LETO XX. — številka 34 Ustanov^elji: občinski odbori SZDL Je-lenice, Kranj, Radovljica, Skofja Lo-ka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in pdgovrrni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ — sreda, 10. V. 1967 Cen;- 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 194/ kot tednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik. Od 1 januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1, januarja 1964 kot poltednik, in sicer or> siedab in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Proizvodnja v industrijskih podjetjih v loški občini Porast proizvodnje v marcu V mesecu marcu lahko in- 1 dustrijska podjetja v škofjeloški občini po vrednosti obsega proizvodnje razdelimo v štiri skupine. Prednjači LTH s proizvodnjo v višini 928.000 N din (v primerjavi z lanskim marcem 13.3% povečanja). V drugo kategorijo spadata Iskra iz Železnikov s 542.000 N din (18.2% manj kot marca lani) in Gorenjska predilnica s 541.000 N din (4.8% Pred zaključkom šole Se dober mesec in zopet se bodo zaprla šolska vrata. To je sicer normalno, vendar pa vznemirja dejstvo, da se bodo za nekatere mlade ljudi zaprla za vedno, kljub temu, da ne bodo končali osem razredov osnovne šole. Statistični podatki v svetu {rt P™ nas Galejo, da vsako leto na normalnih šolah 10 do 15 odstotkov otrok, ki so sicer intelektualno normalni, vendar pa rahlo podpopreč-fti (Z najrazličnejšimi telesnimi in živčnimi motnjami _ tako prvih kot drugih je V zadnjih letih vedno več) ne dokonča osemletnega šolanja. V kranjski občini je takšnih otrok vsako leto 120 do 150. Še včeraj so bili ti otroci Šolski problem. Kaj pa jutri? Jutri bodo ti mladi ljudje vzgojni problem. Pri nas imamo več strokovnih služb, ki naj bi skrbele za te mlade ljudi, jim pomagale, usmerjale v poklic, jih zaposlile. Dogaja pa se, da ti mladi ljudje tavajo, iščejo, poskušajo in nazadnje pristanejo v kakšnem vzgojnem zavodu. Vsiljuje se vprašanje, zakaj se te strokovne službe ne povežejo in skušajo najti rešitev? Ali sploh razmišljajo o teh mladih ljudeh, ki jih je vedno več? So morda preveč zaposlene z drugimi težavami? Bi bilo morda potrebno ustanoviti posebno službo? 5 SAPOM IN GLASOM V NEZNANO _ Naročniki Glasa, ki jim je žreb na letošnjem tradicionalnem nagradnem žrebanju v Podnartu prisodil nagrado dvodnevno potovanje s SAPOM in Glasom v neznano, so v soboto |n nedeljo, 6. in 7. maja, potovali po Istri. Z modernim, novim SAPOVIM avtobusom jih je pot vodila preko gradu in razgledne točke So-cerb v Koper, potem pa ob vsej zahodni obali Istre v Pulo, naslednji dan pa preko Opatije nazaj v Kranj. Vsi so bili z izletom zelo zadovoljni. Več o dvodnevnem potovanju v neznano bomo napisali v reportaži v sobotni številki Glasa. Na sliki: udeleženci izleta v Kopru — Foto Franc Perdaa Vsekakor vprašanje ne terja le odgovor, ampak tudi čimprejšnjo rešitev problema. Če ne bomo nič ukrenili, potem bo polovica teh mladih ljudi prej ko slej potrkala na vrata centra za socialno delo. Zato bi bil že čas, da bi se tudi v praksi že končno naučili izvajati tolikokrat povedano načelo, da je laže nekaj preprečiti, kot pa kasneje popravljati oziroma zdraviti! manj). V tretji kategoriji so: Elra s 385.000 N din (8 % več), Jelovica s 376.000 N din (10,5% več) in LIP Cešnjica s 327.000 N din (25,7% več). V četrti kategoriji ostanejo Sešlr s 192.000 N din (12,8% manj), Odeja z 78.000 N din (4,9% manj) in Marmor s 60.000 N din (9% več). V prvem četrtletju letošnjega leta je loška industrija naredila za 1 % več kot lani, pri čemer so lanskoletno proizvodnjo presegli v Elri za 708%, Marmorju 18,7%, LIP 13,7%, Jelovici 12,1%, LTH 8,9%, Seširju 0,7% ter v Gorenjski predilnici 0,4%. V Iskri je proizvodnja za 38,2 %, v Odeji pa za 12,4% manjša kot v lanskem prvem trome-sečju. Izredno ugoden nakup uvoženih zaves v prodajalnah veletrgovskega podjetja Kranj Blagovnica, Tekstil, Gorenje, Dekor ZAVESE SIR. 300 cm PO 39,91 N din Pohitite z nakupom — se priporoča Kokra Kranj 9. maj - dan zmage Včeraj je minilo 22 let, ko smo utrujeni in z radostjo v srcih zapisali — zmagali smo. Premagali smo sovražnika svobode in enakopravnosti in stopili na pot lepše bodočnosti. Tudi danes po 22. letih lahko zapišemo — zmagali smo. obrazi in pojavi « obrazi in pojavi O obrazi in pojavi # obrazi in pojavi • obrazi in pojavi | Po uradnih podatkih se je volitev v škofjeloški občini udeležilo 78,8 odstotka volivcev. Brez dvoma slaba udeležba, vsaj v primerjavi z ostalimi občinami. Na seji skupščine, 26. aprila, so o tem spregovorili odborniki iri vsaj do neke meje prikazali, kje so vzroki. Poglejmo izvlečke, ki pojasnjujejo nizek odstotek udeležbe. »Ali je nujno, da so v volilnih imenikih vsi, ki so v JLA, v tujini ali daleč od doma. Ker so v nekaterih občinah v državi volili tudi 99-odstotno, je jasno, da tam volilnih imenikov niso imeli tako sestavljenih ...« »Zakaj so bili v volilnih imenikih tudi umrli? Razen kršenja pietete pomeni to tudi umetno zmanjševanje odstotka volilne udeležbe ...« »Volivci niso dobili obvestil o volitvah z navedbo volišča. Tako so npr. volivci iz Spodnje Davče prišli volit v Zali log in smo jih morali pošiljati nazaj v Davčo ...« »Ali občinska volilna komisija ni imela niti toliko časa, da bi z odločbo imenovala člane volilnih komisij. Predsedniki komisij so kot na lovu lovili ostale člane...« »Ali občinska administracija ni imela časa vsaj enkrat malo bolj prijeti za delo ...« »Nobene volitve do sedaj še niso bile tako slabo organizirane kot te ...« Ob zaključku razprave je skupščina sklenila, naj občinska volilna in politična komisija poročata o svojem delu, katerega očitno nista dobro opravili. P. Čolnar Seveda pa ta zmaga ni popolna in borba ni končana. Obnovili smo porušeno domovino, zgradili ceste, železnice, nove tovarne — postali v svetu priznana država. 22 let ja v zgodovinskem obdobju kratka doba. Naš uspeh pa je velik. Pred nami pa so nove naloge. Smo v obdobju gospodarske in družbene reforme. To pa pomeni, da se moramo naučiti pametno in dobro gospodariti. Odpraviti moramo nekatera za danea že preživela gledanja. Ne samo v gospodarstvu, tudi v družbenem življenju moramo marsikaj spremeniti. Prvi uspehi se že kažejo. Zato na kaže biti malodušen. Treba je nadaljevati boj, ki je sicer drugačen od tistega pred 22. leti, vendar pa nas vodi k skupnemu cilju — k lepši bodočnosti. A. ž. 5 V soboto, 6. maja, so odprli nov most čez Savo pri Planiki v Kranju. Slovesnosti pri otvoritvi so prisostvovali predstavniki skupščine občine Kranj,, predstavniki podjetja Projekt (ki Je most zgradil), predstavniki Tekstilindusa, Zvezde in Planike. - S prejšnjim leseinm mostom so bile stalne težave ob poplavah, z novim, ki je železobetonske konstrukcije in širok 2,80 m, pa teh ne bo več. — Foto: F. Perdan Jesenice Borci prebrodili krizo ? O nekaterih nesoglasjih v vodstvu občinskega odbora Združenja zveze borcev NOV Jesenice smo že poročaJi v prvomajski Številki Glasa. S Tržič Turistično izobraževanje Svet za turizem skupščine občine Tržič je na razširjeni seji razpravljal o turističnem izobraževanju gostinskih, trgovskih in drugih delavcev. Delavska univerza Tržič je izdelala program za dvodnevni seminar. Prvi tak seminar je bil 17* in 18. aprila, drugi pa bo v prvi polovici maja. Ob reorganizaciji zveze komunistov Več elastičnosti Na tridesetletnih izkušnjah je 'potrebno najti in uveljavljati tiste oblike dela v vrstah komunistov, ki ustrezajo današnjemu razvoju in tudi vnaprej zagotavljajo tej organizaciji vodilno idejno vlogo Taka je bila osnovna ugotovitev na posvetovanju predstavnikov vseh občinskih komitejev ZK Gorenjske, ki je bilo v Kranju v petek, 5. maja, pod vodstvom sekretarja izvršnega komiteja CK ZK Slovenije Franca Popita. Razpravljali so predvsem o raznih oblikah in o prvih izkušnjah sedanje reorganizacije ZK. Ta je usmerjena na utrjevanje osnovnih organizacij. Spremembe so v največ primerih v tem, da od dosedanjih majhnih osnovnih organizacij preidemo na večje, širše teritorialne organizacije s sposobnim kadrom, kjer naj se komunisti že lotevajo razprav o rešitvi najrazličnejših težav in protislovij v samoupravnem sistemu, gospodarstvu in družbi nasploh, tako v delovnih organizacijah kakor tudi na terenu, v krajevnih in šir-žih družbenih skupnostih. Marsikje imajo v tem že lepe izkušnje. To zlasti velja za Tržič, kjer so se tega lotili zelo načrtno prej kot drugod. Sama reorganizacija pa ne more bistveno prispevati k osnovnemu cilju. Skladno z organizacijskimi spremembami, je potrebna zlasti idejna rast članstva, večja in konkretna odgovornost. Hkrati pa, kot so ugotavljali, je potrebna tudi večja elastičnost, dinamika vodstev. To je čutiti zlasti v občinskih komitejih pa tudi v osnovnih organizacijah. Kot primer so navedli volitve, ki so bile. 19. in 23. aprila. Po štirinajstih dnevih niti v enem občinskem komiteju niso še napravili ustrezne politične analize o raznih pojavih in o vlogi subjektivnih sil, zlasti komunistov ob volitvah. Slišati je bilo tudi o drugih podobnih primerih, kjer bi bilo potrebno hitreje reševati, analizirati in ocenjevati posamezne pojave, brž zavzeti jn oblikovati stališče in s tem pomagati članstvu, da se laže opredeljuje, razume bistvo različnih gibanj in pojavov. V nekaterih primerih, »naj bi se tudi republiška vodstva bolj posluževala informacijskih sredstev, zlasti glasila Komunist. Ob mnogih pojavih ožjega, lokalnega značaja pa to sloni na občinskih komitejih. A tu stvar ne steče kot bi želeli. Pot do članstva je nekako okorna. Krivda ni na posameznikih, marveč v organizacijskih oblikah. Komiteji so obsežni, v največ primerih nad 20 članov. Sklicevanje takih organov za vsak pojav ni praktično. Ce se stvari razpravljajo v ožjem krogu se sliši pripombe o »zaprtih vratih« in podobno. Ta težava se pojavlja tudi pri sedanjih večjih osnovnih organizacijah. In vendar je tudi tu treba najti izhod. Eden izmed prvih naj bi bil že v zmanjševanju števila članov komitejev tako, da bi bili edastič-nejši za hitro razčiščevanje in reševanje posameznih pojavov. Hkrati pa naj bi preko raznih sekretariatov, komisij in podobnih oblik uveljavili prožnejši stik s čim-širšim krogom članstva. K. Ma k ur Letovanja za člane sindikata Občinski sindikalni svet v Kranju namerava letos organizirati več krajših letovanj za svoje člane ob morju. S tem želijo materialno in zdravstveno podpreti socialno in zdravstveno ogrožene člane sindikata. Občinski sindikalni svet predvideva dve takšni letovanji, in sicer prvo deset dni v juniju, drugo pa deset dni v septembru. V vsaki skupini bi letovalo 45 članov. Predvideno je, da bo za to letovanje za vsakega udeleženca nekaj prispeval občinski sindikalni svet, nekaj sindikalna podružnica oziroma delovna organizacija, ostali znesek (okrog pet tisoč starih dinarjev) pa vsak sam. tem je bila tudi širša javnost seznanjena z nekaterimi teža- : vami v tej organizaciji. Na sestanku predsedstva v petek pa je prišlo nepričakovano do pozitivnega preobrata. Odborniki so preklicali svoje odstope in izjavili, da bodo še nadalje delali v Združenju Zveze borcev. Andrej Podviz, je povedal, da bo še nadalje delal v odboru, toda izrazil je željo, naj ga zaradi slabega zdravja razrešijo dolžnosti predsednika odbora. Tej žetlji so ugodili ter za novega predsednika izvo lili Franca Koinoblja-Sloven-ka. Na sestanku so sklenili, da se bodo vztrajno borili za uveljavitev in izvajanje načelnih stališč o pravicah bof-cev, ki so jasno izrečena v resoluciji sprejeti na sedmi s? ji CK Zveze komunistov Slovenije. Sprejeli so tudi sklep o sklicanju razširjene seje ob; činskega odbora ZZB N0^ Jesenice, na katero bodo povabili tudi druge javne družbeno politične delavce. Seja bo predvidoma v prvih dne!1, junija, na njej pa bodo govorili o nekaterih borčevskih problemih in poskusih okr-nitve že pridobljenih pravic in ugleda borcev. Jože Vidlc Nekateri važnejši