Poštnina plačana v gotovini. Članarina (naročnina) znaša letno 40 Din (15 Lir. 5 50 šilingov). Vsebina: Vseslovanski čebelarski kongres v Pragi . . 17 Slabiči...............18 Kavkaška čebela...........21 To in ono iz vzreje matic........22 Kongres in razstava v Dubrovniku.....24 Opazovalne postaje..........26 Čebelarjeva ženitev..........28 Društvene vesti............31 Vesti iz podružnic...........31 Čebelarska književnost.........32 Blagovni oddelek Čebelarskega društva v Ljubljani a) 6 finih palic, 40 cm, a Din 125 . b) 2 nosilca za matično rešetko a Din 1'5()........ . . c) 2 tečaja za vratca a Din 1*40 . d) 4 tečaji za brade a Din —"75 . e) 2 mreži za okenca a Din 4'— . f) 4 zapahi za okenca a Din —'75 Kovinski deli za A.-Ž. panj Din 750 g) 2 zaporici za zaklopnico a Din —'20........ . Din 3'— h) 'I, kg kvačic......... . Din 2"80 i) 1 kljukica za vratica..... . Din 3'— j) rešetka za 1 panj, zelo močna, . Din 8"— brušena.......... . Din 3'— k) cevka za A.-Ž. panj z verando Din —"40 Din 5 — Din —-35 Din 12-— Din 8 — Nove Žniticršičeve Danic P0 dnevni nizceni proti nar°čilu natančno izdelano , .. .XII bodem zanaprej izdeloval in se priporočam vsem če- z verando po najnovejšem s,stemu^ kakor b ^ _ KANCLER FRANC, mizarski mojster in preustroiene HunCeve čebeiar, sP.Hajdina št. i2 Pn ptaju. Partija T^fl gh Ž. Mfini" ki se je razprodajala po znižani ceni, knjige ff1^ j je pošla. Odslej stane vezana 40 Din, broširana Din 35-—. Razprodajo je prevzela Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Move Ziiidersičeve panje (na 10 ali 9 okvirčkov) solidno in priznano natančno izdelujem in priporočam cenjenim čebelarjem. — Vinko Klaming, mizarski mojster in čebelar, Dolga vas pri Kočevju. Blagovni oddelek Čebelarskega društva v liublianl Kupuje in ga plačuje po kakovosti in najvišjih dnevnih cenah. Čebelarska podružnica Krtina ima naprodaj 24 prvovrstnih kranjičev pleme* njakov. Vprašajte za pojasnila pri predsedniku Ivanu Sokliču, Zalog 21, p. Dob. ★ Naprodaj imam 4 A. Ž. panje na 10 okvirjev, popolnoma nove. Cena po dogovoru. Alojzij Ferlan, Gorenjavas nad Škofjoloko, ★ 10 Obljudenih, popolnoma novih, natančno izdelanih, z oljnato barvo pre-pleskanih A. Ž. panjev, nov čebelnjak in nekaj čebelarskega orodja proda skupaj ali posamezno zaradi nenadne preselitve Gvidon Schwarz, načelnik železniške postaje v Semiču. GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 V Ljubljani, dne 1. februarja 1927. / Številka 2. Letnik XXX. Vseslovanski čebelarski kongres v Pragi. Prijatelji čebelarji! e dolgo pripravljani vseslovanski čebelarski kongres leta 1914, je izbruh svetovne vojne preprečil. Vseslo-vanska čebelarska zveza je razpadla, premnogi delavci so odšli tja, odkoder ni povratka. Minula je dolga doba dvanajstih let, v katerih se je mnogo izpremenilo. Mnogo smo pretrpeli, toda že se ozdravljamo. Preostali in novi delavci ustvarjajo to, kar se ni dalo doseči pred vojno: sedaj prirejajo vseslovanski čebelarski kongres in razstavo v tako velikem obsegu, da bo jasno dokazana dozorelost in mogočnost čebelarstva vsega Slovanstva. Obnovili in na trdne temelje bomo postavili Vseslovansko čebelarsko zvezo, ki mora postati ognjišče vseh slovanskih čebelarjev. Složno si podajmo roke, da izvedemo veliko delo, čebelarji Čehoslovaki, vsi Jugoslovani, Lužičani, Poljaki, Rusi in Ukrajinci, da pokažemo, kaj zmoreta vzajemna ljubezen in sloga tudi v tej, dosedaj malo cenjeni gospodarski panogi. Vsa slovanska plemena privede mala čebela do slovanske zlate Prage, da se bodo na obširnem razstavišču divili umotvorom neznatnih živalc in bistroumnosti njenih go-jiteljev. Vseslovanski čebelarski kongres s čebelarsko razstavo vred bo nepreklicno v dneh od 3. do 10. julija v Pragi. Za to prireditev je potreba, da sodelujemo mi vsi. Vsa slovanska plemena naj si prizadevajo, da pokažejo zgodovino, razvoj, napredek, oziroma popolnost svojega čebelarstva. Na razstavo pošljimo vse, da bo razvidno, kako čebelarimo v poedinih zemljah, kakšne panje, kakšno orodje uporabljamo, kakšen imamo med, vosek, medeno pecivo, medene pijače itd. Na vseslovanski razstavi v Pragi 1. 1927. naj bo mogočno zastopano čebelarstvo vseh slovanskih dežel in udeležba Čebelarjev kar najštevilnejša. Z medsebojnim spoznavanjem bomo spoznali tudi mnoge dobrote, ki bodo čebelarstvu v korist. Marljivost naše čebele bodi nam vzor pri nam zgled bratske ljubezni in sloge vseh našem delu za ustvaritev najboljše raz- Slovanov v Vseslovanski čebelarski zivezi! stave! Njih združitev v mogočen roj bodi Na svidenje v Pragi! Z bratskim čebelarskim pozdravom Zveza Zemskih osrednjih čebelarskih društev Č. S. R. v Pragi, Boh. Vaučura, starosta zveze in zemskih central za Češko. Frant. Biolek, starosta zemskih central v Šlezkem. Dr. med. in inž. dr. techn. Ant. Schonfeld, urednik lista »Česky Včelar«. Antonin Holeček, blagajnik zveze in zemskih central za Češko. Dr. Jan Gašperik, podpreds. zveze in zemskih central na Slovaškem. Ludvik Doležal, podpreds. zveze in protektor zem. central na Moravskem. Vaclav Šmidlik, tajnik zveze in zemskih central za Češko. Slabiči. H. Peternel v Bukovem žlaku. prašanje je, kaj naj storimo s slabiči, ki jih slučajno imamo. Poudarjam, da ni gospodarsko, če negujemo slabiče, ker nas utegnejo več stati, nego bi stala močna družina s panjem vred, ako jo kupimo. Je pa včasih treba shraniti slabiče. Kdor si ne more kupiti dobrih plemenjakov, ker jih nihče nima na prodaj, kdor hoče svoie čebelarstvo razširiti z družinami, o katerih je prepričan, da so dobre medarice, je prisiljen negovati tudi nekaj slabičev. Ni pa mogoče dosti odločno obsojati čebelarjenja nekaterih trmastih čebelarjev. Jeseni se jim čebele ne smilijo. Ne da bi jih oskrbeli za zimo z zadostno množino hrane, jim režejo jako skopo kruh za kruti zimski čas, ker hočejo imeti med za prodajo, vsaj za tobak. Pozimi seveda jim vzame lakota do polovice družin. Ponos skopega čebelarja-bahača zahteva, da mora napolniti vse panje s čebelami ob rojenju, da bo nad sosedom čebelarjem. Zato sprejema vsak roj, naj bo tudi le prgišče čebel močan, in se tako zopet zaklada s slabiči. Tak čebelar ne pride ni- kamor s svojim čebelarstvom, naj ga zavist in pohlepnost še toliko priganjata k tekmovanju z naprednimi čebelarji. Takim čebelarjem ni mogoče dati leka ali nasvetov zoper pojavljanje slabičev. A tudi drugi čebelarji, ki se izogibamo vsake napake, moramo priznati, da se nam vedno pojavlja v naših panjih nekaj slabičev, zlasti po slabejših letinah. Vprašanje je, kaj naj stori čebelar s tem ali onim slabičem, ki se je pojavil. Običajno svetujejo, naj slabiče združimo. Ta nauk smo podedovali po starejših čebelarskih učiteljih, in ne da bi kdo pomislil, ali je pameten. Trdim, da je ta nasvet nespameten, ker je napačno preračunan edino na to, da si ohrani