Leto IV., štev. 120 Poštnina paršeflra«*. V Ljubljani, sreda dne 23. mafa 1923 Posamezna ftev. stana 1 Oln W»»{» ob 4 ijutrtl. Stane mesečno 12-50 Din Sa inozemstvo 25'— m •eobvezo* Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta st, 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvo: Ljubljana, Prešernova nI. št 54. Telet, it 36. Podružnice: Maribor, Barvarska nI 1 TeL št. 22. Celje, Aleksandrova c. Račun pri pošta, čekov, zavoda šter. 113«. LJubljana, 22. maja. Jutri poteče sto let, odkar se je Hrvatom narjdil Ante Starčevič. Hrvatski plemenski separatizem slavi ta dan kot svoj praznik: Starčevič mu je apostol, početnik moderne hrvatske renesanse, veliki propovednik ideje hrvatske državnosti in neodvisnosti, veliki učitelj sovraštva proti vsemu, kar vodi naš osvobojeni nar^d Srbov, Hrvatov in Slovencev v jugoslovansko edinstvo. Hrvatski separatisti niso povsem v pravu. Kar je na Anti Starčeviču velikega, to pripada celokupnemu narodu. Njegova borbenost, izvirajoča iz ognjevite ljubezni do naroda in iz nepo-mirljive mržnje nairam tujemu gospodarju, njegova poštenost, njegova doslednost to so lastnosti, ki mu zasigu-rajo v zgodovini jugoslovan-stva časten spomin Zveni paradoksno, pa je v bistvu le resnično: Starčevič je pri v^ej svoji ozkosrčni politični ideologiji ver.dar-le tudi glasnik nacijonalnega edinstva, ki mu sicer daje "lemensko, specifično hrvatsko obt je in formo, pa skoraj povsem moderno vsebino: njegovo hrvatsko državno pravo obsegi : Osnutek odgovora polaga posebno važnost na garancije in ponuja zaveznikom dohodke i» carin, tobačnega davka, monopola na žganje in prebitka iz železnic. O industrijskih in poljedelskih vrednostih govori cota zelo previdno. Državna zveza Industrijalcev je, izvzemSi Stinnesove skupinb, pripravljena za višje ponudbe in bi pristala celo na hipoteke na privatno posest Vendar pa stavljajo industrijalci protizahteve, med drugim zlasti razširjenje delovnega časa in razdriavljanje železnic. Pariz, 22. maja. s. Reparacijska komisija je objavila stanje do 31. decembra 1922 plačanih reparacijskih plačil, ki znašalo 7,940.420.000 zlatih mark. INTERPARLAMENTARNA TRGOVINSKA KONFERENCA. Praga, 22. maja. j. Interparlamentar-na trgovinska konferenca, katere se ude ležuje 20 evropskih in Izvenevrropskih držav, je bila danzs v Pragi otvorjena. Nemčija in Rusija cista zastopani. Ma džarska in Irska sta zastopani prvič ker. državi včlanjeni v Zvezi narodov, in ju Je zato predsednik konference zunan; minister dr. Beneš posebno pozdravil. Dr. Beneš Je v svoiem otvoritvenem govoru poudarjal gospodarski pomen konference za ureditev evropskega miru. Na popoldanski seji je govorilo več govornikov, med niimi japonski zastopnik, ki Je trdil, da bi bile vse ovire, ki vladajo v Evropi med državami, na daljnem vzhodu nemogoče ln da tam tud; popolnoma nerazumljive. Inozemske feors® 22. maja. Curlh: Berlin 0.0104, Newyork 554. London 25.54, Pariz 36.50, MIlan 26.75. Praga 16.55, Budimpešta 0.1025, Beograd 5.80, Sofija 4.45, Varšava 0.0115, Dunaj 0.007825, avstr. žig. krone 0.007825. Trst: Beograd 21.70 — 22, Pariz 137 — 137.50, London 96 — 96.25. Newyor! 20.65 — 20.75, Praga 61.70 — 62, Dima 0.029 — 0.031, dinarji 21-80 _ 22.10, dolarji 20.60 — 20.70, carinski franki (20) 78.60 — 79.25. Dunaj: Berlin 1.26, London 328.600 Pariz 4715, Newvork 71.000, Beograc 738, Sofija 550. Praga 2114, Milan 343C. Curih 12.830. Budimpešta 11.45, valute: nemške marke 1.28. dolarji 70.800, fr. franki 4665, funti 327.100. češke krene 2109, lire 3405, leji 380, dinarji 729. Berlin, devize: \ewyork 74.000, Pariz 3605, Praga 1. -0, Varšava 1.10, Milan 2625, Curih 9650, valute: dolar;' 73.500 švic. franki 9680, fr. franki 360' Mela me«2 rsami in ISali?® Italijani v vsakem ozira tolmačijo rapallsko pogodbo v lasten prid. Tega tolmačenja se poslužujejo zlasti, kar se tiče mejnega vprašanja. Vsled italijanske teritorijalne grabežljivosti je sedanja mejna črta med nami in Italijo postavljena tako nesrečno, da mora upropastiti celo vrsto naših posestnikov in kmetov ako se ne popravi tako, da bo odgovarjala dejanskim potrebam našega obmejnega prebivalstva. Ker se je doznalo, da se bo tekom najkrajšega časa začelo končnoveljav-no reševanje spornih mejnih vprašanj z Italijo, so se te dni pri predsedniku komisije za razmejitev z Italijo zgladile posebne denutacije iz Planine, Kalce in Hotederšiee ter ostalih obmejnih vasi in naselbin. Deputacije so tako stvarno dokazale italijansko nepravičnost pri tolmačenju mejne črte v rapallski pogodbi, da je neobhodno potrebno, obmejne prilike urediti tako. da interesi naših kmetov ne bodo oškodovani v prid lokave Italije. Današnja provizorična meja deli skoro povsod vasi na takšen način, da se nahajajo na eni (navadno naši) strani, ruše, na drugi, (po večini italijanski), pa njive, pazniki, žage. ter celo cerkve, pokopališča in vodovodi. To stanje je nevzdržno že iz praktičnih razlogov. Treba ga je zavračati zlasti jato, ker Italija lahko vselej izrabi položaj v svojo korist proti našemu ljud stvu. Gospodarstvo naših obmejnih krajanov po.I temi razmerami neznosno trpi: Kako more naš gospodar prenesti, da je v Jugoslaviji samo doma, dočiir. so mu v Italiji njive, pašniki, gozd in celo vodovod! To stanje je treba brezpogojno odpraviti. Tako se n. pr. vodni rezervoarji Planine in Uotedršice nahajajo na italijanskih tleh, vsled česar mora prebivalstvo živeti v večni negotovosti, kako bo z vodo. In to je v odseku Krasa, kjer je vprašanje vode ravno tako pereče, kakor vprašanje prehrane. Seljaki, ki morajo radi obdelovanja iemlje, trebljenja gozdov in podobnih nujnosti večkrat prekoračiti mejno črto, morajo Italijanom plačevati zato posebne takse. Zgodilo se je nekemu kmetu, da so ga takse za prekorače-uje črte vsled obdelovanja zemlje stale več nego je znesel izkupiček za vse, kar je tekom enega leta pridelal na svojem. Enako je tudi glede carinskih odno-Sajev potrebno, da se današnje stanje čim prej preuredi. Naša tla niso v nobenem oziru zaščitena proti raznim tihotapcem Vsled zlobnega in krivičnega italijanskega tolmačenja rapall-ske pogodbe, tvori mejo med nami in Italijo sedaj črta tik ob cesti Planina-Hotederšica. Kdor hoče iz Italije k nam iztihotapiti karkoli