problemi o na področju družbenih V družbenih službah, t. j. na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in prosvete, zdravstva in socialnega varstva, se izvajajo dejavnosti, s katerimi se zadovoljujejo potrebe občanov in družbene skupnosti. Čeprav družbene službe ne ustvarjajo narodnega dohodka, ampak so le njegov potrošnik, se vedno bolj poudarja pomemben vpliv teh služb na prosperitelo gospodarskega razvoja. Ce je torej res, da se dobršen del narodnega dohodka potresi za pokrivanje potreb občanov v šolstvu, kulturi, zdravstvu in socialnem varstvu, in da to tudi vpliva na bolj ali manj uspešen razvoj materialne osnove, p0lem se ne more dovolj poudarjati pomembnosti in usodnosti odgovornih odločitev o zagotavljanju sredstev za to področje. Izkušnje doma in Po svetu kažejo, da le ustrezna kompozicija vlaganj v osnovna sredstva in človeka iahko pripeljejo do optimalnih gospodarskih in družbenih uspehov. v Dosedanja prizadevanja kažejo velike napore, da bi razvili družbene službe, in da so bila za to potrošena velika investicijska sredstva. Toda negativna stran teea dogajanja je bila ekstenzivno delovanje teh služb, da so bili doseženi tudi uspehi evropskega nivoja le ob zelo visoki potrošnji sredstev. Gospodarska in družbena reforma pa je jasno pokazala, da se potroši več, kot to zagotavlja materialna baza in da tudi dobimo manj kot pričakujemo. Zato se danes z izredno ostrino postavlja zahteva, da je treba te službe razvijati v •skladu z materialnimi možnostmi, pri čemer pa ne bi smeli prizadeti že doseženega standarda v posameznih vrstah družbenih služb. Taka orientacija v naši družbi pa postavlja na dnevni red niz odgovornosti na vseh nivojih, tako v delovnih organizacijah kot tudi v družbeno politični skupnosti. Občine bodo morale odgovorno presoditi, kakšne dimenzije lahko zavzamejo posamezne dejavnosti družbenih služb, da s tem ne bi zmanjšali ugodnega vpliva na razvoj gospodarstva. To pa pomeni, da bo potrebno nemudoma spraviti v ustrezen okvir tiste dejavnosti, ki so se predimenzionirano razvile in že za svoje usluge nimajo potrošnikov. Nenehno bo morala budno zasledovati nevarnost, da se tem službam odgovornosti služb pripisujejo efekti, ki jih v resnici ne dosezajo in da se bi dejavnosti širile preko materialnih možnosti. Pri tem K morale tudi gospodarske organizacije in družbeno politične organizacije odigrati ne majhno vlogo. Delovni kolektivi v zavodih bi morali ustvariti pogoje, da naloge, za katere so ustanovljeni, lahko strokovno opravljajo. Zato je popolnoma jasno, da bo treba tukaj zagotoviti ustrezen strokovni kader. Dokler takega kadra ne bomo imeli (v občini Kranj manjka kar okoli 18% ustreznih kadrov), toliko časa se ne more pričakovati boljših rezultatov. Pri teh prizadevanjih celotne družbe mora imeti poseben pomen osebna odgovornost in prizadetost delavca v družbenih službah. Da se lahko izvaja delo družbenih služb, mora drui-beno-politična skupnost zagotoviti splošne pogoje za funkcioniranje služb in sicer: sprejema predpise in ukrepe, zagotavlja sredstva za izvrševanje dejavnosti družbenih služb, predpisuje normative in druga splošna merila, skrbi za prostore itd. Zato so izredno pomembm in odgovorna prizadevanja vseh dejavnikov v občini, da V Šenčurju bo samopostrežnica SERVIS ZA TRAKTORJE STEYR — Konec prejšnjega tedna je bil v Cerkljah na obratu za kmetijsko in gradbeno mehanizacijo podjetja Avtopromet Gorenjska Kranj, tri dni servi« za traktorje znamke STEYR, ki jih imajo privatni kmetje na Gorenjskem. Zvedeli smo, da imajo kmetje na Gorenjskem že 80 traktorjev, od katerih jih je kar 50 znamke Stevr; največ jih je v kranjski občini. Servis je organiziralo podjetje Agrotehnika iz Ljubljane, ki je v Sloveniji predstavnik za firmo Steyr. S posebnim tovornim avtomobilom sta prišla v Cerklje dva predstavnika tovarne, ki sta pregledala vse traktorje. Ugotovila sta, da večjih okvar ni, da kmetje dobro in skrbno ravnajo s traktorji. Manjše okvare sta popravila. Obrat v Cerkljah za kmetijsko in gradbeno mehanizacijo ima 9 mehanikov, ki so bili že na praksi v tistih podjetjih v inozemstvu, katerih traktorje imajo naši kmetje, zadruge in posestva. S servisi in popravili v prihodnje torej ne bo več posebnih težav. — Foto Franc Perdan Pred glavno turistično sezono Hotel Evropa v Kranju obnovljen 13. maja pride prva skupina Prejšnji teden so v Šenčurju začeli urejati zemljišče za postavitev sodobne samopostrežne trgovine, ki jo bo gradilo trgovsko podjetje Živila Kranj. V trgovini bo še okrepčevalnica in prodajalna mesa. Ce bo šlo vse po predvidenem načrtu, bi trgovino izročili svojemu namenu že za 29. november. Sedanja trgovina v prostorih zadružnega doma, .že več let ne ustreza zaradi skromnega prodajnega in skladiščnega prostora. Nova samopostrežna trgovina bo stala prav v središču vasi, nasproti zadružnega doma. Z njeno iz- se ti pogoji izpolnijo. V nasprotnem primeru se niti ne morejo izpolnjevati z ustavo zagotovljene pravice občanov •na ustrezen način, niti ni mogoče računati na ustrezen razvoj celotnega druž-beno-ekonomskega dogajanja v teritorialni enoti. Pri tem se mora ponovno poudariti, da kakor ne smemo zanemarjati, da se zagotovijo primerni pogoji posameznim vrstam družbenih Služb, ki so v zaostajanju, tako ne bi smeli dopustiti, da se razvitejšim vrstam družbenih služb še nadalje izboljšujejo pogoji samo zaradi pritiska samih delovnih organizacij. To seveda kaže, da bodo pri zagotavljanju takih pogojev potrebne zelo odgovorne odločitve, ki bodo dalekosežno uravnavale razvoj družbenih služb, upoštevajoč potrebe urbanih aglomeracij in posebej občanov. Ce pa bomo hoteli doseči ta cilj, bo potrebno bolj kot doslej upoštevati oz. sploh izdelati strokovne analize. Take analize nam bodo morale nujno pokazati najbolj primerne poti za nadaljnji razvoj. Kakšna je odgovornost delovnih organizacij družbenih služb glede zadovoljevanja potreb občanov? Prt nas obstaja ocena, da zavodi zadnja leta posvečajo vse večjo pozornost temu, kako bi zadovoljili s svojo dejavnostjo potrebe obča- gradnjo pa bo vas mnogo pridobila tudi na lepšem videzu. - rč Kranjska gora Zasilen kamp TD v Kranjski gori je sklenilo, da bo zaradi izrednega povečanja tranzitnega turizma uredilo v Kranjski gori že do glavne sezone provizo-ričen camp, katerega nameravajo kasneje postopoma izboljševati in dopolnjevati. Prav tako bo letos urejen tudi kamp pri Rozmanovem domu v Gozd - Martuljku. nov, n. pr.: da bodo izboljšali pouk, nudili kvalitetne kulturne prireditve, omogočili bralcu primerno knjigo, zagotovili strokovno zdravstveno storitev, poiskali občana, ki potrebuje družbeno pomoč. Tako pozitivno orientacijo sta omogočili dve okoliščini v našem družbenem življenju. . Najprej je ustava postavila kot temelj, da je treba vse napore usmeriti v zadovoljevanje potreb občana. V tej smeri so bili sprejeti občinski statuti in statuti krajevnih skupnosti, in v tej smeri so tekle razprave na zborih volivcev, javnih tribunah in v delovnih kolektivih. Tako se je vse bolj ustvarjalo javno mnenje, da so uspešne tiste delovne organizacije, ki si resnično prizadevajo, čimbolj kvalitetno in čim širšemu krogu prebivalcev pokrili njihove potrebe posameznih vrst dejavnosti. Drugo, kar je prinesla praksa, zlasti po uvedbi reforme, je vedno večja zahteva financerjev, da naj zavodi dejansko pokažejo rezultate svojega dela, da jasno prikažejo, kaj so storili v korist družbene skupnosti in občanov. Nesporno je, da so programi neobhodni osnovni pogoj za delo posamezne delovne organizacije pa tudi za celokupne družbene službe in za posamezne vrste teh služb. Seveda je treba najprej opozoriti na to, da je treba odkloniti mnenje, da so ti programi pač zato, da se začasno za vre jo pritiski na družbena sredstva. Prav taka stališča so namreč povzročila, da je že mnogo papirnatih programov, s katerimi si dosti ne moremo pomagati, zato pa je na takih področjih prav taka neurejenost kot tam, kjer programa sploh ni. Ce hočemo v občini doseči optimalen razvoj posameznih dejavnosti družbenih služb in njihovo ustrezno udeležbo v narodnem dohodku, potem je edino sredstvo dolgoročni program razvoja teh služb. Na osnovi analize stanja, potreb občanov sedaj in v kasnejšem planiranem obdobju, se lahko točno oceni približen razvoj družbenih služb, in s tem postavi jasne okvire, v katerih se bodo družbene službe v celoti razvijale in po posameznih vrstah dejavnosti. Seveda so potrebni za izdelavo omenjenih programov znatni napori in tudi materialna sredstva. Nadalje bi morali pri izdelavi programa sodelovati vsi prizadeti dejavniki v občini, tako delovne organizacije, organi občinske skupščine, družbenopolitične organizacije in društva. Glede na dosedanje izkušnje pri tem delu, pa bi morali imeti tudi pomoč pristojnih služb širših družbe-no-politienih skupnosti in znanstvenih institucij. Mr. Janez Jocif (Nadaljevanje prihodnjič) Hotel Evropa je v teh prvih majskih dneh že pripravljen za sprejem gostov. Uspelo jim je še pred glavno turistično sezono prenoviti vse spodnje prostore in zamenjati opremo. Za to so v mesecu aprilu porabili tri milijone starih dinarjev. Pre-pleskali so prostore, obnovili obloge, lestence, zavese, omare, barske stolčke itd. Ker so v prejšnjih letih obnovili tudi ostale prostore v hotelu, je hotel pred glavno turistično sezono tako rekoč popolnoma prenovljen. Razen tega so se dogovorili z Gorenjskim muzejem v Kranju, da bodo ob posebnih priložnostih lahko zasedli tudi stebriščno dvorano in kmečko kuhinjo v muzeju. , V teh prostorih bodo pri- j pravljali slavnostna kesila, večerje, sprejeme in razne prireditve za manjše skupine. ?.e v aprilu in med prvo majskimi prazniki je hotel obiskalo več tujih gostov, med njimi je bilo največ Nemcev in Grkov. Prve redne goste in s tem začetek sezone pa pričakujejo 13. maja. Takrat bo prispete v hotel skupina gostov iz Belgije. Razen več bel- j gijskih skupim pa pričakuje- j jo tudi nekaj gostov iz Hola nd i je. ' Lani so imeli v hotelu okrog 17 tisoč nočitev. Prvi podatki za marec in april pa kažejo, da bo teh letos manj. To pa predvsem zato, ker j a letos precej manj domačih gostov kot lani. Industrijski izvoz v loški občini Gorenjska predilnica največji izvoznik Izvoz v marcu in v prvem tromesečju Čeprav so škofjeloška industrijska podjetja izvozila v letošnjem marcu skupno za 26,3% več kot istega meseca lani, je skupni izvoz */ prvem tromesečju še vedno za 2,2 % pod lanskim. Gorenjska predilnica je v izvozu nesporno na prvem mestu. V marcu so izvozili v vrednosti 194.650 dolarjev (lani 54.212), kar pomeni 259 % porast izvoza. V prvem tromesečju so izvozili za j 303.183 dolarjev (lani 169.742). j Prav tako so daleč pred vsemi s 407 dolarji izvoza na za-I posienega. Program prireditev v tednu javne varnosti — Nastop službenih psov v športnem parku v Kranju 13. maja 1967 ob li. uri. Prikaz samoobrambe. — Šahovski dvoboj na 20 deskah, med ekipami delavcev javne varnosti in podjetji Save in Tek-stilindusa 15. maja 1967 ob 17. uri v avli SO Kranj — Strelski dvoboj z zračno puško med ekipami delavcev javne varnosti Iskre in Tekstilindusa 18. maja 1967 ob 16. uri v športnem parku v Kranju — Promenadni koncert godbe milice 20. maja 1967 ob 18. uri na Trgu revolucije v Kranju. Vabljeni! Uprava za notranje zadeve Kranj V nekaj stavkih JESENICE: sedma premiera jeseniških gledališčnikov — Amatersko gledališče Tone Čufar Jesenice, katerega letošnja dejavnost prekaša vse dosedanje sezone, se je predstavilo v soboto zvečer z dramo Prosti dan, ki jo je napisal danski dramatik in pisatelj Otto Leck Fischer. Dramo v dveh delih je zrežiral in pripravil sceno Srečko Tič, igrali pa so: Stanka Geršakova, Jernej Pogačnik, Slavko Polanc, Vida Didmarjeva, Božo Pančur, Janko Markelj, Tatjana Koširjeva, Ančka Vi-strova, Tilka Čimžarjeva, Franjo Lotrič in Vera Smukavčeva. JESENICE: razstava Staneta Jarma in Antona