele porotne obravnave. Prvi dan je bil obsojen 20 letni fant Janez Piki zaradi hudodelstva nenravnosti na štiri leta težke ječe. — Prostak dež. brambeBračič iz Konjic se je dne 7. t. m. ustrelil. Zakaj, ni znano.
c Dovoljenje za rudosledbo v celjskem okraju sta dobila Avgust Opawski in vitez Jenstein na Dunaju po svojem pooblaščencu Francu Pliberšek, rudarju v Spod. Breznici pri Poljčanah, do 16. januarja 1907.
c Laški trg. Pri nas bomo dobili električno razsvetljavo. To bo stalo občino čez 27.000 kron.
c. „Kmetijsko bralno društvo na Ložnici pri Žalcu" je imelo svoj prvi občni zbor dne
11.	t. m. v gostilniških prostorih g. Andreja Zagode. Udeležba je bila za tukajšnje razmere velikanska. G. govornik je posebno povdarjal, kaj in kako se naj čita, da ima bralec čim največ koristi od tega. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo njegovim besedam, in jih gotovo tudi v spominu ohranilo. Z vsklikom je bil izvoljen sledeči odbor: Leopold Tratnik, pred sednik, Franc Jošt, podpredsednik, Alojz Delakorda, blagajnik, njegov namestnik Franc Krajšek, Ivan Zagode, tajnik, njegov namestnik, Jakob Kunst, knjižničar Ludvik Herman, njegov namestnik Franc Kočevar. Upati smemo, da društvo tudi v nastopnem letu stori krepek korak naprej in z vso vnemo deluje za mili naš rod.
c Dobrna pri Celju. Ravnatelj Auer je zapustil svojo službo. — Načelstvo Hranilnice in Posojilnice na Dobrni nam naznanja, da je znižalo obrestno mero za posojila na vknjižbo od 6 % na 5»/,%. Za posojila na poroke ostane dosedanja obrestna mera 6°/0. Hranilne vloge se obrestujejo
po 47,%.
c Št. Miklavž nad Laškim. Dne 6. febr. smo tukaj pokopali moža, ki zasluži, da se mn tudi v „Slov. Gosp." postavi spominek. To je b:l Franc Knez, po domače Pohlin. Bil je to mož, kakor rečemo — stare korenine in skoz in skoz dobrega cerkvenega duha. Bil je ljubeznjiv oče svoji družini, dober hišni gospodar in dober soseščan, vnet ?a blagor soseske, kar se je pokazalo posebno pri gradnji cesta. Da je bil tudi v celem okraju priljubljen Jn spoštovan, tega ni treba omenjati; priča temu je bilo obilo žalujočega ljudstva, ki je rajnega spremilo k zadnjem počitku. Bog mu daj večni mir in pokoj, večna luč naj mu sveti!
c Lemberg. Na Sveinico je priredil pred kratkim osnovani možki pevski zbor v gostilni gosp. Zupančiča predpustno veselico. Vsi gostilniški prostori so bili natlačeno polni. Tadi tokrat so nas posetili ljubi gostje iz bližnje okolice. Predstavljala sta se dva šaljiva prizora. Naš vrli Otorepec je vrh pogodil pred svojo ženo trepetajočega moža. Za njim je nastopil cirkus. Ceretmk je bil kaj strog in brezobziren ravnatelj, a njegovi klovni: Verglez, Gobec, Fidler in Antolinc pa njemu vrli sodrngi. Uspeh pesmi nam daje veselo upanje, da se zaa iz tega možkega zbora razviti še prav čedno društvo. Z veseljem ga pozdravljamo, saj je znano, kako blagodejno vpliva ljubko petje na narod in ga drami iz duševnega spanja. V prijetni zabavi nam je prehitro potekel čas. Postrežba v gostilni je bila prav točna in jed in pijača izvrstna. Da bi nas kmalo zopet povabil mladi pevski zbor k veseli in prijetni zabavi. Le doni slovenska pesem in vzbujaj narodi
c Braslovče. Lansko leto je v tem času povsod se delalo, da se napravijo novi hmeljevi nasadi. Nizka cena hmelja je povzročila, da se letos le izjemoma prirejajo novi nasadi. Zato so se naši možje vrgli na drugo polje, ki bi naj koristilo našemu kraju. Snuje se namreč posoj i 1 ni ca in hranilnica. Kako dobrodošel bo tak zavod, kaže splošno zanimanje prebivalstva. Prostovoljno se je raz-družilo tukajšnje kmetijsko društvo, ki je delovalo cel čas in vedno s preostankom in torej ni „izdihnilo", kakor je „Slov. Narod" pisal. Jednako nepotrebna je tudi bila opazka v „Slov. Narodu", da tako „propadajo" vsa „konzumna društva", katera so zasnovali duborniki. Zakaj naše drnštvo ni bilo nikako „konzumno društvo", temveč se je pečalo le z naročanjem semen in umetnih gnojil. Tndi še nikdar noben duhovnik ni bil ud tega društva, še manj ga je snoval. — V našem bralnem društvu se prav marljivo čita knjige in časopise, a se tudi sicer skrbi za pouk udov. Tudi pevsko društvo se dobro razvija pod načelništvom g. Strgarja.
c Šmihel nad Mozirjem. Poročil se je tukaj
12.	t. m. tukajšnji rojak g. Valentin Rastočnik iz
Šentjurja ob juž. želez, z gdč. Marijo Gostečnik. — Zvečer dne 3. t. m. je uničil ogenj gospodarsko poslopje kmeta Janeza Rak. Zgorel je hlev, kozolec in kašta. Z ognjem moramo biti previdni.
c Smartin na Paki. Naše ljudstvo tukaj je hvala Bogu probujeno, zakar je lep dokaz to, da v naš kraj vsaki teden veliko iztisov „Slov. Gospod." in dragih časnikov priroma. Da pa Pačani znajo še več, kakor „hruške peč", pokazalo se bo prihodnjo nedeljo, t. j. 18. t. m. Pevski zbor pripravlja se namreč, da priredi ta dan večjo glediško predstavo „Dan sprave", pri kateri nastopi 18 oseb. Igra je polna smešnih, pa tudi resnih in pretresljivih dogodkov. Zato se opozarja slavno običnstvo, naj ne zamudi priložnosti, to igro obiskati. Med posameznimi točkami in po igri bode svirala godba in pel domači pevski zbor. Začetek bode točno ob 7, uri zvečer! Torej dne 18. t. m. v obilnem številu na Pako! Prestavljalo se bo v gostilni g. Antona Steblovnika na postaji.
c Luce. Na vrtu g. Antona Pečovnik je razcvetela vrtnica. Čuden naraven prikaz!
c V Gornjem gradu je 13. t. m. po dolgi bolezni umrl g. dr. Ivan Š1 a n d e r, prakt. zdravnik in posestnik.