čebelar na ta način čim večje število plemenjakov. Račun je tak: imam 20 družin, izmed katerih je osem slabičev. Ako pridružim slabiče močnim plemenjakom, imam 12 družin, ako združim slabiče po dvoje vkup, imam 16 družin, zato bom združeval slabiče. Ta sklep sloni na nepoznanju položaja, v katerem je slabičeva družina. Slabič trpi od pomanjkanja čebel. Ako združimo dva slabiča, moramo spraviti v en panj zalego obeh slabičev. Ta zalega ne dela več krogle, ampak valjar. Za ogrevanje tn ne- govanje zaleženega valjarja bi Dii potreben čebelni grozd, ki obseže ves valjar, toliko čebel pa nima vseh osem slabičev. Zato je toliko neuspehov, toliko pritožb, češ, že tri panje sem združil v enega in še ne more nikamor. Umevno, čudež bi bil, ako bi bilo kaj iz takega združenja. Svetovati je torej onemu, ki se misli iznebiti slabičev z združevanjem, naj jih pridruži močnejšim družinam. Najbolj varno bo postopal oni, ki počaka vsaj do časa, ko bo treba odmekniti v dobrih panjih vsaj en sat, ki se dotika zalege in je poln obnožine (cvetnega prahu) in brani čebelam razširjati zalego. Takrat naj vzame zaleženi sat iz slabiča in ga porabi namesto praznega za razširjenje plodišča pri močnih družinah, čebele pa naj omete iz slabičev v sosednje panje, ki so dobili njih zaležene sate. Tako se iznebimo nepridipravov slabičev v svojo korist. Seveda je treba tako ravnati spomladi, s slabiči, ki imajo zalego, roje in brezma-tične, nezaležene slabiče pa s pridom združujemo med seboj tako, da dobi združena družina najlepše sate, mogoče par zaleženih satov, veliko čebel in najboljšo matico. Kaj pa z maticami zaleženih slabičev, ako jih moramo pridružiti močnejšim družinam in ne med seboj? Ali jih ni škoda? Tako slišim vpraševati čitatelja. Moj odgovor je mogoče bolj po novem, vsekakor pa umesten, če rečem: matice slabičev niso običajno veliko vredne, zato jih ni škoda. Seveda bom podprl to svojo trditev z dokazi. Trdili so dosedaj, da spoznamo vrednost matice po njenem zaleganju in pokolenju. Ni mogoče ugovarjati, da ne bi bila matica vredna imena rodovitnic, ako zalega obilno in strnjeno brez presledkov. A priimek rodovitnic ne označuje še najboljše matice. Ozrimo se na druga živa bitja, n. pr. kar na človeka. Kdo ne pozna družin, z materjo, ki je dala življenje devetim ali več otrokom, pa kakšno je to potomstvo. Komaj otroci nekoliko odrastejo, že legajo drug za dru- gim v prerani grob in od resnično prešte-vilne družine se rijeta skozi življenje eden ali dva otroka, ki bosta zopet videla ob času okoli sebe obilo dece, ki bo zopet po večjem legala v rani grob. Kdo izmed starejših čebelarjev ni zapazil istega pojava pri svojih čebelah? So čebelne družine, ki imajo rodovitno matico, obilo naraščaja, a leto za letom po živahnosti ob najbolj ugodnem letnem času zopet padejo v obžalovanja vredno stanje slabičev. Temu je vzrok izredna kratkoživ-nost čebel dotične družine. Pri človeku ni mogoče dognati vzrokov tega usodnega pojava, ker tudi pokolenje ni gotovo varstvo proti njemu. Gotovo je le, da se ta napaka redno podeduje, pojavi se pa lahko v rodovini, kjer je ni bilo nikdar prej. Istotako je pri čebelah vsaka družina v nevarnosti, da se ta napaka pojavi v potomstvu. To je glavni vzrok, da se tudi pri spretnih čebelarjih, ki negujejo le plemenite čebelne družine, pojavlja vedno tudi nekaj slabičev. V dobi, ko sem se pečal s trgovino z živimi čebelami, ;so priporočali označevanje matic s trajno barvo na hrbtu. Ta znak je kazal starost matice. Označevali so matice vsako leto z drugo barvo, tako je bila izključena vsaka pomota glede njih starosti. Ker sem vsako leto prodajal roje panjev s premičnimi sati, ki sem jih ogre-bal v kranjiče, sem si v plemenjakih za-znamenoval matice. Vendar ni bil moj namen dosežen, ker so mi ostale matice v kranjičih nevidne. Zaznamenoval sem si kranjiče s starimi maticami, da bi jih potem ne prodal prihodnje leto kot pleme-njake z mlado matico. Ker sem se bal, da bi se mi panji v pašišču zmešali, kamor so jih nosili najeti nosači v vresje, sem prišel jeseni na misel, da bi tudi čebelam onih panjev, ki imajo starejše matice, napravil tako znamenje na hrbtu. Lotil sem se dela in zaznamenoval jeseni se prašeče mladice onih panjev, ki so imeli stare matice. Ker sem to delal na panjevi bradi in se nisem tako bal za čebele kakor za matice, je šlo delo kot namazano, v par minutah sem zaznamenoval že veliko število prašečih se mladic. To moje delo me je spravilo, — to omenjam le mimogrede, — v ime velikega čarovnika pri sosedih čebelarjih. Spomladi so ostali panji z barvanimi čebelami za dom, ker so imeli starejše matice, drugi so šli v svet. Umevno je, da sem ogledoval vsak dan one barvane čebele. Kar sem opazil, je bilo presenetljivo. Dočim je pri nekaterih se izgubila zadnja barvana Sklepati sem moral z vso gotovostjo, da čebele nekaterih družin žive dalje časa nego drugih. Zapomnil sem si panje z dolgo živečimi čebelami in si od njih vzgojil potomce. Gotovo je, da sem si s tem vzidal vogelni kamen v temelj svojega čebelarstva. Nobenemu ni treba delati takih poizkusov. Rad priznavam, da je bil to moj prvi in zadnji poizkus, katerega nisem niti nameraval, saj sem čebele zaznamenoval Čebelnjak g. notarja Fr. Mastnaka v Vel. Loki. čebela že pred rojenjem, sem jih videl pri drugih družinah še v roju, ki je dodelal satje v svojem novem bivališču. Zadnje so izginile okoli kresa. Da bi bila barva pri nekaterih družinah prej odpadla nego pri drugih, ni mogoče, ker sem rabil isto barvilo, iz iste steklenice za vse čebele. Da bi bil zaznamenoval pri enem panju mladice, pri drugem starejše čebele, je bilo nemogoče, ker sem zaznamenoval pri vsakem panju prašeče se mladice, in sicer veliko število. zaradi tega, da bi spomladi ločil v kranji-čih panje z mlado in starejšo matico. Tega ni treba delati, pač pa naj stori vsak vsaj to, da pazi na one družine, ki leto za letom brez vidnega vzroka gredo v zimo kot slabiči. Take družine ne smejo imeti prostora v naših čebelarstvih. Na podlagi teh dejstev, katera lahko vsak še ugotovi, ako si hoče vzeti časa za poizkus, lahko trdim, da običajno ni škoda matic slabičev, katere nam preostajajo, ako pridružimo slabiče močnim panjem. Ako je vzrok oslabelosti družine viden, n. pr. ako je slabič nastal iz lanskega poznega drujca ali ako je izgubil pozimi veliko čebel zaradi kake nesreče, ker niso mogle čebele za medeno zalogo, akc so ga vznemirjale ptice ali rovke, tedaj so matice vredne, da se nam smilijo. V večjem čebelarstvu se dado že porabiti spomladi, saj ni težko najti panj, v katerem je matica, ki je baš to pomlad opešala in ne zalega povoljno. Na noben način pa ne bi žrtvoval dobre matice v močni družini še tako lepo pisani mladi matici slabiča, zato tega tudi drugim ne svetujem, ker je matica slabiča vedno dvomljive vrednosti, (Konec.) Kavkaška