Štev. 91.	V	Ljubljani,	v	soboto,	dne	6.	avgusta	1910.	Leto	XIII.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5"20 K, za Četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (Širina 72 mm) za Izhaja vsako sredo in soboto.	enkrat	20	vin.,	večkrat	po	dogovoru.	Posamezna	številka	10	v.
Kam meri denunciantstvo?
Pokvarjenost našega javnega življenja dosega že strmogledne višave. V slovenskem časopisju se opažajo pojavi, ob katerih se mora človek, ki mu nazadnje vendarle ni vseeno, kaj bo z narodom, resnično ustrašiti. Proti tem pojavom je treba pravočasno nastopiti odločno, energično; zatreti se morajo v kali, kajti gorje slovenskemu narodu, ako se razširi kuga, ki jo zanašajo med narod podle duše, kakor so belokožci v Ameriki zanašali »ognjeno vodo« med Indijance, da jih uničijo I
Bridko se je nad slovenskim narodom maščevalo hlapčevstvo raznih njegovih voditeljev, ki so včasi mislili, da se bodo utrdile narodne pozicije, ako se Slovenci prikupijo »zgoraj«, pa so klečeplazeči pred vsako vlado in pred vsakim sistemom opravljali najbolj odiozne policajske službe. Kdor ima odprte oči za zgodovino, ve, da se je v Trstu vsak modus vivendi z Italijani onemogočil ponajveč radi tega, ker so slovenski prvakarji pribavili slovenskemu narodu glas policistov in špiceljev. In nešteti Slovenci, katerih sodelovanje bi krvavo potrebovali, so obrnili rajši hrbet slovenstvu, kakor da bi ostali člani naroda, ki je po krivdi infamnih voditeljev zaslovel kot narod biričev in de-nunciantov. Težke rane je tista podla taktika prizadela slovenskemu narodu. Se se niso zacelile, vendar so se začele razmere vsaj polagoma izpreminjati, porodilo se je upanje, da bo vsaj v dogledni dobi bolje. Hipoma pa je zopet treščilo med nas, kakor da bi hotelo uničiti vse nade na okrevanje. V glavnem glasilu one stranke, ki govori v imenu slovenskega naroda., se je zopet zašopirila gnusoba vseh gnusob. »Slovenec« kliče de-nunciacijo iz groba, propagira vohunstvo in hoče vzgajati ljudstvo v policajskem špicel-
stvu. Ker so jo klerikalni prvaki s svojo brez vsake primere trapasto politiko tako temeljito zavozili, da zdaj ne vedo ne kod ne kam, bi se sedaj radi rešili na ta način, da se vdinjajo policiji in opravljajo zanjo špicel-sko službo. S plaščem »lojalnosti«, katerega se je posluževal še vsak ovaduh, pokrivajo to lopovsko opravilo, katerega infamni namen je pa tako očiten, da smrdi od Drave do Jadranskega morja.
Ko je »Slovenec« sprožil svoj prvi članek o »velikosrbski propagandi«, je še marsikdo mislil, da je pograbil to reč, ker je nastala doba kislih kumar in so v klerikalnem uredništvu v zadregi radi pomanjkanja senzačnih snovi. Saj ne more niti afera kakšnega dr. Crippena ostati na večne čase zanimiva. Tej zadregi se je moglo še nekako pripisati razvlačevanje testa, ton prvega članka pa bi se bil dal še smatrati za nerodnost, ki je neizogibna, če hoče šraok veliko pisati o mali stvari.
Toda kdor je sodil tako, se je moral kmalu prepričati, da se je zmotil. Klerikalcem gre očitno za to, da bi provocirali afero, nekaj podobnega kakor »veleizdajniški« proces v Zagrebu in da bi se zgoraj prikupili kot »rešitelji države«. O tem se mora prepričati vsakdo, če bere »Slovenčeve« polemike o tem neokusnem predmetu. Klerikalno glasilo se ne zadovoljuje več s tem, da »kon-statira« velesrbske simpatije in srbske dinarje ; to je bil le začetek, kateremu že sledi veletok sumničenja, denunciacij, natolcevanja in policajstva. Med masami hoče organ katoliškega klerikalizma zbuditi duha vohunstva in špicelstva; glasilo obstrukcije hoče narod zapeljati v lakajstvo in ovaduško tolovajstvo.
Če se kdo na Slovenskem ogreva za princa Jurja ali za kakšne velesrbske ideje, gotovo ne bo našel simpatij pri socialni de-
mokraciji. Misel, da bi Srbija mogla biti kakšen Piemont med Jugoslovani, je skrajno neslana in dostikrat smo že povedali, da si zamišljamo rešitev jugoslovanskega vprašanja vse drugače. Toda za to zdaj sploh ne gre; če bi bilo »Slovencu« ležeče na tem, da zavrne napačne ideje o nalogah jugoslovanstva in njegovih delov, bi bil lahko stvarno pisal o problemu in razložil svoje mnenje, če ga sploh kaj ima. Do tega mu pa ni bilo. Morda bi kdo v klerikalnem taboru rad dobil Pfis-terjevo medaljo ali kakšen orden. Če ima kdo tak apetit, mu bodi blagoslovljen, toda poišče naj druga pota do svojega cilja. Ne sme se pa trpeti, da bi radi takih bolezni ves narod zopet zaslovel kot banda denun-ciantov in zato se je treba vsem takim fa-lotskim poizkusom postaviti po robu, dokler je čas. Kdor denuncira, je lump; kdor hoče ljudstvo vzgajati za denunciante, je tisočkraten lump. In proti takim lumpom je potreben boj do skrajnosti. Kajti noben gad, nobena hiena n: tako nevarna kakor taka denuncian-tovska drhal I
Politični odsevi.
Delegacije imajo biti sklicane dne 4. oktobra in sicer letos na Dunaj. Ker pa do tistega časa ne bo zasedal državni zbor, se tudi ne bodo mogli voliti novi člani v avstrijsko delegacijo. To je popolnoma nepravilno, kajti zakon določa, da se imajo delegacije vsako leto na novo voliti. Vladi vdani žurnalisti se zdaj trudijo z zofističnimi dokazi, da lahko tudi letos sklepa delegacija, ki je bila izvoljena lani. Vidi se torej zopet, da ima zakon le tedaj veljavo, če ga podpira moč, ki lahko prisili »merodajne faktorje«, da ga spoštujejo.
Deželni zbori se skličejo, kakor poroča »Hrvatska Korespondenca«, dne 20. septembra na 14 dni. Češki deželni zbor bo le te-
daj sklican, ako bo zagotovljena njegova sposobnost za delo. Akcijo za to vodijo veleposestniki. Istrski deželni zbor pa bo baje sklican tudi, če se ne doseže sporazum med Italijani in Slovani. Vnovič se imajo potem sklicati deželni zbori dne 3. novembra in zasedati do 20. novembra.
Državni zbor se namerava sklicati med 14. in 18. oktobrom na kratko zasedanje. Predloži se mu proračun za leto 1911. Proračunski odsek ima ostati v permanenci in razpravljati tudi čez praznike.
Absolutizem straši zopet po Avstriji, a menda le po glavah, ki ne prenašajo letne vročine. S Češkega namreč prihaja vest, da namerava vlada zaključiti državni zbor in vse deželne zbore, ako se v jeseni ne posreči redno delovanje. Razpušča se pač lahko vse, če se takoj razpišejo nove volitve, kakor določa zakon. Toliko korajže pa tudi Bienerth ne bo imel, da bi se igral z absolutizmom kakor otrok z ognjem. Res je sicer, da se v gotovih krogih silno ščuva zoper parlament, in »Vaterland«, glasilo fevdalno-kleri-kalne, reakcije tolče kakor besen po državnem zboru. Po krščansko-socialnih shodih slikajo prenapeti norci hudiča na steno pa govore, da je boljši strašen konec kakor strah brez konca. Ampak komur se danes sanja o absolutizmu v Avstriji, naj ne pozabi, da ima o takih rečeh tudi ljudstvo besedo in da so delavci danes drugače organizirani kakor pred letom 1848.
