)
Izhaja razen nedelj in praznikov
*= vsak dan opoldne. =====
Oredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., :== Učiteljska tiskai-na.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije 3= za list so poštnine proste. ==
	us		Stli iSR
'>v> li ^	llii		
diasiio Jugoslovanske sodaltio demefc-atifne stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem
na dom za celo leto K 3U*—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 750, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33’60, za ostalo tujino in Ameriko K 42’—. Posamezne številke po 10 v.
inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Štev. 122,
V Ljubljani, četrtek dne 6, decembra ltfl?.
Leto 1.
Mirovni shodi.
Jugoslovanska soc. dem* stranka sklicuje mirovne shode v soboto dne 8. In v nedeljo ^ 9. t. m., in sicer:
V soboto dne 8. t. m. v Vodmrtn (pri Ljubljani) v gostilni g. Podobnika.
V nedeljo dne 9. t. m. na Glincah (pri Ljubljani) v gostilni »Amerika« ob 3. poporodne.
V nedeljo dne 9. t. m. ob 10. dopoldne v Spodnji Idriji in ob 6. zvečer v Logatcu,
Potrebno se še objavi.
Ekspoze zunanjega ministra.
(Konec.)
k v or konflikta ne dopušča nobenega dvo-^ 0 tem, da je monarhija le v svojo obrambo Pograbila za orožje, da ni imela namena napadan ir) osvajati. Če bi bilo treba za to še na-Gaijnih dokazov, dali so nam jih naši sovražniki sami, ki od vsega početka niso nikdar prikrivali, da nameravajo monarhijo razbiti ter si Prisvojiti obsežne dele našega ozemlja. Od prvega _ trenotka so si bili narodi Avstroogrske svesti, da velja boj obstoju domovine. Neglede ua osamljene krajevne dogodke, kakor so se aogajali v vsaki državi, pokazala se je čudovita složnost. Kar je skupna armada od tega uenotka izvršila v več kot triletnih bojih na kopnem, na morju in v zraku večji del proti suni sovražni premoči, bodo pozni rodovi občudovali kot nezaslišan izraz človeške veliči-e. globoko vk or en in jen e požrtvovalnosti in ^sebičnega junaštva. Tem velikim činom ar-P1 f 'n mornarice stoji dostojno ob strani patrioti eno, brezprimerno požrtvovalno in vkljub pomanjkanju vztrajno zadržanje zaledja. Vzorni čini junakov na fronti in v zaledju bodo naše hvaležne potomce bodrili k posnemanju in k domovinski ljubezni. Na teh etičnih učinkih junaštva naše dobe bo trdno zasidrana bodočnost avstroogrske monarhije.
Če sedaj kratko očrtam stališče posamez-
držav nasproti vojni, moram govoriti naj-' Pr®j ° zvezni politiki monarhije, ki je bila za potek vojne merodajnega pomena. V prvi vrsti moram konštatirati, da je naša mnogoletna tesna zveza z Nemčijo najsijajnejše prestala svojo preiskušnjo v ognju. Monarhom in državnikom, ki so to zvezo sklenili, je naša generacija dolžna trajno zahvalo. V zvezi z Nemčijo je avstroogrska monarhija pridobila v poteku vojne dva nova zaveznika, Turčijo in Bolgarijo, ki sta se v spoznanju svojih interesov nam pridružili. Kako važnost ima ta pridru-žhev za naše skupne naloge, mi pač ni treba Posebej poudarjati. Upam, da mi bodo gospodje pegati pritrdili, če izrazim trdno nado, da bo veza s Turčijo in Bolgarijo ostala trajna tudi po vojm in da nam bo nudila mnogo koristi.
^držanje Turčije v sedanji vojni in iz tega izvirajoča zagotovitev bodočega trdnega obstoja smemo pač označiti kot prerojenje turške države. Junaški čini turške armade, zlasti juna-,§ in “®P&šna bramba Dardanel, kjer je tudi nasa artiljerija učinkovito posegla v boj, dokazujejo ne le starodavne vojaške kreposti oto-rnanov, ampak tudi izreden razvoj turške armade pod sedanjim režimom.
Med Bolgarijo in na§0 monarhijo že desetletja negovano prijateljstvo in zbliževanje je Privedlo v sedanji vojni do trdne zveze. Težke rtve, ki jih je Bolgarija_doprinesla v obeh balkanskih vojnah,.Bolgarije niso ovirale, da je s Polno močjo vstopila v svetovno vojno. Njena slavna armada se je ob strani zaveznikov zmagovito izkazala, kjerkoli je nastopila. Svo-
LISTEK.
t>R. H. TUMA:	'f
Jugoslovans a deklaracija.
Čudno je sedaj toliko navdušenja po vseh krajih slovenske domovine za jugoslovansko deklaracijo 30. maja t. 1. in osupljivo je, da se. re-j'mo naravnost umetno ustvarjeno, navdušenje X na^e vrste- Li-je ideja jugoslovan-n aeitfaracije za jugoslovansko socialdemokracijo nekaj do cela novega? Li-je iz te deklaracije delavs i socljaldemokratični stranki pričakovati večje koristi za slovensko ljudstvo? Li-je tej deklaraciji dana večja garancija uspeha ?