Brežiški okraj.
b Občinski odbor Buče pri Kozjem je izvolil enoglasno velezaslužnega župnika gospoda Ivana Stanjko, častnim občanom ter mu poklonil v trajen spomin istega odlikovanja krasen diplom, kojega je krasno izdelala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. „
b St. Lenart pri Brežicah. Zakonska Jožef in Terezija Šeting sta obhajala dne 3. t. m. zlato poroko. Oba ste še čvrsta; čeravno je mož star 69 let, njegova žena pa 68 let.
b Rajhenburg. Umrl je dne 5. t. m. Franc Radej, posestnik na Zidanci, v 76. letu svoje starosti. Bil je mož kremenitega značaja, dober katoličan, iskren domoljub in izvrsten gospodar. Da je bil tudi priljubljen med ljudstvom, pokazal je 8. t. m. njegov sijajen pogreb. Priporočamo ga njegovim prijateljem in znancem v pobožno molitev in blag spomin!
b St. Vid na Planini. Na Svečnico je gredoč od sv. maše oslabela 67 letna prevžitkariea Mar. M a vrine iz Hrusovja. Lastinar Marko Vovk jo je vsprejel pod svojo streho, ji stregel in jo dal naslednji dan prevideti. Kmalo potem je umrla ter bila v pondeljek 5. febr. položena v grob. Res, ne vemo ne ure ne dneva pa tudi ne kraja smrti!
b Od Sotle. V Kapelah se je osnovala kmečka raifajzenovka za to župnijo, za Dobovo in za občino Bojsno. Stopila je radi raznih ugodnosti vsaj že sedaj v deželno zvezo, ker nimajo v Gradcu nič zoper čisto slovensio poslovanje. Da bi imeli pri njeni ustanovitvi brežiški nemčurji svoje roke, kakor so nekateri časopisi pisali, je popolnoma izmišljeno. — V Dobovi so nastala v se le ustanovljenem bralnem društvu med odborom razna nesoglasja, ki so obžalovanja vredna. Gospod tačasni predsednik naj pomisli, da odbor ni bil samo zato zvi Ijen, da je na papirju. Zato ga pa naj predsednik v vseh važnih rečeh za svet povpraša, oso-bito ker je še ndad in neizkušen. — Na veliki in lepi gostiji pri naših sosedih v Kapelah, Franc Merslovič z Marijo Cizelj, so kmečki svatje nabrali 10 K za dijaško kuhinjo v Celju. Živeli! Posnemajte jih tudi drugod.
b Pilštanj. Zadnji „Štajerc" me napada in mi podtika razne stvari z namenom, me pred ljudmi osmešiti in mi pri poštenih ljudeh zaupanje vzeti. Izjavljam, da cela zadeva izhaja le iz zavisti in kruhoborbstva, in obžalujem tiste, kateri to čitajo in nesramnim lažem verujejo. — Ivan Regvat, trgovec.
b Artiče. Dne 8. t. m. je imel občinski odbor svojo zadno sejo. Ker je triletna doba sedanjega zastopa potekla in so občinske volitve pred durmi, je k sklepu seje župan priznanje in zahvalo izrekel najstarejšemu odborniku, ki se le pusti več voliti, Janezu Molanu iz Dol. vasi, kateri je bil skoz 38 let zaporedoma v obč. svet izvoljen, ter je kot od-b mik s svojimi modrimi nasveti brezdvomno v tem času mnogo storil v blagor občine. — Kako pa bo z novimi volitvami prihodnji mesec? Upamo in pričakujemo, da bo šlo vse gladko Saj kakih nem-škutarjev, a tudi liberalcev, hvala Bjga, do sedaj pri nas ni. Z&to se od teh strani ni bat» nasprotstva. S ponosom reči smem, da smo v celi občini samo katoliško misleči Slovenci. Razun tega pa je sedanji žnpan svojo nalogo častno rešil, ter zasluži od ob-činarjev še nadaljno zaupanje. V tej dobi namreč se je skoraj že do cela izplačala nova štirirazredna
šola, ki se je dovršila leta 1902. Stala je okroglo 27.000 K, katere si je morala občina izposoditi. Toda poslušaj širen svet in čudi se, kako se je ta dolg od majhne občine in v tako kratkem časn izplačal ! Kratko omenjeno so k temu pripomogli sloga in požrtvovalnost občinarjev, skrb in trud županstva in tajništva. Namesto, da bi bila občina ta dolg leta in let« obrestovala in amortizovala z visokimi letnimi občinskimi dokladami, se je sklenilo, da se naj celi dolg po zemljiškem davku davkoplačevalcem razdeli, ter po tem merilu določen prispevek od vsakega posestnika v dveh polletnih obrokih županu v roke izplača. In tako se je tudi zgodilo. Ta razdelitev ni bil majhen trud in to pobiranje ne malenkostna skrb. Občina pa je sedaj rešena velike skrbi in je v veselem položaju, zanaprej z nizkimi dokladami (35 %) gospodariti. Vse to govori za spretnost in sposobnost županovo. Razun tega pa je še omeniti, da se bo artička občina razširila, ker sta sprejeti na njih prošnjo in sosedne zakočke občine dve, že od nekdaj v Artiče ufarani kakor ušo-lani okolici Trebež in Zverinjak. In ker bode tako delokrog obširneji, mora biti tudi župan sposoben, spreten in tudi po legi svojega stanovanja lahko doBtopen. In tak je sedanji župan Janez Slovenc, gostilničar na križepotju. Torej, volilci, na noge na dan volitve za slovenskega Janeza Slovenc!
Slovenske dežele.
t Iz Šibenika v Dalmaciji. Trdnjavski top-ničarji v Boki kotorski so gotovo že vsi doma v zeleni Štajerski, da ni nobenega glasa več o njih. No, tudi jaz bi že želel biti, pa bom že moral še malo počakati. Saj sem med brati Hrvati in tukaj ob obali Adrije je prijetno. Bratski narod hrvaški se mi je priljubil in živim med njimi, kakor kje gori v slovenskem Štajerju. Vendar največje veselje imam samo vsaki teden enkrat, namreč v soboto, ko dobim „Slov. Gospodarja". Cenjeni g. urednik! Ako mi bodete dovolili včasi malo prostora v svojem cenjenem listu, Vam hočem poročati kaj od Adrye in mornarskega življenja. Kakor vidite na podpisu, nisem imeniten gospod, ampak vojak. Pa saj Vojaški stan je najlepši stan, vojak živi vesel v en dan; saj cesar da pol hleba in kar je treba. Tukaj v Šibeniku je velika ladja za šolo. Tukaj se učijo dečki od 15—17 let, ki po triletni šoli postanejo mornarski podčastniki ali če ne narede z dobrim uspehom izpita, mornarji I: reda (z eno zvezdo) in mornarji H. reda. Sedaj jih je tukaj okoli 400 iz vsake narodnosti. Hrvati, Furlani, Madžari, Čehi, Nemci in nekaj Slovencev, dva sta iz Štajerske, eden iz Maribora, drugi iz Ptuja. Kadar zvečer pridejo na krov ladje, se seveda zberejo po narodnosti in tako začnejo vsak svoje pesmi prepevati. Vse presegajo Čehi, kojih je precejšnje število Ker vlada sedaj pri vas zima, je tudi tukaj vreme vedno spremenljivo. Danes je prav prijetno, a jutri je že mrzel veter in valovje se hudo premetuje. Tudi sneg je začel dne 5. febr. padati, pa se je hitro izgubil, kajti popoldne je že solnce sijalo; kakor v najlepši spomladi.	Mornar.
