TEDNIK CLASILO SOCIALISTIČNE 7 V v 7 v rx w? , « -oilUNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Ptuj, 1. aprila 1971 Leto XXIV., št. 13 Cena 0,70 din Tržišče m cene Cene še naprej zamrznjene Po tem, kar so te dni izja- vili predstavniki zveznega iz- vršnega sveta v zvezni skup- ščini, ie povsem gotovo, da cene tudi v aprilu ne bodo odmrznile. Kako to razložiti? Kot in- dikator, da ie tržišče še ne- urejeno ali kot adrninistra- tivni ukrep, da se onemogoči- jo stalni napadi na živlieni- ski standard? Ali pa to mo- mrznitviio porasle proizvodne goče pomen: priznanje, da nekateri ukrepi reforme niso dali zaželenih efektov? Vendar smo slišali odgovo- re na gornia vprašanja. Dej- stvo je. da so impulzi infla- cije znatno ublaženi z uvedbo administrativne kontrole cen. Na to kaže podatek, da so v zadnjih treh mesecih pred za. mrzitviio porasle proizvodne cene za 1,5 odst.. malopro- dajne za 1.4 odst., življenjski stroški pa za 1,9 odst. Po za- mrznitvi pa so napredovale proizvodne cene samo za 0,65 odst.. maloprodajne pa za 0,87 odst. in življenjski stro- ški za 1.22 odst. Toda inflacija povpraševa- nja še vedno ni popolnoma obvladana. Investicije so porasle v pr- vih dveh mesecih za 22,5 odst.. te pa so temeljni fak- tor, od katerega je odvisno ravnovesje blagovno-denar- nih odnosov. Vendar je tre- ba povedati, da dogovora o nekaterih sistemskih rešitvah še ni ter torej še tudi ni traj- nih stabilizacijskih elemen- tov. V takšni situaciji zvezni iz- vršni svet misli, da je treba še zadržati kontrolo nad ce- nami. Seveda bodo še naprej lx>Dravljali anomalije, ki na- stajajo pri premikih cen na svetovnem tržišču in krepili institucijo dogovarjanja. Iz tega izhaja, da ne bi mo- gli govoriti o neuspehih, pač pa o potrebi ustvarjanja sta- bilnih pogojev na tržišču za- radi sprejetja trajnih rešitev. V zvezi s tem se postavlja vprašanje, ali ni bilo gibanje cen v zadnjih mesecih nekon- trolirano in kakšen ie efekt tega gibanja. Cene resnično niso mirovale, niso pa se tudi izmaknile kontroli. Nepozna- valci, to pa je večina potroš- nikov, mislijo, da so podra- žitve požrle efekte nedavne valutne reforme. V ZIS-u to ener«^ično zanikajo. Določene korekcije cen so bile nujne. To se imenuje v strokovnih krogih »marža devalvacije«. Slo je torej za neizogibne ko- rekture, ki pa so bile vkal- kulirane v devalvacijo. Na drugi strani pa lahko ugoto- vimo, da so se začele gibati v skladu z dogajanjem na svetovnem tržišču. Tam in pri nas so porasle proizvodne ce- ne v letošnjih prvih dveh me- secih za pet odstotkov. Glede na to lahko sklepa- mo, da nadaljnja zamrznitev cen predstavlja »začasno za- voro«, dokler ne bodo zaži- vele trajne sistemske rešitvf^ na tem področju. MS Nizka proizvodnja v začetku leta s sedanjimi stabilizacijski- mi ukrepi, predvsem z de- valvacijo domače valute, je prišla industrija v podoben položaj, kakor ie bil ob de- v^alvaciji v letu 1965. Zaradi Domanjkanja domačega re- produkcijskega materiala ie predelovalna industrija moč- no navezana na uvoz. deval- vacija pa podraži uvoženo blago. Zaradi te okolnosti In tudi zaradi reformnih ukre- pov, ki so navajali na bolj intenzivno gospodarjenje, je proizvodnja nekaj časa stag- nirala. potem se je pa izred- no močno povzpela. Ker so zadnji podatki za januar, se v njih še ne mo- re videti, na kakšen odmev so naletela strmljenia za zmanjšanjem uvoza. Vendar pa januarski podatki kažejo, da je proizvodnja precej niz- ka: januar je sicer vedno mesec z najnižjo proizvod- njo, toda letos je orecei bolj zaostala za ooprečiem leta. kot je bilo to primer druga leta. Januarski indeks je na višini 92. lani je bil na viši- ni 97. oboje merjeno na ba- zo 100 kot poprečni obseg proizvodnje v Drejšnjem letu- Podatki o zalogah kažejo, da so se konec lanskega leta zaloge gotovih izdelkov pre- cej povečale, saj so za dese- tino večie. kot so bile leto prej. To pomeni, da industri- ja slabše prodaja svojo pro- izvodnjo. Verjetno ie v tem treba iskati razlogov, da se proizvodnja tako počasi ve- ča; verjetno pa ie razlog tu- di v zadržanju cen industrij- skega blaga :n podjetja ne stopnjujejo proizvodnje, do- kler ne bodo cene kaj pove- čane. Podobno kot v slovenski industriji ie bila januarska proizvodnja nizka tudi v SFRJ. vendar ne v taki me- ri, kot ie to primer v Slove- niji. Letos se je število industrij- skih podietii v Sloveniji po- večalo za deset, tako da daje mesečno poročila o svoji in- dustrijski proizvodnji 481 enot. to so podjetja in pa sa- mostojni obrati v drugih krajih. V januarju ie bilo v industriji zaposlenih 263.030 delavcev. V decembru lanskega leta je zvezna statistika napra- vila med industrijskimi pod- jetji anketo, kako orognozi- rajo letošnio proizvodnjo. Rezultati so bili zelo optimi- stični, sai ie bil rezultat ankete, da je za letos pred- videno povečanje proizvod- nje v SFRJ za 16 odstotkov. V Sloveniji predvidevajo po- večanje za 14 odstotkov. Ce bi se to uresničilo, bi to po- menilo veliko močnejši po- rast, kakor ie bil lansko le- to, ko Je bil 9 od.^totkov. Med posameznimi panoga- mi naj bi se naiboli poveča- lo ladjedeln-štvo (za 29 odst.), nato nafta za 24 odst. in e- lektroindustrija za 23 odst. Povečanje nai bi bilo z 10 odst. najmanjše v tekstilni industriji. Sloven.=;ka indu- strija predvideva najmočnej- ši dvis v raznovrstni indu- striji, elektroindustriji in pri gradbenem materialu. Obe- nem pa predvideva nadalj- nje zmanjšanie pridobivanja premoga za 3^odst Zdi se, da so prognoze preveč optimistične, kajti n: mogoče pričakovati, da bi se konjunktura tako dvignila, da bi bilo povečanje skoro dvakrat tako veliko kot je bilo v letu 1970. Januarski podatki so sicer vedno naj- nižji v letu. toda ker so iz- redno niizki. ne začenjajo s tem takšne posebne dinamič- ne serije. Sicer je pa že sta- ra jugoslovanska navada, da so plani izredno optimistični, vzroke za »zaplaniranje« pa ponavadi iščemo v položaju celotnega gas^podarstva. V Ormožu so sprejeli proračun Sprejemanje proračunov občinskih skupščin se letos izvaja v času, ko sprejema- mo in v praksi uveljavljamo tudi stabilizacijske ukrepe našega gospodarstva. Pogoj za stabilnejše gospodarjenje je umirjena potrošnja in razbremenitev gospodarstva. Ta ugotovitev je osnovno vo- dilo pri sestavi letošnjih r "Tčunov. Po predvidevanjih bo pro- računska potrošnja v SRS v tem letu porasla za 10,8 %. V občini Ormož se bruto pro- računska potrošnja znižuje za 1,1 %. Tako so morali ob znižanih dohodkih z vso skrbnostjo razdeliti obstoje- ča sredstva, da bo omogoče- no normalno delovanje vseh družbenih služb. Občina Ormož kljub veli- kim potrebam že nekaj let ni uvajala novih obvez- nosti. Primerjava dajatev iz zasebnega kmetijstva nam pove, da so danes te obvez- nosti celo nominalno nižje kot pred nekaj leti. Sledila je tudi namenom gospodar- ske reforme in ukrepom za stabilizacijo gospodarstva ter se tako znašla v zelo težkem položaju nasproti proračunskim potrošnikom, ki so že do sedaj bili finan- cirani pod dejanskimi potre- bami. Več kot polovica vseh do- hodkov ormoškega preraču- na odpade na prispevke. Pri- 'spevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja bo za okrog 10,8 % večji, zaradi višjih izplačil osebnih do- hodkov in povečane zaposle- nosti. Nasprotno pa lahko ugotovimo, da bo prispevek iz kmetijstva manjši za 2,4 '^6 od prispevka, zbranega v preteklem letu. To znižanje pa bo verjetno še večje, če bodo sprejete olajšave, ki se predvidevajo. Dohodki od obrti bodo višji za 33,1 %, to pa zaradi doslednejše izter- jave in davčne kontrole kot je bila do sedaj. Pri pregle- du davčnih napovedi za leto 1970 je bilo ugotovljeno več- je število davčnih utaj in zaradi tega je bil oškodovan -QVi proračun. Razen prispevkov so tudi prometni davki vrsta dohod- kov, na katere odpade pre- cejšen del proračuna. Izho- dišče za postavljanje plana so bili planirani osebni do- hodki. V enakem odstotku kot bodo porasli osebni do- hodki, predvidevajo tudi po- rast prometnih davkov. Ta vrsta dohodkov predstavlja iz leta v leto pomembnejši vir občinskega proračuna, kar dokazuje, da je bila usmeritev v razvoj trgovine in gostinstva pozitivna. Ce primerjamo prispevek iz osebnega dohodka od kmetij- sl^e dejavnosti in prometna davke, ugotovimo, da bo drugi vir prekosil prvega za 737.200 din. Med dohodke, ki bodo manjši in ki bodo imeli ne- gativen vpliv na formiranje proračunskih dohodkov, spa- dajo dohodki občinskili upravnih organov, ki se le- tos zmanjšujejo za 28,8 %, in preseženi dohodki po prora- čunu za lansko leto za 61,5 odstotka. Znižanje doh. ^ka nastopa zaradi izpada do- hod'; od pregledov mesa, dohodkov od prodaje posest- nih listov in prispevka Ko- munalnega zavoda Maribor za opravljanje storitev v zvezi s predpisovanjem, vo- denjem evidence in Izterjave prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov. Se več- ji izpad pa nastaja zaradi manjših preseženih sredstev Iz preteklih let. Iz leta 1969 je bilo v letu preseženo 791.914 din neporabljenih sredstev. Iz leta 1970 na leto 1971 pa samo 304.990 din. Ze ta primerjava nam pokaže veliko razliko v dohodkih med posameznimi leti. Razli- ka pa je še večja, če upošte- vamo tudi prenesene nepo- ravnane obveznosti, katerih je bilo lan.sko leto 82.678 din, letos pa 284.700 din. Iz tega je razvidno, da je ta vrsta dohodkov, kolikor upošteva- mo še neporavnane obvez- nosti v tem letu, za 688.946 din manjša. To je tudi glav- ni razlog, da so dohodki bru- to proračuna manjši za 1,1 odstotka Ormoška občina le- tos razpolaga z 8,102.540 din. Kako so jih razdelili, pa si bomo ogledali prihodnjič. VREME DO NEDELJE, U. APRILA 1971 Prvi krajec bo v pe- tek, 2. aprila, ob 16.46. Napoved: Sedanje spremenljivo vreme se bo končalo ob koncu tedna. Zato pri- čakujemo za čas od 5. do 11. aprila lepo vre- nje. Bo pa še vetrovno. Toplejši zrak bo zajel fiaše kraje v drugi polo- vici prihodnjega tedna. Nadaljnji izgledi za nie.sec april: v drugi po- lovici meseca pričaku- 'emo hladno in deževno vreme. Alojz Cestnik STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 1. aoriia na vprašanja pri Občinski konferenci SZDL Ptuj Priprave za organizacijo odborov sološnen liudskeea odpora v kraievnih skupno- stih. Pri pripravah za organiza- ciio odborov SLO pri KS so se na terenu poiavila sicer maloštevilna mišlienia in dvomi o učinkovitosti teh odborov SLO v KS in vpra- šania. če so v.se KS sposobne prevzeti naloge iz področia obram'-nih priprav. Tudi ne- kateri delegat! občin iz SR SLOVENIJE so na svoiem 11. zasedanju, dne 3. 3. 1971.. pri obravnavi osnutka zakona o SLO prav tako podvomil: v to. ali so vse KS sposobne prevzeti vse naloge, kj iim jih bo naložil ta zakon. Ti pomisleki in dvomi izhaiaio iz trenutnega stania. v kate- rem se sedai nahajajo KS. KS se medsebojno razlikuje- jo glede teritorialnega obse- ga, oo-membnost: območja (vas. mesto), že obstoječih potreb :n glede potreb na- daljnjega razvoja dejavno- sti na področ^iu. k- ga zaje- majo. Pri tem je potrebno pouda- riti, da obseg, vlogo in polo- žaj KS urejata statut občine in KS. Dejanska pristojnost in dejavnost KS oa ie od- visna od tega. kako občina uveljavlja KS. kakšen pomen in vlogo ii namenja, glede samoupravnega urejanja in zadovoljevanja tistih zadev in potreb, ki se lahko najbo- lje in nairacionalneie ureja- jo ter opravljajo na ravni KS (11. člen ustave). Zaradi tega bi morali tisti delegati ob- činskih skupščin, ki postav- ljajo vprašanje, ali so vse KS sposobne prevzeti naloge, ki jim jih bo naložil zakon o SLO. razmišljati o tem. kako razviti KS v bodoče, da bo v zvezi z nadaljnjim razvojem družbene samouprave v me- jah svojih pravic in dolžnosti uspešno opravljala svoje na- loge s tem. da bo na svojem območju razvila široko sa- moupravo. Persi>ektiva naše- ga samoupravljanja je prav gotovo v razvijanju nepo- srednih oblik upravljanja. Občina, kakršna je danes, je prevelika, da bi lahko na ši- roko reševala vse zadeve na neposreden način. Še vedno prevladuje v njej predstav- niški sistem, medtem ko KS deluje na manjšem teritoriju in lahko svoj način dela pre- oblikuje tako. da bo najbolj neposreden. Neposredno samoupravlja- nje se sestoji iz množice po- sameznih iin .skupinskih ini- ciativ, kako opraviti hitre- je in boljše posamezne nalo- ge in tako doseči boljše re- zultate. Zato moramo tucJi pri organiziranju SLO upoštevati iniciativo posameznikov in skupin ker bomo le na ta način dosegli na podroCju SLO boljše rezultate in pra- vilne rešitve, kar je posebno pomembno v težavnih okoli- ščinah, kjer je iniciativa vseh zainteresiranih in prizadetih velikega pomena. Uspeh na področju SLO je odvisen od nadaljnje krepit- ve in razširitve samouprav- nih pravic naših delovnih ljudi, ne pa obratno. Težko S' je zamisliti uresničevanje sa- moupravnih pravic našega delovnega človeka v gospo- darskem, političnem, in kul- turnem življenju sploh, ne da bi te pravice uresničevali tudi na področju NO. Zato morajo vse KS postati samo- upravne družbene baze SLO. ker je SLO lahko učinkovit in široko organiziran le tak- rat, če se povežejo dolžnosti vsakega delovnega človeka v KS z maksimalno odgovor- nostjo in zavestno disciplino. To terja, da je vsak občan pripravljen in usposobljen u- resničevati svojo pravico do obrambe domovine in da ie že danes vključen v eno od oblik odoora. Zato moramo tudi v bodo- če krepiti vse tiste neposred- ne oblike, ki bodo prispeva- le k obrambni moči in k od- poru delovnih ljudi proti so- vražniku. Ker smo ugotovili, da je občina prevelika za krepitev neposrednih samou- pravnih oblik občanov je nujno potrebno, da to vlogo prevzamejo vse KS. KS se naj ustrezno organizirajo in usposobijo za uresničevanje samoupravnih pravic delov- nih ljudi ' gospodarskem, politične in kulturnem živ- ljenju ter na področju NO. V bodoče moramo stremeti za tem, da se to uresniči, ker bo potem odpadel vsak dvom. če so krajevne skupnosti sposobne prevzeti naloge iz področja NO. Sledi nadaljevanje KAREL ZMAVC V krajevni skupnosti v ponedeljek. 