Pivi Ove glasili Slovenec in Slovenski narod, *a njimi v^a vr-ta naprednjaškh in klerikalnih hstov s precejšnimi poudarkom nagiašajo edino-dušno zahtevo celega slovenskega naroda po zje-«injenju Jugoslovanov v eno državno telo in •nergtjo, ki navdaja vse sloje prebivalstva, da se doseže ta cilj. Je sicer razvidno iz marsikaterih pojavov, da se gre šele to energijo vzbuditi in ljudstvo za veliko idejo vzgojiti, da bi jo zastopalo z vso silo in žrtvovanjem, dejanstvenost pa 'zpoznamo, ako se ozremo nekoliko po zgodovini Jugoslovanske ideje na Slovenskem.
Ko je Uta 1848. narodnostna ideja od zapa-da sem prevela Evropo in zbudila samozavestno m pogumno akcijo Italijanov in Madjaiov za os-
%	N
NAPREJ, SL 122, 6. decembra 1917.
jega sklepa, da je pristopila naši skupini, se ji nj treba kesati. Tej zvezi in junaški svoji armadi se ima Bolgarija zahvaliti, da je mogla zasesti ozemlje, ki ji etnografiono pripada. Tako je dalekovidna politika njenega vladarja rodila obilo sadov.
Slika naše zvezne politike bi ne bila popolna, če bi ne omenil še dveh drugih držav, ki sta tnkom vojne razrušile vezi, ki so jih vezale z nami, ter prestopile v sovražni tabor. Pod vodstvom skupine politikov, ki gotovo niso zastopali volje velike večine ljudstva, je Italija pravzaprav že stopila na stran naših sovražnikov, ko je podala svoja izjavo nevtra-litete. Izdala nas je ne samo formelno, ker ni držala svojih pogodbenih dolžnosti, ampak tudi materielno, ker je koristila v političnem in vojaškem oziru našim sovražnikom. Nikjer se ni to priznavalo bolj odkrito in bolj cinično, kakor v Italiji sami. Kot zahvala za ono stališče dobiva Italija v teh dneh, ko se izpolnjuje njena usoda od svojih zaveznikov vojaško pomoč, da se reši italijanska armada grozečega ji pogina. Na naši državi izvršeno izdajstvo je Italija drago plačala. Na mesto sprehoda na Dunaj je morala Italija v enajstih težkih bitkah žrtvovati stotisoče svojih vojakov. Ne rečem preveč, da teh enajst soških bitk stoji vzvišano samo za se v zgodovini vseh vojn.
Kar so naše čete izvršile glede junaštvo in požrtvovalnosti proti velikokratni premoči, to nima primera. Po dveh letih ženialnega vodstva in največjih naporov je končno prišel trenotek, ki je naši armadi omogočil, da je v zvezi z nemškimi četami prestopila k ofenzivi. Pod vodstvom našega ljubljenega vladarja so zavezniki predrli železno italijansko steno, o-svojili pozicijo za pozicijo ter hiteli od zmage k zmagi. Obširno plodovito ozemlje Italije je sedaj v naših rokah kot dragoceno poroštvo za čas mirovnih pogajanj. Tako gleda danes na stranska pota zapeljano italijansko ljudstvo na prepast iredentistične misli in imperialističnih nad.
Od smrti kralja Karola Rumunskega v jeseni 1914. leta naprej je zgodovina Romunije nepretrgano izdajstvo. Od onega trenutka je bilo jasno, da išče Romunija samO priložnosti, da svoje zaveznike za vt a t n o napade. Romunska politika v letih 1915—1916. je bila karakte-r iz i rana po zahtevi posesti obsežnega ozemlja
v	avstroogrski monarhiji, kaiero ozemlje bi si bila Romunija rada prisvojila brez rizika. Pritiskala in izsiljevala je 'na vse načine, da bi dosegla svoj namen.
Med žrtve četverosporazuma na balkanskem polotoku spada tudi država, ki je hotela ostati nevtralna in katero je ententa hotela zato udušiti v političnem, vojaškem, gospodarskem in financielnem obziru ter ji odstraniti njeno dinastijo. Sočutje vseh nravnih ljudij je tej državi gotovo. V Albaniji, katero smo z malo izjemo najjužnejšega dela zasedli, poskušamo oživeti čut narodne skupnosti in državnosti ter tako ustvariti podlago za samoupravo in za kulturni napredek.
Uspehi centralnih držav na ruski fronti, katerih posledica je bila, da smo zasedli "oljsko ozemlje, obvladano od Rusije, so omogočili centralnim državam sklep zgodovinske važnosti:	Obnovitev	poljskega	kraljestva.
