Leto XXIV., St. 84
Jpravmàtvo • LluDIiaoa. t*uccmi|en olica 5« Teletoo h. H-22 11-23. JI-24
ui>er<tta> jddeiett - Liubliana. Puccinijeva olì'
ca » - i eiefon ta. 31-25. 31-26 Hodruinica Nove mesto i Lrublianska cesta 42 Izkhuicic castopstve a oglase O Italije to inožetnsfvo UPI S. A.. MILANO_
Računi. o i_|ublr3nsk.c pokrajino pO poštno-čekovnem zavodu ta. 17.749, za ostale kraje Itati it Servizio Comi. Con. Post. No 11-3118
PostgebSbt bu bezahlt
CJtfbljana, 8etrttK g» aprila 1944«
Preis — Cena t- L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Uredništvo : Ljubljana — Puccinijeva iilica St. 5. Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
Abwehrerfolge im Süden der Ostfront
Wichtiges Höhengelände nordöstlich Jassy genommen — Heftige Sowjetangrifie südöstlich Ostrow im Gegenstoss abgeschlagen
Aus dem Führehauptquartier, 12. April. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
An der Nordfront der Krim setzten sich deutsch« und rumänische Truppen unter harten Kämpfen auf weiter südlich gelegene Stellungen ab. Eine grosse Zahl feindlicher Panzer wurde abgeschossen. Im Zuge der auch auf der Halbinsel Kertsch eingeleiteten Absetzbewegungen wurden Stadt und Hafen Kertsch nach Zerstörung aller Kriegswichtigen Anlagen geräumt. Schwere Kämpfe mit den stark nachdrängenden Bolschewisten sind im Gange.
Bei Owidiopoi, östüch der Dnjestr-Mün-tlung wehrten unsere Truppen heftige feindliche Angriffe ab und vernichteten vorgedrungen« Kräfte der Sowjets. 20 feindliche Panzer wurden dabei vernichtet. Am unteren Dnjestr südöstlich Orhei und nordöstlich Jassy scheiterten von Panzern unterstützte sowjetische Durchbruchsversuche. Nordöstlich Jassy warfen schnelle deutsche Truppen den Feind zurück und nahmen ein wichtiges Höhengelände. Mehrere abgeschnittene feindliche Kampfgruppen wurden vernichtet.
Zwischen Stanislau und dem weiterhin zäh verteidigten Tarnopol nahmen deutsche und ungarische Verbände gegen hartnäckigen feindlichen Widerstand erneut eine Anzahl Ortschaften. In den Kämpfen der letzten Tage hat sich hier die Tiger-Ab-teilung -60(5 unter Führung von Hauptmann .Lange besonders bewährt.
Im Kampfgebiet von Kowel zerschlugen unsere Truppen sowjetische Kräftegruppen.
Südöstlich Ostrow wurden laufende mit neu zugeführten Kräften und starker Schlachtfliegernnterstützung vorgetragene Angriffe der Sowjets in erbitterten Kämpfen zum Teil im Gegenstoss abgeschlagen. In den letzten Tagen \hat sich das 1. Bataillon des Luftwaffen-Jäger-Regiments 25 nter Hauptmann Gehrken besonders hervorgetan.
Wachfahrzeuge der Kriegsmarine schössen über der Narvva-Bucht 4 sowjetische Bomber ab.
An der italienischen Südfront wurden gestern wiederum durch Stosstrupps mehrere Stützpunkte und Bunker des Gegners mit ihren Besatzungen in die Luft gesprengt.
I Im Raum von Nettuno erzielten unsere Fernkampfbatterien in Materiallagern des Gegners starke Explosionen und anhaltende Brände.
Deutsche Kampf- und Torpedoflugzeuge führten in der letzten Nacht einen Angriff gegen den britisch-nordamerikanischen Nachschubverkehr im Mittelmeer. Sie vernichteten dabei im Seegebiet von Algier trotz starker feindlicher Abwehr aus einem Geleit zwei Zerstörer und beschädigten sechs Frachter mit 42.000 BRT durch Bomben- und Torpedotreffer so schwer, dass mit der Versenkung eines Teiles dieser Schiffe zu rechnen ist.
Am gestrigen Tage erlitten nordamerikanische Bomber bei Angriffen gegen Mittel- und Ostdeutschland erneut schwere Verluste. In heftigen Luftkämpfen und durch Flakartillerie wurden 129 feindliche Flugzeuge, darunter 105 viermotorige Bomber, abgeschossen. In mehreren der angegriffenen Orte, besonders im Stadtgebiet von Stettin, entstanden Schäden und Verluste unter der Bevölkerung.
Bei geschlossener Bewölknng führten britische Bomber in der vergangenen Nacht einen Terrorangriff gegen die Stadt Aachen. Im Stadtgebiet entstanden Schäden, die Bevölkerung hatte Verluste. Trotz schwieriger Abwehrbedingunsren wurden bei diesem Angriff sowie über den besetzten Westgebieten 22 feindliche Flugzeuge vernichtet. Einige britische Fluarzeuge warfen ausserdem Bomben im Raum von Hannover.
Schnelle deutsche Kampfflugzeuge griffen in der letzten Nacht mit guter Wirkung Ziele in Ostengland an.
Sicherungsfahrzeuge eines deutschen Geleits brachten in der Loire-Mündung vier britische Jagdbomber zum Absturz.
Unsere Unterseeboote versenkten fünf Schiffe mit 37.000 BRT sowie zwei Zerstörer und ein Minenräumboot.
Hrvatske
Zagreb, 12. apr. V Zagrebu so svečano proslavili tretjo obletnico ustanovitve Neodvisne Države Hrvatske. Vse mesto je bilo v zastavah. V glavnih cerkvah so bile zahvalne službe božje. PoglavniK je sprejel člane vlade in svoje najožje sodelavce, da se jim je zahvalil za njih nesebično delo v korist konsoiidiranju notranjega in zunanjega položaja države. Nato jim je predal Poglavnik podeljena odlikovanja. V imenu odlikovancev se je zahvalil min. predsednik dr. Nikola Mandič, ki je poudaril, da bodo z naraščanjem težav in nevarnosti postale močnejše tudi sile, ki se pozitivno zbirajo okoli Poglavnika.
Po radiju so govorili notranji minister, vojni in železniški minister in šef propagande. Notranji minister dr. Lorkovič je izjavil, da je danes nad 300.000 sinov Hrvatske v boju za obrambo domovine evrop-skih narodov. Vsi ti Hrvati vedo dobro, za kaj se borijo. — železniški. in vojni minister Ante Vokič je poudaril, da prihaja z evarnostjo vedno bolj do izraza veselje do oja, volja do odpora ter duhovna in gmotna odporna sila hrvatskih vojakov. Narodna svoboda in državna neodvisnost sta dobrini, ki ju ume narod nad vse ceniti in ki ju hoče v vseh okoliščinah braniti. — Šef propagande Ivo Bogdan je dejal med drugim: Hrvati so dokazali, da ne ume jo samo umirati za Hrvatsko, temveč tudi živeti. Leto 1918 se ne more več povrniti, zgodovina pa nam mora dajati nauk, da se mora vse prenesti, kar koli utegne tudi priti.
V okviru svečanosti je bilo tudi več političnih in kulturnih prireditev. V umetniškem paviljonu so v prisotnosti najvišjih zastopnikov vojske, ustaškega pokreta in zavezniških ter prijateljskih držav odprli razstavo »Tri leta hrvatske literature in tiska", šef propagande Ivo Bogdan je v govoru poudaril, da je ta razstava dokaz,
da hrvatski narod ni svoje kulturne ustvarjalne sile izgubil niti v teh treh težkih letih, ko je večji del sil moral uporabiti za obnovo in obrambo zopet ustanovljene Neodvisne Države Hrvatske.
Na praznik ustanovitve države je bila tudi krstna predstava prvega hrvatskega zvočnega filma »Lisinski«. Svečani predstavi so prisostvovali člani hrvatske vlade, min. predsednik dr. Nikola Mandič in diplomatski zbor.
Poglavnik je prebil dan kakor običajno pri svojih kozakih in pri ranjencih. Ko je jezdil po zagrebških uiicah, ga je prebivalstvo prijazno pozdravljalo.
Zagreb, 12. apr. Ob obletnici ustanovitve Neodvisne Države Hrvatske je sprejel Poglavnik brzojavne čestitke suverenov in državnih poglavarjev zavezniških in prijateljskih držav. Min. predsednik dr. Nikola Mandič je prejel od nemškega zunanjega ministra Ribbentropa brzojavko, v kateri mu v imenu nemške vlade ter v lastnem imenu najprisrčneje čestita k triletnici Neodvisne Države Hrvatske.
Hrvatska obrambna pripravljenost
Zagreb, 11. apr. Hrvatski vojni minister pravi v svoji poslanici hrvatskim vojakom med drugim:
»V preteklih treh letih so hoteli sovražniki hrvatskemu narodu vzeti njegovo svobodo in državno neodvisnost. Ako bo treba, bodo vsi Hrvati vstali v obrambo svoje domovine in svoje svobode. S posebnim zadovoljstvom in ponosom lahko ugotavljam, da se bojni duh in obrambna volja v vaših vrstah vsak dan jačata. Neštetokrat ste dokazali, da se vedno in povsod borite za Poglavnika in za Hrvatsko.«
Japonski uspehi v Indiji
Popnščanje sovražnikovega odpora — Japonsko napredovanje pri
Kohimi
Tokio, 11. apr. Indijsko-japonske čete, ki nadaljujejo čiščenje ozemlja pri Kohimi, so zavzele važno sovražnikovo oporišče 30 km severno od Kohime in presekale sovražniku umik v tej smeri.
Med tem časom so se združile japonske čete, ki so zasedle Kohimo, z oddelkom, ki j* t avzel važne sovražnikove postojanke se-vemovzhodno od Kohime ter obkoHi 300 soviažnikovih vojakov, ki so se ikušali umakniti proti zapadu. Sovražnikov odpor postaja zaradi stalnega napadanja japonskih čet vedno slabši. Več tisoč sovražnikovih vojakov, '-ci jih Japonci močno ogražajo s severa, severozapada in z z?.pada, se obupno upira, vendar ne bodo mogli uiti neizbežni usodi popolnega uničenja.
Tokio, 11. *pr. Japonske uspehe v Indiji priznava sedaj tudi radio v New Delhij-j. Objavil je vesti, da so japonske čete, ki prodirajo s severa in severovzhoda proti Imphalu, dospele do točke, 7 km severno od Imphala, dočim so japonske čete južno od mesta dosegle postojanke 24 km južno cd Imphala.
Bose o bojih za Indijsko svsbodo
Tokio, 11. apr. Iz Burme javljajo, da so Be zastopniki lige za indijsko neodvisnost v Burmi sestali na tridnevni posvet, kjer so razpravljali o takojšnji mobilizaciji vseh indijskih sil v Burmi za uspešno nadaljevanje vojne za indijsko svobodo, ki je z vkorakanjem indijske narodne armade na indijska tla prešla v odločilno obdobje. Na posvetu so prečitali izjavo Subfeasa čandra Roseja, ki poudarja ogromno nalogo za osvoboditev vseh 388 milijonov Indijcev,
Jasno je, da bosta japonska vlada in japonski narod z vsemi silami pomagala v boju proti Angloameričanom, vendar se morajo Indijci sami mobilizirati do zadnje rupije in do zadnjega žitnega zrna, ker sicer ne bodo imeli nikake moralne pravice, da bi od Japoncev zahtevali še večjo pomoč. Bose je pozval zborujoče, naj z vsemi sredstvi ojačijo armado na bojišču ter jo opremijo z vsem potrebnim. Dejal je, da bo dolžnost zastopnikov lige za indijsko neodvisnost, potem ko bodo prišli domov, delati dan in noč za uresničenje sklepov posveta.
Vznetmrjcnje v Asi^liji
Madrid, 11. apr. Londonski dopisnik »Ar-ribe« javlja, da japonsko napredovanje zapadno od indijske meje močno vznemirja angleško javno mnenje. Človek ima pri či-tanju angleških listov vtis, da se zavezniške čete kljub številčni premoči ne morejo zadostno upirati Japoncem. — »Daily Express«, se hudo pritožuje nad strategijo lorda Mountbattena. Tudi z razvojem v Burmi so zelo nezadovoljni, ker preostaja le še nekaj tednov za boje na tem ozemlju. Mountbatten je očividno razočaral javno mnenje. — »Daily Mail« govori o različnih nazorih Mountbattena in Stilvvella.
Izgube ameriških podmornic na Pacifiku
Tokio, 11. apr. Vrhovni poveljnik ameriške mornarice na Pacifiku admiral Nimitz je nekoč poudaril, da bodo podmornice na Pacifiku najvažnejše orožje. Kljub temu so izgubili Američani od izbruha velikovzhod-noazijske vojne do konca februarja 1944
Reorganizacija romanskega zunanjega ministrstva
Bukarešta, 11. apr. S posebno uredbo je bila izvršena že dalje časa napovedana reorganizacija rumunskega zunanjega ministrstva. Dobilo je štiri oddelke, ki bodo reševali politična, gospodarska, pravna in kulturao-novinarska vprašanja. Odsek za kulturo, tisk, propagando in informacije bo imel pet članov iz vrst rumunske akademije, rumunskih znanstvenih zavodov, univerzitetnih profesorjev, znanih novinarjev in ostalih strokovnjakov.
Spor med Giraudom in de Caullom
Stockholm, 10. apr. V nekem zelo ostrem pismu generalu de GauIIu je general Giraud» kakor javlja Reuter, obdolžil de Gau IIa, »da je prekršil francoski republikanski zakon«, ker je odpravil njegov urad vrhovnega poveljnika. V pismu pravi Giraud med drug m: »Jaz ne odstopim in ne sprejemam častnega mesta, ki ste mi določili.«
Po nekem poročilu lz Alžira Hstu »New York Times« govore v okolici generala Girauda, da je poslal svoje pismo generalu de Gaulu v nedeljo. Angleški veleposlanik Duff Cooper je v nedeljo zjutraj obiskal generala Girauda. popoldne pa general de Gaulla in je poizkušal doseči spravo med obema generaloma. Iz istega vira prihaja vest. da bo bržkone odstopilo nekaj članov odbora, k: bi radi s tem podprli generala Girauda.
Ženeva, 11. apr. Zadnje spore med de Gaul-lom in Giraudom zasledujejo v Angliji z zanimanjem in obžalovanjem, poroča Reuter. Ta spor ne smatrajo samo kot prepir med dvema Francozoma, temveč kot borbo med dvema sistemoma in dvema rodovoma. Poudarjajo, da morajo Francozi sami odločiti o bodočnosti Girauda.
Bern, 10. apr. List »Basler Nachrichten« označuje zmago dc Gaulla nad Giraudom kot uspeh sovjetske diplomacije.
Stockholm 11. apr. Kakor poroča »Echange Telegraph« iz Alžira, bo general Giraud, ki je odklonil ponudeno mesto generalnega inšpektorja, upokojen, vendar pa še ni padla odločitev. Še v zadnjem trenutku poizkušajo spraviti njega in de Gaulla.
Le Troquer kot „čistilec44
ženeva, 11. apr. Pred alžirskim posvetovalnim odborom se je moral zagovarjati degaullistični komisar za vojsko La Troquer, ki so ga obdolžili, da izvaja čiščenje v vojski v nezadostni meri. Obdolženec je izjavil, da je na vse prejete denuncijacije takoj osebno reagiral in odredil potrebne ukrepe. Iz vojske je odstranil 1431 vojaških pripadnikov. Dal je tudi pobudo za ustanovitev posebnih kazenskih oddelkov za bivše vichyjske pristaže. Dejal je, da se je na vse načine trudil, da bi izvršil čiščenje v obdobju, ki so mu £a že v naprej določili.
BsJgijsfco cigsrčessfe nad teror.stičs2li2ii capami
Bruselj, 11. apr. Belgijski tisk objavlja z velikimi naslovi in z globokim ogorčenjem poročila o najnovejšem napadu angloame-riškega letalstva na bruseljska predmestja. Doslej so našteli 24 mrtvih in 70 hudo ranjenih. Kakih 200 hiš so bombe porušile. »Favs Reel« piše : »Kakor La Louviere, Courtrai in Ostende je moral tudi Bruselj občutiti obisk svojih »osvobodilcev«, ki so si zelo taktno izbrali prav Veliko noč, veliki krščanski praznik, za svoje zločinsko dejanje.« že na Veliko soboto so Angloamericani napadli mesto Hasselt in okolico. Odvržene rušilne bombe so ubile 58 ljudi, 30 prebivalcev pa ranile. V ponedeljek dopoldne je bil Hasselt znova bombardiran. Nadaljnjih 9 oseb je zgubilo življenje. V noči na Veliki ponedeljek so doživela lille-ska predmestja terorističen napad na delavska naselja in bivališča civilnega prebivalstva. Reševalni ukrepi francoskih oblasti ter raznih pomožnih organizacij so se takoj pričeli. Do torka opoldne se je zvišalo število ubitih Francozov na 230. Zaradi velikega števila hudo ranjenih domnevajo, da bo število mrtvih še nadalje naraslo.
Francoske žrtve letalskih napadjv
Vichy, 10. apr. Anglo-ameriški strahovalni napadi na FrancijG so od premirja zahtevali nad 20.000 mrtvih, nad 30.000 ranjenih in okoli en milijon žrtev bombardiranj. 66 mest je b:lo napadenih, izmed katerih je bilo 10 po-pcinoma ali skoraj popolnoma porušenih. Na južno področje odpade 9 mest Nad 50.000 je bilo pcru.:enih. med njimi 75 cerkva, 120 javnih poslopij in 135 šol. V severni Afrik pa je bilo 4329 smrbvh žrtev n 8100 ranjenih.
Pariz 10 apr. Število žrtev napadov angleških letal na južnovzhodna predmestja ParÌ7a v noči na prndeljck znaša r>o doseHan'ih ugotovitvah .>152 mrtvih 'n 179 ranjen;h
ZaSiteve po Cbiarch'Kcvein odstopa
Stockholm, 11. apr Nya Dagligt Alle-handa« poroča iz Londona o dveh kongresih stranke Commonwealth in neodvisne delavske stranke. Kongres stranke Commonwealth je sprejel resolucijo, v kateri zahteva takojšen Churchillov odstop. Neodvisna delavska stranka je sprejela več resolucij, izmed katerih ena odk'anja sodelovanje z ^-malomeščansko in za vojno navdušeno« stranko Commonwealth Neka druga spomenica, ki je predlagala prekinitev vseh odnosov z laburistično stranko, ni bila sprejeta.
Obrambni uspehi na jugu vzhodnega bojišča
Važno viSinsfco ozemlje severnòvzhodno od Jasi ja zavzeto — Sediti sovjetski napadi južnovzhodno od Ostrova s
protisunkom odhiti
Poravnajte
Führer jev glavni stan, 12. apr. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Na severnem bojišču Krima so se nem-■ške in romunske čete med hudimi boji umaknile na dalje južno ležeče položaje. Veliko število sovražnikovih oklopnikov je bilo uničeno. V teku nmikaJnih pokretov, pričetih tudi na polotoku Kerču, sta bila po razdejanju vseh vojaško važnih naprav izpraznjena mesto in pristanišče Kerč. Tešiti boji z boljševiki, ki oM.ro pritiskajo, so v teku.
Pri Ovidiopolu vzhodno od izliva Dnjestra so naše čete odbile srdite sovražnikove napade in unitile prodrle itovjciske sue. 20 sovražnikovih oklopnikov je bilo uničenih. Ob spodnjem Dnjeatru južnovzhodno od Orge jeva m severno, vzhodno od Jasija so se izjalovili z oklopniki podprti sovjetski poizkusi prodora. Severno-vzhodno od Jasija so vrgle nemše brze čete sovražnika nazaj in zavzele važno višinsko ozemlje. Več odrezanih sovražnih bojnih skupin je bilo uničenih.
Med Stanislavovom in Tarn »polom, ki »s še naprej žilavo brani, so zavzeli nctnfki in madžarski oddelki ponovno navzlic trdovratnemu sovražnikovemu odporu večje število krajev. V bojih zadnjih dni se je tukaj posebno odlikoval 593. oddel k »Tigrov« pod poveljstvom sto.nlka la g: ja.
Na bojišču pri Kovelju sa naSe čete razbile sovjetske bojne skupine.
Južno-vzhodno od Ostrova so bili stalni napadi novih sovjetskih sil cb močni podpori bojnih letal odbiti v ogorčenih bf jia, deloma s protisunki. V zadnjih dneh se je posebno odlikoval L bai.vJi.Mi 25. le'.aìsko-lovskega polka po£ poveljstvom stotnika Gehrkena.
Stražne lac" f vojne mornarice so sestrelile nad izlivom Narve 4 sovjetr.ka i bombnike.
Na italijanskem južnem bojišču so vče- : raj udarni oddelki ponovno pogrnil v zrak več nasprotnikovih oporišč in bmiktijev s posadkami.
Na področju Nettuna so povzročile naše daljnosrelne baterije v nasprotnikovih skiadiščJi goriva močne eksp.ozije in d:ilrfše požare.
Nemška bojna in torpedna letala so v pretekli noči napadla anglo-ameriški oskrbovalni promet na Sredozemskem morju. Uničila so na morskem področju pri Alžiru navzlic močni sovražnikovi obrambi v nekem konvoju dva rušil ca ter poškodovala z bombami in torpedi 6 tovornih parnikov z 42.000 brt. tako težko, da se računa s potopitvijo dela teh ladij.
Včeraj so utrpeli severnoameriški bombniki pri napadih proti srednji in vzhodni Nemčiji ponovno težke izgube. V srditih letalskih bojih in s protiletalskim topništvom je bilo sestreljenih 129 sovražnikovih lečal, med njimi 105 štirimotornih bombnikov. V več napadenih krajih, posebno na mestnem področja Stettina, je bila povzročena škoda in izgube med prebivalstvom.
Ob strnjeni oblačnosti so izvedli angleški bombniki v preteku noči strahovalni napad na mesto Aachen. Na mesrtnem področju je nastala škoda, prebivalstvo je imelo izgube. Navzlic težavnim obrambnim pogojem je biio med tem napadom kakor nad zasedenimi zapadnimi ozemlji sestreljenih 22 sovražnikovih letal. Nekaj angleških letal je odvrglo bombe tudi na področje Hanovra.
Nemška krza bojna letala so napadla v zadnji n.iči z dobrim učinkom cilje v vzhodni Angl ji.
Zaščl.ue ladje nekega nemškega konvoja so sestrelile v izlivu Loire 4 angleške lovske bombnike.
Naše podmornice so potopile 5 ladij s 37.000 bit. ter 2 rušilca in enega iskalca min.
Fiasko vojno poročilo
Helsinki, 11. apr. Finsko vojno poročilo pravi:
»Na vzhodnem delu Aunuške ožine smo zavrnili napad sovražnikove čete. V ostalih odsekih ožine ter na Maaselkaeški ožini izvidniško delovanje.
Z ostalih bojišč ni nikakih posebnih poročil.
Helsinki, 12. apr. Finsko vojno poročilo pravi:
S suhceemskih bojišč jaivljajo le o sla-botnejdem izvioiuškem delovanju.
Težki bsfl na jtigu vzhodnega bojišča
m n * !
že 172 podmornic, dočim jih je bilo 62 težje poškodovanih. V zadnjih dneh se je razmerje za Američane še nadalje poslabšalo. Samo v tednu od 31. marca do 5. aprila so Japonci potopili 4 podmornice.
Bertin, 12. apr. Na Velikonočni ponedeljek so boljševiki nadaljevali z naraščajočo srditostjo napade na severnih dostopih na Krim. v odseku severno-vznedno od Tiraspoia. na področju zapadno od Pruta pri Tarnopolu in na boji ču južnovzhodno od Ostrcva. V vzhodni Bukovini, med Čemovicamj in Brodi ter severno od Kovlja pa so napadale nemške čete in dosegle nameravane cilje.
Sovražnik s- heče z vedno bolj silovitimi šunki na predmostju Perekopa, vzhodno od tod s p^edmostja Sivaša in z železni'k:m nasipom južne in severnozapadno od Geničeska priboriti dostop na Krim. Poizkusi približanja naš-m prcdstružni;n postojankam ob vzhodnem delu Črnega morja so se izjalovili. Južno od Perekopa in na predmostju Sivaša so si boljševiki. ki so napadal: v moč' ao polka in s številnimi r.klopniki. pr-dobili nekaj ozemlja, vdrle siie pa so na.eteie na pripravljene pre-fttrežne črte. ki jih niso utegnile premagati. Močni oddelki bojnih letal to podpirali v drz-n'h napadih v nizkem poletu obrambne boje. Lovci so ščitili bojne jate m sestrel.li na področju Perekopa brez lastnih izgub 36 sovjetskih letal
Severnozapadno od Odese so poizkušale sovjetske čete, ki so v zadnj h dneh prodrle preko Razdelne. potisniti od Dnjestra nemške bojne skupine zapadno in severnozapadno od mesta V hudih bojih so nemške čete skupno z letalstvom preprečile te namere. V protisunkih so si utrle prosto pot ter zajsz le sovražnika, ki je severnovzhodno od Tiraspola vdrl v nemške črte. V Besarabiji je uspelo nemškim grenadiriem jn eklopniškim četam nadalje zožiti zapadno od Orgejeva starejši vdor ter še ojačiti svoje črte zapadno od Dnjestra.
