8918. številka« IJubljann, petek 27. septembra« XI. leto. 1878. Hlinj.. vH.k tiaii ifiMi «......• Muagi . jw *> v j dqAi< ^ i. < »Vk/u aceraka d * i o I e m Mio loto 11» t.in., -.u po u-ih k ^1., Se cot rt lota 4 *ld. — 2.-% 1.*-f.fr IJa i<> br«H j>»>«-1,*^» na Oton ;at !M\l h..>\ '/. gld. 8Q kf., po polti projoui.m «a flotr' lati «ld. — Ea OlDan - plti'm: o od aattrkaiupae putit-vrsto 6 kr., če bo »rnaailo enkrat tlaka, r> kr., fco no dvakrat in 4 kr. oe ao tri- ali vockrut tiska. Dopisi naj s-- izvole iiMiikirati. Hokopiai ao ne vračajo. - Dradntlfvo 1« v Lit bliani v Franc Koi-uauovoj liiai 8 Rgladelllka stolba*. Oprav nišiv o, aji kntcro i;aj m btafovoUjo puHilj.-iti naročnino, rok l.un i<- jo, oanatiila, t. j. ml lat o s redi |e v »Naroda* tlakami" v Roloaanovej liAi. Po prvih ve/ifikacijskih debatah. /i Notranjskega'J J. sept. jl/.v. ilop.] y, veselem beremo, kuko se nali vrli Hlo-venski i>oslaiu*i iniiZ.cv.sko obnašajo v borbi zoper brezozlrno nosni ku tarstvo in stru Btno roncgatstvo. Co za drugo no — za zgo dovino, kuko so v u.ita*.vikjj Avstriji ljudsku laMtppstva delajo, — bo važna ljubljanska verdi-cijskit debata. Debelo kožo pač ho ti nem-skuturski gospodje, — nobena so jili ne prime, kakor bi bi U Sut /a pravico m poštenje popolnoma Izgubili. Bogatim, ponosnimi, ploinoni-tun, visokorodnun gospodom jo dokazano, da Hi so priborili poslansko sedeže h to p ta nj e in pravicu iu slobodu, spiotipoatavno agi tacijo iu ilopnrstv oni. Značajni možje, ki na č a!-1, n o iu pošteno iiuo so kaj gledajo, bi bo oprali, ali pa odstopili, — ti ljudje ao tako črni, da se u pr a 11 no mor o | o, a odstopiti tudi nečojo, rajfti |it'/,r;i,n sramoto, da le ostanejo na mestih, kjer morejo S lovo ne oni škodovati. Zdd .so mi podobni tistemu brc/sramnemil Židu, kateri jo na očitanje uma za n on ti in nepoštenosti odgovoril: „Zabavljate »lobodno, da mi le plučatc'. Tako hi tudi naši Vesteneck Hočevarji mislijo: „Naj bomo kakoršni hočemo, iz poslnutikibi klopi nas ven dar ne morete pahniti", — Drzni so pa tudi po židovsko naši nem škuturji. „&kandal** imenuje delikatna gospoda neinškutarsku, ako so v poalanskej zbornici pripovedujo, kaj jo neiiiAkiitarskii stranka po čela o času volitev; čo jo užo pripovedovanje resničnih fukt, katera no utajiti ne dajo, škandal, kako naj bi so h pravim imenom imenovala ta dula mirna, ta nanilntva, ta sloparstva postavo gazečih protivnikov nabili V Radovedni Brno, kuko so bodo poplačali Zaklad pouiorskccji razbojnika. (Po Kr. (Si>rnt Kok orji.) P e t o poglavje. Nuirioiijt'. (Daljo ) Potrebovalo je lo fie mulo tolažečih be-aodij duhovniku, kije h pobo&OO hitrostjo pri liko pograbil uzo skoraj izgubljeno du3o ros.t i iu v vecao Breco dovesti, pa ho je deklica sprijaznila z mislijo, i-;ivi 1 Slovence v opra vičotii strah, da jim gro z.i narodno bitjo. V hudem boji za o tiru ni te v slovensko na rodnosti ho se Slovenci v nekom obupu z.t-rudi mnogobrojnoga in nepoštenega sovražnika jeli tolažiti h tom, du S1 o v o u e i n i j s o s a m i, da »o Vejica Velicega slovanskega naroda, da jih drugi slovanski bratje no bodo pustili popolnem pogaziti, temuc, da jim bodo izdatno du&evno in moralno pomoti naklonili. To je slovenski piinslavizem. Ali morebiti Dežnimi to stojo v panslavonski greh, ker so je nase sočutje odločno ohrmlo hrabremu in požrtvovalnemu ruske m u narodu, kateri jo sel proti volji naših turkotiluih nem skutarjov turskomu volku iz krempljev iztr gat slovansko kristijane V Mogoče, — jedua jo pa gotova: Nasi neinškut aiji> mali in veliki, so si vodoma ali nevi'doni.i, pošteno prizadevali, du hi 008 so svojim krivičnim gospodstvom pripravili do tegu, da bi se in i /noeli ozira ti o rez mojo na flegu cesarstva iu želeli si tncih sprememb, vsled katerih hi se mogli Odtrgati od Avstrije, du bi potem imeli urok, če huje delati z nami, kakor delajo. Da nij smo mi kl|iil>u vsem krivicam, ki pijenje jo colo v njeno vtdno mimo srce segalo, motila ; znto se je tiho začela plaziti zopet proč, ravno ko jo začel duhovnik umi rajo&ega