češki klerikalci agitirajo, da naj se Čehi ne udeleže letošnjega katoliškega shoda, ki bo v Inomostu. Klerikalci imajo pač malo razloga govoriti o neslogah v drugih strankah.
* Avstrijski proračun, ki se prodloži v jeseni parlamentu, ne bo izkazoval pri-manjkljbja. To pa le vsled tega, ker hoče finančni minister črtati tudi najmanjše izdatke, le da ne bo deficita. Če bi prišle v proračuu vse potrebščine, ki jih izkazujejo posamezna ministrstva, bi iznašal deficit 100 milionov.
* Hrvaški ban dr. Tomašič je že napravil križ čez koalicijo in jo obsodil na smrt. Polagoma spoznavajo tudi tisti, ki so dobili batine, da so tepeni. Uradne »Narodne Novine« objavljajo članek za člankom, da se
LISTEK.
Pod zemljo.
Spisal E. K.
Stari Pajkar je umrl pa so ga pokopali kakor je navada na kmetih. Solza se ni mnogo prelilo, ker je bilo drugih skrbi. Kmetija je bila majhna ; re. iti je mogla komaj eno družino in še ta se je morala bojevati z zemljo kakor s sovražnikom, če je hotela dovolj pridelati za leto in zimo.
Drugo jutro po pogrebu je Peter zvezal culo. Ko je bil vozel trden kakor je treba, je prišel Andrej z zavihanimi rokavi. Zagledal se je v culo, potem je pogledal Petra.
— Kje pa je Martin ?
— Nič ne vem. Nemara je šel k faj-moštru.
— K fajmoštru?
— E, neroda je. Sam se ne upa ne v hrib ne v dolino. Fajmošter naj mu pove, kaj bi bilo pametno.
— Tako . . . Naj mu pa pove. Ampak jaz mislim: Svoja glava, svoj svet.
— Tudi jaz.
— No — ka, pa ? Kaj pa Ti ?
— V rudnik grem. Vprašat, če je dela,
— V rudnik? No, kakor misliš. Tudi pri rudarjih se živi. Pa ne veš nič boljšega?
— Kaj pa? Za hlapca? To bi bilo zadaje. Hlapec pride za konjem, če imajo prelce, pa še za prešiči. Rudar dela, dobi za delo denar in počne, kar hoče.
— Bo že tako. Morda se Ti bo bolje godilo kakor meni doma.
— Vsak ima svoje skrbi. Ti boš gledal, kako boš opravil, jaz pa tudi.
— Pametno misliš. Kdaj pa pojdeš?
— Zdajle. Tri ure imam hoda. Kaj bi mencal, ko lahko opravim ? Cula je že z. e-zana.
— No, pa zbogom. Oglasi se kaj. Saj ni onkraj morja. Ali si že povedal Martinu?
— Če ga srečam, mu povem. Če ne, mu pa povej Ti. Se Barbi moram reči zbogom.
— Na dvorišču je. Pa srečno pot in zbogom 1 . . .
Brata sta si segla v roke, P ,ter je vzel culo, na dvorišču se je poslovil od Andrejeve žene. Pa je mirno odšel. Enakomerno, s trdimi kmečkimi koraki jo je mahal proti rudniku iskat srečo.
Bil je dober čas. V premogokopu so potrebovali ljudi, Peter je bil videti krepak in ker je prihajal s kmetov, je takoj dobil deia. Gospod, ki ga je sprejel, mu je povedal, kje se ima oglasiti in mu je dal polno vrečo svetov, katerih pa novi premogar ni razumel. Ko mu je pravil, da mora biti poslušen in zvest, si je mislil Peter: »Čemu ta pridiga ? To vem sam. On plača, jaz delam. To je stara reč. Vsakemu svoje.« Ko pa mu je začel prigovarjati, da naj se varuje zapeljivcev in hujskačev in za zabelo dodajal polne pesti neznanih besed, ga je Peter debelo pogledal. Sitn"> mu je bilo, poslušati tuje litanije, pa je molčal in zijal. Odleglo mu je še le, ko je bil zunaj.
Polagoma so se mu začele gospodove uganke razvozlavati. Novi tovariši so ga začetkoma gledali tako, da se mu je zdelo čudno. Mnogo niso govorili, a tudi njihove besede so mu bile deloma nejasne. Dokler so ga izpraševali, odkod je in kako je doma, je bilo dobro. A že drugi dan ga je vprašal starejši delavec:
— Ali si pri organizaciji?
— Pri o—o — — ?
— No, pri organizaciji? Pri društvu?
Peter je zmajal z glavo.
— Kaj pa je to?
— A tako, tega ne veš. Seveda, saj prihajaš s kmetov.
— Kaj pa Ti? Kaj si nemara iz mesta?
— Kaj še! Pa ko sem bil še na kmetih, tudi nisem vedel, kaj je organizacija. Zato Ti ne zamerim.
Peter ni vedel, pri čem da je. Da mu ne zameri. Kaj pa mu ima kdo zameriti? Komaj tri ure od doma, pa tako čudni ljudje . . .
Po delu je prišel drug delavec pa mu razkladal, da mora biti pri društvu.
— Pri kakšnem društvu? Kaj pa je to? Pa zakaj ?
— Ti si res hribovec, da ne razumeš tega I Če ne bi bilo organizac-ije, bi nas lahko drli ob živem telesu.
— Ta je bosa. Bogve kaj hočete s to svojo oro . . .
— Organiz cijo. Združiti se hočemo, da bomo kaj veljali.
— E, seveda ! Vsak naj skrbi zase. Vsak ima svoj križ, pa naj gleda, kako ga bo nosil.
— Kje si se pa tako naučil ? Ali so pri Vas sami taki tepci?
Peter ga je grdo pogledal in odšel. A takega prerekanja ni bilo kmalu konec. Sčasoma je jel umevati, da so to tisti hujskači, o katerih je bil govoril uradnik, ko ga je sprejel na delo. Spomnil se je vseh njegovih besed pa se je zmislil; »Čemu mi je to pripovedoval? Saj se nisem skregal s pametjo, da bi se zameril tistim, ki mi dajejo kruha in me lahko spode, kadar me hočejo!«
Enkrat, ko ga je starejši delavec zopet nadlegoval, češ da je grdo, puščati da se drugi bojujejo pa se ne brigati za skupnost, ga je Peter nagloma vprašal:
— A, nemara ste socialisti?
— Seveda smo, je odgovoril stari. Zakaj pa vprašuješ?
— No, tedaj Vas pa že poznam. Saj je pripovedoval fajmošter, kakšni da ste. Z Vami nimam opraviti. Vsak naj gleda na se , . .
Peter je ostal za se in nobeno dokazovanje ga ni premotilo. Minilo je nekoliko let, zaslužek se mu je nekoliko zboljšal, zaupal pa ni skoraj nobenemu tovarišu.
»Kakor hudobci so« — si je mislil. — »Boljši delavec sem od drugih, pa jih mori zavist, da bi zaslužil kakšno desetico več. Zamerili so se gospodarjem, pa bi radi, da bi se zameril še jaz. Nevoščljivi so, grdobe. Jaz naj bi se ukvarjal, da bi bilo bolje zanje. Ne boš!«
s tako koalicijo, kakršna je, ne more vladati. Ban že vabi posamezne »zmerne« člane koalicije na dogovor. Nekateri listi koalicije, n. pr. »Narodna Obrana« v Oseku že pišejo popolnoma v banovem duhu. Tomašičev namen je, pometati srbske samostalce in po-kretaše iz koalicije, iz konservativnih članov koalicije in starih madžaronov sestaviti novo madžaronsko stranko, razpustiti sabor, razpisati nove volitve in jih voditi tako, da dobi v saboru povsem »zanesljivo«, to se pravi Khuenu in njemu pasje ponižno večino. Lepo so se dali speljati na led!
