vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Leto XXII.
Velja:
začelo leto4krone(2gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvo ...TI ira” v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
4*
Štev. 40.
Atentat na ravnopravnost!
Pred sklepom lista se nam poroča o slučaju nezaslišano drznega kršenja jezikovne ravnoprav-nosti na naših sodiščih. Z 29. s e p t e m b r o m t. 1. je bil član 19. drž. tem. zak. iz 1. 1867., št. 142, za Koroško takorekoč odpravljen! To, nič več in nič manj, pomenja postopanje sodišča vRožeku na razpravi, ki se je ta dan tam vršila.
Stvar je bila na kratko sledeča. Odvetnik dr. Brejc je za 14 slovenskih posestnikov iz Št. Jakobske župnije vložil civilno tožbo zoper nekega Št. Jakobčana — domačina, torej Slovenca. Za tožbo je bil narok za razpravo v slovenskem jeziku razpisan. Na razpravi pa je sodnik nakrat izjavil, da se bo razpravljalo nemškoin tako tudi pisal zapisnik, češ da on (sodnik) slovenski ne razume. Dr. Brejc protestira, sklicuje se na drž. temeljni zakon o ravno-pravnosti nàrodnosti in jezikov, na ministerske odredbe in dosedanjo prakso — toda sodnik stori formalni sklep o tem smislu, da se bo razpravljalo v nemškem jeziku, ter zapove dr. Brejcu, da mora govoriti nemški, sicer bi znale nastopiti neljube posledice. Toda dr. Brejc se ne uda, v obširnem govoru obrazloži tožbo v slovenskem jeziku in stavi svoje predloge. Nasprotnikov zastopnik dr. Mitteregger — (zapomnite si imena teh nestrpnih nemško-nacijonalnih odvetnikov, Slovenci, da boste vedeli še dalje svoj slovenski denar njim nositi!) — se srdito zaletava v dr. Brejca, očitajoč mu, da zanaša politično agitacijo v sodno dvorano, in končno zahteva, da naj se dr. Brejca, ker noče nemško razpravljati, kar kratkomalo vpričo njega kontumacira. Tu pa je sodnik nakrat iz koncepta padel. Očividno na to ni bil pripravljen, da bo dr. Brejc imel pogum, kljubovati visoki modrosti njegovega sklepa; prišel je v škripce: ali izvajati posledice iz svojega sklepa v tem smislu, da bi dr. Brejca kakor stranko, ki odgovora dati noče, kontumaciral — ali pa preklicati storjeni sklep. Našel je jalov izhod — poklical je nekega pisarja, da naj bi tolmačil, toda mož se je tega tako ustrašil, daje v hipu vso slovenščino pozabil. Sodnik pokliče nato kanclista, ki je ob enem vodja zemljiške knjige ; dr. Breje ugovarja, da mož kot tolmač ni zaprisežen, toda sodnika to nič ne gane; a glej smola, tudi kancelistu, ko bi imel dr. Brejčeve
Petindvajseto letno poročilo
družbe za vedno češčenje najsvetejšega zakramenta in za oskrbovanje cerkvene oprave za revne cerkve v Krški škofiji, 1902—1903.
Družba za vedno češčenje najsvetejšega zakramenta je otvorila dné 28. avgusta 1.1. ob 11. uri predpoldnem v šolskih prostorih č. ss. ur-šulink v Celovcu svojo 25. razstavo cerkvenih oblačil. Navzoči so bili mil. g. knezoškof in mnogo odlične gospode duhovskega in svetnega stanu. Duhovni predstojnik družbe, prečastiti gospod dr. Alojzij Cigoj O. S. B., je imel pri otvoritvi sledeči nagovor:
Milostljivi gospod knezoškof! Mnogospošto-vani zborovalci! Družba vednega češčenja otvarja letos svojo petindvajseto razstavo cerkvenih oblačil. Ko poročam o delovanju družbe od zadnje razstave, ki je bila septembra meseca 1902, mi je v veselo zadoščenje, da morem v obče poročati o veselem napredovanju.
Glavna družba celovška je ostala zvesta svojemu namenu. Udje opravljajo mesečne molitvene ure zasebno in po raznih cerkvah, deloma po dnevu, deloma po noči; gojenci kn. šk. dijaškega semenišča „Marianum“ imajo molitvene ure skupno pred izpostavljenim Najsvetejšim v svoji domači kapeli. Služba božja za družbene potrebščine ter za vse žive in mrtve ude je vsak prvi petek v mesecu zjutraj in zvečer v tukajšnji ur-šulinski cerkvi sv. Duha. Takrat je redno tudi pridiga o presvetem Rešujem Telesu. Razšir-jateljice glavne družbe v Celovcu se zelo trudijo
naredbe prestavljati, zmanjka sape, češ da ima sicer spričevalo o znanju slovenščine, da pa nove — slovenščine, ki jo govori dr. Brejc, ne Mzastopi“. — Konec: sodnik razglasi sklep, da se razprava v ta namen preloži, da se bo za prihodnjo razpravo dobilo tolmača, stroške preložitve pa da ima trpeti dr. Brejc, ker je s svojo trdovratnostjo preložitev povzročil!
To je suhoparna resnica o dogodku, ki kriči v nebo. Torej en mlad fanatičen nemški nacijo-nalec v slabo pristoječi mu sodnijski kuti si drzne z nečuveno frivolnostjo in lahkomiseljnostjo pre-vreči temeljne zakone, kakor bi pihnil — in sme uverjen biti, da ga zato kot kazen čaka k večjem — avanzement! Prav kakor na Turškem!
Za danes samo toliko. Razume se, da se bodo storili potrebni koraki, da nemško-nacijonalna drevesa ne zrastejo do nebes, toda zabiti ne smemo, da imamo v Gradcu prijatelja, ki so sodniki à la zgoraj opisani njegovi lastni — otroci ! Pozor torej na Gradec, slovenski poslanci! V Gradcu se nekaj kuha!
Prihodnjič kaj več o tem slučaju — in drugih zanimivostih z našega deželnega sodišča.
Zadoja huda ura.
Zadnjič smo kolikor mogoče natančneje poročali o strašni hudi uri, ki je sredi septembra zadela našo Koroško deželo in v kratkih urah toliko ljudij spravila v bedo in premnoge na beraško palico. Tu podamo še poročilo, ki nam je došlo iz Št. Štefana ob Žili, in ki kaže, kako strašno je bilo one dni.
Stari ljudje pravijo, da se take nevihte sploh ne morejo spominjati. To ni bil dež, to je lilo res iz odprtih oblakov. V nedeljo 13. septembra med 3. in 4. uro popoldan smo imeli pravo temo. Ker je že v soboto prej in ponoči na nedeljo in cel dopoldan in popoldan silno deževalo, je bilo prav nevarno za prebivalce v dolini, kjer dere Žila. In žalibog, da se je strah tudi uresničil ! — Okol 5. ure popoldne slišimo iz Spodnjih Blač udarjati na zvon! Kaj je? Gotovo je blaški hudournik prihitel od Ojsternika in Starhanta ! Seve, ta čas nisem mogel iti gledal. Dež pada cel večer; ura je 12 po noči! Grmi, bliska; šipe mojega stanovanja zvonijo, strašna toča pada; hočem pogledati ven, a ne morem : električna, bliskova luč me kar oslepi, to-
j in vestno opravljajo ne vedno lahki posel, da na-j hirajo doneske za družbo.