napravi samo 3n korak na de«no ali levo, in že je v irugi državi. Ta carinska nesigurnast mora vsekakor prenehati. Čujemo, da odpotuje razmpjitvena komisija prihodnje dni v Rim. V imenu našega obmejnega prebivalstva zahtevamo od komisije, da uredi razmere na meji v korist naših kmetov. Ljudstvo popolnoma upravičeno zahteva, da naj se naide pri reševanju mejnega vprašat ja tak izhod, ki bo kar najbolj odgovarjal njegovim gospodarskim koristim Zahteva je popolnoma pravilna in je tudi absolutno pravična. Naša razmejitvena komisija naj se torej v Rimr zaveda svojih lolžnosti in svoje odgovornosti ki ie velika in težka. nokar otvorjenl lepi term! hotela »Toplice«. Ceškoslovaška-jugoslovanska liga iz LJubljane je odposla'a iz Bleda brzojavni pozdrav na prezldenta češkoslovaške republike Masaryka. Dr. Okanik In še nekateri slovaški gostje so si na povabilo dr. Trillerja ogledali še naš romantični Bohinj, ostali gostje pa so se podali v »Vintgar* in k «Sumu», ob 7. uri zvečer pa odpeljali po kratkem odmoru v znanem hotelu »Stol* na Dobravi v Ljubljano. Po enodušni Izjavi vseh češkoslova-ših gostov je sprejela na Bledu in v Ljubljani prekosil vsa njihova pričakovanja. Javna poslopja na Bledu so bila povodom poseta čeških gostov v zastavah in naši bratje so bili povsod na Bledu predmet spontanih in prisrčnih pozdravov. Blejcl samo obžalujemo, da je bil čas njihovega bivanja na Bledu tako kratek, in upamo, da nam bode ob letošnji sezoni dana prilika pozdraviti v našem letovišču poleg gostov iz Češke in Moravske tudi drage goste lz Slovaške. RassSss. Šehoslov^ški gostfe na Bledu Bled, 21. maja. Na binkoštno nedeljo nas je razveselila s svojim posetum Ceškoslovaška-ju-^oslovenska liga iz Bratislave pod vodstvom mestnega staroste dr. Okanina. Na kolodvoru je sprejlo goste številno narodno občinstvo, blejski župan Herman Tome pa jim je izrekel prisrčno dobrodošlico. Mestni starosta bratislavski ■ir. Okanik se je v imenu svojih rojakov v lepem govoru zahvalil za sprejem ter izrazil svojo globoko občudovanje nad krasnim planinskim svetom Slovenije, kolega biser je Bled. Slovaki so ponovno izražali svoje veselje nad bratskim sprejemom, ki so ga doživeli povsod v Sloveniji. Spremljani od članov lige v Liubljani, na čelu jim dr. Triller, dr. Gregorin, bančni ravnatelj Krolla, od generalnega konzula dr. Bencša ter cxl številnih članov »Ccške Obci* v Ljubljani pod vodstvom inšpektorja Ružičke, od zastopnika Zveze za tujski promet dr. Anclrejke ter od članov Tu.isko-prometncga društva na Bledu dr. Janežiča in prokurista Vovka ml. so se vkrcali češkoslovaški gosti v že pripravljene čolne, da pohite :ia divni otok k tihi maši, ki jo je bral bratislavski župan in župnik dr. Okanik. Po maši so si Izletniki ogledali raz otoka prekrasno panoramo Bleda z nehotič-liml, globoko zasneženimi velikani in se niso mogli načudlti vsej tej krasoti. Nato so se odpeljali mimo kraljevega gradu »Suvobora* po jezeru do hotela »Toplice., prepevajoči svoie k-pe slovaške pesmi, vmes pa na obče presenečenje spremljajočih Slovencev tudi naše slovenske narodne. V najlepšem razpoloženju se je vrš!l nato pod kostanji hotela »Toplice* obed. Mnogo izletnikov se ie poslužilo priložnosti ter se kopalo v rav- Jugoslovanski in še posebej slovenski javnosti sporočata Odbor za prenos v Judenburgu ustreljenih vojakov in Odbor za prenos kosti Ivana Endlicherja, da sta s soglasnimi sklepi na svojih sejah sklenila združiti doslej ločeni akciji in Iz vesti istočasno prevoz in pogreb za našo svobodo padlih In umrlih junakov. V Judenburgu pokopani slovenski vojaki in v Grazu pokopani Ivan Endlicher bodo prepeljani zadnje dni tega meseca v Ljubljano, tako da bodo javnosti razpoloženi v Narodnem domu v soboto, dne 2. junija t. 1. Isti dan popoldne se bo vršil pogreb na pokopališče pri sv. Križu. Ta pogreb naj bo velika manifestacija narodne In državne misli za katero so Ivan Endlicher kot apostol in njen glasnik, in judcnburški vojaki kot pred-stavitelji revolucionarne sile našega naroda, darovali svoje življenje. Na pogreb ln manifestacijo one zviše-ne jugoslovanske Ideje, za katero je pre-lilo mnogo naših najboljših ljudi svojo kri in katera druži danes kulturno In politično tri jugoslovanske brate Srbe, Hrvate in Slovence, je vabljen ves narod. Vse politične stranke, kulturna društva, šole, omladinske organizacije, predstavniki oblasti, vsako dobro misleče srce in vsaka s spoštovanjem do prelite krvi za našo svobodo navdana slovenska, hrvatska in srbska duša, ves narod si povabljen, da Izkažeš zadnjo čast onim, kl so Te cenili višje od samega sebe in svojega življenja. -f Radfč-Koroščev blok za Nemčijo in proti FrancljL Staro avstrijakant-stvo. ki leži v krvi in v kosteh naših klerikalcev ter radičevcev, se je sedaj začelo pojavljati po simpatijah za — Nemčijo. Izvesten krog klerikalnih napolinteligentov se že dalj časa trudi vnovič vzbujati simpatije za ger-manstvo, zagrebški blokaški listi so deloma za Argleže, deloma za >Temce, vsi skupaj na proti Francozom. V nedeljo je govoril v Zagrebu tudi Radič za Nemčijo. Ako se spuščajo v zunanjepolitična vprašanja politični par-veniji, ni le smešno, marveč tudi žalostno. Jugoslaviji in še posebej Slovencem ter Hrvatom po prevratu ni nobena stvar prinesla toliko na?ijo-nalne in gospodarske škode kot dile-tantizem na zunanje - političnem polju. Neodrešeno naše Primorje, izgubljeni bratje v Korotanu ječe pod tujim podanstvom največ radi urnebes-nih bedarij, ki so jih delali v politiki Radič, Korošec ter drugi osrečevalci Slovencev in Hrvatov. In danes, ko ima Mala antanta krepko in skoraj edino zaslombo v Franciji, pa zopet Radič in Korošec uganjata politično pustolovščino, ogrevajoč se za Neaiči-jo. Tako otročjih, ali pa tako brezvestnih ljudi kot so Radič in njegovi kompanjoni, pač nima noben drug narod. Na duhu ubogo ljudstvo, ki si je izbralo take voditelje! -f Radikale! za razpust ljubljanskega občinskega sveta. »Slovenec* je zadnje dneve opetovano poročni, kako velik uspeh sta imela «. svojimi intervencijami pri gosp. Pašiču ter .aznih ministrih ljubljanski župan dr. Perič in podžupan dr. Stanovnik, zlasti ker sta hodila tudi v sprem=tvu klerikalnih poslancev. Iz zadnje številke radi-kalskega lista »Balkan* v Beogradu pa čujemo tudi drugo plat zvona. Omenjeni list ostro napada klerikalno-komunistično zastopstvo mestne občine ljubljanske ter protestira proti temu, da bi vlada pomagala pri nabavi 150milijonskega posojila, češ, da bi s tem »klerikalno komunistični zajed-nici» le omogočila »nabasati si žepe in volilne fonde na račun siromašnega občinstva*. O županu dr. Periču piše »Balkan*, da je uvedel na magistratu tako neznosno korupcijo, da mora notranji minister takoi odrediti preiskavo in razpustiti občinski svet. — Ce se bodo gospodje ministri ravnali po nasvetu »Balkana*, potem sta šla gospoda ljubljanska župana v Beograd le na dragocen izlet. -f- Lažikrščanstvo. »Slovenec* piše, la Je krščanstvo in življenje po krščanskih načelih za človeštvo potrebno. »V vsem javnem življenju! Tudi v politiki . . .» Tako glasilo tistih ljudi, ki jim je krščanstvo le za trgovsko firmo. Ali spada med krščanstvo in krščanska načeh tudi častikrnja in obrekovanje, ki jo uganjata pod varstvom imunitete »krščanskih* poslancev zlasti »Domoljub* in »Straža*? Danes ponovno izkoriščajo klerikalci v svojo umazane politične namena krščanstvo ter sv. Duha. kakor so pred volitvami v agitacijske namene zlorabljali srce Jezusovo. Nič iim ni sveto, vse jim je le humbng. Z lažjo, liee-merstvom in hinavščino varajo javnost na tihem si pa rnanejo roke, da iim je igra vsled ljudske glnnosti tako dobro uspela. Baš včerajšnja birma, pri kateri je pod patronanco samega škofa cvetelo gizdalinstvo. napuh in se pasla najbolj materialistična potrati, je zopet pokazala, kako malo resničnega krščanstva je v ljudeh, pokazala je pa tudi. kako nesocijalne in nekrščanske prireditve se poslužuje cerkev, samo če ji kaj nese. Ce bi silo to krščanstvo kaj vredno, bi lahko prišel sv. Duh v otroke na čisto skromen in skrit način. V največ slučajih pa je žalibog kmalu potem, ko je v otroka prišlo kraljestvo sv. Duha, po krivdi duhovščine ki take ekscese aranžira, prišla tudi poplava jlkoho-la. Pa bo drugo leto na binkoštno nedeljo »Slovenec* zop">t pisal o »naj-blagodejnejšem vplivu in o nando-vem duhovnem prerojenjn s Kristus bi se po vsej praviei jokal nad takim krščanstvom, kot ga v dejanjih kažejo naši klerikalci. Po svetu — češki socljaldemokratl v Av-Siriji. Za binkošti se je vršil na Dunaju v »Delavskem domu* (V. okraj) kongres češkoslovaške socialdemokratske stranke v Avstriji. Po podanih poročilih imajo češki socialdemokrati v Avstriji 105 krajevnih organizacij, od teh 15 na kmetih. Organiziranih je v njih 10.000 članov. V dunajskem deželnem zboru Imajo češki socljalistl 5 poslancev, v dunajski samoupravi pa 30 okrajnih svetnikov. Poleg političnih organizacij Ima stranka 90 Izobraževalnih, gledaliških ln pevskih društev, 33 knjižnic z 10.000 zvezki, 12 telovadnih društev šteje 3200 članov. — Tako češki socljalisti v Avstriji. V Sloveniji bodo s Peričem na čelu kmalu vsi socijalistl pod farovško kuto. — Pariz mesto razporok. Skoro nikjer na svetu se zakoni ne ločijo tako hitro In v tolikem številu kakor v Parizu. V letu 1922. je bilo 38.659 porok in 5237 razporok. Vsak sedmi zakon se torej konča z ločitvijo. Tudi v neposredni okolici Pariza se loči povprečno vsak sedmi zakon. Na deželi Je v toliko boljše, da pride šele na 11 do 12 porok ena razporoka. predstave je nekako medel, brez ostrih kontur. Obisk srednji — V. S. Sinfonični koncert Zveze godbenikov v Ljubljani se zaradi premembe opernega repertoarja preloži za en dan in se ne bo vršil, kakor prvotno namar njeno, v petek, marveč v soboto dne 26. maja ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »Union*. SOletnlca prof. Karla ChodounsUe-ga. Dne 18. maja je praznoval 80letnico svojega rojstva sloveči češkoslovaški zdravnik prof. Kari Chodounsky. Češko slovaško časopisje prinaša obsežne članke, v katerih slika velike zasluge, ki si jih je pridobil prof. Chodounsky na zdravstvenem polju. Ko je bila leta 1883 ustanovljena medicinska fakulteta na praški univerzi, je postal Chodoun-skv nje prvi profesor. Da je praška medicinska fakulteta tako sijajno napredovala, je v prvi vrsti njegova zasluga. Zato mu ob priliki njegove SOletnice ?es češkoslovaški narod izreka svojo zahv&-io in priznanje. Slovenska Matica. Knjige Slovenske Matice za 1922. leto bodo skoro do-tiskane. Poverjenike, ki še niso pobrali in poslali članarino za navedeno leto, nujno prosimo, da to nemudoma store. V krajih, v družbah, društvih in podjetjih, kjer ni poverjenika, pa bi moglo pridobiti kaj člano*, naj se kdo prostovoljno oglasi v pisarni Slovenske Matice v LjubljanL ki mu bo poslala nabiralno polo ter vsa potrebna pojasnila. Prosveta Ljubljanska drama. Sreda, 23.: »Hamlet*. Izv. Četrtek, 24.: Dijaška predstava po znižanih cenah »Crcšnjev vrt*. Začetek ob 4. pop. Izv. Petek, 25.: Zaprto. Sobota, 26.: »Kar hočete*. C. Liubllanska opera. Sreda, 23.: »EvgeniJ Onjegin« (Ob pol 8.) D. Četrtek, 24.: Zaprto. Petek, 25.: »Luiza*. (Ob pol 8.) E. Sobota, 26.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Sreda, 23.: »Težke ribe*. A. Četrtek, 24.: »Zvesti tovariš*. C « Ljubljanska drama. Danes v sredo se uprizori prvič v tej sezoni »Hamlet*. Od glavnih vlog no na novo zasedene: kraljica ga. Medvedova, kralj g. Skr binJek, Polonij g. Lipah, prri igralec g. Danilo. Naslovno vlogo igra — kakor lani — g. Rogoz, vlogo Ofelije ga. Sa-ričeva. Izven. Mariborsko gledališče je uprizorilo novo opereto »Zvesti tovariš*. Glasba je Emerich Kdhnanova. Mestoma je do bra, vendar pa vsebina ni posebno primerna za opereto, ker je preresna. Zakaj se je uprava odločila ravno za to delo. ki ne spada t sedanji čas in še posebno ne za nas, nam je le težko razumljivo. Res, da ima zaradi osobja tež-koče, ker nima ne baritona, ne basa, vendar je dovolj drugih operet, ki bi se lahko izvajale s tem osobjem. Gospodična Šturmnva je zopet pokazala, da ni za oder. Ga. Šuštarje va je bila igralsko sicer dobra, pevsko smo pa več priča kovali. G. RoSko je pač učenec, kateremu se je treba šele uživeti v solistične vloge. Ima povsem uporaben pevski material, kateri pa potrebuje temeljite 5olc. Manjka mu tudi kretenj in družabnih form. Predstavlja naj namreč baro na. Najboljše jo je pogodil še g. Ras-berger kot bahaški kmet Rabenlechncr. G. Harastovič