Voditelji hrvaško-srbske koalicije silijo k Tomašiču kakor ščurki k sladkorju. V uradnem listu in povsod razglaša Tomašič, da se ne more vladati s koalicijo, ampak da se mora iz treznih elementov ustanoviti nova stranka. In zdaj silijo vsi v njegovo pred-sobje, vsi hočejo biti »trezni elementi«. Še pred tednom je pisal »Pokret« in so govorili na svojih sestankih, da se ne sme koalicija razbiti za nobeno ceno. Danes jo že razbijajo sami in beračijo, naj Tomašič le pove, kaj da ukazuje. Tomašič se jim pa roga in čaka, da se ponižajo še bolj. Kadar bodo tako ponižani, da jih bo res svet videl v prahu, tedaj bo z njimi lahko počel, kar bo hotel.
* Bosenski sabor se je v četrtek po sprejetju proračuna zaključil. Sabor je znižal izdatke, ki jih je bila predlagala vlada, za 45000 K., dohodke pa zvišal za 5^000 K.
* Svetovni mirovni kongres se je všril v Štokholmu. Razprave o svetovnem miru in o razoroževanju so prav zanimive, le da je to vse skupaj sama teorija, ker nima kongres nobene moči, da bi vplival na države v zmislu svojih nazorov. Mirovnih kongresov je vedno več, države pa vendar trošijo od leta do leta več za militarizem.
* Španska vlada je prepovedala za nedeljo nameravane klerikalne demonstracije.
V Rimu je bil dne 1. avgusta pri ožji volitvi izvoljen sodrug Campanozzi s 1475 glasovi proti 1250. Delavstvo je navdušeno sprejelo vest o zmagi.
Finski deželni zbor bo sklican na dan 14. septembra, da izvoli po novem zakonu zastopnike v rusko dumo. Seveda je malo verjetno, da jih izvoli. Najbrže bo takoj razpuščen.
* Turška vlada je kupila v Nemčiji dve gotovi bojni oklopnjači za milion funtov (približno 220 milionov kron).
* Japonska vlada je avstrijski odpovedala dosedanjo trgovinsko pogodbo, a naznanila, da je pripravljena razpravljati o novi pogodbi.
* V Teheranu in v nekaterih drugih krajih v Perziji je razglašeno obsedno stanje.
* V republiki Honduras je zopet izbruhnila revolucija. Množica je naskočila italijanski konzulat in raztrgala zastavo. Italijanski poslanik se je moral umakniti na bojno ladjo.
Kako se godi pobožnim in neizobraženim dedičem.
(Resnična dogodba iz nedavno minule dobe).
Pred kakimi 50 leti je prišel v mesto na Slovenskem mož, ki ni imel beliča v žepu. Stopil je v službo. Pozneje si je izvolil poklic, ki mu je dal priliko, da si je prištedil vse svoje življenje {do pozne starosti okolo
30.000	kron. Tega bi seveda pri tej draginji, ki je sedaj, ne mogel. Oženil se je, imel celo
Peter je živo čutil razliko med seboj in tovariši. Včasi jih je sovražil, vedno pa preziral. Dasi ni imel popoluoma jasnih načrtov, je vendar vedno mislil, da pride dan, ko bo imel toliko prihranjenega denarja, da bo obrnil premogokopu hrbet pa si kupil kmetijo bodisi še tako majhno. Druge pa je videl Stareti, ne da bi bilo iz njih kaj drugega kakor delavci.
Tudi tovariši niso marali njega. Opažali so, kako prijazni so bili z njim gospodje; včasi ga je kdo povabil v pisarno in utrdilo se je mnenje, da je vohun. On pa se ni brigal za to. Bilo mu ie vseeno, kaj govore o njem drugi in kaj mislijo. Družbe ni iskal; če je pa naneslo, da se jej ni mogel izogniti in so nastali stari prepiri, se je odrezal: Vsak naj skrbi zase 1 — S tem je bila zanj končana vsaka razprava.
Tako je minilo deset neveselih let . . . Peter je bil pod zemljo že tako doma kakor v temni koči, v kateri je stanoval. Misel na kmetijo je že močno obledela. Natura tretjega kmečkega sina mu je pomagala živeti v pomanjkanju, ne da bi tarnal. Toda kljub naj-skromnejšim navadam in dasi so ga imeli v pisarni rajši od vseh drugih, se varčnost vendar ni tako obnesla, kakor je bil upal. Opustiti pa le ni hotel svojega smotra. Kadar je zavezal novo desetico v staro ruto, je to storil že mehanično, ne kakor prva leta, ko mu je vsak krajcar naslikal v domišljiji bodočo kmetijo. Le kakor v sanjah se mu je včasi zazdelo, da se mora danes
kopo otrok, ki so mu do dveh umrli vsi v prav nežni mladosti.
Oče in mati sta bila varčna; mati in oče, pa tudi otroci so pomrli večinoma za jetiko, zakaj iz same varčnosti je živela vsa rodovina tako slabo, da je pešala in pešala.
Ni še leto, ko je umrl oče. Smrtne slabosti so ga obšle nanagloma in zaradi tega ni napravil nobene oporoke, marveč je umrl brez nje. Denar, ki ga je zapustil, je bil naložen deloma na njegovo ime, deloma pa na tuja imena. Ni še bil pogreb, pa so že pričele prihajati tercijalke v hlačah in krilih od vseh strani, ki so dajale dobrega sveta zapuščenima, sicer odraslima otrokoma, da se je vse kadilo. Ena je rekla: Skrijta denar, dajta meni knjižice, da vaju ne bo sodnija ogoljufala zanje, pa k meni pridita v stanovanje; kadar bosta umrla, ga bom že jaz dala sodniji; druga; Vprašajta župnika, kako bi napravila, ali bi povedala sodniji po pravici ali pa ne; tretja: Ja, kako pa da greš vprašat tega župnika zaradi hranilnih knjig? Temu se vendar ne more verjeti; počakaj, povprašam jaz našega.
Zopet je prišla pobožna sestra, ki je prej ni bilo nikoli blizu, pa je zahtevala, da jej podarita več sto kron, češ, poglejta, kakšno zasluženje bosta imela pred bogom, če ga mi dasta zdaj še pri življenju iz proste volje, ko ga lahko dasta.
Uboga dediča nista še odpravila teh nadležnih sorodnic in prijateljic, že pridejo zopet druge, češ, da nimajo doma krave, ona pa, da se jej podira streha nad glavo; tretja svetuje: Dajta, dajta no za štiftane maše; kakšno dobro delo bosta napravila, če pomagata dušam očeta in matere iz vic; pozabiti seve ne smeta živih, ki so v potrebi in posebno se spomnita ubogih zamorčkov, ki jih misionarji odkupujejo, pa bi jih še več, če bi imeli dovolj denarja. Saj vem, da sta že kaj brala o tem.
Komaj so bili odpravljeni ti obiski in pa pogreb, že navale na uboga dediča nove izkušnjave. Prijateljice in prijatelji so prihajali, ženini in neveste so se oglašali in svetov — seve samih dobrih — je bilo na koše in na cente. Nikar se ne dajta pregovarjati; denar, kar ga ni na očetovo ime, spravita, skrijta, zakaj sodnija bo denar razdelila med očetove in materine sorodnike. Nobenega dobrega dela ne bosta mogla storiti več, če ne bosta denarja skrila. Taka vojska je šla še par dni in prav nič se nisem čudil, da nevešča dediča nista vedela, kaj bi storila, da več dni niti spati nista mogla samih skrbi. Moj znanec se je bal, da se jima zblede, ker sta postala oba res vsa prepadena in zmedena. Hotel je že preskrbeti za skrbstvo nad njima, zakaj razdajala sta denar v obilici v te »dobre namene«, dasi ga sama krvavo potrebujeta. Iz strahu pred bogom in iz strahu, da ne bi po nemarnem opustila dobrih del, sta oddala nekaj hranilnih knjižic v varstvo tercijalkam — med štirimi očmi, mnogo pa za »dobre namene«.