f Ogrski Slovenci se že krepko gibljejo. Letos je izšel že tretjikrat „Kalendar najszvetejsega Szrca Jeznsovoga (najsvetejšega Srca Jezusovega) na 1906. leto" z jako lepimi članki nabožne, živ-ljenjepisne, zgodovinske in narodnogospodarske vsebine. Priporočamo vsem bralnim društvom, zlasti v Slov. goricah in drugim rodoljubom, naj si ga omislijo. Stane s pošto 70 vin. Naroči se pri vlč. g dr. Jožefa Uanoci, dekanu v Tišini, P. Ferenezfalva Ogrsko. — Drugo leto izhaja že nabožni list „Nevtejeno po-prijčta Devica Marija, zmožna Gospa vogrska". Vsak mesec izide 1 številka, stane 2 K na leto. Naroči se pri č. g. Jožefa Klekl, župn'ku prt S S9-bastianu, P. Battyaod, Vas-megye, Ogrsko. Naša dulžnost je, da podpiramo tudi ta list kot edini ogrsko-slovenski.
Najnovejše novice.
Prešernova slavnost v Slov. Bistrici minolo nedeljo je vrlo dobro uspela. Slavnostni govornik g. dr. V r s t o v š e k je predaval: Zakaj začne prodirati duh Prešernovih pesmi v ljudstvo. Nato je pokazal s skioptikonom mnogo slik iz Prešernovega življenja. Petje in godba je bilo n» višku!
Važno za vinogradnike v Halozah. Leta 1904 je deževje povzročilo po Halozah dosti plazov ali melov, dosti zemlje se je potegnilo navzdol, posebno novi vinogradi so trpeli! Pa tudi druge kulture, celo hrami bo bili poškodovani. Deželni zbor štajerski je dovolil denarno podporo, deželni odbor
nastavil je celo novega kulturnega inženirja, da se škode popravijo. Država je sedaj tudi obljubila denarno podporo. Toda dežela in država plačata skupaj le 60 % vseb stroškov, ostalih 40 % pa mora vsak posestnik sam plačati, ali pa njih odslužiti z delavci, vožnjami, z materijalom itd. Vsak poškodovan posestnik tedaj mora prispevati, nobenemu se ne bode brez tega škoda popravila! Obrniti se je do deželnega kulturnega inženirja Andreja g. Butz v Gradcu, Raubergasse za načrt in proračun stroškov!
Županski shod v Ormožu. Shod je bil dobro obiskan, ker je bilo 53 zastopnikov občin navzočih, le občina Šalovci ni poslala svojega zastopnika. Ali Šalovci res spijo narodno spanje ? Po volitvi vodstva shoda razpravljalo se je o zvezi županstev ormožkega okraja, sklenilo se enoglasno, da za to voljeni osnovalni odbor predloži pravila v vladno potrjenje. O občinskem nradovanjn vnela se je dolgša debata ter sklenilo da vse občine v okraju uvedejo slovenski uradni jezik, da županstva na-ročujejo si vprihodnje le slovenske tiskovine pri slovenskih trgovinah. Predmet o domovinskem zakonu od 5. dec. 1896 bil je zelo zanimiv in poročevalec je temeljito razložil, kako da naj župan o tej zadevi postopa, da ne bo občina s stroški preobložena Sklepi o zadevi slovenskih tiskovin in drugih občinsko upravo zadevajočih naredb odposlale so se deželnemn odboru.
Katoliško slovensko politično društvo na Teharjih ima dne 18. t. m., to je prihodnjo nedeljo ob pol 4 popoldne v prostorih gosp. Ig. Cajhna na Teharjih svoj redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Sprejem udov. 2. Volitev odbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Predlogi in nasveti. 6. Šaljivi srečolov. K obilni udeležbi vabi odbor.
Duhovske vesti. Č. g. Franc Šegnla, vpok. župnik od Sv. Duha pri Lučah (sekovska škofija), je vsprejet v lavantinsko škofijo, ter je nastavljen kot provizor pri Sv. Roku ob Sotli.
Drobtinice.
d Nova pokrivala za vojake. Kape, ka-koršne nesi vojaštvo naših pehotnih polkov, imajo v primeri z armadami drugih evropskih držav najmanjšo težo, zato pritožbe, da so naše kape pretežke, niso utemeljene. V Italiji tehta vojaško pokrivalo 300, rusko 154, francozko 185, prusko do 390, angleško celo 550 gramov. Le japonska kapa je lažja kot avstrijska; slednja tehta namreč 138, — japonska pa le 110 gramov. Četudi so ostala pokrivala težja od avstrijskih, imajo vendar slednja mnogo prednosti pred prvimi, ker so tako prikrojena, da v slučaju vremenskih nezgcd lahko zavarujejo tilnik in vrat, razven tega pa tako urejen kroj, da dajejo v vročem letnem času dovoljno prostora zraku. Da se pokrivala izboljšajo tudi za mrzli čas, zlasti ob snežnem metežu, so se izpopolnila v toliko, da se ž njimi zavurnjejo tudi ušesa. Ker pa pokrivala onih konjeniških čet, mi imajo mesto kap, — čelade, čake, čapke itd. ne nudijo dovolj varstva niti v mrazu niti vročini, uvedejo se tudi za ta krdela nova pokrivala s priredbo, da bo mogoče zlasti v snegu zavarovati zadnji del glave in tilnik. V to svrho, da se poizkusi praktična uporaba teh novih pokrival, so jih že to zimo dobili razni kavalerijski oddelki, da jih preizkusijo in poročajo o uspehu vojni upravi.