čebela. (Apis mellifica var. caucasica, Gorb.) Simeon S. Grozdanič v Srem. Karlovcih. a so kavkaška čebelna plemena še do danes nezadostno proučena, je znano, toda zanimanje zanje se je v zadnjem času zopet zbudilo, L. 1914. je izdala svilarska postaja v Tiflisu v Kavkazu knjižico K. A, Gorbačeva, asistenta postaje, pod naslovom »Kavkaška gorska siva čebela in njeno mesto med drugimi plemeni«. Po tej knjižici sta na Kavkazu in Zakavkazju dve čebelni plemeni. Kavkaška gorska siva čebela, ki je razširjena po gorskih predelih Kavkaza in Za-kavkazja in rumena perzijska čebela, ki se sreča s sivo na meji Perzije in sosednih pokrajinah. Obe plemeni se mnogokrat med seboj križata. Po K. A. Gorbačevu so stari sistematiki Pallas in Butle-r o v napačno smatrali rumeno č e -belno pleme za kavkaško čebelo. Gorba-čev smatra za značilno kavkaško čebelo sivo gorsko čebelo, ki sem jo jaz sam označil z imenom Apis mellifica, var. caucasica, Gorb a-č e v , da počastim tovariša Gorbačeva in v razlikovanje starega imena Apis mellifica, var, remipes, Pallas, ki se nanaša na »jako pomenljivo-»rumeno!« kavkaško čebelo. Po navedbah starih sistematikov začenjajo matice kavkaške (remipis) čebele nesti jajčeca komaj v aprilu mesecu, toda danes je znano, da matice sive kavkaške čebele ter tudi matice rumene čebele začenjajo mnogo prej zalegati, čepto že v januarju mesecu, a nehajo popolnoma v decembru mesecu (Gorb.). Trotje se pojavljajo v Tiflisovi okolici že prve dni aprila meseca. To velja za kavkaško čebelo, kajti rumena čebela odgoji prve trote še prej. Gorbačev misli, da odgajajo sive in rumene čebele več trotov nego evropska plemena. Sive čebele v normalnih panjih dajo 1 do 2 roja. Kavkaške čebele pokrivajo med s prozornimi pokrovci, ki so videti kakor pomaščen papir, celice pa napolnjujejo do roba. Gorbačev misli, da se baš v tem njih čebele ostro razlikujejo od evropskih, ki napravljajo po njegovem mnenju bele in debelejše pokrove. Jaz se ne morem strinjati s tem mišljenjem. Rumene čebele in križanke (perz. X kavk.) napihujejo ogromno množino ma-tičnikov 300 in še več; sive pa samo 12—30 komadov. Čebele obeh plemen so krotke; sive so mirnejše nego rumene. Čebele je mogoče opravljati brez krinke in dima. Gorbačev se tudi strinja z mojim mišljenjem, da je gorska siva čebela (var. caucasica) zelo podobna kranjski (carnica) čebeli po barvi in tudi po vrednosti in plodovitosti, samo da Gorbačev trdi, da kavkaška sivka ni nagnjena k rojenju toliko kakor slovenska. To in ono iz Jože Okorn Prvi pogoj vsakega naprednega čebelarstva je vzreja matic, vendar smo se doslej s to važno rečjo zelo malo bavili. Skrajni čas je, da se tudi v tem pogledu zganemo in začnemo z resnim smotre-nim delom. Zaradi tega sem se odločil, da bom v letošnjem »Slov. Čebelarju« to poglavje dodobra obdelal, da vzbudimo tudi pri naših čebelarjih zanimanje za to zadevo. Uspeh teh razprav pa naj bi bil »Klub vzrejevalcev matic«. Več oči več vidi — pravi naš narodni pregovor. Zato me bo izredno veselilo, ako se bo mojemu vabilu odzvalo kar največ čebelarjev, da bomo potem skupno prerešetavali in proučevali ta problem, ki je ne samo izredno zanimiv in poučen, temveč brez dvoma tudi velike važnosti za praktično čebelarstvo. O smotrih in nalogah, ki jih izkušamo doseči z vzrejo matic, danes ne bom še razpravljal, pač pa bom za sedaj obravnaval nekoliko važnih vprašanj. V 6. štev. lanskega »Slov. Čebelarja« je priobčil g. Peternel zanimiv članek: »Kaj me je vse naučilo označevanje matic«. Z njim pa se le deloma strinjam. Izzvan po besedah g. pisca: »Ni pa prav, da nihče ne piše o tem, kar je izkusil in se naučil. . .«, sem se odločil, da objavim v tej stvari svoje mnenje in izkušnje, ker sem prepričan, da bo to izzvalo ne le zanimive in stvarne razprave, marveč bo list in naše čebelarje zelo poživilo. Pa preidimo k stvari! Naravnost iznenadil me je prvi odstavek zgoraj navedenega članka, ki se gla;si: »Zaznamenovanje, bolje rečeno označevanje matic z barvo zaradi kontrole njih starosti so pred leti priporočali, sedaj pa je o tem vse tiho. — Ne bom veliko grešil, ako trdim, da so čebelarji vzreje matic. v Ljubljani. spoznali ta posel za nepotrebno igro v čebelarstvu, ki ima kvečjemu pomen le za raziskavanje življenja matice« — in dalje: »Znamenja (pike) smo napravljaii v velikosti prosenega zrna s posebnim klinč-kom na hrbet matice. Bila so neizbrisna in trajno lesketajoča, tako d a s m o matico na satu med čebelami jako naglo našli (podčrtal jaz). To je edina solnčna stran tega zamudnega čebelarskega opravila. I z -plačalo se je le z znanstvenega stališča, za praktično čebelarstvo je pa bilo brez pomena.« V vseh državah, kjer je umno čebelarstvo zelo napredovalo, se čebelarji mnogo bavijo z vzrejo matic. Vzrejevalci imajo v društvih posebne odseke ali pa lastne organizacije, ki izdajajo celo svoje liste. Vsepovsod pa je uvedeno označevanje matic, ki je zavzelo tak obseg, da odseki, odnosno organizacije predpisujejo vsako leto, s kakšno barvo naj se matice označujejo. Pa ne samo to. V pravilniku za ocenjevalne komisije pri čebelarskih razstavah je določba, da razstavljalec, ki nima označenih matic, izgubi pet točk. Žal, da sem to okusil že sam in vsled tega izgubil lepo odlikovanje. Označevanje matic je za praktično čebelarstvo precejšnjega pomena. Pretirano bi bilo, ako bi trdil, da se brez tega ne da uspešno čebelariti, nihče pa ne more reči, da je to brez pomena. Ne samo, da najdemo, kakor to trdi že g. P., označeno matico na satu med čebelami jako naglo, kar tudi ni brez praktične vrednosti, ampak, kar je še važnejše, brez truda tudi lahko doženemo njeno starost (pre-leganje), in to je vsakokrat odločilnega pomena za nadaljnjo usodo (uspevanje) panja. Preleganje matice je v naprednem čebelarstvu tako rekoč vsakdanji pojav, kajti velika družina zahteva docela vredno in rodovitno matico. Zanimivo je zlasti dejstvo, da panji najbolj prelegajo ob dobrih letinah, ker takrat ni časa za rojenje, V najboljših povojnih letinah 1922 in 1923 sem dognal, da je pre-legla dobra tretjina plemenjakov, ob slabih in srednjih letinah pa imamo mnogo rojev. Za kontrolo preleganja pa imamo najboljše sredstvo v označevanju (barvanju) matic, čebelar, ki tega ne dela, nima nobenega pravega pregleda o starosti in kakovosti matic. Če bi naši napredni čebelarji označevali matice, bi se lahko prepričali, da ima pravilo, da je enoletna matica najboljša, v praksi zelo mnogo izjem, poleg tega pa bi ostajalo v jeseni pri izmenjavi matic živih mnogo preleženih dobrih mladih matic. Ker pa ne ve, da ima opravka z mladico, jo v dobri veri, da je uničil slabo staro matico, zamenja z drugo, največkrat manj vredno. Tega za uspešno čebelarstvo tako važnega dejstva ne zanika tudi g. Feter-nel, ampak naravnost govori za označevanje matic, ko