Tako se vali denar v klerikalne bisage, klerikalna malha deluje nepostavno, deluje zaradi neumnosti našega ljudstva. Tako se kopiči denar tam, kjer ga je najmanj treba.
Pomislimo le, kako bi vplivalo tako nadlegovanje na izobraženega človeka v takem primeru. Vse hujše dušne boje, naravnost obupne boje pa morajo prebiti siro-mašnejši ljudje, ki ne poznajo zakonov, ki ne morejo soditi položaja objektivno, marveč so zbegani do obupnosti, ker verjamejo vsakršnim farbarijam, ki jih kdo natveze pod
jutri zgoditi čudež in napolniti mu robec tako, da bo dovolj za malo bajt: in košček zemlje. Če je bilo mnogo dela, je šel tudi brez počitka v jamo; ob nedeljah si je mislil, da mu ne bo zapisan greh, če gre delat, ko hočejo gospodje. Včasi mu je kdo še očital prekomerno delavnost z ostrimi, namenoma hudimi besedami. Peter se ni zmenil zanje; k večjemu da je prezirljivo odgovoril: »Vsak lahko zase lenobo pase. Kaj mi mar? Vi ne morete pomagati meni, jaz ne Vam. Kaj hočete od mene?« Pa se je obrnil in odšel. . .
Tako je bilo tudi, ko so hudi spori s podjetjem razburjali delavce kakor še nikdar prej. Odprli so se bili novi rovi in pre-mogarji so trdili, da uganja družba iz gole dobičkarije varčnost tako, da je za delavce nevarno v jami. Zahtevali so vsakovrstne reči, za katere se pa Peter ni zmenil. Zjutraj so se prepirali, da jih je bilo slišati v drugo faro. A Peter je gledal v zrak, dokler ni zazvonilo. Potem se je spustil v jamo kakor vsak dan. Na dnu so se delavci razšli. Peter je dvignil svojo svetilko, ogledal stene in tla, pa je začel slačiti suknjo. Naenkrat je nekaj zabobnelo kakor da je treščilo desetkrat obenem, pred očmi se mu je storila tema in bilo mu je, kakor da so ga pograbile nevidne roke in treščile z neznansko silo ob steno. Hotel je še zakričati, pa je omedlel.
Nič ni vedel, kako dolgo je trajalo, Ko se je osvestil, je hotel vstati. A ni se mogel geniti. Na nogah in prsih mu je ležala o-gromna teža. In strašna žeja ga je mučila.
firmo klerikalnih organizacij ali načel. Mnogo zločinov se izvrši ob takih primerih, ki pa ostanejo često tajni. Taki ljudje se mi smilijo, resnično smilijo, zakaj potom njihove nevednosti se kuje veriga klerikalne organizacije proti napredku, posebno pa proti delavstvu.
Zabeležiti sem hotel to v opomin, in da zbudim pozornost na to, kako se izkorišča nevednost in naivnost in zato, ker se je pri zapuščini po mojih starših godilo isto, namreč od vse zapuščine je podedovala tretjino klerikalna cerkvena organizacija, ker so starši mislili, ca bo šestim otrokom to v blagoslov.
Tukaj je še precej dela. Tukaj je še treba pouka, če hočemo preprečiti grdo izkoriščanje nevednega ljudstva po klerikalcih v suknjah in krilih.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
— jjSlovenčeve'* denunciacije so zelo sumljive, če se vpošteva splošna reakcionarna agitacija po državi. Odkar je vpeljana splošna in enaka volilna pravica, je gotovim krogom parlament pravi trn v peti. Neprenehoma se ščuva v fevdalnih časopisih zoper državni zbor, naglaša se njegova nedelavnost in zahteva se »izprememba«. To se pravi, gospodje, ki nimajo več glavne besede v parlamentu, bi radi, da se razbije državni zbor in da se vlada brez njega. Tem hujskačem je bila obstrukcija voda na mlin. Sicer je novi parlament kljub žalostnim razmeram več storil kakor vsi avstrijski parlamenti od Taaffeove dobe; ampak o tem ne govore absolutisti. Le večno obstrukcijo imajo neprenehoma na jeziku in z njo hočejo dokazati, da je parlament splošne volilne pravice kratkomalo nesposoben. Ljubši bi jim bil absolutizem. Ampak nekoliko šmokovskih člankov je vendar premalo, da bi se opravičil tak atentat. Kaj če bi se moglo reči, da se pojavljajo državi nevarne močne struje ?• S takimi strahovi se je opravičilo še vsako izjemno stanje. Toda odkod vzeti take struje ? Wolfovci so postali tako krotki, da papajo Bienerthu iz roke. Vseruska propaganda se zdi že vsemu svetu smešna. »Veleizdajstvo« na Hrvaškem je popolnoma pogorelo ob Friedjungovem procesu. Le malo so da še paradirati z italijansko iredento. Toda — heureka! Kaj če bi se Slovenci razglasili za velesrbske veleizdajalce ? In če bi to obtožbo potrdili »lojalni« Slovenci? . . . Položaj naše klerikalne stranke je itak sumljivo čuden. Na Dunaju glumijo neizprosno opozicijo, v Ljubljani so najintimnejši zavezniki bar. Schwarza. Na Dunaju sicer tudi ni njihova opozicija nič škodovala Bienerthu; v Ljubljani se jim pa krinka še potrebna ne zdi. Če se vse to premisli, tedaj je zelo verjetno, da niso »Slovenčeve« denunciacije nič slučajnega, ampak da opravljajo klerikalci policajsko službo po nalogu in z gotovim namenom. In še bolj se tedaj utrjuje misel, da je bil edini smoter zadnje obstrukcije, diskreditirati parlament in gladiti absolutistični reakciji pot.
— Smrt pod lokomotivo. V sredo popoldne se je zgodila na ljubljanskem kolodvoru za ranžiranje velika nesreča. Blizu Martinove ceste je šel železniški delavec Mihael Kolarič izpred lokomotive, prihajajoče od juga, čez tračnice. Ko je stopil na sosednji tir, je pa prišel vlak, ki vozi les v Zeleno Jamo. Kurjač, ki ga je opazil, je zakričal in strojevodja je takoj ustavil lokomotivo. Toda
Prvič v življenju ga je obšel strah. Z levo roko je tipal okrog. Dolgo se ni mogel spomniti, kaj se je zgodilo. Polagoma 'so se mu zbirale misli. Tisti silni pok ... Pa ta tema . . . Zasut je. S prsti je slučajno do-tipal steno. Bila je vlažna. Poželjivo si je namočil ustne. Tisti hip mu je šinila v glavo misel: Kaj bo? . . . Pomagati si ni mogel nikakor. Ali vedo gori, kaj se je zgodilo? Ali ga pridejo rešit ? . . . Misli so se mu podile po glavi. Še nikdar mu niso možgani delovali s tako močjo in s tako naglico .. . Kdo pa naj pomaga ? Tisti, ki jih je vedno podil od sebe? . . . Vsak naj skrbi sam zase! .. . Doma je v ruti zavezan denar, pri-varčen, pristradan denar; a kaj mu pomaga? Njegov denar, a tukaj ne more doseči koščka suhega kruha, kozarca vode! . . . Ali se kaj gane? . . . Napeto posluša, da mu ne bi moglo uiti, če bi padla pest peska na tla. Niči . . . Sam, sam, zakopan, sam z mislimi, ki žgo in bodejo in trpinčijo hujše od žeje in lakote. Kdo ve kako dolgo je že ? In nič se ne gane. Samo misel, ki kljuje, da jo skoraj sliši: Vsak naj skrbi sam zase . . . Misel in še nekaj drugega, česar še ne pozna. A polagoma, polagoma spoznava; Blaznosti Strašan krič se mu izvije iz grla in zopet ga reši omedlevica. Zbudi se, moreče misli se vrnejo in ko je najhujše, zopet omedli. Se dvakrat . . . Naenkrat začuje . . . trkanje. Enakomerno. Znamenje ? . . . Gotovo znamenje. Hipoma, kakor da jo vodi neviden duh, najde roka kamen. Uho posluša pazno,
bilo je že prepozno. Stroj se je pomaknil še osem metrov, preden je popolnoma obstal, Kolarič pa je bil že pod njim. Glava mu je bila takorekoč odrezana, možgani so se mešali s peskom. Truplo ponesrečenca so odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kolarič zapušča vdovo in troje nepreskrbljenih otrok. Pri železnici je bil od 23. septembra 1909 v službi.