Podružnice po raznih farah izven Celovca | vodijo in oskrbujejo častiti dušni pastirji, ki na-| hirajo tudi doneske in jih pošiljajo družbenemu vodstvu. Ker so farne cerkve večinoma oddaljene in ljudje med tednom nimajo časa, se molitvena ura opravlja skupno kako nedeljo v mesecu, pri kateri so pobožno tudi neudje. Na več krajih je tudi kratka pridiga. Četudi so nekatere podružnice radi neugodnih razmer v vnemi nazadovale, so se pa na drugih krajih ustanovile nove, tako v Čanjčah, Etendorfu, Ldlingu in Borlah. Kakor pravi papeževa okrožnica z dné 28. maja 1902, se duhovniki, katerim je naš Gospod in Odrešenik Jezus Kristus dal oblast, da obhajajo skrivnosti njegovega presvetega Telesa in Krvi, za to čast ne morejo boljše zahvaljevati, kakor s tem, da na vso moč pospešujejo češčenje presvetega Reš-njega Telesa ter srca človeška vabijo k blago-nosnim studencem tega velikega zakramenta.
Kar se tiče cerkvenih oblačil, ki se dajejo cerkvam za vredno opravljanje službe božje, je družbeno predstojništvo v prijetnem položaju, da more letos obdarovati 53 cerkva in kapelic. Razdeli se: 5 vešpernih plaščev, 16 mašnih plaščev, 1 nebo, več naramnih vel, koreteljnov, obhajilnih burz, plaščev za ciborij, oblek za ministrante, oltarnih blazin, in več tucatov purifika-torijev, pai itd.
Oblačila se izdelujejo strogo po cerkvenih predpisih, in sicer v samostanu vKazezah (Harbach). To je treba posebej naglašati, ker se dostikrat kupujejo oblačila, ki so sicer po ceni, a niso na-
čina zrna pa mi bijejo v obraz! Bog se usmili! Grom na grom, blisk za bliskom, da mislim : sodnji dan se bliža! Ne morem dočakati jutra. Okoli 1li 5. ure vstanem ; še vedno dežuje, odprem vrata, od daleč čujem strašen krik, polom, pokanje ! Kaj je ? Gotovo je Žila izstopila črez breg in trga vse, kar ji je na poti!
Dve uri pozneje slišim, kaj je! Blače so pod vodo ! ! Pripravim se na pot. Št. Štefan leži na hribčeku, od katerega pregledaš celo spodnjo, oziroma srednjo Zilsko dolino. Kaj vidim? Od spodnjih Bel (občina Meše pri Šmohoru) in od Nampolj (občina Brdo) je cela Žila do Bistrice pod vodo ! Pravo jezero — morje ! Letim proti Blačam ! Že iz hriba vidim, da je blaški hudournik raztrgal svoje bregove, izstopil in spodnji del Blač preplavil ! Šest hiš štejem od daleč, ki so čisto pod vodo. Od ene kmetije vidim le streho! Letim iz hriba naravnost v Blače ! Pridem na železnični tir ; železnična proga je raztrgana ; tir in pragi visijo v višavi. Pridem na blaški most, ki pelje iz Št. Štefana na Blače! Pa kakšna je Žila?
Ne morem popisati občutkov, ki so me obdajali, ko sem na mostu stal in gledal Žilo. Most se trese ; zdi se, da se bo vsak trenutek odtrgal in ga bo Žila odnesla ! Strašni valovi, prav morski, udarjajo na mostove stebre! Klade, drevesa s koreninami vred bijejo v most! Ravno v tej minuti, ko na mostu stojim, priplava smreka; mislim 9 do 10 metrov dolga; kakor bi neki mojster bil izračunil, udari ravno v sredi svoje dolgosti v mostov steber. Most se strese, nekaj čudno pokne, da mislim: konec je moiemu življenju, most se podira ! A kakor užigalica se je smreka prelomila, da bi človek ne verjel, ako bi sam ne videl ! Gledam na lestvico, po kateri se Žila meri ; voda je dosegla 2 metra in 60 cm nad normalom! Hočem naprej v Blače, pa ne morem ! Žila gre že črez cesto ; kaj zdaj ? Vrnil sem se že nazaj, pa vendar mislim : zdaj moraš v Blače ! Izzujem svojo obutev ! V eni roki držim svoje gorjanske črevlje in zgornjo suknjo, v drugi pa dežnik ; voda je mrzla kakor led, precej globoka in ostro deroča.
Pridem v Blače! Strašen je ogenj; pa še strašneja, pač močneja je voda! Blaški hudournik je prihitel v nedeljo ob 5. uri popoldan! Na dvojnem kraju je pretrgal breg in se je razlil po Blačah; most, ki je ravno proti cerkvi, je odneslo; voda je tudi udarila v farno cerkev in v sosednji
pravljena po cerkvenih predpisih. Tistim cerkvam, ki same kupujejo cerkvena oblačila, družbeno predstojništvo rado pomaga, ki je v zvezi z najboljšimi in zanesljivimi tvrdkami.
Skupna vrednost razdeljenih oblačil iznaša 2146 kron. Družbeniki so donašali vkup 1656 kron. Primanjkljaj 490 kron se je pokril deloma z doneski cerkva v skupnem znesku 225 kron, deloma iz rezervnega fonda in deloma tudi po brezplačnem delu visokorodnih gospej: grofice Adelgunde Rosenberg - Orsini, baronese Reyer, gospodične pl. Kupelwieser, baronice Ide Mayerhofer, gospodične Emilije pl. Zerboni, gospodične Horn, gospodične Hatheyer.
Rezervni zaklad, ki se pa vedno spreminja, se izpopolnuje iz obrestij zapuščine za nekim duhovnikom iz tega, da se porabi Magò, ki se je prihranilo v prejšnjih časih, in drugih prihrankov. Iz rezervnega zaklada se pokrijejo: stroški za letna poročila in družbene knjižice, najemnina za potrebne prostore, poštni stroški, razpošiljatev oblačil itd. Ako bi se rezervni zaklad ves porabil, bi se morali ti in še drugi stroški pokriti iz tekočih doneskov udov, vsled česar pa bi se morali zmanjšati podpore za revne cerkve.