22 marca je bil v veliki dvorani TGA re- stavracije Kidričevo zbor vo- lilcev za območje krajevne skupnosti Kidričevo, na ka- terem so obravnavali obra- čun olčine Ptuj. program de- la krajevne skupnosti, izvo- ljen pa je bil tudi nov svet krajevne skupnosti ter člani poravnalnega sveta pri KS. Ob določen; uri se je v dvo- rani zbralo sicer bolj malo ljudi, vendar jih ie bilo po- zneje že okrog 80. od katerih pa je bila pretežna večina iz območja Njiverc ter Kungo- te. To pomeni, da menda le edino ljudi iz teh območij zanimajo problemi krajevne skupnosti, kajti iz Kidriče- vega jih je bilo bolj malo. pa še ti so bili tisti, kj jih lahko vidiš povsod, na vseh sejah in sestankih ter pri ostalih akcijah. Ali res drugim pro- blemi krajevne skup^nosti ni- česar ne pomenijo? Obstaja namreč vtis. da prebivalcem naselja ni mar. kaj dela kra- jevna skupnost, ker menda mislijo, da je le ona dolžna reševati probleme, kajti ne- koga kritizirati je zelo eno- stavno, mnogo težje pa je nekaj prispevati k reševanju določenih proble-mov. Zato bi tudi v bodoče bilo priporoč- ljivo, če bi kritike prenesli na zbor volilcev kjer se taki Problemi rešujejo ne pa za vogali in na raznih nepri- mernih krajih. V poročilu predsednika krajevne skupnosti Frančeka Krajnca je bila nakazana vsa dosedanja dejavnost krajev- ne skupnosti ter problemi, s katerimi se srečuje pri svo- jem vsakdanjem delu. Naka- zanih je bilo tudi precej us- pehov, ki jih ne gre prezreti in o katerih smo tudi že po- ročali. V razpravi so obrav- navali tudi poročilo odborni- ka občinske skupščine Maksa Jabločnika v zvezi s prora- čunom občine Ptuj za leto 1971. Postavljena so bila raz- na vprašanja glede vzdrže- vanja cest IV. reda in aeka- terih še nerešenih vprašanj med KS in občino, kajti sma- tralo se je. da se krajevnim sku>pnostim nalagajo preveli- ke obveznosti, medtem ko o sredstvih nihče ne postavlja vprašanja. O nekaterih po- membnih zahtevah občanov krajevne skupnosti K-driče- vo. ki so jih postavili na tem zboru volilcev bomo še po- ročali, kajti tega je bilo več in jih bo najbolje obdelati vsakega posebej. Zbor volil- cev je ostro obsodil uničeva- nje naprav ob novi pešpoti, posebno še v parku mladosti, ki je namenjen igram in od- dihu naših najmanjših sta- novalcev, kajti tod nekateri posamezniki uničujejo na- prave in objekte ne zaveda- joč se. kakšna sredstva so bi- la v to vložena in komu je to sploh namenjeno. Zahtevali so tudi. da se ukrene vse po- trebno, da se take stvari v bodoče preprečijo, kajti to kar se dogaja v zadnjem ča- su v Kidričevem, je podob- no pravemu vandalizmu in huliganstvu. čemur pa je tre- ba napraviti odločen konec in je treba nestrpneže ostro kaznovati. Nadalje je še bilo govora o čistoči in redu v na- selju, ki še zdaleč ni na ni- voju, ki b: v takem naselju moral biti. Izraženo ie bilo mnenje, da bi vsi stanovalci v naselju morali tudi sami skrbeti, da se ne bi dogajal ta-kšen nered, ki videzu na- selja zelo škoduje, istočasno pa povzroča večje krajevni skupnosti. Pr^; naselja II je prav tako I postavljen na dnevu; zbora volilcev, ker se rt da se za te stanovalce ■ malo skrbi. M. Rekordno kratka seja Zadnja seja skupščine ob- čine Slovenska Bistrica je bila prav zares »rekordna«. Najprej moramo povedati, da se ie pričela z rekordno za- mudo skoraj cele ure. kajti sklepčnosti ni bilo. Po nekaj telefonskih razgovorih je bil tudi ta problem urejen, po- tem pi, se je seja končala v rekordno kratkem času, saj je traiala mani kot poldru- go uro. Odborniki skupščine so z manjšimi popravki sprejeli proračun za letošnje leto. o katerem smo pisali že v mi- nuli številki. V razpravah smo lahko slišali nekaj kri- tičnih pripomb, glede finan- ciranja proslav v posamez- nih krajih, resnejša beseda pa je bila spregovorjena tu- di o problemu pohorskih šo- larjev na oplotniški strani- Slišali smo tudi vprašanje, ali, je potrebna šola v Loka- nji, kjer je vedno mani pre- bivalcev, medtem ko število šoloobveznih otrok v Božjem in okolici narašča, pa nima- jo šole. Morda bi kazalo tu- di iz Božjega uvesti avtobus- no progo za šolarje, k- naj bi se potem vozili k pouku v Oplotnico. Problem šolanja na tem področju je sploh problematičen, tako da bodo mora.li v občini pričeti j mišljati. ali ne bi kazalo, katere podružnične šole ij niti, otroke pa voziti v j z avtobusi. V nadaljeva seje so odbornik! sprejeli; kaj občinskih odlokov, ravnavali pa so tudi proj KUD Šmartno na Pohorjt je prosilo, da bi skuDšč: občine najela kredit v c sku 50.000 dinarjev, s te rim bi lahko oomogl; gradnji gasilskega doma.I naj bi bila tudi večja dvo: na, ki bi jo lahko korii vsi krajevni dejavniki. Pr njo kulturnih delavcev Šmartnega so ugodno reš tako da lahko pričakuje.! da kmalu ne bo več probi ma. kje naj se o-dv-ja ks turno in vso ostalo družic: življenje na Šmartnem. V nadaljevanju seie so o borniki tudi potrdili imer vanje 78 sodnikov-poroti kov. Število je večje zar« tega. da ta dolžnost porotr kov ne bi preveč obremen' vala. Pri takem številu vsak sodnik-porotnik pr^' na vrsto vsakih šest ted.i' Med vprašanji odbornikov prevladovala tista s prob matiko komunalnih vpraša kar je ponoven dokaz, čaka na tem področiu rešil še veliko problemov. Slovenska Bistrica ii. KOMGRES SAMOUPRAVLMVCEV BO V SARAJEVU V vseh republikah in v vseh delovnih organizacijah so v polnem teku priprave na drugi kongres samouprav- lja vcev. ki se bo, kot smo zvedeli, pričel 5. maia v Sa- rajevu. O tem smo sicer v Tedniku že poročali. Tokrat oa naj zapišemo, da bo na tem kon- gresu sodelovalo 1939 delega- tov iz vseh republik, pokra- jin in pa seveda številnih delovnih organizacM Poleg teh bo na kongresu še 41 de- legatov delavcev, ki so zRt no zaposleni v tujini. Pris nih bo tudi kakih 1.50 tu opazovalcev ter nad 100 \ vinarjev in fotoreportef iz tujine. Vsega bo torei kongresu okrog 2500 ljudi- Kongres bo trajal tri ' ter t-> delal v štirih ski) nah. ločeno za oosame^ področja delovanja samov ravljavcev. O pripravah ta kongres kot tudi o sa«i kongresu bomo v Tednik" poročali. F- .MrK — ČETRTEK. 1. aprila 1971 STRAN 3 /dor fašističnih $il ¥ Jugoslavijo ired 30 leti jpo zmagi fašizma v Italiji ^ 1922 :in še bolj po zmag: jcizma v Nemčiii leta 1933. ,naprednega človeka Evrope revzemal strah za usodo oveštva. če bo fišizem ko- ikai svoio zmagoslavno in I človeštvo oogubonosno pot. Fašizem je stegoval svoje rabežljive roke po tujih o- emliih Mussoliriia ie za- liicala Albanija. Etiopija, laimaciia. H;tler ie osvojil ivsiriio. Češkoslovaško. Obe ašistični sili. Italija in Nem- ija. sta pomagali k zmagi ašizma v Španiji. Napad črnske nacistične voiske na Jalisko 1. 9. 1939 'e šele zga- lil velike sile Angliio in 'ranči j o. nato pa še USA k boroženemu obračunu z ne- 'smim sovražnikom, ki si je i.itel pridobiti veliko kolo- liaino posest v duhu impe- lalizima. Izbruhnila ie šestletna sve- }vna vojna, posledica impe- ijl'stične svetovne politike, [a nemško in italijansko Iran je stopila s trojnim laktom 27. 9. 1940 še faši- ' tčna Japonska. Evrooske Iržave pa so druga za drugo K)dlega!e dolomatskimi pri- iskom fašističnih sil '. Jugoslavija je bila spo- mladi 1941 obkoljena z dr- ; žavami. ki so se razen Grči- je, vdale fašističnim silam. jTad; jugo^slovanski buržoaz- ai politiki so se pogrezali v ■'o nacionalnega izdajstva, iii Cvetkovič-Maček je , ..nila 25. marca 1941 pakt ■ i fašističnimi silami na Du- ■ -laju. Sporazum je določal. ,; (ia ima nemška vojska pro- sto pot čez Jugoslavijo. Pakt ; if Domenil kapitulacijo. Po- , sodba s sovražnikom, ki je 'i utiral slovenski živeli v ijSiovenski Primorski, na Ko- c ■''škem. ki ie strahotno ob- ('^čunaval z Z;di. ki ie polnil svoja taborišča s človeko- ''•Jbi. ki si je brezo-bzimo ^''ilaščal tu i a ozemlja — ie strahotno odjeknila med iu- Soslovanskini; množicami. Pod v-plivom ilegalne poli- jone sile. komunistačne par- ''ie. je delovno ljudstvo od- ?ovni-ji.o na sramotni pakt z ''^'^gočrjLmi demonstrac'jami. ['sJDrei v Beogradu, nato pa ^-fom DO jugoslovanskem o- ^emlju. Komunistična parti- ie natiskala vrsto nrogla- o vladi nem izdajstvu. ^nionstraciie so dosegle ^"^i vrhunec 27. marca 1941 '•^Prisilile, da je skupina le- '^Iskih oficirjev izvedla dr- ^3vni udar. objavila, da je ^ji^stol zasedel mladi Peter Karadjordjevič in da je ^stavljena vlada generala "Soviča. Ta ie pakt s sila- ^'^ osi preklicala in v noči na šesti april sklenila spora- zum z vlado Sovjetske zvere. Ce bi ne bilo močne roke KP, ki jo je krmarilo odloč- no vodstvo s tovarišem Ti- tom na čelu, bi doživela Ju- goslavija usodo Horthijeve Madžarske, Antoanescujeve Romunije in Koburške Bol- garije. Jugoslovanski nastop je Hillerjovemu generalštabu zmešal načrte vojaških ope- racij. Po načrtu Barbarossa je nameravala nemška voj- ska 15. maja prekoračiti nemško-sovjetsko mejo na Poljskem in napasti SZ, po jugoslovanskem ozemlju pa bi nemške vojaške sile ne- moteno prihrumele do grške meje, kjer bi izvedle načrt Marita. Nemški generalštab je moral naglo spremeniti načrt z »akcijo 25'<, ki je po- menila osvojitev Jugoslavije. Nemčija in Italija sta na- padli našo državo 6. aprila 1941 brez opozorila. Na Beo- grad so nemška letala odvr- gla zgodaj zjutraj na speče prebivalce točo bomb in jih ubile 10.000. S 56 divizijami pa je sovražnik zavzel v 12 dneh Jugu.:> u 18. aprila vojaško kapituli- rala. Cez šest tednov je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo s 150 divizijami. Z Nemci so prispeli v Za- greb hrvaški fašisti z Ante Paveličem na čelu. Proglasi- li .so nezavisno državo hrva- ško. Strašni so bili obračuni s srbskimi prebivalci na Hr- vatskem. Ministri in kralj so zapu- stili Jugoslavijo z zlatom iz zakladnice narodne banke. V domovini je ostala KP z ve- liko nalogo, da z odločnim nastopom popelje jugoslo- vanske narode na pot sprave, na pot boja za osvoboditev, na pot v novo domovino, zgrajeno na temelju enalco- pravnosti jugoslovanskih na- rodov in na socialističnih načelih. V osvobodilno gibanje je pritegnila široke množice na- cionalno zavednih in socia- listično usmerjenih Jugoslo- vanov iz raznih političnih skupin. V Sloveniji, kjer se je najprej oblikovala drža- votvorna organizacija Osvo- bodilna fronta, so komunisti pritegnili v osvobodilno gi- banje napredno skupino na- cionalistov in krščanskih so- cialistov ter kulturnikov. Partizanska vojska se je krepila iz leta v leto. Leta 1945 je štela 800.000 vojakov. S herojskimi boji je popisa- na zgodovina narodnoosvo- bodilne voj.ske Jugoslavije, ki je zgubila v hudih bojih nad 300.000 svojih vojakov in pokončala nad 450.000 so- vražnikovih, iztrgala sovraž- niku ogromno orožja in dru- gega blaga in vezala na na- šem ozemlju okoli 480.000 so- vražnih vojakov, jih s tem odtegovala drugim frontam in tako izdatno pripomogla k zmagi nad fašističnimi si- lami. Narodnoosvobodilni boj ju- goslovanskih narodov, ki se je pričel pred tridesetimi le- ti, je najbolj veličasten in herojski upor v zgodovini tlačenih narodov zoper tlači- telja v drugi svetovni vojni. V. R. Gospodarski položaj kmetijstva Siaba setev- Kmetijski proizvajalci družbenega sektoria nimaio sredstev :a spomladansko se- tev in ne bodo imeli sred- stev za razširieno reproduk- cijo, če ne bo h^tro sistemsko rešen gospodarski položaj kmetijstva Po ocenah, ki jih te dni slišimo v odborih zvezne skupščine, gospodarskih zbor- nicah in na sestankih gospo- darskih ekspertov je mogo- če ugotoviti, da postaja go- spodarski položai kmet-jstva vse težji kljub nekaterim u- krepom tekoče gospodarske politike, s katerimi se omo- gočajo kmetijstvu določene ol a i Save (sprememba kratko- ročnih kreditov v dolgoroč- ne, uknjanje zveznega pri- spevka iz osebnih dohodkov, zvišanje minimalne odkupne cene nekaterih kmetijskih proizvodov). Ugotavljajo, da takšni dro- bni ukrepi ne morejo prispe- vati k trainejšemu reševa- nju ekonomskega položaja kmetijstva, ds samo prispe- vaijo k nadaljnji rasti v »spi- rali cen« in odpiranja škarii cen v škodo kmetijstva. U- gotavljajo tudi. da ie v le- tošnjem letu prvič kmetijstvo brez družbenih sredstev za investicije. Zato so vse bolj glasni gla- sovi o potrebi po zavarova- nju km.etijstva pred admini- strativnim vmešavanjem (do- ločanje cen kmetijskih pri- delkov na primer) in da ie treba določiti paritetne odno- se med km.etiistvom in go- spodarstvom in pariteto cen kmetijskih proizvodov. Čeprav še ni določena po- litika cen in režim kmetii- sl»ZARJA«<, Ormož priporoča vse vrste blaga široke potrošnje v svojih prodajalnah in gostinskih obratih na področju občin: ORMOZ, LJUTOMER. VARAZDIN, IVANEC, NOVI MAROF in LUDBREG. SE PRIPOROČA kolektiv trgovskega podjetja »ZARJA«, Ormož — ČETRTEK, 1. aoriia 1971 TEDNIK STRAN 5 Še o programu dela KS Kidričevo 2a območje naselja Kidri- jgvo II je v programu za le- to 1971 predvidena dopolni- tev in vzdrževanje javne raz- svetljave, urejevanje cest :n p^anjših komunalnih potreb, vzdrževanje zemljišč ter raz- ne manjše potrebe za KO. Vrednost vseh programiranih (jel znaša približno 25.000 N dinarjev, ki bi jih zagotovili nelviden.o za KO lOOO din. Sredstva za financiranje tega programa bi moral va- ški odbor zagotovit: z uvedbo samoprispevka in sicer za dobo petih let po stotpnji 1,5 "/o od osebnega dohodka 5 "/o od katastrskega dohodka in drugih dohodkov občanov. Na ta način bi se namreč zbralo 110.000 dinarjev. Z do- datnim zbiranjem sredstev pri občanih bi zbrali še 60.000 din. razliko oa bi pri- speval svet krajevne skup- nosti ter sredstva delovnih organizacij. Kolikor samo- prispevek ne bo uveden, ne bo moč letos izvršiti tega pro- grama ter se asfaltiranje ce- ste opusti, za vzdrževanje ce- ste pa se predvidi 5500 din, taiko da bi znašale skupne potrebe le 60.000 dinarjev, katere pa bi zbrali :z pri- spevka občanov 10.000 din in prispevka krajevne skupno- sti 5000 din. Finančni plan dohodkov in izdatkov krajevne skupnosti za letošnje leto predvideva 2,257.436.60 dinariev dohod- kov, prav toliko pa naj bi znašali tudi izdatki, če bi se- veda šlo vse 00 predvidenem načrtu. ^ ir pa je malo ver- jetno. Vsekakor pa bo treba tudi mnogo sodelovanja ob- čanov pri reševanju določe- nih problemov na območju KS Kidričevo, če želiio do- seči vidnejši napredek. M. F. Namizni tenis v Poljčanah v okviru prvega dela le- tošnjih občinskih sindikalnih športnih iger se je v telovad- nici TVD Partizan Poljčane Domerilo za najboljša mesta cet ekip. 2e prva srečanja so Mlcazala. da bo tekmovanje kljub skromnemu številu u- deleženih ekip zelo zanimivo m do konca nejasno. Tako je tudi bilo. Rrezultati so bili velikokrat v rokah tistega, ki se je znal v odločilnih tre- nutkih zanj bolje zadrž.ati v stenju umirjenosti. Tako ni bilo malo srečanj, ko je končni rezultat v posamez- nih setih določala razlika dveh točk. V teh srečanjih, kjer se je vsaka ekipa po- tnerila z vsako, so tudi le- 'os imeli največ uspeha pred- stavniki delovne organizaci- je IMPOL iz Slov. Bistrice, ^'^ so tako letos že tretjič za- pored osvojili v tej tekmo- valni disciplini prvo mesto. S to zmago so si zagotovili tudi prehodni pokal v namiz- ■^^m tenisu v trajno last. ^ru^o mesto je osvojila eki- Da EMI iz Poljčan. ki je bil '^tos uspešni organizator te- prvenstva. Na tretje me- so se uvrstili predstav- niki EMMI iz Slov. Bistrice ■^red prosveto. ki ie bila če- !rta, in peto ekipo Steklarne '2 Slov. Bitrice. Na tekmovanju, ki je bilo dobro organizirano, ni bilo '^Dazit: ženskih predstavnic. VH,_ Živinorejci o svojih problemih V nedeljo dopoldne je bila v Dornavi letna skupščina društva živinorejcev Juršin- ci. ki združuje okoli 800 ži- vinorejcev z levega brega Drave ptujske občine. V veliki dvorani zadružne- ga doma se je zbralo okoli 450 živinorejcev, med njimi pa- so bili tudi predstavniki zveze živinorejskih društev Slovenije, sekcije za kmetij- stvo pri OK SZDL Ptuj. KK Ptuj in živinorejsko veteri- narskega zavoda Ptuj. O namenu ustanovitve dru- štva in o dosedanji dejavno- sti je govoril Stanko Toplak, predsednik društva živino- rejcev Juršinci. V svojem precej dolgem in izčrpnem poročilu je nanizal vrsto pro- blemov, ki spremljajo živi- norejce, ki so bili nemalokrat prepuščeni samemu sobi in neizprosnim zakonom neu- rejenega tržišča in nemalo- krat tudi proizvodnje. Pou- daril je. da je bila ustanovi- tev društva ef^nnomska nuia na neurejene razmere in si zagotovijo boljše proizvodne in tržne pogoje. V poročilu smo zasledili podatek, da je osnovni na- men društva vzajemno zava- rovanje živime in da so v ob- dobju zadnjih dveh mesecev vključili v ta sistem zava- rovanja okoli 600 kom. go- veie živine. Poudarili so prednost tovrstnega zavaro- vanja, saj je mnogo cenejše od zavarovanja prek zavaro- valnic. V razprav; smo slišali po- trebo po strokovnem uspo- sabljanju in izobraževanju kmetov ter željo po ustano- vitvi takoimenovanih sekcij za koordinirano proizvodnjo mleka. Kmetje so poudarili, da bo treba v sodelovanju s kmetijskimi delovnimi orga- nizac'jami v ptujski občini posvečati mnogo več skrbi selekciji živine, skratka ak- tivni morajo biti povsod, kjer dosedanje delo ni poka- zalo želj enih sadov. Milan Koren inž., direktor obrata za zadružno koope- racijo Jože Lacko pri KK Ptuj, je pojasnil načrte, ki jih bo na tem področju ure- sničil obrat. Poudaril je, da so v mnogih primerih želje in zahteve kmetov povsem enake z željami in cilji, ki jih ima obrat. V zvezi s tem je menil, da ni večjih ovir za medsebojno sodelovanje. Živinorejec Janez Zampa iz Levanjc je sprožil vpraša- nje pokojninskega zavarova- nja kmetov. V zvezi s tem se je razvila precej živahna in na hipe tudi precej glas- na razprava. Kmetje so me- nili, da bodo v tem sistemu zavarovanja previsoke dajat- ve in preskromna mesečna pokojnina. Društvo živinorejcev je to- rej »shodilo«. Prvi uspehi de- la so že vidni. V zvezi s te- mi društvi je bilo v našem časopisju prelite že precej ti- skarske barve. Začetni odpor proti tej organizirani obliki združenja kmetov je splah- nel. Kmetje so našli svo.io o- poro v sklepih II. seje kon- ference ZKS in v mnogih drugih sklepih in stališčih naših najvišjih forumov. Ce je temu tako, bo treba razči- stiti pojme tudi »tu spodaj« med nami samim«. Slab učenec je tudi lahko dober delavec Na XXII. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti ormoške občinske skupščine so odborniki pod osrednjo točko dnevnega re- da obravnavali analizo obrt- ne dejavnosti v ormoški ob- čini med leti 1966—1971. Družbeni obrtni obrati po- slujejo že od leta 1966 v ustaljeni organizacijski ob- liki. Do letošnjega leta je v občini Ormož delovala samo ena samostojna delovna or- ganizacija, in sicer obrtno podjetje Pekarna. Na pod- ročju občine je še obrat pod- jetja za notranjo opremo Slog, Maribor, ter obrat dim- nikarskega podjetja Ptuj, ki sta ločeni enoti podjetij s sedežem izven občine. Zasebna obrtna dejavnost na področju občine tudi iz- umira. Ta osnovna ugotovi- tev narekuje večjo skrb in zavzetost pristojnih organov za poživitev predvsem tistih obrti, ki jih občani najbolj pogrešajo. V zadnjih treh letih je število zasebnih obrtnikov padlo od 104 na 85. Vzt-okov za tako velik padec je mnogo, vendar med njimi ni opaziti odpovedi oiarti zaradi previsokih ob- čin.skih davčnih obveznosti, kar se je pred leti včasih zgodilo. Nekateri obrtniki se enostavno niso znašli v spre- menjenih tržnih razmerah in so zato propadli. Posamezne obrti pa izumirajo zato, ker se je naš potrošnik navadil na industrijsko blago in po obrtnih storitvah več ne po- vprašuje. Tako kot pri kme- tih tudi pri obrtnikih pred- stavljajo glavno breme da- jatve za zdravstveno zavaro- vanje, ki 5- do 7-krat prese- gajo občinski davek. Nemo- goče so tudi razmere in po- goji, če hoče obrtnik najeti kakršnokoli po.sojilo in ga zaradi tega sploh ne najema. V zadnjem času pred.stav- Ijajo v obrtni dejavnosti po- seben problem popoldanski obrtniki, ki so (nekateri!) v mnogo boljšem položaju od rednih. Takšni obrtniki so v rednem delovnem razmerju, kjer so zdravstveno zavaro- vani, jim teče delovna doba, dobivajo otroške dodatke in podobno, medtem ko redni obrtnik vsega tega nima. ^tts je, da je zakon o obrtni de- javnosti popoldanski obrti določil le uslužnostno dejav- nost, a so nekateri odborniki bili mnenja, da bi bilo dobro preveriti, s čim se ti obrtniki dejansko ukvarjajo. Po kraj- ši razpravi so ugotovili, da so popoldanski obrtniki ve- činoma kmetje, ki se ukvar- jajo s kolarstvom, mizar- stvom, kovašivom, frizer- stvom in podobnim, kar vse so izključno uslužnostne de-» javnosti. Popoldanski obrtni- ki so razen redkih izjem ma- li kmetje, ki jim je to do- datni vir dohodka. Ta obrt, tudi tistih nekaj izjem, pa niti konkurenčno niti kako drugače ne škoduje rednim obrtnikom. Ugotovljeno je bilo tudi, da togost naših predpisov onemogoča pouk v obrti. Go- spodarska zbornica bi že pred enim letom morala iz- delati nomenklaturo tistih poklicev, ki bi se jih lahko učili tudi tisti mladinci in mladinke, ki ne dokončajo osemletke, a so dopolnili osemletno šolsko obvezo. Do sedaj še zbornica tega ni storila, zato so odborniki za- htevali, da to analizira do konca letošnjega šolskega le- ta. Drugače se bodo naši mladi ljudje še dalje učili obrti v tujini, kjer je pač to mogoče. Splošno znano je dejstvo, da je marsikateri slab učenec zelo dober dela- vec in takšnim bi morali omogočiti nadaljnje .šolanje v intelektualno manj zahtev- nih poklicih, kjer bi lahko delali npr. kot pomočniki in si tako doma služili vsakda- nji kruh. jr STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK. 1. aprilj Poljčanski planinci pred novo sezono BODO HA BOČU ZGRADILI TV PRETVORNIK? Uspešno delo poljčanskih D'lanincev sega dolga leta na- zaj. Tudi za letos so pripra- vili bogat program dela. o katerem pa bomo spregovo- rili nekoliko pozneje. Od pr- vega aprila naprej bo nj.ihov planinski dom na Boču spet odprt. Nekaj časa so obrato- vali samo ob sobotah in ne- deljah, ker so imeli težave z oskrbniki. Vse kaže, da bo Boč letos malce spremnil svojo podobo. Kmalu bodo pričeli graditi cesto do pla- nmskega dom.a. nosilca grad- nje pa bosta gozdno gospo- darstvo Maribor in JLA. Na vrhu Boča bodo postavili tu- di UKV pretvornik. Poljčan- čand pa si z vso močjo priza- devajo, da bi ljubljanska te- levizija postavila tudi TV pretvornik. S tem bi omogo- čili v Poličanah gledanje za- grebškega programa, kar se- daj ni m.ogoče. seveda oa bi bil boljši sprejem tudi ljub- ljanskega programa. Korist bi bila prav gotovo precejš- nja, saj bi lahko pretvornik pokril dobršen del Dravske- ga polja ter občine Sloven- ska Bistrica in Šmarje pri Jelšah. Planinci si z gradnjo ceste do doma veliko obetajo. Obi- skovalcev bi bilo neprimer- no več. s tem pa bi seveda dosegli rentabilno poslova- n.ie. Preden bomo spregovorili kai več o programu letošnje- ga dela. moramo št dodati, da imajo v Poličanah mla- dinsko planinsko šolo, ki je zelo dobro obiskana. Sicer pa je njihov planinski odsek med najboljšimi v Sloveniji. v programu, ki vam ga bo- mo predstavili, so zajete ak- cije samo starejših planin- cev, kajti mladi imajo ne- kajkrat večje plane. Že 10. aprila bodo pripra- vili izlet na Boč. kjer bo pri- jateljsko srečanje s član.i PD Susedgrad, Podsused in s pla- ninci iz Rogaške Slatine. Ob tej priložnosti se bodo s hr- vaškimi kolegi tudi pobratili in še bolj sklenili sodelova- nje. Istega meseca bodo u- darniško delali pri domu na Boču. čistili in pospravljali poti ter uredili še zadnja de- la okoli nove brunarice, k: jo bodo odprli 1. maja. Konec maja se bodo napo- tili na izlet na Veliko plani- no ali v Logarsko dolino, ju- lija pa pripravljajo množičen izlet na Boču in k Lovskemu domu. Avgusta bodo polj- čanski planinci spet v Alpah. To pot s: bodo ogledali Rud- no in Velo polje, povzpeli pa se bodo tudi na Triglav. Septembra bodo obiskali Zagrebški velesejem, srečali pa se bodo tudi s člani PD Susedgrad iz Podsuseda. Ob dnevu planincev bodo iste- ga meseca pripravili množi- čen pohod, v načrtu pa ima- jo, da bi za takrat povabili tudi starejše planince iz Ilir- ske Bistrice in Gori j. Z več- jimi akcijami bodo končali oktobra, ko pripravljajo i^o- hod iz Poljčan prek Boča do Pečice, naprej k Smihelu in Sladki gori. Domov pa bi se vrnili skozi Ljubično. -d Z OBČNEGA ZBORA KO RK SLOVENSKA BISTRICA Krajevna organizacija RK Slov. Bistrica se z nad 2000 člani uvršča med najmočnej- še tovrstne organizacije na območju občine. Njena osnovna dejavnost je skrb za ostarele, onemogle in bolne občane, prav tako pa tudi uspešno izvaja šte- vilne zbiralne akci.je na pod- ročju materialnih dobrin kakor tudi krvodajalcev. Ob tem pa skupno s svojimi čla- ni, podmladkarji RK na os- novni šoli Pohorski odred in v posebni os-n. šoli v Slov. Bistrici uspešno sodeluje v vseh humanitarnih akcijah, med njimi pri zbiranju po- moči za Banjaluko in Peru ter za pogorelce v Zg. Novi vasi. Na svojem občnem zboru, ki ga je imela pred kratkim, so ob pregledu pretekle de- javnosti ugotavljali, da so v okviru razpoložljivih sred- stev, ki so v primerjavi s prikazanimi potrebami pra- va skromnost, v preteklih dveh letih, kolikor je trajala njihova mandstna doba. do- segli pomembne uspehe, predvsem na področju pomo- či ostarelim in bolnim ob- čanom in zbiranju pomoči ob raznih elementarnih nesre- čah. V teh in še nekaterih zbiralnih akcijah so se uspe- šno izkazali tudi mladi čla- nj RK, katerih je v osnovni šoli Pohorski odred in v po- sebni osnovni šoli skupno okoli 600. Vse večjo vlogo posveča KO RK Slov. Bistrica vzgoji občanov na področju narod- ne obrambe in vključevanju novih krvodajalcev, kar še posebno velja iz vrst gospo- dinj, ki niso v delovnem raz- merju, šoferjev in zasebnih obrtnikov. Odbor krajevne organizacije je mnenja, da bi lahko vsak sposoben ob- čan daroval kri vsaj dvakrat v letu. Da bi bila njihova dejav- nost in vloga v naslednjem obdobju še uspešnejša, so v novi odbor, ki šteje 25 čla- nov, vključili večje število mladih in najmlajših iz osn. šole. Sklenili so tudi, da bo- do dosedanji uspehi, skup- no z novo sprejetimi naloga- mi na zadnjem obč-nem zbo- ru, ki je bil pretekli teden, smernice za nadaljnje delo za dobo dveh let. VH DEL DENA»IJA, KI SO SI GA BISTRIŠKI MLADINCI PRIDOBILI NA ODDAJI »SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO«. BODO DALI AKTIVOMA V VISOLAH IN KOVACI VASI. HVALEVREDNO DEJANJE Na zadnji seji plenuma ob- činske konference ZM Slo- venska Bistrica so se mla- di pogovarjali o sprejemu zvezne štafete, katere pot tu- di letos poteka po bistriški občini. Predlagal: so, da bi bila osrednja prireditev ob tej priložnosti v Poljčanah in ne v Slovenski Bistrici, kot je bilo prvotno programira- no. Sprejem štafete bo naj- verjetneje v dopoldanskem času, zato so Poljčane prav gotovo primernejši kraj za izvedbo slovesnosti, ki nai bi trajala petnajst minut. Do- govorili so se tudi, da bo od- slej štafeto nosil najboljši športnik občine, to pa je le- tos, ponovno Stanko Topolč- nik, večkratni državni prvak in reprezentant v judu. ki je nosil zvezno štafeto na ob- močju občine tudi lani. To je prav gotovo še eno lepo pri- znanje marljivemu športni- ku. Mladinci bistriške občine bodo štafeto sprejeli na Pe- čici, Konjičanom pa jo bodo predali v Tepanju. Sklenili so tudi. da bodo izvedli občinsko štafeto, ki bo svojo pot pričela pri bo- jišču Pohorskega bataljona- Nosili jo bodo planinci in šo- larji, pot pa jih bo vodila prek Oplotnice v Slovensko Bistrico, od tod na Tinje na Pohorju, Šmartno in prek Polskave ter Pragerskega v Poljčane. Udeleženci sestanka so se dogovorili tudi za akcije ob dnevu mladinskih delovnih brigad, ki je prvega aprila. Ta dan bodo udeleženci naj- različnejših akcij (le-te bodo tudi druge dneve v tednu) s katerimi bodo vsaj simbolič- no pokazali svojo delovno priipravljenost. Posebno pozornost pa ve- lja posvetiti sklepu, ki so ga sprejeli po krajšem razprav- ljanju. Člani mladinskih ak- tivov iz občine so namreč ze- lo uspešno sodelovali v od- daji »Spoznavajmo svet in domovino« in si prislužili ne- kaj denarja. Nekateri so se zavzemali, da bi ta denar u- porabili za podporo vsem ak- tivom, vendar pa ne smemo pozabiti, da ima za uspeh za- sluge le peščica mladink in mladincev, ki si tudi zasluži- jo priznanje. Odločili so se, da bodo odšli na nekajdnevni izlet v Pariz, vsak udeleže- nec pa bo seveda moral del denarja primakniti tudi iz svojega žepa. Se vedno ni povsem jasno, koliko so mla- di na tekmovanju prislužili, povsem jasen pa je njihov sklep, da bodo del denarja dali mladinskima aktivoma v Visolah in Kovači vasi. ki imata velike probleme s pro- stori, sta bila še do nedavne- ga med najboljšimi v obči- ni. Nekateri se s tem sicer niso strinjali, vendar mora- mo povedati, da je sklep u- pravičen in zasluži pohvalo. -d Jože Satler 23. marca 1971 je v \ lehniku odjeknila žalt^ vest, da nas je za vedno pustil Jože Satler. Rodil se .je pred 59, \ Gorci, na lepem kraju j haloških vinogradov kot malega kmeta. Kot takš^, občutil že v svoji zg« mladosti vse težave zatir ga delavca. Pred 30 leti se je porof Podlehniku, kjer sta si j konsko družino s trudai nim delom uredila vzorn« nogradniško domačijo. Trdo delo ga je utrudi! spoznavanju resnice. Kot veden Slovenec se je j« leta 1944 vključil kot ek^ CENE PRI PTUJSKI POVRTNINI Krompir 1.10. čebula 2,60, rdeča pesa 2,50. solata 7,00, ohrovt 2,80, zelje 2.80. fižol 6,50, česen 8.00, kislo zelje 3,00, jabolka od 2.00 do 4,50, banane 6.00, oranže 5.00. li- mone 5.30. pšenica 1.70. ko- ruza 1,70, ajdova kaša 7,00, prosena kaša 3,40. jajčka 0,45. Obenem siporočajo, da imajo na zalogi vsa vrtna in polj- ska semena. Ce ste poljedel- ci in vrtičkarji v skrbeh, kje dobiti semena za svoje vrto- ve in polja, je ta skrb po- polnoma odveč. kajti pri ^POVRTNINI« v Ptuju vas pričakujejo. -FK- Komisija za delovna razmerja pri pekarskem pod- jetju Piramida Maribor Trg revolucije 2/1 razpisuje prosta delovna mesta: 1. likvidatorja \ 2. 5 pekovskih delavcev 3. 