d Strašna nesreča v cerkvi. Na Dunaju se je pripetila v altlerhenfeldski cerkvi pri pridigi za otroke velika nesreča. Ravno med pridigo je padla neka božjasta deklica z glasnim vsklikom na tla. V tem trenutku nekdo zakriči: „Ogenj! v cerkvi gori!" Med prestrašenimi otroci, katerih je bila cerkev natlačeno polna, je nastala huda zmešnjava. Vse je pritisnulo k majhnim durim, ki so bile edine odprte; velika vrata so bila zaprta. Pri tem so enega šestletnega fanta pohodili, da je mrtev obležal, štirinajst otrok je obležalo težko ranjenih, 21 lahko ranjenih. Kakor sedaj poročajo listi, so to nalašč storili nasprotniki verske vzgoje pri otrokih. Eden, ki je imel rudečo krinko (larfo) pred obrazom, je prestrašil božjastno deklico, da je padla na tla. V tej zmešnjavi so drugi klicali ogenj! kar je provzročilo tako strašno zmešnjavo. Neko otrok pripoveduje, da je videlo, kako je mož z rudečo krinko na obrazu phal otroke nazaj, da je zmešnjavo povečal. Če pomislimo, kako strupeni in brezobzirni so sovražniki katoliške vere, je pač verjetno, da so si izmislili in izvršili tak peklenski načrt!
d Mera obsežnosti za predmete, ki se pošljejo s pošto po tarifu za tiskovine. Često se opazuje, da občinstvo še sedaj ni zadostno poučeno o določbi, glasom koje velikost tiskovin v
nobeni smeri ne smejo presegati 45 cm, oziroma, če so zvite 75 cm dolžine in 10 cm v premeru.
d Poštnine prosta vojaška pisma so upel-jana v Nemčiji Tam dobi vojak vsak določen čas pravico, odposlati na svojce pismo, za katero mu ni treba nič plati poštnine.
Narodno gospodarstvo.
Osrednji odbor štajerske kmetijske družbe je imel 10. t. m. v Gradcu sejo, iz katere povzamemo sledeče: V decembru 1. 1. se je razdelilo okoli 400 petelinov in kokoši posebno dobre pasme. Zato je dal štajerski deželni zbor 2000 kron. — Zaradi kmetijsko nadaljevalnega poduka se je sklenilo, obrniti se na deželni odbor, da se upelje obvezen poduk. — Odobrila se je ustanovitev podužnice v St. Ilju v Slov. gor. To podružnico snujejo Nemci, da bi spravili tamošnje kmete pod svojo komando. — Namestništvo se naprosi, da upliva na vojaške oblasti, naj pokliče rezerviste in nadomestne rezer viste že 1. marca oziroma 1. maja k orožnim vajam, ne pa junija, ko je mnogo dela s košnjo. — Za potovalno razstavo štajerskih čebelarjev v nemškem Ljubnem se dovoli 30 kron podpore. — Deželni odbor se naprosi, da ustanovi deželno zemljiščn) banko, ki bi dajala posestnikom za nizke odstotke posojila. Na ta način bi se počasi razdolžila posestva. — Ugovarjalo se je proti nakupovanju kmečkih posestev od strani bogatašev, ki si na ta način razširjajo svoj lov.
Nova nevarnost za čebelarje. Kakor je našim čebelarjem znauo, izdeluje se v sedanjem času tudi že ponarejena strd (med). Tako obstoji na Nemškem mnogo tovarn, ki se pečajo z izdelovanjem umetne strdi. Da pa ima ta strd vsaj nekaj okusa in duha po strdi, primera vajo ji 5—10% prave strdi. Žal, da so tako ponarejeno strd začeli uvažati tndi k nam v Avstrijo. Dosedaj pa ni mogla ta umetna strd zn žati naši strdi cene. Za umetno strd se je namreč moralo plačati 86 kron carine. V novi trgovinski pogodbi pa se je vsled omahljivosti naše vlade in poslancev ta carina znižala od 86 na 28 K. Pričakovati je torej, da bo Avstrija kar preplavljena s to umetno strdjo, ki bo hudo tekmovala s pravo strdjo. Tako je naša vlada tudi čebelarje izdala Nemčiji. Nižjeavstrijska zveza čebelarjev je sklenila, ustanoviti posredovalnico za prodajo prave strdi, da ovira prodajo umetne. Ta posredovalnica bo imela nalogo, objavljati in dopošiljati kupcem strdi naslove dotičnih Čebelarjev, ki prodajajo pravo strd. S tem se bo nudila občinstvu priložnost, da izve, kje se dobi prava strd. Kmetje pa zopet vidijo, da vladi ni nič na kmetu, ampak da povsodi izdaja njegove koristi, in nikrgar ni, ki bi kmeta varoval.
Jugoslovansko zadružništvo. Na slovanskem jugu v Avstriji je bilo koncem 1. 1903 že 576 različnih zadrug, namreč denarnih, nakupovalnih in prodajalnih, mlekarskih iu obrtnih zadrug. Od teh jih je bilo 461 slovenskih, 107 hrvaških in 8 srbskih. Kdor hoče natančnejo statistiko o jugoslovanskem zadružništvu, najsi naioči knjigo „Letopis 1902—1903", ki ga je izdala Zadružna zveza v Ljubljani in ga z veliko marljivostjo uredil uradni vodja Zadružne zveze.
Nemški kmetje na Češkem priredijo letos v Reihenbergu gospodarsko razstavo. S tem bodo zopet povečali ugled svojega kmečkega stališča.
Društvena naznanila.
Sv. Križ nad Mariborom. Dne 18. t. m. govori v kmečkem bralnem društvu o pomenu bralnih društev, urednik g. F. Leskovar. Začetek ob 3. uri popoldne.
Eat. slov. izobraževalno društvo pri Sv. Bolianku v Slov. gor. priredi one 18. febr. ob 6. uri zvečer zabaven večer s petjem, glediško predstavo, s srečolovom in šaljivo pošto, v prostorih gosp. Franca Horvata. Sosedje in domačini se vabite. Odbor.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Glediščna predstava: Sanje, igra s petjem v 5 dejanjih, koja se je predstavljala zadnjo nedeljo, dopadla se je poslušalcem tako, da je bodemo to nedeljo, dne 18 febr. ponavljali. Pridite torej vsi, kateri je še niste videli. Vstopnina: Sedeži: 1. vrsta 60 h, II. vrsta 50 h, III. vrsta 40 h, stojišče ¡20 h. Začetek točno ob pol 4. uri. Odbor.
Sv. Jurij v Slov. gor. V nedeljo, dne 18. t. m. je občni zbor bralnega društva. Igri: „Trije tički" in „Ne kliči vraga" se ponovite. Kdor ni mogel priti v nedelo, naj se pridruži prihodnjič. Užival bo prijetno in koristno zabavo.
Bralno društvo v Zavrču priredi dne 18. febr. veselico v gostilni Franca Mihelica v Dubravi z govorom, tamburanjem, petjem in gledališkv predstavo „Sanje". Začetek je ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi najprisrčneje odbor.