Poljsko kraljestvo, osvobojeno ruskega zatiranja in oživljeno k lastnemu državnemu življenju, bo kot prednja, straža zapadne kulture moralo izvršiti veliko misijo. Zaradi vojne in spričo bližine sovražne fronte se zvršr iz-gradba poljske države le polagoma in od^stop-nje^ do stopnje. Upostavitev provizoričnega državnega sveta in priprave za ustanovitev poljske armade, dalje ustvaritev vladarskega sveta z dalekosežnimi pravicami, katerega prva naloga je konstituiranje poljskega mmis.tr,
voboditev in jedinsbo, začutili so se prvi odme-
vi	te ideje tudi med Slovenci. Med njimi takrat ni bilo ne politične in še manj narodne samozavesti Pičla slovenski inteliger ca vzgojena je bila v nemškem, birokratizem duhu in nisi ni znala za rabo javnosti lastne materinščine. Sploh ni bila zrela pečati se s težjimi političnimi vprašanji. Radi tega tudi v te prvi dobi oboje ni moglo biti političnega življenja na Slovenskem. Slovenci poslušali so glas bolj prebujenih Čehov, Palackega in Havlička. Formula jima je bila: »avstrijsko cesarstvo daje najlepšo garancijo za obstanek Čehom in Ilirom.8 Temelj jugoslovanske ideje bil je ta k« at v ilirizmu, po eni strani združitev historičnih’ ilirsk h d;žel v eno celoto in literarna strnitev slovenščine in hrvaščine. Pa-lacky 2ahteval je Avstrijo kot zvezo enakoprav nih narodov, po narodnim teritorijalrtem načelu. To je bilo odslej geslo za narodno, politično delo avstrijskih Slovanov. Slovenski narodno-poHti-čni program 1. 1848, pa je bila zjedinjena Slovenija. Ako bi bil takrat slovenski narod zrel za realno poli iko, bi morda ne bilo tako težko do seči prvi korak jediustva vsaj je bil dejanski po vzgledu Napoleona tudi Habsburžan F:anc 1 že 1. 1819. spojil Kranjsko, Koroško in Primorsko v eno upravno celoto. Vsa nezrelost slovenskih politikov se je kazala v neslogi tudi za skromne zahteve zjedinjene Slovenije, kateri so se zeper-stavhali celo taki činitel|i, kakor šk f Slomštk. Dr. B eiweis je poleg narodnostnega principa poudarjal važnost tudi drugih razlogov č£š, da slo-
stva, to so bili odločilni koraki na tem potu. Tem korakom slede še drugi po potrebi razvoja. Z velikopoteznim in nesebičnim aktom z dne 5. novembra 1916 in z ustavnim štatu-tom, zgrajenim na tem aktu, z dne 12. septembra 1917 so uresničile centralne države željo, ki je spala desetletja v duši poljskega ljudstva in ki je stremela po uresničenju, odkar je bila osvobojena Poljska ruske vlade. Med tem ko so druge vlasti poljskemu narodu d.elale vedno le obljube, ki se pa niso nikdar -izpolnile, sta postavili Avstro-Ogrska in Nemčija na mesto besed dejanja: Osvoboditev Rusko Poljske s svojim zmagovitim orožjem in obnovitev državnosti poljskega kraljestva. Kadar ob sklepu miru odpadejo zapreke, ki ovirajo danes še njegovo popolno samostojnost, tedaj bo Poljska sama odločevala o svoji državni bodočnosti. Kam se nagne na podlagi svoje naklonjenosti in svojih interesov, o tem nam pač ni treba dvomiti.
Dva zadnja velika dogodka, kot posledica svetovne vojne, sta vojno stanje med Nemčijo in Ameriko in izbruh revolucije na Ruskem.
Med nami in Ameriko ni . nobene prave sporne snovi. Z obstojom države nezdružljivo naziranje in nezdružljive zahteve predsednika Wilsona glede ureditve evropskih razmer, izvirajo bolj iz dalekosežnega nef) oznanja tukajšnjih razmer kakor iz sovražnega mišljenja napram nam. Kljub temu smo morali pretrgati diplomatične zveze z Unijo, ker je bila to nujna posledica vojnega stanja med Ameriko in Nemčijo.
O prevratu v ruski državi ne morem izrekati končne sodbe že zato, ker dogodki na Ruskem niso prispeli še do definitivne zaklju-čitve. Na vsak način je pa gotovo, da so uničeni s starim režimom tudi temelji prejšnje imperialistične in panslavistčne politike. Brez dvoma je tudi to, da predstavljajo miru na-' klonjem krogi Rusije presežno večino niškega ljudstva in da so se uveljavili napram oni manjšini, ki želi in hoče tudi še izsiliti v zvezi z entento nadaljevanje vojne.
Kako se bodo stvari na Ruskem vnaprej razvijale, tega seveda ne vem, vendar pa iz-rgeno poudarjam sledeča dejstva:	Avstro-
Ogrska in njene zaveznice niso v nasprotstvu z ententnim ivladamd nikdar poizkušale, da niti mislile niso na to, da bi vplvale na obratovanje notranjh razme/ na Ruskem. Četve-rozveza je bila vedno pripravljena in tudi danes še pripravljena, da se pogaja z vsako rusko vlado, ki je na krmilu, kakor tudi da se pogaja z vsakim drugim nasprtonik^m. Rusko ljudstvo, zapeljano od svojih prejšnjih voditeljev na napačna politična pota, je doživelo v teh letih težka razočaranja in preizkušnje. Z odkritosrčno simpatijo zasledujemo stremljenje ruskega ljudstva, da spravi svojo usodo zopet na miroljubna pota in dap ride zopet k mirnim urejenim razmeram. Naša odkritosrčna želja je, da obnovimo svoječasno prijateljsko razmerje z ruskimi Harodi in da ostanemo z njimi v bodočnosti v trajnih, medsebojnih, prijateljskih odnošajih.
Tega dela svojih izvajanj nočem skleniti, da bi se ne zahvalil onim nevtralnim vladam, ki so nesebično prevzele zastopstvo interesov monarhije v sovražni tujini. Prav tako se iskreno zahvaljujem Nj. Sv. papežu in onim nevtralnim državam, zlasti Danski, Holandski, Norveški, Švedski in Švici za človeko-t ljubno oskrbo za žrtve vojne. Upamo, da te oskrbe tudi vbodoče ne opuste. Zahvaljujem se tudi mednarodni napravi »Rdečega križa«, ki seje izkazala v teh časih za tako blagonosno.