Zspndnc od Pruta je še vedno močan sovražnikov pritisk. S protinapadi so nemški oklopni^k' grenad'rji in madžarske planinske čete zopet osvojile mesto De!atin južno od Str.n'-lavova in zaprle od tu proti jugu vodeče železmee in ceste
Na področju med Černovicami 'n Tarnopo lom so očistile nemške čete v zadn'ih dneh priborjeno ozemlje sovražnih Dreoßtanfcov. Ju-naiko se boreča posadka v Tarnopolu je b;la na Velikonočni ponedeljek nonovno silovito naoadena. Po zajezitvi nekaterh sovražnikovih vdorov v vzhodni in zapadni del me*>ta je v f'avnem obdržala svoje postojanke in prizadel« nepre«t<mn nask kuioči sovjetski pehoti t^žke '7{?i'be Pri Brod h so nermkj grenadirji s krajevno nane;~ninv sunki «e bor izpopo'ni-li *voje 'znos'avliene črte in razbili en jef«k batal'on V odseku Kovlja ter med Dnjestrom .in Čavsi ie sovražnik poizkušal ;z-trtrri nem'k m četam ozemeljske pridobitve v zadnjih naradalnh pkc'iah Na obeh mestih sn se izia ovili boličeviški šunk"
Va severu vzhoHneea bojišča so boljševiki fisredrrtcfi!. sveje napade v od«eku južno od Osfova Tarrkai so rapadli ? vet -»vežimi dividami. vendar je dobro namerjen zaporni oceni nem'kegi topništva odvzel naskoku vso silovitost Zgolj na enem mestu je sovražnik uteonil vdreti v nemške črte Tamkajšnje nem'ko težko orožje je unič;l0 večje število vdriih oklopnikov in jih prisililo, da so se umaknili Boji za očiščenje vdora x katerem se je utrdila spremljevalna pehota So še v teku Ob Narvi 90 nemške čete razbile v nadaljevanju svojih naoadov za 'zravnanje bojišča od nor sovražnih preostalih skupin
Južno od P*kova je bilo tudi na Velikonočni ponedeljek mirno. Devetdnevni naskok nad 20 sovjetskih strelskih divizij, ki jih je podpi-
ralo najmanj 500 oklopnikov, okoli 220 baterij in 5 oddelkov minometal, se je prav tako izjalovil Večji del sovražnikovih oklopniÜh oddelkov je razbilo težko orožje.
Neuspeh sovjetskega napada med Dnjeprun in čavsi
Berlin, 11. apr. V noči na veliko nedeljo so vrgli spodnjesaški in šiezijski oklopni-ški grenadirji sovražnika med Dnjeprom j in Cavsi še iz onega edinega odseka ozemlja, ki ga je zavzel v zadnjih šestih dneh marca z brezuspešno ofenzivo sedemnajstih divizij. Po kratkem topniškem ognju so navalili grenadirji na sovražnikove črte. Podjetje jim je popolnoma uspelo. Povsod so vzpostavili staro glavno bojno črto. Odstranili so neko boljševiško predmostje. Sovražnik je imel občutne izgube, ki so znašale po dosedanjih ugotovitvah nad 600 padlih, 17 topov, 79 strojnic in metal min ter mnogo ročnega orožja, med katerim je bilo tudi 7 protitankovskih pušk in 122 avtomatskih pištoL
Velike sovražnikove izgube pri Kovlju
Berlin, 11. apr. V bojih pri Kovlju imajo sovjetske čete vsak dan velike izgube. Tako so med 4. in 7. aprilom čete nekega oklopniškega zbora uničile ali zaplenile 13 oklopnikov, 160 topov, 277 strojnic, 45 metal min, 112 protitankovskih pušk, 214 avtomatskih pištol, nad tisoč pušk, 33 tovornih avtomobilov ter mnogo municije in materijala. «
Boja na italijanskem bojišču
Berlin, 11. apr. Na južnoitalijanskem bojišču v ponedeljek ni bilo nikakih pomembnejših spopadov pehote, pač pa je sovražnik s topništvom silovito napadel v odseku Minturno-Oastelforte ter na področju pri San Biagiju.
Na nettunskem predmostju so Nemci zavrnili anglo-ameriške izvidniške čete, ki so napadle v globeli Michele ob pokopališču Barano ter pri vasi Flora južno od Cisterne. Kakih drugih boje v ponedeljek ni bilo.
Berlin, 11. apr. Udarnost nemških čet pri Cassinu je precej odvisna tudi od obveščevalne službe ter medsebojnega sporazumevanja posameznih edinic. Obveščevalni oddelki nekega topniš :ega polka so v dneh največjih bojev oskrbeli na dan povprečno 3000 razgovorov po telefonskem omrežju, ki je merilo 200 km. Poleg tega je moralo nešteto vojakov med stalnim težkim sovražnikovim topniškim ognjem neprestano popravljati razne motnie.
Berlin, 11. apr. V bojih za Cassino je neki topniški polk od 15. do 25. marca izstrelil 40.000 strelov, to je nad 1250 ton municije ali tri municijske vlake s 30 vagoni po 15 ton. Vse to se je zgodilo po večini kljub najmočnejšemu sovražnikovemu obstreljevanju. Topničarji so morali svoje topove često izkopavati iz ruševin, s katerimi so jih zasule nasprotnikove granate. V istem obdobju je topništvo uničilo 14 sovražnikovih oklopnikov, enega pa težko poškodovalo.
Podaljšanje plačilnega
moratorija v Bolgariji
Sofija. 8. apr. »Dnes« poroča, da je bolgarska vlada podaljšala za dva meseca moratorij za vse obveznosti zasebnega m javnega prava, katerih plačilni roki so b'li določeni za čas od 30. marca do 30. maja 1944. Moratorij se ne nanaša ga najemnine jp delavske mezdo.
Prezident general Rupnik med ljudstvom na deželi
Ljubljana, 12. aprila.
Včeraj, na dan svojega godu, je g. prezident general Rupnik nenadoma in nenapovedan obiskal nekatere kraje po deželi. Ustavil se je na Dobravi, v Polhovem grad-cu, na št. -Joštu, na Koreni in v Horjulu. Pomudil se je pri kmetih na polju, ki so ga pozdravljali z radostjo in hvaležnostjo. Otroci so mu prinašali poljsko cvetje in mu prirejali prisrčne ovacije. Odigravali so se prizori, ki so izražali prisrčno vdanost -in hvaležnost našega ljudstva svojemu rešitelju. Zlasti lepo je bilo videti sivolasega generala med njegovimi domobranci, pri katerih se je posebno rad ustavljal in se z njimi razgovarjal. Med domobranci je bilo tudi nekaj takih, ki poznajo prezidenta
Rupnika še iz časov, ko je bil general v bivši jugoslovanski vojski. Ti so bili vidno ganjeni in so marsikomu od njih stopile solze v oči, ko so ga spet videli.
Ob obisku g. prezidenta pri našem kmečkem prebivalstvu se je v polnem obsegu pokazalo spontano navdušenje, s katerim so kmečki ljudje sprejemali v svoji sredi moža, ki je v najusodnejših trenutkih vzel krmilo naroda v svoje roke. To je prepričljiv dokaz, da ne more nihče našega prezidenta očrniti pri ljudeh in da ga ne more nihče ločiti od njih, pokazala pa sta se znova tudi živo zanimanje g. prezidenta in njegova ljubezen do kmečkega človeka, ki tvori najbolj zdravo jedro našega naroda.
Velikonočna in godovna voščila Ljubljane
g« prezidenta
Včeraj sme poročali, kako se je god prezidenta g. generala Leona Rupnika spontano spremenil v prisrčno manifestacijo simpatij s strani predstavn'kov najrazličnejših slojev predvsem pa mladine. Ob tej priliki moramo tudi zabeležiti, da so predstavniki mesta Ljubljane g. prezidentu izrekli svoje čestitke za praznike in obenem tud- za god že na Veliko soboto dopoldne.
Za opravljanje županskih poslov pooblaščeni generalni tajnik g. Franc J an č i ga j se je v spremstvu zastopnikov vseh kategorij mestnega uradništva in delavstva v vladni palači poklonil g. prezidentu v imenu mesta 'n vsega mestnega nameščenstva ter željam k velikonočnim praznikom doclal prisrčna voščila h godu. Mestno uslužbenstvo je polno lepih spominov na čas županovanja g. generala, ki je bilo prežeto plemenitosti in stremljenja, vsem in vsakomur čimbolj pomagati. Po župa-nevanju je pa usoda generalu Rupniku namenila še važnejše in odgovornejše mesto, da izkoplje pod ruševinami pokopano Ljubljansko pokrajino in jo zopet obudi k življenju. Kot spomin na lepe čase v magistratni hiši izroča deputacija g. prezidentu sliko, ki naj bo odsev tega dela. G. prezident naj ne zameri, če je bil pri sliki udeležen hudomušnež, kakršnih je povsod dost-', ter je dal sliki originalno obliko, kar ra g. prezidenta, obdarovanega z izrazitim čutom za duhovitost in humor, gotovo ne bo motilo. Naposled je govornik izrazil trdno upanje, da bo mestno zastopstvo v prihodnji sliki lahko predstavilo grandioznejše delo, ki
ga g. prezident sedaj opravlja ter bo tedaj pokrajina že obujena k novemu življenju.
Veselo iznenaden se je g. prezident s toplimi besedami zahvalil za velikonočno voščilo in za duhovito vezilo za god ter mestnemu us*už-benstvu izrekel svojo zahvalo za konstruktivno delo v prid mesta Ljubljane in vse Ljubljanske pokrajine. Obenem je naprosil predstavnika mestne obč-ne, naj vsemu mestnemu uslužbenstvu in vsemu prebivalstvu sporoči njegove najtoplejše želje za praznike
Namesto jerbasa z velikonočnim »žegnom« je zastopstvo mesta Ljubljane g prezidentu izročilo jerbas dehtečega pomladnega cvetja in duhovito zamišljeno in res umetniško izvršeno karkaturo. kr jo je naslikal naš znani risar in karikaturist prof. France Podre-k a r. Na portretni karikaturi stoji general Rupnik na ljubljanskem grbu pred vefkim modrim orlom bivše vejvodine Kranjske in Ljubljanske pokrajine za ozadje Kot mestn'1 župan trosi iz obeh rok prošnje ki so prav vse rešene z njegovo redno rešitvijo: »Pomagati!« Zares je g. generai Leon Rupnik kot župan skuša! deliti samo dobroto ljubljanskim meščanom, kakor ima tudi kot prezident Ljubljanske pokrajine vedno sOdprto srce za vse potrebe prebivalstva.
V torek je to vezilo mestnega uslužbenstva pr: godovanju g. prezidenta vzbujalo spiošno pozornost in priznanje, kako ie umetnik s humorjem znal zajeti vso srčno dobroto in skrb g. prezidenta za vse prebivalstvo.
Značilne spremembe v razpoloženju prebivalstva
Gorica, 7. aprila.
V zadnjem času so posebno razveseljiva poročila, ki prihajajo s Tolminskega. Prebivalstvo se je tam že skoraj povsem otreslo tolovajskega pritiska. Ljudje se za grožnje gozdnih tolovajev in domačih te-rencev prav nič več ne zmenijo in si svoje življenje urejajo tako, kakor je to njim najbolj prav. Veliko domačinov je že pristopilo k Slovenskim narodnim stražam, mnogi, ki so se iznebili gozda in tamkajšnje »tovarišije«, pa so se prostovoljno javili na delo, samo da jim ni več treba delati tlake za razne »mtemacionalce«, kakor sedaj že skoro povsod pravijo tolovajem. Ta označba pa je zares tudi utemeljena, saj je prav našim preprostim ljudem vsak dan bolj očitno, da tako zvana »narodna osvobodilna vojska« nima z našim narodom nobenega opravka več; vanjo namreč s silo mobilizirajo v zadnjem času ljudi z V3eh vetrov, kakor pač pridejo tolovajem »pod roke« ...
Zanimiva so tudi poročila iz idrijskega kota, ki prav tako potrjujejo, da je med ljudmi opaziti velik preokret. V Ilriji velja to še prav posebej za rudarje, ki so se jim tolevaji do smrti zamerili z neko svojo nameravano akcijo, ki bi lahko zahtevala mnogo domačih življenj, če bi ne bila pravočasno odkrita in preprečena.
Preokret je opaziti tudi v pogledu čltanja časnikov, ki so še do nedavnega veljali v Gorah za »ilegalno« literaturo. Danes pa se ne le nihče ne boji čitati »Jutra«, »Domovine« ali drugih ljubljanskih listov, temveč jih ljudje komaj pričakujejo in si jih podajajo iz rok v roke.
Vprašal sem nekega svojega prijatelja, kaj pravi na vse te značilne spremembe v razpoloženju našega ljudstva, pa mi je brez ovinkov odgovoril: »Primorskim Slovencem očitajo nekateri, da smo nejasni in da ne zavzemamo odločnega stališča proti OF in tolovajem. To pa nI res. Ničesar nismo prikrivali ljudstvu, čeprav smo se morda doslej preveč izogibali konkretni sodbi ali obsodbi. Mislili smo namreč, da mora ljudstvo samci, čeprav včasih skozi velike borbe in preizkušnje, priti do spoznanja in politične zrelosti.«
»Kakor vidite, sem mu pripomnil, so ljudje tolovajsko igro že davno spoznali. Sedaj žele samo, da jih v tem spoznavanju podprete tudi Vi razumniki v mestih. Ali se tudi v tem pogledu že kaj jasni?«
»Seveda, saj se je tudi naša inteligenca že močno otresla prejšnje ofarske psihoze. Marsikdo je že spremenil svoje mišljenje, marsikdo pa ga še bo. Prepričan sem, da bomo kmalu tudi v Gorici in Trstu dihali čisti zrak, ki ne bo več okužen po komunističnih bacilih, zanešenih k nam po narodnih izkoreninjencih. Primorci smo predvsem Slovenci in samo Slovenci. Tega se bomo držali tudi v bodoče, kakor smo se v preteklosti.«
S komurkoli danes govoriš, slišiš približno isto: Preveč smo zaupali, varali smo se. toda naposled smo spoznali. Sedaj smo spet na svoji pravi narolni poti, s katere nas nič več ne odvrne. Komunizmu je pri nas odklenkalo prav zato, ker se je v vsem pokazal ne le nesnaicdnega, temveč proti-narodnega.	J. B.
Okolica Krima očiščena tolovajev
Pretekli četrtek so oddelki domobrancev izvedli temeljito očiščevalno akcijo na področju okrog Krima, kjer so se doslej obnašali komunistični tolovaji, kakor da bodo ostali vedno tam. Ko pa so sedaj slišali, da se bližajo domobranci, so hitro zbežali v vse smeri.
V smeri od Turjaka so prodrli domobranci najprej do Golega in Skrilja. Komunističnih tolovajev niso več do Bili, ker so že poprej pobegnili, dobili pa so vse zaloge, ki so jih tolovaji nakopičili v teh dveh vaseh, kjer so imeli svoja glavna «jskrbo-vališča. Med drugim so zaplenili domobranci precejšnjo množino suhega mesa, masti in slanine, sod nasoljenega mesa, dve že zaklani živinčeti in večje število živih goved, ki so jih tolovaji nakradli in naropali po okolici.
Domobranci so očistili nato tudi Ig, Iško vas in druga naselja pod Krimom in Ku-reščkom. Tudi odtod so tolovaji zbežali v paničnem strahu in z njimi nekateri njihovi pomočniki terenci, medtem ko so se drugi terenci skušali poskriti. Vendar so jih domobranci poiskali in jih odvedli s seboj, poleg drugih pet na Igu in dva v Stajah.
Kljub komunističnemu hujskanju in stra-hovanju so prebivalci povsod pričakali domobrance s polnim zaupanjem in vidnim veseljem. Vsi so zadovoljni in srečni, da so rešeni komunističnih tolovajev in njihove strahovlade. Domobranci so na vse prebivalstvo naredili najboljši vtis, tako zaradi svoje vzorne vojaške discipline, kakor tudi zaradi svoje moderne opreme. Njihov nastop je učinkoval na ljudi tem močneje ln bolje, ker so bili doslej vajeni razcapanih komunističnih skupin, ki so povsod kradle, ropale ln pobijale, domobranci pa niso sto-
rili nikomur nič žalega, temveč so pobrali le splošno znane terence, pred katerimi so poprej vsi ostali domačini trepetali.
Značilno luč na »borbeno moralo« med komunističnimi tolovaji kaže dogodek, ki se je pripetil 3. t. m. zvečer na Robu. Tam je bila tolovajska posadka kakih 40 mož. V mraku je nenadoma prišel v vas neki drugI, večji tolovajski oddelek. Posadka je mislila, da prihajajo domobranci, ter se je z dvignjenimi rokami predala. Ko so opazili zmoto in videli, da so se predali lastnim »tovarišem«, je bilo že prepozno. »Tovariši« so jih razorožili in postavili pod stražo, komandante pa pobili.
Prejšnji torek je prišla patrulja domobrancev iz Novega mesta v Mirno peč in se spopadla s tamkajšnjo tolovajsko skupino. Komunisti so izgubili 15 mrtvih ter precej orožja in drugega blaga, ki so ga zaplenili domobranci.
Pri Grosupljem so komunisti na Veliko noč zvečer napadli neko domobransko postojanko. Očividno so računali, da bodo domobranci zaradi praznika manj pazljivi. Komunisti pa so naleteli na tako vroč sprejem, da so se v vsej naglici umaknili nazaj v gozd. Koliko so imeli izgub, se nI dalo ugotoviti, ker so mrtve in ranjene odnesli s seboj.
Tako doživljajo komunistične tolovajske skupine še vedno dan za dnevom nove občutne udarce ln poraze, ki vedno bolj slabijo njihovo moč in jo izpodjedajo že pri samih koreninah.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE
Določitev časa sa zatemnitev
Na podlagi čl. I. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1. 1943 št. 4, Službeni list St. 273/86 iz leta 1943. odrejam:
Čl. 1. Od 13. aprila 1944 do nove odredbe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 21. do 5. ure.
čl. 2. Ostali predpisi, ki jih obsega na-redba z dne 6. junija 1941 št. 42, ostanejo nespremenjeni. Ljubljana, 11. aprila 1944.
Prezident pokrajinske uprave: Div. general Rnpnlk
Socialna pomoč
Iz pisarne odbora za »Socialno pomoč« smo prejeli:
Namesto venca na grob pokojnega ruskega polkovnika Alekseja Krašeninikova so darovali njegovi ruski prijatelij za Socialno pomoč 300 lir.
Za informacije glede Socialne pomoči kličite: 47-57! Prostori Socialne pomoči so na Gosposvetski cesti 2/X Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod Socialna pomoč, ček. račun 16.580«!
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Z odlokom VIII, št. 116/4 je šef pokrajinske uprave v Ljubljani dne 11. IV. t. L določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od »rede 13. aprila 1944. zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani predajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zelnate glave 2; kislo zelje 4.50; kisla repa 4.20; ohrovt 3; kolerabice 4; repa 1.60; krmilna pesa 1; rdeča pesa brez listov 4; črna redkev 3; rumena koleraba 4; radič 10; gojeni radič 18; otrebljeni motovlec 18; regrat 6; špinača 10; šopek zelenjave za juho 0.50; rumeno korenje 3; rdeče korenje brez zelenja 6; petršllj 6; zelena 8; por 5; osnaženi hren 4; čebula 4; čebulček 12; šalota 6; česen 8 lir.	,
Kjer nI posebej naveden liter, veljaio cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te najvišje dopustne cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini; za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko pose-bej odobri šef pokrajinske uprave.
Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti Po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, ctrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažona in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah ln prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenik h in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni b la za tisto blago s posebno odločbo šefa pokrajinske uprave, odseka za določanje cen, odobrena drugačna cena.
Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost, na blago postaviti listek z enotno ceno in kakovostjo blaga.
Ta cenik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 0.20 lire.
Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov.
Kršitelji predpsov tega cenika bodo kaznovani poa naredbah z dne 26. januarja 1942, št. 8 ln z dne 25. novembra 1912, št 215 ter po naredbi z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358.
Zanlemba imetja uts-ralca
Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbo o zaplembi imetja upornika Rozmana Karla, stanujočega v Dolenjem Logatcu št. 45.
Novi Izgredi v Fezu
AlgecfTas, 11. apr. V maroškem mestu Fezu, ki je glavno središče vseh nemirov in trdnjava maroškega nacionalizma, je prišlo do novih krvavih spopadov med maroškimi rodoljubi jn degolistično policijo. Ko je policija hotela ustanoviti svoje postaje v Medinl (okraj domačinov), jo je obkolila z vseh strani razjarjena množica, ki je proti temu protestirala. S streh in zidov je pričelo deževati na policijo kamenje, opeka, lonci in posode. Razjarjena množica, tudi žene in otroci, je hotela kamenjati degol;stične izvršilne organe ter jih je napadla s svojim enostavnim orožjem. Ker so se stražniki branili s strelnim orožjem, je bilo, mnogo ubitih in ranjenh.
ženeva, 11. apr. Zaradi ogorčenja prebivalstva v Fezu, ker so oblasti ustanovile stalne policijske stražnice v onih predelih mesta, kjer bivajo domačini, se je v sultanovi palači v Fez-Djedidu, ki so jo hoteli Francozi tudi spremeniti v policijsko kasarno, zbralo mnogo Marcčanov, da bi se uprli ponižanju maroškega ponosa. V splošnem se v Fezu zgražajo nad strahotami, ki jih uganjajo v mestu senegalski strelci. Po krvavi zadušitvi nemirov so sedaj dobili dovoljenje, da smejo pregledati vse mestne dele. Ropanja, vdori v arabske hiše ter napadi na žene in dekleta so na dnevnem redu. Ob koncu marca je prišlo zopet do številnih spopadov, v katerih je bilo precej ljudi ubitih in ranjenih. Dego-listične oblasti so sedaj zaprle tudi tri brate Septi, ki so člani najbogatejše maroške rodbine in ki imajo velikanska posestva. Njihovo premoženje bo bržkone zaplenjeno. Poleg tega je bil v Fezu aretiran Abd el Mejed Tazi.
Poplave v Argentini
M&drid. 11. apr. Poplave v južnem delu pokrajine Buenos Aires, ki so jih povvzročili močni nalivi, so v nekaterih ozemljih zavzele katastrofalen obseg, posebno v bližini luke Bahia Blance. katere glavne ceste so bile v nedeljo popolnoma pod vodo. Vlada bojazen, da je imelo prebivalstvo velike izgube Tudi gmotna škoda je po vsem videru zelo velika. Na poplavljena ozemlja pošiljajo živila z letali. Železniški promet je skoraj popolnoma ukinjen.
Prt cMShoudMh naie kulture;
Pri Narteju Velikonji
Pisatelja Narteja Velikonjo sem dobil na nelahek način v njegovi pisarni »Socialne pomoči«. Kot predsednik te ustanove je namreč vedno silno zaposlen.
»Kaj bomo povedali?« me je Segavo vprašal ta dobrosrčni literat, avtor številnih anekdot, in sva kar takoj začela.
»Kako gledate na domobranstvo, gospod predsednik?«
»Vse pove ie sama beseda »domobranec4: dom braniti!« mi odgovori kratko. »Treba Je, da gredo vse zdrave sile na okope. Vsak mora služiti narodu: ti s pu4ko, oni s peresom, vsak, kakor največ more.«
»Kaj pravite o kulturnem boljševizmu pri nas?« je moje naslednje vprašanje.
»Kulturni boljševizem se je lahko razmahnil pri nas vprav zaradi naše straho-petnosti. Ni bilo dovolj pogumnih mož, ki bi se mu upali zoperstaviti. Tako je na primer Josip Vidmar nadkrilil vse ostale kritike s svojo demagogijo. Rekel je, naj piše vsakdo, kakor hoče. Pri tem pa se je spotikal ob vsakogar, ki ni pisal v marksističnem smislu. Vsak tak je bil potem, po njegovi sodbi, tendenciozen. Vsi ti kulturni boljševiki so gledali na vse, kar ni bilo njihovo, z viška in so si kaj dobro znali pomagati z ironiziranjem prav vsega.*
Ko govoriva o bodočnosti, pravi Veliko-nja, da sicer ni prerok, da pa lahko sklepamo o usodi slovenskega naroda že po sedanjosti: Naš narod je našel samega sebe!