Dolenca — V mali dvorani delavskega doma na Jesenicah so odprli v soboto zvečer peto letošnjo razstavo. Te razstave vsak mesec prireja likovna sekcija DOLIK Svobode Tone Cufar. Jeseničanom sta se tokrat predstavila akademski kipar Stane Jarm s 14 plastikami v lesu in slikar Anton Dolenc z 21 slikami v olju. Razstavo je odprl predsednik jeseniške Svobode Joža Vari, o obeh avtorjih pa je govoril direktor Loškega muzeja Andrej Pavlovec; ob otvoritvi je bil tudi kratek kulturno umetniški program. Koncert, ki ga je izvajal predavateljski kvintet jeseniške glasbene šole, je bil lep umetniški užitek, kakršnih Jeseničani pogrešajo. Razstavo Staneta Jarma in Antona Dolenca (ki je bil navzoč pri otvoritvi) je omogočil Loški muzej iz Škofje Loke. SKOFJA LOKA: proste vstopnice za nastopajoče na dirkah 12L »Nagrado Loke 67« — Loški muzej je prireditelju dirk za »Nagrado Loke 67«, Avto-moto društvu Skofja Loka, dal za vse nastopajoče proste vstopnice za ogled muzeja. Vstopnice so natisnjene v slovenskem in francoskem jeziku in veljajo za dve osebi. To je redek primer sodelovanja tako različnih institucij. JESENICE: šolsko glasilo Mladi samorastnik — Osnovna šola Prežihov Voranc je izdala letošnjo peto številko literarnega glasila Mladi samorastnik. Ta številka je posvečena 1. maju in 30-letnici ustanovitve KPS. V glasilu so učenci seznanjeni tudi z rezultati letošnjega tekmovanja za Finžgarjevo bralno značko. Razstava gorenjskih likovnikov v galeriji na Loškem gradu Devetnajst umetnikov pod isto streho Od cele vrste razstav v loški galeriji, ki smo jih doslej imeli priliko videti, še nobena ni bila tako množična in tako poučna. Množična zaradi velikega števila umetnikov — kar devetnajst likovnikov hkrati razstavlja svoja dela — poučna pa zato, ker je v enem samem prostoru moč občudovati cel spekter del, različnih po motivih, tehniki in usmerjenosti posameznega ustvarjalca. Tako so enakovredno zastopane praktično vse smeri sodobnega likovnega izražanja, od akademijskega realizma študentov in mlajših diplomantov, preko liričnega realizma v delih Janeza Sedeja ter novih, samosvojih prijemov Ive Subica, do skrajno abstraktnih, malone drznih poizkusov Melite Vovk. V delih nekaterih umetnikov je moč zaslediti prepletanje različnih, bolj ali manj sorodnih smeri. Zlasti pogosti so elementi ekspresionizma. V množici slik nekako izstopajo jedkanice Vinka Tuška in lesorezi Štefana Simonči-ča, ki pričajo o izrednem obvladanju tehnike obeh avtorjev. Za poprečnega obiskovalca je razstava še posebej zanimiva zato, ker lahko različna LJUDSKE SLIKE NA STEKLO NA GORENJSKEM — V galeriji Mestne hiše v Kranju Je odprta zanimiva razstava o ljudskih slikah na steklo na Gorenjskem, ki jo je pripravil Gorenjski muzej. Del gradiva za razstavo sta prispevala Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane in Loški muzej iz Škofje Loke. Razstavo je pripravila kustos za etnografijo Anka Novak, Branima pa je delo Marjana Sajovica. Muzej Je ob razstavi izdelal tudi ličen katalog. Več bomo o razstavi poročaii v sobotni številki Glasa. Na sliki: »bohkov kot« v kmečki hiši kjer so imele slike na steklo navadno svoje mesto —- Foto F. Perdan dela primerja med seboj, izbira med njimi in se odloča po lastnem okusu in presoji. Vsak umetnik razstavlja po dve deli. To je seveda premalo za postavljanje dokončnih sodb o kvalitetah posameznika. Toda nekateri od njih so se ljubiteljem likovnih umetnin že predstavili na samostojnih razstavah. Tako smo v galeriji že videli zbirke slik Dore Plestenjak-Slana, Ive Subica in Franca Novinca, še ta mesec pa bo samostojno razstavljal mladi Boris Jesih. Upajmo, da bodo sčasoma prišli na vrsto tudi drugi. Žal na razstavi, razen Toneta Logondra, gorenjski kiparji ne sodelujejo. Logon- der prikazuje portretni študiji Ivana Groharja in Antona Ažbeta ter osnutek za velik kip Ivana Groharja. Naj povem še nekaj besed o sami otvoritvi, ki je bila v petek. Za prijetno vzdušje je uvodoma poskrbel kvartet »Zvonček«, ki je zapel nekaj narodnih pesmi. Pred številnim občinstvom pa je samo razstavo odprl predsednik Društva slovenskih likovnikov za Gorenjsko, akademski slikar Ive Subic. Silce pravega domačega žganja, s katerim že po tradiciji prireditelj postreže vse prisotne, je še poudarilo prijetno domačnost v razsvetljenem prostoru sredi Loškega gradu. I. Guzelj Glasbena revija v Dupljah Kot vsako leto, je tudi letos zveza kuilturao-prosvet-nih organizacij občine Kranj organizirala glasbene revije pevskih zborov in instrumentalnih ansamblov, ki delujejo v okviru šol, društev in samostojnih skupin na področju kranjske komune. Prav taka glasbena prireditev je bila v nedeljo, 7. maja, v gasilskem domu v Dupljah. Pevski del koncerta je bil razdeljen na dva dela. V pr-vem delu so se predstavili osnovnošolski pevski zbori: enoglasna zbora iz Cerkelj (dirigent B. Klobučar) in Gorenje vasi (I. Milanez), nadalje dvoglasmi zbor iz Šenčurja (I. Močnik) in končno troglasni zbori iz Kranja in Dupelj (E. Ošabnik), Predo-selj (M. Grčman-Hude), Cerklje (B. Klobučar) in Šenčurja (J. Močnik). V drugem delu smo imeli priložnost slišati mladinski Oktet Predosljc (dirigent J. Gorjanc), oktet zveze borcev Kranj (E. Ošabnik), moški zbor DPD Svoboda Primsko-vo (J. Mandelc), moški zbor prosvetnega društva Storžič Kokrica (V. Strniša), moški zbor prosvetnega društva Triglav Duplje (B. Klobučar) in učiteljski pevski zbor Stane Žagar Kranj (P. Lipar). Pevsko instrumentalni koncert pa je zaključil mladinski godalni orkester iz Kranja (dirigent P. Lipar). Glasbena revija v Dupljah je bila lop prikaz aktivnosti zborov in prizadevnosti taiko pevcev kot njihovih dirigentov za čimboljšo interpretacijo zapetih skladb. Vsakemu poslušalcu je mudila izčrpen pregled glede na kvaJite- Kupujte v trgovini • gospodinjski aparati Elektrotehne v Kranju • akustični aparati, televizija Prešernova ul. 9 • elektroinštalacijski material to posameznih nastopajočih skupin, ki je bila pri nastopajočih zborih zelo različna. Ocena, kateri zbor je boljše zapel, bi billa težka zaradi pestre strukture pevskih zborov (enoglasni, dvoglaismi, moški itd.) in tudi ne povsem pravična s stališča razmer, v katerih delujejo posamezni zbori. Dejstvo, da je samo na prvi tovrstni prireditvi sodelovalo več kot 500 pevk in pevcev, prav gotovo že kaže na neko obliko množičnosti pri širjenju tovrstne glasbene kulture. Vendar naj ne bo samo kvaliteta merilo uspeha; zbori se morajo usmeriti predvsem k izboljšanju kvalitete, ker bo le na ta način njihovo petje bogatejše. Kaj več o problemih in nalogah glasbene dejavnosti, še posebno pa zborovskega petja, pa bomo lahko slišali na posvetovanju glasbenih strokovnjakov, ki ga bo po zaključku treh glasbenih revij pripravila Zveza kulturno prosvetnih organizacij kranjske občine. Naslednja revija bo v nedeljo, 14. maja, ob 15. uri v zadružnem domu v Cerkljah. Dušan Stanj ko do 15. maja murka LESCE prireja v festivalni dvorani na Bledu razstavo stanovanjske . opreme, na kateri sodelujejo najbolj znani proizvajalci pohištva in dekorativnega blaga GLAS * 5. STRAN SREDA - 10. maja 1967 Te dni Grška vlada premiera Ko-liasa je odpravila enega izmed členov grške ustave, v katerem je določeno, kakšne so volitve članov mestnih in vaških občin. Cez nekaj dni bodo namreč objavili zakon, po katerem bo notranji minister imel pravico imenovati, zamenjevati in odstavljati župane, predsednike občin in občinske odbornike. Doslej so zamenjali deset županov in predsednikov občin ter več odbornikov. Stalni dopisnik AFP iz Ha-noia je sporočil, da so ameriški bombniki tudi v ponedeljek bombardirali bližnjo okolico severnovietnamskega glavnega mesta. Tako Američani že dvanajsti dan zaporedoma napadajo Ilanoi. Američani najbolj napadajo naseljene mestne četrti. Na cilje mečejo izredno težke bombe, iz katerih se potem razletijo manjše bombe. Zadnje čase si Velika Britanija na vse načine prizadeva, da bi postala enakovredna članica Evropske gospodarske skupnosti (EGS), ki je bila ustanovljena s podpisom sporazumov leta 1957 v Rimu. O tem prizadevanju je britanski predsednik vlade Harold VVilson v zadnjem času večkrat govoril. »Kadar je na kocki nekaj tako pomembnega za Evropo in za svet, mora biti Britanija na sredi igrišča in ne na mejni črti, kjer bi lahko izražala pohvalo ali grajo, namesto da bi bila sama v celoti udeležena.« »Evropa, ki ne bo znala razviti polne gospodarske moči, ne bo imela nikoli tistega političnega vpliva, ki bi ga lahko izvajala, da bi Wilsonov monolog »Velika Britanija je pripravljena sprejeti rimski sporazum s pridržkom, da bodo izvedene spremembe, ki nastanejo ob sprejemanju novega člana in le, da dobi zadoščenje glede točk, v katerih ima po svojem mnenju težave.« trajno ublažila napetost med Vzhodom in Zahodom.« »Ne prosimo za usluge, ne upogibamo kolena. Dogajanja, ki jih bomo začelj, ne bodo slonela na naših potrebah, marveč na našem prispevku.« 2. maja je VVilson v parla- mentu povedal, da je Britanija uradno zaprosila za sprejem v EGS. Odziv na to odločitev je v Evropi dokaj različen, vendar je za sedaj ostal britanski predsednik kot edini govornik. Od nikoder še ni jasnih odgovorov. Oči so uprle v generala de Gaulla, ki pa je sporočil le to, da je »francoska vlada sprejela na znanje VVilsonovo izjavo«. Vsekakor ima VVilson v mnogočem prav, vendar pa le obstojajo precejšnje težave in to tako politične kot gospodarske. EGS je že začela preraščati v politično skupnost, ki postaja na osnovi ekonomske osamosvojitve vse bolj neodvisna od ZDA, kar se ne more reči za Veliko Britanijo. Na drugi strani je šesterica članic EGS prevzela pobudo nekakšnega »posrednika« med blokoma in s tem odvzela Britaniji njeno zgodovinsko vlogo. Britanija je tako ostala precej osamljena. Ce imamo pred očmi to, lahko prej go- vorimo o britanskih potrebah kot o prispevku. Čeprav bi lahko imela Britanija od EGS na ekonomskem podroTju precejšnje koristi, pa moramo imeti pred očmi tudi koristi EGS. Britanija pomeni velikanski ekonomski trust in brez njega Evropa res ne pomeni toliko kot z njim. Koristi EGS se vidijo že v tem, ker bi Britanija kot članica morala plačevati v kmetijski sklad EGS letno 200 milijonov funtov, kar je toliko kot vse ostale države skupaj... Proces pristopanja se je šele začel. De Gaulle molči. Na njegovo jasnejšo izjavo, pa čeprav nihče ne pričakuje, da bo rekel odkrito da ali ne, čakajo tudi ostale države, ki žele pristopiti. Med njimi je vsekakor najbolj neučakana Danska, ki je zaradi višjih carin odrezana od prodaje kmetijskih pridelkov. General bo imel tiskovno konferenco 16. maja. P. Čolnar v J Pred občnim zborom lovske zveze za Gorenjsko Urediti stanje divjadi V nedeljo, 14. maja, dopoldan bo v prostorih občinske skupščine v Kranju občni zbor lovske zveze za Gorenjsko. Na občnem zboru bodo rned drugim razpravljali in sprejeli pravila zveze lovskih družin z Gorenjske in se domenili, katere družine se bodo vključile v Lovsko zvezo za Gorenjsko. V poročilu o triletnem delu lovskih organizacij opazimo, da lovske družine gamsom ne dajo možnosti, da bi dozoreli. Prav tako bi bilo za nekaj časa treba prepovedati Streljanje fazank. Znižati pa bi bilo treba število jelenja-di, ki v zadnjem času na mladih gozdnih nasadih na področju Jezerskega in Jelovice povzroča občutno škodo. O vsem tem bodo razpravljali tudi na nedeljskem obč- nem zboru. Razen tega pa bodo še pred občnim zborom v dvorani kina Center, in sicer že ob 7. uri zjutraj predvajali za vse člane in prijatelje lovstva avstrijski barvni lovski igrani film Sveta dediščina. V filmu nam režiser prikaže nižinski lov, srednje-gorska lovišča in nepozabne trenutke svatovanja ruševca, gamsa in ruka jelenov. Razen tega pa se v filmu prepleta ljubezenska zgodba poklicnega lovca. Ker je film last nekega privatnika iz Avstrije in ga kinopodjetja ne bodo mogla vključiti v reden program, vabijo organizatorji, da si ga ogleda