piše: »0 dejstvu, aa mnogo matic ne doseže visoke, t. j. triletne starosti, se najbolj prepričamo, če zaznamujemo matice«, ali »večkrat se mi ie pripetilo, da sem našel v panju nezazna-movano matico, ki je zalegala, na satu pa je zalegala še stara zaznamovana«, ali »kdor ne zaznamuje matic, ne ve nikdar, ali je bila oprašena resnično tista matica, katero je videl v panju neoprašeno«. In rojenje! V kakšnih neprilikah je marsikateri čebelar, zlasti ako ima močne panje, preden dožene, kateri panj je rojil. Res je, da imamo več pripomočkov, da doženemo to, toda žal niso vselej zanesljivi. Če pa zaznamujemo mlade matice vsako leto z drugo barvo, pa lahko doženemo pri presipanju roja, ko so že vsa druga sredstva odrekla, po barvi zaznamovane matice, katere panje je treba pregledati, da ugotovimo izrojenca in če treba, preprečimo nadaljnje rojenje. Označevanje matic pa tudi ni tako zamudno, kakor to trdi g. P., zlasti ne, ako združimo to opravilo s kakim drugim važnim, n. pr. s pregledom izrojenca, da mu zabranimo nadaljnje rojenje (ko matica že poje) itd. Nikdar se mi pa ni še pripetilo, da bi mi pri označevanju kaka oprašena matica, ki je že zalegala, odletela s sata. Kvečjemu bi lahko padla s sata na tla. Zaradi razvitih jajčnikov je pretežka in ne more tako z lahkoto leteti kakor mladica. Pri oprašeni matici je to mogoče le, kadar ni paše, po ajdi in tik pred rojenjem. Pri prašilnikih (s polovičnimi A.-Ž. satniki) pa je to mogoče, a se mi doslej še ni pripetilo. Da se v malih prašilčkih pri odvzemanju matic izognemo taki nezgodi, je dobro, da odvzemamo matice vselej v zaprtem prostoru (pri zaprtem oknu). Zaznamovanje samo na sebi ni nič težkega, »a vendar temu treba se privaditi, izprva sicer težko gre,« pravi narodni pregovor. Z enim samim neprevidnim prijemom zadka lahko matico poškodujemo, da postane nerodovitna. Z vajo pa se temu delu tako privadimo, da ga opravimo zanesljivo in mirno. Za vajo pa ne smemo uporabljati matic, ampak trote. Zelo zanimivi so tudi podatki g. P., ko razmotriva o vzrokih preleganja, o izgubah in pohabljenosti matic, vendar se s temi navedbami docela ne strinjam. Za vzrok preleganja navaja tole: »Ako panj (pravzaprav čebele) sumi, da matica ni zmožna izpolnjevati svojih opravil brezhibno, jo prisili, da zaleže nekaj matični-kov, in poskrbi za bodočnost družine,« ali ko govori o omejevanju zalege; »kdor omejuje zaleganje z rešetko tako, da pripre matico v plodišču le na dva do tri sate, oziroma da jo pripre pri nizkem majhnem plodišču v medišče, pripravi čebele do tega, da mislijo, da matica ne more žaleči več nego dva do tri sate.« Po dosedanjih opazovanjih in izkušnjah so vzroki preleganja dokaj različni. Večkrat se mi je že pripetilo, da je izrojenec, pa tudi drujček prelegel jedva oplojeno matico. Tem pojavom so po mojem mnenju redno vzrok nepopolni spolni organi matice ali pa nezadostna oprašitev. Dej-istvo, ki ga navaja g. P., da panji, katerim smo omejili zalego na dva do tri sate, radi preležejo matice, je za praktičnega čebelarja vsega uvaževanja vredno. Vendar pripisujem to — ne kot misli g. P., da je temu krivo mišljenje čebel, da matica ne more zalegati več nego dva dc tri sate — zadrževanju jajčec. Zaradi zadrževanja jajčec močno trpi ves matičin organizem. Naravna posledica tega pa je v zelo mnogih primerih smrt matice. Čebele namreč nimajo pameti, torej tudi ne zmisla za čebelarjevo voljo. Pri njih vlada naravni zakon. Omejevanje in razširjanje gnezda je odvisno od paše. Če je paša dobra, matica pa priprta na dveh do treh satih, dobiva paši primerno množino hrane za zaleganje jajčec. Ker ji pa zaradi čebelarjeve grabežljivosti primanjkuje prostora, ne more zadovoljiti naravnemu zakonu in posledica je, da po čebelarjevi krivdi zapade smrti. K odstavkom: »Pohabljene matice, ki zgreše ;svoj panj, in zakaj napadejo čebele matico«, — bi pripomnil, da je tem nezgodam največkrat kriv čebelar sam, bodisi zaradi pomanjkljivega poznanja čebelnega življenja ali pa zaradi njegove radovednosti. Ako opaziš, da je izrojenec ali roj poslal matico na praho, opazuj prašenje ob strani čebelnjaka, nikakor pa ne smeš hoditi med čebelami pred čebelnjakom. Še usodnejše za mlado matico pa je, ako brskaš po panju takoj, ko se je oprašena mladica vrnila vanj. Tedaj se čebele razburijo in kaj rade planejo po matici ter jo pohabijo, mnogokrat celo umore. (Konec prih.) Kongres in razstava v Dubrovniku. Uglednom Uredništvu >Slovenskega Čebelarja« v Ljubljani, a str. 164. i 165, prošlogod. »Slovenskega Čebelarja« w pod gornjim naslovom stoje neke zamjerke, koje ne-opravdano padaju na teret ove zadruge kao izlož-benog odbora, pa Vas, g. uredniče, umoljavamo, da istini na volju izvolite u narednome broju uvrstiti slije-deči ispravak. Doček i ukonačenje gostiju za cijenjene članove Čebelarskega društva za Slovenijo izvršilo se prema upustvima i prema prijavi t a č n o. Dopisom 2. te 8. avgusta o. g. Čebelarsko društvo za Slovenijo, s potpisom g. J. Okorna javilo je ovom odboru 13 po-sjetitelja za izložbu i kongres, a od tih s a m o je z a gg. Barleta, Schwarza i Puša t r a ž i 1 o ukonačenje. Prva su dvojica od ovog odbora pismeno unapred bila obznanjena, da im je kona-čište odredeno u Bolivinoj ulici, 772, a g. Puš sa gospodom dobio je ukonačenje u ulici Preko. Kad je pak g. Okorn u sobi izložbe bio od potpisanog upitan da li su i ostali stanom opskrbljeni, je odgovorio: Hvala, mi smo se več sami pobrinuli. Gosp. Okorn dakle nema prava, da po gornjem pitanju opaske i prekore stavlja, jer odbor se je imao postarati i za konak i za doček samo za one, koji su to redovno po upu-stvu tražili. Obzirom na pašu Dalmacije, o kojoj se »zelo mnogo govori in piše«, ističe se u članku, kako se je bilo nadati, da če 250 članova ove zadruge svojim pčelarskim proizvodima izložbu preplaviti, a ostala bi udruženja, odnosno pče-lari bili »tako rekoč za nameček in okras razstavi«, I ovde ispravljamo gosp. pisca i kažemo, da je od 85 odlikovanih 16 njih iz Dalma- cije. Proporcionalno dakle Dalmacija izostala nije. Da se je h t j e 1 o , Dalmacija bi bila na izložbu glavni gros i bacila; aH nije se forisiralo, jer i odbor i u odboru potpisani nije htio, da se Dalmacija isti-če, jer izložba nije bila dalmatinska ili samo ove zadruge, več je izložba bila Saveza jugoslovenskih p č e -larskih društava. I, dok su se sva društva upravo natje-cala za što bolji ukupni uspjeh izložbe, čak i cijenj. »Vrbaser Bienenzuchtverei-ne«, koji nije član Saveza, dotle Čebelarsko društvo za Slovenijo počelo je, trajalo i završilo nastojanje za izložbu s ovim napisom u spisu iz avgusta o. g.: »Razstave se bo udeležila tvrdka M. Am-brožič.