Ce pogledamo sedanji položaj, tedaj lehko z upravičenim ponosom ugotovimo, da je prestala doslej Avstro-Ogrska njej vsilje-
no obrambno vojno uspešno. Kjerkoli so udrli nasprotniki začasno v naše ozemlje, povsod smo jih prepodili in naše armade stoje globoko v sovražnih deželah, da zabranijo morebiti nameravane bodoče vpade. Naša vojaška in pomorska sila je nezlomljena, naše zaupanje v srečen izid vojne neomajno. Gospodarska in financielna moč monarhije se je izkazala za tako silno, da je presenetila. Pri tem opozarjam na naše samegespodarstvo, ki se je razvilo skoraj do popolnosti in na razveseljiv uspeh naših vojnih posojil. Težkoče, ki še obstoje v vprašanju prehrane, se bodo premagale z izpopolnitvijo in izboljšavami dosedanjih uredb. Ne maramo bodočega gospodarskega boja, zato stremimo po novi ureditvi našega gospodarskega razmerja z Nemčijo, ker s tem ojačimo le svoje narodno gospodarstvo.
Ne udajam se nikakršnemu varljivemu optimizmu, in prost sem tudi vsakega pesimističnega naziranja, a kljub temu trdno upam na bodočnost in ponosno lehko gledamo proti vstajajoči zarji miru. Če rečem s tem, da je dana možnost, da pridemo v doglednem času do miru, tedaj gre zasluga za to možnost naši skupini.	/
Jasno je stališče, ki ga zavzemamo mi in naši zavezniki, v mirovnem vnašanju. Za nas je sedanja vojna obrambna vojna. Zato je naš cilj, da sklenemo mir, ki nam zagotovi svobodo, samostojnost in teritorialno nedotakljivost Avstro-Ogrske. Ne stremimo po nasilni prilastitvi tujega ozemlja in ne po gospodarskem nasilju, vendar pa zahtevamo učinkovite varščine za naš svoboden in nemoten razvoj v bodočnosti. Te varščine nam prineso lehko primerne garancije, določene v pogodbah, o sukcesivnem, istodobnem in medsebojnem zmanjšanju oboroževanj in o svobodi morja in o sodobni upostavitvi obligatoričnih razsodišč. Pripravljeni smo tore], da sklenemo s svojimi nasprotniki splošen, pravičen in časten mirvkj zagotovi teritorialno nedotakljvost monarhija in nje bodoči svobodni razvoj na političnem in gospodarskem polju. Z Rusijo, ki je izrekla že v letošnjem aprilu, da je pripravljena skleniti mir brez teritorialnih in gospodarskih nasilstev, smo pričeli pogajanja na tem temelju, če se prdružijo ostalft države v tem trenoku ruskemu predlogu, da stopijo tudi one na tej podlagi v mirovna pogajanja, tega ne morem povedati. Iz mojih izvajanj sledi, da je moj najvažnejši cilj, da čimprej pripeljem monarhijo k miru, ki naj prinese narodom trajno spravo. Prosim, da me podpirate pri tem stremljenju. Imam upanje, da dosežemo mir na potu sporazumljenja. Drugače, o tem sem trdno prepričan, ga izsilimo.
Državni zbor.
Na Dunaju, 4. dec.
Poslanska zbornica je nadaljevala razpravo o nagodbi. Seja je bila oib dvanajstih prekinjena, da so se delegatje lehko udeležili prestolnega nagovora delegacijam. Prvi govornik je bil danes dr. Ren ne r, ki je dejal:	V sedanjem trenotku velja:	Predvsem
mir! Prišel bo čas, ko spoznajo vsi, da se stari red, ki je ustvaril leta 1867. s slučajno konjunkturo zunanjo politiko in ki je šel preko pra- k vic tolikih narodov na dnevni red, ne more več držati in da potrebujemo no*e cilje in nova pota. Onim, ki prednašajo danes ob nepravem času nacionalne tožbe, naperjene proti Ogrski in ki ^treme po odpravi dualizma, je treba povedati, da so njihove bojevite besede	'
proti Ogrom v ostrem nasprotstvu v obstoječimi razmerami sil. Če bomo notranje -tako razdrapani kakor sedaj, ne bomo mažarskim
venskemu kmeta niti ni jasen pojem o narodnosti. Dr. Lončar prav konštatira, da I. 1848. niti Slovei ci niti Jugoslovani sploh niso bili sposobni, da bi mogli voditi samosvojo politiko. Že za to leto konštatira tudi dr. Lončar „da je boj za enakopravnost in samoodločevanje narodov bil v bistvu boj za demokratiziranje Avstrije, Slovani ne-le, da tega niso razumeli, bili so demokratični ideji tudi najnevarnejši nasprotniki in so postali glavna opora sledečega absolutizma in s tem nemškega centralizma. Revolucija je bila za Slovence izgubljena narodno in pol tično, avstrijski narodi niso dosegli svojega narodnega jedinstva, marveč so zaigrali še svojo politično svobodo." Peter Kozlar prišel je pred v« jno sodišče, ker je navajal v naslovu svojega zeml;evida imenovanje ^slovenske* dežele in pokrajine!!