Ko ga vprašam po vzrokih, zakaj se je mogel komunizem sploh razviti, pokaže na krivični stari kapitalistični sistem ter pokaže na drugo plat: na napetost proletariata, na njegovo izkoriščanje po mnogih
podjetnikih ter na brezposelnost inteligence. Pri tem je treba upoštevati še po sebi pozitivno razgibanost mladine, ki pa jo J« podlo izkoristil komunizem.
»Zanimivo je opazovati Ljubljano v letih po razpadu Jugoslavije,« nadaljuje pisatelj. »Prej smo slišali dan na dan o ropih, nasiljih in ubojih, danes pa slišimo Ie o kakšni tatvini. Torej je pravi kriminal, mislim, skoraj neznan. Vidite, to se da prav lahke razlagati pač tako, da so odšli vsi kriminalni elementi v hribe. In taki se sedaj ,borijo za boljšo bodočnost slovenskega naroda'!«
Ko se dotakneva literature in ga povprašam po njegovem sedanjem literarnem delu, pravi, da po 8. septembru nima več časa pisati, da pa je že prej pripravil sedem poglavij romana »Družine«. »Sedaj pišem le mimogrede, anekdote,« pristavi.
Njegova izgovorjava me spomni, da je primorski rojak, zato ga vprašam, kaj meni o svoji ožji domovini. Pove mi, da je njegova vas požgana, prav tako njegova rojstna hiša, brata pa so mu odpeljali komunisti v gozd in po vsej verjetnosti ni več živ. »Sicer pa je moje mnenje tako, da mora tvor dozoreti in počiti, nadčlovek bi bil tisti, kdor bi lahko to preprečil.« S tem je hotel reči, da bo morala tudi Primorska prehoditi približno tako pot, kakor jo je šla naša Dolenjska, potem bo dokončno prebolela komunistično bolezen.«
S temi besedami je g. Velikonja zaključil najin pogovor. Bila sva kratka, zakaj vedel sem, da ga čakajo v sprejemnici že ljudje in na mizi kup aktov.
Ljenko Urbančlč.
Š2ospod$$£9iv0
Izvrševanje naredbe © pridelovanju olfnlSi rastlin
Na osnovi čl. 2 naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« o povečanem pridelovanju oljnih rastlin z dne 1. marca 1914 ( Si-ižT-beni list 64/22) in na osnovi čl. 1 naredi -o upravljanju Ljubljanske pokrajine jc prezident pokraj nske uprave divizljski general Rupnik izdal naslednje izvršilne določbe, ki so objavljene v »Siužbci.em listu< 12. t. m.
Vsak lastnik zakunnik ali drug obdelovalec kmetijskih zemljišč v Ljubljanski pokrajini je dolžan sadili oljna rastline r° predpisih te naredbe. Za Ljubljansko pokrajino se vobče kot oljna rastlina predpisuje sončnea. Povsod tsm. kjer sončnica ne uspeva, to je v hladnih legah, predvsem v krajih nad 500 m morske višine, se mora namesto sončnice saditi kakšna druga oljna rastlina, predvsem buče.
Lastniki, zakupniki ali obdelovalci kme-tijsk h zemljišč, ki imajo obdelano kmetijsko površino do 20 ha, mor11 jo oddati najmanj naslednje množine oljnih semen: prt obdelani površini 1 do 2 ha 10 kg, od 2 do 4 ha 30 kg, cd 4 do 6 ha 50 kg, od 6 do 8 ha 70 kg. od 8 do 10 ha, 90 kg, od 10 do 12 ha 120 kg, od 12 do 14 ha 150 kg. od 14 do 16" ha 180 kg. od 16 do 18 ha 215 kg in od 18 do 20 kg 250 kg oljnih semen.
Lastniki, zakupn'ki ln drugI obdelovalci, ki imajo kmetijsko površ'no nad 20 ha, pa morajo posaditS z oljnimi rastlinami najmanj naslednje površine: pri obdelani površini od 20 do 25 ha 0.75 ha. pri obdelani pcvršinl od 25—30 ha 1 ha, od 30 do 40 ha 1.5 ha. od 40 do 50 ha 2 ha. od 50 d- 70 ha 3 ha, od 70 do 100 ha 5 ha, od 100 do 200 ha 7 ha, od 200 do 300 ha 9 ha, od 300 do 400 ha 12 ha in od 400 do 500 ha 16 ha. Z Izrazom obdelana kmetijska površina se raraimejo njive, vrtovi, vinogradi in travniki.
Prijava posejanih površin
Vsak lastnik, zakupnik in drug obdelovalec kmetijskih zemljišč je dolžan prijaviti do 10. maja t. 1. pristojnemu občinskemu uradu površino ln vrsto oljn h rastlin, ki jih je oziroma jih bo pos?dil. Občinski uradi pošljejo prijave s seznamom v dvojnku (Ime, priimek, bivališč?, obdelana kmetijska površina, vrata m po-vrSina posejanih oziroma posajenih cijrlh rastlin) do 20. maja t. 1. okrajnim glavarstvom. ta pa urejeno po občinah s suma-ričn ml pregledi do 25. maja t 1. Kmet.J-ski zbornici za Ljubljansko pokrajino
Oddaja semena
Oljna semena se morajo oddati Prevod'i, ki jih plača takoj v gotovini. O oddali mora Prevod sestaviti točne izkaze. Oddano seme mora biti popolnoma dozorelo, suho, pravilno očiščeno in ne srne liti plesnivo, sicer se odbije ustrezajoči odstotek od kupne cene.
Nagrade
Lastn'kl. zakupniki ali diugi obdelovalci kmetijskih zemljišč, ki v polal meri zadostijo oddajni dolžnosti, prej nejo naslednja nagrade.
1)	nagrado v olju, ki se ne všteje v obrok maščobe in znaša za vsakih 2.5 kg oddanega semena 1 del olja, ki ga plača prejemnik po uradno določeni ceni; ta nagrada ne sme znašati več kakor 4 1 olja za vsako osebo, pri čemer se poleg lastnika, zakupnika ali obdelovalca upoštevajo tudi njihovi rodbinski člani in vse njihove delavne moči v stalni oskrbi, prav tako kmetijski uradniki in njihovi družinski člani.
2)	za vzorne uspehe pri pridelovanju oljnih semen sme prejeti lastnik, zakupnik ali drug obdelovalec kmetijskih zemljišč nadaljnjo premijo po natančnejših določbah, ki jih bo izdala Kmetijska zbornica. Te osebe se bodo tudi prvenstveno upoštevale pri dodeljevanju umetnih gnojil.
Lastniki, zakupniki ali obdelovalci bodo po ugotovitvi njihovih pravic prejeli od Prevoda nakaznice za nakup olja oziroma umetnih gnojil pri pooblaščenih trgovcih oziroma zadrugah.
Lastnik, zakupnik ali obdelovalec, ki je v polni meri zadostil oddajnkdolžnosti, lahko odkupi od Prevoda oljne pogače v količini 50% oddanega semena.
Izmena selrvestra pri Zanatsld banki
Prezident pokrajinske uprave je sekve-stra pri Zanatski banki d. d. podružnici v Ljubljani dr. Silvi ja Alesanlja. kl je bil postavljen z odločbo bivšega visokega ko-
misarja z dne 1. maja 1942. rezrešil dolžnosti in Imenoval za novega sekvestra dr. Josipa Kovačiča, svetnika pri VTII. oddelku pokrajinske uprave v Ljubljani.
GOSPODARSKE VESTI
= Iz trgovinskega in zadružnega registra. Pri Privilegirani agrarni banki d. d., podružnica v Ljubljani, sta b la izbrisana pooblaščenca dr. Adolf Francé in Anton Čok. vpisani pa so bili naslednji trije pooblaščenci, ki bodo podpisovali družbno tvrdko, kolektivno z upravnikom- Alojzij Ložar, pravni referent, inž. ekon. Josip Lojk, knjigovodja, in inž. ekon. Bojan Gost'n čar, šef odseka. — Pri Kmetijskem gospodarskem društvu v Logatcu, zadrugi z o. j., je bil zbrisan član upravnega odbora Josip Jerina, vpisan pa Franc Mi-fcevc, posestnik na Martinjem vrhu.
— Nova razprava za postavitev mestne konjačije. Na prošnjo mestne občine ljubljanske z dne 5. oktobra preteklega leta za izdajo obrtnopol cijskega in gradbenega dovoljenja za konjačijo v katastralni občini Šmartno ob Savi (upravna občina Polje) je okrajno glavarstvo v Ljubljani po izvedenem komisijskem ogledu izdalo 11. decembra preteklega leta odločbo, s katero je bilo mestni občini izdano zahtevano dovoljenje. Pri pritožbah mejaša Mihe Sterna iz Smartnega ob Savi in tovarišev proti tej odločbi je šef pokrajinske uprave 17. marca t. 1. razveljavil odločbo okrajnega glavarstva in odredi, naj Se o stvari posluje ponovno. Zato je okrajno glavarstvo po obrtnem zakonu, gradbenem zakonu in stavbnem redu za bivšo Kranjsko, po zakonu o pobijanju živalskih kužnih bolezni, pravilniku o odstranjevanju, in uničevanju živalskih trupel in pravilniku o nadzorstvu nad odtočnimi vedami naselj in podjetij ter po zakonu o občnem upravnem postopku razpisalo komisijski cgled in razpravo na mestu samem za torek 25. t. m. ob 9. Interesenti lahko oddajo eventuelne ugovore in pomisleke ustno alj pismeno pri okrajnem glavarstvu, najkasneje pa ob razpravi, ker se bo sicer naprava podjetja dovolila, ako ne bo javnih ovir. Načrti so vsakomur na vpogled pri okrajnem glavarstvu.
= Hrvatski ukrepi za zmanjšanje obtoka bankovcev. Da bi čim več bankovcev prišlo jz obtoka nazaj v novčanično banko je Hrvatska državna banka prjčela s 1. aprilom na dobroimetja denarnih zavodov v tekočem računu in na dobroimetja Poštne hranilnice plačevati obresti. S posebnim zakonskim dekretom je določena obrestna mera za dobroimetja denarnih zavodov na 2.25<"0 in za dobroimetja Poštne hranilnice na 1.25% letno.
= Madžarska zunanja trgovina, iz statistike madžarske zunanje trgovine za leto 1943. je razvidno, da se je Madžarski izvoz lani v primeri s prejšnjim letom povečal za 13% na 1288 milijonov pengov (prejšnje leto 1144). še bolj pa se je dvignil madžarski uvoz, namreč za 24o/0 na 1148 milijonov pengov (923). Tako se je madžarski izvozni prešežek v lanskem letu skrčil na 140 milijonov pengov, medtem ko je v prejšnjem letu dosegel 221 milijonov. Glede na povišanje cen se je izvoz povečal le po vrednosti in ne tudi po količini, medtem ko je pri uvozu zabeleženo malenkostno povečanje tudi pri kolIč:ni.
— Anglija je povzročila težave v prehrani Portugalske. Poročali smo že, da je morala Portugalska uvesti strogo ra-cioniranje kruha. Težaven prehranbeni položaj Portugalske je nastal po krivdi Anglije, ki je lani o priliki dogovora glede prepustive oporišč na Azorih obljubila Portugalski redne dobave žita. Tega dogovora pa se Anglija ni držala in so dobave bistveno zaostajale za določenimi količinami. Anglija se sedaj opravičuje, češ. da morajo Imeti dobave Sovjetski Rusiji prednost. Kakor poročajo iz Lizbone, se jc sovjetska vlada obrnila na Washington in London z zahtevo, da mora debiti do nova letine najmanj 8 milijonov ton žta, sicer je računati s polomom v sovietskem pre-hranbenem gospodarstvu. Zedinjene države so morale zaradi tega pove'aU dobave žita Sovjetski Rusiji in vrhu tega nI dovolj ladij za prevoz ameriškega žita v Portugalsko.
= Američani se hočejo polastiti neapeljske luke. Neka severnoameriška družba za gradnjo luških naprav je stavila Badoglijevi vladi ponudbo za obnovo luškh naprav v Neaplju. Proračun za ta dela znaša 200 milijonov dolarjev. Seveda stav-ljajo Američani pogoj, da se luka stavi pod nadzorstvo ameriške tvrdke. Na ta načrt Badoglijeva vlada nj pristala, zato je ameriška tvrdka stavila novo ponudbo, po kateri naj bi se del neapeljske luke proglasil kot svobodna luka. To svobodno luko naj bi zgradili Američani.
Bilo fe pred pol leta
Danes bo poteklo pol leta, ko je v noči med 12. in 13. oktobrom 1943. komunistična sla po krvi pomorila v Mozlju preko devetdeset idealnih narodnih borcev z Grčaric in Turjaka, ki jih je kot »narodne izdajalce« skušala proglasiti v kočevskem »procesu« in pred »rednim sodiščem« šercerjeve brigade proslula komunistična »oblast«.
Sto mladih življenj je postalo žrtev krvavega nasilja, ki si ga je zapisal na prapor največji sovražnik našega naroda — internacionalni komunizem. Sto in sto nadaljnjih jim je sledilo še v prihodnjih tednih krvavega lanskega oktobra.
Ves narod se danes oddolžuje spominu vseh teh plemenitih žrtev komunističnega morilskega besa.
Bilo je pred pol leta.
Na pusto jesensko pokrajino se je jel spuščati mrak. Počasi so v njem izginjali obrisi drevja in poslopij, potem pa je v temačnem pajčelanu naenkrat utonila vsa pokrajina. Iz tal, izpod neba, od vsepovsod je vel turobni nadih bližajoče se zime, ki bo jutri, pojutrišnjem objela vso prirodo in odela kočevske gozdove in jase z mrazom in snegom.
Ko da je ta simbolični opomin smrti vplival na vse mimoidoče. Polglasni razgovori ljudi, ki so prihajali iz teme in se vanjo zopet izgubljali, so le tu in tam naraščali v glasno govorico. Bilo je, kakor
da set vsakdo zaveda neke neskladnosti z naravnim razpoloženjem.
Nedaleč proč pa, izza sivih zi din kočevskega gradu, se je oglasila pesem. Iz majhnega okna sredi mrke enoličnosti li-jejo mogočni valovi slavospeva življenju, mladi sdii in moči. Kot peklenski porcg smrti, kot odpor vsej mrakobnosti, ki na-sičuje ozračje, so ti jasni glasovi. Njih življenjska prebojnost, neugnano hotenje, ki ga izžarevajo, bijejo vsakogar, ki ga do-sezajo.
Kdo poje? Čigavi so glasovi, ki pozivajo k življenju, resnici? Kdo je ta večna k sonc11 stremeča prasila, ki obtožuje mrak?
Tako more peti le večno življenje samo!
Kot tatovi in zločinci se počutijo vsi, ki slišijo to neugnanost. Zatiskajo si ušesa in beže. Beže pred pesmijo, zmagovalcem nad brezdušnostjo, temo in slepoto, večno opominjajočo vestjo, ki krivemu ne daje miru, pred pesmijo, ki je znak življenja in hotenja, ki je življenje samo.
V celici so zbrani na smrt obsojeni možje in fantje. Komunistična laži-justiea jih .je proglasila za »narodne izdajalce«. Šestnajst mladih življenj, ki se jim na obrazih i»ozna vse prestano trpljenje, je pobo ž no resno zatopljenih v zadnje zvoke pesmi, ki lije iz njihovih src. Jasna čela, na katerih je pečat smrti, ne poznajo strahu. Resni, vzvišeni nad podlostjo, katere žrtev so oni in z njimi ves njihov narod,
izžarevajo vso silo svoje neuklonljive moškosti. To so juiaki, ki niso nikdar poznali udobja, kot so ga njih lažisodniki, ker je bilo njih življenje ena sama borba za narodovo debro. to so junaki, ki niso nikdar zahtevali in dobivali javnega priznanja za svojo težko nalogo, to so junaki, k j so molčali ob najtežjih preizkušnjah svojega življenja in ki bodo molčali tudi, ko bodo umirali.
Iz bratskega objema se dviga sveta pesem narodovega hotenja. Morda še uro, dve, morda niti več toliko in njih življenje bo pretrgala morilska krogla.
Izpovedali so se svečeniku. Moj Bog, česa le so se mogli izpovedti ti možje in fantje? Da je bilo vse njihovo življenje en sam dan misli in dela za narod, da so grešili s tem, ker so vse svoje sile zastavili preti prihajajočemu zlu, kj je pretilo pognati ves njihov narod v bedo in nesrečo? Morda tega, da so se uprli nasilju in zahtevali za svoj narod življenje, ne pa pogin?
Radi bi še živeli. Živeli predvsem sedaj, ko so spoznali vso laž n zahrbtnoet svojih
Varstvo divjadi
S podeželja in tudi iz okolice Ljubljane prihajajo pritožbe o pakomčavanju divjadi na nedovoljen način. Ljudje love divjad brez pravice, posebno jo pa uničujejo z zankami ter se pri tem izgovarjajo, da lovski zakon ni več v veljavi, da je lov prost ter vsakomur dovoljeno ubijati divjad na vse mogoče načine.
Da se zaščiti lov in ohrani ta panoga narodnega gospodarstva, opozarjamo javnost, da so deločbe zakona o krni v popolni veljavi ter se bodo določbe tega zakona za zaščito lova tudi najstrožje izvajale. Proti lovskim tatovom bo uvedeno najstrožje postopanje.
Lastnike in zakupnike lovišč obenem opozarjamo, naj nadzorstvo in zaščito lovišč poverijo dosedanjim zapriseženim lovskim čuvajem ne glede na to, če so oboroženi ali ne.
in narodovih brezdomovinskih sovražnikov. Živeli bi radis da bi šli ponovno "v borbo, da bi odprli oči vsem in vsakomur. ki je še udarjen s slepoto. Radi bi nadaljevali sveje delo in podesetorili bi svoje napore, samo da bi narod obvarovali največje nesreče, ki mu je pretila.
Usoda je zatisnila svoje oko pravice. 2e se odpirajo vrata, že kličejo krvniki njih imena:
S TERNI 5 A, VOSNER, MARINClC, SINKAR, MILOVANOVIČ, MALOVRH, LISAC, KONECNIK, KONČAN. TOMA^TC. KIEN. STEPEC, MURN, MIHELIČ, CAPUDER,
HABIC.
i——
hajajo po hodnikih. Iz njih sije dostojanstvo, ki se mu "mikajo celo njihovi krvniki.
Vstopajo ▼ avtomobil, katerega motor že h raje svojo pesem. Se ta kratka pot in potem bodo imeli svoj mir. Iz oken jet-nišniee jih spremljajo pogledi in poslovilne besede njih so borcev in prijateljev. Tudi njih usoda je že zapečatena, tudi nje čaka — smrt.
Ta noč bo ostala kot spomin in opomin vsemu narodu.
Avtomobil se je premaknil. In zopet se v mrak ost bližajoče se zime oglasi pesem. Dviga se in širi, preplavlja vso okolico. Pesem, ki je življenje, obtožuje nasilje in krvavo strast. Svari zapeljance in poziva na odpor. Moč je, ki ne bo usahnila nikoli. Seme je. ki bo rodilo stoteren sad.
Skozi mrke ulice drvi avtomobil. Pesem in življenje nosi — smrti v objem. Bog ve, kolikokrat se bo to noč še vrnil, koliko mladih življenje bo še šlo po poti, ki jo je nastopila šestnajstorica, koliko idealnih bo še seme za močnejšo rast lepše narodove bodočnosti...
Eno vemo — in zato nai Vam bo lažje v smrti — bratje: da bo zlo pokončano in da bo Vaša žrtev rodila plemenit sad!
¥ sKaiovjii
Kako so v črnogorskem samostanu naš&l jugoslovanski
državni In dvorni zaklad
Poročnik nemške vojske Edgard Bissinger je objavi! v nemških listih ob tretji obletnici pričetka vojne med Nemčijo m Jugoslavijo naslednji članek:
Zaključek vojaškega pohoda proti Srbiji nam je prinesel dogodek, ki v posameznostih spominja na najboljše zgodbe Karla Maya. Še danes, po treh letih, se ne morem ubraniti primere z detektivskim romanom, če pomislim, kako je bil prijet patriarh Gavrilo in kako je bil rešen del srbskega državnega zaklada Stvar se je začela takole:
Italijani razsipajo tisočake
Splošno je bilo znano, da je mladi kralj Peter s svojim spremstvom pobegnil s črnogorskega letališča v Nikšicu proti Kairu. Prav tako je bilo znano, da je pobegli kralj vzel s seboj zlati zaklad jugoslovanske Narodne banke, nadalje zlate predmete 6rbske pravoslavne cerkve itd. Nikšfč je bil tedaj v pasu, ki so ga bili zasedli Italijani, Zaradi italijanske zasedbe so bila poizvedovanja po zaključnem poteku bega kralja Petra zelo otežena. Provizo-rična postaja varnostne službe nemških SS-od-delkov je prejela obvestilo1, da so se v Nikšicu pojavili italijanski vojaki, ki razpolagajo z ogromnimi vsotami denarja. Ti vojaki so plačevali svoje račune s popolnoma novimi tisoč-dinarskimi bankovci, pri čemer ne smemo pozabiti, da je leta 1941. predstavljal bankovec za 1000 din že celo premoženje. Začelo se je poizvedovanje, po kakšni poti so italijanski vojaki prišli do novih »jurjev«. Vojaki so v vinjenosti izdali, da so naleteli v črnogorskem gorovju na vrečo bankovcev jugoslovanske državne banke v kateri je bilo 150 milijonov dinarjev. Ta denar so si Italijan: razdelili med seboj.
Kje je patriarh Gavrilo?
Drugi sledovi so zbpet kazali, da se del spremstva kralja Petra, zlasti patriarh srbske pravoslavne cerkve Gavrilo, zaradi nedostajanja prostora v letalu ni mogel odpeljati iz domovine. In zopet ni bilo nikakega dvoma, da ti zaostali begunci gotovo razpolagajo z denarjem, ki bi z njim lahko organizirali kako prevratno gibanje v deželi. Treba je bilo torej hitro ravnat da se je rešilo, kar je bilo še mogoče rešiti. Italijanskim zasedbenim četam pa so bile te stvari malo mar. Italijanski poveljnik v Črni gori je izjavil na vprašanje Nemcev, kje je patriarh Gavrilo, da mu to ni znano. V resnici pa je taisti poveljnik zastražil patriarha Gavrila s posebno stražo, ki je štela osem mož posadke in enega narednika. Vodja nemškega poizvedovalnega oddelka, izkušeni kriminalist :z Vratislave, je poizvedoval dalje in kmalu izvohal, da mora biti patriarh skrit v nekem samostanu sredi skalc/vja v bližini Ostro-škega Monastira. Skrivališče je bilo treba odkriti nenadno, in sicer tako da bi v pTimeru odpora takoj ukrotili upornike.
Na pot k znamenitemu samostanu
Nemška odprava je imela svoje izhodišče v Nikžiču ter je odrinila ponoči na pot. V prvih
jutranjih urah so stal: vojaki v divjeromantič-nem kraju, ki ga obdajajo bl'zu tisoč metrov visoke navpične skale, med katerimi se vije pot v serpentinah proti samostanu Na tej poti je bilo mogoče zaslediti sledove večje avtomobilske kolone, kj pa je bila tako izvozila pot, da bi sledovi koles lahko zavedli površnega opazovalca. Kakih 500 metrov nad dolino stoji na majhni polici gorski samostan, do katerega drži z velikimi oviram: zgrajena, obenem pa dobro mask i ran a pomožna pot. Zopet 200 metrov više stoji v skalni vol;ni kapelica, v kateri je nekoč v davnini pač živel pobožni puščavn'k Vasilij, tokrat pa očividno ni služila tako svetemu namenu.