« Časne iznimke iz čitave pčelar-ske Slovenije bili su četvoro: gg. Am-brožič, Markelj, Žumer, a specijalno J. Strgar. Obzirom na ove činjenice ova zadruga ne može, da misli i tvrdi ino i što ostala društva u Savezu, da je Čebelarsko društvo za Slovenijo, koje je član Saveza, sa-veznu, dakle vlastitu izložbu — bojkoto-valo. Organizacija nije »odpovedala«. Mi bi htjeli viditi bilo koga, da u jednakim prilikama organizuje jednu onakvu izložbu — koja je u ostalom po priznanju očevi-daca premašila i ovogodišnje izložbe u Beču i u Plznju. — Uzdamo se, ima-čemo prilike viditi svakoga na djelu; a svakome je pa i bratu Okornu na hartiji stilističke vježbe — najlakše praviti. Uz pčelarski pozdrav u Dubrovniku, 6. novembra 1926. Za upravni i izložbeni odbor Jugoslo-venske pčelarske zadruge ravnatelj; član odbora: I. Antonioli. Gojko Berač. * Zgornji popravek »Čebelarske zadruge« v Dubrovniku se sicer ne sklada z določbami tiskovnega zakona, pravilno bi se pa moral glasiti: Ni res, da so se vkljub temu, da je pisano v programu za 20. in 21. avgusta: »Doček in ukonačenje go-stiju.«, gostov niso pričakovali pri prihodu, res pa jih je sprejel v Gružu g...... kateri pa? Vljudnost zahteva, da gosta, ki je javii dan prihoda v popolnoma neznan kraj, pričakujemo. Gosp. Antonioli je pa drugega mnenja in upravičenost te zahteve zanika. Sicer pa je z nami dospel tudi g. Puš z go. soprogo i. dr., a tudi teh, čeprav so se prijavili, niso pričakovali. Pri trditvi, da se je Dalmacija zelo slabo udeležila razstave, vztrajam. V popravku je namreč g, Antonioli sam to prvznal, saj pravi: »Da se je h t j e 1 o , Dalmacija bi bila na izložbu glavni gros i bacila . ..« Kdo naj to verjame? Gospoda Antoniolija opozarjam samo na to, naj pomisli, kakšna bi bila razstava, ako bi obsegala samo predmete, ki jih je razstavila Dalmacija, in to bi se bilo čisto lahko zgodilo. Izgovor, da je razstavo priredila »Zveza«, ni zadosten. V prvi vrsti je dolžnost pokrajinske organizacije, v katere območju se raz,stava priredi, da skrbi za to, da »baci glavni gros na izložbu«, in nič več nego to sem trdil. Na očitek, da se naše društvo ni udeležilo dubrovniške razstave, bi lahko vprašali dubrovniško zadrugo, če se je ona ali kdo drug iz Dalmacije udeležil razstave v Ljubljani in koliko ljudi se je udeležilo takratnega čebelarskega kongresa, ki je bil prvi izza obstoja naše države? Zaradi izredno slabo letine, in velikih izdatkov za dunajsko razstavo društvo ni imelo zadostnih sredstev, da bi se bilo udeležilo dubrovniške razstave, pač pa je vkljub vsemu temu opozorilo nanjo gg. Strgarja, Ambrožiča i. dr., ki so se vabilu častno odzvali. O bojkotu razstave je pa bolje, da ne govorimo! Če bi bil naše društvo g. Antonioli opozoril, da nima na razpolago učil in drugega, kar je neizogibno potrebno na razstavi, naj bo uverjen, da bi mu bili radevolje s temi predmeti postregli. Kaj čudna je trditev g. Antoniolija, da je dubrovniška razstava presegala lansko — ne letošnjo — razstavo na Dunaju in letošnjo v Plzni. Odgovornost zanjo prepuščamo g. Antonioliju, ki ni nobene teh razstav videl. Prosim, naj pogleda 11. štev. lanskega »Češkega Včelara«, pa izpremeni svoje mnenje. 0 tem, da je organizacija odpovedala, so si bili udeleženci kongresa in razstave edini. Zaradi tega se tudi v podrobnosti ne bom spuščal. Glede svoje osebe pa omenjam, da se dela nisem nikdar sramoval in bal, ker sem ga vajen, pa ne samo, kadar je treba napisati kako oceno, kakor to misli gospod Antonioli, temveč tudi sicer, V tem pogledu sem čisto drugega mnenja, nego g. Antonioli, ki je v zadnji številki »Hrvatske Pčele« v popravku podal izjavo, da zaradi neugodne kritike ne bo, čeprav bi učakal Matuzalemovo starost, sodeloval na nobeni razstavi več. Glede »stilističke vježbe« pa kličem g. A. v spomin besede: Vsak naj pometa pred vsem pred svojim pragom! Jože Okorn. Opazovalne postaje. Jos. Verbič v Ljubljani. Poročila za december 1926 so zelo kratka. Vodje opazovalnih postaj hvalijo le vreme, ki je za prezimovanje ugodno. Vreme v tem mesecu je bilo za prezimovanje čebel takorekoč vzorno. Toplina zraka je bila zelo enakomerna, ker je bilo ozračje večinoma mirno, nebo pa megleno ali oblačno. Poleg tega se je držala podnevi in ponoči blizu ničle, vendar pa je povprečno ostala nad njo. Le v zadnji tretjini meseca in le za dva ali tri dni se je bolj ali manj približala 10° pod le-diščem. V zadnjem času je padlo tudi »nekoliko« snega, ki je dal zemlji šele pravo zimsko lice. Posledice ugodnega vremena so se kazale v tem, da dobro zazimljeni panji niso izletavali in da je bila poraba zimske zaloge zelo majhna. Izguba na teži je bila manjša nego v preteklih treh letih. Razpredelnica II. Mesečni pregled za december zadnjih štirih let. Leto Povprečna mesečna Izlet-nih Solnč-nih Deževnih Snežnih poraba dkg toplina dni je bil" povprečno 1923 68-7 - 0-2° C 1-3 75 5-7 3-8 1924 79"- + 0'8°C 1-8 3-7 6-2 0-5 1925 87-9 - 2-4° C 2-7 8-5 5-8 1-9 1926 65- -f 0-2» C 0-3 52 4-3 4-8 i Zapomni si; če med dalj časa segrevaš nad 60 stopinj, se bo tudi njegova kemična sestava tako zelo izpremenila, da ga bo celo spreten kemik prav težko točno ločil od dobro ponarejenega. Tako zelo mu škoduje prevelika toplina. ★ O letini 1926. A.: »Povem Vam, letos sem pridelal toliko medu, da res ni verjeti!« B.: »Saj tudi ne verjamem!« Zadelavina (propolis) se prstov rada prijema. Na dotičnih mestih se koža potem olupi. S terpentinom ali z bencinom prav lahko osnažimo roke zadelavine. * Preden začneš kuhati vosek, preudari, ali se ti to sploh izplača. Majhno množino voščin rajši prodaj, ker potrosiš za kurjavo in za delo več, nego je kuhani vosek vreden. ja "3 -a o « OS nO M Oi I-0) -O S 0) o 0) -o cd N -o s m >- a, S S IJIOAOJJ3A CO CM CO \n - co 00 CM co r- CTl CM a> CM CM co Tj< Tf m -t cvi 0 1 in TJ- CO CN Ol t- co co in co 1 — O O co X m bilo zrasel |od co -t O in a> co co CO 0 co CO O ■n — O) r- 0 CTl O — m CTl o> H[U3Bjqo fO M + co + co + r- + X + m + a> + t— + O + -t 1 "T" X + r- + co + CO + co + CT> + O + co + >0 > O 0 a -0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 "s a "C a t 1 1 1 1 1 1 1 1 1 I 1 1 1 1 I 1 1 1 I 1 1 1 1 3 0 v m 1 0 a g 0 CO 0 10 in CO * 0 co 1 0 ai 0 co 0 in co •S 'SI 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 0 c > ro lO CM 0 O CO 1 m CM 1 čo 0 CM co S 1 0 co Tf 0 in 5 1 m CO C co 1 in O CM u 15 s •0» oi 1 O ca 0 >0 1 m 1 in co in co -s- o CM 1 0 CM Tj- 0 in in 1 0 CM 1 0 O e a a. - a m 0 0 CM \ 0 CM 1 0 CN in ČM O 0 co in co CM m 0 m 1 1 0 co 1 in O cn '5 >0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 oi M ® E 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 I 1 1 1 1 1 1 1 1 a 1 r 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 I o S> «1 g S S'f n rv 2 W >N >N >N »N 'N >N i i i t i i <<<<<< >N >N >N >N >N C 3 >N «3 0) <1 O c 3 O 18 C 3 Q >N i < >N < < 3 00 >N N »N ^ -i o a ■o o a -ti > o Cu . s _ S m CB u oo o 6 a ? S .S. S — H.) © _o M £2 3 T3 (S a C .M cd u T3 js- a £ -o > 3 . J > >00 S . •<—I £2, o IH o "e C3 ^O •— 0 o lO •!"