čimveč lovcev in njihovih prijateljev. A. Z. KfiMCFRT rnnRFNTKOV IZ ŽELEZNE KAPLE - V okviru medobčinskega sodelovan a KONCERT GODBENIKOV K *f£f~ _ . , .., oboto popoldan na Titovem trgu m med občino Kranj in železno Kaplo - Bela je bil »»P" . železne _ Bela. pred stavbo občinske skupščine v Kranju koncer godbe ™ tradJdo. Ta oblika sodelovanja med Kranjem in občino železno nalna. Sobotnega koncerta so se med drug mi udeležili tudi tajnik občine f"™*™*^ Bela Pavle Kurnig in trije občinski odborniki. Obisk gostom bo v juniju vrnil pevsKi ™or France Prešeren, v juliju pa kranjska godba na pihala. NAMERAVATE KUPITI MOTORNO KOLO ALI DVOKOLO? To lahko storite na DOMŽALSKEM MAJSKEM SEJMU 67 do 15. maja 1967 v našem razstavnem paviljonu. Znižane cene! Obenem vas vabimo v našo prodajalno v Domžalah na Ljubljanski cesti, kjer vam nudimo velik izbor vsakovrstnega blaga avtomobilske stroke. PANORAMA • PANORAMA « PANORAMA % PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA O PANORAMA © P Japonski primanjkuje delavcev Medtem ko se drugod po •vetu pritožujejo nad brezposelnostjo, Japonski — ki je »icer ena izmed najbolj naseljenih dežel — primanjkuje delavcev. Med drugim jih iščejo z oglasi tudi tako, da hvalijo delovne razmere v tej ali oni tovarni. Industrijske družbe pošiljajo posebne na-jemalce delavcev tudi v najbolj zakotne predele. Nabirajo jih po mestih, po vaseh, tako da kar na sredino trga ali v dvoranah javnih zgradb postavijo pisalno mizo in privabljajo ljudi, da podpisujejo delovne pogodbe. Najraje najamejo mlade v starosti od 16 do 18 let. Čeprav se je povpraševanje po delovni sili tako silno dvignilo, pa je japonska delovna sila še vedno zelo cenena; dvakrat cenejša od evropske. Japonski demografi zatrjujejo, da je tega kriva tudi civilizacija; tudi japonska žena je namreč prenehala biti samo »proizvajalka« otrok. Še leta 1947 je relativni prirastek prebivalstva daleč presegel zahodni svet: medtem ko se danes poprečno na leto rodi na Japonskem relativno manj otrok kot v ZDA ali Veliki Britaniji (računano je na sto prebivalcev). Sicer pa zdaj Japonska šteje 98 milijonov in pol ljudi. Delovne sile bo ob sedanji stopnji gospodarske rasti še dolgo primanjkovalo. Glede šolanja so izračunali, da bo od leta 1975 dalje končalo šole poprečno 1,190.000 mladih Japoncev proti 1,630.000, kolikor jih je iz šol izstopilo na primer lani; kar ne bo moglo pokriti potreb po novi delovni sili. Na Japonskem so začeli resno razmišljati o tem problemu. O priseljevanju tujcev ni govora, kajti Japonska je že prenaseljena. Pač pa zdaj gospodarstveniki razmišljajo, kako bi pospešili industrijsko investiranje v sosednjih deželah, kjer je delovna sila še cenejša. Pri tem računajo na Formozo, Korejo, Filipine oziroma na južne azijske predele sploh. Vendar pa jim tu zastavlja pot- politična razdrobljenost in sploh neugodna politična situacija v tem delu sveta. , Glede pridobivanja novih tržišč za svoje izdelke, so se Japonci dobro znašli; vse bolj in bolj prodirajo na področja izven azijskih okvirov. V Franciji, na primer že prodajajo transistorje japonske izdelave, na katerih pa sicer piše: »Made in Ire-land« (izdelano na Irskem!). Glede delovne sile te bodo Japonci morali obračati k notranjim rezervam. Na Japonskem imajo navado, da ob vznožju stopnišča v vsaki veliki trgovini stoji prikupno dekle . .. njena dolžnost je, da se nasmehne in prikloni vsakemu obiskovalcu, pa če je kaj kupil ali ne. Vendar pa tak posel lahko slej ko prej odpade, če bo japonsko gospodarstvo še naprej tako hlastalo po novi delovni moči. Domača anekdota Oglas v Glasu Aprila letos je neka kmetica v mali vasici pri Žirovnici ugotovila, da ima v hlevu preveč glav živine. Zato je objavila v Glasu oglas, da prodaja kravo, ki bo v kratkem teletila. še istega dne, ko je bil objavljen oglas v Glasu, se je pri kmetici zglasil znanec in kupil kravo. Z oglasom v Glasu sta bila oba zadovoljna: kmetica, ki je kravo prodala in znanec, ki je kupil dobro kravo, za katero je izvedel iz Glasa. Toda naša zgodba se tu še ne konča. Znanec, ki je kupil kravo, ni bil nihče drug kot sosed in brat kmetice, ki je kravo prodala. Da sestra in soseda prodaja kravo, je izvedel še-.le iz Glasa. Jože Vidic Za smeh Šestletna Marjanca je šla s starši na izlet. Na travniku zagleda tri mlečne konzerve, ki so jih pozabili neki turisti. — Mama! — Mama! — prileti k materi in se pohvali — Našla sem kravje gnezdo! V neki družbi so se pogovarjali o ženskah. Nekdo pravi: — Današnje ženske so čudne: tretjina jih hoče shujšati, druga tretjina pa se po vsej sili hoče zrediti. — Kaj pa je s tretjo tret-tjino? — vpraša nekdo. — To pa so tiste, ki se prav gotovo še niso tehtale. Bogati in naduti Beethovnov brat je poslal skladatelju voščilo, pod katero se je podpisal: John van Beethoven, lastnik posestva. Slavni glasbenik pa je na svojo čestitko bratu pripisal: Ludvvig van Beethoven, lastnik mo-žganov. Uživalci mamil pred zakonom Novi zakon, ki so ga nedavno uvedli v državi New York v ZDA, je naperjen proti uživalcem mamil: Vsakdo, zlasti mladoletnik, ki ga bodo zalotili pri kakem prekršku in ugotovili, da je pred tem zaužil mamilo, bo moral na prisilno zdravljenje, na tako imenovano de-toksikacijsko zdravljenje, ki bo lahko trajalo tudi do treh let. Newyorška policija je iz-I javila, da tretjino kriminal-j nih dejanj zagrešijo prav uži-I valci mamil, največkrat pa mladoletniki. Policija je dala te podatke za New York, ki velja za eno največjih gnezd umazane trgovine z mamili: opija, marihuane, kokaina in najnovejšega zla te vrste LSD, ki ga je sicer iznašel neki švicarski znanstvenik in je namenjeno za zdravljenje duševnih bolnikov. Guvernerja newyorške države je k temu spodbudilo naraščanje mladinskega kriminala. Zakon na:j bi vsaj nekoliko omilil razgrajanje mladih Amerikancev. gor. -».fskl kra Zvonca (Nadaljevao! Pušlje devljejoi vilami, na ognju j pravljajo in obnfl po«. Z obračanjem' ognju stopljena znotraj pušlja 1-1 zvonce. O pravem ■■ na ognju obrniti i o pravem času vs'1 je prava zvon&fl nost, ki je ne zna' čar. Kadar višnje* lukenj, pomeni, di pečen. Ko je puk ostala dva pušlja jo naprej, na fl» nejo sušit nov pos pušelj nesejo z« kovačnico, kjer p toliko časa valja* da steče iz ni«-medenina. Poten" pušelj v valjala« ca), kjer se vrti iJ na ražnju. Pri * medenina še vtf zvonce znotraj I ljalnico se dejan' oblivanje in hkr1 ohlajevanje puši V prejšnjih a znali takih ixd prav, kakor je v. Miha Klinar: Mesta, cest1 Tudi ta materina skrb, da bi o minja, da se v minulih osmih dr. ženske sreče, ni obnašala tako, hI otroka morala. Torej je tudi mati nespodobnost«, čeprav jo je po i naj še povabi »gospoda Lehman:, nikoli ne ve, kakšna prihodnost če jo usoda udari z nesrečo, v i Zaradi teh besed bi se z mat;i zovale, da mati v njeni ljubezni rt »račun«. Bile so umazane in žalji>* obraz. A ji ni, saj je minuli tw mati drži z njo in da so vsi drugi'' mannom, čeprav ji je odpor do 4 pokazal vsak po svoje: Marija nan »lenobe«, oče z molkom in celo hfi Nemec ni bil »njen Nemec«. Da, celo babica, čeprav ji tudi 9 vanja naravnost, marveč ji je saitf napadla »norost, da se je vnovič W jemu drugega svojega potepuha«. V kakor obleko. Žena lahko resnične je bil še tak falot«. Vse drugo pa upijani; sla, ki se hoče prepusti: človek ve, da mu od pijanosti osi. nad »sladkostjo«. To je morda res in bi veljale bila samo zaljubljenost in želja peto. Opajali so jo njegovi poljubi i to, ne ve. Vsaj gotova ni tega, Id se ji zadostitev in sprostitev slasti* »Ne, ne bila bi razočarana,« si' decembrskem zboru Jugoslovanske* Ne, njena ljubezen ni bila sa* ljubezensko poželenje, lahko pa bi M GLAS * 6. STRAN ju ljudje # gorenjski kraji in ljudje • ^orenjr'a kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje stvo v Gorjah (4) , ?enj z 0]1h po- b* *raš" ^vna j "enina tl obliva Suši« ?3 tudi ■. °gnja, , K zvon-5 ŽQri iz * »pušl« .%akne-j J>a de-^Pečeni N pred ^auko« > tleh, postala ptrdijo iS*** /lagnjc tekoča i; obliva J* z va-^ključi ^ičenja na-Pu- S, šelj so kar po tleh obračali in vrteli. Z valjalnicc nesejo pušelj v misnico (mišcnca), to je poseben zaboj ali tru-ga, ki se zapira in ima luknje. Mišnico s pušljem dene-jo hitro v čeber ali sod vode in s tem je tudi ohlajevanje pušlja končano. Pušlju razbi-jejo njegov lončeni oklep ter poberejo zlotane zvonce, ki pa so, seveda, še vsi hrapavi in se prav nič ne svetijo. Zato jih zmečejo še v poseben valjast zaboj ali sod, ki ga imenujejo »drumla«. V tej napravi, ki se vrti uro ali dve (sedaj na električni pogon, prej so vrteli ročno), se zvonci drgnejo drug ob drugega, pilijo in tako čistijo. Šele v »drumli« dobijo svojo pravo, medeninasto lesketajočo se zunanjost. Po tem čiščenju (ali tudi že pred njim) obesijo »kombel« ali bitico, na spodnji del kampe znotraj zvonca in — zvonec je narejen. V eni skupini zalotajo danes okrog 800 zvoncev, včasih, ko so še vse delali na roko, pa so jih zgotovili precej manj. Sam zvonec ima pravzaprav tri dele: zvonec, kampa in kambel (bitica). Na samem zvoncu pa se njegov izbokli del (trebušasli del) na sredini imenuje »vamp«. Če ima zvonec velik »vamp«, pravijo, da je »vampast«. Za živino je treba napraviti zvonce različne velikosti. Velikost zvoncev se meri po njihovi višini (brez kampe in bitice zunaj zvonca). Le-ta se giblje v gorjanskem zvončar-stvu normalno od 3 do 15 cm. Izdelovali pa so tudi prav majhne zvončke (po naročilu turističnih društev), kakor na primer za kravji bal v Bohinju, kot spominčke posameznih krajev itd. Take zvončke so običajno šc živo obarvali. Posebno važen je pri zvoncih tudi glas. Le-ta pa je precej odvisen od oblivanja z medenino in od netanja zvoncev. Zvonci, ki jih izdelujejo v Gorjah imajo zelo dober in čist glas, kar ni tako preprosto doseči, če pomislimo, da je zvonec skovan iz navadne črne pločevine. Jože Ambrožič Poljšica (Nadaljevanje prihodnjič) 9 — »valavka«, kjer vrte »pušelj« p0 votanju; 10 — odprta »mišenca« z zvo-tanimi zvonci na čebru vode; 11 — »drumla« za čiščenje zvoncev Po bokanju zavihuje zvončar na »Sperakl« oba dela ploščic« v obliko zvonca P razcestja * Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, Vina 26 V---- ^ Ničesar ne opazil«, j0 opo-' V tednu njene nove ljubeči se kot mati enajstletnega v njeni ljubezni »zlo in I strani vzpodbujala sama, £* žena v njenem položaju in na koga se bo lahko, ^iu naslonila«. -Jiajraje sprla, saj so doka-8 resnične ljubezni, marveč [i bi ji morala povedati v t^tila, da pravzaprav samo S njenemu shajanju z Leh-5 novih ljubezenskih stikov ,^in odkrito, Rozika z očitki < ko je bila spoznala, da ta ■■ N povedala svojega negodo-,/fkla, da je nekoč tudi njo E zaljubiti in pozabiti v ob-;'iubezni se ne da premenjati S samo »prvega, pa najsi , fcijanost; strast, ki človeka \lkosti« do kraja, čeprav \o glavobol in razočaranje H za njeno ljubezen, ko bi \trastju, čeprav je bila tudi slast. A če je bila samo bi zase lahko rekla, da bi bremenila v razočaranje. raje nad odprto brošuro o '%o demokratične stranke, i ^Ijub'jcnost ali celo samo Njegova. Ko bi ju ne zmotila Rozika in bi morda prišlo do vsega, bi lahko takoj spoznala, kako je z njim. A zakaj naj bi bil on drugačen kakor ona? Zakaj naj bi bilo vse skupaj, kar je med njima bilo, samo omama? »Da, zakaj?« Lepa so bila srečanja z njim! Zdaj teh srečanj in snidenj ne bo več. Kaj bo ostalo od teh redkih in kratkih dni sreče, ljubezenskega nemira in zatajevanega opoja? »Zatajevanega opoja?« Je ni poljubljal? Se mu ni pustila poljubljati? »Bo pozabil na moje poljube?« Ljubi jo, ji je zagotavljal. Temu se ne bo nikoli mogel odpovedati. Lahko pa bo, če ga ne more ali ne sme ljubiti, obvladal svoje poželenje s krepostjo, z utrjevanjem kreposti. In vendar bi ob zadnjem srečanju oba prekoračila mejo samo-obvladanja in kreposti, ko bi ne zaslišala korakov in ko bi ju ne zmotila Rozika. »Prišla je kot svarilo usode, četudi sem se potem ujezila nanjo.