izprafievati in podučavati. Po Ulicah postalo je pu tudi vse tuko živo, da se je jela bati tako pozno v noči, da bi se njenemu met u iu skoro do cela odpr tej hiši kaj ne pripetilo. Zato gre v Bpodnje prObtore, ogledu, če so velne dvori zaprte, zatakne rebrače, ter je hotelu ravno iti gledat, uko so mala vrstica na dvorišči dekleta v\\ pilu, tem ukazala je deneB uže davno iti spat, — ko ho ta vrata, Bkozi katera se je prišlo na dvorišče za b So, mi kom in hitro odprd, iu stani gospa ; e strahu in osupnei.ja kar zgane, Uo zagleda pred Hoboj Btrafintga tujca, katerega se je zdaj vse bi lo, in je, kakor pravijo, strahovit pirat, katerega jedna žrtev v njenej lastnej hiši v svojoj krvi leži. Tenati s, glasoviti pirat južnega morju, I bil je pak v svojem zdanjem stanji iu spojen so nam gode, kljubu vsemu tlačenju r/dubili zanpanja v Avstrijo, du smo še zdaj polni zaupanja v Avstrijo, In našo presvitlo dinastij«, to je naj HijiijiiejŠi dokai slovansko zvo-stidio in lojalnosti« Kateri izmej neslovanskih avstrijskih narodov se nore gleile nepremonljive in stanovitne zvestobo avstrijskemu prestolu nam Slovencem primerjati? Mar tisti Nemci, kateri v vsem le na Nemčijo gledajo, in le ugodne prilike čakaj O, da ho otresejo „s vinjenih podplatov", — ali njihovi postreščeki, naši nem-jtkutarjl, katerim j»- llsmnrek mali k ki jih bo v mmška nebesa vzel, — ali širokoustni Ma-gjari, kateri se, da nič. druzega uo omenim, v tem OSOdopolnem, za čast Avstrije toliko važ» nem času v puut postavljajo, — ali Lahi, kateri lin peno po trenutku, da hi so mogli Italiji pridružiti? Ko hi bilo DelmaUU do te^a, da v istini išče izdajalcev Avstrije, povedali bi um zna-uionjti, po katerih so spoznajo; ali mi dobro vemo, da Dožnuui lo na to gleda, kako bi svoj rod in v prvoj vrsti tisto, kateri svojega Slovenskega rodu zatajiti nočejo, grdil in de-nunchral. Nuj povzdiguje hvojo „grablje" visoko, kakor mu jo drago, mi imamo tolažilno prepričanje, da (spoznanje, kateri narodi so Avstriji naj bolj zvesti in zanesljivi, prodira — če tudi počasi — v visoko Itrbge, in iz toga spoznanja ho bo rodila tudi nam pravica in ravnopravnosti Več, no zahtevamo. Iz Bosne in Hsrcogovine. Dež, ki lijo tudi v ItoHiii in Hercegovini kakor pri nns te dni, ustavil jo menda nekoliko operacijo našo vojske. Milovanja vredni so pač naši vojaki, ki morajo /daj v tacem vremenu brc/ streho biti. kakor divja zver v gosdu, v resnici strašen. Tudi bolj pogumno ženo, kakor jo bila sennora Fostero, bi ta prizor s skrbjo za vse navdal, kar bi jej bilo na tem zemeljskem svetu na življenju in imetji moglo poškodovati so. < )ldičje njegOVO bilo je mrtvo bledo, črni dolgi lu^.jo viseli so mu mokri čres čelo In so se mešali z tudi mokro brado; OČi svetilo so s« mu v glavi, kakor žarjavics, na čelu, od katerega mu je voda pri plavanji in potapljanji »'rili obliž odmočila, Bvetila e mu je dolga, široka, krvavorudeča progi doli do očij- Obleka njegova bila je popolnem premo* cena, in voda je Be zdaj curkoma kapljala od njega- klobuk izgubil je UŽe davno v morji, iu le desna roka držala je krčevito kot brl* ti v o.iiri no-, s katerim se je u.'.o svojega pi \ i ga B0vra?uika ubranil. Kakor obupno je pak bilo njegovo polo-ženje, vendar je i lilo njegovo vedenje hitro in določno; nevarno žuganjo z oboroženo roko Naši so zasedli Bjelino, kjer so bili od deputacije tega trdnega mesta pozdravljeni. Operacije proti Livnu so ae začele. Iz Carigrada se poroča v nYo\. Corr.', da so najnovejše zmage naše vojske v Bosni naredile na sultana tak močan vtis, da se pričakuje, ka bode Bultan skoro brezpogojno podpisal konvencijo z Avstrijo. Torej še zdaj straši ta neumna konvencija s Turčijo 1 I* Dubrovnika se javlja, da v vsej dolini ob Neretvi nij nobenega vstaša več. Cesta mej Mostarom in Sarajevim je prosta, tako, da potniki lehko potujejo. Deželni zbor kranjski. (III. seja, 20. septembra.) (Konec.) Po govoru dr. Zarnikovem vstane dr. B1 e i w e i s: Dr. Zarnlk nam je v svojem govoru pokazal, da je tudi pri volitvah v kup-čijsko zbornico bila c. kr. birokracija pravi „regens ehori". Jaz bodem navel samo jeden slučaj, kateri pa dosta osvitljuje, s kakimi malo v red ni mi sredstvi so c kr. o kraj ni glavarji in sploh c. kr. uradniki pri teh volitvah sodelovali, da je nemškutarska ali vladna stranka zmagala. Na Trati blizu Loke je župan z imenom Jarnej Šraj, zvest pri-vrženik kranjskega okrajnega glavarja g. Der biča. Srn j je bil g. DerbiČu po naročilu poslal vse neizpoloene volitvenice. Pri dveh po Ženskah podpisanih volitvenicah pa je manjkalo podpisa poslovodje kupčije. Mej nenavzočnostjo župana pa pride od okrajnega glavarstva kranjskega uradno, b Številko zaznamovano pismo, ki je nosilo pečat „c. kr. okrajnega glavarstva v Kranji", in je imelo napis: nsehr dringend". To pismo pride prvemu svetovalcu občine Trate v roko, kateri, ko vidi napis, da je „silno", pismo odpre. Najde v njem dve volitvenici in pismo okrajnega glavarja g. Der-biča, v katerem g. županu Šraj u naroča, nij poskrbi pri teh dveh ženskah podpis dveh vo diteljev njine kupčije, da pa se mu nij treba dosti truditi, da naj le dobi na cesti kje „irgend einen inann". Meni je prišlo to pismo v roke in jaz sem je razglasil. Vsak bi bil mislil, da bode g. c. kr. okrajni glavar DerbiČ prišel „wegen missbrauch der a nit s-gewalt" v disciplinarno preiskavo. A kaj še! Pri nas se brigajo c. kr. uradi toliko za postavo, kot za lanski uneg; zgodilo se je ravno narobe, prvi občinski svetovalec, ki je „silno" pismo g. Derbiča odprl, za kar je pravico imel, on je prišel v preiskavo. Potlej naj pa še kdo reče, da pri nas pravica veljal D.'Želni predsednik vitez K ali i na, kateremu je g. grof Cborinsky mej govorom dr. Zamika sproti prestavljal, kar je govornik rekel, pravi, da o volitvah za kupčijsko zbor nico nema deželni zbor nič razsojati, kajti to je storil uže kupčijski minister (Banhans!) ki je odgovoril na interpelacijo grofa IIohenw.trta v tej zadevi in takrat proglasil volitev kup čijske zbornice kot „res juiicata". Poročevalec DttfflSO prežvekuje ravno to kar je rekel deželni predsednik. Faktično nič ne odgovori, ker — se ne da nič odgovarjati. Volitev dveh poslancev kupčijske in obrtne zbornice bo potem od večine potrdi. Poročevalec Dežman poroča o volitvi ve-ikega posestva. Poslanec grof Barbo ugovarja proti vo-lilnej pravici Vestenecka in Tauffererja, ker sta uže v Trebnjem volila kot volilna moža. Ko je bil on svoj čas volilec v Trebanjskem okraju, vprašal je deželno vlado ali sme brez škode njegove volilne pravice v velikem posestvu biti, zanikalo se mu je, da ne. Vesteneck pravi, da v postavi le stoji, da sme vsak volilec za sebe simo enkrat voliti. On in TaulVerer pa Bta volila le kot mandatarja občin, ki ao jujvolile. Poslanec K 1 u n ugovarja mnenju Vestenecka kajti §. 16 deželnega volilnega reda za hteva, da ima vsak, kdor voli aktivno tudi pasivno volilno pravico. Volitve velikega posestva se potem odobre. V verifikacijski odsek se volijo: Dr. Po klukar, Pakič, Detela, dr. Schrev, Ledenik, dr. Langer, vitez Gariboldi. V občinski odsek: Pfeifer, Kobler, Lav renčic, vitez Vesteneck, dr. Deu, Hočevar in grof Thurn. Poročilo deželnega odbora o svojem de lovanji izroči se dotičnemu odseku. Poročilo deželnega odbora, da bo usta novi novo stalno mesto tehnika pri deželnem odboru, in da se poboljša plača adjunktu de želne vino in sadjerejske šole v Slapu, izroči se finančnem odseku. O prošnji slovenskega učiteljskog društva predlaga deželni odbor, naj se želj slovenskega učiteljskega društva za privolitev funkcijskih doklad po vseh jednorazrednih ljud skih šolah v najmanjšem znesku 25 gld. ne usliši, s pomislekom, da sedaj obstoječa do ločba nema v sebi nikake krivice proti učiteljskemu stanu, dalje z ozirom na to, da so se v prejšnjih letih uže izboljšale plače po> mnogih ljudskih šolah kranjskih, Vakor tudi glede poznpjše preobložitve normalnega šolskega zaklada vsled prirastka službenih dok? d n vedno se množečih zahtev učiteljskega po-kojniškega zaklada. Poslanec vitez Vesteneck priporoča naj se prošnja izroči finančnemu odseku, kateri bode itak razgovarjal v enakej uravnavi učiteljskih plač. Morda če prav finančni odsek kaj določnega ne sklene, bode vendar deželnemu odboru dal kake vodila na roke d& se o stvari kaj storiti more. Dr. Z a r n i k podpira ta predlog. Deželni odbor je le zaradi slabega denarnega stanja dežele primoran bil staviti omenieni predlog. Jako pa bode rad glasoval za vsak predlog, kateri bode stanje učiteljstva zboljšal. Poslanec Dežman o imenu deželnega zbora nasvetuje da se 1. po določbi §. 04. ljubljanskega občinskega reda od 9. junija 1. 1850. dovoli, da mestna občina ljubljanska proda krajnskej hranilnici po pogodbi 8. februarja 1878. svojo hišo v Lljubljani v kapucinskem predmestji št. 56 (stara), po novem razvntenji številk v Šelen-burgovih ulicah št. 4 (nova), ki je v mestnih gruntnih bukvah uknjižena, za 25.000 gld. 2. Deželnemu odboru se naroči, da pridobi temu sklepu Najvišje potrjen je. To se brez debate odobri. Mnogo prošenj občin, naj bo njim dovolijo doklade, izroči se občinskemu odseku. Poslanec Dežman poroča v imenu dežel* nega odbora, kako ravnati z učitelji in z deželnimi uradniki in služabniki, kadar so mobilizirani in nasvetuje Slavni deželni zbor naj izvoli ukreniti: 1. Deželnega odbora naredbe in dogovore, kako je postopati, z deželnimi služabniki in ljudskimi učitelji, kateri so zaradi klica k orožju pozvani v vojaško službo, deželni zbor sliSi in odobrava. 2. O uradnikih in služabnikih, kateri 80 za trdno postavljeni v kakšno deželno službo ter Se spadajo v reservo ali mej brambovce, naj, ako bodo poklic mi v vojafiko službo, pripo-dobno veljajo določila državnega zakona z 22. junija 1878 I., v drž. zak. št. 59. 3. Petoletne službe, katera je ljudskim učiteljem potrebna, predno zaradi Hlužbene starosti morejo dobivati dologe k svojej plači proti tresočej se ženi, pokazalo joj je opasnost — ako bode pomoči kričala; potem pak brzo vrata za soboj pripre le s ključem, ker se nij mislil tu zatvoriti, ampak se je hotel le iznenađenju izogniti — zatakne tudi dveri k stop ni c um, posluša še malo časa hrup, ki jo iz ceste se slišal, ter si z globokim izdikljejem pogladi dolge mokre lasi s čela. „Tako," — reče na to s posmehavajočim izrazom, ki je njegov obraz pošastno ra/.teg nil, „v tem trenotji sem rešen, a še ne popolnem, — no, tia mia, kaj ne, tako ti do-padem, — da, srček, časi so se izpremenoli, odkar se nijsva videla, — milijonar sem bil pred jedno uro, a besen skok zblaznelega na redil me je berača; a vendar mi bodeS dala Se jeduo sklenico vina na up, kuj ne tetikuV — Tiho!" nadaljuje resno, ko je zapazil, da je žena od strahu hotela govoriti, — »tiho, golobičica moja, ne ljubi se mi denes šaliti, a tebi bi tu Ji nerad kaj zalega storil." Pri tem vzame jedno polno sklenico, jej | odbije s hrbtiščem svojega noža vrat, ter si napolni jeden kozarec, katere so denes z mize od samega strahu pozabili spraviti. Jim," reče, ko je do vrha poln kozarec izpraznil in si zopet vina natočil, — „to dobro de, ter daje žilam nove moči; saj je bila pak uže tudi potreba, ker v resnici, jaz mislim, da je celo gnjezdo na nogah. A zdaj pak na delo — tia mia, nekaj te moram prositi, a moraš me uslišati, — daj mi svoj medast ključ, da bodem lehko šel skozi rumeno čumnato, — vsaj ti je znano, a brzo, carissima, moji sovražniki ne bodo pustili mojega sleda se ohladiti. Ušel sem jim sicer, vragi so me u>,e imeli jedenkrat na laso, a menim, da me je jeden capin videl, ko sem tu sem zavil, in če se ne motim, slišim te pse uzo v sosednej hiši A meni je malo zato, če najdejo tukaj moj sled, ti veš amiga mia, da pridem, ako imam I le količkaj sreče iz onega rumenega kota lehko na kraj, katerega si tu Še misliti ne morejo, in mej tem, ko me bodo še v tej hiši iskali, odnesel sem jim uže davno pete u Akopram jo je pirat hc svojim prihodom preplašil, pozabila je ipak Bennora Fostero v tem trenotku vso plahoto, ker strmela in čudila se je, kako da je tujcu njena skrivnost znana, o katerej je menila, da razen nje nij živemu Človeku znana. — Kdo je ta neumljiv človek, ki se je uže prvi večer pri njej tako prostodušno obnašal, kakor da je on gospod, in ki pride zdaj k njej, znan z največjo itt jedino skrivnostjo, katero je za se vedno prihranila, ter zahteva od nje pomoči, da bi mu pomagala ubegniti, kakor da bi morala to storiti, a ne, kakor hitro bi jej hrbet pokazal, ga zusle lovalcem izročiti, Ali jo pa hoče umoriti, ko bode imel ključ? — Ta misel podila jej je kri ledeno mrzlo nazaj k srcu in plašno ozira se okolo sebe, od katerega kraja bode dobila pomoč, rešitev. '(§. 30 in §. 87 deželnega zakona od 29. aprila 1. 1873, v dež. zak. št. 22.) ne protrga vojaška služba ob sklici k orožju. 4. Dokler se ne zdela deželen zakon, dotlej se deželni odbor pooblašča, da sme c. kr. deželnemu učiloiškemu svetu na razpolago dajati iz normalno-učilniškega zaklada novce, potrebne v to, da se zvrši naredba s 13. julija 1. 1878, v deželnem zak. št. 9., ter da o slučajih posebnega ozira vrednih sme v podporo doma ostalih obiteljij (familii) na razpologo dajati mu vso učiteljevo plačo in to celo tedaj, kadar izprazneno učiteljevo službo odpravlja namestnik. 5. Vdovam in sirotam tacih ljudskih učiteljev, kateri umrj6 mej vojaško službo, prihranjena ostane pravica do vse službene pristojbine, kolikor bi je slo umrlemu možu, ob tem času stopivšemu v pokoj. Konec seje se oglasi pos'aneclločevar. Iz necega lista, katerega je bil možu napisal Vesteneck, jako slabo iu težavno bere, da nij glasov kupoval, da zlasti nij dal 300 gld. za kupovanje volilnih glasov v Metliki, temuč le za požarno stražo Tudi drugo kar mu je poslanec Navratil o kupovan ji glasov očital, •odbija. — Poslanec Navratil: G. Hočevar me kliče na račun zaradi tega, kar sem v zadnjej seji o kupovanji glasov povedal, zlasti da je on poslal 300 gold. g. Lampetu. Kar sem izpovedal, pri tem ostanem in to trdim še zdaj, in bodem tudi dokazal. G. Lampe je dal metliškemu županu v pričujočnosti črnomeljskega •okrajnega glavarja 300 gold. za kupovanje glasov, z izjavo, da pridejo od g. Hočevarja. -Od Janez Črnuglja pa se je volilni glas za 40 gold. kupil. — Poslanec Navratil potem bere sledeči, notarsko legalizirani dokaz: Izjava! Jaz podkrižani polnoletni Janez Černugel iz Metlike h. št. 123, potrjujem, da je gospod Jožef Lampe, c. kr. uradnik okrajne sodni je v Metliki, pred in mej volitvo poslanca za de želni zbor kranjski dne 10. julija 1877 v Ru-dolfovem za g. Martina Hočevarja v Kerškem agitiral, od volilcev glasove kupoval, in tudi meni za eno izkaznico 40 gold., štirideset goldinarjev avstr. veljave v gotovem dal in odštel. Metlika dne 11. julija 1877. kr. Janez Črnugel 8kos Janez Stupar 1. r., podp. in priča. Poslovno štev. 4752. Jaz podpisani c. kr. notar Anton Kupljen potrjujem, da je meni osebno poznani Janez Černugel iz Metlike h. št. 123 pričujočo izjavo pred menoj vlastnoročno podkrižal. V Metliki 11. julija 1877 (sedem). zaslužek kolek . Skupaj 00 kr. 10 H 70 kr. plačano. L. S. Anton Kupljen 1. r., c. kr. notar. Prebravši izroči dokument v protokol in pravi: Da je g. Hočevar metliškej požarnej straži poslal 300 gold., to je istina, a to je bilo še le po v o I i t v i. Poslanec Hočevar sramežljivo molči, nem-škutnrji debelo gledajo in molče. Seja se potem sklene. širal še ne bo, ker so bode cela stvar iz Londona vladala ne pa iz Simle; pač pa bode veliko vojsko poslane na afganistansko mejo. — Ša-lisbury bo najprvo Ituse vprašal o namenu njih poslanstva v Afganistanu. — Vse novine sodijo, da je vojska neizogibna. Vesti iz 2Veast&f/a1 poročajo, da se bode postava zoper socijaliste z malimi izpr»raem-bami na zadnje le spreiela. Nemški liberalci so se tudi tu izkazali figa-može. Prej so bili in vpili zoper postavo, ker je neliberalna in nestmhodnostna, zdaj se vladi uda jejo. Povsod so jednaki. Na njenem prestrašenem obrazu videl je pirat, kaj se godi v njenej duši. A daljno obotavljanje bilo bi zanj postalo opasno, kajti iz sosednje hiše so se zdaj resnično slišali glasovi, in zdaj zdaj bi lehko njegovi zasledovalci potrkali na vrata, katera bi se njihovej moči ne mogla dolgo ustavljati. Hitro in za molklo torej reče: »Ne boj se za svoje življenje, carissima, vsaj imam druga sredstva, ki mi bodo tvoje molčanje zagotovila, — Čas lomljenja je mino), — za vraga! Beatrical vedno sem si do-mišljeval, da me žena, s katero sem uže v takej prijaznosti živel, kakor moreta le mož in žena, ne bi smela tako hitro pozabiti." „Sveta mati božja — Lorenzo Fojardol" ječi žena zamolklo, ker pirat pomigal jej je svareče s prstom — ter se strmenia ali notranje groze in preplašenosti zgrudi na koleni. (Daljo prlfa ) Politični razgled. iVotratnJ« «1<»£«*1>. V Ljubljani 26. septembra. Deset novovoljenih deželnih zborov se je 24. sešlo. Mej temi je najvažnejši veiki, kjer so narodni Čehi po dolgej pasiviteti zopet v zbor stopili z izjavo „da pri vseh prejšnjih protestih ostajejo in da ne priznavajo deželnemu zboru, dokter je osnovan na kri vične m volilnem redu, pravice, kaj koli skleniti na škodo avtonomije češkega kraljestva, katera se opira na državne dogovore in na zgodovinske ter naravne pravice, S tem, da, kakor zmirom tako tudi zdaj želimo doseči slogo s svojimi češkimi sodeželani na podlogi enakoprav nosti in popolne j zagotovljenosti naro d n i h interesov obeh rodov, stopamo v deželni zbor, da poskusimo, ali bode v njem naše spravoljubno mišljenje kak vspeh doseglo in upamo, da bode nj. veličanstvo poklicalo može, ki bodo s svojim nepristranskim posredovanjem oni od našega vladarja želeni mir mej narodi naredili, katerega na ša d rža va v tem resnem času tako zel o potrebuje." — Dr. Riegra v prvej seji nij bilo mej navzočnimi poslanci. — Za podpresednika je imenovan od cesarja Klaudv mej Čehi. Prej so govorili o razministru Jirečku, da bode. — Štajersko - nemški Urinvni po*tn-nec AValterskirchen je bil zbral te dni svoje volilce v Aussee, in jim rekel, da mu je zdaj po okupaciji žal, da je glasoval za kredit GO milijonov, in da je „ zaupanje nekaj tacega, kar avstrijski poslanec ne sme imeti". Cte*. To nekaterih novinah se je bil glas raz-nesel, da se zbirajo na *"f*»##/«#i*lr«-avstrij- skej meji Garibaldiuci, ki hote v Avstrijo vpasti po stare j laške j šegi. Vladna „Italie" to vest omeče kot neresnično. JFraffCO*A-« „Republiquew sodi o situ vaciji: Ne da se tajiti, da je evropski polo žaj prav nestanoviten in da ga kongres nika kor nij tako utrdil, kakor so od kraja rekli (Jas nevarnOBtij nij še proč, čas ponudeb in izkuSnjav morda še menj. Varujmo se torej, kar pa nam ne brani vsem dobro voljo kazati, ki hote mir ohraniti. Angleške novine vpijejo naj se -ttistittš brž kaznjuje, ker nij Angležev spre jol na svojej meji. Ali to nij tako lehko štor leno kako rečeno. Nekaj pa se bo le moralo zgoditi, če neče Anglija vse spoštovanje pred Indijci izgubiti, ki so bili priča, kako je bilo angleško poslanstvo ponižano, ko se mu je pot zaprl. It Londona se. telegrafira 'JI. sept. o tem i/, dobrega vira so javlja, da, ker so je uže prej mislilo da bode morda emir afganistanski tako sovražno ravnal, dobil je podkralj indijski uže prej nauk, kaj ima storiti. Vmar- Dopisi. Iz 1*1 u h* 23. septembra. [Izv. dop.] (Po volitvah) Čas vse izpremeni, — pravi pregovor. In to je živa istina. Naši ustavaki-„fortschritt'erji", ali „priviligiraoi nemški liberalci", ali „patentirani Nemci", popustili «0 nekoliko svoje jeze, katera s prva nij imela niti kraja niti konca, ker nij bil izvoljen pO njih priporočan Kaiserfeld iz Gradca. Reveži so 8 tolikim trudom iskali za poslanstvo sposobnega moža mej so bo j; pa nij ga bilo najti. Iiposojevali so si „dohtarje" iz Gradca, — pa tudi nij šlo. Prav velika škoda je za telegrame, katere so pošiljali v razna nemška glasila, ter so poročali o svojih volilnih shodih, o burnih debatah, — češ, ptujske goske bodo štajerski kapitol rešile. — No, nol To nij mala reč, ako se ptujski „fortschrittaverein" mit allem, was danim und daran hiingt — pred svetom blamira, ako priporoča kimovcem in nezrelim ljudem svoje kandidate, a neodvisni in zavedni meščanje volijo po svoiem najboljem prepričanji someščana ca svojega zastopnika v deželnem zbora. Zatorej mora celo „Deutsche Zeitung" svoje predale uže precej po volitvah s „popravki in opombami" polniti; mora tudi pri volitvah kmetske skupine propali Trautwetter brce odbijati, in nasproti vedno „kampfbereiten fortschritt^freun-denM Bvoj „decorum" varovati. Je to pravi gaudium, in svet vsaj izve, da še nekje na Štajerskem eksistira neko mesto, imenovano Ptuj, v katerem bivajo čudni ljudje — veliki Nemci slovenske krvi — razen par „privan-dranih". Kaj bode neki deželni glavar Kaiserfeld porekel, da je ostal njegov sorodnik na cedilu? In kaj še le njegov prijatelj in ptujski častni meščan pl. AVaser? Ptuičani so v očeh teh gospodov izgubljeni; mogočni pokrovitelji bodo njim na dalje le hrbet kazali. Kako pa hočejo Ptujčani Živeti, ako ne morejo s svit« lobo druzih se pobahati. — Pa pustimo jezne Ptujčane, ter se vrnimo malo do Ormoža-nov, Središčanov in LjutomerČanov. Ti so gotovo boljše volje, in imajo zavest, da so pri volitvah glasovali za moža, ki bole odločno zastopal njih interese, ne oziiaje ho niti na levo, niti na desno. Mož, pravičen obema narodnostima, izveden v narodnem gospodarstvu, znan s potrebami prebivalstva svojega okraja, vnet za blagor avstrijske domovine, je gotovo bol|i poslanec, nego sto od ptujskega „fort-sehnttsvereina" diplomiranih ustavakov. — Upamo, da bode bodočnost resničnost te trditve pokazala. 0 volitvah kmetske skupino 12. t. m. nihče več ne govori. Se ve da, tu nemajo naši „Nemci° več polja za svoje „blagonosno" delovanje. Prišli so do spoznanja, da naši kmetje ne marajo niti nemških grofov, niti okrajnih glavarjev, ako njim slednje tudi „Bratci" in druge sluge mej vratmi volilnih in drugih prostorov ponujajo in priporočajo. Še župani, ki imajo še največ „rešpekta" pred okrajnimi glavarji, nijso zatajili svojega boljšega prepričanja, iit obrnili ho Tiautvvetterju hrbet tako, kakor kmetje inariboiske^n okraja 8 nt dtfjOi Hvala tre tedaj tuli ] m >: -111 ■ i m 1111 in značaj m m vohlecm ptujskega okraja! Naj se obnašajo vselej tako zavedno nt n.ohitn, in kmalu boilo nehali naši usuprotniki po. tavljnti protikandidate, Mogo&e bode p<> takem spra* viti narodno večino v okrajni /astop, poboljiatl teste, poplavljati bolje iu ceneje moste itd. Slovenec m ptujska okolice do/.idava M ravnokar nova šola, katere so bih uz« mnogo let silno potrebni. Stavba je prav okusna, in mislimo, da bode v istej ineii i tuli pripravna Nad (Ivenrii ima nadpis rNaioilna šola'*, višje „Volks.srhulo, iimgebuiig Teltatr. Na straneh nahaja se citat iz ttlomšeku: Kakor ho uil.olo ilievcm-n nagne, lako bo ranilo StSK) llli'V«'". Dssai m mlado dete privadi, tega m> starček odvadil ne bo« iu nemški citat brez uiitoija. ('uda je, da ho dali gospodje našoj matei inščiui se toliko ni tuko lepega prostoru, tem bolje, ker so jo iz uiehtuih vol popolnem i/tirali, m ker znani inšpektor llanner priporoča učiteljem vedno in pri VSakej priložnosti nemščino m /opit le „blaženo1* nemščino. Želeti jo, da bodo delo-lovali na no vej šoli učitelji, kateri no zametu-vajo materinega jezika, ter se drže po mogočnosti zdravih pedagogičmb načel, če tudi ■ >j 1111 inšpektor no bodo dajal ustne iu platnen* pohvale za zasluge v podučevanji nemškega jezika v narodnih slovenskih šolah. Donim*«' stvari« — (I) ežo I n i I bo r k ra u j h k i) je imel včeraj I. sejo. Narodni poslanec l)otel|a jo 8 tovariši vložd nasvet, naj deželni zbor peti-tijonira, da so gimnazij v Kranj i (dirani. — Nem.'kotarski poslanec Vesteneck pak je nasvet izročil, naj so cela kranjska šolska postava (v nemškutarskein duhu) pronaredi še V tej Hosiji. — (Štuju rs ki deželni zbor) so je 24. t. m. odprl. Poslanca dr. Dnminkuš iu prof. Žolgar sta storila obljubo tudi slo ven »ki, da si je glavar, znani BlagotinSnk Kaisetleld rekel, da „tega no ra/iiine." — (Velika ljudska tombola), katero napravi „prvo ljubljansko bo.mško društvo14 — 8« oktobra, v nedeljo popd.udnu oa velikem kongresnem trgu v Ljubljani, in katere čisti dohodek je namenjen v polo vici omenjenemu društvu, v polovici pak ran jencem — bode, kakor sklepamo po pripravah, res velikansko. Napravila so lx.de po i/.glodu laških tombol, iu upamo, da bodita novost podv/.etja, kakor patrijotičui iu humanitarni namen privabila mnogo deležnikov tudi iz dežele. Dobitki so jako bogati, in bllSO 800 gl. veljajo. Dobiti je namreč — pet lom po fi gl., štiri kvaterne po H> gl, tri kvmie ne po 'jo gold. in dvo tomboli, judua za [\ o goid. ni druga za 50 golil. Dobitki ho ItplačajO takoj v srebru, in i o 11U0 oku mo opravljeni. I postav Ijem bodo celi trden na glavnem trgu. Karle prodajale se bodo na raznih krajih ui pri občili jih bodemo prihodnjič. — (Za deželnega glavarja I tajer ekega je imenovan zopet, Morlc Kaiserfeld, za koroškega dr. Stieger. — (K a m D1 S k a n a r o d n a č i t a I n i c a) napravi v nedeljo 20. t. m. na korist ranjenim flOVenskim vojakom veselico s sledečim |. in 7. okt. kaj razpostaviti, naj to brž naznani dotičnomu odboru v 0elil| ker bi se imena razstavljalcev, kateri bi se prcpo/.no oglasili, no mogla več v imenik (kutalog) sprejeti. — (Iz N o vega mesta.) Vabilo na svečanost, katero napravi čitalnica novomeška za Ces&rjev god v nedeljo večer (ob '/aH. uri) (i. oktobru, ki bo obstala v tombolah in koncertom na korist ženam iu deci v Losno odšli h i e se r v i s t o v. Podpisani odbor uljudno vabi, nuj bi nu častite občinstvo tega dobro-dejuvga podjetja udeležilo po i/gludu drugih avstrijskih mest in dru. tov ; naj bi avstrijsko domoljubju naklonilo temu dobrodujnumu početju mnogo obiskovalcev. Odbor. — (Velika po vodenj) jo nastala — kakor se liani pišu — j L iu 3q, t. m. v okolici ilirsku Bistrini posebno pa v vasi Koseze. Dežovulo ju dva dni noč in dan, tako da ho je voda iz bregov pokazala in vsa polja in ceste pokrila. Tudi v mnogih hišah ju voda stala nad jeden črevtlj visoko. Ta nesreča je ubogim kmetom mnogo škode napravila, veliko mej njimi so imeli mrvo po polji, u žahbog zdaj je vso voda odnesla. Taka nesreča je nas No-tranjce užo dvakrat letos zadela. Tako, da revnega k UM t a od vseh Strani j nesreče preletavajo. &&r Zemljišče Vec. y.\e ho pri .Ani (ioNnr, v S p ■ m 1 o j«i j Bilki hiina Itev. :io. Prodaja sadnega ^kih tri drevja. Na delalnaj kranjskoj vino sadjerajskaj loll na Slapu pri Vipavi, ne more l>ill«*, kakor tudi «•! prva " /. najboljiiml iprlfievall dokale. Opravil jo tudi užo vre. fahrik in /.ganjarij, lor hI iričo /daj /oprl t like hIii/.Iio Naslov: A. B. utov. 15, posto rostanto v LJubljani. (8U—II) l*I»rki \Vir miiplrlilrti iinxi.r»atit. nls HesloN iiimI Pr«dawunllqnten Die Rogonnmntel, VVa^ontUusktMi (Plivhrn), ReilcinUgrn, ZrllsiohV ili*r k. k. ]ir l-'alink von M. J. Elsinger & Soline in Wi»li«-m, NonaŠkOlU, IIoIiiikInU«'III, v S% i n na ■Cniiuiii- sii.-ni itd. uifl io lel so sijajnim vspehoio sopar izpuščaje na životu vsako vrste, kakor zoper vsako nečistost na polti, osobito soper hraste, kroničen in lusklimstl IliaJ, naloiljlvo kraste, tolitnl i"k, soper prhljaj na glavi In bradi, imu". loltlno, rudoij nos, t > v. i ■ i. i j 111 o. potonje nog;, In soper vse sunanja atrofijo bolusnl na glavi. V i li l«;;a .i" vi«akiiiiii jni|ioMna kol p.».t ci.-itoćo ni ml.il \ o /,a iiinivaiiin. Cena Jednoga kosa z navoiiom kako so rabi 35 kr. IlergerJevO milo i/, aiuolo lina IO°/0 konoentr, smola la losa, jo skrbno m rojenu toi se stvarno od vsega drusogn nula i/, smolo, ki ho v trgovini nahaja, raslikujo. \iMT l>a se lalltOVa nuj n« v lokat nali določno Itcrgorjevo milo prekaigenju izogne, "*1?WI . s*. tor n.i'i pasi u a /.«'i<>ni siv'/- Ig • 1 * N^;KJttllrU iu l utaj pona- tlsneiio »m ni \ cuo ■ lll.ll.o. i. SIUOlOi .i dm; to t' pnik i ■ d- ni ie • in tu o dežele: lekarnar <«. l I ol I \ Ojpttvu« Olavsia suloga bm i.|iii»ijuno \ lokarnali J. Bvvoboda iu a. I* I o o o I i j potom t lokarnali * Idriji, Novouituostu, It a d o v • I j i c i in k a o. c u i k u. .... 1 i t) l/dui.elj in urednik Joroji J určlC 'ift-v iiaHinmii m tisk „Narodnu tiskarno" M4 196766 E%+D