10 pekovskih vajencev POGOJ: pod 1. srednješolska izobrazba z najmanj triletn« prakso v finančnem ali materialnem knjigovodstvi:, — trimesečna preizkusna doba. OD po pravilnik«- OD, pod 2. VKD ali KD pek. Preizkusna doba 2 meseca, OD po pravilniku OD, pod 3. končana osemletka. Stanovanj podjetje nima na razpolago. Ponudbe pošljite na gornji naslov. Razpis velja d« zasedbe delovnih mest. TRGOVSKO PODJETJE IZBIRA, PTUJ obvešča cenjene potrošnike, da ima v poslovalnici »Elektro Radio«, Ptuj, Bezjakova ulica 6, telefon 77-595, vedno na zalogi prenosne transformatorja za obločno varjenje, proizvod »Varstroj« Lendava. Za obisk in nakup se toplo priporoča kolektiv Trgovskega podjetja IZBIRA, Ptuj — ČETRTEK. 1. aprila 1971 STRAN 7 tahel porast (riminala |)isk na postaji milice v Ptuju (jjnovna naloga milice je rtvati življenje in osebno jjost ljudi in premoženja. Lževati javni red in mir. Urečevati kazniva dejanja, krivati kazniva dejanja in Ulce. nadzirati in urejati ^et na javnih cestah v fjai, zagotavljati državnim istiom in delovnim ter jgioi organizacijam z jav- L Dooblastilom izvršitev Lin njihove pristojnosti. I naletijo pri njihovi izvr- ši na fizično upiranje, ali tako upiranje upravičeno ifakujejo. Poleg teh nalog ovija še druge zadeve s iJročia službe javne varno- postaja milice Ptuj s svo- di oddelki v Desterniku. ftišnici, Majšperku. Kidri- čem in Vidmu pri Ptuju je ^tu 1970 uspešp.r> opravlja- naloge s področja javne Stane Sirovnik =^ti. Pri splošni oceni '■lia javne varnosti na ob- % občine Ptui. ugotav- da je ta po obsegu v 'sierjavi iz prejšnjih let. ukrepov na področiu ■^aalne dejav«-./;ti. v rah- SDorastu. dočim se je sta- 'Mavnega reda in miru ob- ■oo izboljšalo. Pereča nos- 'i^le cestno-prometna pro- *tetika. nikakor pa ne za- '■"aljujoča. ^ itriminalni dejavnosti v J'Jski občini smo povijra- komandirja milice v ^» Staneta Širovnika: '•o statističnih podatkih o kriminalitete v občini ^'ugotavljamo rahel porast ^'^'a kaznivih dejanj. V letu ^smo obravnavali 1693 kaz- J*^ dejanj, kar je za 187 kaz- dejanj več kot v letu Porast zna.ša 12,4 odst. ' letu 1970 je bilo največ '^■^ivih dejanj zoper družbe- ' zasebno premoženje, in f 739 ali 47 kaznivih dejanj: kakor v letu 1969; neraz-, ;^/>ih tovrstnih kaznivih de-J .'Pa jo bilo 251 ali 33,90 od-4 Sledijo kazniva deja-l i ^»Per življenje in telo: 395i 86 več kakor v letu 196« ^^^niva dejanja zoper sploš- no varnost ljudi in premože- nja: 277 kaznivih dejanj ali za 28 več kakor v letu 1969. Nato si sledijo vsa druga kaz- niva dejanja, ki so v zelo majhnem porastu ali pa v ob- čutnem padanju. Največ kaznivih dejanj je bi- lo na območju Ptuja (skupno 633 kaznivih dejanj), na območ- ju PM Majšperk 276 kaznivih dejanj; na območju PM Goriš- nica 258 kaznivih dejanj, sle- dijo pa oddelki PM Desternik in Videm pri Ptuju. Najmanj kaznivih dejanj so zabeležili na območju oddelka milice Kidri- čevo: skupno 138 kaznivih de- janj. Na splošno so najpogostejša kazniva dejanja zoper zasebno in družbeno premoženje ali premoženjski delikti. saj smo le-teh obravnavali kar 739, kar je 47 več, kakor leta 1969. Po- rast je ugotovljen pri vlomih tatvinah za 14 kaznivih dejanj, pri raznih majhnih tatvinah za 55 kaznivih dejanj. Pri pre- moženjskih deliktih poškodo- vanja tuje stvari za 28 kazni- vih dejanj in kaznivega deja- nja odvzema tujega motornega vozila kar za 60 kaznivih de- janj ali za 100,9 odst. Slednji delikti so tudi naj- pogostejši, saj storilci večino- ma odvzamejo mopede, ki jih lastniki nezaklenjene parkirajo večinoma pred lokali; odvzem tujega motornega vozila je kaznivo dejanje po členu 254/a kazenskega zakonika. V večini primerov je storilca zelo težko ali pa nemogoče izslediti, ker običajno tisti, ki odvzema mo- torno vozilo, se pelje z njim nekaj kilometrov, nato pa ga nepoškodovanega pusti ob ce- sti, za seboj pa ne pusti nobe- , nih sledov. Pravim, da so to vse pogostejša kazniva dejanja, ki pa niso družbi toliko ne- varna po svoji vsebini kakor po obsegu. Vsekakor je še veliko več kaznivih dejanj, kot so kazni- va dejanja zoper svobodo in pravice državljanov, zoper čast in dobro ime, zoper splošno varno.^t ljudi in premoženja itd. To so kazniva dejanja v manjšem obsegu, ki pa posta- jajo vse bolj družbi nevarna. Večina ljudi je mnenja, da pre- vladujejo prestopstva mlado- letnih oseb. vendar pa je sta- tistika pokazala prav nasprot- no. O tem pa prihodnjič.« -FK- V organizaciji občinske zve^e DPM Slov. Bistrica je bilo v osn. šoli Pohorski od- red Slov. Bisti"ica občinsko prvenstvo v šahu za pionir- je. Udeležilo se ga je 18 ekip s skupno 72 tekmovalci. Pri starejših pionirjih .je bila najuspešnejša ekipa osn. šo- le Pohorski odred Slov. Bi- strica, ki je zbrala 17 točk pred ekipo Crešnjevca 15.5; Poljčane 14; Laporje 13,5; Oplotnica 9,5; Sp. Polskava 8; in Makole 5.5 točke; v sku- pini starejših pionirk Poljča- ne 8 točk, Crešnjevec 7,5, La- porje 6,5; MLAJŠI PIONIR- JI: Slov. Bistrica 8,5 točke; Poljčane 7; Laporje 6,5; Cre- šnjevec 2; MLAJŠE PIONIR- KE: Makole 10 točk in O- plotnica 6 točk. Prvo uvrščene ekipe v vsa- ki skupini na tem prvenstvu se bodo udeležile področnega tekmovanja, ki bo IB. apri- la 1971 v Zidanškovem domu na Pohorju. VH Predlog, o katerem bi kazalo razmisliti Kdo naj vzdržuje občinske ceste? Ni še tako dolgo tega. ko smo v ptujski občini razprav- ljali* o tem. komu prepustiti in zaupati redno vzdrževanje občinskih cest. četrtega reda. ki jih je v ptujski občini 628 kilometrov. To je trak cest. ki bi bil dolg kar do Kraeu- jevca. če bi te občinske ce- ste ooložiM drugo za drugo. Ze tedaj so namreč neka- teri poznavalci razmer pa tu- di nekatere krajevne skupno- sti predlagale, da bi naj te ceste občina izročila v red- no vzdrževanie krajevnim skuipnostim. Obveljala je druga varianta, ki je bila. da bi naj te ceste vzdrževalo ptujsko komunalno podjetje. To predvsem iz razloga, ker to podjetje že razpolaga s potrebno mehanizacijo oziro- ma stroinim parkom oa tudi delovno silo. Izkušnje, zlasti oa še ugo- tovitve vodstev krajevnih skupnosti pa kažejo, da ptujsko komunalno podjetje ni povsem kos tej svoji nalo- gi. Na račun rednega vzdr- ževanja občinskih cest je prav v zadniem času sli.šat: vse več kritik. Na seji SZDL v Lovrencu so člani celo ve- deli povedati, da morajo ob- čani tu kar sami navažati ra te občinske ceste gramoz ter ga tudi razsipavati oziroma z njim krpati komunalno po- zabljivost ter mačehovski odnos do občinskih cest ki so jih dobili v upravljanje in za katere vzdrževanje prejmejo tudi potrebna fi- nančna sredstva iz občinske- ga proračuna in morda še kakšnih drugih virov Nič kaj dosti boljše ni tudi s ce- stami v drugih krajevnih skupnostih, v Halozah m Slo- venskih goricah. Volivci in davkoplačevalci namreč lah- ko samo ugotavliajo. da so te ceste vodno slabše vzdr- ževane. Nihče Pa zato ni po- klican na odgovornost. Menimo torej da b- bilo mnogo bolje, če bi občinske ceste prevzele v upravlianie krajevne skupnost in za niih vzdrževanje tud potrebna finančna sredstva. Prepričani smo. da bi KS tudi z malo denarja bile sposobne te ce- ste bolje vzdrževati. F. H. NA VIDEMSKEM POKOPALIŠČU ŠE LETOS NOVA 06RAJA Kot vse kaže. bodo letos na videmskem pokopališču na- dalievali z gradnjo nove og- raje. Z deli so namreč pri- čeli že pred leti :n v ta na- men so trtkrat zbirali potreb- na finančna sredstva, ki oa še niso zadostovala, da bi za- četo delo lahko dokončali. To še toliko bilo. ker bo nQva pokopališka ograja v celoti sestavljena iz posebne šeste- rokotne opeke. Pred kratkim ie buldožer že odstranil (delno) doseda- njo ograjo, ki je bila »zgra- jena« iz akacije ter ie bila vsako leto večja, prišli pa so tudi strokovnjaki, ki so io od časa do časa »obglavili«- To pa ni kaj dosti pomagalo. Temu pa bodo sedai za ved- no napravili konec ko bodo ograjo sezidali iz ooeke. Del pokopališke ograje na vzhodni strani ie sicer že nekaj let zgrajen m upati je. da bo letos ograia dokon- čno dograjena okrog celotne- ga pokopališča. S tem bo po- kopališče dobilo povsem nov i-n lepši videz, takšnega kot se za kraj. kier počivajo na- ši ljudje, tudi soodobi. V ta namen so prebivalci Vidma in vsi tisti ki sicer gravitirajo k temu pokopali- šču, že pred leti s svojim D.A izglasoval: uvedbo krajevne- ga samoprispevka. Del tega denarja je namreč name- njen tudi za dokončno dogra- ditev pokopališke ograje F H. STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK. 1. aprila 1 Asfaltna mrzlica v Kungoti Gotovo že nekaj časa ne pomnimo, da bi v katerikoli vasi ptujske občine vaščani bili tako aktivni glede asfal- tiranja njihove ceste, kot so to vaščani in neumorni ak- tivni družbenopolitični de- lavci vasi Kungota. ki že ne- kaj časa živijo v nravi »as- faltni mrzlici«. Kako tudi ne bi? Ze nekajkrat smo Doro- čali v našem listu o izredni volji in želji teh vaSčanov. da se uresniči njihova dolgo- letna želja, da torej dobijo skozi vas asfalt. Tega niso pokazali samo z voljo in že- ljo, ampak tudi z veliko do- bre volje ter samoodrekania, saj so svoj sklep in dogovor, da bodo poleg samoprispevka plačevali tudi prostovoljne prispevke in dali na voljo tu- di delovno silo. če bo potreb- no. Zadnjič smo poročali, da so nabrali že nad 3.5 milijo- na S din. danes oa se ie ta vsota povzpela že nad 4 mi- lijone S dinarjev, kar je še en dokaz več. da je treba sto- riti vse. da se z deli čimprej prične. V tej smeri ie potekala tu- di nedavna skupna seia KO Kungota. pododbora SZDL ter odbora kulturno prosvet- nega društva Kungota. Skli- cal jo je predsednik krajev- ne skupnosti Kidričevo, h kateri so se z referendumom priključili vaščani Kivigote. Na dnevnem redu so bile predvsem priprave na bliž- nji zbor volilcev. (ta je med tem časom že bil in o tem poročamo drugje) ter o kan- didatih za nov svet KS. ka- kor tudi o imenovanju oz. iz- bona članov poravnalnega sveta, v katerega sta bila iz Kungote imenovana tovariša Štefan Dobnik in Feliks Vin- diš. V svojem poročilu na tej seji je predsednik krajevne skupnosti Kidričevo Franček Krajnc govoril predvsem o pripravah na asfaltiranje ce- ste v kraju, pri čemer je po- udaril, da je KB Ptuj oblju- bila odobriti kredit v višini 150.000 N din za asfaltiranje ceste. Računajo tudi na na- mcTLsko dotacijo TGA Kidri- čevo, medtem ko svet kra- jevne s;kupnosti Kidričevo o- dobri 50.000 din kot premo- stitveni kredit za asfaltiranje. Pri tem je apeliral na vse prisotne in prek njih na vse vaSčane, naj do 1. aprila 1971 a*)erejo sredstva po pogod- benih obveznostih, da bi kra- jevna skupnost lahko skleni- la pogodbo z izvajalcem del pri asfaltiranju ceste v Kun- jjoti ter da vaSčani tudi še v naprej tako vneto in priza- devno pomagajo pri reševa- nj« določenih problemov v svojem kraju, kajti le taiko je moč pričakovati tudi dolo- čeno pomoč od zunaj in kon- kretno rešitev določenega problema, istočasno pa s tem dajejo zelo koristen vzgled tudi ostalim območjem na področju KS Kidričevo. Navzoči so enoglasno po- udarili, da popolnoma zaupa- jo sedanjemu predsedniku in tajniku krajevne skupnosti Kidričevo glede na te nalo- ge, pri čemer je v ospredju asfaltiranje ceste. Glede na priključitev Kungote h krajevni skupno- sti Kidričevo bo potrebna predelava statuta. Vaščani Kungote bodo torei končno le dobili tako težko pričako- vani asfalt in bo s tem kon- čana asfaltna mrzlica, ki ie še trenutno v tem kraju. M. F. VČERAJ SEJA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Včeraj je bila v Narodnem domu v Ptuju skupna seja obeh zborov ptujske občin- ske skupščine, kateri je piv-Jscdnik Franjo Rebernak predložil naslednji dnevni red: 1. vprašanja in predlogi odbornikov; 2. odlok o pro- računu občine Ptuj za leto 1971; 3. odlok o trajni zago- tovitvi stalnih sredstev za fi- nanciranje temeljne kulturne skupnosti in kulturne dejav- nosti v občini Ptuj; 4. odlok o zagotovitvi sredstev za fi- nanciranje vzgoje in izobra- ževanja v občini Ptuj za leto 1971; 5. odlok o prenosu pre- sežkov občinskega proračuna za leto 1970 v občinski sklad skupnih rezerv; 6. imenova- nje predstavnikov občinske skupščine v svete organiza- cij: a) v delavski svet Ko- munalnega podjetja Ptuj; b) v svet osnovne šole Maksa Bračiča, Cirkulane; 7. potr- ditev statutov delovnih orga- nizacij ; a) Komunalnega podjetja Ptuj; b) Osnovne šole Hajdina; c) Osnovne šo- le Podlehnik; 8. ugotovitev splošnega interesa za grad- njo vodovoda Sikole—Slo- venska Bistrica; 9. poročilo začasne komisije o ugotovit- vi vzrokov nesoglasij med svetom za urbanizem in ko- munalne zadeve ter oddel- kom za upravno pravne za- deve občinske skupščine. O seji bomo poročali pri- hodnjič. »LES«, LESNO- INDUSTRIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE, PTUJ Rogozniška c. 4 sprejme takoj večje šte- vilo delavcev za posebna dela na žagi Rogoznica. Plačilo po dogovoru. DELO IN TEŽAVE RK SREDIŠČE v petek zvečer so člani krajevne organizacije Rdeče- ga križa Središče ob Dravi na rednem letnem občnem zboru obravnavali svoje us- pehe in neuspehe. Sestanka so se udeležili tudi predstav- niki občinske organizacije RK ter predsednik krajevne organizacije SZDL Središče. Uvodno poročilo je podal do- sedanji predsednik KO RK Vlado Goršič. Tako kot večina organiza- cij RK se tudi središka sre- čuje s finančnimi in kadrov- skimi težavami. Ne dobivajo nobenih datacij. v svojih vr- stah pa pogrešajo inteligenco in mladino. Krajevna organi- zacija RK bo morala bodj spremljati borbo proti alko- holizmu in tako zavarovati predvsem otroke in mladino tistih družin, kjer starši pije- jo in so otroci preveč ogro- ženi. Potrebno bo tudi večje propagandno delo v krvoda- jalstvu, saj se struktura da- jalcev krvi hitro stara. Krvo- dajalstvo predstavlja veliko moralno silo človeka, s kate- ro si ljudje pomagamo med seboj in brez katere ne bi mogla delati naša transfuzij- ska služba. Razprava je tudi opozorila na dejstvo, da v ormoški občini zbirajo kri za ptujsko bolnišnico samo na področju KS Središče in Kog, ostali kraji zbirajo za IjJ Ijansko bolnišnico. Izraz« je bilo mnenje, da bi na to, ker se le večina ših ljudi zateče po pomo{ ptujsko bolnišnico bilo tn^ da dela več naših krajev domačo transfuzijsko post^ v razpravi je bilo tudi zaj| diti željo po večjem socJ^ vanju krajevne skupnosti krajevno organizacijo j^l Predsednik KO SZDL Sreij šče pa je obljubil RK večj materialno pomoč. Dosedi njemu odboru gre priznanj za uspešno opravljeno delo. Na koncu so še spre]« pravila KO RK ter izvoli nov upravni in nadzorni oj bor. Sledila je pogostitev kt vodajalcev. jr PRIREDITEV, KOT SI JIH ŽELIMO Prireditev Pokaži, kaj znaš!, ki smo jo videli v soboto v Središču ob Dravi je zelo le- po uspela. Številni Središča- ni in okoličani, prišli so tudi obiskovalci iz Koga. Miklavža in Ormoža, so napolnili dvo- rano do zadnjega kotička. Ži- va dinamika programa, kjer so se prepletale šaljivke