« In vendar ... »Ne, prav je bilo, da je prišla. Bolje je tako.« Bolje? »Da, lahko bi se kaj zgodilo, a posledice bi nosila sama.« Treba se bo iztrezniti in misliti samo na otroka in otrokovo prihodnost. »Da, treba se bo iztrezniti in ne razmišljati o njem. Ne razmišljati. Zato se zberi in beri, beri, beri,« si ukazuje in začne zopet šepetaje brati. Štefi bere o dogodkih, ki jih pravaprav že pozna in o katerih je v Pcnzbergu večkrat razmišljala in jih obravnavala ali s sodru-žicami ali v času svoje zaposlitve v tovarni šote z ruskim ujetnikom in boljševikom Konstantinom. Prav lahko bi primerjala svoja in Konstantinova mnenja z mnenji, ki jih prebira in bi ponekod opazila veliko razliko med Konstantinovimi stališči in stališči slovenskih sodrugov. A štefi samo bere, bere, da bi z branjem utišala hrepenenje, ki jo nosi za vojakom in študentom Fricem Lehmannom, na katerega bi rada pozabila ne zaradi sebe in ne zaradi moža, marveč zaradi otroka, da bi je nekoč ne obsojal in videl v njej slabe žene in slabe matere. Zato mora zadušiti svoje ljubezensko hrepenenje in preusmeriti misli na kaj drugega. To si ponavlja že tretji dan. Pa se ji ne posreči, čeprav bere stvari, ki so jo kot socialistko vselej zanimale in o katerih je vselej razmišljala toliko časa, dokler jih ni do kraja dojela, posebno takrat, kadar se ta mnenja niso ujemala z njenim in ji povzročala dvome. Dvoma pa v nobeni stvari (kakor sleherni človek, ki razmišlja in ki mnenj drugih po papa- gajsko ne sprejema) ni mogla trpeti, kakor da bi se zavedala, da je šele razčiščevanje dvomov in usklajevanje mnenj lahko za sleherno družbeno gibanje plodno in ustvarjalno. Tako bi brala poročila in razprave na decembrskem zboru Jugoslovanske socialno demokratične stranke še pred tedni, zdaj pa se ne more poglobiti in se natiskani stavki dotikajo samo njenih oči, potem pa vtonejo v pozabo. Taka družbena in zgodovinska razprava bi bila še pred nekaj tedni za Štefi najbolj zanimivo branje, zdaj pa se ji zdi nezanimivo, njene oči so že utrujene, pogled pa ji sam od sebe zatava tja dol k Nadiži. »Fric«, se ji zganejo ustnice, a zardi, ko pri vratih zagleda Slavka. »Mama, h kosilu!« 3. Popoldan mineva ob spominih na strahotne vojne čase, ki so j in doživeli ljudje nekaterih obsoških vasi v prvih dnevih italijanskega napada. Najbrž bi se o tem ne menili, ko bi ne prišla štivčeva iz neke vasi blizu Kobarida. Prišla bi že prej, ko bi vedela, da se je gospa Federlova (tako ji pravi) vrnila z Bavarskega. Tako pa je zvedela šele te dni. In danes je sklenila, da se ji pojde zahvalit, ker ji je gospa štefi (tudi tako ji pravi) med vojno napravila prav tako kakor mnogim drugim toliko neprecenljivih uslug. »Lahko si mislite, v kakšnih skrbeh sem bila za svojega moža, ko smo se znašli na italijanski strani soške fronte. In samo vam se imam zahvaliti, da ste mi vzeli tolikokrat najbolj težko skrb z duše in mi preko Švice sporočali, da je moj mož še živ. No, in pred dobrim tednom se je oglasil iz Judenburga, kjer je tudi vaš brat, kakor mi je pravila Rozika. Zelo bom vesela, ko ga bom v soboto zopet videla. Prav nič ne skrivam; pri srcu mi je tako kakor v dekliških časih.« Tako pripoveduje štivčeva, drobna, ljubka temnolasa žena. Njene modre oči sijejo od hvaležnosti in ljubezenske sreče, za katero je v teh letih tolikokrat trepetala, saj ni vedela, ali bo še kdaj videla moža in ali bo ostal živ v tej vojni, ko že skoro vsaka hiša objokuje svojega mrtvega sina ali moža in očeta. »Bojim se, da bi umrla od žalosti, ko bi me udarila novica, da je Franc mrtev.« To ime, ki ga je izgovorila štivčeva, se kakor električni trzljaj dotakne štefi, saj jo spominja imena njenega moža. »O, vi si ne morete misliti, kako dober in kako skrben mož je bil,« pripoveduje štivčeva o svojem možu in prvih dveh letih svojega zakonskega življenja, ki ga je pretrgala nesrečna vojna. »Torej ste se poročili dvanajstega leta?« vprašuje štefi. »Da, dvanajstega leta! Doma so se sicer jezili. Bila sem še zeloi mlada. Niti dvajset let mi ni bilo.« t »Potem ste poročeni šele šest let?« GLAS * 11. STRAH PO PREŠERNOVIH STOPINJAH SREDA — 10. maja I9ST Julijina podoba Kct ne vemo za nobeno avtentično podobo, ki bi nam kazala živo obličje našega prvega poeta — tako sla nam slikar-rki čopič in fotografski aparat vendarle ohranila poteze njegove Lavre. Julijo Primčevo je že kot štiriletno deklico (skupaj z bratcem Janezom Krstni-kom) upodobil 1. 1820 Matej Langus. Pozneje jo je ta sli-ikar naslika! še enkrat in sicer v 1. 1836. To pot že kot Scheuchenstuelovo nevesto. Ta portret nam kaže dvajsetletno lepotico, čednostno meščansko dokle. Ker Langus pač ni bil kak Gova, portret ne izžareva kakega posebnega ognja. Kaže nam sicer lepo in bogato ženo, a nekam strogo ljubeznivo, brezstrast-no in hladno. Če že umetniško ni slika na višini, je pa po slikarski plati dovolj kvalitetna. Kaže, da jo je mladi Langus slikal z vso marljivostjo in ljubeznijo. Posebno oblikovanju glave je posvetil mnogo truda, manj se mu je posrečilo oprsje, ki deluje plosko, ne-plastično. Kljub številnim gubam draperije je tu očitna eli kar jeva nemoč . . . A poslušajmo umetnostnega zgodovinarja in konserva-torja dr. Franceta Steleta, ki je sliko 1. 1921 prvi temeljito analiziral, pravzaprav odkril (če nc upoštevamo že prejšnjih, le kak mesec starejših poročil dr. Rudolfa Andrejke in dr. Frančiška Kimovca.) LANGUSOVO DELO Original slikan na platno 23.2 x 28.9 cm v velikosti, je v pozlačenem lesenem okviru (danes 1. 1967 je v hrambi ljubljanskega muzeja). Slika predstavlja Julijo nekako do ledij, obrnjeno napol v njeno desno stran, oči pa so obrnjene iz slike naravnost v gledalca, tako da pupile dosežejo popolnoma levi kot očesa. Oblečena je Julija popolnoma belo; v pasu je močno steg-njona in prepasana z belim pasom, zapetim na levi strani z zlato zapono. Čez prsi dela obleka paralelne gube, ki se začenjajo pri vratnem robu in se shajajo k pasu; slikane so belo v belo. V tem obstoji tudi vsa modelirunga prsi, ki je vsled svoje hladne linearnosti brez moči in popolnoma konvencionalna. Obleka je pod vratom izrezana do tja, kjer se začne bočiti rama, čez prsi pa manj globoko kot bi bilo po odkritju ramen pričakovati. Zgornji rob je obšit s čipkami, komponi ranimi kot mrežice v polkrogih. Rakavi so od rame do komolca zelo široki, vendar gubani prosto, ne umetno; od komolca do zapestij pa se prilegajo roki. Leva roka ima čez rokav na zapa<*tju zapestnico, ki se na zunanji vidni strani razširi tako, da i/g'eda kot za-pestna ura, nosa pa v tem razširjenem delu črn kamen ali nekaj podobnega. Kamen ima rdeče in svetlosinje pike, na zgornji in spodnji strani ob njem pa se nahaja nad zapestniiki po ena zlata zvezda. Rokavi so narejeni iz prosojne tkanine, kar se vidi na levi roki, kjer sije skozi ten-čico rožnata polt in se vidi tudi, kje se konča kratki rokav spodnje obleke. Okoli vratu ima Julija položen temno/.olen prozoren šal, ki visi lahko čez rame; pred desno ramo pa sklepa oba njegova konca desna roka, ki je dvignjena do te višine in obrnjena tako, da se lepa roka k okel no boči s svojo zunanjo stranjo; trije vidni prsti in nevidni palec drže šal; kazalec pa, ki nosi zlat prstan, je stegnjen po sklepu obeh delov šala. Odtod pada en del šala i navpično navzdol, drugi pa gre malo na levo, kjer ga nekoliko niže pasu drži leva roka, ki je v komolcu zapog-njena paralelno s pasom; tudi ta roka se lepo boči, da je vidna; šal drži mezinec, prstanec in nevidni palec, kazalec, ki nosi zlat prstan, drži le lahko, mezinec pa visi polstegnjen navzdol. Glava je obrnjena napol v desno. Lasje so, razčesani po vrhu glave na dve strani in padajo po sencih globoko proti ušesom. Na temenu so zvite v klopčič v podobi piramide. Spodnji debeli kitni ovoj je ovit štirikrat z dvojnimi pasovi belih biserov; od leve strani je zataknjena v klopčič igla s četveroogelnim koncem, očividno zlatim in z ornamentom v podobi križa. Na križišču je temen kamen in po eden med ramami križa. Od ušes ji vise dolgi, bogato izdelani zlati uhani. Barva las je temna, oči so lepe sinje in živahne. Lica ao rožnata, nos značilen, nekoliko vzbočon; obraz je ovalen, čelo precej visoko, brada pa majhna; ustnice so majhne, lepo rdeče in izrazito rezane. Tehnika slike je minuciozna in gladko izlizana. Ozadje slike je črno, precej brezizrazno; naznačena je samo kulis-na arhitektura. — Slika je zaradi vlage v skladišču, kjer je bila vrsto let hranjena, precej poškodovana. Vendar ne toliko, da bi ne podajala pravilnih potez Julijinega obraza. GOLJUFNE SANJE Langusova podoba Julije pa je dala tudi neposreden povod za sonet, ki ga je Prešeren izrecno posvetil slikarju njegove Lavre. V akrosti-hu beremo »MATEVŽU LAN-GUSU«. Slika je bila pač še v slikarjevem ateljeju, ko jo je hodil tjakaj občudovat naš pesnik in takrat mu je tudi dala navdih za sonet, ki se da tolmačiti tako ali drugače. Sprva so namreč menili nekateri raziskovalci Prešernove poezije, da je pesnik z besedami — da je podoba — le senca Julijine lepote, da so te sanje goljuf ne, v katerih je komaj sled resnice — dal negativno oceno o Langusovi upodobitvi spričo Julijine resnične lepote. Poznejši tolmači (če je Prešernove umetnine sploh potrebno tolmačiti?) pa so bili drugačnih misli; da je Prešeren z onimi izrazi hotel le to povedati, da je sleherna ne le Langusova upodobitev njegove Lavre, le senca žive lepote, ki je noben slikarjev čopič ne more nikoli pričarati. In da so pesnikova česta gledanja Langusove podobe zares le goljufne sanje. Torej tolažba za bolečino, ker mu žive resnične Julije ni moč in tolikokrat tako gledati. Kajti sedaj je bila Primčeva hči že Scheuchem-stuelova zaročenka ... Kmalu po koncu prve svetovne vojne 1. 1920, je obiskal Julijini hčeri, ki sta živeli v Begunjah umetnostni zgodovinar in kanonik dr. Franči- čilo ene od Julijinih potomk. V pismu z dne 2. decembra 1948, ki ga je ta pisala profesorju dr. Francetu Kidriču, beremo: »Obstojal je zvezčič (ali snopič listov), ki ga je Prešeren dal moji stari materi na nekem balu (plesu). V zvezku so bile njegove pesmi v rokopisu in s posvetilom. Toda, ko se je moj stari oče, po smrti svoje soproge, preselil v Gradec, je zvezčič ne-znanokam prešel.« Vse kaže torej na to, da utegne čas prinesti še kak žarek svetlobe v še ne povsem dognane osebne stike med Julijo in pesnikom. Julijini potomci, ki so dol. 1945 živeli v Zgoši pri Begunjah na Gorenjskem, so se razgubli po svetu. Nekateri žive dajes celo v Južni Ameriki. V Begunjah sta ostala le dva grobova... V njih počivata dve Julijini hčerki: Marija por. Mamimer (1841 šek Kimovec. Prosili ju je, naj mu dovoli ta, da bi prefo-tografiral Julijin portret za objavo v »Dom in svetu«. Šale po daljšem nagovarjanju, prepričevanju in zatrjevanju, da bo reprodukcija služila le v strogo znanstvene namene, sta dovolili fotografiranje. »Vzrok za to odklonjevalno stališče je ta, ker jih preveč boli, da so slovenski pisatelji njuno mater tako po krivem natolcevali in poniževali, češ, da je zato Prešernu odrekla roko, ker je bil pesnik siromak.« »Tako sem se prepričal, da spomin na ljubljeno mater še vedno ožarja rodbino in da je želja, ohraniti ta spomin neomadeževan, še vedno gibalo skupnega življenja njenih hčera.