je kot Ksaver nekoliko pretiraval, a s tem vsaj je prinesel nekaj Življenja na oder. Vlogo Alvina je pe! g. Janko. Čudno, da ni opazil pri vajah, da so mu posamezna mesta previsoka. V takih slučajih se d4 pomagati. Neprijetno dirnejo poslušalca tkzv. »hiksarji*, še huje, če se pev.se ustari in orkester igra sam dalje. Njegova igra je bila drugače dobra. Lenko je podala gdč. Petkova dobro. Take vloge so pač za njo kakor ustvarjene. Druge manjše vlupje so bile še dovolj dobro zasedene. Orkester je mestoma premočan. VPasih je pao tudi potreba «p» igrati, posebno v 4. prizoru. O do otipih, ki jih povesta Valburga in Vitus, ni duha. ne sluha. V splošnem šundru se vse izgubi. Režija dobra. Snlošen vtis vse: Sokolsfvo Okrožni zlet v Krškem. Predsedstvo sokolske župe zagrebške je zaključilo, da priredi svoj letošnji okrožni zlet posavskega okrožja dne 10. junija v prijaznem mestecu Krškem. Zlet je obvezen za vsa društva posavskega okrožja. Ker se bodo zleta udeležila tudi sosedna društva iz obmejnih žup. Je pričakovati prav obilne udeležbe. Dopoldne bo tekma poedinih društev okrožja, sprejem In pozdrav gostov Iz Zagreba, ter pohod Sokolstva po mestu. Popoldne ob obali Save velika javna telovadba in nato ljudska veselica. Pri vsej prireditvi sodeluje godba savske divizljske oblasti Iz Zagreba. Pri popoldanski Javni telovadbi bodo nastopili tudi vojaki in Izvajali proste vaje v popolni bojni opremi. Opozarjamo vsa sosedna bratska društva In župe, da na ta dan ne prirelajo društvenih nastopov. Na vseh vlakih S sokolsko legitimacijo polovične cene! Ker se s 1. junijem spremeni na Južni železnici vozni red. bo vozi! na ta dan najbrže posebni vlak, kar bomo bratska društva še pravočasno obvestili. Zdravo! Naraščajskl dnevi v Novem Sadu. Dne 2b do 28. t m. priredi banatska sokolska župa zlet sokolskega naraščaja v Novem Sadu. Dne 26. bo v Novem Sadu svečan sprejem, 27. ob 6. uri zjutraj se bo vršilo tekmovanje naraščaja, popoldne pa Javni nastop, 28. pa priredi župa izlet naraščaja na Pruško goro. Teniški turnir za pokal «Jatamjega Lista*. V nedeljo !n pondeljek se je vt-šil v Zagrebu tenški turnir za pokal .Ju. tarnjega Lista*. Zmagal Je Hašk proti graškemu G. A. K. s 13 : 8 ter s ten: končnoveljavno dobil pokal »Jutarnjeg? Lista*. Avtomobilske in motoclkllstlčne športne prireditve v Beogradu. Po lnlci-jativi pod pokroviteljstvom kraljice stoječega Srbskega avtomobilskega kluba se bodo vršile v letošnji letni sezoni na nalašč za to urejenem novem dirkališču v Beogradu velike avtomobilske hi me-todkllstične prireditve. Prva tekma se bo vršila že meseca junija In bo obsegala naslednje točke: 1. Tekma za klubo-ve člane na lastnih avtomobilih potniškega tipa. Dolžina proge 20 km. 2.) Mo tociklistlčna tekma na 20 km, odprta za vse Jugoslovanske motocikliste. 3.) Tekma jugoslovanskih avtom obillstov, dostopna vsem jugoslovanskim šoferjem amaterjem z avtomobili serijskega Izdelka. Dolžina proge 125 km. — Za prireditve vlada v Beogradu veliko zanimanje in pričakujejo tamošnjl športni krogi, da se teh v Beogradu prvih tekem udeleže zlasti tudi športniki iz Slovenije, koder sta avtomobilski in motociklistič-nl šport dolgo vrsto let v krepkem razmahu. Dan tekme in podrobnosti še o«>-javimo. Objave Spori Še nekaj blnkoštnih nogometnih tekem. Oern: Angleži Bolton Wanderers so podlegli švicarskim Young Buys s 3 : 0. Pariz: Red Star (Pariz) : lron (Španija) i : 1. 0!ympic (Pariz) : P. C. Torino 3 : 1. Lvov: Admira (Dunaj) : Pogon (poljski prvak) 6 : 4, revanžna 3 : 3. Budimpešta: MIK. : F. C. Nflrnbcrg 1 : 0. Stockholtn: Anglija : Švedska 4 : 2. Sodil je znani dunajski sodnik Mcissl. • Leipzlger Ballspiclklub : llirila. — Danes ob 18. se vrši na igrišču ljubljanske Ilirije mednarodna nogometna tekma med Leipzigcr Ballspiclklubom, prvakom Srednje Nemčije in našo Ilirijo. L. B. K. je Igral o binkoštih v G-adcu proti Atletikom. katere je porazil po lepi Igri z 2 : 1 in 3 : i. Kot klub, kl ga prištevajo nemški »Extrak!assc», igra L. B. K. seveda v vseh ozirih prvovrsten nogomet. Večina igralcev, ki nastopijo danes v Ljubljani, Je igrala že večkrat reprezentativno za Leipzig. — Pričctek tekme je določen na tako kasno uro, da je pos;t tekme vsakomur omogočen. Korotan polnoma izvežbane v računskih poslih. strojepisju in stenografiji. Prošnje je vlacati do 26. t. m. pri magistratnem predsedstvu. • Ukradeno je bilo v Ljubljani v pondeljek zvečer med 6. in 7. uro črno ple-skano žensko kolo Kinta št. 133.144 Svari se pred nakupom. Sobotni dogodki v Ptu u K našemu včerajšnjemu poročilu o koncertu ptujskeea »Mfinnergesangsve-reina* nam poročajo iz Ptuja še sledeče: »Mannergesangsverein* Je Izrabil svoj koncert za veliko nemško politično demonstracijo. Orjuna je že pred koncertom zahtevala od glavarstva: l. pojasnilo, Je li konccrt samo kulturna prireditev brez politične primesi, 2. da se plakati za konccrt izdajo vsaj dvojezično. 3. da na koncert povabijo tudi Slovence. Nemci so vse to sicer obljubili, toda pozneje so besedo pojedli. Dvojezičnih lepakov sploh nI bilo in Slovenci niso bili povabljeni. Da bi vsa prireditev imela še boli političen značaj, so povabili na koncert vse nemške poslance, k! so tudi prišli. H koncu koncerta so Nemci pošteno haj-lali. Med koncertom Je neka dama imela tudi govor, ki je bil za Slovence direktno Izzivalen. Povzdigovala je samo nemštvo in nemško mesto Pettau itd. Vse to je Onuna pustila v miru. da se ie koncert popolnoma mirno izvršil. Ker pa se Je Izzivanje nadaljevalo tudi pri sledečem komerzu. Je Orjuna zahtevala, da se Nemd razldejo, kar se Je tudi zgo- dPo. , „ Naše oblasti so seveda Nemce ščitile na vse mogoče načine: policaji so posameznike spremljali na dom in žandarme-rija Je baje imela posebno navodilo postopati proti Slovencem. Za poškodbo poslanca Schauerja Orjuna niti vedela nI, ker se je zvedelo o njej šele drugi dan. Glede Scliaueria je bilo drugi dan vse pokoncu. Delovale so sodne komisije in sestavljali so se protokoli. Zadevo Ima v rokah državno pravdništvo. Vlada je določila, da so Schauerja preiskali trije zdravniki. omace vesti SLAVNI STANOVANJSKI URAD! Cnj žalostno usodo, ki mi preti zadnje dni! Krepkega rodu sem in imain mno-jrobrojno družino. Sicer so vsi