Hrvatje so 1. 1848. v saboru sklenili jugo-slovanski narodno-pohtični program, ki je bil ob enem tudi prvi jugoslovanski program: .Avstrija bodi zvezna država, ‘vsaka narodna skupina s svojim narodnim zborom- in vlado s skupno vlado na Dunaju za vojaštvo, f nance trgovino odgo vorna parlamentu, na kateiega poš jejo posamezne narodne skupine svoje poslance.* Jugoslovanska narodna skupina naj bi štela Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, S bsko vo vodino in slovenske dežele. Takrat piišlo bi se do temeljne rešitve jugoslovanske ideje, ako Hrvatje niso šli z Jelačičem v boj za avstrijski absolutizem, ampak šli z vso svojo narodno silo na izvršitev narod-
nega programa. Tudi hrvatski politiki bili so nesposobni vesti realno politiko I
Konstitucija 1. 1860 je prinesla sicer novo gibanje med avstriiske narodnosti, a Slovenci tudi takrat niso bili sposobni razumeti jugoslovanske ideje. Slovenski politiki jeli so stavljati v ospredje Kranjsko kot nredstaviteljico slovenstva in Ljubljano ^ot njegovh središče. Sledili so nepremišljeno Čehom in Hrvatom po državnem in zgodovinskem pravu in tako prišli do narodno političnega programa mariborskega septembra 1865, s katerim so tudi za Slovence zahtevali ustanovitev zgodovinsko skupino izza cesarja Karla V. od 1 1522 t. j. vzpostavitev velike Kranjske s pridružitvijo vzhodne Istre, Trsta in večjega dela O »riškega. Kranjsko-Korošk^ Primorsko in S ajersko tvorila naj bi eno državnopravno skupino »Notranje Avstrijske*. Temu programu sta se sicer upirala dr. Vošnjak in Svetec ter zagovarjala združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov na podlagi narodnostnega načela, ne glede na zgodo dno in državno pravo, kljub temu je narodna enakopravnost in razširjenje deželne avtonomije ostal naibhžji olj slovenske, oziroma kranjske politike. Tako so bili avstrijski Slovani tudi p > vojni 1. 1866 zopet nepripravljeni za skupno idejo in skupno akci o. .Slovani postali so krivi dualizma”, ki je sedaj glavna zapreka jugoslovanske ideje. Dr. Toman imenoval ga je »grob našega življenja*, slovenska delegacija v državnem zboru pa niti ni prišla do enotnega glasovanja ob njem,	(Dalje	prih.)
Stran 2.
NAPREJ.
Stav, 122
gospodom nikdar nevarni. Če hočejo slovanske stranke obnoviti proces iz ieta 1867., tedaj naj gledajo najprej na to, da postanejo v Avstriji tako močne, da ohranijo lehko ravnovesje napram Ogrski. Nacionalne osvoboditve danes še zatiranih narodov ni mogoče izvesti brez splošne politične svobode. Vse pogodbe, kakor so sklenjene doslej, imajo napačno fronto, ker so zgrajene na tem, da se zapre promet med narodi. Eden izmed vojnih vzrokov od naše strani je bila naravnost zločinska carinska politika napram Srbom, ki je pripeljala Srbe v obup. Sedaj se pogajamo z zastopniki ruske republike, ki so fanatično prepričani o tem, da mora postati po vsem svetu drugače, da mora vladati svobodna izmenjava duha in blaga med vsemi narodi. — Nemški nacionalec dr. Schiirff je nastopil proti zahtevam Cehov in Jugoslovanov, dr. Verstovšek je ostro napadal Ogrsko. — Češki radikalci ,so vložili interpelacijo, naj se odpuste iz vojaške službe trije najstarejši letniki ali pa naj se pošlje na dopust šest najstarejših letnikov, ki so na ruski fronti. Interpelantje pravijo, da bi centralne države dokazale s tem svojo ljubezen do miru, kakor je to že storila ruska revolucijska vlada s tem, da je odpustila več letnikov.
*
Z Dunaja poročajo, da se socialno demokratični delegatje — kakor običajno — niso udeležili sprejema na dvoru in so izostali od prestolnega govora. Vprvič se pa letos ni udeležilo prestolnega govora 5 čeških poslancev in sicer dr. Stransky, Klofač, Stribrny, Haber-mann in Tarnaš ek. Prvotno so nameravali češki delegatje, da sporoče grofu Czerninu v posebni spomenici svojo odsotnost in jo ute-melje^ pozneje pa so se odločili zato, da se le del če'ških delegatov udeleži sprejema, en del pa da izostane.
Politični pregled.