Prvo razkritje — 2$ milijonov
Kmalu po četrti uri zjutraj je prispel nemški oddelek v pieddvorje samostana Okrog poslopja in v poslopju je še vse spalo z italijansko stražo vred. Na zunaj je napravljala vsa ta okolica s samostanom vred nedolžen vtis. Videti ni bilo nič drugega razen pravoslavne cerkve, nekaj lop za shrambo živil 'in drugih predmetov ter stanovanje za men-he. Čim pa so Nemci stopili v samostan, se je začel velik živžav. Vojaki so se porazdelili po vseh prostorih in z nekaj udarci puškinih kopit so udrli vrata, ki so zapirala pot v stanovanje hudo zaspanega in zamaščenega meniha z raz-mrseno brado in dolgimi, nazaj počesanimi lasmi. Ta menih, od katerega so došleci zahteval: pojasnila, ni vedel ničesar. Rekel je da je opat odpotoval, za patriarha pa je iziav'1, da ga še nikoli ni videl v tem kraju. Vendar je bilo hudo sumljivo to. da so našli pri pobožnem možu v spalni blazini 25 milijonov dinarjev. Denar je b'l skrit tudi na drugih mestih v bližini ležišča. Nemšk-' vojaki so bili izprva vljudni. Ko pa so odkrili denar, je njihovo vedenje iz razumljivih razlogov postalo nekoliko drugačno Men'h se je izgovarjal, da ne ve, od kod je prišel denar do njega ter je momljal nekaj o čarovniji Nato na je takoj stekel po samostanskega predstojnika o katerem je še malo prej trdil, da ga n-' doma. A tudi ta stari mož. ki je bil tuj vsem posvetnim stvarem, je imel v svoji zidni omari vcl:ko vrečo bankovcev z zakladom jugoslovanske Narodne banke, Ko so ga vojak; osumili, da si je prilastil denar na prctzakonit način, ga je to zelo egorčilo. Reke! je. da ne vč nič o zlatu, o državnem zskladu in o r>atr:arhu. Vendar je nemški posadki izročil ključe s katerimi so se dala odpreti mnoga vrata. V celicah, katere so vojaki preiskovali. niv» odkrili nič sumljivega. Iznajdljivi no6 nem:kcga kriminalista. ki je bil med vojaki, pa je odkril zakr:ta tapetna vrata, za katerimi je bil teman hodnik. Na koncu tega hodnika so bila zopet zakrita vrata, ki so vodila v sobo. kjer so očividno neznani gostje sedeli pri praznično obloženi mizi. Naokrog so ležale na po! izpraznjene steklenice pribor. Dosti vinskih madežev na damastnih prtih je poleg oglodanih kosti svinjine pričalo, da so praznovali v tem prostoru veselo uro. Samostanski 0pat je torej
moni MU mìo zatopljen v irojo molitev, da
ničesar nI ne videl ne slišal.
Svidenje 8 patriarhom
V sosednjem prostoru » vojaki odkrili tisto, kar so iskali. Vstopili so najprej v temačno sobo. iz katere je zaudarjal močan zadah. Brž so odprli okna. Iz postelje je vstal mož, ki je bil oblečen samo v spodnje hlače. To je bil vrfiovni poglavar srbske pravoslavne cerkve, velik nasprotnik sporazuma z Nemčijo, kj je prigovarjal mlademu kralju Petru ter pripomogel k državnemu uporu. Na nočni mizici ob patriarhovi postelji sta ležali dve nabiti pištoli. Na miz: je bil gramofon s ploščo ki je predstavljala posnetek pesmi znane par;ške plesalke in pevke Josefine Büker jev e.
27 zabojev zlatih palic
Po tej izsleditvi se je začela vsestranski preiskava samostanskega poslopja Za kadilnieo so odkrili 27 zabojev zlatih palic. Zaklad je bil prav v istem stanju, kakor je b'l zapustil beograjsko Narodno banko Po'eg zlata ie bilo tu še več vreč z ominoznimi tisočaki. V teku pol ure je vojaška skupina naštela več milijard dinarjev. In čudno, nihče ni vedel povedati, kako je vse to prišlo v samostan Ostrog. Vsi so se tako izgovarjali, da je človek moral nehote misliti na zle duhove džine. ki pripoveduje o njih Karel Mav. da včasih zagodejo popotniku krute in bridke šale ter pričarajo ljudem v žepe zlato in mrtve pt'če. Kup na samostanskem dvorišču se je večal od minute do minute kajti menihi, prestrašen: po odkrit-
jih, M Mčdi «ml od sebe prinašati le
svežnje bankovcev, ki so jih bJi poskrili. Nazadnje je prišla zraven še prtljaga kralja Petra in njegovih spremljevalcev, vse tisto, česar niso mogli spraviti ob begu v letalo. Vse to so menihi skrili v neki leseni lopi. V tej prtljagi je bilo tudi precej kave in sladkorja v kockah.
Zakladnica kakor v pravljici
Najneverjetnejše pa je šele sedaj prišlo na dan. Luksuzne avtomobile kraljeve rodb:ne so morali sedaj vleči na jeklen'h vrveh kviäcu prav po isti poti, kakor so jih bili poprej spustili v dupline. V neki jam: pri kapelici v skali pa je b:!o begunsko bivališče za patriarha, ki se je bil prejšnji večer na razkošni večerji poslovil od kulture. V tem skrival:šču je bilo osem pernic in velik zaboj. V tem zaboju je bil kronski in ccrkveni zaklad Srbije. Tu so ble zlate krone, z briljanti okrašeni križi, velikanske biserne ogrlice mnogo škatel z biseri in žlahtnimi kamni, zlatniki, zlati kelihi, zlat pribor itd. Človeškim očem se je zdelo, da so zaMe naravnost v zakladnico kakega mahar rad že.
S tem doživljajem je bila doba našega bivanja v Srbiji in Čm: gori končana. Čez nekaj dni smo stvari naložili in jih odpeljali, sami pa smo odrinili na pohod proti Sovjetski zvezi.
NaroČite se na romane DOBRE K N J1G E f
Vodke se ©grevajo
Ljubitelj prirode opazuje prerod drobnih bitij
Mali traven je končno odii ravni in neboč-ja holmCA s svetlim mladim zelenjem. Povsod na planem so izgin'Ii beli madeži snega ter rjavi šopki odmrlih trav, le krtine sc še črne skozi sveže bilje, a kmalu se bodo poskrile tudi te. travn:k bo razcveten. bo pisan in oživljen. Tam, kjer so se vodice zajedavale v hribine, kjer je zmrzal lomila in rušila trde skale, se vijejo med slikovitimi rebri, zastavljajoč jim vsak čas pot bistri potočki, obrobljeni po mnogovrstnem drevju jelš, brez, hrastov, topolov in vrb. Vsa ta drevesa jih spremljajo daleč na Barje, kakor da b: jih hoteli varno privesti v objem ze'.cne Ljubljanice, ki se na-l:k široki preprogi v stoterih lekih vijuga čez prebujeno plan. Mnogo je teh potočkov in večino njih je usmerila človekova roka v ravna korita, vsi so polni življenja, poleg njih pa tudi vse ostale vodice, ki v obliki barskih oken in podtalnih izvirkov, nalik očesom zio navzgor v svetlo nebo ki se prijazno in spokojno v njih zrcali.
Vode. ki so se že ogrele, so zbudile nešteto zaspancev v mivki in v blatu najhnih in večjih tolmunov, kjer so si izbraL: svoja prezimovališča in čakali na prihod zale vigredi. Koliko živih bitij na majhnem prostoru je zaritih v tej mivki! Oglejmo se malo bolj podrobno to pisano družbo, ki se je v pozni jeseni, ko se je voda močne ohladila ter je zaradi tega zmanjkalo tudi hrane, zakopala v blato. Med ribami so to storile najprej k a č a s t e talne ribice, torej temnorjave č i n k 1 j e ali č i k i in njim sorodne, malo svetlejše in pegaste polzačeali kačelice. Ene in druge žive tudi v topi? letni dobi dobršen del dneva ▼ blatu ali mivki. Tudi majhne babi-c e. ribice s širokim marogastim hrbtom pripadajoče tudi rodu činkelj. dasi imajo izrazito ribje telo prezimujejo v mivki ali pa pod listjem ▼ kotanjah Vse svoje življenje, okoli 3 leta, pa tiče v blatu svetlokožne ličinke piškurjev. znana vaba za sulce. Rod piškurjev, namreč potočnih, bi že davno izumrl, ko bi se njegove ličnke ne držale v blatu, ker bi jih sicer polov'le ščuke, postrvi in ostriži. Piškurjeve ličinke se v tretjem letu spomladi prelevijo, spregledajo namreč, to se pravi, da dobe oči, istočasno pa tudi spolno dozorijo. V potočkih prav v tem času vidimo po prelevavi po več piškurjev skupaj, prisekanih z oblim gobčkom na kak kamen, pn čemer se ovija drug okoli drugega s kačastim ko mezinec debelim trupom. Svatujejo — po svatb1 pa ne najdemo nobenega piškurja več. ker vzamejo po svatbi slovo — za vedno. Poleg imenovanih ribic prezimujejo na is-ti način rjavomarogasti z »muštacami« okrašeni globo č k i, majhne m r e n i c e in njim sorodne poh re pa tudi še drugi majhni, nebogljeni krap ovci.
A niso se samo te živalce izkofoacale iz blata. temveč tudi raznohaljaste žabice, majhni pupki in polži, zatem pa neštete ličinke, hro-
Kutiuva
Rousseau in utopija o raju na zemlji
Iietos poteče 195 let, kar je šel Jean Jacques Rousseau, eden izmed velikih pred hodnikov romantizma, iz Pariza v Vincent nes, kjer je bil takrat zaprt enciklopedi-stični modroslovec in pisatelj Diderot. Dan je bil soparen, pot utrudljiva. Tedaj je potegnil iz žepa časopis in jel brati objavo dijonske akademije, ki je bila prav tedaj razp;sala nagrado za najboljši odgovor na vprašanje: »Ali je obnovitev ved in umetnosti pripomogla k požlahtitvi nravnosti?«
Če si dandanes stavimo to vprašanje, se nam zdi do neke mere zanimivo in vredno premišljanja, vendar nas niti zdaleč ne razburja tako, kakor je tisti hip zagrabilo sedemint ri desetletnega Rousseaua. Mnogo pozneje je pripovedoval, kako naglo mu je začelo utripati srce in kolikšen nemir je vzburil njegovega duha; moral se je vleči v senco pod drevo in neutegoma napisati odgovor na to vprašanje, ki se je zdelo takrat eno izmed osrednjih vprašanj omikanega človeštva. Ne smemo pozabiti, da je prav tedaj v višjih družbenih plasteh — in samo te so se mogle v svojem privilegiranem položaju baviti s filozofskimi in estetskimi vprašanji — dosezala više« vera v razum. Zdelo se je, da je človeški razum malone vsegamogočen in da je ne bo zlepa stvari, ki bi je ne mogel doumeti ali odkriti. Zavladalo je slepo, nekrtič-no umoverje in z njim iluzionistični optimizem, ki je slikal človeku bleščečo prihodnost, odkar je razumu vse dosegljivo in ga samo čakajo zadnje, odločilne naloge, katerim bo nedvomno kos.
Samotni popotnik na cesti v Vincennes ni bil o tem prepričan.. Ves vznemirjen je pisal pod drevesom svoj odgovor in v njem dokazoval, da vede m umetnosti niso pripomogle k požlahtitvi človeške nravnosti. Rousseaujev odgovor je bil prvi močni pro-
test zoper vlado razuma — protest, ki se je dvignil proti razumu v imenu čuvžtev in volje. Ne, razum ni vse, ne gre mu edina beseda v oblikovanju človeka in v vzgoji človeških občestev. Treba je upoštevati tudi čustva in voljo, uravnavati človeški razvoj po naravnih nagibih in zakonih; treba se je sploh vrniti k naravi in preprostosti.
•
Besede, ki so bile najprej zasnovane pod drevesom na cesti v Vincennes, so pozneje odmevale po vsej Evropi in bistveno prispevale k oblikovanju modernega mišljenja in današnje družbe, če b! ne bilo tolikih drugih primerov, bi nas mogel že ta prepričati o silni moči idej, ki n'ti v stoletjih ne izčrpajo svoje podnetne sile. že z odgovorom na vprašanje dijonske akademije — odgovorom, ki nam kaže v zarodku vso miselnost, s katero se je Rousseau uvrstil med največje m slece 18. stoletja — je prispeval svoj delež celo k močnemu prevratnemu kvasu, ki dviga naš čas in povzroča nezaslišno krizo sodobne kulture.
V tej, že dolgo klasični izpovedi romantično nastrojenega Rousseauja je med drugim tudi trditev, da je človek po naravi dober, samo družba in kultura sta ga naredili slabega in bi bil po naravi srečen, če bi ga družba in kultura ne naredili nesrečnega in revnega. Prav ta Rousseau jeva vera v naravno danost človeške dobrote in sreče je izhodišče in miselna podlaga vsem poznejšim utopičnim ali na videz »znanstvenim« idejam in načrtom o zemeljskem paradižu. Kdor koli veruje v možnost človeškega paradiža na zemlji, je v bistvu rousseaujevec, pa če se tega zaveda ali ne. Zakaj ni si mogoče misliti raja na zemlji, v katerem bi ne bili vsi ljud-
je dobri in srečni; če je tak raj cstvarljiv, tedaj se morata najprej uresničiti dobrota m sreča kot soc'alni in moralni sili človeškega življenja. In kako naj se uresničita? Rousseau je spisal recept, ki si ga vsako gibanje razlaga po svoje in prilago-juje lastnim potrebam. Treba ;e odpravit: negativne vplive družbe -n ku ture, človek se mora vrniti k svejemu naravnemu bistvu.
Iz prizadevanja po utopični ostvaritvi raja na zemlji so nastala idejna in soc'.al-ra g banja k: verujejo, da bo zlo v človeški naravi ln v človeškem življenju oj-pravlieno tedaj, ko se temeljito izpremeae družbenc-gospcdarski pogoji; ko se človek vrne v neko naravno preprostost ki bo kaše da izključila boj za posest, za denar :n moč ter ureoila živijen.e na enak! podlagi za vse ljudi. Nekaj te vere je ohranjene tudi v revolucionarnem socializmu :n v r.jegovih novih inačicah, ki sc rešle pro-b'em zla in dobrote v človeku na isti preprosti nač n, kakor ga je pred 195. let? rešil zamišljeni in čustveno vnet: popotnik
na cesti v Vincennes.
*
Vsekako se moramo tudi danes strnia-ti z Rousseaujevim protestom zoper racio-nalist čni cptim zem, ki meni, da je človeškemu razumu vse dosegljivo; pritrditi mu moramo, da je treba vedno upoštevati tudi čustveno in voljno stran človeške narave. Toda vsa izkušenost s človešk m »napredkom« in razvoj občestev od francoske revolucije tesno v te naše v:harne dni pričuje o nečem drugem, kakor je hotel Rousseau in za njim nekateri njegovi miselni posnemovalci jn izpopolnjevalci. Nikjer ni noberega stvarno veljavnega znaka, ki bi Kazal, da kakršna koli družbena sprememba odpravlja zlo v človeku in povečuje njegovo dobroto. S tem nočemo reči. da bi razširjenje socialnih preosnov in gospodarskega blagostanja ne moglo povečati Števila relativno zadovoljnih in po materialnih pogojih vsaj na zunaj srečnejšh ljudi, ne^o so bili v gospodarskem pomanj-
kanju. Ne. Tako socialno delo je in ostaja najvišja zapoved našega stoletja. Toda problem človeške dobrote in sreče — teh dveh neogibnih pogojev namišljenega »raja« ne. zemlji — ni in more b'ti zgolj v materialnih in socialnih pogojih.
če se v okviru tega kratkega poizkusa ne ozrem na problem metafizičnega zla, ki ga je krščanstvo strnilo v dogmo o izvirnem grehu in če se omejim za sedaj samo na človeško dobroto, ne pa tudi na vprašanje sreče, je treba najprej vpraäa-tl, kaj ;e dobro v človeku in v čem se kaže dober človek, ki je prvi pogoj za utopični raj na zemlji? Vprašanje je preširoko za naš okvir, a brž ko začnemo isk&tl definicijo dobrega neodvisno od jasno por stavljenih moralnih norm, naletimo na velike težkoče. Dobro bodi potem takem to, kar lahko priznava oba za dobro, zato pa ne sme biti odvisno od naj'ne samovolje. Tako se problem dobrega, v kolikor naj ne bo relativno in odvisno od posameznika ali posamezne skupine, občestva, družbe, prenaša v absolutnost in kaže, da ni rešljivo z vidika posamezn'ka in njihovih čustev. In dober č'ovek? To je po splošni sodbi tisti, ki ne stori ne z besedo in ne z dejanjem ničesar, kar bi kakor koli škodovalo drugemu.
če bi bilo vse človeško zlo izven človeka, v njegov'h napravah, v socialnem ln gospodarskem redu, bi zares moralo izginiti v trenutku, ko bi zavladal za vse pravičen in za vse enako sprejemljiv novi red. Ne glede na to, da takega reda ni niti v teoriji, je dejstvo, da nobena tvarna sprememba ne more odstran'ti zla, ki ni mater alno. če bi bili rešeni vsi tvarni in socialni problemi, bi se fiele pokazalo, koliko moralnih in drugh, za človeško življenje nič manj važnih vprašanj je ostalo nerešenih. Rousseau je videl zlo v razumu, M da ovira človeško dobroto; odkril je re?i-tev v čustvih in v pristni naturnostl. Po necel h dveh stoletj'h vidimo, da zlo enostranskega, samopafinega razuma nI nič večje nego zlo nerazumnih, slepih čustev.
šči in drugi, mnogoteri členonožci. Tu se je vodni ščipalec s svojima sprednjima, za lov določenima nožicama prcril iz mivke in se oprijel vejice, črtalasta ran atra, neke vrste vodna bogomolka, je s svojim tenkim, umazanemu koščku slame podobnim telesom zlezla na steblo lanskoletnega drstavca: obrobljeni k o z a k, večji hrošč, je splaval po dolgem mirovanju še malo nerodno h gladini in pomolil svoj zadek iz vode, da se zopet enkrat naužije 9vežega zraka; sloke in čokate ličinke večjih kačjih pastirjev so tudi že pokonci. Črni potapnik, naš največji vodni hrošč, si pa. ko izlezc na površje, najprej očisti nožice zatem se poda kvišku po sveži zrak in ko opazj ob obali pajčolanaste zelene alge, splava naglo tja, da se po dolgem poetu spet pošteno najč, saj cn in njegov» manjši sorodniki niso mesojedci. Tudi školjkam je šinila pomlad v ude in pomolile so ž» svoj gornji del z dotekalko in izmetalko, ki sta dve luknjici, iz blata v veselje p e z d i r-k o v, naših najlepših, za sebne ribogojnice najprrkladnejšdh ribic. Ti si jih radostno ogledujejo, saj kmalu bode nad njimi svatovali ter zaupali sivoje ikre škrgam školjke, mačeham mladih pezdirkov. Ostale ribice se pa lagodno sončijo ter sl tu in tam privoščijo kako manjšo ličinko ali pa neoprezno musico ki je padla na gladino.
V mirnih jarkih in stoječih vodicah so se zbudile že marsikake rastline. Vodna g r e b e-n i k a (Hotenia palustris) 9onči svoje široke, lepe zvezde na gladini. Ž a b j ' las (Calütri-chc) je ozelenel in sili s tankimi stebli in malimi zvezdicami kvišku. Vodne p e r u n ' k e (Iris pseudacorus) so že pognale vršičke svojih mečastih listov iz zemlje Na obalah potočkov in jamic se pa šopirijo kopitastolistne, rumenoglave kalužnice — vs3 narav a na kopnem in v vodah jt polna živahno se pre-takajočega življenja.
Voda je čudežna snov. je zibel življenja in brez nje ne bi moglo nikjer uspeti življenje. S svojim v njej se nahajajočim 'n razvijajočim se življenjem je nadvse privlačna in posebno zanimiva, zaradi tega je tudj postala mnogim ljubiteljem prirode predmet proučevanj in prijetne zabave. Vodne živalce in rast-1'ne prenesemo iz prirode domov in uredimo v sobni ribogojnici veren delčič kakega jsrka ali pa jamice, ki nam omogoča opazovanje vsega malega vodožitja.
Hitimo ven v prirodo, v pisani svet, poln prebujajočega se življenja, napojimo se do dna srca teh lepot, ki nam razodevajo tol:ko čudežnih dogajanj in kj nam nudijo toliko čustvenega uživanja ter nas dvigajo iz spon snovnega izživljanja v sinje svetle, vseh nizkotno-sti osvobojene višave — lepodušja!
Kdor je prirodi vdan, temu je življenje niz sanj, s tisočerimi lepotami pretkan.
O. S.
nebrzdanih nagonov in neukročene volje. Rousseau je učil, da naj bo človek naraven, pa bo dober. Težko je najti usodnejšo zmoto, kakor je prav ta nauk.
Rousseaujev pogled na naravo in na naravnega človeka je bil malone otroško naiven; bil je nekaka optična prevara v duhovnem gledanju, zamenjava želje s stvarnostjo. Tako prevaro doživljamo pogosto sami, ko vidimo na pr. na kmetih idilično ležečo kmečko hišo in takoj sklepamo, da morajo biti ljudje v nji srečni. Kaj bi nam pač povedali ljudje, ki bivajo v nji! Ne etnologija, ne sociologija, ne ps'hološka raz-iskavanja ne potrjujejo, da bi bil tako zvani naraven ali preprost človek že sam po sebi dober, etnično visok! Tem negativnim izsledkom se pridružujejo še sodobna b:ološka dognanja. Rousseaujev pogled na naravno preprostost spominja na tisto naivno mnenje o lepo cvetočem vrtu, kakor ga je v svojih zapiskih pobijal Leopardi: dejansko se za kresnim cvetjem razvija težka borba za obstoj, dogajajo se tolike krutosti, kakor jih je sploh polna nravno ravnodušna narava, v kateri eno bitje pož'ra drugo.
•
Danes vemo boljše ko kdaj koli, da je prav v naravi izvor premnogega zla in lahko po vsej pravici trdimo, da velikega dela tega zla n ar a v n o" sploh ni mogočo odpraviti, ker bi to pomenilo preustvar.tl naravo, treba pa ga je nravno premagovati. Danes vemo, da se človek ne rodi dober, marveč da prinese g sabo na svet premnoge možnosti zla in dobrega. Narava sama proizvaja z vso ravnodušnostjo Zlo in dobro, ker zanjo sploh ne obstoj ita kot moralni vrednoti. Zlo in dobro sta izrazito človeška Zadeva, človek si ju sam ustvarja in sam odgovarja za nju. Dober človek torej ni proizvod narave, marveč sad dolgega ln težavnega prizadevanja, trdovratnega boja z lastnimi nagoni, čustvi In razumsko-destruktivn'mi silami. Sele v neugnanem, zavestnem in smotrnem boju zoper zlo in za dobro se razvija ta
Kvoniha
*	Nemška kulturna politika. Po vesteh nemških listov so v zadnjih 10 letih zgladili 30 popolnoma novih gledaliških poslopij, mnogo drugih pa preuredili in razširili. Demes je v Nemčiji tudi okrog 60 potujočih gledaliških družin, ki gostujejo na podeželju v približno 500 občinah. Nadalje razpolagajo občine nemških mest s približno 1400 muzeji, na novo pa je bilo ustnovljen'h še 300 muzejev. V zadnjih štirih letih je bilo poleg tega osnovanih še 4500 ljud-ikih knjižnic, razne večje občine pa podeljujejo vsako leto 35 literarnih nagrad.
*	Bana&ki darovi za nemške vojake.
Nemška ljudska skupina v srbskem Ban. a tu se je za velikonočne praznike spomnila pripadnikov nemške vojske, ki so pripravljeni žrtvovati življenje in zdravje, za koristi nemške stvari. V ta namen so bajiaški Nemci nabràli več zabojev raznih jestvin ter jih izročili neki ženska organizaciji, ki je zaboje odposlala v razne nemške bolnišnice, kjer so bili ranjenci za velikonočne praznike obdarovani s pecivom, kruhom in sladkarijami iz žitorcdnega Ballata.
*	Francozi popravljajo nemške ure. Ker
so nemške ur ar ne zaradi pomanjkanja delavcev prezaposlene ter popravljajo v prvi vrsti ure pripadnikov oborožene sile, se je nemška vlada dogovorila s francosko vlado, da bodo pošiljali nemške ure odslej na popravilo v Francijo. V teku zadnjih dveh let so na Francoskem popravili že 120.000 nemških ur.
Iz Ljubljane'
u— Nov grob. Za vedno je zapustil svojce uradnik državnih železnic v pokoju g. Ignacij Zupančič. Za njim žalujejo soproga Angela, roj. Cigoj, hčerki Darinka in Jožica, sin Ignacij ter drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo pokojnika spremili v četrtek ob pol 17. iz kapele sv. Janeza na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje.
u— V Ljubljani so umrli °d 31. marca do 6. aprila 1944. Pirnat Josipina, roj Rozman, 56 let, žena žel. uradnika v p., VerstovŠkova ul. 9; Rogar Antonija, roj. Berger, 74 let, vdova poročnika, Erjavčeva c. 4a; Cerar Katarina, roj. Moder, 83 let, vdova delavca, Japljeva ul. 2; Kola-rič Srečko Jože, 4 leta, sin delavca, Okiške-ga ul. 24; Lotrič Antonija, 44 let, gospo-d;nja, Vidovdanska c. 9; Ivančič Marija, sestra Lucina, 77 let, usmiljena sestra sv. Vinc. Pavel., Vidovdanska c. 9; Skala Ivan, 37 let, sin posestnika, Vidovdanska c. 9; Vuga Minka. roj. Zaje, 23 let, žena inže-n je rja. Poljanska c. 79; Breskvar Franc, 58 let, posestnik. Trnovska ul. 4; Todoro-vič Milena, roj. Rekar, 44 let, vdova pešad.