S tem, da je ena cerkev odvisna od druge, da ena drugo podpira, se zbuja zavest verske edinosti in skupnosti in utrjuje medsebojna krščanska ljubezen, — katero misel najdemo že v apostolskih časih. Ko je v Jeruzalemu nastala lakota, je cerkev v Antijohiji nabrala denarja in ga poslala v Jeruzalem. Tudi apostol Pavel je na svojih misijonskih potovanjih nabiral podpore za revne kristjane v Jeruzalemu. — Oprava
farovž; mimo cerkve si je napravila novo pot skoz neki vrt in odtod pa v spodnji del Biače. Kako se je tam godilo, ne morem reči, ker zavoljo vode nisem mogel v tisti del vasi priti; gledal sem le od daleč hiše, ki so v tem času bile gotovo s/4 metra pod vodo. Govoril sem z nekaterimi možmi, ki sem jih srečal : pa kake čudne reči so mi ti pripovedovali ! Celo noč so bdeli bolj mrtvi kot živi od samih skrbij. V nekaterih hišah so bili ljudje do jutra pod streho, dokler jih niso drugi po čolniču rešili iz nevarnosti! Po noči ni bilo mogoče priti do tistih hiš, ker je zraven hudournika še Žila prihitela; tako so ostali mislim ljudje v 4 hišah v vodi. Tako mi je pravil nek gospodar. Srečal sem ga namreč čisto mokrega; vprašam ga, kako to, da je tako moker? S solznimi očmi mi pravi: „Zdaj sem rešil ženo in hčerko, pa še eno drugo žensko, v čolnu iz hiše ; zdaj naj se godi božja volja.“ Hudournik je prišel tako naglo, da je vsak hitel rešiti, kar je mogel: svoje reči, živino itd., na slednje pa je ostal sam — brez pomoči!
Ceste in pota so raztrgani, zasuti ; klade, drva, grmi, drevesa kažejo strašno moč hudournikovo; njive so zelo poškodovane, če ne čisto s kamenjem in peskom prikrite in uničene; sirk, ki je še na njivah ostal, in otava je seveda pokvarjena, zidovje poškodovano; splošna škoda se ne more zdaj ceniti, saj se sploh še ne pozna, ker je vse še pod vodo; da je pa grozna, lahko vsak vidi! Kakor sem izvedel, se ni utopil noben človek; pa menda še poškodoval se ni nihče, akoravno so ljudje od 1li 5. ure v nedeljo popoldan celo noč in pondeljek dopoldan prav za prav stoječi v vodi brez počitka z hudournikom se vojskovali, in kakor sem slišal, večkrat prav z nevarnostjo lastnega življenja. Tako žalostno je v Blačah.
In kako je po drugi Žili? Vrnil sem se nazaj, izzul vnovič svoje črevlje in brodil skoz vodo in srečno prišel črez most. Iz hriba opazujem še-le zdaj bolj natanko Žilo! Napolje so pod vodo; zapazim, da voda seže do Ločevasi ; vse fače po senožetih so pod vodo; preseško jezero se je precej razširilo, ker ojstra dereča Žila brani vodi, ki iz jezera odteka, teči naprej! Navajeni smo na Žili, da naša „regulirana“ Žila, katere je že toliko tisoč in tisoč goldinarjev vzela našim žepom — pa zastonj — do malega vsako leto več ali manj izstopi iz bregov ; pa da bi tako mogla divjati, kakor danes, tega nismo pričakovali. Zdaj se še-le vidi, da je „reguliranje“ Žile neslo naš denar le v Dravo. In vendar, kaj smo pričakovali in kaj se nam je vse obljubovalo od uravnanja Žile!
Koroški deželni zbor.
7. seja dné 21. sept. Reši se več manjših predlogov in govori o uravnavi potokov, pri kateri priliki poslanec Weiss naglaša, da se premalo ozira na želje in pomisleke mejašev. Posl. Muhlbacher zagovarja inženirje. Občini Preže se dovoli podpora za cesto. Dr. Abuja in dr. Kotz utemeljujeta samostojne predloge. Ža hidrografično službo se dovoli 300 kron podpore.
Gledé zadnje povodnji se sklene: Za prvo podporo ponesrečencev se dovoli 30.000 kron. Poročevalec se spominja prvih darov, ki so došli za poškodovane (zlasti od Nj. Veličanstva cesarja) in
revnih cerkva s potrebnimi oblačili je delo krščanskega usmiljenja, ki ne bode ostalo brez plačila; tudi tu velja beseda Gospodova: «Pridite, blagoslovljeni mojega očeta, posedite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka; zakaj .. . jaz sem bil nag in vi ste me oblačili.“
Predstojništvo družbe vednega češčenja obstoji iz sledečih članov:	Duhovni predstojnik:
dr. Alojzij Cigoj, kateremu se naj pošiljajo vse prošnje in denarne pošiljatve. — Predstojnica gospejnega odbora je visokorodna gospa grofica Adelgunda Rosenberg-Orsini; podpredsednica in računska pregledovalka gospa Ana Bdhm; tajnica častita predstojnica uršulink, mati Gabrijela Lachner; podtajnica gospa Ana Pichler; prisednici gospa Karolina Mittelberger in gospodična Treza Schnablegger; zapisnikarka častita gospa predstojnica samostana v Kazezah; razširjateljice glavne družbe v Celovcu gospe in gospodične: baronica Štet. Neugebauer, Ana Pichler, Marija Dovjak, El. Weinlànder, Kat. Lorberg, Terezija Moschitz in Mar. Stoutz. Izmed razširjevateljic nam je letos smrt vzela vneto Karolino Deschman, ki se priporoča pobožnemu spominu.
V Celovcu, meseca oktobra 1903.
Drtižbeno predstojništvo.
Smeš ni čar.
* Iz šole. Učitelj: «Janko, da te moram s palico kaznovati, mene samega boli.“ — Janko: „Pa ne tam, kjer mene.“
truda g. deželnega predsednika, ki potem poživlja na skupno delo, da se čim več odpomore poškodovanim.
8. seja dné 22. sept. Poslanec Weiss izroči dva samostojna predloga o delovanju dežel, zbora in o podpori za kmetovalce, ki se uče živinozdrav-ništva. Razni predlogi dežel, odbora se izroče odsekom. — Posl. Weiss opozarja, da se je svojčas nekaterim občinam dovolila državna podpora, a denar se je v hranilnico naložil, namesto da bi se bil do-tičnim izplačal. Prosi, da se ta nedostatek sedaj odpravi.
Prošnja.
Grozovita povodenj, ki je dné 13. septembra t. 1. razsajala po tužnem Korotanu, je napravila ogromne škode. Beda je velikanska in najhitrejša pomoč nujno potrebna. Najbolj prizadet od te katastrofe je slovenski kmet! Posebno trpela je Kanalska dolina, popolnoma zasute in uničene so Ukve. Od 112 številk ostalo jih je le 15. Devetdeset hiš je zasutih do streh, prej enonadstropne hiše se vidijo zdaj pritlične, nekaj od teh je še raztrganih, popolnoma zginilo pa je 7 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Že itak večinoma revni kmetje so postali berači v eni uri, tako hitro namreč seje vse to zgodilo. Zasuto je tudi vse polje, ker je dolinica ozka, v gozdu pa leži polovica drevja po tleh. Najvažnejša živila za to prebivalstvo, kakor koruza, krompir in ajda, ležijo 1—3 -metre pod šuto. Še koče na planini so razdejane. Dva dni je bilo prebivalstvo po vodi zaprto od obeh stranij doline, da niti živeža niso dobili. Vse, kar je bilo v hišah, je zasuto ; prebivalci so imeli komaj časa rešiti svoje lastno življenje. Ena oseba je utonila. Ta kratek popis pove vse. Nad sto družin je brez strehe in živeža, in koliko je škode samo v tej vasi, si izračuna vsakdo lahko sam.