zre- snim delom programa ie v celoti dajala pestro vsebino, ki je zadovoljila slehernega obiskovalca. Nastopali so mladi instru- mentalisti, pevci narodnih in zabavnih melodij in recita- torji iz raznih krajev ormo- ške občine. Med humoristi, ki so nastopali izven konkuren- ce, gre omeniti Milana Kola- riča in Jožefa Šefa. ki sta s svojim nastopom z imenom »Marmelada« do solz nasme- jala občinstvo in za nagrado dobila dolg aplavz obiskoval- cev. Prireditev sta uspešno vodila Branka Dogša in Ivan Rakovec. Strokovna komisija, ki ie odiločala o nagradah, je ime- la težko delo. Izbrati ie mo- rala tri najboljše in med njimi določiti kandidata za I. II. in ITT. nagrado. Nazad- nje so odločili tako. da si kvartet narodno zabavne glasbe Središki fantje in reci- tatorka Nada Škrinjar. učen- ka 8. razreda os. šole v Sre- dišču, ki je recitirala svoje pesmi, delita I. in TI. mesto. Tretjo nagrado je dobila Kar- lica Fras, učenka 4. razreda os. šole Ormož, ki je zapela pesmico: Kje so tiste rožce moje. Tudi vsi ostali nasto- pajoči so dobili manjše na- grade v zahvalo za sodelova- nje. Mladinskemu aktivu Obrez, ki je z veliko mero priza- devnosti in požrtvovalnosti organiziral prireditev pač po svojih močeh, je približno 450 obiskovalcev z dolgimi aplav- zi dalo največje priznanje, ki govori, da si ljudje takih pri- reditev želijo. Dostikrat smo že zapisali in povedali, da svobodne aktivnosti na po- deželju izumirajo, da ni več zanimanja za take prireditve. Sedaj pa moramo reči. sai imamo pred sabo očiten pri- mer, da so vsa udeleženci so- botne prireditve izrazili že- ljo, da Pokaži, kaj znaš! po- stane v Središču tradicional- na prireditev. Obreški aktiv ZMS bo tej želji gotovo pri- sluhnil, ir »LES«, LESNO- INDUSTRIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE, PTUJ Rogozniška c. 2 RAZGLASA prosto delovno mesto SKLADIŠČNIKA HLODOVINE v Lesno predelovalnem obratu Rogoznica POGOJ: gozdarski tehnik z dve- letno prakso Kvalificirani delavec tr- govske ali skladiščne stroke s petletno prakso v lesni stroki. Pismene ponudbe pošlji- te do 6. aprila 1971. NESREČA I NE POČIVA J Pretekli teden so se zdifl vili ali se še zdravijo v ptuj- ski bolnišnici naslednji p* nesrečenci: jj Zdenka Gomlljšek, Krč^ na 18 pri Ptuju, lažja po- škodba; Franc Sluga, Miklo- šičeva 2, Ptuj, lažja poškod- ba; Slavko Novak, Grajen- ščak 78, lažja poškodba; Ro- bert Furjan, Zavrč 11, lažja poškodba; Jožef Slavinec, Mihalovci 41, lažja poškodba; Ivan Mesaric, Vošnjakova 10, Ptuj, lažja poškodba; Alojz Domanjko, Bodislavd 17, lažja poškodba; Anton Bohinc, Mihalovci 50, lažja poškodba; Janez Kranjc, Ki- dričevo 15, lažje poškodbe; Alojz Vogrinec, Veliki Bre- brovnik 27, težja poškodba; Filip Kumer, Pristava 8, laž- ja poškodba; Marija Kaučii!. SodincI 8, lažja poškodba; Mijo Risek, Kuzminec, lažja poškodba; Franc Letonja, Podgorci 30, lažja poškodba; Elizabeta Lesjak, Tlermanci 38, lažja poškodba; Marija Furjan, Hrastovec 45 Ptuju, lažja poškodba; Albj- na Kodrič, Nova vas 87, laž- ja poškodba; Marija Bele. Lancova vas 12, lažja po- škodba; Milko Petek, Mali Okič 47, lažja poškodba; Ka- tarina Javomik, Apače ^' lažje poškodbe. -FK- Uporabniki osebnih avtomobilov VVARTBURG Obveščamo vse lastnike in kandidate, ki nameravajo nabaviti vozilo WARTBURG, da smo prevzeli garancijski in izven garancijski ser- vis za vozila WARTBUltG od generalnega zastop- nika 1NTER1MPEX Skopje. Z rednim poslovanjem pričnemo 15. aprila 1971. Delovni čas vsak dan od 6. do 20. ure. razen sobote in nedelje. Nadomestni deli zagotovljeni. Zaupajte vaša vozila IVARTBURG naši strokovni službi, ki bo hitro in kvalitetno popravila vaše vozilo. Vse informacije »TEHNOSERVIS«, PTUJ, TELEF. 77 506 SE PRIPOROČAMO' ^rmK — Četrtek, i. aprila i97i STRAN 9 Iz ptujske kulturne kronike ^apis ob ustvanovitvi kulturne skopnosti v Ptuju Sredi priprav za novo pol- ivanje in vrednotenje kul- turnih dejavnosti ter za nii- bovo organizacijsko in vse- Ijinsko preusmeritev je Ptui v zadnjih dveh mesecih po- Itazal, da v njem kulturno jlivljenje še ni popolnoma za- mrlo. Stalne obiskovalce ptujskih Kulturnih prireditev je pri- jetno presenetila akademija y proslavo slovenskega kul- turnega praznika ob dnevu smrti našega največjega pe- sniškega genija Franceta Prešerna. Organizatorjem gre zahvala, da so povabili in pridobili dva odlična sodelav- ca iz Ljubljane, ki je pač ne- sporno naše slovensko kultur- no središče. Slavnostni govor prof. Jara Dolarja, ravnate- lja narodne in univerzitetne ^jižnice, zlasti mladini na fudovit način pokazal nemin- ljive umetniške in splošno iSiovecanske vrednote v oe- ^iškem delu Prešernovem tudi za atomski vek sodobne- ia človeštva. Prizadevni amaterski moš- pevski zbor iz Majšperka Pa je razodeval iasto nekda- ■^io pristno ljubiteljsko kul- tno dejavnost iz obdobja ^ed obema vojnama. To de- javnost, ki je bila svoj čas ^egla na silovenskem pode- ^Iju zavidno kvaliteto in "[»nožičnost. bo novo ustanov- ljena kulturna skupnost v ^uju brez dvoma krepko I^prla in ji omogočila ži- vahnejši razmah. Kulturno prosvetno ama- tersko delo na ptujskem po- deželju se utegne razmahniti ^aj tam, kjer še živi iskrica 'Nekdanjega ognja in priprav- IjenOiSti za nesebično, nepla- čano družbeno delo, ki je vse prepogosto premalo vredno- teno in priznano. V ptujskem in ormoškem okraju že gorijo nekateri ognji-kot žarišča ta- kega dela, morda se bodo tem kmalu pridružili še dru- gi. Mladi in starejši prosvet- ni delavci na deželi, vsaj ne- kateri, nesebično nadaljujejo tradicijo svojih prednikov in z veselo pripravljenostjo za žrtve sodelujejo z mladimi in starejšimi občani v skupnem kulturno prosvetnem delu. Sofokljeva Antigona — kulturni dogodek Ptuja Mesec marec je prinesel v monotonost ptujskega pred- F>omladnega življenja še eno »kulturno« presenečenje. Razgibano dijaštvo ptujske gimnazije je pod vodstvom režiserja Petra Malca pripra- vilo onim Ptujčanom. ki zna- jo ceniti kulturno rast ptuj- ske šolske mladine in ima- jo tudi sami smisel za prave kulturne vrednote, nad 2.400 let staro tragedijo grškega dramatika Sofokleja. Ta ču- dovita drama, ki jo še danes uprizarjajo v vseh svetovnih dramskih gledališčih je še vedno aktualno, govori s svo- jo pretresljivo zgodbo o mla-" dem dekletu, ki v borbi za zmago višjih idealov zavest- no žrtvuje svoje življenje in postane žrtev vase zaverova- nega mogočnega vladarja Kreonta. Režiser Malec je s svojimi mladimi sodelavci z izvirni- mi režijskimi prijemi in z iz- rednim posluhom za osnovno misel tragedije (mladina v spopadu z brezdušnimi pred- stavniki sile in intronizirane oblasti ter njena žrtev in propad) ustvaril odrsko delo. ki je izžarevalo pravo antič- no tragično razFK>loženie in obenem pristen igralski zanos mladine. Njej (četrtošolcem Ireni Palovi — Antigoni. Ve- sni Cehovi — Izmeni, Andre- ju Kropeju — Kreontu, Vla- sti Zunkovi — Evridifci in tretješolcema Miranu Smole- ju — Haimonu ter Dušanu Kopušarju — Teireziju) ter režiserju Petru Malcu in zbo- ru tebanskih žena, ki ga ie režiser naravnost koreograf- sko razgibal in izoblikoval kot enakovrednega partnerja protagonistom, nai velja vsa čast in zahvala za veliko kul- turno delo v tem našem za- spanem in kulturno tako rah- lo razgibanem Ptuju. In končno, čeprav ne na- zadnje naj kot kronist ome- nim še nekoga, ki mu je tre- ba izreči tudi javno priznanje za razgibano dejavnost ptuj- ske gimnazijske mladine. To je vodstvo gimnazije in nje- gov piofesoi-ski zbor. Ptujska gimnazija se je že leta 1969 — ob svoji stoletnici — zelo vidno in nad vse kvalitetno vključila v proslavo 1900 let- nice mesta Ptuja. S svojimi izvestji pa opravlja sicer morda manj vidno, vendar pa pomembno kulturno delo v ptujski provinci. Ptujska gi- mnazija je žarišče v sloven- skem merilu pomembnega vzgojnega in izobraževalnega procesa, iz katerega leto za letom izhajajo mladi ljudje, študentje višjih in visokih šol ter naši visoko kvalifi- cirani stmkovnjaki na vseh področjih javnega udejstvo- vanja. Tako se tudi zaostala in manj razvita področia Ha- loz in Slovenskih goric po- sredno vključujejo v sloven- sko tehnično ekonomsko m kulturno ter splošno družbe- no elito. Anton Klasinc V petek, 9, aprila 1971, bodo gostovali dijaki ptujske gimnazije v va- raždinskem gledališču — ob priliki 10. tedna brat- stva in prijateljstva« z nedavno uprizorjeno So. foklejevo tragedijo AN- TIGONA. Naknadno ob- javljamo misli tov. prof. Toneta Klasinca o po- menu in prednosti upri- zoritve te klasične u- metnine. Posnetek uprizoritve Antigone v ptujskem gledališču Deset let sodelovanja Občinski svet Zveze sindika- tov Ptuj že desetič sodeluje v organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, ki se or- ganizirajo vsako leto v okvi- ru praznovanja mednarodnega delavskega praznika 1. maja pod naslovom »Teden bratstva in prijateljstva«. Tako kot vsako leto doslej, bodo tudi letos kulturne sku- pine iz občine Ptuj gostovale v SR Hrvatski. Med prvimi gredo na gostovanje člani pev- skega zbora in folklorne sku- pine DPD »Svoboda« Kidriče- vo v Koprivnico 2. aprila. Dramski krožek ptujske gim- nazije Dušana Kvedra nasto- pa s Soloklejevo tragedijo »Antigona« v Narodnem kaza- lištu »Avgust Cesarec« v Va- raždinu 9. aprila, kjer bo gost varaždinske gimnazije. Moški pevski in tamburaški zbor DPD »Svoboda« Majšperk ter Veliki plesni orkester DPD »Svoboda« Ptuj pa nastopajo v Cakovcu 15. aprila. Poudari- mo naj, da se je za gostova- nja prijavilo mnogo več kul- turnih skupin iz Ptuja, kot pa so jih lahko vključili v pro- gram. Omenimo naj še, da se bo Mladinski pevski zbor Os- novne šole »Franc Osojnik« Ptuj udeležil srečanja mladin- skih pevskih zborov osnovnih šol iz Cakovca, Koprivnice, Or- moža, Ptuja, Slovenske Bistri- ce in Varaždina, ki bo v Slo- venski Bistrici. Občina Ptuj se že pripravlja na sprejem gostov iz SR Hr- vatske. V Majšperku bodo 18. aprila nastopili člani pevske- ga zbora in lolkloine skupine KUD »Karlo Mrazovič« iz Murskega Središča v občini Cakovec. eiani pevskega in tambu- raškega zbora KUD »Bratstvo« IZ Koprivnice bodo 25. aprila gostovali v Zavrču v počasti- tev 30-letnice ustanovitve OF slovenskega naroda. Ptuj pa bodo obiskali člani RKUD »Sloboda« iz Varaždina, ki bo- do 29. aprila v ptujskem gle- dališču priredili celovečerni program pesmi, glasbe in ple- sov v počastitev mednarodnega praznika delavcev 1. maja. Poleg gostov iz SR Hrvatske pa bo v Ptuju odprta razstava fotografije Stojana Kerbier- ja na temo »Portreti iz ptuj- skih ulic«, ki bo v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra. Občina Ptuj bo tako tudi v letošnjem Tednu bratstva in prijateljstva na področju kul- ture doprinesla svoj pomem- ben delež, za kar gre zasluga občinskemu svetu Zveze sin- dikatov Ptuj, ki bo v ta na- men kulturne izmenjave zago- tovil potrebna finančna sred- stva iz virov sindikalne čla- narine. Ptuj bo sodeloval tudi na razstavi fotografije »Turi- zem v bratskih občinah«, ki bo v Slovenski Bistrici, nadalje pri sofinanciranju revije »Pri- jateljstvo« ter pri številnin drugih prireditvah na področju miedobčinskih delavskih šport- nih iger. F. B. Lastniki motornih vozil in kmetijskih strojev, vozniki - turisti in prevozniki Za vas pripravlja KK Ptuj, obrat »TEHNOSER- VIS« od 1. aprila 1971 dalje nov letni delovni čas od 6. do 20. ure, vsak dan razen sobote in nedelje. Opravljamo tekoča, srednja in generalna popravila na osebnih in tovornih vozilih ter kmetijskih strojih. Z neprekinjenim delovnim časom 14 ur dnevno bomo tudi vam omogočili prosto soboto, koristite popol- danski čas za popravilo vašega vozila. Za kvali- tetno in tehnično popolnost vam jamči nniA stro- kovna služba. Vlečna služba zajamčena. Se priporoča »TEHNOSERVIS« PTUJ stra;i 10 tednik — Četrtek, i. aprila 1971 IZOBRAŽEVANJU VSO POZORNOST DELO IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA TGA Med Dodjetja otujske ob- čine, ki imajo lastne izobra- ževalne centre, sodi tudi to- varna glinice in aluminija. Ta center za izobraževanje potrebnih kadrov deluje že nekaj let. Njegovo dejavnost narekujejo vsakdanje potre- be v proizvodnji, zakonski predpisi ter tudi samouprav- ni akti podjetia. Delo izobraževalnega cen- tra v TGA Kidričevo ie po- leg rednega strokovnega izo- braževanja zaposlenih tudi izpopolnjevanje varstva pri delu ki ga narekujejo ved- no ostrejši zakonski in inter- ni oredoisi. V centru za izo- braževanje kadiov v TGA Kdričevo aktivno sodeluje nad 40 strokovnjakov, čla- nov kolektiva in po potrebi še zunanji sodelavci Center sodeluje tudi z zunanjimi izobraževalnimi ustanovami, kot so Zavod za tuje jezike. Zdravstveni dom. Delavska um verza. ZAVAR ter s ko- munalnim zavodom za social- no zavarovanje, kar se tiče poklicne rehabilitacije. Lani je bilo zajetih v iz >braževal- no dejavnost 682 članov de- lovne skupnosti raznih strok in stopenj, da ne govorimo o tistih članih kolektiva, ki se strokovno izobražujejo na raznih šolah izven podjetja od poklicne šole do postdi- plomskega študija. Takih čla- nov kolektiva ie 36. zanimi- va pa je ugotovitev, da se vedno več zaposlenih zani- ma za izredni študij, vendar je pri tem treba poudariti, da je takih interesentov naj- manj iz neposredne proiz- vodnje. To ie verjetno zara- di tega. ker jim sedaj ve- ljavni pravilniki to onemo- gočajo, ker jim pač zagotav- ljajo premalo varnosti, ozi- roma nudijo premalo spod- bude za dosego b'.'liše uspo- sobljenosti. M. F. IMPOL V DRUGEM KDLU Letos se fugoslovanski ju. doisti prvič merijo v tekmo- vanju za jugoslovanski po- kal. Na področju Slovenije se je za tekmovanje prijavi- lo !»pmo sedem klubov, na sporedu pa ie že bilo prvo kolo Bi strica ni so se v te- lovadnici Partizana v Slo- venski Bistrici pomerili z judoisti iz Rač in iih gladko premagali 8:1 (73:10). Gostje nikakor niso bili dorasli na- siprotniki renomiranim do- mačinom, vendar so se pred- stavili kot dobri borci. Vsa- ko ekipo so sestavljali trije mlajši, trije starejši mladin- ci in trije člani. Edino zmago za goste je dosegel Laimnret, ki je pre- magal Berdnika. Vsa ostala srečanja so Bistričami zma- gah brez posebnih težav. Najbolj zanimivo je bilo sre- čanje med doiTiačinom Vid- majerjem in Gajzerjem. Za- služeno je zmagal Vidmajer. potem ko je bil skoraj ves bo' v premoči. Po uradnem srečanju s^a se Impol 'n Rače sestala še v prijateljskem srečanju, spet pa so domačini gladko zmagali V tem delu je oko- li 200 gledalcev videlo naj- več v srečanju med reore- zentantom in prvakom Ju- goslavije Tooolčnikom. in Gajzerjem. Topolčnik ni do- volil nikakršnega preseneče- nja in ie efektno zmagal, če- prav je Gajzer po kilogramih mnogo težji. V drugem kolu se bodo Bi- stričani v Mariboru pom.erili z domačim Mariborom, to