moji otroci služili doslej po kmetih; naši iskri konjiči in plemenita goveda so bili ž njimi prav zadovoljni, ker so jib varovali nesnage in jim nudili ugodno ležišče, toda v zadnjih letih so se povzpeli visoko kakor vojni bogataši: prišli so stanovat v obsežne prostore ponosne tobačne tovarne na Tržaški cesti. Kako krasma sprememba! Čisto lirua-e gospodarje so dobili. Mesto konjem in govedom služijo sedaj svo-fiodnim državljanom Vsi in povsod jih čislajo, bodisi v priprostih pipicah, bodisi v trebušastib smodkah. Lep ča.s zares nam je prišel! A na žalost, konec se bliža, morda je že tu. Moje otročiče, dične bukove lističe, mečejo iz tovarne v negotovo bodočnost, morda v življenje brez strehe! Na kvintale jih ponujajo v tuje roke — glej inserate tobačne tovarne v ljubljanskih listih! Kaj bi dejala skromna grašica, če bi jo mokar -podil iz svoje hiše v širni svet! Kje :ia svetu ponuja vinski trgovec po in--eratih barvila za izdelovanje vina! Čuj torej, slavni stanovanjski urad, ?čiti moje obroke, nedolžne lističe, nred cincari i porodico! Žalujoča bukev. * Seja centralne uprave Jugoslov. novinarskega udraženja se je vršila na binkoštne praznike v Beogradu. Prisostvovali so ji delegati sekcij iz vseh pokrajin, vodil pa jo je v odsot-uosti predsednika Stojana Protida prvi podpredsednik Krešomir Kovačid Zagreb). Novinarji iz Skoplia si žele isnovati lastno sekcij >, ker jim je beograjska, v kateri včlanjeni sedaj, preveč od rok. Ako bodo dani v pravilih predvideni pogoji, bo glavna skupščina ustanovitev sekcije odobrila. — V večurnih konferencah s prometnim ministrom Jankovičem se je razpravljalo o vprašanju železniških ugodnosti za novinarje. Minister Jan-kovid je obljubil, da bo rešil zadevo tekom enega tedna. — Centralna uprava je ugotovila, da novoosnovani Sindikat novinarskih radnika v Beogradu ne spada v okvir JNU. — Letošnja glavna skupščina se bo vršila 3.—5. avgusta v Ljubljani. * General Le Ronde v Dalmaciji. Po tridnevnem boravku v Beogradu, je francoski general Le Ronde v soboto zvečer odpotoval prek? Sarajeva v Dalmacijo. Zadržaval se bo zlasti v Boki Kotorski, kjer bo pregledal tudi arsenal naše vojne mornarice. Prisostvoval bo tudi veliki pomorski vaji našp mornarice. Iz Dal-nacije se general Le Ronde vrne v Francijo. * Profesorska kriza. V zvezi z gibanjem profesorjev za izboljšanje bednega položaja, se je v nedeljo vršil v Beogradu velik zbor dijaških starišev. Vsi govorniki so se postavili na stran profesorjev in razpravljali o možnostih rešitve vprašanja. Obsojali so vladino obrambo, da nima sredstev, ,5eš. ako poedine privatna ličnosti lo-Mvajo polne pesti za svoje strankarske interese, bi s dalo kaj najti tudi za profesorje in še druge. Sklepna resolucija opravdava korak profesorjev in zahteva od vlade in skupščine, da nemudoma rešita pravične zahteve profesorjev ter s tem omogočita redni zaključek šolskega leta. — Radikalci hočejo profesorskemu gibanju orisati politično senco. »Balkan* zmerja profesorje za »prosvetne kačake* in jih kratkomalo smatra za Pribičevideve in komunistične hajduke na prosvetnem polju. * Veterinarska fakulteta v Beogradu. Beograd dobi v doglednem času veterinarsko fakulteto. Kmetijsko ministrstvo se je že obrnilo na beograjsko mestno občino, da mu odstopi primerno stavbišče, na katpri se zgradi veliko poslopje za projektirano fakulteto. V novi zgradbi bo nameščena tudi državna podkovska šola, ki se otvori skupno s fakulteto. * Stoletnica postojnske jame. Pro-dave stoletnice postojnske jame se je udeležilo na binkoštno nedeljo nad 3000 tujcev iz vseh evropskih držav. Jama je bila slavnostno razsvetljena in ljudska, veselica v jami zelo živahna. » Samostan Hilendar na Sv. Gori. ffakor nam poročajo iz Beograda, odpotuje posebna komisija na Sv. Goro, da pregleda tamkaj stari srbski samostan Hilendar, ki se nahaja v jako slabem stanju in je začel že razpadati. Vsled tega preti nevarnost tudi starinam neprecenljive vrednosti, ki so shranjene v tem samostanu, tako n. pr. zastava carja Dušana, kelih sv. Save itd. Knjižnica je nameščena v prosto-rih. kjer je izpostavljena vremenskim nezgoilam. Akt bi se rekonstruirala kula kralja Miljutina. mogle bi se v njej namestiti dragocene starine in knjižnica, ki bi bila lahko dostopna obiskovalcem. Komisija bo pregledala samostan in njegova obsežna posestva ter skušala urediti racijonalno gospodarstvo, tako da bi se iz dohodkov dobila potrebna sredstva za re-itavriranje in vzdrževanje starodavnega samostana in njegovih dragocenih starin. * Iz «Uradnega listaš. Včerajšnja izdaja »Uradneea lista* ookraiinske uora- ve za Slovenijo objavlja »Pravilnik o poslovanju oddelkov za računovodstvo in finance pri generalni direkciji državnih železnic in oblastnih direkcijah državnih železnic. * Poroka. Na Javornikn pri Jesenicah se je poročil g. France Dolenc, član tamkajšnjega Sokola in tamburaškega zbora z gospodično Pavlo Kapus lz Nove vasi pri Radovljici. Mladi sokolskl dvojici želimo mnogo sreče! * Smrtna kosa. Dne 18. maja so našli na Jesenicah 651etnega urarja N. Jede čka mrtvega v njegovem stanovanju. Zadel ga je mrtvoud. Pokojnik je bil rodom Čeh. — Po 24 let trajajoči bolezni je umrl pred enim tednom na Jesenicah g. Janez Zvegelj. — Na bin-koštni pondeljek so v Stični pokopali go. Anico K o n č i n a, roj. Roje, ki so jo prepeljali iz Ljubljano. — Blag jim spomin! * Bolniško zavarovanje trgovskih in drugih zasebnih nameščencev. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo za socialno politiko izdalo odlok, po katerem sme bolniška blagajna trgovskega društva »Merkur* razširiti svoje delovanje po vsej državi. Središnjemu odboru v Zagrebu je ministrstvo naročilo, da naj čim preje izdela nov statut za zavarovanje pri o-sestniku v Petelinjah, je streljal s staro puško, ki se je vsled zastarelega naboja razletela. Kosci železa so mu prileteli v glavo in desno roko in ga težko poškodovali. — Antona Žužka iz Velikih Lašč je po neprevidnosti ustrelil posestnikov sin Josip Bočevar s pištolo v oko. — Konj je tako močno udaril s kopitom jo glavi kočarja Antona Zumbergerja iz Lanišč pri Grosupljem, da mu je prebil loban,o * Ta nesrečni alkohol Nekateri domnevajo, da so veliki prazniki samo zato, da se ljudje napijejo, ali pa pretepajo. Tudi v Mariboru je bilo binkoštno nedeljo tako. Pri tvrdki VVOgerer v Krčevini zaposleni France Augustiner se ga je tako nažehtal, da je padel in si pri tem razbil zadnji del glave. — Tudi Jakob Krement od iste tvrdke je postal žrtev alkohola. V pijanosti se je v go='ilni spri z drugimi gost-i in dobil pri tej priliki velike rane nad desnim očesom m na glavi Prepeljali so ga z rešilnim vozom, ki ga je zahtevala žan-darmerija v Lajteršpergu, v mariborsko bolnico. * Kaznovan obrekovalec. Ptujsko sodišče je obsodilo Josipa Bombeka na 14 dni strogega zapora, ker je na Ehodu v Dornavi očital kandidatu g. Petovarju. da je kot predsednik konjerejskega odseka od države za vzdrževanje žrebčar-ne v Selah določeno vsoto denarja vtaknil v svoj žep. * Tatvina na vlaku v Zidanem mostu. Na postaji Zidani most je bila grofici Ireni Schaffgotsch ukradena iz vagona drugega razreda ročna torbica, v kateri je bilo 2000 kron gotovine in potni list. glaseč se na njeno ime. Tatvine je sum-lpv neki moški, ki je v času znamenja odhoda vlaka v vrvežu izginii * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko z znamko «Peko» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte lih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št 1. Gospodarstvo PROPADANJE NEMŠKE VALUTE. Nemška marka pada, se za nekaj dni nekoliko popravi, da potem ponovno še nižje pade. Stara pesem je, da sc marka pri sedanjih razmerah ne more trajno zboljšatl, in bo padala, dokler razdra-pane nemške finance ne bodo pokazale vsaj znakov boljšanja in dokler bo inlla-cija tako ogromna kakor doslej. Obtok bankovcev po zadnjem Izkazu nemške državne banke kaže sicer manjše pom-noženje papirnatega denarja nego doslej. To bi bilo dobro znamenje, vendar ni lahko verjeti, da bo pri tem ostalo. Pri takih razmerah seveda ne more mnogo koristiti nova devizna naredba, katero obetajo še poostriti. Sedaj se nemška marka še slabše occnjuje na mednarodnem trgu nego v Januarju t. !., preden je pričela Nemška državni banka velikopotezno akcijo za ; podpiranje markinega tečaja. Intervencije, ki so takrat sledile, so brezdvemno 1 izvirale iz deviznih zalog, zbranih pri ; državni banki v svrho reparacijskih pla-j čil. Te zaloge so cenili takrat na okrog I 300 milijonov zlatih mark. Vse to se je uporabilo in poleg tega. kakor se sodi, še ostale količine deviz, ki so pri počet-ku akcije pritekale v velikih množinah v državno banko. Zato ravno, ker so vsa sredstva za podpiranje valute uporabljena, je pričela marka, ki se je poprej dolgo časa držala na enaki višini, ponovno padati. Zatrjuje se sicer, da se bo podpiranje marke nadaljevalo. Odkod naj se vzamejo nova sredstva, ni znano. Sicer pa vsa umetna sredstva imajo le začasen uspeh. Ako misli Nemčija resno na stabilizacijo svoje valute, bo morala slediti vzgledu Avstrije, kateri se je posrečilo stabilizirati krono, ko so se prenehali kriti proračunski primanjkljaji s tiskanjem bankovcev. Ker Nemčija akcijo za sanacijo svoje valute vrši tako neresno, se vedno znova čujejo glasovi, da nemški merodajnl činitelii namenoma uničujejo vrednost marke, da bi s tem pokazali svetu sliko obubožane dežele, kateri se po krivici nalagajo težka bremena. Take propagandne metode in način borbe proti reparacijam so zavedle Nemčijo seveda v katastrofalen položaj. Iz katerega sedaj brez prav izdatne tuje pomoči ni izhoda. tr7n4 pomočila. Beograjski trg. Mast 36 — 38, slanina 34 — 35, goveje meso 18 — 20, Jag-nječje meso 20 — 22, suho meso 35 — 38, riba som 25 — 35, krompir mlad 10 — 18 Din za kg. DOBAVE IN PRODAJE. Dobava žice. V pisarni ekonomskega odclcnia ministrstva vojne in mornarice v Beogradu 30. t. m. olertalna licitacija glede dobave 53 tisoč kg železne žice za vezanje prešanega sena. Prodaja železne strugotine in stare pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici 5. junija ob 11. dop. dražba približno 37 tisoč kg železne strugotine ln približno 6900 kg stare pločevine. Dobava gradbenega lesa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici 6. junija olertalna licitacija glede- dobave gradbenega lesa. Dobava žičnikov in pločevinastih plomb. V pisarni smodnišnice v Kamniku 6. Junija ob 11. dop. druga olertalna licitacija za dobavo 600 kg žičnikov št. 20/45 in 100.000 komadov pločevinastih plomb. Dobava metelj ln mila. V pisarni smodnišnice v Kamniku 6. junije ob II. dop. druga olertalna licitacija za dobavo 100 komadov rižnoslamnatih metelj št. 4 in 100 kg mila »Zlatorog* ali »Oaze-la». Dobava opeke. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici 4. junija olertalna licitacija glede dobave 4W tisoč komadov žgane opeke. (Predmetni oglasi so v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.) =» Dohodki od trošarine v aprilu. V celi državi so znašali dohodki trošarine v mesecu aprilu 1923 43,020.312.06 Din, v isti dobi proračunskega leta 1921 do 1922 pa le 34,436.130.97 Din, kar znači, da so letos nara«li za 8.576.181.09 Din. V prvih devetih mesecih tega proračunskega leta so znašali trošarinski dohodki 403.586.382.63 Din, v istem času proračunskega leta 1921 — 1922 pa vsoto 356,093.930.87 Din: povečali so se torej letos za 47,192.445.76 Din. V proračunu je predvideno za prvih devet mesecev od trošarine le 364.785.750 Din in je višek od predvidenih dohodkov vsota 38.800.6S2.P3 Din. = Cene čilskega solltra po vojni so v kraju proizvodnje padle za okrog 50 odstotkov. Prodajne cene tega umetne- ga gnojila pri nas pa so v glavnem od visne od vrednosti dinarja napram fun tu šterlingu, v katerem denarju izključno prodajajo proizvajalci čilskega solit -ra izvozničarjem v Čile to blago. Vsi proizvajalci solitra v Čile so združen: in vsi morajo prodajati soliter po ceni, odrejeni od tega udruženja. Udruže nje je določilo za 100 kg čilskega solitra za čas od 1. julija 1923 do 80. jmija 1924 nastopne cene (za lažje umevanje teh cen vzamemo funt šteriing enaka vreden 440 Din): za mesec julij 1923 1* šilingov in 3 pense => 423.50 Din, v prvi polovici avgusta 19 Šilingov in 5 pensov = 427.15 Din, v drugi polovici avgusta 19 šilingov in 7 pensov =■ 430.80 Din, v prvi polovici septembra 19 šilingov in 9 pensov = 433.50 Din. v drugi polovici septembra 19 šilingov in 11 pensov = 438.15 