« Spričo nekaterih domnev, ki so skoro celo stoletje trdovratno vztrajale v nekaterih slovenskih glavah, da namreč pesnik ni z Julijo nikoli govoril, niti imel z njo kakršnekoli družabne stike, je prav, če zvemo za sporo- — 1923) in Antonija par. LLn-ner (1844 — 1929). Drugi vir, ki bi utegnil še kaj povedati, je nekaj zvezkov dnevnika rodbine Scheu-chenstuel, ki se nahajajo za sedaj še v zasebni lasti nekega ljubljanskega trgovca. Prihodnjič bomo še po-kramljali o Julijinih obiskih pri Urbančičevih na Turnu nad Preddvorom. Poleg sporočil zdravnika Tomaža Pirea, bo posebno mikavno po-stlušati pipoved nekdanjega grajskega oskrbnika Valentina Levičnika. SKRITA POSMRTNICA Dne 2. februarja 1864. ob dveh zjutraj je po daljšem trpljenju v 48. letu svojega življenja v gradu Neuhofu v Kandiji umila Julija pl. Scheuchenstuel, roj. Primčeva, soproga predsednika c. kr. okrožnega sodišča v Novem mestu. To vest je sorodnikom, prijateljem in znancem po-kojnieLne rodbine naznanil nemški obsmrtni list. Dva dneva nato je bil pogreb: po tihi maši v grajski kapali, je novomeški prost Jernej Arko Julijo pokopal na šmihelskem pokopališču. O njeni smrti m nikjer v javnem časopisiju tistih dni prav nobenega glasu. Ni črke ne. Petnajst let po Prešernovi smrti, petnajst ]^t po izidu Sonetnega venca, ki nosi črke njenega imena, se ni nihče našel, ki bi Slovencem sporočil, da je umrla žena, ovekovečena v njegovih Poezijah. šele dobra dva tedna pn» njenem pogrebu je utegnil pozoren bralec, nemške Lai. bacher Zeituing (1864, str. 41, sobota 20. 2. str 163) med lokalnimi in provincionalnimi poročili najti izjemno čuteči, skoro pesniško navdahnjeni nekrolog, ki pa ni omenjal Julijinega imena, pač pa je govoril le o geniju Prešernu in njegovi Lavri. Nekrolog je napisal novomeški sodniški pripravnik Franc Zorko (ki pa se je pod članek podpisal le z začetnicama F. Z.) V naslednjih vrsticah podajamo prost slovenski pre-vod te skrite posmrtnice Prešernovi Lavri. Mimogrede še omenimo, da je to njena prva slovenitev v našem tisku. Prisluhnimo Zorkovira mislim. Odkar smo vam pisali, so J*e v Novem mestu in njegovi bližnji okolici marsikaj dogodilo. Srce in dolžnost nam velevata, da teh stvari ne pre/.remo. Naše okolje ni tako, da bi se umetnostim sipalo cvetje na pot. Zato tudi ne rodi nobenih sadov. Umetniki in častilci njihovih stvaritev, so tu redko, posejani. Prav tto %ie v/.rok, da se marsikateri kulturni dogodek ne vrednoti tako kot bi sam po sebi zaslužil. Tako smo prav v prvih dneh letošnjega januarja čutili, kako je genij poezije šel tesno mimo nas. Njegovo obličje je bilo zastrto. Žalova je je povesil baklo kot poslednjo luč čez bitje, po p'emenitosti mu tako sorodno. Ta mrtva žena je našemu pesniku Prešernu nekoč pomaga sanjati njegove zlate dneve. Bila mu je vzvišen impulz za pesniško ustvarjanje, ki se v vsej lepoti in srčni dobroti zrcali v sonetih. Te je ta sloveč poet posvetil svojemu idealu. Prešernove Lavre ni več... Vendar pa bo ostala nesmrtna kot pesnik sam. Zato bo za vsakogar, ki ima srce in smisel za umetnost, postal grob Prešernove Lavre svetišče za vse čase. Ta zavest in zvest spomin sta najlepši vedno zeleni venec, ki ga polagamo na po* kojničino gomilo. S tako izjemno lepimi besedami in mislimi je pospremil Julijo Primčevo mladi slovenski narodnjak Zorko. A samopašni in oholi njegov službeni šef Scheuchens'tuel, Julijin soprog, je prepoznega dopisnika takoj kaznoval: že po dveh mesecih je Franc Zorko moral zapustiti Novo mesto ... ČRTOMIR ZOREČ Devet prometnih nesreč Na Gorenjskem sc je v nedeljo pripetilo devet prometnih nesreč, od katerih sta bili dve hujši, po krivdi neprevidnih otrok. Materialna škoda na vseh vozilih znaša 23.400 novih dinarjev. Mod naseljema Meja in Je-prca je v nedeljo ob 11.45 nenadoma skočil pred osebni evto ZG 521-44, ki ga je vozil Vladimir Cesarec, 7-letni Franc Bcrgant iz Mavčič. Voznik nesreče ni mogel preprečiti in je otroka zbil po cesti. Hudo ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Okoli 13. ure pa se je na cesti JLA v Kranju zgodila podobna prometna nesreča, kjer se je hudo ranil 8-letni "Leopold Blažič iz Kranja. Otrok je pritekel na cesto v trenutku, ko je pripeljal po njej z osebnim avtomobilom LJ 282-18 Otmar Rahne iz Vokla. Odpeljali so ga v zdravstveni dom. Otrok ima slomljeno lično kost. - sš Avto zgorel "Na cesti Ljubelj-Tržič se }e v nedeljo ob 20.10 vnel osebni avto opel rekord K-103-834, ki ga je vozil Helmut Edletzberger iz Celovca. Avstrijski voznik je med vožnjo začutil vonj po ožgani gumi. Zaustavil je avtomobil in odprl pokrov motorja. Tisti hip pa je bruhnil plamen in ogenj se je takoj razširil po vsem vozilu. Voznik in sopotnica sta uspela rešiti le nekaj prtljage in dokumente. Avtomobil je povsem uničen. - sš Vozil s preveliko hitrostjo V nedeljo ob 12.30 se je na cesti II. reda ob Bohinjskem jezeru prevrnil z osebnim avtomobilom LJ 310-35 voznik Franc Tržan iz Ljubljane. Ker je pripeljal v ovinek z neprimerno hitrostjo, je vozilo na cesti močno močno zaneslo in se prvrnilo na bok. Ranjen ni bil nihče v av. tomobilu, škode pa je za 600 tisoč starih dinarjev. - sš Otroški hranilnik izpraznil Vanda J. iz Kranja se je minulo soboto zglasila na postaji milice v Kranju. Povedala je, da je nekdo prejšnji dan prišel v njeno stanovanje, na silo odprl otroški hranilnik in vzel iz njega 3000 starih dinarjev. Tat oči-vidno pri tem ni imel težkega ga dela, kajti ključ od stanovanja je visel pred vrati na žeblju, doma pa ni bilo nikogar. Ta primer je novo opozorilo vsem, naj ne puščajo lahkomiselno ključev na vidnih mestih. Avtomobil gorel na vlaku V nedeljo zvečer so v Medvodah opazili požar na tovornem vlaku št. 967. Gorel je tovorni avto znamke merce-des, last grškega državljana Zaharija Pediaditakisa iz Aten. Lastnik je poslal avtomobil iz Kolna domov v Atene. Komisija je ugotovila, da je nastal požar zaradi kratkega stika na akumulatorju, ki ga lastnik, preden je odposlal avto, ni izključil. Sedež nad akumulatorjem je bil obtežen, tako da so se vzmeti sedeža dotikalne napeljave in akumulatorja. Iz kabine se je požar razširil tudi na karoserijo, kjer je med drugim pogorela tudi posteljna blazina in gostilniška oprema. Po prvih cenitvah znaša škoda okrog 4 milijone starih dinarjev. - sš Nasilna smrt samotarja Minuli petek, nekaj pred dvanajsto, so našli v Hrušici št. 29 pri Jesenicah mrtvega Jožeta Gorjanca, 65-letnega upokojenca, po rodu iz Stra-žišča pri Kranju. Zaradi suma, da ni umrl naravne smrti, so obducirali truplo in ugotovili, da je podlegel nasilni smrti. S preiskavo nadaljujejo. - sš Najpogostejši povzročitelji ognja Po podatkih oddelka za notranje zadeve pri občinski skupščini Jesenice so letos evidentirali 14 požarov v gozdovih. V sedmih primerih so požaru botrovali otroci in prav v tolikih primerih železniške lokomotive. »Rdeči petelin« je največkrat zaža-rel ob robu gozda ob železniški progi Jesenice — Podkoč-na — Dobrava ter med Ja-vornikom in Potoki. Od gozdnih požarov je največja škoda nastala v gozdu pod Kalvarijo nad Jesenicami, kjer je požar povzročil za preko 200.000 S din škode. Tudi nedavni požar v Planini pod Golico, kjer je do tal pogorelo stanovanjsko poslopje, sta povzročila triletni in sedemletni domači otrok, ki sta se igrala z vžigalicami. Kakšen udarec je to za družino, ki ni imela zavarovane hiše, ni potrebno posebno omenjati. Pristojni organi na oddelku za notranje zadeve pravijo, da starši premalo pazijo, kje in s čim se njihovi otroci igrajo. Gasilci so sicer posredovali v vseh štirinajstih primerih gozdnih požarov in uspeli pogasiti ogenj. Toda kdo ve, če nekega dne ne bo veter razpihal ogenj po tako velikem prostoru, da ga bo težko ukrotiti. Zato morajo starši in drugi vzgojni činitelji neprestano opozarjati otroke, kako nevarna je igra z vžigalicami. Jože Vidic Paralizirani žele svojo organizacijo 26. decembra lani je bil v Beogradu konstituiran iniciativni odbor za osnovanje zveze invalidov, obolelih zaradi možganske in otroške paralize. Odbor si je zadal nalogo, da pripravi ustanovno skupščino zveze. Zveza naj bi poskrbela za boljši položaj te vrste invalidov in hkrati pomagala najti družbi ustrezne rešitve in vrste pomoči, ki bi tem invalidom najbolj ustrezela, da bi le-ti predstavljali čim Zbor tabornikov v Škof ji Loki Škofjeloški taborniki so konec preteklega meseca zelo lepo proslavili dan tabornikov. Po tabornem ognju ob Sori, so imeli zborovanje, na katerem so poslušali zanimive dogodke iz NOB. Njihove proslave se je udeležil tudi podpredsednik taborniške zveze Slovenije Franjo Klojčnik. Odredu svobodnega kamnitni-ka je ob tej priložnosti podelil tudi najvišje taborniško priznanje Odred Partizana. Na zborovanju so se tudi dogovorili, da bodo letošnji praznik, 1. maj, proslavili s pohodom po partizanskih krajih. Pot jih bo vodila po znanih partizanskih krajih škofjeloških hribov. Na pohodu bodo od 29. aprila do 1. maja zvečer. Pohod bodo organizirali v treh skupinah, z njimi pa bodo sodelovali tudi borci NOB in vojaki. manjše breme in socialni problem družbi. Z osnovanjem zveze bodo ti ljudje, ki so bili doslej osamljeni, brezmočni in sami sebi prepuščeni, imeli organizacijo, ki se bo borila za izboljšanje njihovih življenjskih razmer. Zveza se bo predvsem prizadevala, da bo te fizično težko prizadete ljudi usposobila za ustrezna dela, ker le na ta način bo njihovo življenje polnejše in bodo občutili, da so družbi potrebni, da ji niso samo v breme, ampak ji lahko tudi koristijo. Vsi, ki se zanimajo za ustanovitev omenjene zveze, se lahko pismeno obrnejo na naslov sekretarja iniciativnega odbora dr. Zagorke Pava-sovič, Beograd, Todora Du-kina št. 47. Iniciativni odbor za ustanovitev zveze invalidov, ki so oboleli za otroško in možgansko paralizo Blejska Dobrava Upokojenci bi radi svoje prostore Upokojenci na Blejski Dobravi so se v petek, 28. aprila, sestali v prostorih osnovne šole in se pogovorili o raznih problemih. Predvsem so se zanimali za usklajevanje pokojnin in naraščanje življenjskih stroškov. Na dnevnem redu so bila tudi predvidena letovanja, posebno v domovih železarne, saj je večina upokojencev prej delala v tej tovarni. Veliko so govorili tudi o potrebnih prostorih, kjer bi se lahko večkrat sestajali. Sklonili so, da bi bilo potrebno čimprej določiti lokacijo, kjer bi se kasneje zgradila stavba, ki bi služila upokojencem na Dobravi. Prav tako so menili, da ni bilo prav, ker sc jo prodala stavba stare šole, kjer so imeli svoje prostore. - srš Še o prvomajskem praznovanja O prvomajskem praznovanju na Gorenjskem smo v zadnji številki Glasa že poročali. V uredništvo pa smo dobili še dvoje pisem. Dopisnik z Jesenic nam sporoča, da je lepo vreme za prvega maja izvabilo številne Jeseničane na Poljane, Mežakljo, Pristavo, Planino pod Golico, na Črni vrh in drugam. Drugi dan, v torek, pa Jeseničani niso organizirali izletov v naravo, ampak v sosednjo Italijo in Avstri- Birokracija v kombineži V krajevni skupnosti se je uveljavilo zadnja leta samo dvoje praznovanj, za katera dajejo nekaj denarja iz skupnega žepa. To je dan žena in novoletna jelka — se pravi enkrat obdaritev'žena, drugič otrok. In to v zelo skromnem obsegu. Tako so za 8. marec letos dodelili 300 novih dinarjev. Organizatorji so to porabili v glavnem za rože in druge priprave. Toda v nekaterih primerih so posameznim ženam pripravili tudi praktična darila. Tako se je zgodilo, da je bil med mno- Teden čistoče TD Jesenice je sklenilo, da bo skupaj z občinskim odborom RKŠ Jesenice v mesecu maju organiziralo teden čistoče. Sklenili so. da bodo nabavili 40 kosov za smeti, popleskali 24 reklamnih desk, 12 klopi in namestili še tri nove. Za poživitev zabavnega življenja bodo skupno s športnim društvom Jesenice organizirali »Tekmovanje za svinjsko glavo« ter na predlog mladine organizirali več veselic s plesom in podobno. gimi potrdili tudi blagajniški listek za kombi-nežo. Dobila jo je pač ženica, ki ji je to mnogo več pomenilo kot šop nageljnov. Toda, ko so na občini pregledovali dokumentacijo o teh izdatkih, so se ustavili. Klicali so predstavnike skupnosti. Dvakrat so se morali zglasiii, pojasnjevati, opravičevati in dokazovati, da so posameznim ženam po deželi včasih več kombineže kot dalmatinski nageljni. Končno jim je uspelo, da so tudi kombinežo priznali kot darilo in vsi so sc oddahnili. Propagandno potovanje TD Kranjska gora bo v sodelovanju podjetja Gorenjska organiziralo v prvi polovici maja propagandno potovanje po Vojvodini. Poleg obiska turističnih društev, potovalnih in turističnih agencij v Vojvodini bodo organizirali tudi novinarsko konferenco ter že uporabljali novi propagandni letak Kraniske gore, ki ga bodo v kratkem izdali. jo. Trbiž in Beljak sta bila tako rekoč poplavljena z Jeseničani in ostalimi izletniki iz Slovenije. Prosvetni delavci jeseniških šol so izkoristili prvomajske počitnice za daljše izlete. Tako so se odpeljali eni z avtobusom v Francijo, drugi v Turčijo in tretji v sosednjo Avstrijo. Predsednik krajevne skupnosti Leskovica v Poljanski dolini Ivan Rejc pa nam piše, da so po skoraj vseh vaseh na dan pred praznikom zagoreli kresovi, praznovanje pa sc je začelo z dobrim programom na 1. maja v osnovni šoli Leskovica. Najbolj vesel prvi mai so praznovali vašča-ni Krnice pri Novakih, ki so nekaj dni pred praznikom dobili nov vodovod. Zanj so precej, s prostovoljnim delom in v denarju, prispevali va-ščani sami, pomagala pa jim je tudi skupščina občine Skof-ja Loka. Pomoč za prebivalce Vietnama Pred dnevi so na razširjeni seji krajevne organizacije RK v Cerkljah največ govorili o zbiranju pomoči za prizadete prebivalce Vietnama. Sklenili so, da bodo takoj organizirali nabiralno akcijo po hišah, mladina in šoferji oz. člani AMD pa bodo poskrbeli za prostovoljno krvodajalsko akcijo. Osnovna organizacija RK v Cerkljah je med najbolj delavnimi v kranjski občini. Največ je storila pri zbiranju prostovoljnih krvodajalcev, mnogo pa tudi na področja zdravstvenega prosvetljeva-nja, pri podmladku rdečega križa in drugod. 