— Ekspoze grofa Czernina. Prestolni govor in ekspoze grofa Czernina v delegacijah, s katerima so bile predvčeraj otvorjene delegacije sta jako miroljubna. Grof Czernin je najprej podal pregled najvažnejših dogodkov svetovne vojne in skušal dokazati, da je bila politika osrednjih držav vedno le obrambna. O-menjal je, da so centralne države vsa mirovna posredovanja prijazno sprejemale in že izjavile, ko jc ruska vlada dne 11. aprila izrekla, da nima namena gospodovati drugim narodom, in si prisvojiti tujo zemljo, da so same pripravljene pogajati se na podlagi ruskih načel tudi z vsemi drugimi nasprotniki. Podlaga sedanjim pogajanjem z Rusijo je teritorialna nedotakljivost Avstro-Ogrske. Me mara s silo pridobiti tujega ozemlja. Strinja se s sukcesivnim raz-oroženjem po vseh deželah in svobodo morja, z uvedbo*obveznih razsodišč. Ne pove pa minister, ali se bodo tudi druge sovražne dežele pridružile ruskemu predlogu, kar tolmačimo tako, da se hočejo centralne države tudi z drugimi sovražniki pogajati na tej podlagi, ter dostavlja, da teh vojnih smotrov ne more napram aneksijskim težnjam drugih naših sovražnikov zagotoviti za vso bodočnost. Govor Czeminov je vobče spravljiv. Zadnjo pripom-njo (za vso bodočnost) bi si pa utegnili nasprotniki po svoje razlagati, dasi je res, da tisti, ki jim vojna traja še premalo časa, lahko vodno najdejo izgovore. V splošnem je pa Czerninov govor tak, da ga utegnejo tudi nasprotniki upoštevati in smatrati za vvod mirovnih pogajanj. Ruska vlada se bori z neverjetno doslednostjo za mir. Premagati je morala odpor v glavnem stanu naravnost s silo, toda, ker narod želi iskreno miru, je očividno, da zmaga vlada* bolj-ševikov, ki je nositeljica ljudske volje. Tudi zastopniki sporazuma pričenjajo uvidevati, da je resna želja po miru ne da več zatreti. Enako odločno se pojavlja mirovno gibanje na Angleškem in na Francoskem, kjer so se pričele gibati zlasti socialistične stranke. Dobro znamenje je tudi, da se sporazum posvetuje o novih vojnih smotrih. Mirovna idgja jc postala velika, zanesla se je med množice, ki so doslej v grozi in bedi prenašale vse gorje. Če je beseda, ki so jo govorili diplomati, odkritosrčna, če je volja resna, da se urede razmere v blagor človeštva, potem se imamo nadejati, da smo se miru res približali. Toda mir mora prinesti, če že ne med mirovnimi pogajanji osvoboditev tlačenih narodov in demokratizacijo posameznih držav, vsaj s sklepom miru podlago za obvezne reforme v tem zmislu.
= Grof Czernin proti vmešavanju. Czerninov ekspose je bil v zunanjepolitičnem odseku ogrske delegacije sprejet z živahnimi »Eljen«-klici. Predsednik dr. Berzeviczy je nato izrazil ministru odkrito zahvalo odseka za njegova izvajanja. Grof Štefan Tisza se je obračal v svojem govoru proti domnevanju, da bi se smela tolmačiti samoodločba narodov tako, da bi se postavila monarhija pod jerob-stvp mednarodnega eropaga in da bi se priznala našim sovražnikom pravica, vmešavati se v vprašanja, ki se tičejo notranje organizacije in vse prihodnjosti obeh držav monarhije.
Govornik je z ogorčenjem odklanjal misel takega vmešavanja inozemsva. Izjavil je, da zahteva ogrska javnost in seveda 'tudi delegacija kar najodločneje, da se splošno zavrne vsak eventualni poskus, spraviti notranje probleme na razgovor. Tako postopanje bo gotovo našlo popolno odobravanje in energično podporo zunanjega ministra. (Živahno pritrjevanje.) Grof Julij Andrassy se je pridružil izvajanjem grofa Tisze ter izjavil, da smatra za potrebno, da tudi one stranke, katerim on pripada, podajo podobno izjavo. Govornik protestira proti temu, da bi sploh kdo iz njih srede se hotel pogajati s sovražniki glede notranjih zadev. Zunanji minister grof Czernin izjavlja, da je popolnoma samo ob sebi umljivo, da stoji vlada na stališču, da ne bo pripustila niti sedaj, niti v bodoče nikakršnega vmešavanja v notranje zadeve Avstro-Ogrske. (Pritrjevanje.) Tozadevno opozarja na stavek v prestolnem govoru: Gospodarji hočemo biti v lastni hiši. To stališče je tudi avstrijski ministrski predsednik popolnoma jasno izrazil. Tudi avstrijska delegacija je izročila včeraj predlog, ki je utrdil isto stališče. Mislim torej, je izjavil zunanji minister, da me v tem samo ob sebi umevnem vprašanju podpira velika večina obeh delegacij. Predsednik Berzeviczy konštatira, da izražajo podane izjave mnenje celotne ogrske delegacije. Plenum ogrske delegacije bo imel priliko, izreči to stališče v posebnem sklepu.
= Iz avstrijske delegacije. Odsek za zunanje zadeve v avstrijski delegaciji je imel 4. t. m. sejo, pred katero je podal grof Czernin ekspose, ki so ga vladne stranke sprejele z o-dobravanjem. Delegat dr. E11 e n b o g e n je vprašal ali je res, da se naj delegacije takoj po eksposeju odgode, ker mora biti zunanji minister navzoč pri mirovnih pogajanjih. To bi pomenilo izključitev avstrijskih narodov ravno v najbolj važnem trenutku. Grof Czernin je stavil protivprašanje, ali naj ostane pri delegacijah in naj se ne udeleži mirovnih pogajanj ter je izvajal: Danes stojimo ob pragu pogajanj za premirje z Rusijo. Seveda se vrše ta pogajanja pred vsem, če ne izključno, z vojaške strani. Naša želja je, da se prično potem neposredno tudi mirovna pogajanja. Če se to zgodi, bo treba, da se jih udeležim, ker je to moja dolžnost. Kaj bo potem z delegacijo, še ni odločeno. Prihodnja seja v torek 11. t. m.
= Ukrajinska republika. Ukrajinska rada je izklicala v Kijevu republiko na podlagi federacije z Rusijo. Nova republika obsega gubernije Kijev, Podolijo, Volinijo, Černigov, Polta-vo, Jekaterinoslav, Herson in Tati ris. Kljub odporu častniškega zbora se je ukrajinsko moštvo pridružilo maksimalistom.