— Ponesrečen železničar. V sredo večer je železniški uslužbenec Franc Gomil-kar prižigal luči v dunajskem brzovlaku. Ko je opravil delo, je vlak že odhajat, on pa je skočil z vozečega vlaka in se na glavi tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
— „Eine serbische Agentur in Lai-bach“. »Slovenčeva« denunciacija že rodi sadove. Po graških in dunajskih listih se že raznašajo telegrami o »srbski agenturi v Ljubljani«. Odtod pojdejo seveda v druge nemške liste, pa v ministrstva, pa v kabinete najvišjih faktorjev in kmalu bo »Slovenec« doživel zadovoljščino, da bo po njegovi zaslugi »das verbissene slovenische Volkchen« razvpito povsod za narod veleizdajalcev. Jako plemenit posel, ki ga opravljajo naši klerikalci !
— Še več železniških nesreč. V četrtek ponoči je prišel na ljubljanskem kolodvoru 291etni železniški delavec Alojzij J e r-nejc s Tomačevega pod stroj. Imel je na obračalnici nanašati pesek na stroj, ko je na bližnjem tiru obratno vozeč prišel stroj, o katerem je Jerneje mislil, da pride na obra-čalnico. Stroj pa je zapeljal naravnost po tiru, na katerem je stal Jerneje in ga je podrl. Delavec je zakričal in strojevodja je takoj ustavil. A kolesa tenderja so Jernejcu že odrezala eno nogo popolnoma, drugo pa toliko, da se je komaj še držala. Tudi na hrbtu je dobil težko rano. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa kmalu umrl. Zapušča vdovo in dvoje otrok. — Pred Zalogom je v četrtek večer brzovlak povozil delavca Berčiča, vračajočega se domu, ko se je hotel umakniti prihajajočemu tovornemu vlaku. Tisti hip, ko je odskočil na sosednji tir, je privihral brzovlak, ga podrl in mu odrezal glavo ter obe nogi. — V Litiji je vlak v četrtek povozil nekega potnika.
— Sodruge zaupnike, ki so imeli vstopnice za veselico pevskega zbora »Vzajemnosti« v predprodaji, prosimo, da zanesljivo obračunajo do nedelje, 7. t. m. opoldne. Obenem opozarjamo funkcionarje, ki imajo kaj obračunati, da store to tudi gotovo do omenjenega časa.
— Odsek »Vzajemnosti11 za Spodnjo Šiško. Upravni odbor in cestni zaupniki imajo danes zvečer ob 8. pri Celarcu redni mesečni sestanek.
— Znana afera na Begunjščici, ki je lani silno razburjala javnost in se končala pri ljubljanskem sodišču tako, da je bil Bor-nov lovec Eisenpass obsojen na 10 dni zapora, se je zopet zasukala. Obtoženi lovec se je lani zagovarjal, da je streljal le z namenom, da preplaši ljudi, ki jih je imel za divje lovce. Ker se glava ubitega Rožiča ni našla, se ni moglo konstatirati, če je bil ustreljen, ali če se je v padcu ubil. Izvedenci so izrekli, da se tudi ne more konstatirati, če je bila glava odrezana ali če so jo od-grizle zveri. Sedaj pa se je pod neko skalo nenadoma našla glava ubitega Rožiča. Orožniki so jo odnesli k sodišču v Radovljico. Kakor je slišati, se bo preiskava obnovila. —
pazno. Trkanje se ponavlja. In njegova roka odgovarja z enakim znamenjem. Rešilci prihajajo i
Toda . . . Kdaj pridejo do njega? Koliko bo treba odkopati? Ali bo še živ takrat? Kaj če se zruši nanj, na glavo nova plast pa ga ubije ? Ali vsaj truplo bodo našli in pošteno pokopali. A morda . . . morda ostane vendar še živ . . .
Znamenje se približuje — počasi, počasi. Ali minevajo ure ali dnevi? . . . V strahu in upu. . . . Končno . . . zarek ... O Bog, o Bog, le še malo časa, ne zdaj umreti!. . . Špranja se širi. Glasovi, človeški glasovi, ki prihajajo reševat človeka . . . Široka plast svetlobe se mu zlije čez obraz, tako bleščeča, da mora zamižati in zopet ga obide slabost.
Ko zaveda, leži na trati, okrog njega ljudje, oda, zdravnik . . - Nekaj delajo z njegovim rokami . . . Petru je, da bi skočil na noge in padel na kolena in objemal ljudi in jim poljuboval roke.
— Mirno zdaj, popolnoma mirno! Nič se ne razburjati. Vse bi dobro.
Nosiljko so prinesli in zdaj ga polagajo nanjo. Peter pa jeclja kakor otrok, ki bi se jokal in smejal, jeclja: Vi, Vi, Vi! Ljudje!.-
— Mirno, mirno! Zdaj je vse dobro.
V bolnišnico ga neso, a Petru je kakor
da bi bil ostal tam doli človek, ki ga je bil nekdaj poznal, tukaj pa neso novega človeka, ki je še le prišel na svet —------------------•
Našla se je tudi Kremenškova puška, katero je Rožič nosil, ko gaje zadela nesreča. Trdi se, da je puška nabita. Rožič torej ni mogel streljati z njo, kakor s e je zagovarjal lovec Eisenpass na obravnavi. Eisenpass ni aretiran. Izdal se je sicer nalog, da se prime, on pa je moral izvedeti, kaj mu preti in je pobegnil.
— Utonil je na Vrhniki dne 1. t. m. topničar J. Mozer z Gališkega, ko se je kopal.
T rst.
— Javen ljudski shod bo v nedeljo dne 7. t. m. ob 10. dopoldne v Delavskem Domu ul. Boscheto 5, II. nadstr. s sledečim dnevnim redom: «S;danji politični položaj in delavstvo.«
Slovenske delavce vabimo, da se udeleže tega važnega shoda v velikem številu. Potrebno je, da izpregovore delavci resno besedo o tisti obstrukciji žalostnega spomina, ki so jo vršili na Dunaju slovenski poslanci pod komando klerikalnega generala Šušteršiča. Pa če so liberalne stranke tako kratkovidne, da ne vidijo brezna, kamor jih hočejo pahniti klerikalci, ni treba, da bi bili tako kratkovidni tudi delavci, katerim so klerikalci v družbi z liberalci itak že preveč škodovali. Torej v nedeljo vsi na shod v Delavski Dom!