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgcdb — 9.10 Parada zabavnih zvokov — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pomladni plesi — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Jtftejeva prisega — 12.10 Dvajset minut s pevci zabavne glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz opere Me-fistofetles — 13.30 Priporoča- Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9.. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. jo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pol ure s pianistom Acijem Bertoncljem — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Don Juan — opera — 22.40 Medigra v godalih — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Zaplešimo z orkestrom Karla Vlacha Četrtek — n. maja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Kvintet »Niko Stritof« ob spremljavi »Štirih fantov« — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Z našimi solisti v popularnih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Domači ansambli — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vladimir Horovitz igra Chopina — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pisana orkestralna galerija mojstrov 20. stoletja — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Zvočni razgledi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odlomki iz opere »Aida« — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napc-vov — 21.00 Literarni večer — 22.10 Pri srbskih skladateljih mlajšega rodu — 23.05 Zaplešimo z orkestrom Radia Hamburg PETEK — 12. maja 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Petnajst minut z ansamblom Jožeta Privška — 9.40 Pojo naši mladinski zbori — 10.15 Skladbe Karola Pahorja — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Popevke s tekočega traku — 12.10 Na obisku pri vzhodnonemških zabavnih orkestrih — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo 15.40 Mladinska, oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.09 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Klasiki zabavne glasbe — 18.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Akademski pevski zbor poje izbor skladb iz renesančne dobe — 20.20 Tedenski zunanje politični pregled — 20.30 Lepe melodije — 20.45 Dobimo se ob isti uri z Julko Sever — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Mozaik jazza SREDA — 10. maja 9.40 TV v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.05 Poročila, 17.10 Na deveti otok, 17.25 Propagandna medigra, 17.30 Naše prijateljice živali 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Združenje radovednežev (RTV Zagreb), 19.00 Na sedmi stezi, 19.30 Mozaik kratkega filma (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.37 Mojstri in vzorniki, 21.25 Jazz festival na Bledu, 21.45 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.55 Včeraj, TELEVIZIJA Kranj »CENTER« 10. maja amer. barv. VV film VISOKA DRUŽBA ob 16., 18. In 20. uri 11. maja franc. barv. CS film NEBO NAD GLAVO ob 16. in 20. uri, amer. barv. film VISOKA DRUŽBA ob 18. uri 12. maja franc. barv. CS film NEBO NAD GLAVO ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 10. maja i tal. barv. film RDEČA PUŠČAVA ob 18. in 20. uri 11. maja it al. oarv. film RDEČA PUŠČAVA ob 18. in 20. uri fistofeles — 13.30 Priiporoča-1 ■>. maja omer. barv. VV fita VISOKA DRUŽBA ob 16. ia 20. uri danes, jutri, 18.15 Združenje radovednežev, 19.00 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.30 TV pošta, 19.54 Lahko noč, otroci, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV— Ostale oddaje: 17.05 Poročila (RTV Skopje) — 17.25 Ekspedicija, 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.37 Celovečerni film, 22.00 Informativna oddaja (RTV Zagreb) ČETRTEK — U. maja 9.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina, 14.50 TV v šoli (RTV Beograd) — 17.05 Poročila, 17.10 Jesenice »RADIO« 10. maja amer. angl. barv. CS film HEROJI TELE-MARKA 11. maja špan. barv. film KARMEN IZ GRANADE Jesenice »PLAVŽ« 10. maja špan. barv. film KARMEN IZ GRANADE 11. do 12. maja franc. itak barv. film OROŽNIK V NEVV YORKU Žirovnica 10. maja amer. barv. film NABOJ ZA ZLOČINCA Dovje - Mojstrana 11. maja amar. barv. film NABOJ ZA ZLOČINCA Kranjska gora 11. maja amer. angl. barv. CS film HEROJI TELE-MARKA 12. maja amer. barv. film NABOJ ZA ZLOČINCA Dom Kamnik 10. maja amer. barv. CS film FLANDRIJSKI PES ob 20. uri 11 maja amer. barv. CS film FLANDRIJSKI PES ob 17. ŠD '»O uri Vijavaja — ringaraja, 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.15 Se en korak, 18.35 Po izbiri (RTV Zagreb) — 19.00 Humoristična oddaja, (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Aktualni pogovori (RTV Beograd) — 21.10 Manon Lescaut — opera (RTV Ljubljana) — 22.55 TV dnevnik (RTV Beograd) — 23.10 Prvenstvo košarkarjev (RTV Skop j e) — Drugi program: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Spored JRT (RTV Beograd) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Sarajevo) - 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.05 Poročila (RTV Skopje) — 22.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK — 12. maja 9.40 T V v šoli, 10.35 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 TV v šoli, 15.50 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 16.55 Poročila. 17.00 Predstava lutkovnega gledališča Zadar (RTV Zagreb) — 17.55 TV obzornik, 18.15 Brez parale, 19.05 Izgubljene iluzije, 1.9.55 Propagandna oddaja — (RTV Ljubljana), 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, (RTV Ljubljana) — 20.37 Ekran na ekranu (RTV Zagreb) — 21.35 Predstavljajte si, 22.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — 22.20 Balkansko košarkarsko prvenstvo (RTV Skopje) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Spored JRT, 18.45 Dokumentarni film, 19.05 Panorama (RTV Zagreb), 19.54 Lahko noč. otroci (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.30 Propagandna oddaja. 22.05 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) Prešernovo gledališče v Kranju SREDA — 10. maja »TEKMOVANJE OSEMLETK« v počastitev 25. letnice ustanovitve pionirske organizacije ob 15. uri v Preddvoru med dijaki šol Preddvor in Pre-doslje, ob 17. uri v Šenčurju med dijaki šol Šenčur in Cerklje ČETRTEK - 11. maja »TEKMOVANJE OSEMLETK« ob 15. uri v Prešernovem gledališču med dijaki šol Simon Jenko in Lucijan Seljak, ob ZADNJI TEČAJ V POMLADANSKI SEZONI za voznjke motornih vozil A in B kategorije pri Avto-moto društvu Skofja Loka so začne dne 12. maja 1967. Prijave sprejema pisarna AMD Skofja Loka, Jegorovo predmestje 10, vsak dan med uradnimi urami. Pohitite s prijavami. 17. wi v Prešernovem gledališču med dijaki šol Stane Žagar in France Prešeren PETEK — 12. maja »TEKMOVANJE OSEMLETK« ob 16. uri kraj bo določen na prvem tekmovanju 10. maja — zmagovalec z dne 10. maja Amatersko gledališča »Tone Čufar« na Jesenicah ČETRTEK - 11. maja ob 20. uri I. Fischor: PROSTI DAN za abonma ČETRTEK IN IZVEN Delovna skupnost delovne enote tiskarna ČP Gorenjski tisk Kranj razglaša prosti delovni mesti 1. vodje tehničnega sektorja 2. vodje komercialne službe Kandidati pod L morajo imeti prvo ali drugo stopnjo izobrazbo grafične smeri in 3 leta prakse ali srednjo šolo in 6 let prakse v grafični stroki. Kandidati pod 2. morajo imeti prvo ali drugo stopnjo izobrazbe in 3 lota prakse ali srednjo šolo in 6 let prakse v komercialni stroki. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja Kranj, Koroška cesta 8 do 30. 5. 1967. Kandidati lahko dobijo vse informacije v tajništvu podjetja. Prodam Prodam 10 malih pujskov, starih 6 tednov in konja, eno leto. Legat Pavel, Selo 14, Žirovnica 2174 Ugodno prodam dobro ohranjen hladilnik Himo in skoraj nov pralni stroj In-desit superavtomatični. Plačljivo v gotovini ali s čekom. Naslov v oglasnem oddelku 2189 Poceni prodam horex rezident 250 ccm. Bistrica 39, Tržič 2201 Prodam fiat 750, javo 175 ccm in oddam sobo mirni upokojenki za pomoč v gospodinjstvu, ostalo po dogovoru. Kranj, Benedikova 11, Stražišče 2314 Prodam bakreno žico 2 x 1,1/2 PPR in električni ročni vrtalni stroj profili 10 mm, Bistrica 56, Tržič 2315 Prodam seno In deteljo, Gabrčan, Dražgoše 24, Železniki 2316 »Tovarišev« test potrošnikov: — barva: odlično — aroma, okus: pr*v dobro Zahtevajte jo v vaši trgovini Prodam gnoj. Rupa 25, Kranj 2317 Odlično ohranjen zastava 750 prodam. Zupan Rafko, C. kokrškega odr. 14/B, Kranj 2318 Prodam sodobno kuhinjsko opremo z omaricami na steni ter pomivalno korito. Kranj, Savska cesta 12 2319 Prodam dva prašiča po 100 kg. Trboje 38, Smlednik 2320 Prodam dvosedežni moped v voznem stanju. Podbrezje 125, (Luka) Duplje 2321 Prodam tovornjaka 6 ton. mercedes »kiper«. Naslov v oglasnem oddelku 2322 Glavo za skobeljni stroj 60 prodam. Urbančič, Predosl je 5, Kranj 2323 Prodam fiat 600, letnik 59 za 7300 N din. Kranj, Koroška 36 2324 Prodam kobilo, 7 let staro in večjo količino suhih borovih plohov. Zalog 49, Cerklje 2325 Prodam puch 250 ccm ali zamenjam za moped. Naslov v oglasnem odde'ku 2328 Fiat 1100 E 1952 prodam. Ogled od 7. — 11. ure v ambulanti Sava, Dr. Tekavec Edo, Trojarjeva 11/b, Kranj 2329 Ugodno prodam gumi voz in osi. Kaufman, Zapuže 13, Begunje 2330 Poceni prodam motor ho-rex. Gogala, Dvorska vas, Begunje 2331 Prodam dve vprežni kosilnici, pokončni plug obračalnik (nemški) in vprežne grablje. Jenko Fridel, Hraše, Smlednik 2332 MAGNETOFON GELOSO 541 na baterijo in omrežje, 25 x 19 s torbico prodam. Vprašati popoldne Bertok, Kranj, Kokrškega odr. 30, telefon 21608 2333 Prodam nov pralni stroj »Mariš Rondo« za 50.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku 2326 Prodam novo prikolico za osebni avto in kompresor. Predosl je 113, Kranj 2327 Prodam dobro ohranjen pralni stroj Mariš Rondo — Himo. Cena 60.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku 2334 Kmečkega konja, 8 let sta- Očiščene morske ribe v prodajalni Kmetijska zadruga škof-ja Loka oddaja v najem poslovne prostore v Železnikih (dosedanja prodajalna mleka). Prostori so primerni za manjši gostinski oziroma trgovski lokal ali za obrtno delavnico. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe do 20. maja 1967. Lokal bo oddan v najem najboljšemu ponudniku. Zahvala Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Pavla Ambrožiča z Bleda se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, dr. Lubeju za zdravljenje, g. župniku za spremstvo. Vsem prijateljem in znancem za darovano cvetje naša prisrčna hvala. Žalujoče družine: Ambrožič in Malbašič Bled, 8. 