Nova operna pevka
je gdč. Majda Zakrajškova, ki je začela uspešno nastopati v vlogi Ninon v »Gorenjskem slavčku«. Razpolaga z odlično uporabnim koloraturnim sopranom in s pristnim igralskim talentom. Mlada pevka je izšla iz šole sloveče glasbene pedagoginje ge. Marije Radó-Danleli (1941),
zadnji dve leti pa se izpopolnuje v Ljubljani. Energična iin talentirana, kar je ugotovila že ga. Radó v odhodnem spričevalu, razpolaga že z obširnim repertoarjem, zlasti s partijami iz Puccinijevih in Mozartovih oper. Doma je iiz Notranjih Goric, izšla je iz znane učiteljske družine. želimo ji še mnogo uspehov!
Zatemnitev od JI. do 5.
kapetana, Resljeva c. 12; Strmi Emilija,
62 let, zasebnica, Gradišče 9/1; Zebre Fra-nja, roj. Lavrič, 79 let, vdova nadučitelja, Križevnška ul. 7; Jenko Marija, roj. Arhar, 70 let, vdova strojevodje v p., Aljaževa ul. 17; Sichert Antonija, 62 let, modi-stinja, Japljeva ul. 2; duha Viktor, 63 let, mag. pis. ravnatelj v p., Poljane 46, št. Vid nad Ljubljano; Rüper Lovrenc, 66 let, žel. upokojenec in posestnik, Podjunska ul. 15; Fedic Bogomir, 59 let, učitelj, Ker-žičeva ul. 6; Krašeninikov Aleksij, 59 iet, zvaničnik pošte tel. in tel., Stari trg 1; Pasar Ivan, 58 let, policijski stražnik, Jegličeva c. 10; Potokar Marija, roj. šulen, 39 let, perica, Poljanski nasip 40; Jerše Jera, roj. Pegan, 77 let, upokojenka tob. tov., Za vasjo 1; Lesjak Neža, sestra Pavlina, 60 let, šolska sestra, Poljanska c. št. 30; šuštaršč Helena, 79 let, preužitka-r ca, Vidovdanska c. 9; Pfundner Viljem, 60 let, krojač, Predovičeva ul. 7/1 — V ljubljanski bolnici so umrli: Mekinda Jožef, 55 let, pleskar in soboslikar, Društvena ul. 27; Jerše Marjeta. 1 mesec, Knezova ul. 22; Kenk Vladimir, 31/2 mesece, sin delavca, Verd 163 pri Vrhniki; Bergant Lovrenc, 61 let, posestnik, Podgorje 42 pn Kamniku; Kuštrin Jože, 42 let, delavec, Nove Jarše 43 ;x Grom Franc, 34 let, sin posestnika, Stara Vrhnika 51; Hočevar Ivana, 74 let, vdova železniškega vratarja, Grosuplje; Petek Ivan, 78 let, uradnik drž. žel. v pok., Bleiweisova c. 46; Mahnič Jožef, 46 let, trgovec, Zaloška c. 22; Vesel Ježe, 4 leta, sin posestnika, Male Lipljenje št. 15, obč. Grosuplje; Kopač Stefania, 42 let, vlagalka, Breg 14; Roš Konrad, 79 let. železničar v pok., Ribniška ul. 8; Pugelj Lucija, roj. Jager, 69 let, vdova železniške- ■ ga čuvaja, študentovska ul. 2; Zupančič Marija, 8 mesecev, hči delavca, Veliki stradon 9; Tome Marija, 62 let, raznašal-ka časopisov, Gosposvetska c. 13; Ober-man Anton, 1 leto, sin posestn-ka, Vodnikova c 106; Levičtiik Janez, 3 mesece, : sin radiotelegrafista, Gosposka ul. 10; ; Skala Pavla, roj. Rapac, 79 let, vdova žel. ; uradnika, Marmontova ul. 41; Hrovat Ja- ; nez 45 let, posestnik, Deseča vas 16 pri Žužemberku, Orehek Franc, 40 let, elektn-čar, Vevče 40 pri Ljubljani.
u— Himen. V nedeljo dne 9. t. m. sta se poročila v cerkvi sv. Petra g. Peter šušteršič, trgovec in gdč. Vera Savnikova iz ; Kranja. Priči sta bila nevestin oče g. Ivan Savnik in ženinov brat g. Anton šušteršič Bilo srečno!
n_n. glasbena matineja, ki je morala
odpasti 2. aprila, bo na belo nedeljo ob pol 11. uri v dvorani glasbene šole »Sloge« v Pražakovi ulici 19. Na sporedu je klasična violinska senata. Gospoda Der-melj Albert (gosli) in Lpovšek Marjan (klavir) bosta izvajala znamenite violinske sonate Mozarta, Beethovna in Schu-berta. Glasbena šola »Sloga« namerava z vrsto glasbenih matinej pokazati glavne dobe violinske sonate in pri tem opozoriti tudi na razvoj in pomen sonatne oblike v splošnem.
u— Opozorilo naročnikom atlanta Slovenije. Pokrajinska šolska založba je zvedela, da se pri naročnikih atlanta Slovenije oglaša neka oseba, ki se izdaja za njenega zastopnika ln skuša pri tem doseči zase razne ugodnosti. Zato založba izjavlja, da v zadevah atlanta Slovenije nikomur ni dala nobenega pooblastila. Na- { ročnike opozarja, naj z nikomur ne ureja- i jo svojih zadev glede predplačil za atlant Slovenije, ampak naj to store edino v uradu Pokrajinske šolske založbe v Ljubljani, Slomškova ul. 12/1, kakor je bilo že objavljeno v časopisih.
n— V sp°min pokojnega nčitelja Mirka Fegica so darovali 150 lir Podpornemu društvu za gluhonemo mladino tovariši so-àold.	i
u— Zahvala. V počastitev spomina bla- | gopokojnega učitelja Bogomira Fegica so ; poklonili namesto venca sostanovalci hiše j Kržičeva 6 370 lir revnim učencem beži- j grajske ljudske šole. Za ta dar se upravi- j teljstvo najlepše zahvaljuje.
u— Srednješolci-lke in posebej visoko- i šolciPlke izkoristite svoj prosti ča« za pri- \ učitev strojepisja. Praktično znanje, vsa- i komur koristno. Novi tečaji pričenjajo j 13., 14. in 15. aprila. Učne ure dopoldne j ali popoldne po želji obiskovalcev. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, | prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zav°d«, Domobranska 15.
u— Osmi zvezek »Police za male« s pesmicami, ki jih je spesnila Vida Rudol-fova in ilustriral Saša Dobrila, je pravkar izšel in se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge.
11— Učite se strojepisja! Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem ali Javnem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 13., 14. in 15. aprila. Pouk dopoldne popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Moderna strojepisnica, desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Sončece, sij! je naslov najnovejšemu zvezku P° li ce za male. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ulica 3.
u— Pri delu na vrtu in sadovnjaku vam bo zelo koristil Delovni koledar, ki ■ se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3.
Z Gorenjskega
življenje in smrt v Kranjski gori. Meseca marca so zabeležili na področju občine Kranjska gora tri rojstva novih ob-; čanov, dve osebi sta umrli, sklenjen pa je bil en zakon.
Predavanje o jetiki. v četrtek 13. aprila bo v Celovcu predaval dr. Friedrich Steinhart o jetiki, uničevalki zdravja. Na predavanju bo Dojasnil tudi metode, s katerimi se ljudske množice uspešno bore proti
tei uničevalki človeških življenj.
Nevarno orožje. 16 letni posestnikov sin
Ervin Leitner iz okolice Celovca je hotel te dni nabasati ročno pištolo, pri tem pa se mu je spročil petelin in ga je krogla zadela v desno sence. Morali so ga odpeljati v celovško bolnišnico.
Nezgoda s kolesom. 52-letna Julija Mi-klavova iz celovškega predmestja se je hotela na vožnji s kolesom izogniti reševalnemu avtomobilu, ki ji je na nekem ovinku pridirjal naproti in je pri tem padla z bicikla. Zlomila si je nogo ter so jo morali odpeljati v zdravniško oskrbo.
Zahrbten um°r. Dne 31. marca ob 22. je postala 19-služkinja Hildegarda Baumano-va iz Pasove žrtev nekega moškega spremljevalca. ki je vrgel služkinjo v rečico Ilz, kjer je utonila. Truplo so potegnili iz vode, storilca pa iščejo in sumijo, da je to neki moški, ki je imel znanje s svojo žrtvijo ob odpust11 Baumannove iz taborišča v Viesenauu na Koroškem. Kdor izsledi morilca mladega dekleta, prejme 5000 mark nagrade.
Iz Trsta
Obvestila športnikom!
SK Mars. Pozivajo se vsi igralci, da se udeležijo zelo važnega sestanka, ki bo v četrtek 13. t. m, ob 19 v gostilni Predo-vič pri mestni klavnici.
Zvonovi b»do zvon.15 le ob letalskem alarmu. Doslej so dajale znak za letalski alarm električne sirene. Da se pa prebivalstvo lahko opozori na nevarnost tudi v času, ko bi iz katerega koli vzroka ne bilo električnega toka, si prizadevajo odgovorna oblastva zagotoviti alarmne priprave, ki bi bile neodvisne od električnega toka. Ker pa bo izgotovitev teh priprav terjala precej časa, je bil storjen sklep, da se daje znamenje bližajoče se letalske nevarnosti z zvonjenjem zvonov. V tem medčasju se bodo torej tržaški zvonovi oglašali le ob letalskem alarmu in ne bodo vabili k cerkvenim opravilom in obredom.
Velikonočni prazniki v Trstu. Tudi Trst je mirno in dostojno praznoval letošnje velikonočne praznike. V bažMiki sv. Justa je imej tržaški škof mons. Santin pontifi-knlno mašo. Med mašo ie nagovoril vernike in jim podelil papeški blagoslov. Cerkveni slovesnosti je prisostvoval tudi tržaški župan Pagnini v svečanem oblačilu katedraJnega patrona. Zavzel je mesto na županskem sedežu, obdan od častnega spremstva. Med svečano mačo je sv'irala mestna gcdba pod vodstvom dirigenta A. Toffuüa.
Spremembe v tržaškem tramvajskem prometu. Z veljavnostjo o i 11. ayrila so nastopile po objavi ravnateljstva tramvajskega obrata v tržaškem tramvajskem prometu sledeče spremembe: Ukini ta S3 progi 7. in 8. Na progah 1, 2, 6 in 11 S2 omeji vožnja ob delavnikih na čas od 6. do 20., ob nedeljah od 7. do 18. Na progah 3., 5., 9., A in B se omeji ob delavnikih obratovanje na čas od 6. do 16. Ob nedeljah je ob rate vanje ukinjeno. Razen tega je bilo ukinjenih več tramvajskih postaja^ lišč. Te odredbe veljajo do novih navodil.
Iz tržaškega glasbenega življenja. V četrtek dne 13. aprila bo s pričetkom ob 18. 6. simfonični koncert, ki ga bo vodil dirigent Albert Erebe. Sodeluje čelist Bende tuo Mazzacurati.
Produkcije v glasbenem liceju. V torek 12. aprila sta nastopili z lepim uspehom v tržjaškem glasbenem liceju gojenka šole Bugamelli Rita Pierebon in gojenka šole E. Curelli Avgusta čebohin.
Smrt znanega zdravnika. Na velikonočno nedeljo je umrl v Trstu zdravnik dr. Alojz Risigari. Slovel je kot odličen urolog.
Smrtna kosa. Dne 9. ln 10. aprila 30 umrli med drugim v Trstu 841etni Franc Mir&z, 791etna Marija Pečar vdova Kert, 681etni Ivan žiberna, 68ietni Ivan Vižin-tin, 691etna Katarina Teja in 391etna Marija Panos.
Poročili so se v Trstu mehanik Marin Jerušič in gospodinja Erzilija Negrini, mehanik Roman Petrič in gospodinja Silva S bona, zasebnik Gregor Caruzo in gospodinja Frančiška Malabotič.
.Nezgoda zaradi izstrelka v Aabream. llletni Marij Gregorič iz Nabrežine je našel v bližini domačije izstrelek, ki je eksplodiral. Deček ima poškodbe na desnici, po obrazu in obeh nogah. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico.
• živahne kupčije na nepremičninskem trgu. V marcu je bilo sklenjenih na tižaškem nepremičninskem trgu 57 kupčij, s katerimi je bilo prodanih nepremičnin v skupni vrednosti 18,686.850 lir. 13 poslopij v mestnem središču je bilo kupljenih za 2,423.800 lir, 44 posestev v predmestju pa za 16,263.050.
ženin morilec se je javil oola=ti. Dne 18. februarja je delavec Giordano Levju, stanujoč v ulici Montecucco, v navalu ljubosumnosti umoril svojo 321etno ženo Marijo, nakar je pdbegnil. Sltrival se je pred oblastjo. Sedaj pa je očividno obupal nad tem, da bi se moral še nadalje skrivati in se je te dni javil preiskovalnemu šolniku.
Vsak dan nezgode. Desno nogo si je zlomila pri padcu 771etna gospodinja Jerneja Požar, stanujoča v Kolonji na hribu 158. Nepreviden kolesar je povozil v ulici Mlin na. veter 131etno Anico Laudon, ki ima poškodbe na desni nogi. V deiavnici Ace-gata v Broletu se je pripetila nezgoda. 451etni mehanik Hektar Bombardati si js zaradi nesrečnega padca med delom zlomil levo nogo. 41etna Lucija Sar.cin je prevrnila posodo z vrelci vodo in se nevarno opekla po vsem telesu. Netafcar Kornelij Gaultiero se je porezal v neki pivarni v Akvedotu. Ima rane na levici, ölietni šofer Nikolaj Pirovič iz Negrellijsve ulice št. 7 je bil zaposlen pri popravilu avtomobila v delavnicah Sv. Marka. Nenadoma je bušnil plamen in ge. poSkcdovaL 18Ietni želeaiičar Anton Stroncar, stanujoč v Akvedotu 96, se je pri delu na osied. njem kolodvoru pobil po desnem kolenu. Med delom pri stroju se je ranil na desnici 521etni Ivan žega, ki je zaposlen v čok> ladni tvornici v Petrarkovi ulici 8. Ponesrečenci se zdravijo v trž:6ki bo n;šnicL
D. Betrianiju za obtetnfoo smrti
Prišel sem k Tebi, Dorè, v tihi dom, da pokramljava ko v nekdanjih časih, da naj deva uteho v tistih glasih, ki so nekoč jemali dušam dvom.
Ti molčal boš, le jaz govoril bom o hrepenečih žalujočih klasih, cvetočih Tvojih breskvah, ld si včasih vrtnar jim bil, a zdaj si zanje hrom.
Prinašam Ti slovenskih brazd pozdrav, poljub zibeli, nikdar zatajene, objem družine, v svetu razkropljene,
in prošnjo, da iz večnostnih dobrav napolniš naša srca s svojo vero in svoje volje daš nam polno mero.
STRAŽAR K.
Beie&niee*
KOLEDAR
Četrtek, 13. aprila: Hermenegild.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Divja ptica.
K>no Union: Pustolovka.
Kino Sloga: Tovariš pride takoj.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva c. 1. Mr. Bahovec, Kongresni trg 12. Mr. Komotar, Vč — Tržaška c.
Iz Gorice
Velikonočno kosilo goriškim ubožcem. Tudi letos je pripravil goriški obč nski podporni odbor svojim podpirancem običajno velikonočno kosilo. Deležno ga je bilo 350 siromašnih oseb. Med kosilom je izrekel povabljencem topla velikonočna voščila županov zastopnik tajnik Bravlin. Zahvalil se mu je zastopnik podpirancev.
Predstava za nemške vojake v goriškem gledališču. Nemška odrska družina iz Berlina, ki jo vodi Maks Schilling, je uprizorila na odru goriškega gledališča več predstav z igralskimi, glasbenimi, pevskimi in plesnimi točkami. Predstave so bile namenjene nemškim vojakom, ki pripadajo goriški garnizijl.
Svečan pogreb. Truplo oddelkovnega vodje Ivana Trampuša je bilo prepeljano v Gorico, kjer je bil svečan pogreb. Na njegovi rakvl sta bila tudi venca Musso-linija in Zveze republikanskih fašijev.
Smrtna nesreča v Batu jah. 7 letni posestnikov sin Bogdan Zelinšček iz Batuj je našel ročno bombo, ki mu je padla iz rok in eksplodirala/ Nesrečni deček je obležal s številnimi poškodbami po rokah in nogah.Rane so bile usodne. Kmalu zatem je Zelinšček izdihnil. Starši so tem huje prizadeti, ker je bil an edinec
Vsak dan nezgode. 45-letni električar Franc Rusjan iz Mirna je padel pri Rupi s kolesa in obležal s poškodbami na hrbtenici. — 12-letni učenec Franc Andreani se je igral s sovrstniki na domačem dvorišču. Med igro pa je padel tako nesrečno, da je dcbil številne poškodbe po vratu in ostalem delu telesa. — 20-letni Ivan Ku-čar iz Mirna je padel po stopnicah. Ima poškodovano levo nogo. — Desnico si je ranila pri lupljenju krompirja gospodinja Mercedes Rutar iz št. Petra. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici.
Tatovi po Vipavski dolini. Na Gradišču v Vipavski dolini so se pojavil tatinski zlikovci, ki so odnesli iz hleva posestnika Gomiščka telička, dve kezi, 12 kokošk in več krme. Gomišček je oškodovan za 20 tisoč lir. Oglasili so se tudi pri posestniku Francu Gorkiču, ki so mu odpeljali poljski voz. Gorkič ima 4000 lir škode. Oblastva poizvedujejo za tatovi.
Brez sledu je izginil 19-letni kmetovalec Ivan Zoti iz št. Petra št. 254. šel je 23. marca v Gorico zaradi nakupov, pa se ni vrnil več domov.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA:
Četrtek, 13. aprila, ob 18.: AzaPremiera. Izven. Proslava 60-letnice pisatelja Ivana Preglja. Petek% 14. aprila: zaprto.
Opozarjamo na premiero Pregljeve drame »AZAZEL«, ki bo združena s proslavo 60-letnice pisatelja in bo danes v četrtek. V tem delu je prikazen duševni konflikt Marije Magdalene in Jude iz Keriota med grešno strastjo in vero v Jezusa. V glavnih vlogah: Juda - Jan, Mirjam - Ukmar-Boltarjeva, Joel - VI. Skrbinšek. v ostalih vlogah: Kraljeva, Razbergerjeva, Gorin-škova, Bitenc, Korošec, Brat-na, Lipan, Košuta, Blaž, Peček, P. Kcvič, Brezigar, Cesar, Drenovec, Nakerst, Pfeifer, Verdonik, Raztresen, Savinjski, Golieva, Go-rinšek, Plut, Bajde ml., Benedičič, Potu-šek, Tomažič Albrecht, Cigoj, Podgoršek, Rakarjeva in Rodoškova. — Režiser: M. Skrbinšek. Inscenacijo za to igro je napravil arh. Vlado Gajšek (prvič).
OPERA
četrtek, 13. aprila, ob 18.: Gorenjski slav-
ček. Red četrtek. Petek, 14. aprila: zaprto.
A. Foerster: »GORENJSKI SLAVCEK« Opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesja-kova in E. ZiigL Preuredila K. Jeraj in O. šest. Osebe: Majda, vdova - Zamejčeva, Minka, njena hči - VidaLjeva, Franjo. -Lipušček, Chansonette, pevski učitelj -Janko, Ninon, njegova soproga - Zakrajškova, Francozinji, Chanscnettovi učenki Baukartova in Sancinova, štrukelj, oskrbnik - Zupan, Rajdelj, njegov p:sar -Banovec, Lovro - Dolničar, krčmar - Gre-gorin, sel - Pianecki. Dirigent:: S. Hubad. Režiser: E. Frelih. Scenograf: ing. E. Franz.
ödfiajniia skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK. 13. APRILA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40 poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nemško in slaven.), koračnica. 12 00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Veseii zvoki za premor. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00 do 17.15: Porcčila v nemščini in slovenščini. 17.15 do 18.00: Dobra volja v duru in moilu. 18.45 do 19.00: Narodopisna ura: dr. Sergij Wilfan: O običajih na žegnanjih in sejmih. 19.00 do 19.30: Koračnice. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini napoved sporeda. 19.45—20.00: Glasbena medigra. 20-00—20.15: Porcčila v nemščini. 20.15-—21.15: Ob večerni uri. 21.15 do 22.00: Slovenska glasba; igra radijski orkester, vodi D. M. Šijanec. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Malo kramljanja, malo plesanja; koncert malega plesnega oikestra. vodi Dušan Prevoršek. sodeluje sopranistka Janja Baukart-Strle.
učvrščuje človeška dobrota; šele v tem boju dozoreva naš značaj in se dviga kar le mogoče nad animalične ali demenične sile zla v človeku.
Nasprotje med dobrim in zlim je gibalo človeške etike in os sleherne civilizacije. Danes vemo, da zlo ni samo v institucijah, v okolju in vzgoji, marveč v slabi dedni snovi, v napačni funkciji nekaterih žlez — odkar pozna človek vpliv žlez na svojo naravo, se je zjasnilo marsikaj v temi njegove psihologije — v negativnih dednih lastnostih značaja itd.
Ni je revolucije, ki bi mogla zapreti vrelce tega, z vso človeško naravo organsko združenega zla, kakor je ni revolucije, ki bi mogla do kraja zatreti seb;čnost posameznika in njegovih skupin, ozkosrčnost, duševno omejenost, seksualno dražljivost, napuh in druge lastnosti, ki neogibno proizvajajo zlo človeškega življenja. Zato noben prevrat in nobena vrnitev k naravi ne moreta ustvariti dobrega človeka kot obči človeški tip. Pot k dobroti bo vedno p°t trdega, požrtvovalnega dela in boja, predvsem s samim seboj, popravljanja narave, antiteze njenim zakonom, ustvarjanja nove, izrazito moralne atmosfer^, na nji bo vedno vladala rnravna zavest nad naravno danostjo. Samo t'sti, ki v tem boju uspe, utegne doseči. višino človeške dobrote, sočutnosti in etične veličine.
Gottfried Keller v slovenščini
»Dobra knjiga« bo izdala sredi tega meseca kot novi zvezek svoje priljubljene zbirke dr. Joža Glonarja prevod ene najpomedbneiših knjig Gottfrieda Keller-j a »Die Lente von Seldwyla« (Ljudje iz Seldwyle). Iz prvotne zbirke desetih novel o SeJdwylcih (izmišljeno ime švicarskega mesta) je bilo izbranih pet najboljših povesti. Med njimi je tudi ena najlepših'nem-
ških novel iz kmečkega življenja »Romeo in Julija na vasi«.
Gottfried Keller sodi med läteraturne predstavnike nemškega dela Svice. Rodil se je 1. 1819. v Ziirichu in je umrl v rojstnem mestu 1. 1890. Izprva je hotel postati slikar in je študiral v ta namen v Münchens, vendar je slikarstvo kmalu opustil in se posvetil filozofiji in poeziji, študiral je na univerzah v Heidelbergu in Berlinu-Nekaj časa je bil uradnik domačega kantona, nato pa se je docela posvetil prijateljevanju.
Najbolj je zaslovel s spisom »Der grüne Heinrich«. Je to avtobiografski roman, ki ga pripoveduje siromašen slikar Heinrich Lee. Opisuje, kako je zapustil mater in domači Zürich, se odpravil v München in se ondi uril v umetnosti. Ko se je vračal domov, mu je dal plemeniti graščak bogato plačilo za slike, toda doma je našel mater umirajoča Postal je državni uradnik, izkušena mlada vdova Judith pa mu je postala sestra in tovarišdca.
Poleg že amentjene knjige »Ljudje ia Seldwyle« je spisal Keller kulturne slike iz Ziiriške zgodovine »Züricher Novellen«, dalje novelistično zbirko »Das Sinngedicht« in objavil razne pesnitve, še bolj kakor njegov slavni rojak C. F. Meyer (1825—1898) je bil Gottfried Keller predvsem epik svojega Züricha in njegove kmečke okolice. Tako je »Dobra knjiga« z izdajo Kedlerjevih izbranih daljših povesti katerih vsaka je vzlic zgoščenosti svoje forme cel roman zase, segla zopet v literaturo nemškega dela Švice, kakor je to storila s posebno lepim uspehom takoj v začetku, ko je izdala J. KnittJa egiptovski roman »El hakim«. Prepričani amo, da bodo »Ljudje iz Seldwyle«, ki jih dobimo v prevodu enega naših najboljših poznavalcev nemškega jezika — dr. Giooiar je
sam prevedel v nemščino izbor sloven kih novel — vzbudili široko zanimanje slovenskega čitajočega občinstva.