Človeška, krščanska in nàrodna dolžnost je nam Slovencem, da pridemo na pomoč v največji bedi se nahajajočim sobratom. Prosi se prav uljudno, naj dà vsakdo po svojih moččh — ako je še tako malo — in sicer v denarju ali z živežem (kakor krompir, moko ali žito in obleko). Slovensko omizje v Beljaku je ustanovilo poseben odbor, kateri nabira milodare in jih potem razdeli po natančnej poizvedbi pravično. Omizje je zložilo 100 kron. Darila sprejema uredništvo „Mira“ in gospod Ivan Hoch-rnuller, uradnik v Beljaku, Hans Gasser-Platz 2. Vsi prispevki, poslani nam v Beljak, se razglasijo v listu „Miru“. Opetovano prosimo hitre, hitre pomoči !
Beljak, dné 25. septembra 1903.
Za odbor: Tvan Hochmuller.
Poziv!
Dné 9. septembra je bil strahovit požar v Brežkivasi nad Pliberkom. Cela vas je razun treh hiš popolnoma pogorela. Okoli 200 ljudi j je brez strehe, živeža in obleke. — Cenjena škoda je okoli 200.000 kron; zavarovalnina znese pa le okoli 40.000 kron. Ubogi, večinoma zadolženi kmetje so v veliki stiski in ne vejo, kako bodo spet mogli ponoviti svoje poslopje. Nujna pomoč je jako potrebna. — Podpisani odbor prosi milih darov za nesrečne pogorelce. Vsak, tudi naj-manjši dar sprej ema s hvaležnostjo župnijski urad v Šmihelu nad Pliberkom.
Šmihel nad Pliberkom, dné 27. sept. 1903. Franc Marinič, Janez Tominc, Franc Ratej,
župnik.	župan.	nadučitelj.
Doslej so došli sledeči darovi ; Mil. grof Duklas Thurn 150 K; Neimenovan 200 K; mil. g. dr. Josip Somer, stolni kanonik itd., 30 K; mil. g. Ferdinand Wappis, stolni kanonik, 10 K; ekscel. baron Pino 20 K; župnik Mihi 20 K; župnik Wedenik 10 K; župnik Greiner 40 K; župnik Peterman 3 K in velik zaboj obleke ; bi. g. okr. glavar baron Majer-hofer zaboj obleke in prta itd.; vojaški kaplan F. Ivanetič v Trstu 4 K; gospa Legat, učit. vdova, obleke ; g. E. Mehlhofer v Celovcu 4 K ; tajnik J. Rozman v Celovcu 5 K. Prisrčna zahvala ! Bog plačaj !	______ Odbor.
Dopisi,
Celovec. («Biser ni c a“) je obhajala minulo nedeljo svoj dveletni obstanek z jako dobro obiskano veselico pri «Zlatem studencu". Ob enem smo se poslovili od dosedanjega vodje zbora, g. pl. Nežic-a, ki odhaja iz Celovca in kateremu se je izrekla srčna zahvala za njegovo uspešno delovanje v prid «Bisernici". Zabava je bila zelo živahna, žal, da je bil prostor premajhen.
Dobrlavas. (Blagoslovljenje «Nàrod-nega doma") se je v mržnjo naših «hajlovcev" izvanredno krasno obneslo. Lepi govori so bili z navdušenjem sprejeti. Prostori so bili prenapolnjeni; ob V26. uri bile so že vse vstopnice razprodane. Ubogi pogorelci v Brežkivasi imajo tedaj že nekoliko pod-
pore upati. Akoravno se je shod vršil s posebnim namenom, je vendar že samo naznanilo o njem vzbudilo jezo nemškutarskih hujskačev, kar so pokazale «Freie Stimmen" v št. 77. Torej kdo hujska ? ! Posestnik K. iz Sinčevasi ni mogel se premagati, da bi ne bil dal duška svoji tevtonski jezi s pijanim «ali hajl"! Prihodnjič več.
Globasnica. (Obsodba.) Radovedni smo bili na izid sodnijske obravnave, ki se je vršila dné 25. septembra v Dobrlivasi. Tožil je namreč g. kaplan Hojnik v obče znanega Parovega «Gustl-na" radi razžaljenja časti; vsled tega je bil «Gusti" obsojen na 48 ur zapora s postom. Obravnava je bila jako zanimiva in je spravila marsikaj novega na dan, o čemur bodemo še obširnejše poročali: za danes hočemo le resnicoljubnega (?) poročevalca v «Freie Stimmen" vprašati, zakaj piše o obsodbi «eines deutschgesinnten Besitzers in Globasnitz" (nemško mislečega posestnika!), ko se je vendar pred sodnijo glasno poudarjalo, da «Gusti" ničesar nima in ne more imenovati svojega. Celovška teta pač noče izdati imena svojega pristaša, s katerim se še ponaša!
Lipaljavas. (Srčna prošnja.) Dné 13. septembra zadela je Kanalsko dolino velika nesreča. Oblak se je utrgal ter poplavil taisto. Vihar je razsajal, podrl sadno in gozdno drevje, otresel še le na pol zrelo sadje in uničil veliko poljskih pridelkov. Voda je tako močno narastla, da je v Lipaljivasi raztrgala in odnesla šest hiš, veliko travnikov in njiv s poljskimi pridelki; dve hiši sta močno poškodovani in v nevarnosti. Beda je velika, izdatna pomoč nujna. Ker je tudi v drugih krajih nevihta veliko nesreč napravila, se na izdatno državno pomoč ne more računiti. Lipaljavas je zadnja slovenska vas v Kanalski dolini ob italijanski meji. Rojaki in rojakinje, ne zabite torej potrebnih ponesrečencev! Vsekake milodare iz usmiljenja sprejema župnijski urad v Lipaljivasi, pošta Pontabelj.
Još. Eicliholzer, župnik.
Logavas. (Umrla) je tù dné 27. septembra zjutraj po dolgem bolehanju gospa Barbara Dra-g as ni k, p. d. Zelančičinja, stara 50 let, — mati č. g. provizorja J. Dragasnika v Apačah. N. p. v m. !