pa bo seveda precej težje sreča- nje. Kljub vsemu, pa so pro- gnoze na stran; Bistričanov, ki 30 letos v odUčni formi. V kolikor bi premagali Ma- ribor, bi se poleg maribor- skega Branika uvrstili v slo- venski fi'nale. kjer jih ča- kata še ljubljanski ekipi O- limpija in Šiška. Ker se v nadaljnje tekmovanje uvr- stita dve ekipi, lahko upra- vičeno pričakujemo, da bosta to Olimpija in Impo^, ki že nekaj let imata glavno bese- do v naši republiki. -d Pionirja Impola Leskovar in Frarotni strani same- va kmečko dekle brez leska v očeh. Noseča ie. Rdeče ob- robljene oči povedo, da je iz- jokala že vse solze. Mogoče jo je za.pustil fant. mogoče so jo zapodili starši od doma. Kdo bi vedel? V čakalnico stopi žena s tremi majhnimi otroki. Dva se ie držita za krilo, tretjega nos: v naročju. Plaho sede na prazno klop ob vratih in tiho obsedi. Otroka skačeta neprestano okrog nje in čebljata. Ker iima žena ne odgovarja, se jima o-brazka nakremžita v jok. Žena 1u hoče pomiriti, a ne uspe. Gos- posko oblečeni moški vstane in skoraj zakriči: »Kai ne morete ut-išati teh smrkav- cev? ? Mlada mati se ozre naokrog s pogledom, ki išče pri ljudeh oom<^či. Vsi brez- brižno gledajo vanjo. Nobe- den ne stopi k njej da bi ii rekel nriazno besedo. Zasliši se vlak. Liudie za- puščajo čakalnico. Sedaj je prazna in čaka. Čaka na no- ve obraze in nove usode. LIDIJA HORVAT 8. razred osnovne šole »Ivan Spolen j ak« Ptuj Moj bodoči poklic Velikokrat premišljujem o svojem bodočem poklicu. Vsak dan imam v mislih dru- gi poklic. Rada bi bila učite- ljica, trgovka, novinarka,, bolniška strežnica itd. Nera- ra pa zjutraj zgodaj vsta- nem. Tudi teme se bojim- To vse delata mama in oče. ko se vračata iz službe in ko gresta tja. Mnogokrat si mislim: »Kaj. ko bi bila učiteljica! Razla- gala bi učencem snovi in vsi bi me razumeli. Spraševala bi in delila petke«. Veseli me tudi trgovski poklic. To pa zato, ker bi me ljudje pozna- li. Sem zelo sladkosnedna. V trgovini imajo mnogo bon- bonov, čokolade in na poli- ta nk. Zmeraj bi imela polna usta. Vem. da je moje mne- nje o trgovskem poklicu na- pačno. Samo predstavljam si ga tako. Zelo rada b: potova- la. Obiskala bi Indijo. Av- stralijo, Ameriko ... Doma bi bila v Texasu. Imela bi svoj ranč. Gojila bi ovce. Spomladi bi jih pasla na pla- ninah. Upam. da se mi bo vsaj e- na želja uresničila. Ce se bom učila, bom to tudi doseg- la. Po osemletki mislim obi- skovati gimnazijo. Seveda, če bom končala osemletko. Oče pravi: »Samo, da vas pri- vedem do svojega kruha. To je tudi starševska dolžnost. Potem pa lahko greste.« To tudi drži. OLGA BRLEK, 5 a razr. Osnovna šola Hajdina Moje sanke Zima je. čeprav ni snega. Ko ga je bilo dovolj, sem se večkrat sankala. Rada bi opi- sala svoje sanke. Pozimi je gotovo marsikdo v zadregi, kako bi izrabil zimski čas. če nima sank. Jaz jih nima^m. vendar se sankam vsak dan po eno uro. ob sobotah in ne- deljah pa ves popoldan. Ka- ko? Moje sanke so preproste in čudovito letijo. Navzdol po hribu drsijo z veliko hitrost- jo. Da vas radovednost ne bo preveč mučila, vam iih opi- šem. Ata in mama kupujeta umetno gnojilo, ki je sprav- ljeno v velikih vrečah. Gno- jilo porabimo, vreče pa s.i shranim. Vreče so močne in gladke. V eno izmed njih na- tlačim krmo in vrečo zave- žem. Ta del uporabljam za ki-milo. Ko imam čas. sedem na vrečo in zdrvim po hribu. Cesto se mi pridruži še mlaj- ša sestra. Pridite še drugi! IRENA SAKELSEK. 6. raz. Podlehnik Pustno veselje Pust je čas veselja in nor- čij. Takrat se vsakdo našemi, če le more. Nikjer ni videti žalostnega obraza. Tudi jaz sem se nameraval našemiti. Lahko bi bil kav- boj, a nisem imel kavboiske opreme. Tisti dan so prišli orači iz Sel. Imeli so dva ko- žuha. Prišli so do gostilne »Pri Kopušarju«. Eden i/m^ kožuharjev se je nato nasr- kal žganja, da je padel v ne- zavest. Polivali so ga z vodo. Ko se je zbudil, ie začel bru, bati. Potem je moral vse oči, stiti. Nato so orači odšli na- prej. jaz pa sem sklenil, da bom šel v nedeljo gledat ma- škarado v Ptuj. Najlepši dogodek ie bil v torek popoldne. Jaz in nekaj tovarišev smo splezali na transformator in jezili mas- kirance. ki so hodili miovo. Bili so jezni, vendar niso mogli do nas. STANKO LESJAK, 4. r. Lovrenc na Dr. o. Pomladi nasproti Prišla je pomlad. Obudili so jo topli sončni žarki, pri- nesle so jo ptice na svaiih lahkih krilih, ko so se vra- čale iz toplih krajev v domo- vino. Pomlad je v naših sr- cih, v naših besedah. Kakšna ie ta pomlad? Le- pa ie kakor jutro, vesela ka- kor pesem in mlada kakor otrok, polna rasti in cvetja in vsak dan drugačna. Kakor mlado iutro ie. vsa od sonca obsijana. Živali zasipanke si maneio oči. ko lezejo iz zimskih oosteli. ža- be, zarite v blato, se prebu- jajo iz otopelosti. Čebele či- s,ti.jo in urejajo v panju i« se pripravljajo na svoi prvi iz- let. Drevje se prebuja m ob- lači v zeleno obleko. Pomlad ie kakor pesem. Ptički prepevajo svoie pom- ladanske melodije od vutra do večera in si spletajo gnez- da, murnček. naš najmlaiši Paganini. si pripravlja gos-li za najnovejšo pomladno po- pevko, Trobentice in zvončki cingljajo ob potokih in trav- nikih. Pomlad ie kakor mlados-t. Trate in igrišča so polne te mladosti. Mamice z dojenčki v vozičkih lovijo mile sonč- ne žarke, žlobudranje ciciba- nov iz vrtca in sčebet vrab- cev na strehah se mešata v pomladno razpoloženje. Pomlad je tudi čas poljskih del in opravil. Po njivah in vrtovih bodo začeli z ora- njem, gnojenjem in lopata- njem. z obrezavaniem in škropljenjem. Vse to prebuja, pesem ptic in otrok, toplota sonca, prvo cvetje, prva rast. delovanje in snovanje, to je začetek po- mladi. VESNA VRES učenka 7. e r. Osnovne šole POHORSKI ODRED SLOVENSKA BISTRICA ORMOŽ : KROG 10:0 Za četrtek, 25. marca je v Ormožu bila predvidena po- kalna rokometna tekma, kier naj bi domače moštvo TJK Ormož odigralo tekmo s Kro_ gonv ki se trenutno nahaja v štajerski ligi. Toda priča- kovane tekme ni bilo. saj se rokometno moštvo Krog ni odzvalo. Publika, ki se je je kar precej nabralo v Mestni grabi. je. razumljivo, godr- njala, sai je bila že druga_ napovedana tekma, ki se je gostje niso udeležili. Vsi smo imeli občutek, da se Prek- murci Ormožanov bojijo, ko pa ne upajo odigrati nr^bene druge tekme, razen tiste, ki jo lahko odigrajo na doma- čem terenu v zavetju lastne- ga doma in lastne publike. To ni nič kaj športno, če brez opravičila ekipa noče ali pa se ne upa poimeriti s svo- jim nasprotnikom, ali pa da celo tega omalovažuje. -FK- -TEDNIK — ČETRTEK. 1. aprila 1971 STRAN 11 Fran jo Petek- sedemdesetletnik Vsa njegova živlienjska le- ta so neopaženo prešla. Tako skromen nikdar ne govori o sebi, niti se ne hvali, četudi je mno€o delal na polju glas- be. Z velako vztrajnostjo in ljubeznijo je poučeval razne pevske zbore, tamburaške or- kestre in harmonikarje. Ko ga vidimo še tako vital- nega, bi človek ne verjel, da ima že sedem križev na sebi. Volja in veselje do glasbe ga poživljata in mu pospešujeta elan in vitalnost, da je še vedno neumorno delaven. Ko sem ga obiskal zaradi intervjuja, se mi je nasmeh- nil rekoč: kaj pa je to po- trebno! Človek živi, zato da dela. Saj ni važno, koliko let živiš, važno ie, koliko v živ- ljenju storiš! Zato pa se na svoje življenjske jubileje ne oziram. Franjo Petek se je rodil 3. aprila 1901. leta v Sedražu nad Laškim. Njegov oče je bil mali posestnik in zidar pri rudniku v Trbovljah. Sil- na volja za glasbo se mu je vnela na pobudo tamkajšnje- ga šolskega upravitelja, že pokojnega Jakoba Pukmaj- stra, ki se je mnogo ukvar- jal z glasbo in vzorno vodil mladinsiko petje na šoli. In tako se je odločil, posvetiti se glasbi. Napotil se je v Celje in se vpisal v orglarsko šo- lo, ki je imela takrat veljav- nost nižje gimnazije, kajti poleg glasibenega študija je bila tudi splošna izobrazba, da so se na ta način organi- sti izobrazili in usiposobili za občinske tajmike. za službo na pošti in v posojilnicah. Po orglarski šoli je nada- ljeval glasbeni študij v Glas- beni matici v Celju, kjer mu je bila klavirski pedagog profesor Mirca Sancinova. Čutil ie potrebo še ponadalj- nem glasbenem študiju in se je vpisal na Konservatorij v Ljubljani. Izbral si je poleg obveznih predmetov dva glavna: klavir in solo-petje. Za klavirski pouk je imel profesorja J. Noča. za soio- petje pa prof. Vando Wi- stienghaussen. Ob lastnem vzdrževanju je bil prisiljen ob študiju opravljati službo organista in pevovodje v svoji rojstni župniji Sentjer- det nad Laškim in še pevo- vodstvo dveh pevskih zbo- rov: v Hudi jami nad Laškim, rudniški zbor in moški pev- ski zbor SVOBODA v Hrast- niku. Leta 1924 je bil vpoklican v kadrovs'ka rok k 12. peša- dijskemu polku »Cara Laza- ra« v Debru. Po vrnitvi je nadaljeval službo organista in pevovodie v svoji rojstni župniji do leta 1931. Po tem ba je prevzel službo organi- sta in pevovodje žuone cerk- ve v Ptuju. Tu se je poseb- no uveljavil na takratnih slo- vitih in veličastnih novih or- glah 00. mifioritov s ^voio 1?- po igro. kakor tudi z lepim, ubranim zbornim petjem. Vodil je mnogoštevilni pevski zbor društva Cecilija, s kate- rdim je žel lepe uspehe na du- hovnih in svetnih koncertih. Medtem je opravljal službo računovodje pri upravi cest v Ptu.iti, Med okupacijo je bil pre- meščen na upravo cest v Ma- ribor, po osvoboditvi pa na- zaj v Ptuj. Po službeni potrebi ga je okraj Ptuj prem.estil na Glas- beno šolo za pouk glasbene teorije in solfegia. kjer je po- učeval do upokojitve leta 1966. Nekaj časa je poučeval honorarno petje na giimnazi- ji. Bil je tudi korepetitor v pevskem zboru DPD Svobo- da ter dirigent tamburaške- ga orkestra, ki ga še danes vodi. S tamburaškim orke- strom je na republiškem tek- movanju v Mariboru v letu 1950 dosegel II. mesto z di- plomo. Poučuje na harmoni- karski šoli DPD Svoboda mnogoštevilne učence har- moniko še dandanes. V letu 1966 je društvo upokojencev osnovalo mešani pevski zbor, katerega vodstvo je prevzel Franjo Petek. S tem zborom je imel dva lepo uspela pev- ska koncerta. Zatem se je v letu 1968 ta zbpr razpustil in se je osnoval moški pevski zbor in je tudi v tem zboru pevovodja Franjo Petek. Moški pevski zbor DU prire- ja redno letne koncerte in sodeluje pri pogrebih vseh umrlih članov DU. Navadno je vodil tudi moški pevski zbor železničarjev, katerega pa je zaradi prevelike zapo- slitve moral opustiti. Priznanemu neumornemil glasbeniku čestitam ob nje- govem 70-letnem življenj- skem jubileju z željo, da bi še mnogo let ostal vitalen v udejstvovanju na glasbenem polju! Franjo Luževič OSANKARICA : KOVINAR 2:2 Prvo ko'o v tekmovanju SCNL-vzhod je minilo v zna- menju hladnega :n vetrovne- ga vremena. V Slovenski Bi- strici so gostovali nogome- taši iz Stor in domačim od- vzeli prepotrebno točko. Bi- stričani so bili že na začetku sezone oslabljeni, saj nekate- ri igralci zaradi registracij- skega pravilnika še nimaio pravice nastopati. Srečanje je bilo dokaj raztrgano, v pr- vem delu pa so gostje, s po- močjo močnega vetra, ves čas napadaH. Iz ene od mnogih akcij so tudi dosegli vodeči gol. V začetku drugega polčasa so nogometaši Osankarice za- igrali mnogo bolje, že po pe- tih minutah pa so rezultat izenačili. Strelec je bil Ze- lenic, zadetek pa gre pripi- sati bolj gostujočemu vra- tarju, ki je napravil grobo napako. Gostov ta zadetek ni zmedei. Občutek smo celo imeli, da jih je spodbudil. Bistričani so res imeli še ne- kaj lepih priložnosti, žal pa jih napadalci niso izkoristili. To pa je uspelo nogometa- šem Kovinarja, potem ko je »zaspala« vsa domača ob- ramba. Največji krivec za prejeti gol pa je M. Golob, ki se je pred kazenskim prosto- rom poigraval z žogo in jo seveda izgubil Gostujoči na- padalec Hribernik je nato preigral nekaj domačih igral- cev in neovirano zatresel mrežo. Kazalo je, da bodo Bistričani ob obe točki, po- tem pa je rešil vsai eno toč- ko še enkrat Zelenic, k: je bil tudi najboljši igralec O- sankarice. Kljiub vsemu so Bistriča- ni lahko zadovoljni, saj bi igra'ci Kovinarja lahV-# od- nesli iz Slovenske Bistrice o- be točki. In še beseda o igri domačih. Osankarica se bori za obstanek v ligi. zato bo potrebno v nadaljevanju igrati precej bol-# kot minu- lo nedeljo, predvsem pa bodo morali paziti na igro v ob- rambi, kjer igrajo malce pre- več ostro, tako da je sodnik Svajger iz Maribora že na pr- vi tekmi zaipisal dva igralca, in sicer M. Goloba in Steg- neta. Osankarica je igrala v po- stavi: Kotar. Stegne, Tkavc, M. Golob. Pristovnjk, Kočev, Colič. Zelenic, Kurež. V. Go- lob, Ker. -d DRAVA : IZOLA 1:0 v nedeljo je bilo odigrano I. kolo spomladanskega dela prvenstva in so domačini slavili zmago nad zelo bor- beno ekipo Izole. Sodnik Lončina iz Ljublja- ne, ki je tekmo vodil odlično, je na igrišče pripeli al na- slednje igralce: DRAVA: Kolarič. Planj- šek I., Kranjc. Vrbanec. Ceh, Kneževič. Perger, Korenjak. Spehonja. Planjšek V. IZOLA: Ferme. Zore. Bu- čar. Gregorič T.. Milinkovič. Prašnikar, Marchesan. Fur- lanič (Pertič), Gregorič V., Grbec, Santim. 2e po prvih minutah igre so domačini prisilili goste, da so se branili. Valili so napad za nanadom in v 6. minuti je Perger iz položaja levega kri la silovito streljal ter dose- gel vodstvo in obenem konč- ni rezultat. Po tem zadetku so se gostje otresli pritiska in nekajkrat nevarno ogrozili domačega vratarja, v glav- nem pa je postala igra neza- nimiva in raztrgana po sre- dini iigrišča. Drava v tem delu ni zna^a izkoristiti prednosti vetra, ko bi s streli od daleč lahko presenetili gostujočega vra- tarja. V nadaljevanju so gostje pričeli bolj poletno in ob- ramba Drave je imela polne roke dela. Neprehodna ovira za goste je bil tokrat odHčno razpoloženi srednji krilec Vrbanec. Kljub temu pa so imeli do- mači napadalci nešteto pri- ložnosti za povečanje vod- stva, toda tekmovali so med seboj v nespretnosti. Ob vsem tem je tehnično vodstvo in trener ostalo ne- mo, ni izvršilo zamenjave ter dalo priložnost mlajšim igral- cem. Gostje, ki so se ves čas srčno borili, so želeli rezultat izenačiti, kar bi jim uspelo v zadnjih sekundah, ko smo že videli žogo v mreži in jo je branilec Korošec s skraj- nimi napori izbil izpred gol črte v polje. Tekmo si je ob vetrovnem in hladnem vremenu ogle- dalo nad 400 gledalcev. PTUJ IN VIDEM V POLFINALU Pretekli teden je bilo v Domu JLA v Mariboru tek- movanje za pokal maršala Tita, na katerem je sodelo- valo 22 ekip. Ekipa Ptuja in Vidma, ki sta tekmovali vsa- ka v svoji skupini, sta posta- li zmagovalki in je v polfi- nalnem delu Ptuj mastopil proti Mariboru II ter izgubil s 3:1, Videm pa proti Mari- boru III ter izgubili z 2,5:1,5. Za Ptuj so nastopili: Pod- krajšek, Bohak, Majcenovič, Rudolf, za Videm pa Kobale, Skarja. Seruga in Sedlašek. anc Za dobro voljo »Brez vzroka si ljubosumna.