— Voditelji narodnega delavstva v
Trstu so bili za slovenske razmere že od svojega rojstva zelo čudna prikazen. O sebi in o svojih velikih ciljih so pisali toliko, kolikor so imeli v narodnem časopisju papirja na razpolago. Pa česar niso zmožni o sebi sami napisati, to so napisali o njih naši narodni žurnalisti. Smola pa ostane vendar le smola in tako se je prav kmalu izvedelo, da niti sami ne vedo kaj hočejo. Sedaj so pa pokazali, da ne poznajo niti pogodb, po katerih delajo delavci v posameznih tovarnah in delavnicah. Zgodilo se je tole: V tržaških glavnih skladiščih je bilo sedaj gotovo število provizoričnih delavcev stalno nameščenih. Stalno nameščeni so bili seveda najstarejši delavci. Starejši delavci so pa po večini socialni demokratje. Ne bomo sedaj opisovali, zakaj da je položaj tak. Konštatiramo samo dejstvo, da delavec samo toliko časa ni naš pristaš, dokler ne začuti, da je od kapitalista izkoriščan. Da se zave tega izkoriščanja, je seveda treba nekoliko časa. V tem predhodnem času je delavec ali sploh apatičen napram vsaki organizaciji, ali pa član kake narodne ali krščansko-socialne organizacije. V Trstu n. pr. je neko mizerno število takih delavcev pri N. D. O. Mi tedaj nismo krivi, ako so skoro vsi starejši delavci pri nas organizirani in tudi nismo krivi, ako •je povsod deloma pravična navada, da se stabilizirajo najprej starejši delavci. Ampak zaradi tega, ker so bili stabilizirani starejši po večini socialno demokratični delavci, so razširili voditelji N. D. O. vest, da vodstvo glavnih skladišč podpira naše delavce m so šli zaradi tega k omenjenemu vodstvu protestirat. Seveda so naredili tudi pri tem navadno škodo svojim delavcem. Kako f Na zelo enostaven način in zaradi nepoznanja pogojev, pod katerimi delajo delavci v glavnih skladiščih. Vodstvo glavnih skladišč je voditeljem N. D. O. dokazalo, da je postopalo pravično. Med tistimi delavci pa, ki so jih voditelji N. D. O. predložili za stabilizacijo, sta bila tudi dva stara delavca, ki sta se svoj čas na delu poškodovala. Kakor navadno je bilo tudi tema dvema naloženo lahko delo, toda mesto kakor drugi taki poškodovanci, ki dobivajo po 3 60 K dnevne plače, sta dobila po 4 K. na dan. In ko sta bila po voditeljih N. D. O. predložena za stabilizacijo, je vodstvo glavnih skladišč razvijalo, da dobivata več plače kakor bi jima sicer šlo po predpisih, pa se jima je znižala plača na navadne 3'60 K na dan. Tako izgubita ta dva delavca zaradi nerodnosti in nevednosti voditeljev N. D. O. vsak po 146 kron na leto, skupaj tedaj 2 9 2 kron.
Mi sicer ne vemo, kako se počutijo ob svoji nežnočuteči duši voditelji N. D. O. Toda med tem ko pravimo, da je to samo ena škoda več izmed vseh tittih, ki so jih storili slovenskemu delavstvu, bi jim priporočali, naj se gredo učit delavnih pogodb in naj potem še dobro preštudirajo, so li zmožni ali ne voditi delavstvo do uspeha. Naše priporočilo ne bo seveda voditeljem nič koristilo, toda ta slučaj bo odprl oči marsikomu, ki si je domišljal, da so voditelji N. D. O. res česa zmožni.
— Tržaška „Edinost“ se je s svojim čenčanjem o izletu ljubljanskih in goriških sodrugov tako zaletela, da si ni vedela več drugače pomagati kakor s kanonom. S tem je primarširala ta teden. V neki notici, o kateri pravi, da jo je posnela iz pisma, ki ga je pisal neki ljubljanski »socialist« svojemu prijatelju v Trst, pripoveduje, da se baje pritožuje omenjeni »socialist«, da niso bili ljubljanski gostje ob svojem prihodu v Trst tako prisrčno sprejeti, kakor se je to pričakovalo, ker je bilo na kolodvoru le par oseb in še tisti da so bili večinoma vsi člani »Nar.
delavske organizacije«, ki so prišli iz radovednosti gledat, kako sprejemajo tržaški socialisti svoje sodruge. Torej tako! Zdaj pa vprašam jaz tega »socialista«, kdo ga je sprejel ob njegovem prihodu v Trst? Kdo ga je pozdravil v »Delavskem domu« itd.f So bili to vsi člani »Nar. del. org.«? Ali je tudi njihova godba korakala pred velikansko množico iz kolodvora do Delavskega doma«. Na ta način so torej tudi člani te organizacije že postali socialisti. Tudi to bo mogoče, ker so se že večkrat prepričali, da ne morejo enega koraka iz hiše napraviti brez njih. Nadalje se omenjeni »socialist« pritožuje, da se je v Trstu govoril le njemu neumljiv jezik — italijanski. No, je pač tako, da govore tržaški Italijani italijansko, kakor menda ljubljanski Slovenci slovensko. In to bi »socialist«, če ne čita same »Edinosti«, že davno lahko vedel. No, mi tržaški sodrugi, smo govorili z vsakim slovensko in smo vsakemu ustregli, kar smo le mogli, le v slovenskem jeziku. Toda dotičnega »socialista« bi radi poslali v tržaški »Narodni dom«, da bi se tam prepričal, kako se govori slovenski. Slišal bi tudi tam italijansko, celo tudi nemško govoriti. Sicer pa moramo biti ponosni, da so se italijanski sodrugi v tako velikem številu udeležili celega sprejema. Najlepši pa je tisti odstavek, kjer omenjeni »socialist« citira, kako je bila povsod klaverna udeležba, mej tem, ko nam je ves Trst priča, da je bilo okoli 9 do 10 tisoč ljudi. Tudi na popoldanski veselici se mu je zdela premajhna udeležba, za katero pravi, da so tudi tam prišli sami radovedneži, ki so bili o vsem sprejemu tako radovedni. Ljubi moj socialist! Tisti, katere imenuješ radovedneže, so bili — po mojem mnenju — le špijoni, ki so menda iskali gradiva za svojo tetko »Edinost«, a so ga zelo malo našli. Še tisto, kar je že priobčila, je vse sama laž in nič resnice. Med tiste radovedneže spadaš tudi ti! Sicer se pa ne čudimo tebi, ampak gospodom okoli »Edinosti«, ki take nesmiselnosti priobčujejo v svoj »politični« dnevnik. Končno se še smešiš, ko pišeš svojemu prijatelju, da ti je žal, ker si šel v Trst, a mesto da ti se je do-padlo. Torej, če ti se je mesto dopadlo, potem ti ne more več za nič biti žal. Vsaj si videl Trst! Zdaj tudi vemo, da prihajajo ljudje na veselice in prireditve le — iz radovednosti.	Tržačan.
(Nam pa se zdi še najbolj verjetno, da tistega pisma sploh ni na svetu, ampak da si ga je izmislila klaverna iznajdljivost tetke same. Op. ured.)
Štajersko.
— Občina Trbovlje se ima povzdigniti v trg. Trboveljska občina šteje danes nad 1200 prebivalcev.
— Veliko vrtno veselico priredi Splošno pravovarstveno in strokovno društvo železničarjev na Pragerskem v prostorih gosp. F. Poschanko v nedeljo dne 7. avgusta 1910. Spored je sledeči: 1. Petje. 2. Slavnostni govor. 3. Igra »Berite Novice«. 4. Ribji lov. 5. Prosta zabava in ples. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 30 vin. za osebo. Čisti dobiček je namenjen društveni blagajni za nakup biblioteke. Na obilno udeležbo vabi odbor.
»Schutzengel« in otroški
v
vrtec v Spodnji Šiški.
Občinski odbor v Spodnji Šiški je dovolil. društvu »Schutzengel« enkratno podporo v znesku 50 kron. O tem je neki ano-nimus poročal v »Jutru« z dodatkom, da je otroški vrtec omenjenega društva pripravnica za šulferajnsko šolo in da je socialni demokrat Klemenčič toplo priporočal prošnjo, vsled česar se je zavodu dovolila podpora. Dopisnik še pravi, da so se radi tega zvišale občinske doklade od 19 na 24 odstotkov.