Zapiski
Bibtiofilska izdaja Tavčarjevega »Cvetja
v jeseni«. Ena najlepših slovenslcih povesti, Tavčarjeva mojstrovina »Cvetje v jeseni«, bo 'zšla te dni kot biblicfilska izdaja, ki jo je založba Tiskovne zadruge posvetila dobrodelnemu namenu. Po tisku in opremi je knjiga vprav ed:nstvena v našem slovstvu, za kar gre hvala založnici ki ni štedila s sredstvi, amo da dobi knjiga čim lepšo opremo, dalje arh. Oražmu. ki je pr'skrbel opremo knjige in pripravil zanjo večje število izvmih lesorezov, ki so rep inducirani v večbarvnem tisku, ter Narodni tiskarni, ki je s svojimi grafičnimi sodelavci ln sredstvi poskrbela, da bo posebna izdaja »Cvejja v jeseni« v čast slovenski knjigi tudi v vojnem času. Brž ko bo knjiga 'zšla, priobčimo o nji podrobnejše poročilo, za sedaj jo samo naznanjamo kot razveseljiv dogodek na našem knjižnem trgu.
Emilijan Cevc je avtor nove slovenske knjige, ki jo je z naslovom »Preproste stvari« izdala v posebno okusni opremi za letošnjo velike- noč Nova založba v Ljubljani. V obliki krajših proz, ki imajo močan liričen nadih, opsuje, lahko bi rekli: opeva Cevc dvajset »prepostili stvari«, predmetov iz vsakdanjega življenja, ki mu vzbujajo spomine na mladost ah mu nudijo svojevrstna duhovna doživetja. Akad sfikar Riko D e b e n j a k je to, po snovi in literarni obliki nenavadno knjigo opremil s c«rlcstTin.ikliw perorisbami, ki uvajajo vsako teh dvajset »preprostih stvari«. Knjiga je značilen pojav v sedanji slovenski proži in jo nameravamo ob priliki podrobneje prikaz?«, saj je Cevčevo delo vredno posebne pozornosti.
Slovaške državne nagrade zsa 1. 1944 so
prejšnji mesec prejeli: vseuč. prof. dr. Jan Stani slav (za dela iz starocerkve-noslovenskega jezika in kulture), Valentin Beniak (za literaturo), Janko Alexy (za upodabljajočo umetnost). Frica Ka-fenda (za glasbo) in Josef K e 11 o (za igralsko umetnost). Naj ob tej priliki omenimo, da je nagrajenec za znanost ' di. Stanislav študiral nekaj časa na ljubljanski univerzi in je že ponovno pisal o stičnih vprašanjih slovaške in slovenske kulture, posebej še o panonski kulturi m z njo v zvezi o brižinskih spomenikih, ki jih je bivši lektor ljubljanske univerze dr. Isačenko napak razlagal kot delo, ki sodi na področje slovaške kulturnosti (glej o tem članek prof. dr. Grivca v II. zborniku »Doma in sveta« 1943). — Valentin Beniak, ki je dobil nagrado za literatur», je eden izmed pomembnih predstavnikov sodobne slovaške poezije.
Pregled sedanjega stanja naravoslovnih ved. V berlinski založbi Nordland je izšla knjiga »Das naturgesetzliche Weltbild der Gegenwart,« ki jo je sestavilo v redakciji dr. Lothar Stengla von Rutkowski šest strokovnjakov za posamezna naravoslovna področja. Vsak podaja najvažnejše rezultate v syoji vedi in kaže njeno stanje glede na probleme celotnega umevanja narave in njenih zakonov. Knjiga daje tudi lajiku potreben razgled po današnjem naravoslovju in kaže, koliko lahko prispevajo posamezne vede k svetovnonazorski podobi svetov.
Baumbachove risbe. »Deutsche Adria Zeitung« je začela priobčevati še neobjavljeno humoristično prozo nemškega pesnika Rudolfa Baumbacha, avtorja pesnitve »Zlatorog«, ki jo je pred mnogimi leti poslovenil Anton Funtek in ki opeva Julijske Alpe. Pesnik »Zlatoroga« je živel nekaj časa v Trstu. Od tod se ga podrob-
no spominja dr. Julius Kugy v svojem pravkar izšlem posthumnem delu »Aus vergangener Zeit«. Baumbach je bil tudi dober risar in je to svojo prozo, ki pripoveduje v okviru zgodb tako zvane »lovske latinščine«, razne domisleke in vragolije nekdanjega tržaškega Nemca, telovadnega učitelja Grüzmacherja, sam ilustriral s prav učinkovitimi risbami.
Goethejeva hiča uničena. Ob priliki enega zadnjih strahovalnih napadov na Frankfurt ob M. je bila docela porušena rojstna hiša J. W. Goetheja, posebno ča-ščena stavba tega starega kulturnega mesta. Goethejevo hišo, ki je bila v novejšem času muzej spominov na velikega pesnika, so v prejšnjih časih obiskovali mnogi literarno zainteresirani popotniki, tudi iz dežel, ki so zdaj s svojimi letalci porušile častitljiv kulturni spomenik. Tako se v sedanji vojni vedno bolj brišejo sledovi minulih stoletjih, sledovi, ki so jih kulturno zavedni narodi varovali kot narodne svetinje.
Francoska slovstvena nagrada. Nedavno ustanovljena slovstvena nagrada »Prix de la Plèiade*, ki znaša 100.000 frankov, je bila pravkar priznana 211etnemu Marcelu Moulou-djiju za njegovo novelo »Enrico« Mouloudji se je rodil kot sin kablijskega delavca n bretonske matere v pariškem predmestju in je bil od 12. leta dalje večkrat zaposlen v f'lmu.
Bibliografija o Napoleonu, španski zgodovinar José Bernabe Oliva je sestavil bibliografijo o Napoleonu in dognal 130.000 posebnih spisov Leta 1908 je nemški rarskovalec Napoleona naštel v svoj: bibliografiji okreg 100.000 spisov.
Prvi slovaški barvni film. V letošnjem poletju bo izdelan prvi barvni film slovaške produkcije Obsegal bo podobe iz življenja neke slovaške vasi in pokazal zlasti vso barvm pestrost narodnih noš.
Razdalje v vesoljstvu
Naše znanje o zgradbi zvezdnega sveta onkraj našega sončnega sestava se je v zadnjih letih silno razširilo, ne da bi se širša javnost tega prav zavedala. Do leta 1914. smo poznali le oddaljenost kakšnih štirideset do petdeset stalnic, kajti le toliko jih je bilo mogoče izmeriti, pri čemer se je izbera ravnala seveda večinoma po najsvetlejših zvezdah. Marsikatero zvezdo. ki je bila bližje, smo spregledali, če je bila po svoji svetlobi slabotnejša.
Cefeldi kot merilo
Pri oddaljenosti preko kakšnih 3 00 svetlobnih let nam odpove metoda trigonometričnega določanja razdalj na temelju tako zvane paralakse. Merilni koti postanejo tedaj namreč tako majhni, da jih niti najpopolnejši astronomski instrumenti ne morejojveč izmeriti. Bilo je tedaj srečno naključje, ko so kratko pred letom 1914. odkrili novo merilno metodo, tako zvano »cefeidno metodo«, ki se imenuje tako po zvezdi Del'ti v ozvezdju Cefeja. Zvezde tega tipa se v svoji svetlobnosti spreminjajo in so na nebu precej pogoste, važno pa je pred vsem to, da obstoji neko določeno, trdno razmerje med njihovo absolutno svetilnostjo in njihovo oddaljenostjo, tako, da je to mogoče izračunati po zakonu o pojemanju svetlobe .s kvadratom oddaljenosti.
Rimska cesta — ogromna leča
Tako so v pičlem času enega človeškega življenja s pomočjo teh zanimivih zvezd določili pred vsem položaj našega sonca v »lokalnem sistemu« najb.ižjih sonc in pa položaj sonca v Rimski cesti, ki je od njenega središča oddaljeno nekako 30.000 svetlobnih let. Najdaljši premer leči podobnega sestava Rimske ceste znaša okrog 100.000 svetlobnih let. Sprva so ga zmotno računali na kakšnih 200.000 svetlobnih let, ker niso upoštevali velikanskih mas kozniičnega prahu, ki p'a-vajo v ravnini sestava in zastirajo zvezde za seboj, tako da so videti po svetlobi
Moški v kuhinji
Zgodovina gastronomi je pozna številne primere, da so pripalniki »močnega spola« iz samega ljubiteljstva vihteli kuhalnico, kakor so mnogi danes po vojnih razmerah prisiljeni, da delajo isto — čeprav morda ne vsi z veseljem. Med ljubitelje kuhinjske spretnosti pa je spadal nihče drug nego Beethoven, ki si je varil svojo kavo po lastnem receptu v stekleni pripravi. Pravi kuharski umetnik je moral biti tudi Balzac, ki je znal z naravnost znanstveno natančnostjo mešati najrazličnejše kavne mešanice v pi;ačo, ki je bila po aromi ir. barvi res nekaj izrednega. Sloviti sladokusec Brillat-Savarin pa si je svojo kavo pripravljal celo po receptih starih Turkov in te recepte si je kupoval z velikimi težavami m stroški.
Pruski kralj Friderik Veliki je nasprotno dajal prednost kavi z — gorčičnimi zrnci, med ribami pa je imel najrajši jegulje Svojim gostom je dajal servirati pogosto kot predjed jeguljo v žolici ali v obliki nekakšne paštete. Herder je cenil zlasti v redkem rjavem pivu kuhane krape. V Göttmgenu jc nekoč doživel, da mu je kuharica, ki ni bila vešča severnonemških navad, pripravila krape v močnem pivu. To ribi sicer ni škodilo, toda Herder je kazal po obedu znake lahne opitosti.
Eduard Möricke in Gottfried Keller sta se seznanila s povoj en imi slaniki šele prt Theodor ju Stormu, ki je nekoč prijateljema kot božično darilo poslal tudi zajbojček z lastnimi rokami pripravljenih spratov. O Goetheju vemo, da je cenil neko vrsto piškurjev kot. posebno slaščico, a iz Berlina si je dajal pošiljati prav tako rad nasoljenih havelskih okunov.
Bili pa so vedno seveda tudi možje? ki kuharske umetnosti niso spoštovali samo iz ljubiteljstva, temveč tudi zavoljo Svojega poklica. Mnogi med njimi so v prejšnjih časih v tem področju delali prave čudeže in so bili zavoljo kuhe pripravljeni na vsako žrtev. Spomnimo se samo slovitega francoskega kuharja Vatela, ki je izvršil samomor, ker ni megel prenesti »sramote«, da neka jed iz morskih rib nekoč ni dospela pravočasno na mizo kralja Ludovika XIV. Pravi vojskovodja med kuharji je bil Mom-mirel. Kamor koli so tega mojstra poklicali — in klicali so ga enako v Rim in na Dunaj, kakor v Pariz — si je vzel štab najboljših kuharjev s seboj. Cesarji in kralji so se potegovali za naklonjenost Antona Carenvi, ki je imel najprvo za tisti čas ogromno plačo 2.400 frankov na mesec, kuhal carju Aleksandru, potem se je pa dal izvabiti po angleškem kralju Juriju za letno plačo 1000 funtov, dokler si ga niso za še višje vsote osvojili z milijoni podloženi bančni knezi.
slabotnejše in bolj oddaljene, nego so v resnici. Kozmični prah sestoji iz neznatnih delčkov, ki imajo nekako Usočinko milimetra premera. Njegovo celotno maso cenijo danes na približno 100 sončnih mas, a celotno maso zvezd v RImsk cesti na okroglo 200 milijard sončnih mas.
»Bližnja« osvetja —
K bližjemu težnostnemu sestavu Rimske ceste spadajo očitno, kakor je razvidno že iz male oddaljenosti, Mala m Velika Magelancva meglenica. Ti dve sestoj'.ta prav tako iz ogromnega števila zvezd in sta od nas oddaljeni S5.0Ö0 oziionid !>5 000 svetlobnih let. Videti je sploh, da se me-glen:ce, osvetja, kaj rade združujejo v skupine; našemu osvetju Rimske ceste druguje na primer poleg obeh navedenih meglenic tudi spiralna meglenica v ozvezdju Trikotnika in pred vsem meglenica Andromede, ki jo opazimo že s prostim očesom, čeprav je oddaljena 70G.000 svetlobnih let. Vsa ta »bližnja« osvetja predstavljajo »lokalno skupino«, ki se razprostira preko prostora 1 milijona svetlobnih let, med tem ko označujejo ostala, oddaljena osvetja kot »splošno polje«. Med to spadajo neštete spiralne in druge meglJticè. nam najbližja med vsemi pa je po vsej priliki neglenica v Devici, ki je oddaljena že 6 milijonov svetlob
nife let. Najbolj oddaljeni objekt te vrste, kar jih doslej poznamo, pa sveti v strašni
oddaljenosti 400 milijonov svetlobnih let. To seveda še ni konec vesoljnosti in je samo tehnično vprašanje, to je vprašanje zmogljivejših opazovalnih instrumentov, nego so nam na razpolago dane?, da bcmo odkrili še bolj oddaljena osvetja. ?ri teh oddaljenostih odpove v ostalem tudi ce-feidna metoda in jo je treba nadomestiti z drugimi, čeprav manj zanesljivim merilnimi načini.
Meglenice pri Berlinu in Irkutsku v razdalji 700.000 svetlobnih let
Velikostna razmerja takšnih silnih razsežnosti si utegnemo predočiii najbolje s pomanjšanim »modelom«, pri čemer naj bi bilo svetlobno leto enatta 1 metru. V tem primeru bi spravili lahko ves naš sončni sestav, ki meri do nedavno odkritega planeta Plutona vendarle 12 milijard kilometrov ali približno Liscčinko svetlobnega leta, v glavico bucike. Sestav Rimsk^ ceste bi imel okrog 100 kilometrov premera. če bi imeli buciko z našim osončjem v Ljubljani, bi se končavala R mska cesta torej približno v razdalji Celja, Magela-novi meglenici bi svetili nekako pri Mariboru, Andromedina meglen ca bi bila nekje pri Berlinu. Prostor »Ic-kane skupine« bi ustrezal nekako površ:ni Nemčije, a omenjena spiralna meglenica v Devici bi bila že nekje okrog New /orka ali Irkutska v Sibiriji.
Prevrat v raju pohajačev
____________alari
Zakaj postajajo m^ški bolj sùhi kakor ženske
Stara izkušnja, ki se je izkazala že v prejšnji svetovni vojni in se je sedaj znova potrdila, pravi, da postajajo moški v časih bolj pičle prehrane znatno hitreje mršavi nego ženske. Te si ohranijo tudi ob skopi hrani svojo težo in dogaja se celo, da moledujejo zdravnike, naj jim predpišejo takšno zdravljenje, ki bi jim odvzelo nekaj tolšče. Iz tega bi utegnili sklepati, da
ženski organizem hrano sploh bolje izkorišča kakor moški. Po drugi strani bi lahko navedli kot razlog, da opravlja moški pač težje telesno delo, ki porablja več sil. Toda razlogi so povsem drugačni.
Spomnili se bomo, da so postajale ženske in dekleta, ki so v normalnih časih snedle mnogo slaščic in čokolade, od tega debele. Tolšča se j'.m je pod kožo kar nabirala. Toda sladkor sploh ne spada med maščobe, temveč med ogljikove vodane, torej so se ti v tem primeru spreminjali v tolščo. V sedanji prehrani so pa izmed trojice najvažnejših hranil, to je beljakovin, maščob in ogljikovih vodanov, zlasti maščobe zastopane v manjši meri, nego bi bilo želeti.
Spremembe, kakor tudi zmanjšanje količine hrane skuša telo premagati najprvo s tem, da bi se prilagodilo novim razmeram, kajti drugače bi bila njegova zmogljivost skrajno omejena. Tudi v vojnih ča-
sih je po vsej prikki tako, da se telo pri-lagodeva spremenjeni sestavi hrane in skuša nedostajajočo maščobo nadomestiti s preosnovo razpoložljivih ogljikovih vodanov v maščobe. In vse kaže, da izpolnjuje ženski organizem to preosnovo znatno lažje in v bogatejši meri nego moško telo. Pota, po katerih se to dogaja, nam, žal, niso znana, toda vzroke, ki dajejo ženskemu organizmu to posebno zmožnost, si lahko mislimo. Za dobo nosečnosti, kakor tudi dojenja si mora namreč žensko telo pripraviti neke zaloge, da jih lahko izkoristi v teh časih največjega napiranja.
Zmanjšana sposobnost preosnov ogljikovih vodanov v maščobe je torej po vsej priliki vzrok, da moško telo prej omršavi nego žensko. V ostalem pa je opažati v časih bolj pičle prehrane, da imajo moški izrazito poželenje po slaščicah, čeprav jih pre;i niso merla" niti pogledali. Da je v telesu neko stremljenje po izenačenju, ni mogoče osporavati. toda pojasnilo za to tiči nekje drugje. Uživanje večjih količin ogljikovih vodanoif (ki ne obsegajo samo sladkorja) povzroča pre-višek »brezposelnega« inzulina v telesu, in-zulin pa je, kakor znano, neobhodno potreben za izrabo sladkorja, kakor nam dokazuje sladkorna bolezen. Ta prekomerni in-zalin si išče zaposlitve, to je: povzroča nam poželenje po čem sladkem.
Vojna je posegla sedaj tudi v kneževino Monaco. Do 15. marca so morali osta-viti Monte Carlo vse osebe, ki niso opravljale nobenega uradnega alj gospodarsko važnega dela. S tem se je zgodil v tem nekdanjem raju pohajačev in dvojic na poročnem potovanju iz vsega sveta prevrat, ki je tem bolj tragikomičen, ker se je izvedel baš s polic jske strani, in ki je glavnemu viru dohodkov te kneževine, prosluli igralnici, odpodil klientelo.
življenje v Monte Carlu se doslej ni bilo desti spremenilo. Nekoliko spuščen h železnih rolojev znamenitih severnoameriških in angleških luksuznih tvrdk ter bank je spominjalo na vojno, in to je bilo skoraj vse. Hoteli pa so bil: vedno prenapolnjeni in hotelirji so bili samo zato nezadovoljni, ker je bila teko težko- zbrati potrebne elemente za lukulske obede: kaviar, kavo ali sekt. Pred letom dni je doživela montecarloška igraln ca razmah, ki bi ga bilo primerjati le z najboljšimi dnevi v mirnem času. Takrat so se namreč zaprle igralnice v Niči in Cannesu. Sobotni vlatk je vozil iz Marseilla in s Sinje obale v Monte Carlo tisoče igralcev, vojnih dobičkarjev, črncborzijancev in vseh mogočih emigrantov, ki so zalgravali sto tisoče in izdajali za en sam obed po 10.000 frankov, vsoto, za katero se mora pošten delavec truditi dolge mesece.
Prva policijska poročila o sedanji očiščevalni akciji v Monte Carlu navajajo zanimive podrobnosti. »Izpraznjevanjet ne gre tako zlahka od rok kakor v ostalih krajih francosko sredozemske obale. Tam igrajo v teh dneh »dvojno«. Ljudi, s katerimi ima policija opravka, bi lahko razdelili v tri kategorije. Prva predstavlja množico malih postopačev, kakršnih je polle ja pri navadni ruletni igri. po pregledu osebnih izkaznic, odpravila že 5000. Pri drugi kategoriji se mora policija sama spoznati na »igro«. Gre namreč za velike prekanjcnce, ki so sedanje odredbe žo pričakovali in si plačevali s težfk mi vsotami obrtne liste, da so se skrili za tvrdkr s fantastičnimi Imeni. kakor»Delniška družba in industrijsko izkoriščanje tropsk h rastlin-
skih snovi«, »Sindikat za grozdni sladko« in podobno. Te »važne« družbe so nastajale kajkor gobe po dežju in so razpolagale z velikimi upravnimi aparati, v katerin so sedeli sinovi in hčere imovitih franco-skih državljanov kot knjigovodje in steno-tipistke, da bi se mogli odtegniti obvezni delovni službi. Da raztrga mrežo uradnih formalnosti, bo morala policija nastopati pač s krepkim orodjem.
Zanimiva je v svojem bistvu ta montecarloška dvojna igra pri tretji kategoriji. Z njo se mora Monako odpovedati čudakom. ki so postali že redki, pa se nekoč zavoljo igralske strasti niso mogh ločiti od teh krajev ter so s svojo držo m noso predstavljali zadnji odblesk velikih sezon ob prelomu stoletja, število teh starih Angležinj in Amerničank, ki so si med tem pridobile tu domovinsko pravico, število tistih bivših konzulov iz Južne Amerike ter »nevtralcev«, ki niso nikoli živeli v svojih deželah, je znatno. Poslovodja neke hotelske zveze je pripovedoval o skoraj ganlj-vih prizorih, kako so ti ljudje sprejemali vest o novih odredbah. »Draga gospodična Buddelstoneova, zelo nam je žal.. .« »Gospod grof, konec je ...« — « takšnimi uvodi so jim hotelski ravnatelji prinašali Jobovo vest. Mnogi med njimi so jo sprejemali tako stoično kakor izgubo pri igri pravkar dobljene vsote. Drugi so se zastrmeli z izgubljenim pogledom preko morja. Prav za prav ti ljudje niso več igrali Sedeli so samo ob igralnih m zah, ne da bi stavljali. držali so v rokah računala. da bi v nočeh brez spanja gradili nove matematične konstrukcije, po katerih naj bi bilo mogoče brezpogojno dobiti igro.
Bili so tudi ljudje, ki si sploh niso mogli predstavljati, da bi odpotovali. Njih razgovori s hotelskimi lastniki so bili zadnje klasične bakaratne igre. ki so v nekaterh primerih potekle spodobno. Sprejeli so predlog hotelskega lastnika, da bi se diskretno zaposlili kot natakarji in sobarice. Da li pa bo ta zadnji polog dobJ, je odvisno od uprave igralnic, ki so jim klientelo pometli. (Po »Tagesposti«).
Križanka št. 27
Podpolkovnik nemške vojske Albert Be-nary piše:
Med Bugom in Prutom leži prostrana dežela. Na zapadu jo obrobljajo snežno-beli Karpati, na vzhodu pa stepa, ki sega tja do robov Črnega morja. To deželo namaka Dnjester od severovzhoda proti jugovzhodu. Reka meri v dolžino 1350 km ter je 500 km daljša od Buga. ki se v svojem spodnjem teku silno razrase v širino ter tvori skupno z Dnjeprom ogromno področje lagun ob začetku Črnega morja. Prut se izliva na koncu svoje delte v Donavo. Nešteto je še rek, katere se iztekajo v Dnjester, ki slovi kot največja vodna žila dežele. Ta reke namaka ozemlja od severa medtem ko skrbi za močo na jugu Prut. deloma pa tudi Bug. Dnjester je mejna reka med dvema deloma dežele: loči namreč Besarabiio in Transnistrijo. Ne glede na to pa najdemo tukaj staro geografsko pravilo, ki pravi, da gorovja ločujejo, reke pa vežejo narode.
Ob zgornjem teku Dnjestra žive Ukrajinci, v spodnjem teku pa najdemo že Ukrajince pomešane z Rumuni. Posamič ležijo na tem področju tudi nemška naselja, iz katerih pa so odšli kolonisti zdaj v Nemčijo. Tudi Bolgare, Grke in drobce drugih narodov najdemo tukaj, kjer je obilje tako rekč doma. Izročilo pravi, da so tu imele svojo prvotno naselbino Amaconke. ki so s svojimi običaji ustrahovale moške sosede. Zgodovina tudi pripoveduje, da so bili tod okrog naseljeni Skiti, znano ljudstvo, ki je slovelo zaradi nedosegljive ježe na konjih. To ljudstvo je precej časa obvladovalo ravninski svet ob izlivih rek in njih sledovi se še danes poznajo po pravljicah o ljudeh, ki so bili pol človek, pol konj. nekakšni kentavri. Grški morjeplovci so se ustanovili prve
Im Pnitom
čase na severnih robovih Črnega morja in sicer potem, ko so premagali domačine. Pripovedka o Arg-ociavtih nas spominja tistih davnih časov in njihovih sodobnikov. Rimljani so pozneje cvetoči grški koloniji napravili konec s tem, da so jo priključili provinci Daciji. Potem je prišlo preseljevanje narodov. Goti, Gepidi, Huni in Avari so preplavili to deželo ter jo uporabili za vdor na prtdročje Srednje in Južne Evrope. Tudi Turki in Tatari so s-3 pojavili tod okrog v srednjem veku in so opustošili še tisto, kar je ostalo njihovim predhodnikom.
Ko je nastopil vlado ruski car Peter Veliki, se je na obratu 17. stoletja to ozemlje spremenilo v bojišče. Rusija se je pričela boriti za izhod na Sredozemsko morje. Začeli so se boji s Turki, borbe za posest Črnega morja. Dardanel in izliva Donave. Toda šele v letih 1806. do 1312. je prišla ruska volja do izraza, ko je v bu-kareštanskem miru dobila prisojeno Be-sarabijo.