Pliberk. (Dr. Steinberger f.) Ponoči od 21. do 22. septembra je nenadoma ob srčnem kapu umrl g. dr. Filip Steinberger, brat posestnice hotela «pri Slonu", gospe pl. Metnitz. Rajni, ki je dosegel 75 let, je bil vpokojen privaten profesor dunajskega vseučilišča. Zapustil je svoje veliko premoženje (pravijo 600.000 K) večinoma sorodnikom. Mestna občina je podedovala 24.000 K, od katerih ima pa obresti nekemu nečaku umrlega profesorja izplačevati. Gostilna pa se bo dala v najem, in sicer se hoče, kakor vedo ljudje pripovedovati, Reininghauserjeva pivarna iz Gradca pri nas stalno utaboriti.
Pliberk. (Ženitnina.) Sestra našega vrlega rojaka p. d. Kralja se je poročila minuli ponedeljek, t. j. 21. septembra s p. d. Arnoldom na Ponikvi. Mladi zakonski zvezi mnogo sreče!
Pliberk. (Shod.) Kakor smo zvedeli iz zadnjega «Mira", namerava napraviti katoliško politično društvo za Slovence na Koroškem prihodnjo nedeljo, t. j. 4. vinotoka, shod pri g. Leitgebu v Dobu pri Pliberku. Rojaki, pridite v obilnem številu na shod ! Slišali boste Grafenauerja, katerega smo lansko jesen izvolili deželnim poslancem, ter mu lahko potožili svoje nadloge.
Rožek. (M o s t.) Drava je most vzela, a bomo ga kmalu zopet dobili. Ravno danes, 25. septembra, so prišli vojaki, ki so popravljali Humberški most. Zdaj ga bodo tudi pri nas gradili in upamo, da bo hitro gotov, ker že pogled, kako brzo so se pri svojem prihodu prevažali črez Dravo, kaže, da so zelo izurjeni in na vodi takorekoč doma. Tu jih čaka hujše delo kot na Humberzi, ker ste dve kozi odnešeni in odprtija 36 metrov široka. Mož je 30 in vodi jih en g. poročnik; oni so sinovi gorate Dalmacije in službujejo v Ptuju.
Rožek. (Poboj.) Ni dosti, da se v Podrožčici pri zidanju železniškega predora večkrat prigodijo poboji, še celo v našo vas je prilazil tak «barabar" in pobil nekega laškega mojstra. Stvar je bila ta : Že kakih deset let prihaja v opekarno g. Kastivnika laška rodbina, dva brata in dve sestri, ki izdelujejo tukaj opeko. Takoj v vigredi pridejo, pridno po letu delajo in v jeseni se vračajo s trdo prisluženim denarjem v svojo domovino. So prav pošteni ljudje, drugače bi ne obstali toliko let na enem kraju ; dosedaj ni bilo slišati, da bi komu le žal besedo rekli. V obče jih ima tukaj vsak rad, kar priča sočutje in obžalovanje vseh nad nesrečo, ki je zadela ubogo rodbino. V četrtek 24. septembra je šla proti večeru ena sestra po vodo k tako imenovanemu Štefelnovemu studencu. Pri studencu so bili trije delavci «barabarji" iz Fužin, ki so tukaj po več dni že skladali deteljo pri p. d. Štefelnu, katerih je iz Fužin sem na delo poslal. Eden izmed njih je začel deklico nespodobno napadati ob belem dnevu ; ona se je branila, nesramneža polila z vodo in ko ni odjenjala, vrgla mu je vrč pod noge in z jokom
bežala v opekarno. Starejši njen brat je na to prišel ven, in bulàje si pipo, očital je mirno onim trem, zakaj ne puste njegove sestre pri miru in kdo bo plačal razbiti vrč. Ko si je hotel tobak zažgati, vzdignil je surovi napadalec železni kij, s katerim delajo jame za vsajanje ostervij, in udaril nič hudega slutečega moža po glavi tako, da mu je črepinjo razbil. Rana na koži je kakih 6 cm dolga in razbita kost je skoraj kakor goldinar velika. Ubožec ima desno oko s krvjo podlito in močno otečeno, rok pa čisto nič ne čuti; sam je rekel, da se mu zdi, da jih nima. G. zdravnik dvomi, da bo okreval, ker mu kosti ne morejo vzeti iz možgan. Še tisti večer je na svojo lastno zahtevo bil tudi spreviden. Zdaj bi bil samo enkrat še zažgal peč in se potem vrnil k starim starišem na Laško. Vsled surovosti pa bo morda moral zapustiti svet star šele kakih 30 let. Njegov surovi pobijalec je iz Št. Janža v Rožni dolini doma; takoj po zlobnem činu so ga orožniki vjeli in je tukaj zaprt. Do-sedaj pri nas ni bilo kaj takega slišati in jako žalostno bi bilo, ko bi začeli zdaj še pri nas razsajati in nedolžne ljudi pobijati divji „barabarji“.
Šmarjeta pri Telenbergu. (Čisto „fuč“) je šmarješka nemškutarsko-liberalna gospdda, ker je volitvena sleparija tako spodletela. Tako so poparjeni, kakor bi jih okrajno glavarstvo bilo z vrelim kropom polilo. Vse agitacije so sedaj zastonj, še hlapci jim nič več ne verjamejo. Po vsej občini in celi okolici gre ta-le edini glas: „Naj bo ,pur-garmajster' Poncij ali Pilat, Nemec ali Slovenec, samo šmarješki nikoli več! Vsako leto je vlekel od občine 400 kron stalne plače, Skorčič je vlekel na leto 660 kron, nam kmetom pa ni bilo pomagano ! Občinski sluga je vlekel na leto 600 kron ter si s tem prihranil toliko, da že pojde letos v ,penzijo‘, mi kmetje pa naj gremo beračit! Torej samo ti trije so vsako leto na plačah vlekli 1660 kron z našimi žulji pridelanega denarja. Mi kmetje smo res že siti vaših obljub. Pripomogli ste nam tudi, da moramo plačevati za meščansko šolo v Velikovcu, katera ima skoraj več mastno plačanih učiteljev, kakor pa učencev! K cestam vam plačuje nad 200 kron na leto poštno ravnateljstvo in vi nam niti šentjurskih in drugih potov ne popravite !
Št. lurij na Vinogradih. V malem Št. Vidu nameravajo ustanoviti požarno hrambo. Ustanovni shod je bil dné 20. septembra. Prihodnjič več zanimivega o shodu pri Kranjcu. — Naše kmete je zadela velika nesreča. Svinjska kuga se je ugnjez-dila in je pomorila po šmarješki in šentjurski fari mnogo svinj. Največ trpijo šentjurski Voglinjčani. V Voglah so dosedaj pomorili vse svinje pri Jelenu, potem mnogo pri Brančeveju, Hrtiču, Kavčiču in Andreju. Ubogi ljudje so silno žalostni. Nesrečo bi morda lahko zabranili in zmanjšali, ako bi hitro bolne svinje zaklali in pokopali, da bi druge ne nalezli škodljive bolezni od okuženih. Bog potolaži in pomagaj siromakom!