Vojaško veteransko društvo pri Sv. Tomažu priredi dne 18. t. m. v gostilni „pri pošti" veselico s sledečim vsporedom: 1. Trije Tički", burka v dveh dejanjih, 2. slavnostni govor, 3 šaljiva tombola, 4' šaliva pošta in 5. prosta zabava. Začetek ob 5. uri zvečer. Vstopnina sedeži 40 v, stojišča 20 v. K obilni udeležbi vabi odbor.
Bralno društvo v Špitaliču pri Konjicah priredi v nedeljo, dne 18. febr. v šoli veselico z igro „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček" in z razno drugo zabavo. Vstopnina 20 v.
Sv. Anton v Slov. gor. Dne 25. t. m, na mastno nedeljo, bo priredilo naše bralno društvo svojo zimsko veselico. Na vsporedu je tamburanje, šaljiva tombola, petje in govori. Veselica se bo vršila v prostorih narodnega gostilničarja gosp. Gomzi. Domačini in sosedi, ne zabite priti na našo narodno veselico!
Št. Ilj pod Turjakom. Tukajšnja dekleta v zvezi z pevskim zborom priredijo v nedeljo, dne 18. t. m., v prostorih Ivana Čas p. d. Jevšnik dve zanimivi gledališki predstavi s petjem ter opozarjajo slavno občinstvo, naj ne zamudi predstave. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 30 vin.
Kat. izobraževalno društvo v Lučah priredi 18. t. m. ob treh popoldne v novi šoli veselico s sledečim sporedom: 1. Sattner: „Studenčku!" 2. Nedved: „Naša zvezda.0 3. Vilhar: „Večerna." Vse tri skladbe poje mešani zbor. 4. Dr. Krek: „Pravica se je izkazala." Šaloigra v dveh dejanjih. 5. Prosta zabava. — Vstopnina: Sedeži 1 K. Stojišča 40 v; za otroke 20 v. — Veselica se bo v širjem obsegu ponovila dne 25. t. m. v istem prostoru in ob isti uri. Polovica čistega dohodka je namenjena revni šolski mladeži. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Kat. bral društvo pri Sv. Jurju ob juž. žel. priredi
18. t. m. v prostorih g. Alojzija Nendl lepo nabožno igro: „Na srcu Marijinem" in petje. Svirala bo tudi godba. Začetek ob 4. popoldne. Domačini in sosedi srčno vabljeni. Odbor.
Bralno društvo na Ljubnem ima svoje redno zborovanje v nedeljo, dne 18. febr. t. 1. po večernicah v Petkovi gostilni z običajnim vsporedom. Odbor.
Tržne cene
v Maribora od 3. febr. do 10. febr. 1905
Živila.		od.		d.©	
	100 kg				
		K	h	K	h
		16	75	17	75
rž.......		14	80	15	60
		15	60	16	40
		16	60	17	40
		16	ao	17	10
proso ......		16	50	17	50
ajda......		14	60	15	40
		4	70	5	10
		4	20	4	80
	1 kg				
fižola ......		—	26	—	32
		—	48	—	52
		—	80	—	88
		—	—	—	7
sir......		—	34	—	38
surovo maslo		2	20	2	80
		2	20	2	40
		1	40	1	56
ze^je, kislo ....		—	26	—	28
repa, kisla ....		—	20	—	24
	1 lit.				
		—	—	—	20
smetana, sladka		—	40	—	56
„ kisla .		—	62	—	72
	100				
zelje......	glav	—	—	—	—
	6 kom.				
......		—		—	40
Loterijske številke.
Dne 10. februarja.
Gradec .... 22, 49, 86, 32, 41. Dunaj .... 42, 51, 80, 82, 56.
Listnica uredništva.
Mnogo dopisov se nam pošlje še le zadnji dan in nemogoče jih je spraviti v list. Zato naj oprostijo oni, kojih dopisov nismo danes sprejeli.
Za ŽI6karjew spomenik so darovali p. n. gg.
Jos. Ulčnik, župnik, 4 K, Šebat, župnik, 2 K, Jos. Lončarič, kaplan, 3 K, Ciril Karba. ekonom, 4 K, Andr. Fišer, župnik, 5 K, Miloš Schmid, župnik, 4 K, Anton Hajšek, kanonik, 10 K, Janez Grobelšek, mestni kaplan, 3 K, Alfonz Požar, mestni kaplan, 2 K, Martin Lah, župnik, 5 K, Posojilnica v Vitanju 10 K, Franz Ogrizek, župnik, 3 K, Franc Ceijak, kaplan, 10 K, Franc Štiftar, profesor v Kalugi na Ruskem, 1 rubel. Darove za Žičkarjev spomenik sprejema župnik Jožef Ceijak v Rajhenburgu. Nek rodoljub je poslal svoj prispevek za Žičkarjev spomenik s pripombo: „Možu, ki je žrtvoval svoje življenje za narod, naj tudi narod iz hvaležnosti postavi vsaj nagrobni spomeniki"
Zahvala. Slavna posojilnica v Vojniku blagovolila je podariti za uboge naše šole 24 kron. Za ta dar se cenjenemu predstojništvu imenovanega zavoda v imenu revnih otrok, za katere se bo omenjeni dar porabil, najtopleje zahvaljuje. — Krajni šolski svet in šolsko vodstvo v Ljubečni, dne 8. febr. 1906. Jožef Krajnc, načelnik. KarolVizjak, šolski vodja.
Družbi ■*• Cirila In Metoda so od 1. do
31. jan. 1906 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva Podružnice: v Ptuju, nabrano v Narodnem Domu" v Ptuju
povodom obbajanja 60 letnice g. prof. Zelenik 18 K, ženska pri Sv. Benediktu v Slov. goricah 120 K, izvenakademična v Gradcu 60 K, v Brežicah 223 K 75 v, na Vranskem 63 K, ženska za Sv. Lovrenc in okolico 115 K 72 v, v Konjicah 53 K, Slaptinci pri Sv. Juriju ob Ščavnici 4 K, okolica celjska 50 K. Mohoijani: V Dolu 8 K 20 pri Sv. Miklavžu 5 K, pri Sv. Juriju ob juž. žel 11 K. Tvrdka Anton Krisper kot prispevek od družbinega mila za leto 1905 400 K, tvrdka Adolf
in Aleksander Jacobi na Dunaju kot prispevek od družbinih svalčičnih papirčkov in ovitkov 200 K, Uroš Krsnik kot prispevek od družbinega šampanjca 32 K, Ivan Jebačin kot prispevek od družbine kave 482 K 66 v. Razni: Marija Pahernik v Vuhredu mesto venca na krsto g. Maksa Tančiča v Šmarjah 10 K, Josip Tušak ml. iz Sv. Antona v Slov. gor. imenom družbe Lovrenčanov, Andraževčanov in Antončanov ob priliki pogreba g. Roba pri Sv. Andražu 2 K 10 v, Anton Gnus,
nadučitelj v Dolu na Štajerskem, v veseli družbi nabranih 3 K 30 v, M. Zemljič v Crešnjevcih kot dar deklet pri poučnih shodih v dekliški zvezi bralnega društva v Št. Petru pri Radgoni 3 K, Iv. Lipold iz Mozirja nabral pri poroki gdč. Ane Lipold z g. dr. Josipom Goričarjem pod geslom: „Vse za narod" 20 K, Fran Praprotnik, nadučitelj v Mozirju, 12 K 40 v, za narodni kolek 105 K, za mladinske spise 3 K SO v, za 952 družbinih koledarjev 1595 K 64 v.