Din, v prvi polovici oktobra 20 šilingov in 1 pen« =* 441.85 Din, v drugi polovici oktobra 20 šilingov in 3 pense *» 445.50 Din. v prvi polovici novembra 30 šilingov in 5 pensov => 449.20 Din. v drugi polovic? novembra 20 šilingov in 7 pensov =■ 452.85 Din, v prvi polovici decembra 20 šilingov in 9 pensov = 456.55 Din. v drugi polovici decembra žil Šilingov in 11 pensov «= -160.20 Din, od 1 januarja do 15. junija 1924 21 šilingov 462 Din, za drugo polovico junija 1924 19 šilingor in 3 pense = 428.50 Din. = Sejem za govejo živino, konje, svinje in blago v Boštanju pri Sevnici se zaradi praznika sv. Rešnjega Telesa preloži na drugi dan, to je na petek t, iunija 1923. Vabijo se kupci in prodajalci =■ Veliki živinski In kramarski sejem pri Sv. Urhanu pri Ptuju se vrfi dne 25. maja. ■= Nova tvornica v Mariboru. Slovenska banka ih neka nemška družba sta ustanovili delniško družbo, ki je zgradila v Mlinski ulici št. 13 v Maribora tvornico trakov in pramen. Ta tvornica, ki se imenuje »Metra*, d. d. združene itvornioe trakov in pramen, je začela | delati pred tremi tedni: izdeluje trakove razne kakovosti in v različnih barvah, pa tudi pramene in vojaške potrebščine. Svoje delo bo tvornica razširila po kolavdiranju. ki se vrši te dni, tudf na druge stroke. To je prva in edina tvornica te vrste v Jugoslaviji, ki izdeluje predmete, katere smo morali do-slej dobavljati iz inozemstva in ki ss tudi sedaj Se dobavljajo od ondod. Usta novitev te tvornice pomeni velik napredek v našem gospodarstvu. =° Avstrijsko notranje posojilo. Z Dunaja poročajo: Dunajske banke so se iz javile pripravljene, da prevzamejo 18 milijonov dolarjev avstrijskega posojila. = Velike količine kalijeve soli v Zedinjenih državah. Geološki urad Zedinjenih držav je ocenil celokupno količino kalija v obliki kalijevega oksida na. 256.953.000 ton. V poročilu se trdi, d* zadostujejo te zaloge za potrebe Zedinjenih držav, ako se vzame v poštev potrošnja zadnjih pet let pred svetovno vojno, za dobo 1000 let. Dsmača borze 22. mata. Zn.greb, devize: Dunaj 0.1340 - 0.1350 Berlin 0.1825 — 0.19, Budimpešta 1.80 — 1.85, Bukarešt 49 — 50, Milan 462.75 — 464.75, London 442 — 443, Newyork ček 95.25 — 95.75, Pariz 632.50 — 637.50 Praga 286 — 287.25, Švica 1726 — 1732, valute: dolar 93.75 — 94.25, avstr. krone 0.1340 — 0.1345, češke 281.50 — 283, franki 632, lire 456 — 458, leji 46.50 — 47.50. efekti: Ljub. kreditna 230 — 235. Praštediona 1010 — 1020, Trbovlje 120 tj 8L Zevacos Krvavi kardinal" Zgodovinski roman XLVII. Beseda francoskega kralja« Rascasse je bil poslal dvoje poročil, eao Sivi emir.enci, drugo kardinalu. Nosila sta poročila dva brza sla. Enega so ubili cestni roparji, . . . pater Jožef zato ni nikdar dobi! poročila, katero mu je nosi! nesrečnež. Drugi sel je vozil počasi in je zato prispel v Pariz prekasno, dva dni po odhodu kralja in kardinala. Kralj jo je mahnil s svojo armado in mnogobrojnim spremstvom v Blois. Tudi vojvoda anžovinski je bil ž njim. Tretji večer potovanja se kralj s svojimi ustavi v bližini Marchenoira, jed-va miljo od gradiča, kjer straži Ras-casse. Richplieu piše pisma na vse strani in pošilja poročila, sprejema in zaslišuje svoje izvestitelje, toda dosedaj ne več ni česa' niti o Chalaisu, niti o Vendomu, njegovemu bratu in vojvodinii de Chartreuse. Skoraj ga že postaja strah za njegovo kožo. »Vsaj Vendoma da dobim v svoje roke!» si pravi. »Dobro, . . . povejte mu ... da pridem.* Veliki prior je bil pogumen. Držal je tudi besedo in prišel sam. Tudi kardinal je prišel natančno tako, Kakor je izjavil v svojem vabilu. Dvesto Korakov pred zadnjo hišo Selommesa se Richelieu ustavi in skoraj istočasno zasliši od daleč peket konjskih kopit ene same živali. In se nasmehne. Hej!* zamrmra. »Zdi se mL da ima pater Jožpf prav, ko prezira ljudi sploh in takšne kneze še posebno. Sedaj treba njega odstraniti, in sicer takoj na prvi mah . . .* Anton Burbonski prijaše. se ustavi tri korake pred kardinalom in brez pozdrava izjavi: »Evo me, da vas poslušam!* Kardinal odgovori: »Drago mi je, da se sestaneva, gospod veliki admiral!* Udarec je sedel. Veliki admiral! Ce se mu obljiMja takšna visoka čast, . . . veliki kardinal je več kakor kone-tabelj, ki je več od samega Richelieua. . . . kakšna čast pa čaka potem brata; Cezarja Vendoma? Nekaj časa obstane Anton Burbonski, kakor udarjen, j tako da mora kardinal sam nadalje- vati: »Zdi se mi, da je naslov in čin ve-likega admi-ala vendar le bolji, kakor naslov velikega priorja, kot se naziva- te sedaj . . .» »Gospod . . .» odgovarja sedaj An-i ton Burbonski, «... ta naslov ni moj!* »Vaš bo, čim boste govorili z njegovim veličanstvom . . . Toda pazite! Zato pa zahteva kralj popolno in celotno predajo!* »Pripravljen sem, ds mu prisežem zvestobo!* »Pridite torej, in da bi kraljevina našla svoj mir v tej avdijenci, katero vam kralj dovoli!* To je bilo vse Anton Burbonski je bil kupljen v dveh minutah. Niti po-mišljal ni, niti stavil večjih zahtev, ker ga je obljuba admirala"popolnoma očarala. S kardinalom jezdi sedaj do kralja. In Ludvik XIH. ju sprejme takoj. Bil je seveda že pripravljen. Kardinal predstavi »pokornega zarotnika: »Sire, evo, privede' sem vam enega vaših najboljših podanikov . . . Prihaja, da vam izrazi svojo vdanost.* "3osip Rus sodnik Rnčka Pctočnikoua poročena Bornja RaCgona • Bled 20. ma[a 1923 900 Pred več kot sto leti je živel v Albaniji slavni in mogočni Turčin Alija, nazvan »Lev*, ki je bil strah in trepet cele Albanije in tudi dela balkanskega polotoka. L. 1786. je ponudil svoje usluge tur-Skemu sultanu, ki mu je podjarmil ce-io Albanijo, Epir, del Tesalije in se-verozapadni del Grške in je dobil naslov? janjinski paša. Toda paša je bil nekaj časa tudi Napoleonov zaveznik. Vendar pa se mu je naglo izneveril in sklenil nato tajen sporazum z Angleži Ker pa je Alija paša delal večinoma vse po svoji vol,ji in le nerad kedaj poslušal carigrajsko vlado, so ga leta 1820. napadle turške čete in oblegale v njegovi trdnjavi Janjini. Paša se je hrabro branil celih dvajset let. Ko je videl, da je izgubljen, je zapalil mesto in se umaknil v neko trdnjavo, v kateri je potem umrl v visoki starosti 80 let. Kakor poročajo atenski listi, so pričeli arheologi na mestu, kjer se je nahajala