■ u iT 4) m -c ca —< ¥ e a o 2 § O Q 5 S S S (N ID CM 3 O ___ ca u a v ■OO 3 C « M S ® _ O . <00 Jtf <00 5 o o 5T ca nS 1—1 d fc v,. _ iz- c ■ j O 3 ° o -C >-' >-< r n o m CM 'S 03 ca f- X S-< a ca o 'S >N O d 00 o <0 K M £2, in M 3 S | ss ■ a cn «. O ^ ca > c rt - 0 ,5 M P ^ > O C/3 vO C- 3 tH cy s o 3 J -M U i? > a O (N 3 o M O a, ca c o C 0) I- > o 3 > O co 00 o ci C c3 ro in in ^ o O '5 Ui O > ca e a o o in >—1 co 3 ■a h O O ca c > o X/3 a 'S ® S ^ .t! iT Cebelarjeva ženitev. Cvetko Golar. 2. svetem se Jakobu solnce žari s požarom bleščečim in s silo ognjeno, po njivah širokih pšenica zori in polje šumi in zlati se rumeno. In zgodnja so jutra, noč sega v roko visokega nebesa zvezdi mogočni in zarja večerna se kasno blesti, da čuje se skoro žvenk tajni, polnočni. In več ni utegnil Matija sedaj čebelic si pasti ob vročih poldnevih, in padli so travniki že pod koso, osul se je kostanj ob žarkih plamenih. Po njivah so srpi zveneli ostro in padalo bilje in klasje je zrelo, rdela so lica in vriskal je smeh dekliški po dolih in brdih veselo. A tiho Matija je snope ves dan nakladal na voz in potil se z živino, ki težko je žito vozila domov z ozar in po klancu pod sinjo planino. »Zakaj si, Matija, zamišljen tako?« vprašala smehljaje ga Tona je zala, »Anžičevo vprašaj zakaj, ha-ha-ha, z njo bil je na češnji,« je Manča dejala. »Po češnjah, po njej se ti toži, kaj ne? Kako mi te žal je, Matija ubogi!« »E, pridi na vas in na okno nocoj potrkaj, ko mesec bo svetil za logi!« In zopet zavriskal je smeh čez polje, kot pele pod nebom, žgolele bi ptice, gorela, žarela so lica deklet in pridno vihtele so srpe ročice. A modro in tiho Matija naprej je vole poganjal po njivi požeti in polne je snope grmadil na voz, poslušal na nebu škrjančka žgoleti. In spomnil kipečega se je glasu in usten zorečih nekje tam za lesi — in zahrepenelo je v prsih srce, in v mislih je vzdihnil: »O deklica, kje si! O mraku po delu poletnega dne k uljnjaku je sedel, poslušal brenčanje čebel, petje matic in gledal, kako so delavke trudne oblegale panje. Dišalo sladko od šumečih je brad, i, saj je na panju vesela gostija, saj pojejo, pijejo vino in med, neveste se venec in ženin ovija. A zanj še ni svata, le v dalji nekje kot zor zasijala je znana planina, nasmehnile so se prijazne oči, ah, nekdo izginil mu ni iz spomina. In tisto nedeljo Matija potem je s stricem Urbanom jo mahnil na gore, potrkala — kajpak — sta mimogrede na bele, visoke Anžičeve dvore. »Poglej, čebelar iz doline je tu -—« »Prezgodaj bo, ajda pri nas še ne cvete.« »Zdaj muhe mu druge po glavi roje,« v pomenek Urban se veselo zaplete. »Veliko družino Matija ima, kateri kraljujejo matice marne, brez matere sam pa ostal je doma — a mladim ljudem so dekleta nevarne. Ubrala zato sva na goro jo k vam, kjer zarja in solnce Matiji izhaja —« »Visoko smo res,« se namuzne Anžič, »da skoro se čuje petelin iz raja.« »Ko mati čebelicam drobnim umre, se jokajo, hitro poiščejo novo, in tudi pri nas je požela jo smrt —« »Kaj tukaj mi vekaš, poglejte jo, sovo! Besedo veselo zarobi, Urban, kako smo plesali pod lipo zeleno« — »Sedaj je Matija na vrsti za to, da z Mino zaplesal bi eno pošteno« — »Kak plenjala vam je pšenica, povej!« Zresni gospodar se in govor zasuče — »Pšenica? Po merniku dal je nasad —« A v mislih stric pravi: »Ta zvite je buče!« In ko je Matija besedo povzel: »AF v skrinjo nam pisano skrili ste Mino?« Smejal in hahljal se je oče Anžič in točil, nalival je češnjevo vino. »Pa kaj bi rad z njo, pa le kaj ti je mar?« »A meni? Za mlado na dom mi jo dajte!« »Ne dam je od hiše, premlada je še —« »Nikarte se z ognjem, Anžič, ne igrajte! Saj veste, kri mlada s plamenom gori in velik vžge ogenj že iskrica mala —« »E, stric iz doline, le nič se ne boj, z dekletom nisva šele prvič orala.« »Kaj, tepli jo boste, o to pa že ne —« »Poglej petelina, pa kdo ji kruh reže —« »Ne boste ga dolgo, to jaz vam povem —« »Le dobro se drži,« v besedo stric seže. Pogleda kot medved, udari s pestjo, da miza poskoči ti skoro do stropa — »No, pa jo pokličemo: Mina, kje si! Naj sama odloči!« — »Najbolje, kakopa!« In ko je vstopila, rdela sladko, je las kolobar jo ovijal kot krona — »0 oče,« s solzami zaprosi deklič--— »No, pa se vzemita, presneta kajona!« »Bes plentaj navihanca, mislil sem prej, da k nam je čebele prinesel na pašo —« In očka napil je Matiji smeje:, »Sedaj pa odpeljal še Mino bo našo,« (Konec prih.) Društvene vesti. Tečaji o kuhi voska. 20. februarja v Radovljici ob pol 10 3. februarja v Kamniku ob pol 10 do- dopoldne pri g. Kleindienstu na Gorici. poldne pri g. M. Žargiju. ^ Čebelarji, udeležite se teh tečajev v obil- 6. februarja v Leskovcu pri Krškem ^ številu! ob pol 8 dopoldne v ljudski šoli. Vesti iz podružnic. Ljubljanska podružnica ima sejo dne 15. februarja 1927. 1. ob 8 zvečer pri »Nacetu«. — Fr. Prezelj, tajnik. Ljubljanska podružnica je imela redni občni zbor dne 19. decembra 1926. 1. Navzočih je bilo 16 članov. Predsednik, g. ravnatelj Arko, je pozdravil navzočne člane in pozval vse, naj se čim bolj oklenejo podružnice, kajti čim več bo članov, tem več dobrot bodo deležni. Poročal je tudi o delu, ki čaka novi odbor v prihodnjem poslovnem letu. Tajnikov o poročilo: Odborovih sej jc bilo v preteklem poslovnem letu 12. — Strokovna predavanja so se vršila po vsakokratni odborovi seji. Predavali so gg. prof. Verbič, nadsvetnik Bukovec, in Julij Slapšak o različnih aktualnih čebelarskih stvareh! Gospod veliki župan ljubljanske oblasti je nakazal podružnici podporo v znesku 1300 Din. Za to mu izrekamo še enkrat najtoplejšo zahvalo. Članov je imela podružnica v pretečenem letu 54. Blagajnikovo poročilo: Denarnega prometa je imela podružnica v minulem poslovnem letu 1926., in sicer prejemkov 4390 Din 71 p, izdatkov 3262 Din 28 p. Društveno premoženje znaša 15.857 Din 98 p. Blagajnikovo poročilo se je odobrilo, blagajniku pa izrekla zahvala za skrbno vodstvo blagajne in za njegovo varčnost. Volitev podružničnega odbora. Ker je dosedanji predsednik odklonil zopetno izvolitev, je bil za predsednika soglasno izvoljen g. prof. Josip Verbič. Poleg tega so bili izvoljeni v odbor še gg.: Adolf Arko, ravnatelj jetnišnice v Ljubljani, Ivan Elsner, pis. ravnatelj v pok. v Mostah, Julij Slapšak, šolski upravitelj v Ljubljani, Josip Stojkovič, učitelj v Mostah, Fran Lunder, višji davč. uprvanik v Ljubljani, Ivo Verbič, uradnik agr. direkcije v Ljubljani, Alojzij Trink, mizarski mojster v Ljubljani, Fran Prezelj, davčni upravnik v Ljubljani, Emil Flere, bančni uradnik v Ljubljani, Jakob Babnik, poštni pod-uradnik in posestnik v Zg. Šiški. Za delegate za občni zbor Osrednjega čebelarskega društva so bili izvoljeni Ivan Elsner, Julij Slapšak, Alojzij Trink in Jakob Babnik. Novi predsednik je sprejel izvolitev in se obenem zahvalil v imenu vseh navzočnih odsto-pivšemu g. predsedniku ravnatelju Arku za njegovo nesebično požrtvovalnost in trud. Gospodar dire ostane še nadalje g. ravnatelj Arko, gospodar čebelnjaka pa g. predsednik Verbič. Slučajnosti: Na predlog g. predsednika naroči podružnica švicarski čebelarski list. O vseh važnejših člankih bo g. predsednik referiral na odborovih sejah. Za podružnično knjižnico se naroči tudi en izvod Žnidaršičeve knjige »Naš panj«. __ Odškodnina za porabo točila se je določila na 1 Din od panja. G. Ivo Verbič je predlagal, naj se odbor pooblasti, da skuša na primeren način in po možnosti iz razpoložljivih sredstev nabaviti močnejšo diro, vsaj za 40 A.