Pravo sliko o plemenitem dopisniku si bodo čitatelji lahko napravili, če na kratko povemo resnico.
Na seji obč. odbora dne 7. julija se je poleg drugih obravnavala tudi prošnja društva »Schutzengel« za podporo. Društvo, kateremu je na čelu grofica Auersperg, vzdržuje otroški vrtec in ker ni v Šiški nobenega dru-zega takega zavoda, pošiljajo vanj svoje otroke starši brez razlike narodnosti in političnega mišljenja. O kakšnem toplem priporočilu prošnje se sploh ne more govoriti. Klemenčič pa je dejal to: »Zavod, ki prosi za podporo, je klerikalen; to mi ji znano. In če bi bilo v Šiški na kak drug način poskrbljeno za otroke, bi na vsak način glasoval proti podpori. Danes je pa to edini otroški vrtec in ga obiskujejo otroci klerikalnih, liberalnih in socialnodemokratičnih staršev. Da bi se tam učili kaj slabega, nisem slišal in zato ne bom ugovarjal, če se da društvu enkratna podpora . . . »Zneska sploh ni določil Klemenčič, ampak ga je predlagal drug odbornik. Pač pa je Klemenčič predlagal, naj občina do jeseni ustanovi svoj otroški
vrtec in je utemeljil predlog tako: »Znano je, da pripravlja nemški Schulverein novo petrazredno ljudsko šolo, s katero bo gotovo združen tudi otroški vrtec. Kamor pa bodo otroci hodili v vrtec, tja pojdejo najbrže tudi v šolo. Če se hočejo preprečiti posledice, je torej potrebno, da ustanovi občina sama svoj vrtcc . . .«
Mislimo, da je to dovolj jasno in omenimo naj le, da je bil predlog soglasno sprejet.
Ampak vprašali bi značajnega Jutrovega dopisnika nekaj drugega. Kje pa je bil — če je obč. odbornik — takrat, ko je Klemenčič vložil svoj predlog in ko se je glasovalo o njem ? Zakaj se pa takrat ni oglasil ? Če je pa junak še le po seji pripovedoval istorijo kakšnemu pajdašu, ki jo je potem spravil v list, zakaj mu pa ni dejal: Veš, prijatelj, stvar je bila sprejeta brez ugovora in jaz sam nisem bil mož, da bi bil ugovarjal?
Dopisnik modruje, da je Schutzengel nemška pripravnica za šulferajnsko šolo. Jagnje božje, ki varuješ slovensko mladino germanizacije in si rešitelj narodnega propada v Spodnji Šiški — morda si s svojim dopisom celo dosegel, da se šulferajnska šola ne odpre? Ampak kje, narodni stražar, si bil, ko je grofica Auersperg odprla svoj otroški vrtec ? Kaj tvojega rojstva kosti takrat ni bilo na svetu ? Če nisi tako zelen, pa popraskaj nekoliko svoj spomin. Takrat so liberalni časopisi že govorili o germanizaciji in pozivali vse oblasti, naj zaprečijo namen. Zakaj pa nisi takrat svetoval, da naj občina ustanovi vrtec, pa bi bili starši rajši pošiljali otroke zastonj v slovenski zavod kakor h grofici za plačilo?
Kaj pa je bilo leta 1902. ? Takrat je soc. dem. predlagal, naj se občinska šola razširi v osemrazrednico. Predlog je bil soglasno sprejet, a potem se je zavlačil pet let. Med tem pa je Schulverein postavil svojo šolo in dobil slovenske otroke, ker ni bilo primerne slovenske šole. Tako, junak, ste narodno navdušeni v Spodnji Šiški.
Kar se tiče občinskih doklad, je pa stvar taka. Če bi sedanji obč. odbor hotel popraviti vse kozolce, kar jih je prekucnil prejšnji narodno nazadnjaški, bi komaj zadostovalo 50 odstotkov, ne pa 24. Davkoplačevalci v Šiški so lahko ponosni na prejšnje odbore. Bogatinom so mašili denar v žep, davkoplačevalcem so ga pa vlekli iz žepa. Tako bo n. pr. Knezova ulica gotovo stala več kakor 50 kron. Zaradi 50 kron za otroke se zabavlja; o takih stroških, ki so jih povzročili narodni reševalci, se pa molči.
V zadevi otroškega vrtca itak boli do-pisuna največ to, da je predlagal ustanovitev socialni demokrat. A zakaj niso storili tega sami, ko so odločevali v Šiški? Sedaj upamo, da ne ostane sklep le na papirju, ampak da se vrtec res ustanovi, porem pa ne bo treba podpirati privatnega zavoda. Amen.
Dnevne vesti.
O dvoboju ima načrt novega kazenskega /akona nove določbe. Doslej je bil v kaz. zakonu za dvoboj poseben paragraf, 1.58. To se ima izpremeniti in dvoboj soditi kot nameravan napad na telesno varnost ali življenje. Nasprotniki dvoboja so želeli, da bi se dvoboj sploh ne kvalificiral kot poseben zločin, ampak kot težka telesna poškodba ali uboj. Načrt pa ni ugodil tej zahtevi in predlaga lažje kazni, tudi globe. Popolnoma pa prizanaša načrt dijaškim »menzuram«, češ da je to le šport, v katerem ni niti toliko nevarnosti kolikor v žoganju. Da so te »menzure« vzgoja za tepež, je morda avtorjem načrta neznano.
V beooinski tovarni za cement (v Slavoniji) je zadnjo soboto eksplodiral kotel in razrušil še tri druge kotle. Posledice so bile strašne; 15 ljudi je bilo takoj mrtvih, 5 smrtno, 28 težko ranjenih. Kakor čitamo v »Slob. Riječi«, je bil kotel že počen, vendar ga je družba rabila dalje, ker se jej je zdelo škoda denarja. No, kapitalistnemu podjetju se mora priznati, da ni brezskrbno. Takoj po nesreči je potolažilo — ne morda vdov in sirot — ampak svoje akcionarje in odjemalce, češ delo ne bo zaostalo vsled te nesreče, ker se bo pa tembolj intenzivno delalo v drugi beočinski in pa v zsolnavski tovarni. Po ceni je življenje delavcev v ka-pitalistni družbi!
— Lažnivi »Slovenec«, ki laže seveda izključno na katoliški podlagi, je pred kratkim objavil neko Statistiko o španskih samostanih, s katero je priplezal na vrhunec nesramnosti. Da se klerikalni list nič ne ženira, če mu kaže reči belo namesto črno, je že stara reč. Težko pa bi se zdelo komu verjetno, da bi se upal kar javno falsificirati statistiko. Ampak pobožnemu trobilu je tudi to vseeno. Misli si: »Tisti ki nam verjamejo so itak tepci, pa nam bodo verjeli tudi če jim pravimo, da nas je sv. Anton osebno obiskal v Katoliški Tiskarni«. Pa so sfabri-
cirali statistiko za svoje potrebe, po kateri bi bil človek mislil, da je menih na Španskem tako redka prikazen kakor bela vrana. Ampak kako je v resnici? Po uradnem štetju iz leta 1908. — torej iz dobe, ko so vladali klerikalci sami! — je bilo v pokrajini Barcelona 480, Madrid 229, Lerida 116, Tara-gona 153, Gerona 146, Alava 55, Guipuziva 112, Biskaja 124, Navara 117, Avila 44, Burgos 98, Santander 86, Murcia 89, Alba-cete 35, Sevilja 169, Huelva 29, Hadis 150, Kordova 105, Granada 90, Malaga 86, Jaen 89, Almeria 32, Bajados 73, Kaseres 53, Ko-runja 57, Orense 31, Soria 28, Segovia 41, Logrona 66, Samora 48, Leon 54, Salaman-ka 67, Valadolid 96, Palencia 53, Toledo 96, Kuensa41, Cjudad Real 49, Guadalahara 43, Saragosa 112, Ternel 48, Hueska 63, Kasteljon 68, Valencia 167, Alikante 92, Pontevedra 43, Lugo 38, Oriedo 60, na bo-learskih otokih 164, na kanarskih otokih 42 samostanov. Šteti niso samostani v Fer-nando Po in v španski Afriki. Moških in ženskih kloštrov je torej na Španskem štiritisoč-tristotrideset ... Če to ni hujše od kobilic!