Taaka beseda stane 2 yin.
N&jmanja objava j	46 vin.
IgBSSEg
ALA OZNANILA
• •
Vsak» besed» stane S vin.
Vaaka beseda stane 2 vin.
Večkratna objava po dogovoru.
i.rm rmim rvn ym rm irr) r
Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašajih na upravništvo se mora pridjali znamka za odgovor.
Dva ali tri učence sprejmem takoj. Prednost imajo tisti, ki razumejo godbo in tisti, ki so se že mizarstva učili. Franc Bukšek, izdelovatelj harmonik na Bregu pri Ptuju 1»2 3-1
Pozor godci!
Najbolje in najtrpežnejše in zelo glasne harmonike iz medenih (bakfong) in jeklenih glasov se le dobijo pri Francu Bukšek, izdelovalcu harmonik na Bregu pri Ptuju.	133 3—1
Kupim več tisoč amerifikih
podlag oziroma reznic za suho cepljenje in več tisoč drobnih reznic za vlaganje od vrste Riparia Portalis. — Naslov Matija Peklar, veleposestnik in gostilničar pri Sv. Jakobu v Slov. goricah.	126 3—1
Roije In vkopeninjeno trsje
1. vrste od riparia portalis ima sedem tisoč na prodaj: Kari Sigi, Rogačka Slatina. Cena po dogovoru. 130 1-1
Pristno vino, vinski tropi-novec, cepljene trte prodajam po ceni. Vino od 36 do 40 kron 100 1. do železnice postav ljeno, cepljene trte po 16 kron 100 komadov. Za naročila se priporoča Josip Cotič, vinogradnik v Vrhpolju, p. Vipava. 127 4—1
Sedlarskega učenca od ¡5 do
17 let sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Peter Troger, sedlar v Mozirju, Štajersko.	131 3 1
Lepa enonastropna hiša blizu Maribora na Ptujski cesti se proda takoj po zelo nizki ceni. Kateri hoče, tudi lahko zraven kupi lepo posestvo; vse skupaj 8 oralov. G. Jan. Kitt, posestnik na Tezni 44 pri Mariboru. 115 1—1
Učenka se sprejme v trgovini Aloj zija Pinter v Slov. Bistrici. [92 3—3
Lepo posestvoi hiša s slamo krita, svinjski hlev, lep vinograd, sado' nosnik in njiva, se proda za 300 gld. v lepem kraju blizu kolodvora v Šmarju pri Jelšah. Več se izve tudi pismeno pri Janezu Člnješ, Ljubljanska cesta št. 4, Celje.	84 3 3
Štampllje iz kavčuka,
modele za predtiskarije, iz-delujepo ceni Karol Karuer, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15.
767 45—21
Lepo posestvo med Velenjem in Doberno, se prostovoljno proda, meri 18 oralov, ki imajo lepo solnčno lego. Zemlja dobra, lep vinograd in sado-nosnik, hmelja je 2000 sadežev. Poslopje je v dobrem stanu, 10 minut od cerkve. Cena je 6500 gld. Pod polovico se lahko obrestuje. Zglasiti seje pri lastniku Gregor Rotnik p. d. Pod-vinšek, Št. Janž na Vinski Gori, pošta Velenje.	90 3—3
Službo organista In cerkovnika išče cecilijanec, jako izvežban v vseh predmetih, posebno v igranju na orglah (Bachovih Fug) in Choralu, dober pevec, oženjen, z jako dobrimi spričevali, tudi lahko nastopi na nemškem in zna tudi dobro k c rkvi spadajoče rokodelstvo. Več se izve v upravništvu.	86 3—1
Hlala hlča, soba in kuhinja, se proda pod roko za 1200 gld. Studenci pri Mariboru, Feldgaasse 6. 116 3 1
Učenca sprejme na triletno dobo Ivan Grizold, slikar, Studenci, Deubler-gasse 31 pri Mariboru 122 3—1
Iftčem službe kot kuharica v kakem župnišču. Ponudbe pod „1000" pošta Sv. Benedikt v SI. gor. 119 2-1
Suho droije kupim vsako množino. R. Wieser, Hoče pri Mariboru. 121 5 - 1
Šafar ali majari ki zna dobro vsako poljsko delo, energičen in oženjen se išče. Prednost imayo taki, ki razumejo tudi obdelovanje in sušenje hmela. Naslov pri upravn. 107 2-2
Lepo posestvop obstoječe iz močnih poslopij, blizu vodnjak. 1 oral gozda, 3 orale zemlje na solnčni strani zraven ceste ima na prodaj Janez Trbovc vas Goričica sv. Jurij ob južni želez.