-Ž. panjev. — Gospod Babnik je predlagal in se je v načelu sklenilo, da se napravijo v podružničnem čebelnjaku pod Krimom še ena vrata, več oken v strehi, v vratih, primerna odprtina in dovozna cesta na drugi strani čebelnjaka. Podružničnemu odboru se je tudi naročilo, naj skrbi za napravo zasilnih streh za tiste panje, ki jih postavijo člani poleg podružničnega čebelnjaka pod Krimom. Tudi primerni podstavki za te panje naj se nabavijo. Fran Prezelj, tajnik. Občni zbor podružnice v Predgradu. Predsednik g. Ivan Veis iz Predgrada je sklical občni zbor na dan 6. januarja 1927. leta. V odbor so bili soglasno izvoljeni: Ivan Veis, gozdar v Predgradu, za predsednika, Marko Jonke, posestnik v Dolu, za podpredsednika, Josip Kapš v Prelesju za tajnika, blagajnika in delegata, Josip Pešelj iz Je-lenje vasi za odbornika in namestnika za delegata, Peter Šterk iz Predgrada pa za odbornika. Soglasno se je sklenilo, da se naprosi čebelarsko društvo, naj priredi marca meseca tečaj o kuhanju voska in sicer pri g. Marku Jonkeju v Dolu št. 8 — Josip Kapš, tajnik. Podružnica v Škoiji Loki imela redni občni zbor s predavanjem dne 5. decembra 1926. 1. Udeležba je bila slaba, to pa zaradi prepozne ure. Treba se bo vrniti na stari red. Odbor je tale: Ivan Žontar, predsednik, Andrej Hafnar, podpredsednik, Matej Vidmar, tajnik in blagajnik, Franc Bernik in Franc Kržišnik, odbornika. — Tečaj se bo vršil v prvi polovici meseca maja. Tajnik, Podružnica v Središču ob Dravi je imela redni letni občni zbor dne 12. dec. 1926. 1. Navzočnih je bilo 11 članov. Po predsednikovem pozdravu je tajnik poročal o delovanju in stanju podružnice v minulem letu. Podružnična blagajna izkazuje 56 Din imovine. Pri volitvah je bil zopet izvoljen stari odbor, in sicer: Jakob Bratuša za predsednika, Alojz Horvat za podpredsednika, Ivan Lovrec za tajnika in blagajnika, Rudolf Ko-larič in Franc Lukačič za odbornika. Za delegata je bil izvoljen Bratuša, za namestnika pa Horvat. Pri slučajnostih se je razpravljalo o raznih čebelarskih stvareh. — Lovrec, tajnik. Podružnica v Račni je imela občni zbor dne 6. januarja 1927. 1. Izvoljen je bil stari odbor. Obenem smo imeli predavanje. G. Okorn nam je predaval o spomladanskih opravilih, o pitanju čebel, o znakih in o zdravljenju griže itd. Za to se mu najotpleje zahvaljujemo. Udeležba je bila precejšnja. — Tajnik. Podružnica v Dobrepoljah je priredila na novega leta dan občni zbor v prostorih Kmetijskega društva. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika Ivan Erčul, za tajnika in blagajnika Jožef Miklič, za odbornike Janez Hočevar, Jožef Kralj in Janez Strnad, za delegata pa Miklič. Miklič, tajnik. ČEBELARSKA KNJIŽEVNOST. Kritika o knjigi »Jugoslavenski pčelar« spisal in založil I. Antonioli. (Koncc.) V poglavju »Sovražniki čebel« pogrešamo malo čebelno veščo (Achroea grisella), ki ni nič manj škodljiva nego velika vešča. Netočne, oziroma napačne so navedbe, da živi čebelna uš od medu, da se množi zlasti na starem satju in da matice zaradi uši na vse zadnje poginejo. Kaj čuden je nasvet, naj čebelar uši obere s pinceto, če jih hoče pregnati, pa naj dene v panj kafre. Taki nasveti pač ne spadajo v moderno čebelarsko knjigo. Med ptice škodljivke je pisatelj uvrstil tudi si-nice in lastovice. Stara pesem, toda napev je šepast. Oglejmo si še poglavje »Čebelne bolezni«. Bože moj, tu si je g. A. spletel venec nesposobnosti za obdelovanje te snovi. Bolezni so popisane tako zmedeno, da si na podlagi besedila nihče ne more ustvariti jasne slike bolezni. — Čisto novo znanstveno »odkritje« je trditev, da se gniloba in kuga razvijeta v tako zvano »kamenito pošast legla« (Aspergillus mykose). Zdravljenje gnilobe s stradanjem okuženih panjev so po pisateljevem mnenju preizkusili najprej na Danskem. To metodo je uvedel Anglež Mac Evoy. Na žalost pa moramo ugotoviti, da je Angleža zopet prehitel naš Janša (glej §§ 100—107 »Popolnega nauka«), ki pa je pri tem delu ravnal mnogo skrbneje in pazljiveje, nego priporoča g. A., ki nasvetuje, naj čebele s satov otrese mo pred panj, da je neuspeh dela tem zanesljiveje zagotovljen. Pa ne samo to! Priporoča tudi, naj v čebelarstvih, kjer razsaja gniloba, mažemo dna in brade panjev z lizolovo raztopino. S tem pa bolezni ne bomo omejili, nasprotno, nevarnost nastane, da se čebele zaradi smradu po lizolu razkrope po sosednih panjih. O »zdravljenju« gnilobnih panjev je praksa pokazala, da ni uspešno. Znani so primeri, da je bila v močnem plemenjaku ena sama okužena celica, pa je bilo zdravljenje brezuspešno. »Jugoslov, pčelar« prinaša kot novost tudi preventivna sredstva proti gnilobi: na dno panja moramo položiti vsakih 8 dni kupček naftalina, dna panjev izpirajmo z lizolom, trotje zalege ne smemo obglavljati, medu iz zaleženih (!) satov ne smemo točiti. — Igračkanje! Za razkuževanje panjev priporoča umivanje panja z vrelo sodo in obžiganje s spajalno svetiljko. Izkušnja pa uči, da zadostuje samo obžiganje. Za razkuževanje voska nasvetuje »J. P.« segrevanje na 150° C (kako?), za razkuževanje praznega satja pa navaja novo metodo ame-ričana Hutzelmana: satnike z okuženim satjem postavimo v mešanico 80 delov alkohola (%?) in 20 delov tekočega formalina. Satje ostane v kopeli 48 ur. Oba nasveta sta za preprostega čebelarja neizvedljiva. Kolike množine alkohola in formalina bi bilo treba za to? Za čiščenje od griže ponesnaženega satja nasvetuje g. A. pranje v topli vodi. Naj enkrat sam poizkusi na ta način očistiti kakih 100 satov, pa ga bo za vse večne čase minulo, dajati take nasvete. Bo že videl, koliko nesnage se da izprati. Oprano satje dene g. A. v čist panj. Kaj pa potem? Čebele nanj nažene, te pa vzamejo brisače in sidol ter začno sušiti in čistiti celice---. Kaj pa, če je bil panj ne samo grižav, marveč tudi bolan za nosemo? Odstavek o nosemi je površen. Ničesar ne najdemo o postanku in poteku bolezni, pač pa trdi- tev, da se parasit razvije v čebelinem želodcu (!) in da je zadek bolne čebele nabrekel in m 1 e č -nato bel! Glede bolezni akarine manjka opozorila, da je pri nas doslej nepoznana, zato pa govori g. A., da znaki te bolezni spominjajo na paralizo. — — —■ Paralitičnih čebel ni še nihče videl in torej tudi g. A. ne more primerjati čebel, ki so obolele za akarino, s paralitičnimi. Poglavje »Med in vosek (kemična analiza) je bilo povsem po nepotrebnem pridejano spisu. Za prakso je bolj ali manj brez pomena, čebelar kemik ne bo iskal v »Jugoslov. pčelaru« znanstvene utehe. Pisatelj ima prav zmedene pojme o kemiji. Zdi se, da včasih sploh ne ve, kaj piše. Vzemimo n. pr. samo tale stavek: »Po sadržini liekovitih ele-m e n a t a u pčelinjem medu ima najviše grozd-j a (!), bjelančevine, fosfora, soli, vapna te sum-pora, magnezije, kremena, pepeljike, sode, mangana itd.