V svetovni vojni so borci štirikrat zastavili svoje meče v dolinah cb zgornjem toku Dnjestra. Prvi spopad je bil v jeseni 1. 1914. L. 1915. je tukaj započel Mackensen svojo ofenzivo, v poznem poletju 1916. je začei napadati ruski general Brusilov, potem pa je prišel Kerenski. kj pa.se že ni več utegnil upirati zmagovitemu pohodu pruskih gard v Tarnopolu. Na koncu svetovne vojne je bila Besarabija prisoje-na Rumuniji. V sedanji vojni so potisnile nemške in rumunske čete sovjete iz vzhodne Galicije in Transnistrtje daleč proti vzhodu. Odtlej je teklo življenje na tem področju v okviru Generalne gubernije m Rumunije. V deželi je zavladal mir, dokler se ni pred nekaj tedni zopet pojavila boljševiška nevarnost.
Besede pomenijo:
Vodoravno: l. sodišče s sodelovanjem laikov. 7. pojem iz višje matematike. 10. del stanovanja, 11. velike ptice. 12. v moki, 14. podredni veznik. 15. je boljša kc<t žamet, 16. gospodarska shramba. 19. nulenkost, iver, 21. prizaJnik izumrlega germane kega plemena, 25. dejanje, s katerim se pridobi lastnina na pristni dražbi pro lane nepremičnine, 27. čebela, 28. žensko ime. 29. Lutrov nasprotnik (fen ), 31. <'el Vojvod re, 33. kratica, ki začenja pojasnjevanje be sede v stavku, 34. samec domaó-e živa i, 35. del kroga. 37. šahovska poteza, 39 časovni prislov, 40. zadnji prestolonaslednik v Av-stroogrslii, 42. podredni veznik, 43. medmet, 44. žitna bilka, 45. kurivo, 47. progast, liniiran. 50. tri črke v datumu, 51. zločini, 52. živalski glas, 53. razjeden, pokvarjen, 55. živalski glas. 56. krma. 57. jo bruha cgnjenik, 59. črnikast, miačen, 61. število, 62. nepotrebno breme, 64. natančen, pravočasen, 65. turški minister, 66. reka. ki izvira v gorovju Jablanoj, 63. kvartaški izraz, 69. država v Aziji, 70. zabava, 72. talent. 73. znana eseba.
Navpično: 2. del kolesa, 3. pleme, rasa, 4. žuželka, 5. kazalni zaimek, 6. nebesni pojav, 7. sorodnik, 8. življenje, 9. ptica,
Lojze Zupane: ,
Zlata mladina
Ponosem sem, da sem meščan prelepega mesta Bobojedistana. Pa mi je oni dan nekdo oponesel:
»Fej in fuj, sram te bodi, Bobojedista-nec si, pa nimaš radia. Niti časopisov, kakor slišim, nič več ne čitaš. Ali sploh veš, kaj se dogaja po širnem svetu? Mislim, da figo veš. Saj ne moreš biti niti obveščen o dogodkih, ki se odigravajo v našem belem mestu, ko si se tako zelo zapustil ...«.
Človek sem, ki ljubim mir, zato se nisem. hotel prerekati s prijateljem in ma dokazovati, kako zelo se meti. O dogodkih, ki se odigravajo v širnem svetu, resda nič ne vem, kajti resnica je, da nimam radia. In časopisov tudi nič več ne čitam, odkar sleherni dan sproti vse, kar se dogaja v našem mestu, zvem od naše nadobudne mladine.
Vsako jutro se s tramvajem vozim v službo. Hočeš ali nočeš moram prisluškovati pogovorom zgovornih ljudi, ki tako radi na vsa usta pripovedujejo dogodbice iz življenja v našem mestu. In ne čudite se, ljubi moji, če je med takšnimi zgo-vorneži m širokoustneži zavzela prvo mesto naša zlata mladina.
Tako ni nič čudnega, če vem, da ima gospod učitelj Koščica protin v levi nogi..., da si je profesor .Hmtadra pred kratkim časom kupil klavirsko harmoniko in se zdaj z vnemo uči igranja na ta prelepi instrument..., da Ima gospodična učiteljica Tresorepika nov klobuk in luk-
njo v levem podočnjaku ..., da ima gospa profesorica Bobkova bolezenski dopust, ker ji je v drvarnici padel zaboj na glavo..., da je šolski sluga Metlač našel pod neko klopjo v III. b razredu steklenico, polno pravega, pristnega brinjevca in da je možakarju drugi dan vse dopoldne tako dišalo izpod brk, da so mimoidoči kar
mižali od skušnjav ..., da ima---ah,
lahko bi vam našteval kar naprej in bi ne bilo konca, kakor ni konca govorjenju, ki mu iz dneva v dan prisiljeno prisluškujem.
Po vsem tem boste torej razumeli, zakaj ne čitam dnevnih časopisov. Zadostuje mi, da sleherno jutro vstopim v tramvaj. Gruča šolarjev se je bila že pred mojim prihodom zbrala v kotu voza. Kadar vstopi v voz še zaostali tovariš, ga sprejmejo s huronskim vpitjem. Potem se razplete običajen razgovor.
»Znaš?« To zveni nekako kot pozdrav vsakemu, ki na novo vstopi.
»Ne znam,« odgovori vprašanec m se bahato izprsi. »Veš, profesor Zap'.k, to ti je prava prismoda. Včeraj me je namreč vprašal nekaj iz fizike, kar smo se že lansko leto učili. Ja, hudimana. kaj pa vendar misli, da imam ko škaf veliko glavo? Tisto reč sem že davno pozabil.«
»Haha, jaz je pa še nikoli nisem znal. Ampak nisem bil vprašan in sem se izognil cveku...«
In že razlaga nadobudnik, kako je c goljufal profesorja Mežana:
»Predvčerajšnjim smo pisali matematično šolsko nalogo. Profoks Mežan je buljil ko vol, da bi koga vlovil. Ampak ta bimbo
je slep, saj do zadnje klopi sploh ne vidi. Krasno sem preplonkal vso nalogo.«
»Hahahaha!«
Poleg mene je stal starejši gospod. Bil je menda uradnik. Ogorčilo ga je pripovedovanje nadobudnikovo, pa je dejal:
»Oho, ljubček, le počasi! Meni pa se dozdeva, da nisi prevaril profesorja Mežana, ampak da si ogoljufal samega sebe. če si nalego dobro .prep-onkal", boš dobil v zvezku sicer pozitivno oceno, toda v tvoji glavi bo slej ko prej ostalo vse — negativno...«
Potlej je gospod, ki je izrekel te besede, izstopil. Prizadeti klapouhec je nekaj časa presenečeno in zaprepaščeno zijal za njim, končno pa se je zmagoslavno ozrl po tovarišiji in zanergal s srditim glasom:
»Uh, kaj pa se ta bizgec spioh vtika v naš pogovor!?«
V nasprotnem kotu je gruča mladih comic z aktovkami v rokah. V šolo se peljejo. Tramvaj obstane. Potniki, ki žele vstopiti v natrpan voz, se prerivajo po pločniku.
»Glej jo, Nado!« zakliče najmlajša med njimi. »Trajno ima.«
»Uh, tudi trajna ji ne bo pomagala ... čunkla je že tako in tako ne more videti. Zdaj jo bo šele zafrkavala.«
»Hihihihi!«
Kdo je ta čunkla. še zdaj ne vem. Mogoče profesorica ... Kdo bi do lei učenost današnje mladine!
»TI, Vera,« spregovori druga na ves glas, da je celo sprevodnikov opomin »Gospoda, stopite naprej!« — utonil v toči govorničinih besed. »Ti, Vera, meni «e vse
zdi, da si Majda maže ustnice.«
»Oh, seveda si jih maže. Kaj misliš, dà Ima cd narave tako lepe rdeče?«
üPepca se je včeraj pohvalila, da ji je papa kupil nov klobuček. Komaj čakam nedelje, ko bo prišla z novo klafeto k maši. Radovedna sem, kako ji bo pristo-jala ...«
In tako dalje in tako dalje. Dolgčas mi ni, ker počasi zvem, kakšno obleko ima profesorica Milica, kdaj/je profesor Crt-nik nazadjne prišel v šolo z zlikanimi hlačami, kdaj je bil slabe volje in delil cveke na levo in na desno in kdaj je bil dobre volje, da je namesto mineralogije skoraj celo uro razlagal v šoli, kako je bilo takrat, ko je potres tresel belo mesto bobo-jedistansko.	~
»Ti,« se oglasi spet nekdo iz gruče, kjer stoje šolarji.
»Kua pa je?«,
»SI videl včeraj Toneta, .kako se je med veroučno uro mastil s klobaso?«
»???«	x
»No ja, vzel je ,škec' kruha, narisal je na papir klobaso, potlej pa je odgriznil škec in zradiral četrt narisane klobase. Ko je pojedel kruh, je bila tudi klobasa že zradirana, se pravi — pojedena...«
»Hahaha! Hohoho!«
Ko izstopim, ml šumi v glavi od novic, ki sem jih pravkar slišal. Niti malo se ne zmenim za raznašalce Časopisov, ki ponujajo tiskane novice. Kar sem hotel, sem zvedel. O vsem me je informirala naša zlata mladina.
Bodojedistanci ao lahko ponosni nanjo.
11. del streliva, 13. žuželka, 15. ita"i "anski križar (1500—1577), 17. v sidru, 18. cerkveno zborovanje. 20. skrajni del celine, 21. žensko ime," 22. čistiti (dimnik), 23. predmet, ki prinaša srečo, 24. pavza, odmor med delom, delovni počitek, 25. jed, 28. je zlato, 30. potrebščina pri geometrijskem risanju. 32. kazalni zaimek, 34. podredni veznik, 36. kmečki naseljenci, 38. vrsta teka, 39. zborovanje, seja, pomenek, 41. cesar starih Rimljanov, 43. del noge, 46. nikalna oblika pomožnega glagola, 47. paznik, stražar. 48. kratica pri odoorniko-vem podpisu. 49. otok v Sun !svem otečju, 52. idol, pagansko božanstvo, 54. del dneva, 57. svetopisamska oseba, 58. igralna karta, 60. nikalnlca, 62. dohodek v naravi, 63. mesto v Rusiji. 65. čut, 67. evropska reka, 70. pisemska kratica, 71. povratni zaimek.
Rešitev velikonočne križanke
Vodoravno: 1. Vesela vcl.ka noč!. 11. borovnice. 15. Eva, 16. ali. 17. ivanščica. 21. rt, 25. ara. 26 im. 27 do. 28. s r, 30. sto, 31. uho. 33. dar. 34. N.B. (Napoleon Bonaparte), 35 Om. 36 u«, 37 Ur. 38. uti. 39. Ca (kalcij). 40. -skal. 41. ide. 42 hic. 44. on. 45. si., 47. bikeborba. 48. Polifem, 49. plemeniti, 50. Kosovo. 56. po. 58. ni, 61 .'Re, 63. an. 65. vnemar. 70. paravan. 71. orientrati se, 74 En«adin, 76 kad. 78 nož. 79 vaš. 81 r'o, 82 tri. 84 ajn, 85. Eva. 86. Ari 87. aj. 88. saj 89 sel, 91 jej. 92. uže. 93. Ani, 95. krop. 97 ute. 100. vsi. 102 V'd, 105. sta. 107. Nil, 109. blck. 110. Balkanci, 111. dvigalo, 112.
konzulat.	,T ,
Navpično: 1. vi. 2. se. 3 le. 4. Va(na-d'j). 5. la, 6. il. 7. ki- 8. ni. 9. ovaduh, 10. čarati, 11. brdo. 12. Otomani. 13. okraj. 14. nemarno. 18. naricam. 19. cincast. 20. amba, 22. Krško. 23. pogani. 24. korec. 29 ius, 32. hud. 43 lan. 44. oboka. 46. litri. 51. or, 52. S. A., 53. cvenčan. 54 voitamper. 55. onkraj, 56. podolje. 57. or. 5? ne. 59. Indijec, 60. pinasa. 6Ì ražnjič. 62. et. 63 As (arzen), 64. nevesta, 65. vešala. 66 NN., 67 Egipčan* 68 ma. 69 ad, 70 plast ka, 72 Rojsn, 73. Ivani. 75 Norveška. 77. Aire. 80 ave. 83. raž. 90 grob, 94. polt, 96. na. 97. uk, 98 ta, 99 en, 100. vi. 101. id(ein). 102. vi, 103. Ig, 104 da. 105. so, 106. ak\ 107 N N.. 108. iz, 109. Ba(r.j). __
I REŠITEV VELIKONOČNIH UGANK
1. Rakove škarje ne stri žejo. 2. Gnojne vile hodijo po gnoju. 3. Ledene rože cveto pozimi. 4. Med hribi in dolinami leži besedica »in«. 5. Zadnji črld abecede «ta »dc in »e«. 6. Na tešče poješ lahko eno samo žemljo, ker pri drugi že nisi več tešč. 7. Vsak lahko s črnim Črnilom piše meleao, če namreč napiše besedo »zeleno«. 8. V nebeškem kraljestvu nI tatov. 9. Odmev ima vedno zadnjo besedo. 10. Samo tvoj lastni jezik lahko pove, kdo gi,
Ambulatori] zoper garje in usivost
' V poslednjem času se po naših krajih močno razširjajo bolezni pomanjkljive čistoče, t. j. garje in ušivost. Posebno je prizadeto ljudstvo na podeželju, kar je razvidno že iz tega, da je zdravstvena kolona Higienskega zavoda v nekaj mesecih preteklega leta zdravila nad 1.700 garjevih bolnikov. Nekaterim med temi pa je bilo treba odpraviti tudi uši. Tako piihaja sedaj v Ljubljano ve J no več ljudi z eno ali drugo nadlogo in iščejo pomoči. Doslej so se ba-vili z odpravljanjem opisanih nadleg splošna bolnica, mestni fizikat (enkrat tedensko v zasilni bolnici) in za svoje varovance Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani.
Zato je Higienski zavod po nalogu šefa pokrajinske uprave in dogovorno z mestno
občino ustanovil zdravstveni ambulatarij, ki je nameščen v kletnih prostorih (kopališču) Delavskegta doma v Ljubljani — dostop po cesti med Kolizejem in Delavskim damam. "
Ambulatarij /uralte vsak |pr.ne<leljek, torek, četrtek in petek ter sprejema od 8. do 10. ure ženske, od 10. do 12. nre pa moške. Tu ima vsakdo priliko, da se brez vsakih stroškov reši nadležnih garij (srbečice), bolha in ušivosti.
Ker so garje prava družinska bolezen, je najbolje, da se pridejo zdravit vsi družinski člani, čeprav so navidezno zdravi.
Potrebno je tudi, da prineso oboleli s seboj svoje telesno perilo, brisače in posteljno perilo, radi razkužitve.
Mali oglasi
Vola in prašiča so ukradli
Krivci so Mil obsefeni na zaporne in denarne kazni
V soboto je kazenski fcenat okrožnega sodišča sodil skupini ki jo je tvorilo šest doslej po večini nekaznovanih tatov in njihovih po-magačev. Glavna oseba m najbolj obremenjeni obtoženec med njimi je bil 331etni samski hlapec Stanislav Simončič, po rodu iz Čateža pri Veliki Loki. Državni tožilec ga je dolžil. da je lansko poletje ukradel posestniku Alojziju Roj-cu vola, ki je bil vreden 15.000 lir, in nato skupno z obtoženim 251etnim samskim delavcem Josipom M. v noči na 9. januarja tovarnarju Adolfu Mcrgenthalerju v Mostah 180 kg težkega praäea v vrednosti 18.000 lir. Obtoženca. ki so jima bile razmere pri oškodovancu dobro- znane, sta se spiarla v svinjak, ponoči tomlaj zaklala prašiča, nato pa ga odpeljala na svoj dom. Prašiča so rflzsekali, slanino pretopil in razproda jali Pri topi jen ju slanine jima je pomagalo Simcučičevo dekle, 231etna Jpspodinjska pomočnica Antonija L., ki je bila obtožena prikrivanja in pomoči pri razpečevanju ukradenega blaga. Obtožba je trdila, da je cbtoženka vedela, da sta Simončič n Josip M. prašiča ukradla.
Obtoženi Josip M. je razen tega sodeloval pri tatvini 31 desk. ki so jc z njim skupno izvedli 231erni delavec Stanislav J. 'n 251etnl dcàavec Franc D. Slednja sta bila uslužbenca podjetja, kj je dobilo nalog, raz tovori ti dva vagona desk na tovornem kolodvoru in jih prepeljati v skladišče lastnika tvrdke Kraje. Pri prevažanja jim je pomagal 431etni hlapec Leopold S., ki je moral zaradi tega tudi na zatožno klop. Deske so bile vredne okoli 1500 lir. Josip M. je bil slednjič obtožen še prestopka po čl. 7. uredbe o cenah v zvezi z maksimalnim cenikom, ker je prodal Ani Andol-Skcvi 24 kg svinjskega mesa po 90 lir in Majdi Župančičevi 20 kg po 95 lir kilogram, čeprav je bila uradno določena cena tedaj za kilogram svinjskega mesa 19 do 22 lir.
Glavni obtoženec Stanislav Simončič je tatvino prašiča priznaval branil se je le, da ni šlo za vk/m, ker je prišel v svinjak, ne da bi ga kaj oviralo Zanikal je, da bi bil ukradel vola. Izgovarjal se je. da sta mu \ola pripeljala dva vojaka in da sta zahtevala od njega, naj ga takoj preda. To da je tudi storil, ker se ju je bal.

f^mHÉMxm&iÀftmr-

KINO MATICA	Telefon 22-41
Romantična ljobavna pustolovščina
DIVJA FTICA
z Leny Marenbach, Volker v. Collande in Ijubljančanko Fifi Hille, nmet-niško ime Ellen Hille. Predstave ob 16. in 19. uri

KINO SLOGA	Telefon 27-30
TOBIS-ev film po istoimenski veseloigri Wilh. Utermanna
Tüvaris pride takoj
Zabavna ljubezenska zgodbica vzornega in podjetnega natakarja, ki je moral doživeti marsikatero presenečenje, preden si je pridobil svojo izvo-ljenko.
Carola Höhn, Albert Matterstock, Frttz Kampers. Režija: KARL ANTON
Predstave ob 15., 17. in 19. uri.
KINO UNION	Telefon 22-21
Danes zadnjikrat!
Zabavna veseloigra o dveh zaljubljencih, ki sta se po mnogih zaplet-ljajih končno našla...
PUSTOLOVKA
V gl. vlogah: Sybille Schmitz, Karl Ludwig Diehl, Fritz Wagner, Will Dohm, Elsa Wagner itd.
Predstave ob 16. in 13-lr* tiri
Drugoobtoženi Josip M. je priznaval sodelovanje pri tatvini prašiča, pri tatvini desk in prodajo mesa. Tretja cbtoženka Antonija L. je priznala sodelovanje pri rezanju in cretju slanine, odločne pa je tajila. da bi bila vedela, da je njen fant skupno z drugoobtoženim prašiča ukradel. J. in D. sta priznavala sodelovanje pri tatvini desk. hlapec S. pa je zanikal, da bi vedel, da prevaža ukradene deske.
Razpravo je vodil kot predsednik senata sos. dr. Kotnik. V 9enatu sta sodelovala kot sodnika sos. Ivan Kralj in socfnj pristav Matevž Mohorič. Obtožnico je zastopal državni tožilec Branko Go&iar. obtožence pa sq branili dr. Pegan, dr. Ž v okel j in dr. Kamušič. Razprava je naglo potekala in sta bili ustno zaslišani samo dve priči. Izpovedi drugih prič je predsednik prebral.
Po daljšem posvetovanju je senat spcimal vse obtožence za krive po obtožnici. Spremenil je samo kvalifikacijo dejanja glede tatvine prašiča. Ni šlo za vlom. temveč le za navadno tatvino. Obsojeni so bili: Stanislav Simončič na 1 leto in 3 mesece robije in 2 leti izgube častnih pravic. Josip M. na 6 mesecev strogega zapora, 2000 lir denarne kazni in 1 leto izgube častnih pravic. Anton ja L. na 2 meseca strogega zapora in 200 lir denarne kazni, J. in D vsak na 2 meseca strogega napora in 1 leto izgube častnih pravic ter hlapec S. na 100 lir denarne kazni, kP jo mora plačati v enem mesecu.
■ S iteffrsfeega
Tečaj za vrtnarski naraščaj. V Kalvan-gu na štajerskem so priredili poseben tečaj za vrtnarske vajence, ki bodo v) kratkem nadomestili vpoklicane vrtnarske strokovnjake. Tečaja se je udeležilo 30 mladeničev. Poleg praktičnega pouka so bila tudi teoretična predavanja.
Odlikovanja. Z železnim križcem drugega razreda sta bila odlikovana štajerska rojaka Lojze Sinek iz Konjic in desetar Janez Vrečko. Isto odlikovanje je prejel France Kalher od Sv. Kunigunde v mariborskem okrežju.
Odlikovani borci proti tolovajem. VišiS SS in policijski vodja ter šef borbe proti bandltskim tolpam general Rösener je odlikoval naslednje može za osebro junaštvo v borbi proti tolovajem: Božidara Studečnika, Heinza Karla Wippla, Franca Judmajerja. Jožeta Gasa, Heinza Plo-ja, Oskarja Verbnika, Ernesta Bacha, Viljema Lotza, Franca Jaršiča, Jožeta Ra-diča, Rudolfa Planka in še več drug'h. Vsi navedeni so prejeli železni križec drugega razreda.
Prva javna pralnica na Spodnjem štajerskem. V škofji vasi pri Celju so ustanovile vaščanke vaško pralnico, v kateri, bodo dekleta in žene prale perilo za vso občino. Na ta nač;n bodo znatno razbremenjene posamezne gospodinje pri svojem delu. Ustanova kaže, da se bo dobro obnesla ter da bo dob:la na Spodnjem štajerskem mnogò posnemovalce.
Prijet letalec. Višji lovec Lindner, k straži imenje Strechau pri Agmontu, ja pred nekaj dnevi prijel ameriškega letalca, ki je bil odskečil iz svojega letala ter živ in zdrav pristal na zemlji. Ameriški nadporočnik se je po pristanku zatekel v neko lovsko kočo, kamor je vlomil z namenom, da bi se preoblekel ter nato pobegnil. V lovski koči se je skušal obleči v štajersko domačo nošo. V trenutku, ko je hotel letalec stopiti iz koče, ga je nemški vojak ustavil, mu napovedal aretacijo ter ga izročil bližnji orožniški postaji.
Gledališko gostovanje v Ptuju. V četrtek 13. aprila bo v Ptuju gostovalo osebje mariborskegja gledališča in sicer bo vprizoriio veseloigro »Noč na Sedmogra-škem«.
Novo vrtnarsko društvo v Mariboru. V
Mariboru so pred nekaj dnevi ustanovili mariborsko vrtnarsko društvo štev. 1. Društvo združuje vrtnarje in sadjerejce na področju mariborske mestne občine ter preskrbuje svojim članom razne ugodnosti.
Službe išče
BOLJŠA ŠIVILJA
se priporoča. Gre šivut na <tom. Ponudbe na ogl. odd. JuHra pod
»Boljša šivilja«. 8373-1
KUHARICA z dolgoletnimi spričevali ln priporočili išče službo pri boljši rodbini. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dolgoletna spričevala«.	8442-1
DVIGNITE PISMO zaradi službe gospodinje pod značko »Stanovanje 38i ker — čakam.
8484-1
GOSP. POMOČNICO samostojno in pošteno, išče 4-članska družina. Naslov v ogl. odd. Jutra.
8392-la MLADO frizerko in vajenko sprejme po dogovoru salon Frank, Ljubljana. Kresija.
8456-la KROJ. POMOČNIKA in pomočnico sprejme Petrovčič Avgust, kroja-štvo, Tabor 4. 8440-la
POTREiŽNICO za .celodnevno postrežbo sprejmem. Plača in hrana dobri Naslov v ogl. odd. Jutra.	8443-la
KROJ. POMOČNIKA za male in velike kose sprejme. Erjavec Igriška 3.	84Sl-la
ŠIVILJO za otroško perilo In oblekice iščem. Naslov v ogl. odd. Jutm.
8472 1a
ŠIVILJO
sprejmem na dom. Plačam dobro. Naslov v ogl. odd. Jutm. 4380-la
POSTREŽNICO sprejmem takoj. Naslov v osi. odd. Jutra.
8478-la
DEKLICO
ali dečka, poštenega, s primerno izobrazbo, po rr.ožnosti z znanjem neka] nemSčine, sprejmemo takoj'. Pototehn kj. Dunajska 15- »436-la
2 DOBRI FRIZERKI sprejmem takoj. Fr. Žab jek, Ljubljana. Krakovski nasip 20. 8495-la
GOSPODINJO in irJado dekie kot pomoč v gospodinjstvu, sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutm.	8479-la
IPotain:
ŠPORTNI VOZIČEK zp. men jam za protivrednost. Ponudbe na ogl. odi. Jtitra pod »Rabim 44^.	2390-6
KINO PROJEKTOR in snemalna kamera z 15 filmi 16 mm ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	83CS 6
PEGE DT YJISAJ
Vam zanesljivo odstrani Albe krema. — Drogwija Kane Zidovsk» ulica 1.