78 3-3
Absolvent kmet. šole, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče službe na kakšnem veleposestvu ali graščini na Štajerskem ali Kranjskem Naslov Feliks Lakožič, ekonom pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu pošta Lučane (Leutschach) Štajersko. 82 3—3
Malo posestvo v Razvanji pri Iločah, okoli 5 oralov, lastnina ruške cerkve, obstoječe iz hiš in gospodarskega poslopja potem vinograda, gozda, travnika in njiv, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Več se izve pri cerkv. predsto.jništvu v Rušah._79 3 3
Mlad vinlčar z ženo se išče. Viljem Badl, Maribor, Glavni trg št. 4. 12 8—7
Naznanilo. Dam na znanje čast. občinstvu, znancem in prijateljem, da sem se preselil s krojaškim obrtom iz občine Spodnja Novavas v Slov. Bi »trico s 1. februarjem. Vsa naročila in narejeno obleko za fante in može bom prav po nizki ceni izdeloval. Vzorci za naročila so pri meni na izbiro. Jožef Verdnik, krojaški mojster v ' "i ulici 88, Slov. Bistrica. [-0 3
Kuharica, vajena vsakega dela tudi gospodarstva, 32 let stara, išče službe v kako župnišče. Naslov pove upravn. 111 3—2
j Pozor I kmetje in fantje I V
' moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhljaja (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena je (franko na vsako pošto) 1 lončič 3 K 60, 2 Ion-čiča 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: N. Vranič, diplomirani lekarnar. Zagreb. Jezuitski trg št. 1. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.	104 5—2
Kovač, zmožen vsakega kovaškega dela, se sprejme. Prednost imajo taki, ki so izvršili podkovaško šolo, ali pa naredili izkušnjo za kurjenje parnih kotlov. Naslov pri upravn. 108 2-2
Krojaškega pomočnika takoj sprejmem za sejmsko delo in naročila, ki ima vedno dela. Sprejmem tudi takoj učenca iz dobre hiše. Verdnik Jožef v Slov. Bistrici. 105 3 2
Kočijaža, treznega, pridnega in poštenega, samskega stanu, ki je pri kavaleriji služil, išče župnik. Dobi livrejo in spočetka 20 kron na mesec. Vožja bo plačana. Ponudbe: I. Novo-selc, Pfarrer, St. Egyden bei Wiener-Neustadt.	106 6—2
Dva kamnoseka, ki sta zmožna različne predmete iz marmorja izdelovati, kakor nagrobne spomenike, se sprejmeta v trajno delo. Želi se popolna zmožnost v delu in solidno obnašanje, naslov Jakob Golobič, podobar Ljutomer. Štejarsko._30 6—4
Zastopnika, kateri je v zavarovanju ž ivljenja in požara izuijen in zmožen obeh dež. jezikov, se sprejme takoj proti proviziji ali stalni plači. Naslov v upravništvu.	83 5—3
Vlničar s štirimi delavskimi močmi, ki razume obdelovati stari in novi trs, išče slnžbe. Zve se v upravn. 103 1
Kro aški pomočnik išče dela z 6. marcom, naslov pove upravništvo lista.	113 2—2
Trte. Več tisoč na suho cepljenih trt se proda, cepljene so na podlago Rip. portalis, in sicer: Laški rilček ("Wal3chriesling), zelenčič (Sylvaner), šipon (Mosler), traminec (Traminer). Cepljenke so dobro zaraščene in vkore-ninjene. Cena je I. vrste 100 komadov 16 E. Kupci naj se oglasijo do konca marca 1.1. Anton Smeh, posestnik pri Sv. Barbari, pošta Šmarje pri Jelšah. 109 5-2
Pozor, kmetioe in dekleta I
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor št. II. Isti deluje, da p< stanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena je (franko na vsako pošto) 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: N. Vranič, diplomirani lekarnik, Zagreb, Jezuitske ulice št. 1. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem 104 5 2
Zidana hita v jako lepem kraju' zraven cerkve, četrt ure od kolodvora, pripravna za gostilno in trgovino se proda s čisto novim pohištvom ali pa tudi brez. Hiša obstoji iz petih sob, kuhin e, čumnate in kleti. Zraven lepo dvorišče in precej velik vrt za zelenjavo, tudi nekaj br^jd. Pogoji so jakr ugodni. Naslov pove upravništvo tega lista	98 3 ž
Učenec z dobrimi spričevali sprejme v svojo trgovino g. Vinko Zorko pri Sv. Andražu v Slov. gor. 93 2-2
Nov harmonij iz najimenitnejše tvrdke se radi preselitve takoj pod ceno proda. Priporoča se osobito izobraževalnim društvom, kakor tudi č. duhovščini aii zasebnikom. Naslov pove upravništvo.	96 3—2
Trgovski pomočnik mlad in
spreten prodajalec, izučen v trgovini z mešanim blagom, želi premeniti svojo službo. Naslov pove uprav. 99 2—2
Lepe in mo5ne
= rakve =
zelo po ceni, izdeluje gospod Aleksander Rochl, mizar v Mariboru, Scbmidtplatz 3, na sproti trgovine g. Andraschitza v Koroški ulici. Izdelujejo se tudi lepa pohištva po zelo nizki ceni. — P( pravila izvršujejo se vestno. 110 8—1
Kilne pase
primerne za vsako —:— kilo =
z peresom ali brez tega, :: životne pase :: (trebušne obveze) pokončne držaje, podlage za ploske noge, apa-.'. rate za iivotna skrivljenja in umetne ude .'.
izdeluje ceno in izvrstno vsled dolgoletne prakse
bandažist	123 9—1
Franc Podgoršek,
= Maribor, Burggasse 7. =
Prvi
vinski sejem v Ptuju
se vrši
dne 26. svečana 1906 v prostorih minoritskega samostana.
IZZ Začetek ob lO. uri predpoldne. rr:
Železniške zveze s Ptujem:
Iz Maribora odhod poštnega vlaka ob 8. uri 15 min. predpoldne U Ljubljane „ „ „ „ 5. uri 15 min. „ Prihod v Ptuj ob 9. uri 53 min. predpoldne.
Odhod iz Ptuja: 1 3/l2 popoldne brzovlak na Pragersko—Maribor in Pragersko— Ljubljana.
2. 746 popoldne poštni vlak na Pragersko—Maribor in Pragersko—Ljubljana. Ptuj, dne 10. svečana 1906.
Za odbor: načelnik 120 l-i	M. Brenčič.
Svinjske kože
kupuje po najboljši ceni
Marija Polz,
trgovina a mešanim blagom
62 v Spielfeldu. 10-4
OVES
102
(Vilkom)
5—1
Ta težka vrsta ovsa uspeva v vsaki zemlji in se je dosedaj izkazala kot zelo ugodna, naj-plodovitejša, ki da tudi visoko in zelo dohro slamo za krmo. Ker se mora ta oves redko sejati, ¿adostuje 50 kg za oral. Odpošilja se 25 kg za 9 K, 50 kg za 17 K, 100 kg 32 K z vrečo vred. Vzorci po 5 kg se pošiljajo franko, če se prej pošlje 3 20 K.
Oskrbništvo grada Golič
pri Konjicah, Štajersko.
Pri Sv. Barbari v Halozah
se vrši na Mejah h. št. 9 ===== na Korenjakovem. ■ dne 31. t. m.
dražba vina.
Ponuja se 135 hI. starega in 45 hI.
novega vina. 128 1
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•••♦♦♦♦♦♦♦S
Naznanilo.
Podpisani ne kupujem več za s*. Ružička, ampak za sebe in koj proti plačam. 129 3 l
Štefan Rupp pri Soršaku v Slovenski Bistrici.
Kmetje, pozor
?
Oljevo delo se prične na pe-pelnico v starem, znanem mlinu v Rušah. — Prosim za obilen obisk.	134 2-1
Zahvala.
Dne 14. januarja 1.1. zgorelo je podpisanemu viničarsko poslopje pri Kapeli. Zavarovana bila sva pri Banki „Slaviji" za znesek 1600 K. Čeravno sva z zadnjim obrokom plačevanja zaostala, nama je vendar gori omenjena banha vso zavarovalnino po svojem zastopniku gosp Jakobu Zemljiču v Radencih hitro izplačala, za kar se najiskreneje zahvaljujeva in banko „ Slavij o" vsakemu najtopleje priporočava.