« Dobra polovica teh »elementov« sploh niso elementi! Kemične formule so pisane napačno, n. pr. H. Cl. in Ca. C3, namesto HC1 in CaCO-'. Formula za sadro e CaSO1 (+ 2H-'0), ne pa Ca. CO1. Kaj pomenita formuli Ca. Ci in Ca. COi, ostane za vse večne čase nepojasnjeno . . . Tiskovnih pogrešk je na kupe, zmedenih pojmov še več. Poglavja »Med in vosek v gospodinjstvu« ne moremo oceniti. Treba bi bilo, da prosimo za to kakega specialista za fabrikacijo likerjev, sladoledov in raznih drugih slaščic ter medenih vin. Upamo pa, da je imel pisatelj vsaj za to poglavje dovolj •—■ špirita, ki je potreben za proizvajanje raznih medenih poboljškov. Ali res ni šlo brez žganja ? Mnogo poglavij se nismo do teknili, ker je vsako teorijo glede praktičnih del prav lahko ovreči spričo kaosa v čebelarski praksi. Mislimo tudi, da je vsak čebelar lahko na podlagi svoje prakse srečen. N. pr. če ima veselje do tega, da obira čebelne uši s pinceto, pa naj jih. Bržkone ima za tako igračkanje dovolj časa. Naj ugibamo, kolikor hočemo, te knjige ni bilo treba in bo najbolje, da prav kmalu izgine, namesto nje pa se pojavi delo, ki bo vredno našega naroda. Ugotavljamo končno, da je ministrstvo za kmetijstvo podprlo izdajo tega dela z 20.000 Din. To plemenito gesto je napravilo v dobri veri, da je vsebina zdrava. Pisatelj je delo predložil ministrstvu v rokopisu. Pregledala sta ga dva odlična jugoslovanska čebelarja, ki sta pisatelja že takrat opozorila na »neka pomanjkanja«, na vse pa ne, bržkone ker sta se zavedala, da t>i potem knjiga sploh ne izšla, oziroma odletela državna podpora. S človekoljubnega stališča sta ravnala prav, s čebelarskega pa tega koraka nikakor ne moremo odobravati, ker je bila dolžnost cenzorjev, da bi opozorila pisatelja na vse večje pomote in tako nezrelo delo brezobzirno odklonila. Bolje še tako drobna knjižica dobrih čebelarskih naukov nego tak stvor, kakršen je »Jugoslavenski pčelar«. Morali se bomo že otresti domneve, da je za »naše prilike« vse dobro. V interesu jugoslovanskega čebelarstva pa je, da čebelarske knjižne pojave presojamo z vso vestnostjo in strogostjo in da strokovno časopisje slabih del ne priporoča, to pa se žalibog sedaj ne prakticira. Če smo bili v kritiki morda kdaj osebni, naj se nam oprosti, ker to ni bil naš namen. A. Bukovec. Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč. Cenili čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). A.-Ž. panj na 10 satnikov . ................. . . . . A.-Ž. panj na 9 satnikov z verando.................. Isti na 10 satnikov......................... Baloni za 1 liter Din 8-—, z odprtim podstavkom vred.......... Baloni z zaprtim podstavkom za pitanje iz medišča............ Barva za matice.......................... Begalnice............................. Brizgalka za roje.......................... Čistilnik za med z dvojnim sitom, iz zelo močne pločevine, emailiran...... Deska za pritrjevanje satnic..................... Doza za 25 kg medu, iz fine pločevine................. Doza, leseni obod, za poSiljanje po železnici............... Euskol (zavitek).......................... Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) . . . . Kadiiniki po Din 85-—, boljši.....................■ Kapa čebelarska (s tkanino) Din 45-—, žimnata............. Klešče za A.-Ž. panje........................ Klešče za gorko stavbo....................... Kolesce za vtiranje žice, navadni 16'—, boljši.............. Kožica, zaklopna, za odlaganje satnikov s čebelami............ Luknjač za okvirčke........................ Matičnice (kletke) raznih vrst od 2 do 13 Din............. Iste z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti............. Mreža, žična, za okna (pocinkana), kvadratni meter........... Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu........... Nož za izpodrezavanje satja..................... Nož za odkrivanje satja....................... Odvijač za vijake.....»................... Okvirčki za A.-Ž. panje (nezbiti), za komad............... Pajčolani po Din 30-—, oziroma Din 34-—, z žimnatim vložkom....... Pitalnik za A.-Ž. panj iz bele pločevine..... .......... Pipe čebelarske (pihalnik)...................... Posode za med, pločevinaste, a 4 kg.................. Iste za 55 kg........................... Posoda, glej doza za 25 kg..................... Ista (lesen sod) za 50 kg....................... Razpršilnik za škropljenje čebel z vodo, navaden............. Razpršilnik za steklenice, zelo učinkovit tudi za vrtno porabo........ Razstojišča, pločevinasta, namesto kvačič za 9 ali 10 satnikov....... Rešetka, matična, močna (domačega fabrikata) za 1 panj ......... Rešetka, nemškega fabrikata, m2................... Rešetka najfinejša, sestavljena iz palčic 34 X 15 cm............ Rokavice čebelarske........................ Samokadilnik »Vulkan«....................... Sipalnik, lesen, za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov.......... . . . Sito za čiščenje medu (pločevinasto).................. Svetiljke za zalivanje satnic..................... Stekleničica za pošiljanje medu kot vzorec................ Strgulja za snaženje A.-Ž. panjev................... Šablona, jeklena, in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačič)......... Ščetica za ometanje čebel...................... Šilo za vrtanje luknjic....................... Tehtnica........................... . . Točilo za med, najnovejšega sestava, pločevinasto, za 3 satnike 27X41 cm in email. Točilo za med z bronastim okriljem in emailirano............. Točilo za 10 okvirjev obojestransko (za velike obrate)........... Topilnik s svetiljko in žličko za lepljenje satnic.............. Topilniki za voščine........................ Vilice za odkrivanje satja...................... Zapahi za žrela: a) kovinski, enostranski.......... ............ b) isti, dvostranski........................ c) leseni (Trinkov sestav) s peresom................. Žica, v klobčiču, dkg........................ 280 325 350 16 18 14 10 160 130 6 40 12 8 30 90 46 34 26 20 33 56 3 40 100 10 10 3 1 46 18 70 12 200 40 50 8 30 • 2 12 150 18 80 125 25 20 53 3 10 24 8 3 1150 1120 1220 3580 50 80 28 2 3 1