« »Ne, prepričana sem, da imaš drugo!« »Pa motiš se, Sonjica, nobene druge ženske ni v mojem živ- ljenju.« »Tudi ti se motiš: nisem So- nja, ampak Meta.« Hčerka pride z domače za- bave pri prijateljici. »Zanko imaš na desni n'Sa- vici,« ugotovi stroga mam' »To pa res ni nič čudnega, zanka na nogavici!« se brani hčerka. »2e, že.« pravi mama, »toda ko si odšla, si jo imela na levi nogi!« 9 Staro gobo za umivanje uporabimo lahko še za čiščenje pieprog. Namočimo jo v sai- miakovo vodo, dobro ožmemo in drgnemo po preprogi. Celo pasje dlake, ki jih s krtačo aJi sestalcem za prah težko odstra- nimo, stara goba pobere. • Pletene mize ali stoli se pu navadi najprej pokvarijo pri nogah. Z ličjem iste barve jih lahko spet popiavimo. • Rjdva mesta na štedilniku zdrgnete z najbolj drobnim smirkovim papirjem in jih na- mažete z vročim oljem, nato pa zbrišete še z zmečkanim časopisnim papirjem. 9 Bele usnjene pasove boste lepo očistile z mešanico mle- ka in snega, ki ga pripravite iz beljakov. 6 Plišaste prevleke čistimo tako, da jih na prostem naj- prej dooro stepemo, skrtačimo, potem pa zdrgnemo v smeri dlačic s cunjo, ki jo namočimo v deževnico (s curkom špirita) in ožmemo. Cunja ne sme pu- ščati nobenih vlaken, ker te s pliša težko odstranimo. ® Barvni madeži se odpra- vijo z mešanico iz 4 delov špi- rita, 3 delov salmijaka in 3 de- lov terpentina. Vsak madež s tem na vlažimo, čez kakih deset minut zdrgnemo in speremo. Barvne madeže na poliranem pohištvu pa zmehčamo s ter- pentinom, zbrišemo in zgladi- mo. To velja tudi za steklo. d Konzerva, ki ste jo načeli, naj ne ostane v pločevini, tem- več jo takoj izpraznite na krož- nik. V pločevini se konzerva brž pokvari in je lahko hudo strupena. 2e pri kupovanju v trgovini je potrebno pogledati, če je konzerva dobro zaprta. Mleko iz konzerve shranjujte na hladnem ali v temnem pro- storu. 9 Najboljše zdravilo za ote- kle oči od joka ali nespee)X)sti so obkladki iz toplega kami- ličnega čaja. 9 Da se likalnik ne bo lepil na poškrobljeno perilo, denite v vodo, v kateri ste raztopile škrob, nekaj zrnc soli in likal- nik bo gladko tekel po blagu. 9 Ce hočemo na primer iz tiskanega blaga odstraniti a- preturo, ga nikar ne kuhajmo. Bolje je, če blago najprej za nekaj ur namočimo in nato operemo v vodi, ki smo ji do- dali sladni ekstrakt (čajna žlič- ka na liter vode). Sladni eks- trakt povroči vrenje, ki raz- kroji škrob, iz katerega je aparetura napravljena. • Ce je vaša jantarjeva ogr- lica izgubila sijaj, jo temeljito zdrgnite s čisto volneno krpo, na katero sle kanili nekaj kap- ljic olivnega olja. 9 Pražena kava, ki je že iz- gubila svoj duh. bo ponovno kot sveža, če jo boste najprej potopili v hladno vodo, potem pa hitro posušili v emajlirani posodi, v kateri jo po trese tc s sladkorjem v prahu. Se: Kaznovana tatvina Na 7 strani Tednika št. 11 z dne 18. marca smo pod na- slovom »Kaznovana tatvina« objavili sestavek, v katerem je prišlo do napake v tem, da na koncu prvega stavka manjkata besedi: iz Rogozni- ce. Prosimo bralce, da opro- stijo tej napaiki! Uredništvo STRAN 12 TEDNIK — ČETRTEK. 1. aprila J Kotiček za gospodinje SVETUJE SLAVKO FURMAN V gospodinjstvu poznamo razne vrste solat. Vsake sola- te pa ni v vsakem času, za- radi tega govorimo o sezon- skih solatah. Rano spomladi imamo so- late, ki jih dobimo v lastnih vrtovih, ali pa jih poiščemo v naravi. Regrat, ki ga najdemo na travnikih, ni solata v pravem smislu, vendar ga prišteva- mo med solate. Regrat je zelo !>ogat na vi- taminih in rudninskih sno- veh. Največ ima železa in vi- tamina C. Ce nabiramo regrat, nabi- ramo takega, ki ie lepo ru- men ali pa zelo mlad. Res je. da ie takšen za naš okus boljši; vedeti pa je treba, da v takšnem regratu ni skoraj nič vitaminov in rudninskih snovi. V tem času je posebej pri- ljubljen motovileč. To je vrtna solata. Motovileč je prav tako bogat na vitamin- skih in rudninskih snoveh kot regrat. Ko pripravljamo sezonske solate, vedno uporabimo tu- di kuhan krompir, ker z njim obogatimo solato. JEDILNIK ' ZA SEDEM DNI: PONEDELJEK — KOSILO: kolerabična ju- ha, ledvičke v omaki, maka- roni, solata; VEČERJA: goveji golaž, polenta. TOREK — KOSILO: fižolova juha močnikom, nadeto srce, krom-* pirjev pire. solata; VEČERJA: ocvrt sir. majo- nez na omaka. SREDA — KOSILO: špinača. krom- pirjevi svaljki. sadje; VEČERJA: ocvrta jajca, solata. ČETRTEK — KOSILO: fižol z makaro- ni in z zmletim mesom; VEČERJA: palačinke, kom- pot. PETEK — KOSILO: krompirjeva ju- ha s hrenovkami, sirova gi- banica; VEČERJA: krompirjeva solata, kakao ali čaj. SOBOTA — KOSILO: špinačna juha z opečenimi kruhovimi kocka- mi, rezanci z mesom, solata; VEČERJA: rižev narastek. kompot. NEDELJA — KOSILO: telečja obarna juha. tel. zrezki v omaki, pe- čen krompir, zelena solata; VEČERJA; sendviči, čaj. NEKAJ NAPOTKOV ZA NADEVANO SRCE: Srce dobro operemo in ga zarežemo. da ga lahko nade- vamo. NADEV: slanino zrežemo na majhne kocke, jo prepra- žimo. dodamo namočene in stisnjene zemlje, na drobno narezan peteršilj im čebulo ter jajca. Solimo in popramo. Srce lahko še pretaknemo s slanino. Nadev dobro pre- mešamo in z nJim napolnimo srce. Ko smo ga napolnili, ga zašijemo. da ne bi pri peki nadev uhajal iz njega. Na vroči maščobi srce hi- tro popečemo, nato ga počasi dušimo do mehkega. Oma- ko po okusu zgostimo in lah- ko z vinom izboljšamo. Se nasvet za praznični koktail: mleko 1/3, rum 1/3, vermut 1/3. iaica. sladkor. SREDIŠKI DEVETDESETLETNIK Jožef Horvat iz Središča je pred kratkim slavil svoj de- vetdeseti rojstni dan. Rojen je bil 17. marca 1881 v Sre- dišču, se 1. 1909 poročil z Ma- rijo Strman in dobil štiri ot- roke. Sedaj ima šest vnukov in tri pravnuke, je pa že se- demnajst let vdovec. , V mladosti se je ukv.afj s kovačijo, pozneje pa s k)ti tijstvom. Njegov konjiček bil ribolov in se teh časj rad spominja. Jubilantu kličemo še i mnoga leta! Tako si podajata roki stoletji — 90-letni jubilant z dve- letno pravnukinjo Bredo. Tekst in slika: V. Rakuša. VEČ POZORNOSTI NOGAM Skoraj vsak človek se rodi z normalnimi nogami. Na ža- lost pa se to kmalu spremeni, začne se že kar v otroški dobi. Bratec ali sestrica podedujeta čevlje od starejšega. Včasih so ti že precej deformirani in take mora ponositi mlajši o- trok. Ko se začne fant zavedati samega sebe, si zaželi moderne čevlje. Se hujše pa je z de- klico. Edine sanje so čevlji z visokimi petami. Take pete pa niso za vsako. Drobni z dolgo suho nogo ne bodo povzročali neprijetnosti, da bo pa krepkejša z močnej- šo nogo komaj čakala, da stopi v copate, je popolnoma razum- ljivo. Ker pa so čevlji z visoko peto elegantnejši in veliko pri- pomorejo k zunanjosti, si jih vsaka omisli. Zato pa moramo nogam po- svetiti več pozornosti. Vsak večer si jih okopljimo v vodi, ki smo ji dodali veliko pest morske soli. Tako bo poživljen krvni obtok, pa tudi mišicam bo to dobro delo. Priporočlji- vo je tudi menjati toplo in mrzlo vodo. Nato noge dobro sfroliramo, zmasiramo in te- meljito naoljimo. Nogam tudi prizanesimo in jih ne obremenjujmo ves dan z visoko peto. Zelo udobno se počuti noga v čevljih s 4 do 6 centimetrsko peto. Ko gremo na letni oddih, ga privoščimo tudi nogam. Hodimo bosi po hladni rosi ali po vročem pe- sku. Ce si porežemo nohte sami, jih vselej tudi dobro popilimo, saj s tem obvarujemo noga- vice, da se nam ne nataknejo. Prav nič niso lepe noge z vra- ščenimi nohti, rdečo kožo od ozeblin in kurjimi očesi. Oze- ble dele natremo s kafrnim mazilom in povijemo v vol- nen šal ali oblečemo volnene nogavice čez noč. Kurja očesa pa vztrajno odpravljamo z ma- zilom, ki ga kupimo v lekarni. Velika nadloga je potenje. Redno kopljemo noge v vodi, ki smo ji dodali smrekov ali hrastov odcedek. Nato jih do- bro zdrgnimo in potresimo z navadnim posipom. Nosimo lahke zračne čevlje in se iz- ogibaj mo gumijastega podpla- ta. Rodile so: Danica Pšajd, Krčevina 15 — Roberta; Elizabeta Valenko, Go- rišnica 34 — Sergeja; Kristina Antolič, Mošlcanjci 81 — Kristii- nio; Katariina Furek, Slovenja vas 34 — Daniia; Alenka Rakuš, Zg, Bistirica 16 — Janjo; Kri- stina Predikaka, lx>vrenc 63 — Mirana; Hilda Majcen, Lovrenc 121/a — Natalijo; Marija Novak, Vogričevcl 15 — Joška; Dragica Orešnik, Godeninci 52 — Roma- na; Marija Nova.k, Stanovo 6 — Zlatko; Nežka Zmauc, Kremplje- va 6 — Lidijo; Marija Lovren- 6ič, DrbeUnci 21 — Branka; Ma- rija Majerlč, Sovjak 4 — Jože- ta; Marija Peklar, Borovci 34 — Antona; Anica Bezjak, Spuhlja 113 — Borisa; Elizabeta Voršič, Zlgrova 6/a — Ormož — Daqo; Ana Gregorič, Predava 9 — Stanka; Alojzija Ceh, Podvincl 75 — Milenko; Marija Ivartnik, Ciril-Metodov drevored n. b. — Alena; Ana Lovrec, Drbetinci GO — Marijo; Marija Kosi, Le- šnica 25 — dečka; Ivanka Stam- pa.r, Kog 5 — dečka; Cecilija Smigoc, Trdobojci 20 — Marijo; Neža Sluga, Levajnci 26 — Jože- ka; Majda Hodžar, Pavlovskl vrh 13 — deklico; Anica Till, Podvinel 66 — deklico; Zlnka Sluga, Mi-klošičGva 2 — Andre- jo; Marta Fras, SakuSak 6 — Alel«5andro; Anica Novak, Hum, - Leonido; Magdalena Hentaik, Za- grebška 60/b — Leona; Ivana Horvat, Prerad 41 — Srečica; Anica Obran, Goriišnlca n. h. - deklico; Tereziija Dolenc, Zu- pečja vas 49 — Metko; Nada Ga- berc, Verze j 105 — Bojana; Mi- lena Simonič, Zabovoi 33 — de^ ka. Poroke: Ciril Kozoderc, Doklece 17 Katarina Napast, Dragonja vaš 34; Alojzij Korošec, Lovrenc n3 Dr. polju 31 in Miroslava ViTi- diS, Apače 7; Tomislav MiUfe- Vič, Kidričevo 13 in Marija Vr- Sič, Prešernova 11; Anton Črni- vec, Račja vas 6 in Albina Pef' nek, Veliki Okič 15, Umrli so: Marija Fijačko, Polj.ska cesta 5, roj, 1887, umrla 9. 3 1971' Marija Stefanič, Cvetkov trg ^ roj 1895, umrla 11. 3. 1971.: Maf* jeta Vozlič, Be/.jakova 14, roj. 1913, umrla 12 3. 1971; Janez Ku- har, Placar 25/a, roj. 1899, um" 13 3 1971.; Viiktor Vaupot, M'' ribor, A.škerčeva 4, roj. 19'-' umrl 14. 3. 1971.; Albin Gab!^ vec. Mariborska cesta 11, ro)- 1940, umrl 17. 3. 1971; Franc K*'! mel, Panon.<5ka 2/a, roj. 1899 um" 22. 3. 1971 : M.irija Kralj, Spuh- Ija 111, roj. 1900, umrla 21 1971. — ČETRTEK. 1. aprila 1971 STRAN 13 0e zdravje O prehrani |)olnil(ov Hrana zdravih ljudi in bol- pikov se v glavnem ne razli- tje dosti. Bolniki naj jedo Ijimbolj polnovredno hrano, se- pa le tako, kakršno jim Lvoljuje njihova bolezen. Di- Lja mora upoštevati celoten organizem. Prej so predpiso- |vali diete, ki so bile mnogo- jjirat zgrešene, ker so upošte- Ivale en organ, oziroma funk- cijo, ne pa celotno delovanje organizma. Bolnikova prehrana naj bo dobra, vendar ne preobilna. Kalorije sicer nasitijo, vendar pa same ne zdravijo. Takšna s kalorijami bogata hrana, ki pa je napačno sestavljena, lahko celo povzroča bolezen. Pri sestavljanju bolniške hra- ne moramo razlikovati hude vročinske bolezni in kronične bolezni. Pomanjkanje apetita pri vročinskih boleznih je bo- lezenski znak. Tak bolnik naj se ne sili s hrano, raje naj se posti in uživa večje količine tekočin. Zaradi posta bolniku ni treba prebavljati, s tem pa štedi energijo. S poskusi so dokazali celo, da se med po- stom poveča odpornost orga- nizma. Post učinkuje torej pri vročinskih boleznih zdravilno. Bolnik naj ga prekine šele, ko začuti potrebo po hrani. Pa- ziti moramo, kaj bolnik pije med postom. Najbolj primerni so sokovi iz sadja ali zelenja- ve, razredčeni ali nerazredče- ni. Mleko in mesne juhe pa niso primerne, ker vsebujejo beljakovine in kuhinjsko sol. Pri kroničnih boleznih (tu- berkuloza, sladkorna bolezen, kamni itd.) se moramo ozirati še na posebne zahteve. Tudi tu velja pravilo: hrana je tem pravilnejša, čim več naravnih vitaminov, fermentov, minera- lov itd. vsebuje in v čim bolj naravni obliki jo nudimo. Pri kroničnih boleznih je pomemb- na tudi kvantiteta (količina), ne le kvaliteta (kakovost) hra- ne. Energetska potreba je pri različnih boleznih različna. IVlilenIcin prvi javni nastop Milenka Gabrovec Ko sem se proti večeru o- glasil pri Gabrovčevih. neda- leč od Vidma, ob cesti, ki vo- di v Leskovec. kjer so si pred lebi zgradili svoj dom pod vznožjem Dravinjskega vrha. je šestletna hčerka Milenka. s katero sem se že'^ malce pogovoriti, bila že v postelji. Njena mamica Anica mi je povedala, da gre Milemka naslednji dan prvič v malo šolo in je razumljivo, da ie tokrat, menda izjemoma, sa- ma želela bolj zgodaj v po- steljo, da se bo čez noč do- dobra odpočila in da bo zju- traj lažje vstala, kajti prav gotovo bi ji bilo nerodno, če bi že prvi dan zamudila. To se za pridne deklice, kot je Milenka. ne spodobi. Videti je bilo, da se prav veseli, ko bo šla v šolo. Po- kazala mi je novo torbico in druge predšolske pripo- močke, ki jih bo potrebovala. Milenka se je samo nasmeh- nila, ko sem jo povprašal, če ie imela na dan žena ko ie baje prvič javno nastopila ored polno dvorano mamic in očkov pa tudi starejših otrok v pionirskem pevskem zboru, ki ga že nekaj let tako uspeš- no vodi Jožica SOKO. učite- ljica glasbe na videmski šo- li, kaj treme, ki ie za števil- ne nastopa ioče. ki se pač ne rodijo že umetniki ali politi- ki, tako značilna Odkimala ie. kar je pomenilo, da tre- me pač ne pozna. Seveda oa moramo, tako nam je vsaj povedala niena mamica, zapisati, da ie to zasluga predvsem niene sta- rejše sestre Marije, ki jo uči prepevati. Milenka ima na- mreč zelo izostren posluh. Zadostuje, da pesem ali me- lodijo sliši dvakrat, trikrat in že jo lahko zapoje. Ima torej vse pogoje, da se razvi- je v dobro pevko. Morda še kaj več. To pa ii tud- želi- mo. Žal njene »učiteljice« Marije nismo našli doma. ker ie v Mariboru, kjer obisku- je prvi letnik srednje medi- cinske šole. ki pa že piše tu- di pesmi. Ziato bomo o njei pisali kdaj drugič. Marijo pa v imenu uredništva Tednika vabimo, da pošlie kakšno pe- sem za objavo. Ce bo pesem dobra, jo bomo prav gotovo z veseliem objaviM. Pri Gabrovčevih v Dra- vinjskem vrhu so pravzaprav vsi družinski člani, starša kot tudi njune tri hčerkice Ani- ca. Marija in pa najmlajša Milenka dobri pevci ter ima- jo doma cel pevski zbor. F. H. NOVI KRVODAJALCI DAROVALCI TGA KIDRI. CEVO. 17. 3. 1971: Anton Cerneze'. Cojzova pot 11; Ivan Modric. Ljuto- merska 22 b; Milan Kukec. Osluševci 9: Franc Krofič, Kungota 48: Maks Satler, Ja- blovec 7; Franc Hameršak, Potrčeva 22: Rudi Horvat, Bolečka vas 5 a: Boris Solov- jev. K'dričevo 33; Ivan Maj- cen. Gerečia vas 48: Franc Drevenšek. Gerečja vas 39; Peter Kropeč, Kidričevo 5; Ivan Munda, Runeč 10; Franc Bratiša. Osluševci 38; Anton Vavpotič, Kajuhova 3; Vin- ko Dovečar, Strjanci 27; Jože Vtič. Kidričevo 85; Ivan Ko- kol, Hajdina; Marija Novak, Ljutom. 20; Karel Levanič, Kidričevo 6; Stanislava Li- par, Ljutom. 