Štriholce pri Velikovcu. (Najmodrejši človek.) Trušenjski poštar L. Šturm se pri vsakih volitvah v potu svojega obraza silno trudi, da bi sebi in drugim pošteno plačanim in dobro rejenim gospodom pripomogel do zmage. Nedavno se je napotil tudi k nam v Štriholče, da bi zberačil za se in šmarješke prijatelje par glasov. Toda tako malo posluha, kakor tokrat, ubogi Šturm pri nas še nikoli ni našel. Ko že vse sladkanje celo v mili slovenščini nič ni več izdalo, se še izgovori na g. okrajnega glavarja v Velikovcu, češ, da mu je ta rekel, naj le gleda na to, da ostane še v „gmajn-skem aus-šusu“, kajti on je še najmodrejši človek izmed vseh ! — No, ta je pa lepa ! Mi smo zmiraj „žinjali“, da ni modrejših ljudij, kakor so Šmar-ječani. Pri volitvah nas poznajo, prijazno se sladkajo, po volitvah v nas pljuvàjo. Ža nos volilce vodijo, še celo v cerkev hodijo, — a tokrat nas ne bodejo!
Velikovec. (Povodenj) je tudi pri nas ob dravskih bregovih napravila mnogo škode. Ker so tukaj dravski bregovi jako nizki, je v osodopolni noči od 14. do 15. kimovca t. 1. Drava vso nižino preplavila, tako, da je voda nastopila do mestnega podnožja in je bil ves svet od Ornega grada do Fukša podoben velikemu jezeru. Popotnike, ki so dohajali iz Sinčevasi, so morali od našega Dravskega mosta, ki je, ker na novo popravljen, trdno kljuboval vodni sili, po čolnu prevažati v mesto. Mutarska hiša, Mulejeva kajža, Jurkelnova, Radar-jeva in Jergelnova hiša stale so v sredi vode. Poljski pridelki na polju blizo Drave so uničeni. Največjo škodo ima g. Buči, grajščak na Črnem gradu, ki je imel v logu ob Dravi 700 sežnjev ovševih drv napravljenih, ki so večinoma šla po Dravi. Voda je v dravskem logu tako visoko nastopila, da so se s čolnom mogli voziti čez plot. Konje in go-vedno živino, ki se je nahajala na paši v logu, so morali s čolnom na suho speljati. Ker pa je voda tabo naglo in tako visoko nastopila, se ni čuditi nad ogromno škodo, katero so nekateri kmetje pri živini trpeli, zakaj šest repov živine je deloma v logu utonilo, deloma jih je Drava odnesla.
Zgornje Trušnje. (Ste li na c. kr. pošti luteranci?) Dné 18. septembra pride neka kmetica iz Št. Jurske župnije v poštni urad v Trušnjah po svoj časnik „Naš dom“. Z neko jezo zarenči poštarica nad kmetico: „Der Pfarrer will alle Leute katholisch machen!“ („Župnib hoče vse ljudi po-katoličaniti!“) Poštarica, držite se svojih poštnih postav in opravljajte dobro svojo službo, za katero vlečete na mesec 160 kron, katere plačujemo mi kmetje. Tokrat vam mi dobre volje še samo to svetujemo, da v uradu svoj jeziček zavežete, sicer ga vam bodo morali nazadnje pri c. kr. poštnem ravnateljstvu dobro „zaknofljati“.
Žabnice. (Po hudi uri.) „Slov.“ se je od tir poročalo:	V nedeljo, ko je preplavil vihar vas
Ukve, odposlana sta bila dva vojaka iz Trbiža, in sicer častnik in kadet, v pomoč Uklanom. Namesto da bi bila storila svojo sveto dolžnost, šla sta v gostilno in zahtevala prenočišča. Gostilna je bila že prenapolnjena, bila je namreč edina hiša, kjer so bili stari ljudje, žene in otroci varni pred grozovitim viharjem. Šurovo sta zahtevala častnika, da se jima mora takoj odkazati soba, če ne bodeta vse ven zmetala. To nam je pripovedovala gostilničarka sama. Naznanilo se je to poveljniku trdnjave naborješke. — Vse drugače pa so se vedli vojaki z Naborjeta. Celi dan so stali v deroči vodi, ki se je z vso silo zaganjala v stolp in mu izpodkopavala temelj; delali so nasip in tako prisilili vodo, da se je obrnila od cerkve. Le vojakom se morajo Uklani zahvaliti, da ni zasuta cela vas. Ko bi ne bili vojaki rešili cerkve, zrušila bi se bila in zasula potok, voda bi si morala narediti drugo strugo, in tako bi bila odnesla še tiste hiše, ki niso prav nič prizadete. Tako so vojaki iz Naborjeta s svojo požrtvovalnostjo in z velikim trudom rešili slovensko vas gotovega pogina. Njim torej bodi vsa čast. Od Trbiža pa do Ukev že vozi železnica, od Ukev pa do Pontabeljna pa še ni odprt promet. Državna cesta po celi kanalski dolini je skoro popolnoma zasuta ; toliko kamenja je naneslo, da ne vedo kam ž njim. Po celi dolini so nastavljeni vojaki v pomoč ubogim nesrečnežem.
Družba sv. Mohorja.
Dné 24. septembra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti:
Škofije: 1. Krška, 2. Amerika in Afrika, 3. Razni kraji, 4. Lavantinska, 5. Ljubljanska, 6. Tržaška, 7. Goriška.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „aviso“, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki po-vzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora.	Odbor.
Novièar.
Državni zbor je rešil predlogo o vojaških novincih, ki so poklicani s 1. oktobrom k službi. Vojaki-tretjeletniki v Avstriji so torej s 1. oktobrom odpuščeni iz službe. Dalje je državni zbor dovolil potrebni kredit za potrebne podpore po povodnji oškodovanih.
Desetletnica ,,slovenskega planinskega društva44 v Ljubljani se bo praznovala dné 10. in 11. oktobra 1.1. po sledečem vsporedu: V soboto 10. oktobra ^planinska veselica" v Sokolovi dvorani (godba, petje, predavanje in šaljivi prizor). V nedeljo 11. oktobra ob 9. uri zjutraj seja osrednjega in podružničnih odborov; ob 11. uri slavnostni občni zbor; ob 1. uri popoludne obed.
Zakonska Bratuša — nedolžna 1 Neka obsodba pred mariborskimi porotniki je svojčas dala nemškim brezvestnežem toliko povoda za nečuveno sramotenje vsega slovenskega nàroda: zakonska Bratuša iz Majšperga pri Mariboru sta bila obdolžena in radi tega obsojena na smrt, češ da sta spekla in pojedla svojo lastno hčer. Nedavno so pa pri Novem mestu prijeli potepuho, o kateri se je izkazalo, da je — hči zakonskih Bratuša! Sodišče v Mariboru je bilo s tem postavljeno pred veliko — zagonetko, s katero se je moralo baviti. In izkazalo se je, da kri in one kosti, ki so jih našli o hišni preiskavi in od katerih so trdili, da so od umorjene hčere, so bile — od prašiča ! Lepi izvedenci so bili ti, ki niso znali ločiti prašičjo od človeške krvi! Sedaj je tudi Bratuša priznal, da ni umoril svoje hčere in je svoje samoobdolženje pojasnil tako, da se ni mogel z dokazi upirati ob-dolženju in je določil, da hoče trpeti krivico na tem svetu. Bratuševo ženo so že izpustili na svo-
bodo, on pa bo moral še odgovarjati radi obrekovanja svoje žene. Tisti nemški nesramni obrekovalci, ali bodo imeli vsaj sedaj toliko vesti, da prekličejo svoja obrekovanja povodom dogodka Bratuša?