Delavsko gibanje.
— Nova oblika »Rdečega Prapora«
zelo ugaja vsem sodrugom na Goriškem. Vsi se laskavo izražajo o novem Praporu. Z naše strani bi le omenjali, da ne zadostuje pohvala, ampak sodrugi morajo tudi agitirati in pridobivati listu novih naročnikov. Čim več bo list imel naročnikov, tem lepši bo. Zatorej sodrugi, na delo za »Rdeči PraporU
Tudi v virtemberški deželni zbor so si socialni demokratje priborili pri ožji vo-litvi v okraju VVelzheim nov mandat. Pri prvi volitvi dne 15. julija so dobili socialni demokratje 1000 glasov, svobodomiselci 770, nacionalni liberalci 597, agrarci 602, klerikalci 94. Svobodomiselci so upali, da zmagajo pri ožji volitvi s pomočjo nacionalnih liberalcev. Toda v petek so dobili pač 1200 glasov, ali socialni demokratje so jih dosegli 1448; agrarni glasovi so se pomnožili na 1079, toda za ožjo volitev sploh niso prišli več v poštev.
Socialni demokratje v Budimpešti so v nedeljo priredili veliko demonstracijo proti oderuštvu, ki ga uganjajo hišni posestniki. Demonstrativnega sprevoda se je udeležilo
10.000	oseb. Na Garayevem trgu je bil potem shod. Sprejela se je resolucija, ki zahteva od občine resne korake zoper najemniško draginjo ; če se ne ukrene kmalu kaj resnega, hočejo delavci ustaviti plačevanje najemščine.
Propadajoča socialna demokracija. Na Nemškem je pridobila socialno demokratična stranka v soboto zopet en mandat, tako da je sedaj 50 socialnih demokratov v nemškem državnem zboru. Nadomestna volitev je bila v okraju Cannstatt Ludwigsburg. Nacionalni kandidat tovarnar Ottinger je dobil 9528, agrarec Wolff 4930, socialni demokrat Keil pa 18.705 glasov, torej 4247 nad absolutno večino. Leta 1881 je bilo v tem okraju 100, leta 1881 še le 600 socialističnih glasov. — Vsaka nadomestna volitev je prinesla socialno demokratični stranki na Nemškem zadnja leta uspeh. Tako »propadajo« rdečkarji.
? 1 ? 1 K 0 ? 0 ?	Najboljša ura sedanjosti Zlata, srebrna, tula, nikel-nasta in jeklena se dobi samo pri 3. Suttner, jan a, Mestni trg :na tovarna ur v Švici.	
Ljubi Las Tovarniška T" y osa		
	varstvena znamka ECO£	? 1 ? 1 K O ? O ?
KOJ\leERTI
Slovenske filharmonije
se vrše do 15, septembra
21 vsak dan ^ ‘w liotelnTivoli**
Začetek ob nedeljah in praznikih ob pol 10 dopoldne, 3. popoldne in 7. zvečer.
Ob delavnikih ob 3. popoldne in 7. zvečer.
i4_7 Vstopnina vselej prosta.
Zahtevajte »RDEČI PRAPOR*4 v lokalih, v katere zahajate!
Ustanovljeno 1847.
Ustanovljeno 1847.
Tovarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg št. 7. LJUBLJANA Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone za gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na zmeti, žimnati modroci, otroški vozički i. t. d.
KTajnižJe cone.	KTajsoliclnejše	Blago.
m
a
Čez
ga ni!
Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha in glava n6 boli!
Zahtevajte izrečno »FLORIAN1*! Zavračajte ponaredbe!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 .	.	4	80
Naslov za naročila: .FRORIAN*, Ljubljana.
h J
Postavno varovano.
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
S2-18	v	Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničiš Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
Redka priložnost!
-7
Tovarna, ki jo je uničil požar, mi je prepustila celo zalogo rešenega blaga t. j. več tisoč krasnih, težkih
flanelnih odej
v vseh najnovejših in najkrasnejših vzorcih, ki imajo neznatne, malo vidne madeže od vode. Te odeje so za vsako boljšo družino za pokrivanje postelj in oseb, so jako tople, mehke in trpežne, 190 cm. dolge, 135 cm. široke. Razpošiljam proti povzetju
3 kose krasnih težkih fianel. odej za 9 K
v različnih modnih barvah in uzorcev.
4 odeje za hišno gospodarstvo za 10 K.
Vsakdo, ki naroči to blago je gotovo zadovoljen.
Oton Bekera, c. kr. nadstražnik v. p. v Nachodu na Češkem.
J
Kavarna
,Unione v Trstu11
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije cesta ii (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in tapetniškega blaga. Izvršuje vsa, mizarska stavbna dela.
Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani.
m*
m
Tak čudotvorni učinek ima
»Kola-Dulc"
najboljša naravna hrana za možgane in živce.
Razpoloženje, mišljenje, delovanje, kakor tudi vsak gibljej našega telesa je odvisen od možgan.
Oslabljenje, glavobol, slabosti, onemoglost, slabost živcev, kakor tudi splošna slabost telesa, so znamenje nedostajanja živ-ljenske sile.
Hočete-li se trajno čutiti zdrave in sveže, z jasno glavo, zdravim razumom in dobrim spominom, hočete-li delo in vse žalosti smatrati za zabavo, uživajte .Kola-Dulc*. Ta pomladi in izboljša kri, da tako zopet moč in življenje ter vpliva na celo telo blagodejno.
„Kola-Dulc“ povzroča veselje do življenja in moč k poklicu,
Prod rabo-	povzroča tudi, da se človek čuti mladega, zdravega in delavnega,
kar prinaša uspeha in srečo. — Če uživate nekaj časa „Kola-Dulc“ vsak dan, postanejo Vaši živci močnejši
in vsled močnega učinka se boste čutili zdrave in močne.
„Kola“ priporočajo zdravniki celega sveta ter ga rabijo v bolnicah, kakor tudi v vseh zavodih za zdravljenje živcev.
Zdaj se Vam ponuja ugodna priložnost za ojačenje živcev. Ne odlašajte in pišite mi dopisnico s svojim natančnim naslovom, na kar Vam pošljem z obratno pošto eno dozo .Kola-Dulc* zastonj in poštnine prosto.
Ta doza je dovolj velika, torej zadošča, da se Vam po zaužitju olajša in da se morete sami prepričati o njegovi čudotvorni moči. —
Če Vam ugaja, lahko naročite potem več. Pišite pa takoj predno pozabite.
(?,
3? o rabi.
vsaka slabost izgine,
Zahtevajte,Kola-Dulc' zastonj!
Generalna zaloga: MAKS DULTZ, Budimpešta VIL, odd. 540, Tabakgasse 29.
1
Potniki v severno in južno Ameriko
52—31	vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO-AMERIK AN A.
Trst - Newyork, Buenos Aires - Rio de Janeiro
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom,fsveži kruh, posteljo, kopelj i. t. d. Odhod parnikov: V severno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
Edina
v-
\\^
A'
*
*
c'
9
re n 2 SL SL
tu -
T3
H.
►5'
o
•n
o
o<
P
m
<
o
co<
najokusnejši j
in edino
pristni domači izdelek
t— -a
t .
(3 CD
CD
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.