20 c; Franc Kir- biš, Draženci n. h.; Jože Kir_ hiš. Zg. Hajdina 68; Štefan Nahberger. Zg. Hajdina 87; Maks Primožič, Breg 2; Jože Kuzma, Kajuhova 3: Jože Resman. Po^vinci 68; Bruno Rajtmajer. Stari Log 13; Franc Kiselak. Kidričevo 13; Edi Kirbiš. Draženci 42; Ja- nez Horvat. Slov. trg 1; Franc Erbus. Ptui; Voja VeMčkovič, Kidričevo 26 a; Štefan Had- ler, Kidričevo 10; Ivan Ger- jovič. Kidričevo 6; Emil Ver- blač. Kidričevo 13; Jože Lo- venjak. Kidričevo 40; Alojz Kokot. Ptuj; Janez Krajnc, Apače 116: Miro Slavkovič, Kidričevo 13; Vinko Svenšek, Kidričevo 39; Franc Petrovič, Kidričevo 59. DAROVALCI IZ CIRKOVEC, 19. 3. 1971: Jože Drevenšek. Mihove: 48; Jože Medved, Zg. Jabla- ne 10; Nežika Dolenc. Zg. Ja- bla^ne 37: Janez Celan. Cir- kovce 24: Jože Znidarič. Zg. Jablane 42; Anton Dolenc, Zg. Jablane 37; .Štefka Celan, Cirkovci 24; Jože Frangeš, Sp. Jab'ane 3: Minka Gor- jup. Dragonja vas 11; Anzon Lačen. Dragonja vas 2: Leo- poldina Kacjan. Drag. vas 10; Aiigela Foštner, Pongerci 27; Štefan Potočnik. Sp. Jabla- ne 36: Anton Frangeš. Zg. Jablane 4; Matilda Lah. Mi- hovci 30; Franc Fras. Cirkov- ci 68; Ivan Javornik. Zg. Ja- blane 9: Franc Medved. Dra- gonja vas 37; Pavla Frangeš, Sp. Jablane 3; Janko Celofi- ga. Sp. Jablane 32; Franc Ekart, Sp. Jablane 26: Janko Celof:ga. Sp. Jablane 41; An- ton Pieteršek. Mihove; 20; Jakob Zaje. Mihovci 25; Ivan Pieteršek, Mihovci 61; Marija Lah. Pongerci 32; Valentin Horvat. Pongerce 13; Matilda Frangeš. Sp. Jablane 32: Ma- rija Peršuh. Mihovci 28; Ana Frangeš. Zg. Jablane 4; Neža Peršoh. Sp. Jablane 35: Jo- žica Ekart. Sp. Jablane 19; Tereziia Draškovič. Sp Ja- blane 2; Marija Medved. Zg. Jablane 10: Anton Ekart. Sp. Jablane 19. DAROVALCI IZ »DRUSTVA SLEPIH« V PTUJU, 23. 3. 1971: Franc Belšak. Mezgovci 4; Franc Vučina, Cirkulane 26; Danik) Rudolf. Ormoška 16; Anidrei Furjan. Hrastovec 45; Jože Hajšek. Panonska 2; Anton Hrenko, Mestni vrh 46; Franc Smigoc. Belavšek 34; Ida Cagran. Zamenci 6; Franc Petrovič. Zakl 3; Ma- rija Smigoc. Belovšek 54. Ma- tilda Hlafner. Rogoznica 72; Franc Vuk. Dragonja vas 29; Franc Ivančič. Greg. dr. 1-3; Stanko Tonolovoc. (Tfadišče 23: Ivan Plajnšek. Cesta O. M. 12. V imenu bolnikov za daro- vano kri najiskreneiša hvala! STRAN 14 TEDNIK — ČETRTEK. !. auvAa 197, Dober den, no lepo po- kdrovlent vsi — sospe no go- spodje, tovariši no tovariši- ee, pozdrovleni vsi, ki v pr- leški ali pa keri koli driig:! šprohi preklijate vsokodnev- ne montre no težove. Zodjič sen van opisa, kak blo ie te ffdo srna bla miia z moioj Mickoi v zelenih le- tah. no kak sma se mela. gdo sma bla na friško zalii- blena eden v ovega Gnes prafzapra,f ne ven. kai van nai napisen iz nclne bogate živlejnske kronike. sa.i se na- ma ie pripetilo teiko veselih pa tiidi žalostnih štorij, ki so se mi živo vtisnole v moj kejko obsežni frštantkeslc. Vete. najboi živo mi je o- stalo v spomini, kak blo je te. kdo me je moja Micika prvič v nojnen zokoni tak prav pošteno po mojen govo- rilnen aparati fčesnola: Bilo je v tretjen leti noj- nega srečnega zokana. ki se ga ie začela že tak pomalen kriza opletati. Mela sma že tri otroke. Zefika. ki ie zaj na »študijsken« dopusti v Nemčiji pa je bila glih na poti. ke de zajedala naš pregrešni svet. Mica bla že tak nrecik okrofila no iz dne- va v den boj na trn j i. Pleni- ce so ble že priorovlene, jas pa sen vsoko večer no seveda tiidi podnevi čaka. gdo de trebalo v driigo ves po babi- co bejžati. Toga sen se naj- boj boja. saj sen meja od prejšiih porodov slabe skuš- je. Enkrat sen prigna babi- co glih v proven cajti. drii- gič je sploh nesen najša du- ma, tretjič pa sen pr: sosi- dovih predugo šmamico žlempa no sma z babicoi za- mudila ta glovni del poroda. Mali Južek se je že na ves glos dria. nad menoj pa se je seveda drla Mica . .. No, gremo dale. Ge smo že ostali? Aha, tan kak smo ča- kali na rojstvo strtega člana naše familije. Saj vete. kak je z ženskami, ki so že tak či- sta na najgi no iin več neje za nibene hece. Jas sen že od neg: negda falot oa sen s: privoščila en mali čista po- božni obisk pri sosidovi Ju- li. Premoi bogi diiši. da ne-e bila nič pregrešnega med na- ma. Jas sen že od negi neg- da sipoštiiva tisto božjo zapo- ved, ki provi: »Ne želi si svo- jega bližnjega žene«, pa tiidi Jula v tistih cajtih še neje bila tak »mehke« narove ... Priden ti jas lepo domu no Mici nič hujdega sliJteč po- ven. ke sen biia na obiski pri sosidovih no sen ji še reka. ke jo Jula \&oo pozdrovla ... Ježeš. te pa je bija ogenj v strehi. Začela se je dreti no kriliti z rokami: »Frda- mani ded. jas duma čokan na porod, ti pa si po vesi kru .. kur.. kuruzo išeš. (Vete mo- ja Mica je malo jec^ava pa sen moga napisati tak. kak mi je rekla). Neje še tiste zodje besede do kunca pove- dala pa me je že tak k viihi fčesnola, ke sen se dugo po glovi šla ta no ugotovda. če mi neje keblača počla. No. vidi- te, to je bija moj prvi zo- konski krst. ki sen ga glede na Micino okroglo stanje še kar potrpežljivo orenesa. Se- veda bi se van z^aga. če bi van reka. ke bla tO' prva no zodja-klapoviišnica. ki sen jo doba od moje liibe ženskiee So bli tjedni no mesci, ke mi je Mica serijsko klapoviišni- ce tolala. večkrot pa blo se- veda tiidi tak. ke sen ji jas »posojilo« z obrestmi vred gvera. Je pač tak. kak pro- vi nekšni zokonski pregovor »Tan ge se nikol ne skrega- jo no pretepe j o. tan se tiidi radi nemajo.« N.AS RAZPIS ZA DELOVNO SILO JE JOKO DOBRO USPEJA Prejšji tjeden sen vsn ob- ]av3 en razo s naše vaške skupnosti, k: išče nekv. silo za delo na naših kmetiiah. Moren van povedati, ke .^mo dobM izredno dosti prošenj — še posebno iz mesta Naj- več ie mestne mladine, no pi- sarniških delavcov. ki bi pre radi šraibmašine no kofetar- ske sestanke zamejali za mol- ke no lopate. Sai rečen, naši meščoni pa resen razmijo naše kmečke težove. Do-bli smo tudi pismo od enega »budža«. ki se ie ore naveli- ča svoje okoli 400 juriof vej- ke mesečne ploče no bi rad živeja od slabo plačene ži- vine no drugih kmečkih mon- ter kak so iobolka. mošt no tak dale naprej. Dobli simo tudi obvestilo od naše vlode. ke mo lehko brez vsoke carine uvožali kmetij- skes troje po izredno fol ce- nah, da do znižani naši dof- ki. da mo kmetje dobli pen- zije. da mo delali samo seden vur dnevno no še več bi van lehko našteja. Vse tote olaj- šove so od gnes t. j. 1- aprila dale . .. Zaj oa hejejmo no si še ne- ke prišparajmo za drugi tje- den. pište mi. če van je keri za 1. april nos nategna. Vaš Lujzek P. S. MIHA KAŠO PIHA V mojen rezerviranen koti z dne 18. merca smo objavil pismo, ki nan ga ie napisa dopisnik Miha iz Kiikave pri Jiiršincih. V pismi je bilo ob- ravnovano praznovoje dneva žena na Kiikavi V zvezi s to- ti-n pismon se ie zglasila na- ša brolka iz Kiikave, nan je p ;vedala. da se je Miha v ti- sten pismi na ve i ko laga. Ženska trdi. da jedače no pi- jače sploh neje sfalilo. da je bilo šelote zadosti no da jin neje trebalo repa.nce 0'di-)if3[. no še tak dale naprej. Onj trdi, da je napisa Miha tl.^;, pismo iz nevoščl iivosti ^ da se more ženskan lei>o 9, pravičti. ker do ga drLjačik tožle za obrekovanje... Pie Miha, zaj pa vidiš, kaj so ženske. Lepo kašo si nanu skiiha. no jo poskuša i tui:o leto povz- pne na vrh teea ugaslega og- njenika tudi do dvajset ti- soč turistov. ... da so nevi'yorški zdrav- niki preizkusili pilulo. ki vse- buje mikroskopsko majhen oddajnik. Ko io pacijent po- goltne, oddajnik pošilja r>o- sebnemu sprejemniku signale Zdravniki uoajo da jim bo pilula pomagala postavljat' diagnoze. kadar odpovedc druge metode za odkrivani« bolezni. ... da človekov živčni si- stem Prenaša zunanje draž- ljaje do živčnega centra ^ možganih. Številni postkus; so pokazali, da doseže najh'* trejše sporočilo na tei po* hitrost priblii^no sodemiO' dvaj.sot tisoč kilometrov ^' uro. j^HlK - ČETRTEK. 1. aprila 1971 STRAN 15 6.00 Dobro iutro — vmes 6 05 Poročila 6.30 Infor- niativna oddaia 6.50 Danes ^ vas 7.00 Poročila 7.20 In- formativna odda.ia 7.25 Pet piifiut za EP 7.30 Za kmetij- jj^e proizvajalce 7.50 Infor- jnativna oddaja 8.00 Poročila ^ Radijski in TV spored 8.05 Radijska igra za otroke 8.35 Orkestralne skladbe 9.00 Po- ročila 9 05 Srečanje v studiti 14 10.00 Poročila 10.05 §e pomnite. tovariši ... 10.25 pesmi boi-be in dela 10.40 Pet minut za EP 10.45 Poslu- šalci čestitajo — vmes ob 11.00 Poročila 11.50 Pogovor 5 poslušalci 12 00 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Obvesti- la in zabavna glasba 13.30 Reportaža 13.50 Domači an- sambli 14.00 Poročila 14.05 Pihalni orkester 14.30 Humo- reska tedna 14.50 Klavir v ritmu 15.00 Poročila 15.05 Sncrtno popoldne — vmes ob 16 00 EP 17.00 Poročila 17.05 Iz opernega sveta 17.30 Ra- dijska igra 18.15 Skladbe Ludwiga vam Beethovna 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Glasbene raz- glednice 19.30 Radijski dnev- nik 20.00 »V nedeljo zvečer« 22.00 Poročila 22.20 Zaplešite z nami 23.00 Poročila 23 05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. VSAK DAN. RAZEN v NEDELJO: 4.30 Dobro iutro — vmes ob 5.00 Poročila 5.30 Danes za vas 5.45 Informativna od- daj... 6.00 Jutranja kronika 6.30 Informativna oddaja 6.=iO Rekreacija 7.00 Poročila 7.15 Informativna oddaja 7.25 Ra- dijski in TV spored 7.45 In- formativna oddaja 8.00 Poro- čila. I ponedeljek, 5. aprila 14.00 Poročila 14.10 Lahka glasba 14.30 EP 14.35 Poslu- šalci čestitajo 14.55 Pet minut za EP 15.00 Dogodki in od- mevi 15.30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Ljubljanski zbo- ri po jo 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Iz operetnih odrov 17.00 Po- ročila 17.10 Glasbeno popol- dne 18.00 Poročila 18.15 »Sig- nali« 18 35 Interna 469« 19.00 Lahito noč. otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Ansambel Jože- ta Krežeta 19.25 EP 19.30 Ra_ t^ijski dnevnik 20.00 Debussv:' 2. in 3. dejanje opere »Pelleas in Melisanda« 21.40 Lahka glasba 22.00 Poročila 22 15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 I^Herarni nokturno 23.15 Igra- za ples 24.00 Poročila. TOREK. 6. aprila 14.00 Poročila 14.10 Moj ^vet je glasba 14.30 Godala v ritmu 14.40 »Na poti s kita- '■o« 14.55 EP 15.00 Dogodki in °flmevi 15 30 Gla?beni inter- IJezzo 15.40 Recital flavtista Borisa Campe 16.00 »Vrti- |iak'< 16.40 Rad imam glasbo 1".00 Poročila 17.10 Simfcnič- ^' koncert 18.00 Poročila 18.15 V torek nasvidenje! 18.45 Po- ta sodobne medicine 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Ob- vestila 19.15 Trio Vitala Aha- čiča 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20-00 Prodajalna me- lodij 20.30 Radijska igra 21.30 Lahka glasba 22.00 Poročila 22.15 Češka komorna glasba 23.00 Poročila 23.05 Literar- ni nokturno 23.15 Popevke 24.00 Poročila. sreda, 7. aprila 14.00 Poročila 14.10 Lahka glasba 14.30 EP 14.35 Poslu- šalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 1530 Glasbeni intermezzo 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Na obisku v studiu 14 17.00 Poročila 17.10 Jezikovni pogovori 17.25 Glasbena galerija 18.00 Po- ročila 18.15 Verdi: odlomek iz opere »Don Carlos« 18.30 Naš razgovor 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Sim- fonični orkester 22.00 Poro- čila 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke 24.00 Poročila. četrtek, 8. aprila 14.00 Poročila 14.10 Poslu- šajmo in primerjajmo pesmi mladih 14.30 Orgle v ritmu 14.45 Mehurčki 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmev: 15.30 Glasbeni intermezzo 15.40 Poje zbor Roger Wagner 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Lahka in zabavna glasba 17 00 Po- ročila 17.10 Po željah poslu- šalcev 18.00 Poročila 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana 18.30 Orkester Mantovani 18.45 Kulturna kronika 19-00 Lahko noč. o- troci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Atija Sossa 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Domače pesmi 21.00 Li- terarni večer 21.40 Glasbeni nokturno 22.00 Poročila 22.15 Med nekdanjimi predstavni- ki poljske avantgarde 23.00 Poročila 23.05 Literarni nok- turno 23.15 Jazz 23.40 Za lah- ko noč 24.00 Poročila. fetek, 9. aprila 14.00 Poročila 14.10 Sklad- be za mladino 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 EP 15.00 Dogodki in odmevi 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glas- beni intermezzo 15.40 Iz do- mače koncertantne literature 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Rad imam glasbo 17.00 Poročila 17.10 Človek in zdravje 17.20 Operni koncert 18.00 Poročila 18.15 Glasbena lirika Edvar- da Griega 18.50 Ogledalo na- šega časa 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Štirje kovači 19.25 Pet minut za EP 19.30 Radij- ski dnevnik 20.00 »Nai naro- di pojo .. . « 20.30 Top-pops 13 21.15 Oddaja o pomoršča- kih 22.00 Poročila 22.15 Iz lo- gov domačih 23.00 Poročila 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz 24.00 Poročila. sobota. 10. aprila 14 00 Poročila 14.10 Glasbe- na pravljica 14.30 Vedri zvo^ ki 14.55 EP 15-00 Dogodki in odmevi 15.30 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 16.00 »Vrtiljak« 16.40 Ob isti uri 17.00 Poročila 17.10 Gremo v kino 17.50 Kitara v ritma 18.00 Poročila 18.15 Odmevi iz opernih odrov 18 45 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Ansambel Borisa Ko- vačiča 19.25 EP 19.30 Radij- ski dnevnik 20.00 )>Nove me- lodije« 21.15 Zabavna glasba 22.00 Poročila 22.20 Oddaja za izseljence 23 00 Poročila 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden — vmes ob 24.00 Poročila 01.00 Poročila. Odšla je od nas v cvetu mladosti JASNA SEDMAK učenka 4. a razreda Vestno učenko bomo ohran.ili v trajnem spominu. Učiteljski kolektiv in učenci osnovne šole »I>r. Pra- nja Žgeča«, Dornava NEDELJA, 4. aprila 9.30 Po domače s koro.škim ok- tetom in ansamblom Krnetec 10.00 Kmetriska odda.ja 10.45 Mozaik 10.50 Otroška matineja . . . TV kažipot 14.00 Mednarodni moto- kros 14.55 Konjske dirke v Ain- treyu 15.25 Plavalni troboj mla- dincev Jugoslavije 17.55 Postavi se na lastne noge 19.45 C;kcak 20.00 TV dnevnik 20.30 3-2-1 20.35 Karadjoz 21.35 Videofon 21.50 Športni pregled 22.20 Poročila. PONEDELJEK, 5. aprila 9.35 TV v šoli 10.30 Nemščina 10.45 Angleščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 14.45 TV v šoli 15.40 Nemščina 15.55 Angleščina 16.10 Francoščina 16.45 Madža|'r!la 1971 ameriški film san fernando iSCEM »OS^TENO DEKLE za po- moč pri d«'ln v gostilni. Hrana in stanovanje v hiši. P'.iiOa po dogovoru. Na«i»v v '»pravi. DVE NOVI t*eii lesonitni plešči prodam. Naslov v upravi. PKODAIVI dobro ohranjen tiat 7.%0. HoRo/iiica 67. Ptuj. 0!8l«'.nida- ričevo nabrežje 5. Ptuj. C.\STN.\ IZJ.A^VA Podpisani Anton Vuk, pos. iz Apač 55. obžalujem obdolžitev glede zakoncev .Antona in Ma- rije Hertiš iz Apač 54 zaradi »ri- jave lesa, kot neresnično. .4o3;'e. 25. 3. 1971. Anton V