Razburjenje v Bosni. Iz Sarajeva se poroča, da vlada po Bosni velika vznemirjenost, ker se pripravljajo mnogi Turki v Bosni za vojno v Macedoniji. Bosanski turčini se smatrajo še za podložnike sultanove in če bi jih poklical „padišah‘; na boj zoper („gjaure“) kristijane, bi se gotovo tudi med ondotnim turškim prebivalstvom v Bosni in Hercegovini pokazalo precejšnje gibanje. Resnica je tudi, kar se govori o zalogah orožja, ki se je našlo. Določeno je bilo baje za Staro Srbijo in Macedonijo.
Macedonski dogodki. V Monastiru vlada neznosno stanje. Po mestnih ulicah se ne sme javno prav nič govoriti o macedonskih dogodkih. Turška vlada ima vse polno vohunov in kaznuje vsakega, katerega ji vohuni naznanijo, češ, da je javno govoril o tem, kar se sedaj godi na Balkanu. Spravijo ga takoj v ječo, iz katere se pa več ne povrne. Da postopajo vohuni samovoljno ter da ovajajo vse njim neljube osebe, četudi se niso prav nič pregrešile, to razume se samo ob sebi. Turki postopajo s kristijani vedno grozovitejše. Palijo in morijo vse, kar jim pride pred oči. V zadnjih dneh pomorili so turški vojaki več sto Macedoncev in zažgali vse polno vasi. Zgodilo se je, da se je na turški poziv semtertje kak ustaš udal ter odložil orožje. Turki so seveda obetali, da se ne bode takim ustašem dogodilo nič zlega, a koj ko so prišli ti nesrečneži v turške roke, trpinčili so jih na grozen način ter jih konečno tudi umorili. Te dni je došla vest, da so Turki zažgali vas Gherman, ki je štela 250 hiš. V ti vasi je bila skrita namreč še precej močna ustaška četa. Ko so ugledali ustaši turške vojake, nahajajoče se v ogromnem številu, pobegnili so iz vasi v bližnja gorovja. Vojaki so obkolili vas in so jo začeli bombardirati, četudi jim je bilo znano da so ustaši že zbežali iz nje. Zgorelo je in ubitih je bilo 800 oseb, med njimi moški, ženske in otroci. Turški vojaki vrgli so v neko apnenico, kjer se je žgalo apno, 15 otrok, ter so se živinsko radovali na tem, ko so videli goreti žive otroke. Iz Galaca se poroča, da je ruski parnik „knez Gagarin", ki prevaža dvakrat na mesec blago med Batumom in Galacem, pripeljal veliko množino streljiva iz Rusije, namenjenega Bolgariji. — Ker je Bolgarija zadnje dni mobilizirala tri voje divizije, namerava Turčija poslati svoje vojake v Rumelijo. — V Odeso je prišla iz Carigrada vest, da so našli pod zglavjem sultanovim grozilno pismo, v katerem mu ustaški odbor naznanja, da ga umori, ako v teku dveh mesecev ne dà, macedonskim vilajetom (okrajem) večje samostojnosti. Na kak način je prišlo pismo v sultanovo spalnico, je dosedaj še zagonetka.
Socijalna demokracija na Nemškem je razcepljena v dva tabora. Minuli teden se je na velikem strankarskem shodu v Draždanih bila huda borba med starim voditeljem Bebelom in voditeljem „revizijonistov“, Bernsteinom. Bebel zagovarja dosedanje postopanje, to je nespravljivost nasproti vsem meščanskim strankam, Bernstein pa zahteva prenaredbo programa v tem smislu, da bi se ublažila nasprotstva med stanovi, ker je v meščanski družbi vedno več slojev, ki imajo skupne težnje z delavskimi razredi. Zmagal je še stari Bebel, ali brez dvoma proderejo sčasoma Bernsteinovi nazori. — Tudi jugoslovanski socijalni de-mokratje so se razprli. Socijalni demokratje v Idriji z voditeljem Anti Kristanom na čelu so ustanovili proti „Rdečemu praporju" svoj list „Naprej". Anti Kristan je brat znanega soc. demokratičnega Etbina Kristana.
Ruski car na Dunaju. Kakor je zdaj določeno, pride ruski car na Dunaj dné 30. septembra ob 10. uri predpoludne. Car se podà naravnost v Schonbrunn in ne bode pri njegovem vzprejemu nobenih posebnih slavnosti. V Schonbrunnu ostane car pri obedu, potem pa se poda z našim cesarjem na lov v Neuberg na Štajerskem. Lov bo trajal 3 dni. Car se ne bode na dunajskih ulicah niti prikazal. Pravijo, da zaradi tega ne, ker so baje sklenili socijalisti, da priredé proti njemu demonstracije. Sicer so najbrže to le želje Židov in Nemcev, katere bòde v oči carjev prihod na Dunaj. Vsi listi pa pripisujejo carjevemu potovanju največji politični pomen, in angleški listi pravijo, da se pri tem sestanku našega cesarja z ruskim carjem skoro gotovo konečno reši macedonsko vprašanje.
Nemški cesar na Dunaju. „0n“, to je nemški cesar Viljem, je prišel dné 18. septembra na Dunaj in naš cesar ga je sprejel, kakor sprejme človek dobrega prijatelja. Dunajskemu občinstvu pa nemški vladar ni bogve kako priljubljen, kajti ob prihodu angleškega kralja je bilo najmanj trikrat toliko občinstva navzočega. Dunajčanje vidijo z drugimi dobrimi Avstrijci vred v nemškem cesarju še vedno onega Prusa, ki je stegal in še stega svoje roke po avstrijskih deželah. Pri dvor-
nem obedu so se govorile običajne napitnice, v katerih se zagotavlja trdno prijateljstvo med Avstrijo in Nemčijo in s to zvezo obvarovani svetovni mir. (Glej Macedonijo!) Z Viljemom II. je prišel tudi nemški državni kancelar grof Bulow, ki je dolgo časa obravnaval z Goluhowskim. — Sploh pripisujejo temu sestanku važne posledice za rešenje balkanskih zadev.