Radenci, 8. februarja I9?6.
Terezija Drobec. Frano Drobec.
Potrjuje obč. urad v Radencih dne 8. februarja 1906. | Anton Divjak, predstojnik.
Hranilnica in posojilnica v ,Tarenini
sklicuje s tem
;lfc».
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 25. februarja 1906 ob 3. uri popoldne v gostilni gosp. Martina Cvilak v Jarenini
s sledečim dnevnim redom:
1.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1905.
2.	Volitev načelstva in računskih pregledovaleev.
Za slučaj, ako bi občni zbor ob 3. uri ne bil sklepčen, se bo vršil ob 4. nri istega dne, na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri bode sklepčen pri vsakem številu navzočih zadrnžnikor.
ii7 2—i	NaČelstvo.
CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZGOTOVI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAZENJE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI. ::
H. VOLK
76 Šoštanj - Štajersko s Kemična pra|nica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vaako-:: vrstnih oblek itd. ::
WmMwsf.
Hyoji Ii svojim!

Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrv atsko varovalno zadrugo
,CR0 ATIA
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vsej premičninn, živino in pridelke proti ognju po najniž,ih cenah.
Vsa pojasnila daje: Glavni z&stop „Oroatle" v Maribora, Koroška oesta It. 60.	713 51—20 1 Zastopniki se iščejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške.
*♦*♦><♦ »♦»♦*♦* ♦*♦*♦» ♦*♦*♦*♦*♦*♦><♦«♦*'
P. Jagodic,
pozlatar in slikar za cerkveno umetnost v Celju, Gosposka ulica št. 4
se ponižno priporoča vsi m častitim gg. duhovnikom in cerkvenim predstojništvom za ponovljenje, preslikanje cerkev, altarjev, prižnic, sv. podob in križevega pota.
Delo umetno in po zelo nizkih cenah, črez vsako drugo konkurenco. Imam tudi mnogovrstno zalogo božjih podob, križcev in vsakorstnih slik in okvirjev.	95 2—2
Kiüüüüüüüoüüüücüots
Slovensko-nemška meja === na Štajerskem. ==
Cenjene gospode, ki so dobili omenjeno knjižico na ogled, a je ne mislijo naročiti, se prosi, da jo vrnejo založniku (Ante Beg) v Ljubljano. Zaloga je majhna, povpraševanje po knjižici pa stalno.	118 1—1
Hotel, restavracija, kavarna
Balkan
Trst.
Podpisana naznanjata, da sta prevzela 21. januarja 1.1. zgoraj omenjene prostore.
Poslovanje je popolnoma = reorganizirano. =
Dvigalo, kopeli, električna razsvetljava,
najtočnejša postrežba, izvrstna kuhinja, izbrana 97 s—2 vina.
Za mnogobrojni obisk priporočata
Počkaj & Kogl
se
Pozor 1 Citaj! Bolnemu zdravje!
440 62-32
r
-»10WMU i.SLABOHt) i** -
♦ ♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦H
Pozor! Citaj l Slabemu moči
Pakraške kapljice in slavonska sel, to sta danes dve naj-priljubljenejši ljudski zdravili mešd narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakralke kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in
J
madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jarišič, lekarnar v Pakracu itv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto); 12 stekloničio (1 ducat) 5 K, 24 stekleničio (2 ducata) 8 K 40 v, 86 stekloničio (3 ducati) 12 K 40 t, 48 stekleničk (4 ducati) 16 K, 60 stekleničio (5 ducatov) 18 K.
Manj od 12 stekleničk se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu k&Slju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstaqjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in poučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija.
; 2Ü0000Ü320000QÜ0Ü03
Zdravje je največje bogastvo !
Sv. Marka,
Te glasovite in ne-nadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osoliito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in , roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spaso-' I nosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, ! i odpravijo naduho, bolečine in krče Pospešujejo in zboljšujejo prebavo,, čistijo kri in ¿reva Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolečine na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v že-, 1 lodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te ! kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu , ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva L se samo: ITIestna Irkama, Zagreb, zato se naj naroča- Vf ljqjo točno pod naslovom:	488 20— 6	—
Mestna lekarna, Zagreb
Markov trg št. 68, poleg cerKve sv. Maria
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dva-najstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	dnoat (12 steklenic) 4 M..
2	dnoata (24 steklenlo) 8 K.
3	ducate 136 steklenlo) 11 K.
4	dnoate (48 steklenlo 14 60 Ml.
5	ducatov 1.6O steklen.) 17 —
:
Imam na tisoče priznilnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom 1 rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, 1 učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Uija | Mamič, opankar; Zofija Vukelič, čivilja; Josip Keljanič, Beljak itd. ME" Ustanovljena 1. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg st, 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo !
Z aih. mršila,.
Za sočutje ob smrti in spremstvo ob pogrebu gospoda	125
Karola Grossmanna,
rojenega 4. novembra 1836, — umrlega 7. februarja 1906,
izrekamo častiti duhovščini jurjevški, gg. učiteljem in učiteljicam jurjevškim, vsem sorodnikom, botrom in botram, prijateljem in znancem, učencem in učenkam jurjevškim svojo najsrčnejšo zahvalo.
Marija Grossmann roj. Kocbek — žena in vdova, Dr. Karol Grossmann v Ljuto- Matilda Grossmann, sinaha.
meru,
Martin Grossmann v M»riboru, sina.
Marija Maly v Domažlicah na
Češkem, Antonija Grossmann v Mariboru, Franja Grossmann od Sv. Jurja, Julija Grossmann v Mariboru, Terezija Grossmann na Dunaju, Roza Grossmann na Dunaju, Josipina Grossmann v Gradcu, h čere.
Josip Maly, zet.
Karolina Grossmann,
Ida Grossmann, Rudolf Grossminn, Adela Grossmann, Dragica Grossmann, Božena Grossmann, Vladimir Grossmann, vnuki.
Leopold Grossmann, brat, Frančiška Šafarič, sestra.
Za spomladansko setev je
•Tomaževa žlindra«
najboljše in najcenejše umetno gnojilo, katero poseduje fosfo-. . rovo kislino. g. Žitna polja kakor polja '
Zvezdna znamka

sploh, sočivja in travniki
v mokrotnih legah se še v Bpomladi z naj-Marks boljšim uspehom z žlindro gnoje.
L__
Paziti je na znamko, plombo in vsebino fosforove kisline. Tomasove tovarne v Berolinu, zastopane po tvrdki
Trgovina z železnino „MERKUR", P. Majdič, Celje.
114 Pri oellh vagonih posebno znižane oene. 4—1
Izdajatelj in založnik „Katol. tisk. društvo."
Odgovorni urednik: F srde Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila,