Petaina ;brtm r gtavini. V LiCOOANI, torek, 1«. |nnija 1925 Pei&mecna številka Dia 1*—. leto n. STBT. 112 ST Irfu|a Mak dan opoldne, IzmooM nedelj 0 in prašnikov. Mesefina naročnina: V Ljubljani in po po&i: Din JO-—, inorematvo Din 10-—. Neodvisen političen list UUDItlflTTO nr UTRATIUSTVO: simoi CEP&oioiarrA ulica st*v. is. RokopM m M ataSaja — Oglasi po tarifo. Pismom vprašanjem naj ce pritoži manira ut odgovor, psi poštnem ček. uradu Kok. l&Stt. Zveza podeželskega ljudstva. Kakor čujemo, so bila pogajanja med SKS in SRS glede skupnega nastopa ugodno taki j učena in dosežen je bil v vseb točkah popoln sporazum, še ta teden iz-ide proglas obeh strank, v katerem bo oficielno naznanjena ustanovitev Zveze podeželskega ljudstva in obrazloženi njeni cilji in njen program-V pravem času je bila ustanovljena Zveza podeželskega ljudstva. Slovenska oficielna politika je bila obvladana od boja med pretirano udanostjo Beograda m pretirano agitacijo proti Beogradu. Pravi slovenski interesi pa so bili vsled zanemarjeni in položaj slovenskega Naroda se je vedno slabšal. Nihče pa te-Sn ni čutil bolj ko podeželsko ljudstvo, a& katero so bila vsa bremena prevaljena. In zato je naravno in prav, da je seglo podeželsko ljudstvo po samopomoči in se združilo v enotni organizaciji, ki mora združiti slovenski narod prav tako v eno fronto, kakor je to že doseženo na Hrvatskem. To mora biti prvi in najvišji cilj Zveze podeželskega ljudstva in ta cilj je do-‘ segljiv, ker ga interes slovenskega naroda narekuje. Organizacijo slovenskega naroda je na vsak način izvesti. Tisti, ki piavijo, da moramo biti hlapci Beograda, ne morejo izvesti organizacije slovenskega naroda, ker slovenski narod se nikdar ni bil za hlapčevstvo. Ne mo-rejo pa iZvesti organizacije slovenskega naroda niti tisti, ki so po svojem kulturnem in političnem programu v nasprotju z velikim delom naroda. Organizacijo slovenskega naroda more izvesti le podeželsko ljudstvo, ker v njem je sila naroda, je narod sam. 9*™ i*5,0*1 nnjna je ustanovitev Zveze podeželskega ljudstva, tem ostrejši bodo napadi na Zvezo. Vsi ti napadi ne mo-r^o biti drugo ko priznanje njene potrebe. Zakaj saino tistega se napada, za kakega se ve, da ima prihodnjost, za umi-aJoče nima politika besede. Naloge Zveze podeželskega ljudstva *° velike in zato tudi težavne. Predvsem P*1 je v ospredju ena naloga. Zveza po-nažek,kega ljudstva mora biti tabor res-demokracije v Sloveniji. Boj proti sem onim, ki teptajo državljanske svo-oscine, hi se opirajo na silo in ki ho-. 1 reakcionarnimi zakoni utrditi svo- mora biti najodličnejša dolžnost vse svNovosti« pišejo: Prihod te deputacije in izjave njenih članov so vznemirile mnoge radikalne narodne poslance, ki so odkrito izjavili, da ne morejo več trpeti, da bi samostojni demokrati na brezobziren način preganjali vse pristaše radikalov na Hrvatskem in v Slavoniji. V zvezi s tem so sinoči radikali govorili tudi o potrebi sporazuma med radikali in radičevci. Več radikalnih poslancev je povdarjalo potrebo, da se morajo sporni mandati HSS verificirati čim prej in da treba delati intenzivno na tem vprašanju, ker smatrajo to vprašanje kot državno potrebo. Oni so šli celo tako daleč, da so povdar-jali, da mora priti do sporazuma še pred jesenjo. SEJA MINISTRSKEGA KOMITETA. Beograd, 16. junija. Včeraj je imel komitet ministrov svojo sejo, na kateri je razpravljal o ukinjenju likvidacije agrarnih direkcij po pokrajinah. Na seji je bilo stilizirano pooblastilo ministru agrarne reforme o prodaji parceliranih veleposestev v Hrvatski z nadzorstvom ministrstva agrarne reforme, da bi se na ta način preprečila vsaka zloraba. dukcijo nasprotuje boju med mestom in podeželjem, ker tu ne gre za nobeno nadvlado enega ali drugega, temveč za harmonično priredje dveh načinov produkcije. Ker pa se organizirajo tisti, hi delajo, zato gre ^naravno tudi za to, da delavni sloji ne bodo izžemani, temveč, da pride vsako storjeno delo do svoje veljave. Program Zveze podeželskega ljudstva more biti samo pozitiven in neprijeten le za one, ki žive od dela drugih. Zveza podeželskega ljudstva je nujna okrepitev dela za sporazum, Od katerega odvisi obstoj države. Danes, ko so PANCE MIHAJLOV UBIT. Beograd, 16. junija. Iz Sofije poročajo, da je bil tam ubit komitski vojvoda Panče Mihajlov, o katerem so vladni listi trdili, da ni bil več član makedonske organizacije. Atentatorji seveda niso prijeti, vendar pa je policija zaradi lepšega izjemoma aretirala nekaj sumljivih oseb. intriganti vseh vrst na delu, da sporazum preprečijo, je zlasti nujna organizacija vseh, ki so za sporazum, ker z njo je pozicija sporazuma utrjena. Zato ni ustvaritev Zveze podeželskega ljudstva pomenljiva lp za Slovenijo, temveč za vso Jugoslavijo. Sporazum v državi ni več samo stvar Hrvatov in Srbov, temveč tudi Slovencev in zato si naj dvakrat premislijo oni, ki bi zaradi partije ali osebnih interesov hoteli zavleči sporazum. V pravem času je nastala Zveza podeželskega ljudstva in napadi nasprotnikov bodo to najbolje dokazali. Tiskovni zakon. REAKCIONARNE DOLOČBE OSTANEJO Beograd, 16. junija. Včeraj je imel odbor za proučavanje tiskovnega zakona svojo sejo. Pri čl. 10. je dr. Zanič predlagal, da se opusti stavek, po katerem poslanec ne more biti urednik za časa trajanja mandata. Srskič je ta predlog odbil. Dr. Zanič opozarja, da je po naslednjem členu poslanec odgovoren tudi zato, če daje smer listu; to je kontradikcija. Vendar je bil člen sprejet brez izpremembe. Pri čl. 14., ki govori, da se mora kolportaža prijaviti, dr. Zanič predlaga, da naj se mesto tega člena vzame ČL 16. srbskega zakona, po katerem kol-portaže ni treba prijaviti. Predlog je bil odbit. Spremenil se je ta člen samo v toliko, da more imeti prodajalec lista 16 let mesto 18. Pri čl. 70. je bil sprejet stavek, da se list ustavi, ako se po sklepu sodišča ne priobči popravka takoj drugi dan. Pri čl. 88. predlaga Zanič, da sodišče sprejme dokaze, ako jih stranka ponudi. Srskič zavrne predlog Smodeja, da mora država povrniti škodo, ako sodišče uniči prepoved lista. Po daljši debati je bilo predlogu Smodeja le deloma ustreženo. Na predlog Marinkoviča se ustavi, da se kot tiskovne krivice smatrajo karikature kralja in njegove rodbine. Zanič se temu protivi, ali večina sprejme predlog. Sprejme se predlog g. dr. Zaniča, da se ne kaznuje pri-občevanje razprav v parlamentu. Predsednik zavrne predlog, da naj veljajo tudi za tiskovne krivice milejše kazni kakor za druge delikte. Odbija se predlog dr. Zaniča o vzdrževanju kazni v cu-stodia honesta. S tem je sekcija končala svoje delo. ZA INVALIDE NI DENARJA. Beograd« 16. junija. Včeraj popoldne sta imela odbor za proučavanje invalidskega zakona in odbor za proučavanje zakona o osnovnih šolah svoje seje. V odboru za invalidski zakon je opozicija predlagala več sprememb. En del njenih predlogov je podpiral tudi radikalni poslanec, dr. Dobrivoje Popovič. S strani opozicije so govorili: Lončarevič, Kremžar, Grol, Agatonivič in Pazderec. Min. Gjuričič je odbil vse predloge, ker nima dovolj sredstev. Sprejeti so bili vsi členi do čl. 28. RAZPRAVA 0 PROSVETNEM ZAKONU. Odbor za proučavanje zakona o osnovnih šolah je razpravljal o 3. oddelku, ki govori o ustanavljanju šolskih občin, o šolskih zgradbah in o vzdrževanju šol. Opozicija je živo sodelovala v debati, zlasti dr. Bazala, Hadžikadič in Kujun-džič Pribičevič je v glavnem ostal pr! svojih predlogih in sprejete so bile le nekatere manjše korekture. Izglasovan je bil cel 3. oddelek. NASPROTJA V NARODNI BANKI. Beograd, 16. junija. Iz finančnih krogov se doznava, da namerava generalni guverner narodne banke g. Gjorgje Vai-fert podati ostavko na svoje mesto radi bolezni in utrujenosti. V drugih krogih pa trdijo zopet, da je vzrok ostavke političnega in ne finančnega značaja., Prišlo je baje do spopada s finančnim ministrom radi finančne politike. Finančni minister pa ima v osebi direktorja Narodne banke dr. Novakoviča, svojega prijatelja. Zato se pričakuje ostavka g. Vai-ferta. Smatra se, da bo prišlo do izrednega kongresa akcijonarjev Narodna banke, kar bi bilo prava senzacija za vse finančne kroge v državi. amOfttotf *?ae»>.wr*w Kmet in obrtnik. Težavne povojne razmere postajajo čim dalje občutnejše aa vse sloje, posebno pa za kmeta in obrtnika. Od teh si mnogi belijo glave, kako bi avoj neprijeten položaj izboljšali. V pravilnem razumevanju gospodarskih principov skušajo povečati svojo produkcijo, producirati hočejo ceno pa dobro. Drugi stoje težkim čaaom apatično nasproti ter životarijo, udani v božjo voljo, in držeč se starih metod, po starem kopitu dalje. Kmeta tarejo skrbi leto za letom čimdalje bolj. Rad bi produciral intenzivno in ceno. Tega pa ne more, ker je ekstenziven in konservativen proizvajalec. Manjka mu potrebnih naprav, strojev in orodja. Razlika med intenzivnim in ekstenzivnim produciranjem je najbolj razvidna iz dejstva, da pridela danski kmet pri približno istih geografičnih in drugih prilikah, na istem prostoru najma-nje 3—4 krat toliko, kakor naš. Tudi danski kmet se je imel boriti svoječasno s hudimi povojnimi težkočami. To je bilo takrat, ko je vzela Nemčija Danski najrodovitnejše pokrajine. Toda danski kmet ni obupal in ni držal rok križem. Smotreno delo zadružništva ga je dvignilo do današnjega blagostanja in kulture, ki jo občuduje ves svet. Danes lahko rečemo, da ima danski kmet svojo Ameriko doma. Svetovna konkurenca, ki nastopa že z vso svojo težo brez ozira na srčna čustva narodov in držav, in ki bo za nas čimdalje hujša, najhujša pa takrat, ko bo vstopila zopet velikanska agrarna Rusija v krog cenih producentov in svetovnih zalagateljev z živili. Kaj pa potem? Edina rešitev je, da sledimo vzgledu danskega kmeta, se otresemo konservativnosti in starokopitnosti ter pričnemo % moderno intenzivno produkcijo. Za zvišanje produkcije so merodajne razne okolnosti, n. pr. pravilno in pravočasno obdelovanje zemlje, kakor jesensko oranje zemlje, gnojenje z apnom, setev v vrste, pravilno ravnanje z gnojem in gnojenje, uporaba strojev itd. S kmetom bi moralo sodelovati tudi obrtništvo. Istina je, da je kmet podlaga državi in vsako brezbrižno ravnanje proti kmetu se bo prej ali slej maščevalo, ker bo, kratko rečeno, kmet obubožal, z njim pa bodo obubožali tudi vsi drugi stanovi in država sama. Iniciativo za to naj ima predvsem obrtnik, ker se laže prilagodi kmečkim razmeram, pa najsibo to mestni ali pa podeželski obrtnik. Vzemimo za primer našega kovača 1 ‘Koliko orodja, priprav in strojev bi se dalo doma ceno in dobro popraviti ter razmeram odgovarjajoče zboljšati, ie la ne doma proizvajati, če bi se kovači bolj zanimali^ in opazovali to ali ono starokopitno kmečko delo ter ga skušali omiliti ter prihraniti kmetu trud in trpljenje v boju z naravo. Mnogo priprav in orodja bi se dalo doma zboljšati pa najsibodo to razni železni plugi, razne brane, leseni in cementni valjarji, okopovalniki, osipovalniki, razškropil-niki za gnojnico itd. Naloga vseh vodilnih in merodajnih faktorjev — tako od strokovno poljedelske, kakor od specielne obrtniške strani — je skrbeti za to, da se bodo sklica-vala in prirejala predavanja in sestanki večkrat v letu na kmetijskih šolah in vzornih posestvih, kjer naj se praktično in teoretično razkazuje uporaba raznih kmetijskih strojev in orodja ter naj se jih skuša čimbolj prilagoditi krajevnim gospodarskim razmeram in zboljšati. Država bi morala priskočiti v tem slučaju z vsem aparatom na pomoč in podpreti slične prireditve v strokovnem, kakor tudi v gmotnem oziru. Slično bi veljalo tudi za druge obrtnike, n. pr. za zidarje ozir. zidarske mojstre. Brez-okusnega, nestrokovnega, potratnega in dragega ter nepraktičnega zidanja, pa naj si bode te ali one naprave bi moralo biti enkrat že konec. Tu nas čaka še veliko dela! Pred vojsko so se sestajali večkrat kmetijski strokovnjaki in zidarski mojstri. Skupno so potem obravnavali in praktično izdelali načrte za to ali ono gospodarsko napravo. Sedaj po vojni je pa to prenehalo. To je zares škoda! Marsikateri naprednejši kmetovalec bi si rad dal popraviti sedaj po vojni svoja gospodarska poslopja, pa rajši čaka z zidanjem. Temu zastoju so krivi (poleg denarnih nepri-lik) tudi zidarji sami, ker ne zidajo tako, kakor kmet želi, namreč okusno in udobno, strokovno pravilno, praktično in solidno. Le malo je zidarjev, ki izvršujejo svoj poklic na kmetih res dobro. V tem oziru bi se moralo tudi pri zidarjih začeti s primernimi instrukcijami, zlasti pri podeželskih. Tudi o drugih obrtnikih bi se dalo marsikaj reči, vendar naj zadostujejo ti primeri. Ponavljamo torej, da bi bilo želeti, da se obrtniki bolj prilagodijo kmečkim težnjam, pomislijo naj, da je blagostanje kmetovo v prid tudi njim in vsem drugim stanovom. Končno podčrtamo še enkrat, da leži spas našega kmeta edinole v ceni, dobri in večji produkciji, ki ga bo usposobila za konkurenco na svetovnem trgu. Franjo Kafol. L!oyd George o kitajskih dogodkih. Svetovni listi objavljajo velik članek bivšega angleškega ministrskega predsednika o kitajskih dogodkih. Ker je članek nad vse zanimiv in ker -odkriva z redko odkritosrčnostjo vzroke sedanjih nemirov, ga objavljamo v izvlečku. Prvotno le neznatni dogodki zavzemajo vedno večje dimenzije in danes že resno ogrožajo interes Anglije, Amerike in Japonske. Sedanji položaj je utemeljen na mnogih stvareh, toda odločilne važnosti je nacionalistično gibanje, ki je zavzelo v zadnjem času velik razmah. Kuo-Ming-Tang stranka, ki vodi to gibanje, je dopovedala kitajskemu ljudstvu, da ga tujci izžemajo. Zato se mora kitajski narod od tujcev osvoboditi. Vzroki in začetki tega gibanja imajo -mnogo sorodnosti s sinfajnovci na Irskem. Niso komunistični, temveč patriotični. To gibanje ni nastalo iz odpora proti kapitalu, temveč iz mržnje do tujcev. Ker»pa je kapital ozko spojen s tujci, zato se oba pojma dostikrat mešata. Majhna, toda odločna skupina komunistov vse to izkorišča in kakor je že pri revolucijah običaj, je množica vedno obvladana od manjših, toda odločnih skupin. Dijaštvo je na drugi strani skrbelo, da se je nacionalna zavest hitro in povsodi razširila. Položaj kitajskih delavcev je dalje tako mizeren, da so simpatije delavstva vsega sveta na njihovi strani. K vsemu temu pride Se medsebojna vojna kitajskih generalov, ki menjajo vsak čas svoje mnenje in ki so v sIuzdi Japonske ali sovjetov. Kitajci so najbolj miroljuben narod na svetu. Njih vera je pacifistična, kakor krščanska. Razlika je samo ta, da Kitajci v svojo vero verujejo, kristjani pa ne. Zapoved: ne ubijaj! ovira Kitajca, da bi prijel za orožje. Prvi kristjani so se tudi branili, da bi stopili v legije, toda v treh stoletjih jih je politična nujnost prisilila, da so po-polnoma menjali svoje nazore in ves srednji vek je en sam uničujoč dokaz, kako so se izneverili veri svojih očetov. Ravno isto se ponavlja danes s Kitajci. Velika tajinstvena masa vzhoda se giblje morda počasnejše, toda giblje se. Modemi Kitajec je bil dalje od .civilizacije pokvarjen. Njegovi ideali niso pridobili pri dotiku z zapadom. Kadar gre Evropa na vzhod, tedaj gre navadno s svojimi najslabšimi elementi. Namera ameriške vlade, da svoj del odškodnine vsled bokserske vstaje porabi za vzgojo mladih Kitajcev, je bila sicer dobra, imela je pa slabe posledice za razvoj stvari na Kitajskem. Ta mladina se seznani z nauki zapada in spoznava ono kruto civilizacijo, ki jo je odkrila svetovna vojna. Vračajo se domov Odtujeni svoji veri, svojim običajem in neizogibno pomnože vrste nezadovoljne-2ev če bo tudi Kitajska zagrabila za vojne metode, kdo drugi ko zapad je zato odgovoren? Kitajska pristanišča so bila bombardirana, ker irt hotela Kitajska kupovati opija Sedaj je ogrožena, ker hoče kupovati preveč opija. Ne more se ugovarjati kitajskemu nazoru, da imajo tujci ravno toliko pravice, vzeti si sebi Sangaj, Vejkajdej ali Hongkong, kakor ima Kitajska pravico na Kalifornijo ali »rusko Kolumbijo. Na drugi strani ima s svo-iimi 6000 miljami nepretrgane meje ravno isto pravico, da se zanima za razmere v Ru- siji, ko Francija, da se interesira za razmere v Nemčiji. Rivaliteta med Rusijo in Japonsko na Kitajskem izhaja še iz carskih časov. Carska vlada se je zelo zanimala za Kitajsko in pri priliki je anektirala velik del Kitajske. Vsled te rivalitete so Rusi in Japonci podpirali med seboj se prepirajoče Kitajce z orožjem, da so tako koristili svojim interesom. Ni čisto prav, če se hoče samo boljševike dolžiti za sedanje dogodke. Stari carski oficirji so našli na Kitajskem delo in danes pomagajo oboroževati 400 milijonski narod. Kitajski general poveljuje celo polku ruskih beguncev. Toda res je, da je boljševiška Rusija na preži in da ne zamudi nobene prilike za svojo propagando. V Moskvi je velika šola za Kitajce, ki se pri3no izobražujejo v komunističnih nazorih. S sigurnim instinktom ribarijo revolucionarji v kalnem in pripravljajo svoj veliki načrt. Komunistični agenti širijo plamen revolucije in kličejo Kitajce, da se osvobode od evropske tiranije. In pri tem služi izvrstno Rusom, da poznajo dušo Azijata, ker so sami Azijati po krvi, nastanku in temperamentu. Pristaši Kuo-Ming-Tang stranke so javno pozdravili rusko pomoč, ker so veseli vsake pomoči. Mogoče, da ne slutijo pravih namenov sovjetov, toda sedaj so za pomoč hvaležni. »Ponosni bratski pozdravi«, ki jih je sovjetski zastopnik sporočil dijakom in delavcem so odkrito priznanje sovjetov, da njih agenti delujejo na Kitajskem. Zgodovina dokazuje, da končujejo revolucionarni pokreti vedno v strogo nacionalni in patriotični stranki. Iz »sans-cullotov« francoske revolucije so nastali »patrioti nacionalne probuje«, iz Cromvvellove revolucije je nastala vlada, ki ie oznanjala boj proti Ircem in Holandcem. Kako daleč se bo razvila revolucija na Kitajskem, to odvisi od dogodkov, ki se bodo odigrali v neizmerni srednji Kitajski. O tem še manjka poročil. Toda že danes se mora računati z možnostjo, da se na Kitajskem ponovi ruski primer. Kaj potem? Velika, tesno stisnjena kitajska masa se je prelivala dosedaj v Ameriko in Avstralijo in kjer je sploh mogla najti streho. Sedaj jo belo pleme pričenja poditi nazaj. Vprašanje odtoka' bo za pritisnjene mase vedno bolj pereče. Kam bo šel odtok? Odgovor je bil vedno — zapad. Vse velike invazije so prišle z vzhoda. Vselej so bile zadržane z nepremagljivimi vojaškimi ovirami in vselej daleč od svojega izhodišča. Kaj pomeni za nas oborožitev in obuka Kitajcev z modernim orožjem? To je vprašanje trenutka. Prvoten vzrok za sedanje nemire je nacionalefi. Toda če bi prišlo do zveze med divjajočimi budisti Kitajske in kljubovalnimi boljševiki Rusije, temi pariji civilizacije — katerim je prepovedan vstop v za-padne dežele — potem bi mogla iz tega nastati najstrašnejša zveza, kar je je videl svet od hunskih časov. Kitajska je dežela z velikanskimi pripomočki. Njeno prebivalstvo je eno najbolj pridnih in nadarjenih na svetu. Njene rezerve so neizmerne. Velika gibanja so šla vefl-no od vzhoda na zapad. Vpad Hunov in Tatarov je vrgel neizmerna ozemlja Evrope v temo in barbarizem. Danes vlada med zapadom in vzhodom večja praznota, večji vacu- mm, ko takrat. Pokrajine, ki so bile nekoč najbogatejše, so danes malo obljudene in napol propadle. Mezopotamija, ki je nekoč preživljala rimsko carstvo, je danes puščava. Ni pa tako daleč Kitajska, ki išče odtoka za svoje stisnjeno prebivalstvo. Narava ne trpi vacuuma in če bi Kitajska v svoji besnosti in oborožena s sredstvi krščanske civilizacije uprla svoj pogled na zapad, bi sledila samo naravnemu instinktu in historičnim precedenčnim slučajem. Japonska in Rusija pustita zaenkrat, da tretji izvojuje njuna stremljenja. Rezultat bo največje važnosti za Anglijo in Ameriko. Samo pravičnost more obvarovati Kitajsko in svet pred grozečo katastrofo. Anglija mora biti dosledna. Anglija je tradicionalni branitelj vseh nacionalnih gibanj. Dosti, če ne vse, bo odvisno od Amerike. Ameriška republika temelji na neodvisnosti. Če bi s silo hotela udušiti gibanje, ki stremi k naravni svobodi in samospoštovanju Kitajske, potem bi mogla imeti nekaj časa uspeh. Toda boljševiki ne bodo nikdar nehali vzpodbujati nezadovoljstvo in oboroževati Kitajsko in’ koncem koncev bo maščevanje tem večje. Naj bi bili krščanski narodi pravični in brez strahu! ITALIJA ZAHTEVA OD AFGANISTANSKE VLADE ZADOŠČENJE. Agenzia Stefani poroča: Predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev je poslal afganistanskemu ministra v Rimu verbalno noto, v kateri zahteva, — potem ko je v imenu italijanske vlade energično in slovesno protestiral zoper nekvalificirano eksekucijo, izvršeno na inženirju Dariju Pipernu — sledeče zadoščenje: 1. Da se ta dogodek v Kabulu oficijelno javno obžaluje, kar naj se manifestira s posebno vizito, ki jo napravi minister zunanjih zadev v italijanskem poslaništvu; pri tej priliki izkaže četa afganistanskih vojakov z zastavo italijanski zastavi vojaško čast. 2. Da se vrne odkupnina, ki je bila plačana v dobri veri, toda zaman, zato da bi se bilo inženirja Pipema pardoniralo. 3. Da plača italijanski vladi odškodnino 7 tisoč šterlingov. KANTONSKE ČETE ZMAGALE POD VODSTVOM SOVIJETSKIH OFICIRJEV. Reuterjev biro poroča pod datumom 13. junija: , Bitka, ki se je razvila okrog Kantona zoper Junnanove tolpe se je končala dne 12. t. m. ob 15. Kantonske čete so prekoračile pod zaščito topovskega ognja reko v dveh ločenih skupinah. Desna skupina je odbila Junnanove čete ter jih potisnila nazaj v smeri proti Shameenu, ko pa je prekoračila reko še leva skupina, so razvili Junnanovi oddelki belo zastavo ter pričeli bežati. Par tisoč kantonskih vojakov jih je zasledovalo. Število mrtvih in ranjenih znaSa par tisoč. Zmaga kantonskih čet je zasluga ruskih oficirjev, ki so vodili operacije. 2000 mož je zasedlo breg reke. Vsi imajo rdeče kravate, tudi mnogo Rusov nosi ta boljševiški am-blem. Zelo se je bati, da bodo vzbudili boljševiški vojaki po lahko doseženi zmagi prebivalstvo zoper tujce. Do tega trenutka je vse mirno. Slučajev plenjenja in ropa se je pripetilo prav malo. Zmagovalci so ustrelili vsakogar, ki so ga zasačili pri plenjenju. Politične vesti. — »Politika« pravi ob obletnici Starabo-lijskijeve smrti med drugim sledeče: Profesor Cankov se ni zadovoljil z ubojem voditeljev, on je šel tudi v narod, da bi z mečem in ognjem izkoreninil idejo pokojnega Stam-bolijskega. Ob krvavem pohodu cankovistov je izgubilo življenje nad desettisoč ljudi. Bili so to najboljši in najbolj častiti bolgarski sinovi. V tem svojem pohodu se CanKov ne bo ustavil, ker se ne more. 2ivi v krvi in od krvi, ker je edina njegova naloga, ^da prelije čim več bolgarske krvi. V krvi zrn in v krvi bo umrl, nedolžna kri bo prišla nad glavo zločinca. Kaj b° z bolgarskim narodom? On gine stoično, kaokr da bi pričakoval svoj čas, čas osvoboditve. Vse, kar more neuradna Jugoslavija storiti v nasprotju z uradno Jugoslavijo, je to, da se na današnji dan spominja nedolžnih žrtev in da simpatizira s preganjanim bolgarskim narodom. Svojo moralno pomoč moramo prožiti ne ubijalcem, ampak onim, ki se proti ubijalcem bore.« — Patriotična Jugoslavija je glede Bolgarske ene misli in kliče Slava spominu Stambolijskega, slava onim, ki so dali življenje za bolgarsko - jugoslovensko zbližan je! . — Še en neverificiran poslanec 1*v®,len v odbor. Da bi pomirila opozicijo vsled odložitve verifikacije anketiranih mandatov HSS, je vladna večina izvolila v nasprotju z določili poslovnika še enega nepotrjenega radičevca v odbor. Po Pavlu Radiču je izvoljen v odbor za priznanje zaslug vojvodoma Putniku in Mišiču radičevec dr Nikič, in sicer celo za tajnika odbora. Predsednik je radikal Vujičič, podpredsednik posl. Sušnik, tajnik dr. Nikič. — Niti tedaj, ko hoče biti vladna večina liberalna, ne more preprečiti kršitve zakona. — »Samouprava« o sporazumu. RadiKau končno čutijo, da je bila odložitev verifikacije anketiranih mandatov HSS z državnega stališča slab korak. Zato bi hoteli deloma svojo napako popraviti, zlaiti pa prepričati Hrvate, da ni stvar tako huda, kakor izgleda. Zato so izvolili dr. Nikiča v odbor za pro-učavanje zakonskega načrta za priznanje zaslug Putniku in Mišiču, zato tudi niso nasprotovali, da je bil po zaslugi Jovanoviča izvoljen P. Radič za predsednika drugega parlamentarnega odbora. Toda vse to je 1® malenkost, ki ne zadostuje in zato je sedaj še »Samouprava« napisala uvodnik za spo- razum. »Samouprava« pravi, da je brerapor-no, da bi bil sporazum za radikalno ko tudi za radičevsko stranko velike koristi in radikalna stranka bi z največjim veseljem ekle-nila sporazum z HSS. Toda potrebno je, da HSS v dejanjih dokaže svojo preorienta«ijo, ker radikalna stranka ne sklepa sporazumov nikdar iz partijskih (!), temveč le i» državnih ozirov. — Vidi se, da so se gospodje pri »Samoupravi« nekaj naučili in da se g. Pasica pošteno boje. Zato bi veliko bolj pametno storili, če bi odkritosrčno priznali, d* so takoj za sporazum, kakor hitro bo to doti *>a^' — Pped vojno se je včasih v Šali reklo, da bodo Slovenci takoj za revolucijo, če bo to dovolil cesar. Danes pa so prišli na slovensko mesto radikali, ki so postali tako hlapčevsko udani g. Pašiču, da je te že nedostojno. — Nastop Ljube Jovanoviča se še vedne v parlamentarnih krogih mnogo komentira. Vendar pa prevladuje mnenje, da ne bo imel nastop nobenih pomembnejših posledio ker je radikalni klub tako preveč pod komande Pašiča. Toda vsaj eden je rešil čast radikalnega kluba, vsaj eden je bil mož. To je pomen Jovanovičevega nastopa. = Seja verifikacijskega odbora, ki ima rešiti usodo anketiranih mandatov, ne bo pred sredo, ker pravi njegov predsednik dr. Peril da morajo najprej završiti svoje delo sekcije za proučavanje zakonskih načrtov o sodnikih, sodiščih in državnih pravdnikih, katerih predsednik je dr. Perič. Argument je tako prepričujoč, da bi si ga radikalni klub mogel dati za zrcalo. = Pribičevičeva »Reč« tudi v uvodniku, da je sporazum odklonjen in to vsled tega, ker so radičevci podpisali komunike bloka »a-rodnega sporazuma in seljaške demokracije in se v tem komunikeju pravi, da se je utrdilo popolno soglasje med vsemi strankami bloka. Ta pasus je delo dr. Korošca, ki' da hoče preprečiti sporazum, ker bi v sluiaju sporazuma med radikali in radičevci bila Si£ jrez pomena. = Konstitucija interparlamentarnega ed-bora. Interparlamentami odbor, ki šteje 31 elanov, je konstituiran. Za predsednika je izvoljen Ljuba Jovanovič (rad.), za podpredsednika dr. Trumbič, za tajnika dr. Seierov (dav.) in Lj. Popovič (rad.). Na prvi seji odredi odbor število članov, ki se udeleže in-terparlamentame konference v Washingtoaa in nato izvoli delegata za konferenco. = Sporazum * Nemčijo. Z garancijskim paktom bo stališče Francije zelo okrepljeno. Nemčija podpiše garancijski pakt s Franeijo, istočasno pa tudi dogovor s Češkoslovaško in Poljsko. V tem dogovoru se Nemčija obveže, da ne bo nikdar zagrabila za orožje proti Češkoslovaški in Poljski, temveč da bo vsako sporno vprašanje predložila mednarodnemu razsodišču v razsojo. S tem je skoraj vsaka nevarnost vojne — odstranjena. = Češki socialni demokrati ostanejo še naprej v vladi. Strankin glavni odbor j* sklenil, da kljub žitnim carinam ostane ška socialna demokracija v vladi. Meti drugim se je to utemeljevalo s tem, da se more reakcija najlažje preprečiti s tem, če so demokratične stranke zastopane v vladi. T resolucijah zahtevajo češki socialni den»o-kratje, da se čim preje razpišejo nova volitve. — Poostren položaj na Kitajskem. Ia Kitajske prihajajo vedno bolj vznemirjajoče vesti. Na Yanksekšangu je bila napadena angleška naselbina. Angleški in japonski konzulat sta bila upepeljena. Japonska mornarica j« bila nato izkrcana in posrečilo se ji je, da je vpostavila red. V Pekingu zavzema agitacija dijakov vedno večji obseg. Pripravlja se generalni štrajk. Krščanski general Fcag-jusjang je odredil mobilizacijo svoje vojske. Izjavil je, da bo njegova vojska znala umreti za domovino, če bi Angleži izkrcali iete. Fengjusjang se je postavil a tem popolnoma na stališče dijakov, ki pravijo, da se ne bore proti tujcem, temveč le proti Angležem in Japoncem. General Čangsolin je poslal v Šaa-gaj svojega sina z 2000 vojaki. Prebivalstvo je pozdravilo čete s klicem: Pobijte tujce! Izgleda, da Čangsolin nima simpatij aa dijake, ker se boji boljševizma, zlasti Se, ker je prišel v nasprotje s sovjeti. — V Kantona so popolnoma zmagale čete mesta, ki so komunistično orientirane in pod ruskim komandantom. Splošno se poudarja, da sovjeti podpirajo dijake z denarjem in da so sovjeti glavni povzročitelji nemirov. JUGOSLOVANSKI DOBROVOLJSKI PolX V TOMSKU. Vsled velike važnosti in osebne koristi vsakega posameznika, sklicujem na soboto, * ■ junija t. 1., ob 8. zvečer »pri Jerneju« (8 stilna sv. Petra cesta št. 85) prijateljski sestanek. Vabljeni so vsi Dobrovoljci - Si-birjaki — nekdanjega I. Jugosl. p° ka. Ker je brez imenika težko najti naslove, napro: šim vsakeea, ki dobi to vabilo, da obvesti o sestanku vsakega tovariša Sibirjaka, br*» razlike čina. Kdor ne bi dobil vabila, naj že naprej oprosti in naj pride. Sestanek ni političen, ampak strogo »tonovski, zato pridite vsi, ker drugače bo te* definitivno sklepati. V splošnem pride na razgovor: ., 1. Ali naj iščemo medsebojnih stikov. £ Naši odnošaji naprarn drugim dobrovoljskim organizacijam. 3 Kako zainteresirati narod in državo da se omogoči povratek še ostalini dovine ild. misli, da se razvidi name. sestanka. — Vsak naJ 0 tem razmišlja in pride na sestanku s svojimi mogoče Se važnejšimi predlogi. Tovariše, ki se sestanka ne morejo udeležiti, prosim, da pošljejo pismeno svoje želj« ia predloge vsaj do 20. t. m. Vso pošto naslavljajte za enkrat na sklicatelja: Završnik Alfonz, učitelj, Ljubljana, Zaloška cesta l/II- Zdravo 1 Dnevne vesti. 175.000 DINARJEV. Toliko znaša fiksna plača upravnega svetnika Trboveljske premogokopne družbe. Ce Pa je upravni svetnik tako srečen, da pride ▼ eksekutivo, potem se njegova plača zviša j za nadaljnjih 30.000 dinarjev I Ni čuda da se že tedne dolgo bije ljut boj | »a izpraznjena mesta upravnih svetnikov pri | Trboveljski premogokopni družbi. Ni pa tudi ! čuda, če je skoraj vse slovensko časopisje, j mladinsko ko klerikalno, tako obzirno do Tr- ; boveljske premogokopne družbe, ki tako si- : jajno nagraja delo upravnih svetnikov. Še manj je čudno, če je pri takih nagradah Tr- j boveljski premog relativno dražji od angleškega. Vse to je razumljivo in niti najmanje čudno. Zelo pa je čudno, da je vsa Slovenija z dragim trboveljskim premogom zadovoljna in še bolj je čudno, da plačuje ta drag Pr®; mog tudi državna železniška uprava, ki b> bila končno v stanu revidirati cene trboveljskega premoga. In še najbolj čudno je, da ne poseže vmes finančni minister, ki je vendar apeliral na . Stedenje v državni upravi. Tu pa bi se dali , prihraniti milijoni! , ; Res, bogata je Jugoslavija, ki si more dosoliti, da plačuje svoj premog tako drago, kakor ne plačuje nobena druga država tu- _ jega! . ' Geslo »svoji k Bvojim< je pri nas naravnost idealno izvedeno! , — »Slovenski Narod« proti centralizmu. ; Včerajšnji »Slovenski Narod« je .slln0, ogorčen, ker so ustanovljeni oblastni inšpektorati uprave državnih monopolov samo v Splitu, Skoplju, Sarajevu in Zagrebu, ne pa tudi v Ljubljani, ki pride vsled tega pod zagrebški oblastni inšpektorat uprave državnih mono-polov. Med drugim pravi >Slovenski Narode Že itak vlada pri nas silno nerazpoloženje Proti finančni upravi. Ali je bilo treba le>mu nerazpoloženju prilivati še novega olja. j Mesto, da bi državna uprava podpirala po- J Srtvovalno delo onih, ki jim je dejansko dr- j žavni interes vse, jim meče pri vsaki priliki Polena pod noge, jih ovira v njih naporu, da pridobe najširše kroge za državno misel. Cas bi že bil,, da bi gotovi gospodje uvideli, da se ljudstva ne da pridobivati za državo s 1 takšnimi šikanami. — Pa ne da bi delal »Slovenski Narod« vaje za tisti čas, ko bodo njegovi gospodarji kričali v opoziciji? - Nezaslišana beda upokojencev. Samo tam, kjer vladajo siti, ki so gluhi za trpljenje bližnjika, je mogoče, da so vsi obupni klici upokojencev presliSam. Tako nam pise iz severne meje upokojenec, da prejema mesečno 2700 kron pokojnine. 600 kron plača za stanovanje in z 2100 kronami naj živi on in njegova žena. Vsak s 1050 kronami ali niti ne 9 dinarji dnevno. S temi 9 dinarji „naj si kupi poleg hrane še obleko, kurjavo, in ge pride bolezen, še zdravila! Gospodje, ki ae ponašate s tem, da ste ha vladi, povejte, kak čudež mora upokojenec delati, da se preživi z niti 9 dinarji dnevno! Kaj ste v resnici tako brezsrčni, da se ne omenite za bedo upokojencev? — Stara ljubezen ne zarjavi. »Slovenski Narod« se trudi, dokazati, da ni bila carska Rusija kriva, če je prišlo do londonskega Pakta. Kakor se vidi, so dobili zadnje dni v uredništvo »Slovenskega Naroda« strokovnjaka za zunanjo politiko. V petek smo tako izvedeli, da bi Koroško lahko rešili, če bi ponudili Italijanom Beljak, včeraj smo izvedeli, da ni bila carska Rusija kriva, če je prišlo do londonskega pakta, čeprav je ta na londonski pakt pristala in ga podpisala, jutri izvemo nemara kako drugo senzacio-nalno novost. Sicer pa treba reči, da je vse-ga priznanja vredno, da je ostal »Slovenski Narod« vsaj eni svoji ljubezni zvest. Da je ravno ljubezen do carske Rusije, je za *? 80 dovolile za potovanje po brovačka*^®, olajšave. »Jadranska in Du-in dovolili še * sta znatno znižali tarife — Zakon 0 Jnaie druge olajšave. nem nunistrstvuPRTed?lih davkih. V finanč-Črt za nov zakon T črt bo v par dneh gotSPOsredlllh davklh' Na’ p~ sp^Vnfstrstvov.°rskih restavracij. — ometno J® odredilo strokovno komisijo, ki ‘ma progledati vse kolodvorske restavracije, da se ugotovi, če vlada v njih Primerna čistota in red ter, če se drže re-stavraterji določenega cenika in slednjič, če Uastopajo restavraterji s primerno uljudno-Stjo napram gostom, posebno tujim. - Skopljanski gostilničarji proti načrtu o Pobijanju alkoholizma. V nedeljo se je vr-sila v Skoplju konferenca hotelirjev, gostil-Ulčarjev in kavarnarjev, kateri so prisostvovali tudi predstavniki produkcije alkohola. Predmet razpravljanja je bil zakonski načrt ministrstva za narodno zdravje glede pobijanja alkohola. Vsi prisotni so projekt enoglasno obsodili. Končno so bili izvoljeni delegati *a konferenco zastopnikov imenovanih krogov iz vse države, ki se ima vršiti v Beogradu. , — Zdravljenje invalidov v državnih kopališčih. Ministrstvo socialne politike je odredilo, da se prične takoj s pošiljanjem invalidov v državna kopališča, kjer se, kakor znano, zdravijo brezplačno. — Srbska šola v Los Angelesu. Ministrstvo prosvete je dobilo obvestilo, da je bila ta mesec otvorjena v Los Angelesu prva srbska šola. Ministrstvo je poslalo v Los Angeles potrebne šolske knjige. — Nove vojašnice v Južni Srbiji. Minister vojne in mornarice je odobril kredit ti milijonov dinarjev za zgradbo vojašnice v Bero-vu ter S milijonov 900.000 Din za zgradbo vojašnic v Bosiljgradu, Štipu in Strumici. — Disciplinarna komisija v ministrstvu prosvete. V ministrstvu prosvete je vpostav-ijena disciplinarna komisija za profesorje in učitelje. V komisiji so načelniki odelenja za osnovni pouk in načelniki odelenja za srednješolski pouk, po en inšpektor teh odelenj in po en profesor in učitelj. — Prvi mednarodni otroški kongres. V dneh 27., 28 in 29. t. m. se vrši v Ženevi kongres otrok iz vseh delov sveta. Na kongresu bodo debatirali izključno otroci, ki bodo izvolili iz svoje srede tudi predsednika. Kakor se čuje, se udeleže kongresa tudi otroci iz Jugoslavije. — Stalna avtomobilska zveza Sarajevo — Mostar. Med Mostarjem in Sarajevom se ustanovi stalna avtomobilska zveza. V prometnem ministrstvu se že izdelujejo potrebni načrti. Nova proga bo velikega pomena za tujski promet. — Pisma v Turčijo. Ministrstvo pošt in telegrafa je dobilo uradno obvestilo, da je vpeljana v Turčiji stroga vojaška cenzura , ter se sprejemajo samo pisma, ki so pisana v turškem jeziku. — Velike reparacije za Rumunijo. Repa-racijska komisija je obvestila generalno upravo romunskih železnic, da je šest njenih velikih naročil odobrenih. Rumunija je naročila v glavnem železniški materijal. Dobave predstavljajo vrednost 17,000.000 zlatih ( mark, to je 1 milijardo lejev. Nemčija se je ; zavezala, da dobavi 600 lokomotiv, 2000 km ^ tračnic za normalnotirne železnice, razne dele strojev in druge stvari za železniške de- j lavniee. J — Koliko se popuši letno na Poljskem. Po s najnovejši statistiki se je popušilo lansko > leto na Poljskem za 160 milijonov poljskih ! zlotih svalčic in smodk. Našteli so v državi ■ 1,595.000 pušilcev, tako, da puši na Poljskem j vsak tretji prebivalec. Dnevno se pokadi 1 skoro 212 milijonov cigaret, to je okrog 8 j milijard cigaret letno. Ta statistika je izzvala ; v poljskem tisku številne komentarje. Ča- j sopisje je prišlo enoglasno do zaključka, da i spada Poljska med dežele, v katerih je pu- j šenje najbolj razširjeno. j — “Izseljevanje iz Besarabije v Kanado. Iz . Monreala poročajo, da je prispela v Kanado ■ bolgarska delegacija iz izmajilskega okrožja 1 v Besarabiji, ki je začela s kanadsko vlado j pregovore radi preselitve 2000 bolgarskih , družin v Kanado. Kanadska vlada je priselitev privolila. — Tri smrtne obsodbe v Sarajevu. Moha-medanka Hankija Breza, njen sin Hassan in njegov bratranec Alija Kajan, so umorili lansko leto mohamedankinega moža. Truplo je trojica skrila v senu na skednju, nakar je podnetila ogenj. Sosedje, ki so ogenj pogasili, so našli zogljenelo truplo in tako je prišla stvar na dan. Po pet dni trajajoči obravnavi je bila trojica v soboto obsojena na smrt na vešalih. — Čudno priznanje Rcymondove slave. Reymond, ki je dobil Noblovo nagrado, je imel te dni z nekim novinarjem interview glede svojih literarnih izkušenj na zahodu in na Poljskem. Izjavil je sledeče: Na zapa-du sem se počutil popolnoma drugače, kakor v domovini. Na Poljskem mi nista pokazala • niti kritika (z milimi izjemami), niti čitajoče občinstvo dosti dobre volje zato, da spoznata temeljito moje literarno delovanje ter ga pravilno ocenita. Zato pa uživam sedaj tem-večje zanimanje našega občinstva. Z vseh strani dežujejo name prošnje za posojila. Skupna svota teh literarnih posojil bi presegala dvakratno Noblovo nagrado. — Delavska univerza v Pragi. Kakor poročajo praški listi, bo ustanovljena še tekom letošnjega leta v Pragi delavska univerza, kakršne eksistirajo že na Angleškem in na Nemškem. Univerza bo imela dva letnika. V prvem se bo poučevala nacionalna ekonomija, drugi letnik bo praktičen seminar za absolvente prvega. Letalska nesreča. Na letališču pri Frankfurtu a. M. se je ponesrečilo v soboto športno letalo tamkajšnjega letalskega društva. Letalo je hotelo pristati, pri tem pa so odpovedali aparati, in priletelo je s tako silo na zemljo, da se je popolnoma razbilo. Eden od pilotov je dobil težke poškodbe, da je kmalu nato umrl, drugi ima sicer tudi precej hude notranje poškodbe in več zlomljenih kosti, vendar mu utegnejo rešiti življenje. . — 13-letna deklica izginila na zagoneten način. Ana Bohač v Sarajevu je poslala v soboto popoldne svojo 13-letno hčerko Erno v trafiko po časopis. Deklica je šla, vrnila se pa ni več. Ko je čakala mati že tri ure, jo je pričelo skrbeti, šla je na policijo ter stvar prijavila. Toda ves trud policije je zaenkrat zaman. O deklici ni nobenega sledu. Erna je lepa in dobro razvita deklica, ki bi ji vsakdo prisodil več, kakor 13 let. — Iz brzovlaka je skočil in pobegnil. Meh-med Mesimovič se je peljal v spremstvu orožnikov v sarajevske zapore. Blizu postaje Rajevci je skočil mož iz brzovlaka, ki je vozil s polno paro. Kljub temu, da so vlak takoj ustavili, je izginil Mesimovič brez sledu. — Požar v Kreki. Pred par dnevi je dobila uprava solin v Kreki na račun reparacij nove stroje. Shranili so jih za prvi čas v neko barako. Te dni pa je izbruhnil v baraki iz doslej neznanega vzroka požar, ki je napravil precejšnjo škodo. Policijska direkcija v Sarajevu je dobila v prvem trenutku pretirano poročilo, v katerem je bila škoda cenjena na 30 milijonov Din. Sedaj je reducirala policija škodo na 1,000.000 Din, po- učeni privatni krogi so jo pa reducirali še na polovico, koliko pravzaprav znaša, bo ugo- ; tovila uradna komisija, ki je bila poslana na lice mesta. — Veliko požar v Kosovski Mitroviči. Te dni je bil v Kosovski Mitroviči velik požar. ' Pogorela je največja tamkajšnja mošeja in : pet turških trgovin. Med požarom je prišlo j do velikih eksplozij. Eksplodirala je munici- ? ja, ki so jo imeli kačaki skrito v cerkvi, j Požar so zanetili Turki z gorečimi svečami, j ki so jih prinesli mošeji v dar. — Zopet subotiški policijski oficir ovaden. ] Advokat dr. Piškulič je ovadil v imenu so- | proge nekega zagrebškega advokata, Jelene j Lukatelle policijskega kapetana Gorča Di- j danoviča radi zlorabe uradne oblasti. Ovadba pripoveduje, da je skušal Didanovič neko izredno lepo damo, ki je prišla v Subotico juridične knjige prodajat — opetovano v njeni sobi v hotelu posiliti. Višji glavar mesta je odredil zoper Didanoviča strogo preiskavo, za katere izid vlada med prebivalstvom veliko zanimanje, ker se je Culo zoper Didanoviča že več pritožb. — Ekspresni vlak Pariz—Kiiln—Berlin ponesrečil. Ekspresni vlak Pariz—Koln—Berlin je moral v petek ponoči obstati kakih 200 km od Pariza radi neke reparature sredi med vožnjo. Med tem je prišel neki tovorni vlak ter se zaletel vanj. Zadnja vozova ekspresa, voz za prtljago in voz za pošto sta bila popolnoma razbita. Izpod ruševin so potegnili, kolikor je dosedaj znano, enega mrtvega, tri težko in pet lahko ranjenih, ki so francoski poštni in železniški uslužbenci. Od potnikov ni bil nihče poškodovan. Domneva se, da je nastala nesreča vsled tega, ker so odpovedali signali za ustavitev. — Zopet orkan v Ameriki. V zahodnih krajih Zedinjenih držav je divjal te dni zopet močan orkan. Škoda, ki jo je povzročil, znaša v kolikor je bilo mogoče dosedaj ugotoviti, en milijon dolarjev. Sedem oseb je bilo ubitih zelo veliko pa ranjenih. — Vsled vročine zblaznel. Strašna vročina, kakor v Ameriki, vlada te dni tudi v Londonu, kjer zahteva vsak dan 3 do 4 človeške žrtve. Te dni pa je povzročila posebno nenavadno tragedijo. Neki Dryden, ki je iskal svoječasno v Afriki zlato ter obolel pri tem na malariji, je imel od časa do časa tudi še sedaj v Londonu napade te bolezni. Tako ga je napadla malarija tudi te dni. Ker pa je pritisnila huda vročina, je mož zblaznel, umoril svojega najboljšega prijatelja in njegovo soprogo ter se obesil. — Strela na Dunaju. V soboto popoldne je udarila na Dunaju med kratko hudo nevihto v dve hiši strela. Na strehi ene od teh hiš je odbila 15 kilogramov težak, četrt metra dolg kos zidu, ki je padel s silnim truščem na trotoar pred nekega dečka, dasi je bil deček od dotičnega mesta oddaljen komaj en meter, je ostal po čudnem naključju popolnoma nepoškodovan. V drugi hiši je omamila strela nekega delavca. Pri tem so se pretresli možu živci, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. — Eksplozija zahtevala 7 človeških žrtev. Iz Atlantic-City poročajo, da se je pripetila na izletniškem parniku »Crystal< eksplozija, ki je povzročila potop parnika. Sedem ljudi je bilo ubitih, petindvajset pa težko ranjenih. — Samomor veletržea. 58-letni budimpe-štanski veletržec s porcelanom Wilhelm Sperlinger se je boril že dalj časa s finančnimi težkočami. Te dni si je prerezal z britvijo vrat ter izkrvavel. Zapustil je pismo, v katerem sporoča svoji rodbini, da kot trgovec starega stila ne more dalje prenašati današnjih gospodarskih razmer, ter da za poravnavo noče prositi, ker smatra tak korak za nečasten, temveč gre raje prostovoljno v smrt. — Otroški voziček na železniškem tiru. Na kolodvoru v Neumunstru na Nemškem se je pripetila te dni velika nesreča. Zena nekega železniškega uslužbenca je čakala s štiriletnim otrokom v vozičku na prihod vlaka iz Hamburga. Med tem, ko se je za hip odstranila, je zdrknil voziček z otrokom na železniški tir. Neki delavec je hotel potegniti voziček s tračnic, toda v istem trenutku je pridrvel vlak ter zgrabil voziček in delavca. Delavcu so odtrgala kolesa obe nogi, dočim je izgubil otrok samo eno. — Strašen zločin zdravnika. V Marseille-u ' vzbuja veliko senzacijo skoro neverjeten zločin zdravnika dr. Bougrata. Dne 10. marca je izginil nenadoma bančni blagajnik Rumebe, častnik - invalid, ki je imel pri sebi 8500 frankov. Dasi je bil mož na prav dobrem glasu, se je domnevalo, da je denar poneveril- Te dni pa je izvršila policija radi falzifi-kacije nekega čeka pri dr. Bougratu hišno preiskavo, v ordinacijski sobi je udaril policijskim uradnikom v nos nenavaden, inten- neprijeten vonj. Preiskali so lokal in našli so v zidu truplo pogrešanega Rumeba. Zdravnik ga je bil usmrtil z neko injekcijo, da se je polastil 8500 frankov. . — Otrok v klosetu. V soboto se je zagovar- | jala pred dunajsko poroto 17-letna Frieda j Pfeiffer. Dekle je rodilo nezakonsko dete | ter £a. yr£l° y kloset, kjer ga je čula kmalu j nato ječati hišnica, ki je obvestila stražni-| ka. Stražniku se je posrečilo rešiti črviča živega iz neprijetne situacije v cevi kloseta. Frida Pfeiffer je bila obsojena na šest mesecev jece. _ Dvajsetleten morilec otroka. Dvajsetletni pomožni delavec Matija Salzer v Lanzen-kirchnu je imel s hčerjo nekega posestnika ljubavno razmerje. Posledica ljubezni je bil nezakonski otrok. Salzer je svojega dekleta opetovano nagovarjal, naj otroka usmrti. Ker dekle tega ni hotelo storiti, je umoril otroka te dni on sam. Bil je pri svoji ljubici na obisku. Medtem se je nezakonska mati za trenutek odstranila. Salzer je vporabil priliko ter vtaknil otroku v usta velik kamen. Otrok je parkrat zajokal, zato se je mati hitro vrnila. Toda bilo je že prepozno. Otrok se je med tem zadušil. Salzer je dobil za svoj čin 8 iet težke ječe. — Političen prepir med seljaki. T* dni jo bila vasica Miroševac pri Zagrebu poaorišč* krvavega dogodka. V vaško krčmo j« prišel kmet Mirko Kočič iz Trnave. Ko se jo nekoliko okrepčal, je pogledal po sobi. Na steni je visela slika kralja Aleksandra. To Košiču ni bilo pogodi. Stavil je gostilničarja radi tega na odgovor. Postal je besen, jel zabavljati na kralja, Pašiča in Pribičeviča, opsoval je gostilničarja ter končal s tem, da ja dejal, da priznava samo Štefana Radiča. Navzoči so reagirali in razvil se je pretep, ki je končal s tem, da je dal kmet Štefan Šor-man, drugače miren človek, izzivaču tri sunke z nožem v hrbet. Kočič je drugi dan v bolnici umrl. Pri izbiranju gredstev proti debelosti je treba biti oprezen — samo Fuscin tablete delujejo sigurno in neškodljivo. Dobijo ae v vseh lekarnah. Po pošti: Apoteka Blum. Su-botiea. Ljubljana. — 310 žebljev! Toliko jih je dal te dni poruvati mestni vrtnarski nadzornik in debel dreves po naših promenadah in parkih. Ie tega se najbolje spoznava živalska surovost ljudi napram javnim nasadom. Kajti drevesni sok se po žebljih in rji ravnotako zastrupi, kakor človeška kri. Ne gre sicer tako naglo, toda v par letih drevo pogine. V zgled n*j služi slabo razvito zelenje, že deloma porumenelo na enem izmed kostanjev pred vhodom v Jakopičev paviljon. To ubogo dreve je imelo v sebi kar 6 žebljev, a zdaj mora poginiti. Tako uničuje naša publika, ki si pe drugi strani rada jemlje polna usta v kritiziranju javnih naprav, naše javne nasade. Nobena tombola ali zakotna veselica ni take nevažna, da ne bi zanjo zlasti po Tivolskih drevoredih pribijali na drevesa reklam. Neke drevo, menda v bližini velesejma, je imelo v svojem mesu celo 12 žebljev. Razen tega so našli v drevesu vtolčenih 5 zidarskih klamf. Malih žebljičkov niso niti šteli, da« škoduje vsaki. Par žebljev je zabitih tako globoko, da jih niti z najmočnejšimi kleššami niso mogli odstraniti, ker jih ni mogoče prijeti. Gerentski svet je pred kratkim sklenil, da izrečno prepoveduje vsako pribijanje predmetov na drevje javnih nasadov, a tudi nalepljanje raznih objav, ker so, če ne ie škodljive, vsaj grde. Kdor se temu ne bo pokoraval, bo občutno kaznovan. Kdor bo p« z žeblji ali kakorkoli kvaril drevje, bo prijet tudi za popolno odškodnino, eventualne bo moral drevo nadomestiti. To si naj zapomnijo zlasti razna društva in anonini zavodi. Tudi obešanje reklam po drevoredih na vrvico ali žico je prepovedano ia ae be kaznovalo. Pri obešanju polomijo delavni vselej nekaj vej in mladik. Policija je zaprošena, da pazi na protiravnalce. Priporočamo pa javne nasade tudi v tem pogledu finejše čutečemu prebivalstvu, katero naj vsak prestopek brez pomislekov naznani. To ni nobeno »denuncijantstvo«, nego eoeialno ravnanje v javnem interesu. Prosveta. Hipnotiaer dr. Ben Ali nastopi dane* v torek avečer v našem dramskem gledališki ter izvaja svoj prvovrsten in interesente* program. Kjerkoli je še nastopal Ben Ali, je bil vedno velika privlačna sila za publiko. Vstopnice pri dnevni blagajni v operi, in *i-cer za oba večera, za torek in sredo. Gostovanje Marija Šimenca v naši opori. V petek dne 19. t. m. gostuje na našem oAm odlični tenorist g. Marij Šimenc, in sicer v operi »Glumači«. Petkova predstava se vrli izven abonmaja, in sicer na čast udeležencem veterinarskega kongresa. Poslovilni večer Hugona Zatheya. V četrtek zvečer se poje v Narodnem gledališča v Ljubljani Offenbachova opera »Hoffmannovo pripovedke«. V tej operi poje vlogi Lindorfa, Coppelinsa, Dappertutta in Mirakla g. Hugo Zathey, ki odide koncem letošnje sezone na nov angažma v Poznanj na Poljsko. Tekom svojega sedemletnega bivanja in delovanja ▼ Ljubljani, iztekel si je g. Zathey velike tasln-ge za našo opero. Bil je pa tudi izredno priljubljen pri našem gledališkem občinstva. Predstava je izven abonmaja. Gledališki list. Danes je izšla 15. številka Gledališkega lista, ki prinese poleg običajna vsebine, lep članek režiserja Lipaha o umr-lem Borisu Vladimiroviču Putjati. Dalje članke o poslavljajočih se pevcih Nikoli CvejiAi | in Hugonu Zatheyu. Dalje priobčuje v tej I številki A. Debeljak spominski spis o največjem portugalskem pesniku Luis de Comeo* in članek z napisom Iz Katalonije. Citatelja se seznanja tudi z gledališkimi razmerami j na Nemškem. Zanimiv in zabaven pa je gla-S dališki slovar, ki pojasnjuje najrazličnejša j besede, ki so z zvezi z gledališčem. Številko, • ki stane 5 Din, krasijo tri slike, in sicer: | Putjata v vlogi Napolena, Nikola Cvejič m j Hugo Zathey. ] Jubilej 40 letnega delovanja praznuje pevsko društvo »Lipa« v Litiji v nedeljo, 31. t. m., s slavnostnim zborovanjem ob 10. uri, j razvitjem pevskega prapora ob 14. uri iu ! veliko ljudsko veselico s koncertom ob 15. i uri. V soboto zvečer priredi društvo pod-j oknico g. kumici. Priporočamo pevskim ; zborom, da se korporativno ali po aastop-i nikih udeleže te slavnosti, se odzovejo va-j bilu za sodelovanje pri pevskem koncert* * *6v.iPxi nov* PraPor ob priliki zabijanja j žebljičkov. Člani pevskih zborov imajo po-j lovično vožnjo. — Marljivi litijski »Lipi« ob | njenem častitljivem jubileju naše iskren* i častitke! — Odbor za likvid. ZSPZ in ustano-' vitev Ljubljanske župe Južnoslov. Pev. Sav. Pevski zbor Glasbene Matice. V sredo 17. t. m. ob 20. uri sestanek in vaja mešanega zbora. — Odbor. ] Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v petek, dne 26. junija t. 1. ob 20. uri v pevski dvorani Glaab. Matice, Vegova ul. 6., II. — Odbor. . Josip Petelinc-a GRITZMER, PK0MX in ADLER M rtMlbiM. okci ki WnMf< LlobVana^^ Trgovski uradnik perfekten knjigovodja in korespon-dent z dolgoletno praksp iše primernega mesta pri večjem podjetju. — Ponudbe pod >Prvovrstna moč« na upravo lista. Original Leyrerjeve slike in Valvazorja, proda Hinko S e v a r, antikvari-atknjigarna, Ljubljana. jugoslovanske znamke. Ponudbe z navedbo množine, cene in kako^psti na upravo lista pod: »ZnapikjBC. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dna 15. janija 1826. Vrodaote: 7% invest. posojilo ie I. 1821 doa. 81.50, bi. 63; loter. 2 'A% dri. renta sa voj. Škodo den. 199; Celjska po«, den. 200, M. 205; Ljubi j. kred. banka den. 225, bi. 265; Msrkantilna banka den. 100, bi. 105; Prva tar v. Sted. den. 798, bi. 808; Slavonska banka 4en. <58; Kred. zavod za trg. in ind. den. 185, bi. 195; Strojne tov. ia liv. bi. 134; adruž. papirnice Vevla den. 100, bi. 112; Stavbna družba den. 265, bi. 280; VA % aast. listi Kranjske dež. banke den. 20; kom. sad. Kranjske dež. banke den. 20. Blago: Smrekovi in jelovi hlodi, od 25 sm prom. napr., fco nakl. post. den. 250; hrastova vosovno deščice, 44 mm, 2.65 m, 54 mm, 2.86 m, feo meja den. 1400; bukova drva, 1 m doli., (eo Skoplje, 1 vag., den. 30, bi. 30; smreikove in jelove deske, 13, 20, 25, 30, 40, SO mm od 18 cm šir., paral, ostrorobne, fco ■akl. postaja, 2 vag., den. 630, bi. 630; žreslo, soho, letošnje, zdravo, v ovojih, fco nakl. postaja, 2 vag., den. 35, bi. 35; pšenica Rogate, par. Postojna tranz. bi. 460; pšenica avstralska, par. Postojna tranz. bi. 450; otrobi ifieniini, juta vreče, fco Ljubljana bi. 200; jaimen, orig., srbski, 60 kg, fco Ljubljana M. 886; koruza, par. Vinkovci bi. 200. BORZB. Zagreb, 15. junija. Devize. Curih 11.145 —11.245, Praga 169.75—172.15; Pariz 273.50 —378.50, Newyork 57.18—57.98, London 978.85—281.85, Berlin 13.62—13.77, Trst 226 —229, Dunaj 0.0809—0.0821. Čarih, 15. junija. Predborza. Beograd 8.87—9.02, Pariz 24.95—25.05, London 25.01 —25.035, Newyork 514.70—515.50, Milan 20.30 —20.35, Praga 15.25—15.30, Dunaj 0.00724— 0.00726. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 6. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobava pisarniških potrebščin in 19.732 kg pocinkane pločevine. Dne 8. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobavo 50.000 kg raznih krp za čiščenje in 500 kg platnenih krp xa izdelovanje kleja. Dne 9. julija t. 1. pri Direkciji iirž. želeanie v Subotici glede dobave raznih krtač in sirkovih metel, raznega železnega materiala; dne 10. julija t. 1. pri Direkciji dri. železnic v Zagrebu glede dobave 40.000 kg bele kovine za lokomotive in 15.000 kg mehkega svinca; pri Direkciji drž. železnic v Subotici pa glede dobave 40.860 kg železne pločevine. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 2. julija t. 1. pri inten-danturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 99.072 kg sena. — Dne 3. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave posteljnine in 13.000 kilogramov jekla. — Dne 4. julija t. 1. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave raznega materiala (sukanec, ovojni papir, premog, olje za izdelovanje kamniktita, strojno olje, sodi, jelševina, žeblji, kovine za ležišča, medi, razne žice, pločevina, usnje za podplate, kože, konoplja, vrvi, barve-cinkovo belilo (Bergmanove cevi, metlje); pri direk- ciji državnih železnic v Subotiei glede dobave materijala za gornji ustroj in različnih svedrov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Tehnični semenj v Lipskem. Od 27. avgusta do 9. septembra t. 1. se vrši v Lipskem tehnični velesejem. Največja razstava vseh vrst orodja za predelavo kovin in lesa. To in ono. BORBA ČRNEGA PLEMENA ZA ŽIVLJENJE. Zamorski problem je za Zed. države eden najvažnejših problemov sedanjosti. Jankee črnca ne smatra za enakovrednega človeka. Iztisne in onemogoči ga, kjer le more. Tako se vodi med belim in črnim plemenom v Ameriki tiha a ljuta borba. — Kjub temu so pozabili črnci na svojo pradomovino Afriko. Njihove tradicije se opirajo edinole na novi svet. Garveyu, ki jih je hotel-organizirati za povratek v Afriko, so se smejali. — Vendar pa ne mislijo vsi belokožci tako zaničljivo o črncih. Med Amerikanci eksistira celo neko društvo za zaščito črncev. Uplivu tega društva je pripisovati, da število slučajev linčanja pada. Leta 1920 je bilo linčanih v Ameriki 65 črncev, 1922 61, 1924 pa samo 16. V enajstih od teh 16 slučajev je šlo za napade zamorcev na bele ženske. — Društvo za zaščito črncev se poteguje tudi za politične pravice črncev. V zadnjem izvestju tega dru- štva žitamo, da je bilo pri volitvah v Akla-tomi 5000 črncem onemogočeno, da bi bili izvršili svojo volino dolžnost. Zasluga za to gre članom Ku-Klux-Klana. — V družabnem oziru so seveda črnci tudi zapostavljeni. Po železnicah na pr. so upeljani posebni voeo-vi zanje. Črnec se ne sme voziti v drugem vozu, pa najsibo makar akademik ali profesor ali doktor. Črncev ne sprejemajo v aka-demične klube. — Od 11. milijonov črcev v Zedinjenih državah jih je 1 milijon farmer-jev, 4 milijone pa delavcev na farmah. Ti delavci pa se radi prenizke mezde vedno bolj selijo v mesta k industriji. Od leta 191 () do 1920 je jel zaznamovati ta beg iz dežel* v mesta katastrofalne dimenzije. Na račun črncev na farmah »e je povečalo število črncev v mestih za 30 do 50 odstotkov, v Chicagu za 148, v Clevelandu za 308, v Detroitu pa za 611 odstotkov. Samo leta 1923 je prišlo iz južnih poljedeljskih držav v severna mesta pol milijona črncev. Zato so nastale tefc-koče pri žetvi. — Ker manjka črncem, ki prihajajo iz farm, potrgbne izobrazbe, ao se ustanovile zanje šole. V Tuskegu je n. pr. taka šola, ki ima 3.000 učencev. V teh šolah se uče vsakovrstnih stvari, ki jih rabijo, ako hočejo delati v industriji. Črnci imajo pa tudi svojo univerzo. Ustanovil jo je 1. 