imenovana trdnjava Alije paše, izkopavati. Imeli so 'rečo. Pri izkopavanju so kmalu naleteli na veliko pečino s tajnim vhodom, globokim okoli 12 in dolgim nad tisoč metrov. Vse to zemljišče "je polno malih podzemskih predorov. V tem pravcatem labirintu o našli 25 človeških okostij. Domneva se, da so vse te osebe pobili sluge Alije paše v trenotku, ko so hoteli raz- j kriti tajnosti velike pečine. V tajin--tvenem vhodu so našli tudi grobnico, v kateri je bilo 16 vTeč s 55 milijoni gipčanskih dukatov (zlat denar, v naši sedanji valuti okoli 90 milijonov linarjev). Poleg denarja je bilo najdenih tudi veliko število zlatih okraskov io drugih dragocenih predmetov v kupni vrednosti 550 milijonov v zlatu. ICorespondent do sedaj na vodilnem mestu, star 32 let, energičen, popolnoma samostojen, bilancist, perfekten v srbohrvaščini, slovenščini in nemščini (govori tudi italijansko), želi namsščeDja v Sloveniji, in sicer najraje na deželi. Nastop Blužbe po dogovoru, oziroma takoj. Ponudbe prosi pod „Mahroveo' na ALOMA COMPANY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 902 Vodna sila 20 HP v Ljubljani s potrebnimi prostori za ureditev tovarne z že instaliranimi transmisijami itd. se odda za več let v najem. Dopisi se prosijo pod „ Vodna sila" na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. <*» (Un*|0 f driivntm davtoni aa fecsrata rred do SO fca.adl Dta 8"—, vsaka aadapn)a baaad« 60 aav rad. — PUta aa vedno napral Mehko udi v snemkeh'. Ne vp-eienie odsovara uprave le, »ko le vprelsej« prllotene ZMamka ca odeovor ter nerlpulaolleke priatolblne (1 DmI. Mala vila, 3019 agM opremljena, se na Bleda ceno * ' prodi. Poi«ve se: Bled, vili Arlston Helena. Za 300 Din mesečno dela poštni nradnik, ki govori štiri jezike, 4 uro dnevno. Ponudbe pod »Nujna pomoč, na upravo »Jutra«. 2010 Učanoa, 1990 ki je fizično močno ratvit in ki je z dobrim usnehom dovršil verrazredoo osnovno šolo, »prejme v trgovino z mešaaim blagom, Gustav Sevsek, trgovec, Hobova. Boabardon is s 15 ploščami, še dobro ohranjen, se proda. Naslov v ; upravi »Jutra.. 1987 kupiti f Kdor išče službe itd. 3 — mseriraj v „Jutru" a i ! ! Eksistenca. ! t " Q V neposredni bližini Maribora ob » 5 državni cesti se ugodno proda S % ftiša s trsovšeio * ~ Q gospodarskim poslopjem, sadnim in Z. « zelenjavnim vrtom. Trgovina se bavi ® s prodajo moke na debelo in drobno ® * ter z zamenjavo vsakovrstnega žita. S Si Mesečni obrat okoli dva vagona blaga. H iS Kupcu stoji v hrti takoj lepo sta- S novanje na razpolago. Cena 186.000 S jj dinarjev. Naslov pove uprava ,Jutra'. ™ gj = sa trgovca = " Milan Končlna, soprog. Za obile dokaza Iskrenega sočutja ob pribritki izgubi, ki nas je zadela, se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa i3rekamo prečastiti duhovščini v Stični, gg. pevcem iz Krke In „Sokolu" v Št. Vidu, kakor tudi vsem darovalcem krasnega cvetja in končno vsem onim, ki so našo drago ranjko spremid na njeni zadnji poti. 904 Odda •• trgovina na zelo prometnem kraju. Več se izre pri upravi »Jntra., Celje. 1917 Globoko žalujoči ostali. vešč korespondence, knjigovodstva in jezikov. 867 Le prvovrstna, samostojna, zanesljiva moč! Izpričevala, reference in pogoji naj se vpošljejo na naslov: MARIBORSKA LESNA INDUSTRIJA. MARIBOR. EKLAMO POTOM INSBRIRANJA PO ČASOPISIH V JUGOSLAVIJI IN INOZEMSTVU, DALJE PLAKATIRANJE V LJUBLJANI, ZAGREBU, BEOGRADU IN VSEH OSTALIH MESTIH JUGOSLAVIJE IN INOZEMSTVA OSKRBI TOČNO IN SOLIDNO ALOMA COBXPANY ANONČNA REKLAMNA D. Z O. Z. LJUBLJANA - BEOGRAD HONOJ&ESiU TSQ 3 8REMSKA ULICA 0 i (DcutschMIimeJ, sodaj v Hrvatski nastavljen, ima nižji | državni izpit, vešč je v goz-11 darstvu, loi a, ribarstvu, star i 26 let, išče drugo naineSčenje. |! i'onudbe na : pravo »Jutra. ; pod št. »1893». 1SU3 ; Dobro dekl« 2116 | j želi službe pri kakšni moj-terici bodisi Šivanja ali ve- I i zeuja, trgovine ali kaj slič- II nega z željo, da se poleg dela j uči. Gre tudi izven mesta. ; Naslov pove uprava »Jutra.. Rajno se tičejo | a, Beograd v prvovrstno re-I sta vrači jo in kavarno sledeči 11 uslužbenci: oskrbuica za ku-j hinjo, blagajnič&rka za slad-11 čičarno, kuharica za tople ' j močuate jedi, t perici, 8jedilo-noscev (Speisentrlger) in 5 vajencev Prednost imajo tisti, ki so se že učili Ravnatelj Vila, hotela iz Beograda sprejema solidna stavba z dvema sta od 8. do 11. aro dopoldan v novanjema po pet parketira-sobi botela »Uuion. št. 27. j nib »ob, kopalnico, elektriko, !01S : vodovodom, gospodarnim po-j slopjem v Mariboru, desni I breg, pet minut od Giavnega I trga, se proda za 350.000 Din. Kopalno banjo j Stanovanje kupca takoj na iz pločevine, dobro ohranjeno, i razpolago. 1 ouudbe pod fcupim. Kje? pove uprava ,.ln-. »Solnčna lega. na podružnico tra". " 2011 | »Jutra z Mariboru. 1979 Meb lrano sobo išče mlad, boljši gospod. Cenj. ponudbe pod ^Soliden i014> na npravo »Jutra.. 2014 Izdelovateljl lesena robe, mizarji tn trgovola pohištvom! Zaradi od >otovanja se proda tvornica pobi-tva, kompletna. z nanovo opremljenimi modernimi električnimi stioji ia orodjem. Velika proste m s skladišča in delavnice v sredini mesta. Resne ponudb« za nasiov: M. Cicdiani, Split (Dalmacija). 1652 1500 Dla posojila prosi državna nraduica vsled nnjne potrebe radi družinskih razmer proti zajamčeni obrestovani vrnitvi. Ceniene ponudbe pod «Blagosrčnost. ca upravo »Jutra*. 200S Prav vs&ndo , icdor kaj Išče, kdor kaj po> nnja, kdor kaj knpaje, kdor kaj prodaja, prtv vsakdo priznava, da imajo č n d o v 11 uspeta Kali oglasi t »Jutra., I Pisalni stroji itd. Meiianlina delavnica (popravljalmca) LJUBLJANA 698 j Poskasl vsaj enkrat, četudi s prav majhnim t*-diiom med Kallml »Jutra.. Ce sploh kje. bos tu dosegel zaželjeni aspeh v Izdatno večji ™en kot pcvaod drugod. II 69/1 Neprercočljiva isbEbDrgon ulica 5/1. L BARAGA. aa dame .'b prirtf.roča tvrdlri . Shaberns JffSTa Manjša hiša f m Oglasi v „Jutru" imajo dober uspeli!) ali vila v LJubljani, z dvema stano-I vanjetna 886 B6 kupi. I Ponudbe pod »Stanovanje na razpolago«, na Aloma Company, anončna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni tre ?t 3- S<5ttBBS9BS8aSESSS(£S98aaaS& 8» ■ ■ e s a a s a a a f, e a K a s Gradbeno podjetje «=■ ing. Dukič i drug LJubljana BohorICeva ulica £t 24. M