8459-6
PLAŠČ
spomladanski. siv. aa
10—12-letnega dečka in modro karirasto damsko jopico, oboje predvojno blago, ugodno prodam. N..slov v ogl. odd. Jutra.	8441-6
5 m SVILE krep saten, temnordPče. predvojno blago, ugodno prodani. Naslov v cgl. odd Jutra.	8444-6
POSTELJO z vzmetno žlmnico, pro
ŠIVALNI STROJ
»Singer«, pogrezljiv. to-wirnisko nov. prodam. Simandl, Dvofakova 3.
8418-6 MARMORNA KREDA bela kalcijev karbonat 0, 00, 000, 0000. Plasticol, Sintexpomice, karbolinei . katran, olje za jermena -stalno na zalogi : »Petro nafta«. Ljubljana, Ciril-Me-todova 35a. prej Tyrševa.
1-376-6 PRAVE JUTA VREČE lepe, dokler zaloga traja, ngodno naprodaj : »Petro-nafta«, Ljubljana, Ciril-Me-todova 35a, prej Tyrieva.
J-377-6 DAMSKO VERIŽICO ugodno prodam. Interesenti naj sporoče svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »Verižico«.
8446-6 DEKLIŠKO OBLEKO lepo. belo, za birmo, prodam. Ogi asiti se: Svctosavska 16/1.
8447	6
gramofon
kovčeg, skoraj nov. s ploščami z- 1200 lir in veliko pločevinasto kopalno kad. prodam. Trdinova 5., podpr.
8448	6
lepo črno jopico
iz svilenih čipk (ročno delo), prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep komad«. 8449-6
ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohmnjen, prodam. Na ogled: Bevčič, Pr<dovičeva ulica 23. od 11. do 14. ure. 8452 6
VEČ RJUH in 1 preproga 1.60 X 2.30 m, prvovrstno ohranjeno. zelo ugodno naprodaj Istotam se proda 1 par' rjavih, moških, n.z-kih čevljev št. 38—39 v zelo dobrem stanju. Naslov v ogl. odd- Jutra.
8453-6 PRODAM IGRAČKE: punčko in medvedka. Zglmsiti se popoldan med 3 in 5. uro. Naslov v ogl- odd. Jutra. 8455-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni mate-r jal in koncertno violino. ugodno prodam. OTROŠKI VOZIČEK Kocjančič Oskmr, Bo- globok, kupim. Ponudbe benekova 7 (Mil ma j na ogl. odd. Jutro p< d Vič).	8457 6 »Nujno 7c.	8383-7
ŽENSKE SRAJCE	KOLESI
spalne, jedilni pribor rje | damsko in moSko, kupim, prust in prt. ročno delo ; Ponudbe nu. ogl. odd. s prtičiil. predvojno bla- ! Jutra pod »Rabljeno«, go, naprodij. Naslov v t	8360 7
ogl. odd. Jutro.	j KLAV. HARMONIKO
8451-6 do 96 basov kupim. Po-MISI. PODGANE	'nudbe na orI. odd. Ju-
in ščurke zanesljivo po- j tra pod »Dobro ohm-končate s strupom, ki ga ; njena harmonika«.
rf+,r	k" A TvTf '
MOŠKO VERIŽICO
lepo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moška«.	8445-7
STARE DRE
zapestne. žepne ln budilke, samo prav dobro ohranjene, kupim. Janko Jazbec, Miklošičeva 12.
J—384—7 ŠPORTNI VOZIČEK kakršen koli. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim takoj«.
8384 7
GERBCEVO
gl.-sbeno obdelevo Ribi-čičeve mladinske igre »V kraljestvu palčkov«, kupim. Ponud*>e na ogl.
dam. Brejčeva ulica št. odd. Jutra pod »Glasbi«.
34 Zg. Šiška 8468-6 ŠPORTNI VOZIČEK
in nekaj vreč prodan». Naslov v ogl ackl. Jutra.	8469-6 slVALNI STROJ
pogrezljiv, še nov, pro-dim Resljeva 30. podpritličje.	8477-6 UGODNO PRODAM
posteljo z žlmnatim vložkom, omaro ter posteljno omarico, pisalni stroj »Mignon«, moške galoše 42—44 ter ženske salonske čevlje št. 36, črne. Vse v dobrem stanju. Naslov v ogl. odd. Jutra.	8492-6
NOVA OBLEKA moško. siva. za visoko vitko postavo, naprodaj. Dobro blago. Ogled v krojačnici Pintarič, Wol. fova ulica.	8435-6
KOPALNO KAD ve'jo, otoško, cinasto. ugodno prod a-n. Naslov v ogl. odd. Jutra
8496 6
RADIO-APARAT
5+1, po ugodni ceni prodam. Ogled od 13. do 14. ure. Seme, Salendro-va 6/1«.	8491 6
SREBRNINO
covante m druge predmete ter dragocenosti vsake vrste kupimo. — Takojinja gotovina.
RUDOLF ZORE, L j a bi ja na,
viledaliSka ulica kevilka 12.

dobite v drogeriji KANC, Židovska 1.	8408-3
ŠPORTNO OBLEKO nervo. moÈlio. iz rjaviga, predvojnega najboljšega lodi.a, prodam. Ogied dopoldne. Naslov v ogl. cdd. Jutra.	«39-6
8359 7 OTROŠKI VOZIČEK
globok ali športni, kupim. Ponudbe na cgl.
prosti-n vhodom, od-drm boij.il osebi z list-n m perilom s 1. ma-odd. Jutra pod »VoziJex J Jenlj eventuelno 15. apri-plačam dobro«. 8358 7 lom vrhovčeva 3, II. d«--
84S6-7 RADIO
kupim ln dobro plačam. Ponudbe poslati z navedbo cene in znamke na ogl. odd. Jutra pod »Novejši model«.
8483-7
ATLAS
za srednje šole novejše izdaje, kupim. Naslov v Cgl. odd. Jutra. 8489-7
tanovanje
BE
STANOVANJE
enosobno, s kopalnico armenjam za 2- ali 3-sobno. Naslov v ogl. cdd. Jutra.	8497-21
2-SOB. STANOVANJE
s souporabo kuhinje UK kopalnice iščem. Sem poročen in brez otrok ter ves dan odsoten. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inženjer«.
7813-21a
PRAZNO SOBO
garsomero ali enosobno stanovanje išče državna uradnica Naslov v ogl. odd Jutra pod »Sončno«.	7722-21a
IŠCEVA POZNANSTVA
z dvema gospodom»'- -Inženirjema zaradi po. znejše ženitve. Ponovne ponudbe pod »VelJ>' ! V.«
8189 25
riiiiiwiiin
OPREMLJENO SOBO
takoj oddam mirnemu, starejšemu gospodu za Bežigradom. Ogled med 12. in 2. uro. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
8436-23
LEPO PRAZNO SOBO
v vili. sredi mesta, od-d«m starejši dami «11 gospodu Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Sftba«	8476-23
OFREMLJENO SOBO
s
njiga
pripravlja poleg Kellerjevih »Ljudi iz Seid-vvyle«, ki izidejo sredi aprila, za prihodnje mesece še naslednje izbrane novosti:
Gay de Maupassant »Njeno življenje« (Une vie), najzrelejši roman slavnega francoskega pisatelja, v katerem obravnava tragično usodo podeželske plemkinje.
Izbor slovenskih novel in krajših romanov nam bo pokazal klasično bogastvo naše proze.	- .-v;
Priljubljeni danski pisatelj preteklega stoletja Jens Peter Jacobsen bo zastopan — to pot prvič v slovenščini — s svojo barvito podobo danske renesanse, z romanom »Marija Grubbs«.
Iz holandskega kmečkega življenja je vzeta snov knjige Antoona Coolcna »Vas ob reki«.
Davorin Ravijen napoveduje izviren roman »Mrtvi ognjenik«.
Hans Fallada, znani nemški humorist, je avtor knjige »Neljubljcni mož«, ki bo presenetila s svojim nenavadnim sujetom.
Sloviti zdiavnik-pisatelj Axel Muntile je uvrščen v program s »Staro knjigo o ljudeh in živalih«.
Iz češčine bo prevedena zanimiva knjiga o življenju med daljnimi Eskimi »30 let na zlatem severu«, ki jo je napisal Jan Welzl.
Z aprilom bodo izhajale naše knjige v novi opremi arh. Iva Spinčiča.
Naffc&Etesetsa knjlzao zbirko „Dstsro knjigo"
Le tako si zagotovite, da boste knjige zanesljivo dobili, in to še po znatno znižani ceni. Knjige izhajajo sredi vsakega meseca in predstavlja torej mesečna naročnina ceno ene knjige. Naročnina znaša na mesec:
a)	za naročnike »Jutra«, »Slovenskega naroda« in »Domovine«: 12 lir za broširano in 25 lir za vezano in na debelejšem papirju tiskano knjigo;
b)	za ostale naročnike 14 lir za broširano in 29 lir za vezano knjigo.
ZNAMKE
celoti« zbirke ali posi-mezne, boljše serje, tu-; dl p.ekomoia>ke, kupim ' — razen pokrajinskih. — Ponudbe na oglasni od-de ek »Jut«« pod šllro »Boljše«.	7844 7
Pjli.Di»IETE umetniške vrednosti, tudi srebrne, kupuje in prodaia trgovina »Umetnost« v Kolodvorski ul. 30. 759- 7
ZNAMKE, kompletr.o zbirko ali posamezne partije, tudi preko morske, razen pokrajinsKih, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Julia pou »Za. :tiKC<'.
7148-7
Bele zajčje KOZE
kupuic trgovina »Juliiana«, Frinčžkar.ska ul. Silj-7
Brehms, TIERLEBEN, veliko izdajo, kupi Josip Prusnik, Gosposka ul. 10.
8287-7
OTOMANO
čedno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl
sno.
8193-23
OPREMLJENO SOBO
lepo, sončno, blizu opere. i&če ori srmostojni dami nujno Boris Popov. Oocra. 8386 23a SOBO
po rnožno6ti s posebnim vhodom in z vso oskrbo, Iščejo trije mladi fantje. Ponudbe na cgl. odi. Jutra pod »Solidni«.	8451-23a
MIRNO SOBO Išče bo'jši gjspod čim prej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačnost-.	8432-23a
SOBICO s štedilnikom, skromno opremljeno, brez perila. Iščem za maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »üob.ca s šted Ini^om'.
8433 23a
SOBICO
ali kab net, čisto, skromno opremljeno, išče
odd. Jutra pod »OU>- _____ _____________ ___
manj«.	8420 7 [soliden gcsjDOd. ves dan
STEKLENICE	| od šoten. Ponudbe na
različnih vrat, .eupujemo. rgl. odd. Jutra pod Dobro palačaino. N Vašo »Lastno perilo«
8434 23a PRAZNO SOBO
Za shrambo pohištva, iščem. Ponudbe . na ogl. Odd. Jutra pod' »Dobro 8438-23iu
željo jih prevzemamo nt domu. B. Gušt n. Vodnikov trg 2. .7 318 M—7
PISALNI STROJ dobro ohranjen, po možnosti boljše znamke —i plačilo«, kupi Gerovac. Kolodvor- J SOBICO ska ulica 8- J-379-7 oprem'jeno. v bliž ni VRl.cE	I tobačne tovane, išče
prazne cemcntne .n sli- j c miostojen. ves dan od-čne. pa-pirnate, kupuje j šoten gospod za takoj PETRONAFTA, Ciril Me- aj, s i. majem. Po mož-todova (Tyràeva) št 35.i. n0sti z vso c*krbo. Pla-.1-330 7 i fi:.m v protivrednosti. GLOBOK VOZIČEK | p ,nudbe pod »Domač-
nov ali malo rabljen, kupim. Najraje avto-model Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Pi-ed-vojni mattrijal«.
8460 7
GOJZERICE
ali haferle. nove at dobro ohranjene, št. 43 do
44. kuT>lm. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vakojšnji nakup«.
8464 7
VOZIČEK
nost« na ogl. tra.
odd. Ju-8 S3-23a
Hiromr.ntlnja marija
Vam točno označi Vašo življenjsko pot. Sprejema od 10.—12. ter od 14.—17. Ob nedelje h od 10.—12 Novi trg l/I.
8423-37
OČALA
Zu punčko, dobro ohra- [s svetiim okvirjem sem njen kupim. Naslov v > izTub;'a v ponedeljek na ogl- odd. Jutr.'. 8470-7 'poti Kožn k—šiška—Mo
OTROŠKO KOLO	( ste. Najditelja prosim,
dobro ohranjeno. ku- : da jih oddu proti na-pim. Naslov v ogl. ndd. gradi v ogl. odd- Jutra. Jutra.	8471-7 I	8465-37
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije
»SERVIS BIRO«,* Selenborgova al. 4 teL št. 2109
VASE ROKAVICE in usnjene čevlie, vse izdelke iz usnja barvamo in semiš čevlje čistimo po nainižji ceni. Džemal Hai-ruia Mestni trg 11.
j—340—m—37
700 LIR
sem izgubil v ponedeljek ob tričetrt na 9-zjutraj v Potočnikovi ulici. Ker denar ni bil moj. mi je še teže. Poštenega najditelja pro-s m. naj ga izroči v ogi. odd. Jutra, kjer dobi 200 Lir nmgrade.
8435-37
KROMPIR
semenski dum tistemu, ki mi da njivo v uporabo. Naslov v ogl. odd. Jutra.	8482-37
pozor! ZNANSTVENIK psiholog — Moder — se nahaja v Ljubljani. Trste-niakova ulica 1.1, levo, poleg kavarne Majcen. Iz pisave vam pove značaj in prihodnost. Razloži vara astrološka in hiromantska vprašanja. Pišite mu ali pa se osebno javite dnevno od 14 do~17; ob nedeljah tudi od 10 do 12. M-336-37
V	MILANO
potujem po trgovskih poslih. Prevzamem primerna naročila v Izvrši-fcev. Pojasnila pri Foto-tehnika. Dunajska 15.
8467-37
V	KINU UNION U sem v torek Izgubila damsko listnico rdeče barve z lfgit., oblačiino karto in denarjem. Najditelj naj isto proti visoki nagradi «zreči v ogl. odd. Jutra. 8474-37
V	TOREK
sem Izgubil blizu kolodvora potni list na ime Sile in živilsko in tobačno karto na ime Oswald Ivana. Najditelja naprošam, da nnvedeno proti, nagrr.di Lir 300 pnnese v hotel Mlklič.
8481-37 ZAPESTNO URO z označbo »Breda« in datumom, sem izgubila. Pošten najditelj naj jo odda v ogl odd. Jutra.
8437 37
PAPAGAJČEK
.samo z eno nogo. po imenu Metko. Je ušel-Najditelja prosimo, naj ga vrne proti nagredi na Cankarjevo nabrežje 7/ITI.	8483 37
220
prepričevalnih naukov vsebuje brošurica :,Lepo vedenje«. Stane 10 Lir. V vseh knjigarnah.
8490-37 ZAPESTNO URO žensko, sem našel. Zerla« siti se v ogl. odd. Jutra.	8494 37
Niso več krvave brade, britje višek je naslade
ScsM&lt harmonike
Glavni zastopnik s skladiščem V. R O S S O N I, TRST
Zaloga za Ljubljano
S. KARLOVŠEK, Knafljeva ulica št. 8 (Dvofakova)
tjctaouliinajitiinmndgieddja
KOV3N9STRUGARJA
zm3Ž3teg2 — rabim) takoj.
Ponudbe na oglasni oddelek »JUTRA« pod
»STRUGAR«. -OH XX3L
J-635-I
t
Umrl je naž ljubljeni soprog in oče
Z&psmefč Ignacij
uradnik drž. žaieznic v pokoju
Pogreb bo v četrtek 13. t. m. ob Va 5. uri z Žal. kapele sv. Ja-neza, na pokopališče k Sv. Križu. 5É
Ljubljana, Rawensbrück, dne 11. aprila 1944.
žalujoči: ANGELA, roj. CIGOJ, soproga; DARINKA, in JOŽICA, hčerki; IGNACIJ, sin ter ostalo sorodstvo
Zahvala
Vsem, ki ste mojega nepozabnega moža in očeta, gospoda
Gabrijtala Kastelisa
spremili na njegovi zadnji poti, ga obsuli s cvetjem, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujem gosp. Megušarju za tolažilne besede ob grobu in gg. pevcem za ganljivo petje.
Maša zadušniea se bo brala v ponedeljek 17. aprila 1.1. ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 13. aprila 1944. RODBINA KASTELICEVA
m


A. E. Weiranch:
VELIKI GOSLAČ
26
Roman
Komaj je položila slušalo nazaj, je že spet pozvonilo; bil je gospod Claussen, ki se je izražal kar majprevidmeje in, celo vprašal, ali bi lahko govoril z Mariom. Inge je dobro čutila, da ve, kako in kaj, in prav nič je ni mikalo nadaljevati komedijo. Mrzlo in mirno je rekla, da mu ni treba slepomišiti in da je gotovo poučen, kje je Mario ta mah. Slišala je, kako se je po-bolažen oddahnil, čeprav se je še vedno v zadregi zvijal, češ da ne more nihče vedeti in da kvečjemu lahko kaj domneva, saj mu mi nihče nič zaupal, najmanj pa Mario, in ali se sme oglasiti pri Ingi, da poračuna z njo, preden o«Jpotuje... kajti Maria zdaj ne more doseči, na to ji daje svojo častno besedo...
Telefonski zvonec ni hotel utihniti, zastopniki tiska in občinstva, prijatelji in učenci, vsak, kdor je vedel prikrito številko, je vpraševal, kako se Mario počuti. In kadar je kdo vprašal, ali je gospa pl. Holvay sama pri telefonu, je Inge vselej začutila nekakšno zadoščenje v svoji boli.
prve ure, prvi dnevi, ko se je komaj utegnila zavedeti, so bili še nekam znosni. Tolikokrat je bila rekla, da je Mario boten in Ida se mu zdravje boljša... »ne, o
kaki nevarnost' k sreči ni govora, te dni bo smel odpotovati, da se korenito opomore« ... da si je že skoraj sama verjela.. Toda polagoma se je hrup unašal, in s tišino vred je nastopala velika praznota.
Kdor je količkaj mogel, je bežal pred žarko mestno vročino. Inge je bila na vseh oknih spustila vetra:ce, češ, naj bo z ulice videti, kakor da sta odpotovala. V zelenem somraku velikih prostorov je hodila sem ter tja, venomer sem ter tja, ia čakala glasu od Maria. Od dne do dne in od ure do ure jo je to čakanje huje mučilo in vznemirjalo. Da bi se ukvarjala g čimer koli, ni niti poskušala več, samo na sto! je sedla, kadar so ji noge tako omagale, da je niso več držale, po stokrat vsako noč je planila pokonci, ker se ji je zdelo, da sliši zvonec, še zaspati se ni upala, ker se je bala, da ga ne bi .preslišala.
Ne, tako ni bilo več moči živeti. Izprva si je zamišljala vse tako preprosto. Hotela je čakati, tiho in potrpežljivo kakor So1-veigh, mu oskrbovati dom in, držati okrog sebe in v sebi vse v redu, zmerom näred, da ga sprejme. Ali čez nekaj dni je izpre-videla, da je pričakovala od sebe nekaj, kar ni mogoče. Da, če bi imela gotovost, da pride! če bi vedela rok, kdaj se vrne k nji! Tako pa ni vedela nič. Morda se je bil rajši odločil za to, da pusti vse v ne-mar, da prelomi vse pogodbe in odpove vse obveznosti — morda je bil z ono drugo zdavnaj kdo ve kje na kraju sveta.
Ni ga hotela sovražiti, ker jo je bil spravil v nesrečo, tisoč in tisoč izgovorov je imela zanj. Dopovedovala s' je, da je vse to naprej videla — to ali kaj podobnega. Verjela ni svoji sreči nikoli, nikoli je ni brezskrbno, uživala. Ce ji je Mario stor 1 krivico, ji je ni storil s slabim namenom. Želel se je csvobod ti, hotel je osrečiti Ingo in biti srečen z'njo. Njegova ljubezen n. bila hl:mba in pretvara. o tem je bila trdno prepričana. Ta ljubezen je resnično li-vela — le zelo močna ni bila. Z bolestnem nasmehom je morala to ugotoviti. Ubogi Mario! Ni mu bro dano, da bi kdaj našel srečo in imel miren dem.
Najbolj jo je mučilo vprašanje, Ita] je neki mislil in čutil v teh kratk h tedn.h zakona z njo. Ali se more človek tako brzdati, da ga imajo za srečnega, ko trpi? Ali je upal, da se bo rešil moreče vez , ali se je čutil prostega in odrešenega, ;n s kakšnimi ukanami se je dal spet ujeti? Oh, gotovo s takimi, ki jih Inge ne zna ...
Zmogla ni niti tega, da bi čut'la iskreno, zdravo sovraštvo do tiste ženske. Aii ji je mogla zameriti, da je imela Mar:a rada, da si ga je bila priborila z vsemi močmi, da ga je z vsemi sredstvi skušala obdržati? Ne, Inge se niti ni marala vdati veri, da gre za histerično komed:jo. Človek, kakršen je bil Wiethoff, ni mogel vedeti, kaj se godi v ženski, ki ljubi. Njen samomor ni bil hlimba, res je hotela umreti zaradi Maria, m mcč njene ljubezni jo
je ohra-ila pri življenju, ko je- . >et začu-t'la Mariovo bliž no. Pač silna je morala biti ta strast, da je priklepala Mar'a proti njegovi lastni volj"'... proti njegovi volji ... in to je b'lo edino, kar je Inge očitala tej ženski: ne. da ljubi Maria, pač pa, da^ ga ne zna storiti srečnega.
Teda ljudje s tako silnirm strastmi niso ustvarjeni za mirno, pokojno srečo. In, mar je bil Mario ustvarjen zanjo? Hrepenel je po nji, a dolgo prenašati je morebiti ni mogel. Kdo ve, kolikokrat je z bodečimi, skelečim5 očmi strmel v temo, ko je Inge spala zraven njega kakor blažen otrok, in hrepenel nazaj k oni drugi, ki mu je bila oboje hkratu, nebo in pekel. ..
Ob takih mislih ji je bilo, kakor da se Mariova znana, m;la postava počasi odmika v megleno daljo. Celo stvari, ki so jo obdajale, so dobivale čudno tuj obraz, šele tako malo časa je imela pravico hoditi po teh prostorih, odpirati ta vrata, obračati te ključe v ključavnicah. Nič iz vsega, kar je b:lo tu, ji še ni bilo. postalo resnična last, vse je še nosilo nevidne sledove one ženske. Zdavnaj, preden je bila prvič stopila v ta dom, je ž.vela tu velika ljubezen, je tu. nemara divjal ogorčen boj. šele zdaj je razumela, zakaj je hotel Mario zapustiti svoje stanovanje, šele zdaj ji je bilo jasno, kakšnim spominom se je obupno' upiral.
S tako iskreno radostjo je bila Inge zo-
pet pczdraviLa vse, kar jo je spominjalo lep h ur minule zime. Zdaj je bilo tu vse neznano in sovražno, stvari so se zapirale pred njo, se ji rogale in upirale ... bila ie vsiljenka, oh, niti drzna osvajalka ne, temveč slabotna, plaha senca, ki so ji bili dali v roke videz pravice in ki se je zdaj oklepala tega vitìeza, da je ne bi veter odpihnil. ,
Oh, bila je neskončno potrpežljiva; Sol-veigh in Penelopa nista nič proti vztrajnosti, ki jo je čutila v sebi, desetletja in desetletja je hotela čakati dne, ko bo Mario spoznal za dobro, da se vrne k nji. Gledala je globoko vase, z istim jasnim in neskaljenim pogledom, s katerim je motrila svojo sliko v zrcalu. Pa si ni bila krivična sodnica, lastna slika se ji ni zdela ne odurna ne mrzka. Bila je spodoben, priden, č:st človek, ne povsem neumna in dokaj muzikalna. In kaj še? Nič. Konec. Prebito malo za moža, kakršen je bil Mario. Manjkalo ji je draži j i vos ti, zanimivosti, de-moničnosti. Da, Inge, otrok moj, demorJč-nost je tisto, kar m;rno premisli to reč do konca. Dobro razumem, kaj misliš s tem — tu ne gre za ceneno filmsko demonič-nost, ki prevrača oči ki zvija ledja. Tceba bi bilo človeka, ki bi ga gonil njegov demon — takisto kakor Maria. Ljudje so iz-maličili to besedo in jo pripravili ob kredit
Urejnje: Davorin Ravljea. — Für da» Konsortium »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kol izdajatelja; Stanko v ir an t, — Für »Narodna tiskarna A. Q.« als Druckstelle
^friqgggäy^l^niJrirBn ut—, ftt den Inseratenteil verantwortlich - Za Inserat ni oddelek odgovarja: Ljubomlr Volčič
Za »Narodno tiskarno d. (L« kot