1886 general Fisk, zato se imenuje Fisk-univeraa. Izpiti, položeni na tej univerzi so enakovredni z izpiti, položenimi na drugih vseučiliščih. Isdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. (7.) V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert K raft. Je to res razvalina, in je skoro težko misliti, da more v njej prebivati še kak človek. Najprej pa vidi Georg le tajinstveni avto, ki stoji pred vrati, ne popolnoma zakrit, videti je odprta okna — tedaj pa vzbudi njegovo pozornost mlada dama, ki stopi iz hiše. Leonor ni več v žalni obleki, oblečena je v kratek lodnast kostum, kakor, da je že pripravljena za potovanje. »Mr. Georg Hartung — mis Leonor Morris, ki je bila hči starega Morrisa — o da, ehem«, predstavlja aeleni Henrik, ter se lepo odkrije; pri tem pa je videti, da nima na glavi niti enega lasu več. >Veseli me, da ste se odzvali mojemu povabilu,« aačne Leonor kar brez ovinkov. Torej res hočete služiti za vodnika na mojem potovanju okrog zemlje?« »Slišal sem, da nameravate napraviti isto pot, kakor sem jo napravil jaz?< »Da, ali mislite, da bo mogel avto povsod skozi?« »Preden o tem govorimo, dovolite mi drugo vprašanje.« »Prosim!« »Kako ste prišli name?« »Čitala sem vašo knjigo: »Brez denarja, samo s puško okrog sveta.« »Ali pa verjamete, da sem to turo res naredil?« »Tega niste storili?! vzklikne Leonor. »Pač. A vi ste prva oseba, ki jo srečam in ne dvomi o resničnosti mojih razmotrivanj. Ali niste nič či-tali časopisnih notic o mojem delu?« »Ne čitam skoro nikdar časopisov. Videla sem knjigo v izložbi in jo kupila. Torej vam ne verjamejo?« Georg pove v kratkih besedah, kako se mu je zgodilo. »Da, res,« potrdi Leonor, »pišete o stvareh, ki jih človek... res skoro ne more verjeti. Grozni doživljaji, velikanske težkoče — moj Bog, zakaj ne? Človek zmore vse, kar hoče. Potem zopet govorite o stvareh, o katerih bi skoro vsak dvomil, ali pa... ste neke vrste nadčlovek, obdarjen z nadnaravnimi zmožnostmi.« »Tako?« se smehlja Georg. »Kaj pa se vam zdi n. pr. nemogoče?« »Pišete, da ste sledili v Afriki več milj daleč stopinje, ki jih je napravil zamorec pred osmimi dnevi.« »To sem pač storil in moža tudi našel.« »In medtem je še en dan deževalo — in sploh, če pomislimo kakšna je tropična vegetacija.« »Imate prav,« reče Georg bridko. »Imel bi se bil producirati najprej kot zasledovalec in strelec, potem bi najbrže verjelo častitljivo občinstvo in moja knjiga bi žela slavo.« »Da, strelec. Še bolj pa, kakor vaši mojstrski streli, mi imponira, kako ugotavljate daljave. Pišete, da ste z dvema streloma ustrelili dve gazeli, oddaljeni 620 metrov. « »Da«. »S tole navadno puško?« »Navadna je sicer popolnoma, a dobra. To je bila pač njena največ ja možnost.« »No, dobro. Presenetljivo, toda mogoče. Neverjetno je le, da ste vnaprej ugotovili pravo razdaljo, to je 620 metrov. Tega ne more noben človek.« »Pač, jaz to znam in gotovo nisem edini. Do tisoč metrov ugotovim vsako razdaljo in se zmotim kvečjemu za pet metrov in prav gotovo me ne premoti nobena perspektiva.« »To pa lahko takoj poizkusimo. Poglejte tja med drevje. Vidite zid. Poznam natančno razdaljo od zidu do sem. Koliko mislite da znaša?« Le trenutek gleda Georg ostro v naznačeno smer. »340 do 345 metrov,« reče naglo. »Res je!« se čudi Leonor. »Razdalja od tu znaša 342 metrov. Ali, sir, kako ste si pridobiti to čudežno zmožnost?« »Prirojena mi je. Sicer pa sem se vadil od malega dan za dnem v njej.« »Ste lovec po poklicu?« »Ne. Rodil sem se v Nemčiji, na nekem plemeni-taškem posestvu; domači učitelji so me pripravljali za gimnazijo, sedel pa sem le malokdaj v sobi. V©einoma sem bil v gozdu in na polju. Ko sem bil dvanajst let star, se je izselil moj oče v Ameriko. Imeli smo v Ar-kanzasu veliko plantažo. Jaz naj bi študiral filologijo, rekli so, da imam talent za to. A jaz bi ne bil zdržal med hišami. Najeli so mi tudi tu domače učitelje, najboljše moči, moj oče je to lahko storil. Učil seno se v gozdu, puško čez'ramo, v lovski torbi pa grško gramatiko. Ko sem bil devetnajst let star, je izgubil oče vse svoje premoženje in je kmalu nato umrl. Mati mi je bila umrla že preje. Kaj naj bi počel? Hotel sem s svojimi lovskimi zmožnostmi zaslužiti mnogo denarja. Zato sem napravil oni pohod okrog zemlje. Pri tem so se moje zmožnosti zelo razvile. V zasledovanju in drugih okretnostih se ne ustrašim nobenega Indijanca, kakršnega zna naslikati bujna fantazija mladinskega pisatelja.« (Dalje prih.) MODNI SALOM MINKA HORVAT, LJub^ana STASI TBO S TE V. 21 im« tiiUut t zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobnke. — Žalni klobuki redno v salogi Popravila se sprejemajo. r SHS*. 3» b»»ad Dfca MriTalJaa Beaeda 5* J __________________—^=3«=^_________________ Absolventinia dvoratredne trgovske Sole išče primarnega mesta v pisarni. Gre tudi na deželo in eden do dva meseca breeplačno. — Ponudbe prosi na ■pravo lista pod: »Pridna«.. Abadie cigaretni papir zopet stalno na aalogi- A. Lampret, Krekov trg 10. Gospodična poučuje citre proti nizkemu honorarja. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista. Službo blagajničarke iSie gospodična, vešča tudi vseh pisarniških del. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Blagajničarka«. Oblačilno blago v ostankih in od kosa kupita vedno dobro in najceneje ▼ TEKSTILBAZARJU, LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10, prvo nadstropje. Zunanji naročniki! Pilit* po eOnikl Za 700 Din mesečno gre vpokojenec, bivSi skla diščnik vešč 4 jezikov in vseh pisarniških del kot sluga, inkasant, paznik, nočni čuvaj, skladiščnik ah •lično. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod: »Zanesljiv 700«. Sa mo dni! LJUBLJANA - TIVOLI Samo 6 dni! Otvoritvena predstava v sredo 17. jun. ob 20. uri. KLUDSKV Evropski Barnum-Balley Največji cirkus Evrope 4 jambori, 3 maneže z največjim zoološkim vrtom sveta. — 300 oseb, 400 živali, 100 lastnih vozov, 12 parnih in autostrojev, 20 slonov, 20 severnih medvedov, 10 rjavih medvedov, 40'levov in tigrov, 1 velikanski 2.500 kg , težak nilski konj, 30 velblodov in dromedarjev, 1 čreda čeber, antilop, lam, nojev, 6 indijskih vodnih bivolov, 100 različnih opic, 75 konjev in še ve£ drugih različnih živali. V soboto dne 20. Junija In nedeljo dne 21. Junija dve veliki predstavi ob 4. url popoldne In ob S. url zvečer. Revirni gozdar z državnim Izpitom, 34 letno temeljito vsestransko prakso in prvovrstnimi izpričevali, izvežban tudi v poljedelskem gospodarstvu, ki je vodil samostojno večje revire ter govori slovenski in nemški, želi iz-premeniti svojo neodpovedano službo. Ponudbe pod »Revirni gozdar« na upravo lista. Javna dražba različnega pohištva, preselitve-nega blaga, bakrenih izdelkov in dr. se vrši v soboto 20. junija 1.1. ob 10. uri dopoldne v skladišču .Balkan*, Dunajska c. 33. Blago je mogoče ogledali v skladišču vsak dan po 15. jun. od 8—IZ. in od 2—6. ure. Trgovski pomočnik izvežban v manufakturi, išče službe. — Najraje gre na deželo. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: >Trgovski pomočnik«. „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča ) opekarna „EM0Mu D. D. v tjnkli«** — VW* (Brdo),'" Ksarn* ▼ Praiakovi »Mcl 5. prOMJe. -<* O