— Ruski ustavodajni zbor. Ruski listi priobčujejo vladni ukaz, s katerim se sklicuje ustavodajni zbor na 11. decembra ob 3. popoldne v Tavriško palačo.
Dnevne beležke,
— S torkove seje občinskega sveta ljubljanskega. Občinski svet je sklenil že leta 1914, da bo pobiral v letih 1915 do 1919 tlakarino. Deželni odbor tega sklepa noče odobriti, zato ima občina vsako leto 60 do 70 tisoč kron škode. Zupan pravi, da imajo izvanjci dobiček od cest. Ugovor, ki ga je občina vložila na ministrstvo, je bil rešen že 24. junija 1916, rešitev je prejela občina šele sedaj. Ministrstvo pravi, da glede deželnih cest ne more ničesar napraviti, če deželni odbor ne ugodi, glede državnih cest pa je merodajna deželna vlada. Proti odloku deželne vlade, ki tudi ugovarja tlakarini, se vloži ugovor, deželni odbor pa še enkrat naprosi za odobritev. — O draginjskih dokladah za mestne nastavljence in o obrtni nadaljevalni šoli smo poročali včeraj. Odobrili so se računski sklepi mestnega gospodarstva. — Ljubljansko gasilno in reševalno društvo je prosilo za 1500 K podpore. Poročevalec priporoča prošnjo in naglaša, da ima deželni odbor 65.000 K za gasilske namene, ki so jih vplačale zavarovalnice za podpiranje ga-
silnih društev. Deželni odbor izplačuje podpore samo društvom, ki so v deželni zvezi, osnovani pod patronanco deželnega odbora. Občinski svet dovoli znesek, ki ga je priporočal poročevalec. — Sprožila se je tudi misel, naj se užitninskim paznikom in drugim mestnim uslužbencem izboljša gmotni položaj, ki je često prav mizeren. — Za zavetišče otrok se morda dovoli pozneje prispevek, če dobi občina primerno zastopštvo v odboru. — V šolski odbor obrtnonadaljevalne šole so bili izvoljeni gg. Kraigher, Likozar in Smole.
— Politične, strokovne in gospodarske organizacije nujno prosimo, da čimprej prigla-se svoje zastopnike za strankini zbor, ker sicer ne bo mogoče preskrbeti prenočišč. Ne odlašajte d ozadnjega trenutka!
— Velika neprevidnost. Skalar Vinko pri g. Lamovšku v Ljubljani na Tržaški cesti je vlil petrolej v štedilnik, ker ni hotelo goreti. Petrolej se je vnel in steklenica je razletela. Skalarju se je vnela obleka in goreč je pribežal na cesto, kjer ga je ovil pasant v svojo suknjo, da je pogasil plamen. Ponesrečenec se je hudo opekel na roki in nogi.
— Plinarno v Gradcu so ustavili zaradi pomanjkanja premega včeraj ob 8. zjutraj.
— Razdelitev italijanskega plena. Kakor poroča na Dunaju mudeči se ogiski minister za prehrano grof Hadik, se vršijo razprave g:ede izkoriščanja okupiranega italijanskega ozemlja in razdelitve plena. Ugotovljanje vpltnjenh zalog živil se še viši. Ko se pokrije,o potrebščine tamkaj bojujočih se armad, se porazdele te zaloge med zavezniki v odgovarjajočem razmerju in dajo na razpolago v zaledju.
— Prijave za begunsko obleko se sprejemal pri mestnem magistiatu samo vsako sredo od 9—12. ure Zglašajo se naj le oni begu c, ki dosedaj še sploh niso prosili za obit ko. Vsak družinski gavar mora priti osebno ter prinesti s seboj istovetnostne razkaznice vseh družinskih članov in ker so te obleke namenjene le najpotrebnejšim beguncem, tudi še potrdilo hišnega gospodarja nasiednie vsebne: „Potijujem, da ima vsak član begunske druž ne .... (ime stranke) le po eno zgornjo in po eno spodnjo obleko. Datum. Podpis hišnega gospodarja.
Vojna.
Na romunski fronti tudi premirje.
Dunaj, 5. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Vzhodno bojišče: Pogajanja pri feldmaršalu princu Leopoldu Bavarskemu se nadaljujejo. Vrhovni poveljnik ruskih in ru-munskih čet, ki stoje med Dnjestrom in Črnim morjem je včeraj popoldne predlagal gen^ral-oberstu nadvojvodi Jožefu in seneralfeldmar-šalu von Mackensenu, naj se prično pogajanja za premirje. Naši armadni voditelji so sprejeli predlog. Odposlanstvi odidejo na kraj, kjer se prično pogajanja. — Italijansko bojišče: Na visoki planoti ozemlja Sedmih občin so vzele čete feldmaršala Conrada von liot-zendorfa nekatere višinske postojanke. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 5. decembra. (Kolr. ur.) Wolffov urad poroča iz glavnega stana:	Zapadno
bojišče: Na Flanderski fronti živahno arti-Ijerijsko delovanje. Med lnchyjem in Bourlo-nom je popoldne ogenj močno narastel. Dobili smo nekaj ujetnikov. Iz angleških strelskih jarkov pri Marcoingu in južno od tega kraja smo vrgli sovražnika. Južno od St. Ouentina ojačen artiljerijski boj in boj z minami. — Vzhodno bojišče: Na fronti nadvojvode Jožefa in pri armadni skupini generalfeldmaršala von Mac-kensena so se razširila pogajanja za premirje tudi na romunske čete. — Macedonska fronta: Zavrnili srno močnejše sovražne oddelke, ki so prodirali na zapadnem bregu O-liridskega jezera in severnovzhodno od Doj-ranskega jezera. — Italijanska fronta: Čete feldmaršala Conrada von Hotzendorfa so iztrgale Italijanom v ozemlju Sedmih občin nekatere višinske postojanke. — Ludendorff.