5. 1967 rega, mlado kravo po teletu in junčka za pitanje, ugodno prodam. Polajnar, Podljubelj 24, Tržič 2335 Prodam teličko simentalko v osmem mesecu brejo-sti. Rovte 8, Podnart 2336 Prodam nov osebni avto fiat-zastava 850. Ponudbe poslati pod »Devizni račun« 2345 Prodam nov japonski daljnogled 7 x 50. Kranj, Smled-niška 116 Kuoim Kupim rabljeno peč za kopalnico na drva. Naslov v oglasnem oddelku 2337 Ostalo KMETOVALCI, POZOR obveščamo, da mlin v Mo- I stah 54 pri Žirovnici (rti Urbasu) obratuje na kamne. Se priporočam 2338 Klavir planino vzamem v najem z zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe poslati pod »Piani no« 2339 15.000 N din vrnem čez eno leto tistemu, ki mi posodi 10.000 N din za obrt. Imam garancijo. Ponudbe poslati pod 15.000 2340 Podpisani Petemel Peter Belca 42, preklicujem svoje trditve, ki sem jih izrekel, da naj bi mi Mestek Ivan, Belca 41 vzel »vinto« in sekiro, ker to ni resnično 2341 Sprejmem v celo oskrbo otroka od 3 let naprej. Ponudbe poslali pod »Javornik« na pošto Slov. Javornik 2342 Nujno potrebujem več po- klicnih šoferjev za težka tovorna vozila (12 ton) in bul. dežerje, natakarico z znanjem nemščine in gospodinjsko pomočnico. Franc Lopar, Avtountemehmen, Einsen-kappel. Zglasite se pri gostilni »Jezerski vrh« 2343 Preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekel o Blažiču Mirku za neresnične, Dacar Milan, Kovor nh, Križe 2344 PLESNI TEČAJI Na željo interesentov se bosta začela v soboto, 13. maja plesni tečaj za začetnike in, nadaljevalni plesni tečaj. Prvi tečaj bo od 18.30 do 21.30, drugi pa od 20.30 do 22.30 vsa* ko soboto. Oba tečaja sta namenjena osebam, ki ne morejo med tednom obiskovati teh tečajev. Vpis vsak dan od 18. ure dalje v Delavskem domuy vhod 4ft K čimprejšnjemu vpisu, od katerega števila prijavljencev je odvisen začetek tečaja, vabi Plesna in baletna šola Kranj Kavo dobite tudi v Pekarni Tržič Zahvala Ob izgubi nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Ivana Rupnika v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ZB in gasilcem, ki so z nami sočustvovali, mu poklonili cvetje ter ga v tako velikem številu spre ni li na njegovi zadnji poti. Iskreno zahvalo smo dolžni kaplanu iz Šenčurja in vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh. Žalujoča žena Marija in sin Janez z družino Zahvala Ob boleči izgubi naše predrage žene, mamice, hčerke in sestre Francke Zupane se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh lajšali neizmerno bol in jo spremili k zadnjemu počitku ter darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo kolektivu gozdnega gospodarstva Kranj, Krajevni org. ZB Preddvor ter medicinski sestri Mariji Pižorn za vso pomoč in poslovilne besede v teh trpkih dneh. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož, sinova, brata in sestre z družinami Preddvor, 6. 5. 1967 Zahvala Ob bridki izgubi naše drage stare mame Marije Rogelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku s Primskovega. Vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh, še enkrat iskrena hvula. Žalujoči: vnuki Vida in Tone z družinama in ostalo sorodstvo €3 Ltf €B ŠPORT SREDA — 10. maja 1967 Izdaja in tiska ČP »Go> reniski tisk«, Kranj, Ko rošk<« cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Irg revolucije 1 (stavba občinske skupšči-nr) — Tek račun pri SDK v Kranju 5151-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročni na: letna 24.—, polletna 12.— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Pred zakonom o telesni kulturi Nosilci Nosilci telesne kulture bodo šole, družbene organizacije, delovne organizacije, JLA, družina. To so neposredni nosilci, ki bodo svoje naloge delno ali v celoti poverjali specializiranim organizacijam in ustanovam za telesno kulturo. Večjo pozornost je treba posvečati šolski telesni vzgoji, pri čemer je najpomembnejše, da šola sprejme telesno vzgojo kot zaključen vzgojni proces. V tej smeri je treba dati tudi več poudarka šolskim športnim društvom, ki morajo razviti svoj sistem tekmovanj. Koristno bi bilo, da bi se s telesno kulturo bavile tudi predšolske ustanove kot tudi (kar je nujno) prvi in drugi letniki na fakultetah oziroma visokih šolah. Ker so proizvodnja, standard in sposobnost neposrednih proizvajalcev vse bolj odvisni od zdravja, telesnih sposobnosti in delovne kondicije je potrebno, da tudi delovne organizacije organizirano skrbe za telesno kondicijo svojih članov. V svojih statutih bi morale zagotoviti delavcem sistematično športno oziroma rekreacijsko delovanje. Telesna kultura v armiji mora biti nadaljevanje dotedanjega dela. Ona je sestavni del splošnega gibanja telesne vzgoje, vendar bo morala biti bolj povezana z aktivnostjo družbenih organizacij. Družbena skupnost bi morala posvetiti večjo pozornost razvijanju telesne kulture med prebivalci — v družini. Zaradi tega je potrebno nuditi materialne, kadrovske in organizacijske pogoje. P. Čolnar Prvomajska tekmovanja v Tržiču Rokomet — nogomet — balinanje — kegljanje — streljanje Občinski sindikalni svet v Tržiču je tudi letos v počastitev 1. maja organiziral športna tekmovanja v rokometu, nogometu, balinanju, kegljanju in streljanju. O Na rokometnem turnirju so nastopile le tri ekipe. Presenetljivo je prvo mesto osvojila ekipa Prosvete Rezultati: Peko : Prosveta 7:8, BPT : Peko 5:6, Prosveta : BPT 6:6. # Nogometaši BPT so bili zmagovalci nogometnega turnirja, na katerem je nastopilo 7 moštev. Rezultati: 1. BPT, 2. Avto-oprema, 3. Peko, 4. Pilama. % Na balinarskem turnirju je bila najboljša ekipa Tovarne kos in sirpov pred BPT in skupščino občine Tržič. Q Dvajset ekip je nastopilo na kegljaškem tekmovanju v borbenih partijah na kegljišču KK Ljubelj. Zmagala je ekipa Tov. kos in Atletski miting Triglava _e rekordi Na internem sobotnem atletskem mitingu so dosegli tekmovalci in tekmovalke Triglava kar tri nove gorenjske rekorde, čeprav je bilo na sporedu samo osem disciplin. Najprej je Franci Fister s palico preskočil 355 cm, nato pa Saša Vidovič pri skoku v višino 135 cm, v teku na 200 m pa je dosegla odličen čas 28,4 sekunde. REZULTATI: člani — 100 m: Strojan 11,8; palica: F. Fister 355, Konc 340, Strojan 300; 200 m: J. Kleč 24,1, Strojan 24,7, Krelj 25,4; kladivo: Kogovšck 37,38, Vidic 34,00, Kaštivnik 24,16; 400 m ovire: J. Kleč 60,5, F. Fister 61,0, Krelj 70,7; mladinci — palica: Mokič 290. Pečenik 242, 200 m: Prezelj D. 25.3, M. Kleč 26,0, Lombar 26,2; kladivo: Prislov 23,97; 400 ovire: M. Kleč 66,0; pionirji: 60 m: Svegelj 10,1, Zupan 10,3, Djokič 10,6; višina: Grčar 110, Svegelj 110, Zupan 110; pionirke — 200 m: Vidovič 28,4; višina: Vidovič 135, Grum 125, Klemene 125, Kovic 125. M. Kuralt Trij XI. pohod po poteh partizanske Ljubljane Uspeh ŠŠD iz Škofje Loke 25.000 nastopajočih — Veliki uspehi gorenjskih predstavnikov Na XI. pohodu po poteh partizanske Ljubljane, ki se je končal v nedeljo v Ljubljani, je nastopilo 25.000 tekmovalcev. Razveseljivo je, da so na največji manifestativni športni prireditvi pri nas zelo uspešno nastopili tudi Gorenjci. V prvi vrsti zasluži vso pohvalo ekipa šolskega športnega društva J. Peternelj iz Škofje Loke, ki je v kategoriji telesno vzgojnih organizacij osvojila prvo mesto. Gorenjski predstavniki, ki so zasedli odlične plasmaje: »ŠTAFETA ZMAGE« — Telesnovzgojne organizacije — Moški: 1. ššD J. Peternelj (škofja Loka) 7:48.0; Šolske ekipe — Moški: 3. Poklicna šola ŠC Iskra (Kranj) 8:02.3, 9.—11. KŠC ŠC Iskra (Kranj in Tehnična tekstilna šola (Kranj) 8:20.8; ženske: 3. Tehnična šola ŠC Iskra (Kranj) 6:08.0; Ostale or-ganizacije — ženske: 3. ŠŠD J. Peternelj (škofja Loka) 5:36.0, srpov z 261 podrtimi kegljl, druga je ekipa Peko 11 244, tretja pa ekipa BPT z 243 podrtimi keglji. • Ivan Sitar (os. šola heroja Grajzerja) je zmagal na strelskem tekmovanju z vojaško pušiko. Med ekipami je bila najboljša Tovarna kos in srpov in tako postala najuspešnejša na prvomajskem tekmovanju. D. Humer Gorenjska rokometna liga Uspeh Radovljice proti Kranju B Najvažnejše srečanje v 14. kolu gorenjske rokometne lige je bila odigrana v Radovljici, kjer so domačini premagali drugo-uvrščeno ekipo Kranja B. Tekma je potekala v enakovredni igri in zmagovalec ni bil znan do zadnje minute igre. Vseeno je zmaga Radovljice popolnoma zaslužena. LESTVICA Duplje 14 13 0 Kranj B 14 10 0 Selca 14 9 0 Zabnica 14 Radovlj. 14 Sk. Loka 14 Kr. gora 14 Križe B 14 Bensica 14 Tržič B 14 V 15. kolu se bodo srečali: Radovljica—Selca, Kranj B— Škofja Loka, Zabnica—Tržič B, Križe B—Duplje, Besni-ca—-Kranjska gora. P. Didić Duplje in Selca sta kot domačina katastrofalno premagala Besnico in Kranjsko goro. Zadnjeuvrščeni Tržič B je presenetil v Križah z zanesljivo zmago nad domačini. Škofja Loka je po odlični igri v drugem polčasu premagala Zabnico. REZULTATI — Duplje : Besnica 43:8 (22:2), Selca : Kranjska gora 34:11 (14:5), Križe B : Tržič B 15:22 (12:12), Škofja Loka : Zabni-ca 18:11 (6:4), Radovljica : Kranj B 18:16 (5:5). 318:159 26 263:183 19 238:188 18 210:191 17 246:224 16 221:217 14 8 245:226 12 10 163:282 6 3 0 11 152:314 6 2 1 11 168:231 5 8 1 8 0 7 0 6 0 2 2 Preberite mimogrede # Nogometaši Triglava so v tekmi SNL izgubili z Novo Gorico z 2:1 (2:0). V zahodni skupini ZCNL so Jeseničani premagali Svobodo iz Šenčurja z 0:5 (0:1), Kamničanl pa so premagali Ilirijo z 0:1 (0:0). # V slovenski odbojkarski ligi so Jesenice premagale Novo mesto z 1:3, Triglav pa Mežico s 3:0. # Vaterpolisti Triglava so v obeh srečanjih premagali v Kranju ekipo Edere iz Trsta, ki sicer 13:9 in 8:7. % Rezultati Gorenjcev v slovenski košarkarski ligi — Moški — Maribor : Jesenice 83:70 (45:25), Rudar : Sora 82:84 (43:43); ženske — Triglav : Jesenice 16:54 (6:20). Rekordna udeležba v Vratih izvedbi V organizaciji smučarskega kluba Jesenice in v športnih delavcev iz Mojstrane je bil v nedeljo dopoldan v Vratih pod Triglavom tradicionalni Zlatorogov veleslalom, katerega se je udeležilo rekordno število tekmovalcev — 43 članov in 43 mlajših ter starejših mladincev iz 13 jugoslovanskih klubov, JLA in dveh klubov iz Avstrije. Prvi je na 1200 m dolgo progo z 250 m višinske razlike in 31 vratci odšel naš znani specialist za veleslalom Andrej Klinar. Njegov čas je bil orientacija za ostale tekmovalce. Mirko Klinar je bil za nekaj desetink sekunde počasnejši, pač pa je Blaž Jakopič s startno številko 3 izboljšal njegov čas in prevzel vodstvo. Vrstni red bi lahko spremenili le še nekateri avstrijski tekmovalci. Res je uspelo Petru Gruberju, sicer trenerju jeseniških smučarjev, s hitro in zanes-J, ljivo vožnjo za 8 đesetink se- izboljsati Jakopičev U.ko zmagati na ne-tekmi. kunde čas in dol jski Organizacija prireditve je bila zelo dobra. Najboljši trije so poleg diplom dobili tudi iz lesa lično izrezljane kozoroge. Po končani prireditvi je v kratkem razgovoru Peter Gruber dejal: »Zadovoljen sem z zmago. Proga je bila dobro pripravljena, dobra pa je bila tudi Organizacija. Jugoslovanski mladi tekmovalci so talentirani, manjka jim le še več treninga in sistematične vadbe. Najverjetneje bom tudi letos, in to že poleti, začel trenirati jeseniške smučarje.* REZULTATI — Člani: 1. Gruber Peter (SC Lienz) 1:05.4. 2. Jakopič (Jes.) 1:06.2. 3. A. Klinar (1:07.6, 4. M. Klinar (oba JLA Sk. Loka) 1:08.0, 5. Heber 1:08.7, 6. Fer-cher (oba ASKO) 1:08.9, 7. Smitek 1:09.7. 8. Gorjup 1:10.4, 9. Zmitek 1:10.4, 10. Panjtar (vsi Jesenice) 1:11.4, itd. Mladinci: 1. Gazvoda (Br) 1:10.8, 2.-3. Zidan (Jes.), Kavčič (E) 1:12.0, 4. Majni-ger (Br) 1:12.8, 5. Bedrač (Br) 1:13.0, 6. Leben (Triglav) 1:13.8, 7. Albreht 1:14.2, 8. Le-skošek 1:14.8, 9. Štravc 1:15.0. 10. Pesjak (vsi Jes.) 1:15.2, itd. L. T. Domžalski majski sejem 67 Razprodaja — ugoden nakup — novi vzorci od 5. do 15. maja 1967 znižane cene