Laška trobojnica na tržaški mestni palači. V nedeljo 20. septembra opoludne se je dvignila v onem trenotku, ko je na svetilniku naznanil strel poludan, na stolpovem drogu mestne palače v Trstu laška trobojnica. To se je hitro razneslo po mestu in vse je gledalo na ta stolp. Trobojnica je vihrala gori kake četrt ure, potem jo je snel in zaplenil redar, ki je bil zato še posvarjen! 20. septembra je dan zavzetja Birna, katero obletnico Lahi vsako leto slavijo. V Trstu pa so pokazali letos, da hočejo tudi „osvoboditev“ Trsta z laško zastavo. Irredente pa seveda ni, oziroma naša slavna vlada je ne vidi ! Tistega, ki je obesil zastavo in naročil to demonstracijo, seveda tudi ne najdejo ! !
Vabilo. |
Katoliško-politično in gospodarsko društvo
za Slovence na Koroškem
priredi
v nedeljo dné 4. oktobra t. 1.
s Is. @ dl
pri g. J. Leitgebu v Dobu pri Pliberku.
Začetek točno ob 3. uri popoludne.
Vspored:
1.	Pozdrav.
2.	Delovanje koroškega deželnega zbora. Poroča deželni poslanec g. Fr. Grafenauer.
3.	Kakšna naj bo naša politika? Govori č. g. župnik Jurij Trunk.
4.	Bazni govori.
Po shodu prosta zabava. — Bojaki, pridite v obilnem številu na važni shod!
Odbor.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmarovas in okolico napravi v gostilni pri Miklavžu v Biljčovsu na rožnovensko nedeljo dné 4. oktobra 1903, ob 3. uri popoludne, svoj zbor po sledečem dnevnem redu: 1.) Pozdrav predsednika. — 2.) Slučajni govori in nasveti. — 3.) Sprejem in vpisovanje udov. ■— Po zborovanju: Petje in prosta zabava, pri kateri sodeluje I. koroško tamburaško društvo „Bisernica“ iz Celovca. — Ob ugodnem vremenu na prostem. — V slučaju skrajno neugodnega vremena se shod preloži na prihodnjo nedeljo dné 11. oktobra 1903. Prijazno vabi vse ude in prijatelje te družbe k obilni udeležbi načelništvo.
Loterijske številke od 26. septembra 1903. Dunaj	51	10	78	83	41
Gradec	41	50	66	1	25
NAZNANILA.
Nizke cene. — Točna postrežba.
Ako si hočete po ceni in dobro
pravo švicarsko uro
kupiti, obrnite se zanesljivo do
H. Suttner-jsi, urarja v Kranju,
ker te ure so po celem svetu znane kot najboljše. Zahtevajte najnovejši veliki cenik, ki ima blizo 600 podob, katerega Vam pošlje zastonj in poštnine prosto
IH?* Izborna zaloga zlatnine in srebrnine,
je najboljša sesalka sveta.
Nepresežena za gnojnico, stranišča, mesnice itd.
Nad 7000 komadov v vporabi. Vsled velikega uspeha in trpežnosti prekosi vse navadne sesalke, naj so pa-tentovane ali ne.
To sesalko z verigo oddajam v vseh dolžinah do 7 metrov, s 70, 82,100 'm/OT široko cevjo, na 6tedensko poskušnjo, in jo vzamem, ako ne ugaja, po preteku tega časa brez vsake odškodnine na moje stroške nazaj.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
J os.Klement
tovarna za stroje
Hrobec-Rovdnica (Hrobetz-Raudnitz), Češka.
Sposobni zastopniki z visoko provizijo se iščejo.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
Kdor ljubi dobro čašico čaja, zahtevaj povsod najfinejši in najboljši čaj sveta
INORA TEA
Napravljen iz najfinejših čajev Kitajskega, Indije in Cejlona. Pristno le v izvirnih zavojih. Zaloge razvidne iz lepakov, j
Organist in cerkovnik
išče kmalu službo. Prositeli Je miad in je letos orglarsko šolo v Celovcu z jako dobrim uspehom dovršil. Ponudbe so pošiljati na ime : Vekoslav Petek, cerkovniški sin v Prevaljah na Koroškem.
Ivan Schindler, Dunaj III/,
pošilja že veliko let dobro znane
stroje vsake vrste
za poljedelske in obrtne potrebe!
mline za sadje, mline za grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje,
stiskalnice za seno, sesalke za vodnjake, železne cevi, sesalke za gnojnico, vodovode itd., od sedaj po zopet 'zdatno znižanih cenah, ravno tako: vse priprave za kletarstvo,
sesalke za vino, medene pipe, konopljene in gumijeve cevi, gumijeve ploče, priprave za točenje piva,
priprave za izdelovanje sodavode in penečih se vin, stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo itd., omare za led, stroje za delanje klobas,
šivalne stroje vseh sestavov, železno pohištvo, železne blagajne, namizne tehtnice, tehtnice na drog, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, stroje in orodja za kovače, ključavničarje, kleparje, sedlarje itd.
Vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih!
tudi na obroke. -3H1
Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko-, dopisuje slovensko.
Prekupcem in agentom posebne prednosti!
Piše se naj naravnost pod naslovom:
Ivan Schindler, Dunaj
III., Erdbergstrasse 12.
| Dr. Janko Brejc
naznanja, da ima svojo
^ odvetniško pisarno v Celovcu na ^ benediktinskem trgu št. 4. (stara W	Mohorjeva hiša).
^ Uradne ure: od 9. do 12. dopoludne in 3. do 6. popoludne. Ob nedeljah in praznikih je pisarna zaprta.
nunmnumnnnnnnnnu
% Sadjarsko io vinarsko društvo H
H	za Brda v Gorici	^
«g prodaja naravne in pristne h riške pri- f£ |jj|	delke po zmernih cenah.
Zaloga pristnih vin:	••
H burgundeca, rizlinga, modre || g	frankinje in drugih.
% ^ Desertna vina.	§$
Sedež društva je:
^ Gorica, ulica Barzellini štev. 20. jSf
U%XUH*USHMMHX*XKK
Vzgojm n Mlice
(Internat)
če. šolskih sester v,Narodni šoli'
družbe sv. Cirila in Metoda
v Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim starišem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se začne dné 15. oktobra 1.1. Plačila 16 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
H:
Trgovina z železnino „1EE£UE“
j c, Štajersko.
priporoča svojo bogato zalogo
Kranj, Gorenjsko.
najboljšega železa in jekla, ploščevine, žice, žice za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja, in sicer: oral, bran, motik, srpov, grabelj in strojev; vsakovrstnih ponev, ključavničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakovic, hišne in kuhinjske posode, tehtnic, sesalk, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin, ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. itd.
Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov, lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Posebno opozarja poljedelce k sezoni na svoje izborne travne kose z znamko „Ciril in Metod“, koje imam jaz edini v zalogi, patentovane kosirje, kakor tudi svetovnoznane bergamaške, francoske, bavarske,
tirolske in kemične osle.
Bogata izher vsakovrstnih nagrobnih križev.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, žnpnik t Podkioštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe st. Mohorja v Celovcu.