$€
Aprovizacija.
Trgovec, ki bi hotM prevzeti prodajo premoga za Vič S -. Š ško in na Dolenjski cesti, se vabi da naznani svoj naslov v mestni posvetovalnici.
Sladko; ne karte za november katere imajo stranke še v rokah, so veljavne še do tedaj, da bodo dobili vsi trgovci nakazani sladkor.
Krušne kom sije bodo uradovale v petek, dne 7. t. m. od 8 do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo le izkaznice za kruh.
Apro^izacija elanov vojne 2veze. ČTani raznih konzumnih društev, ter delavci v tobačni tovarni, v Polakovi tovarni, v Tonie-iovi tovarni ter v tovarni ta glinaste izdelke (Tonerde fabrik) itd., ki so člani vojne zveze iu ki stanujejo v okrajih mestru'^aprovizacije, se opozarjajo, da zahtevajo pri krušni komisiji karte s štampilijo —
„v o j n a z.veza" ker bodo v prihodnje dobili kruh in moko tam, kjer so vpisani kot člani. Kdor ni čl s n voine zveze nima pravice do teh kart Karte se na magistratu ne bodo zamenjavale.
Prekajeno meso na rdeče izkaznice brez
A dobe stranke v pet« k 7. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa po skdtčtm redu: od 1 do pol 2. št. 1 do 200 od' pol 2. do 2. št. 201 do 400, od 2. do pol 3. št. 401 do 600, od pol 3. do 3^ št.
601 do 800 od 3. do pol 4. št. 801 do konca.
1 oseba debi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 jn 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 m četrt kg več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 4 K.
Presajeno meso na rdeče in rumene izkaznice A dobe stranke v petek, dne 7. t m. v cerkvi sv. Jožef* od pol 4. do 4 p; poldne. Kilogram stane 4 K.
Stranke z Viča, ki imajo rumene B in C izkaznice piejmejo goveje meso v petek, 7. t. m. popoldne v mesnici gospoda Škrlja na Viču. Določen je ta-le red:	od	2	do pol	3.	stranke z
runu n mi izkaznicami	B št.	1 do 100,	od pol 3.
do 3. š . 101 do 200,	od	3.	do pol	4.	štev. 201
do konca, od pol 4.	do	4	stranke	z	rumenimi
izkaz i cami C št. 1 do 100, od 4. do pol 5. št. 1 101 do 200. od pol 5 do 5. št 201 do 300, od od 5. d i pol 6. št. 301 do 400, od pol 6. do 6. št 401 do konca. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 m 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg. 7 in 8 ost b 1 m četrt kg, več oseb 1 in pol kg Kilogrom stane 2 kroni.
3E
3 ESIl
i
3E
JI
m
„IL lAVOKATORE
(I glasilo ital, soc, dem. strartke v AVSTRIJI
izhaja v Trstu dvakrat na dan, je največii in najbolj razširjeni italijanski list v Avstriji. Prinaša naj-
novejša poročila iz vseh krajev. — Naprodaj je po vseh večjih krajih Avstro-Ogrske. — lnS6rŠPaitf<2 v ■ ■-!—        —■■■ \ ■	—        -
tem listu je najbolj priporočljivo, ker je ta list na bolj razširjen. — Naročnina na obe izdaji K 4'	,
samo na jutranjo K 2'40, samo na večerno K 2’— na mesec. Trgovske inserate računa po 40 v petit vrsto.
===== Naslov lista je: „IL LAV OR ATORE“ Trst. ==========
— DelnISka glavnica —
k io.cco.eoo.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obratovanju.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
V LJUBLJANI.
Foslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. 5. v Ljubljani) in Celju.
Rezervni fondi okroglo K 1,300.000.
Kupu.je In prodaja vse vrate vrednotnih papirjev, financira erarčne dobave in dovoljuje — aprovizncijske krenite —
Zadnje vesti.
Ofenziva na tirolski fronti.
Dunaj, 5. decembra. Na današnji seji poslanske zbornice je predsednik dr. Gross naznanil, da je prejel od armadnega poveljstva naslednje obvestilo:	Po	štiritedenskih	težkih
bojih v gorovju, v katerih smo ujeli1 nad 11.000 italijanskih častnikov in mož ter odvzeli sovražniku bogat plen, so čete armadne skupin- -barona Conrada znova pričele ofenzivo na visoki planoti Sedmih o>bčin. Dne 4. decembra so divizije 11. armade pričele z napadom ter po hudem odporu sovražnika z naskokom vzele mogočno se dvigajoči masiv Meletta ter utrdbe na Monte Badelecchi, Pondarecar, Miela in Monte Meletta. Danes smo iztrgali sovražniku Monte Zorno. Bitka traja dalje. Ujeli smo 9000 mož, med temi dva brigadirja, ter vplenili 40 topov ih veliko število strojnih pušk, minometov in drugega vojnega o red ja. Naše .izgube so neznatne. — Pl. Ar z, general infanterije.