GEOGRAFSKI OBZORNIK P R I Z N A N J A ODDELKA Z A GEOGRAFIJO F I LOZOFSKE FAKULTETE V U U B U A N I Š T U D E N T O M Z A POSEBNE D O S E Ž K E PR I Š T U D I J U Darko Ogr in 15. junija letos smo na Oddelku za geografijo Filo- zofske fakultete v Ljubljani prvič podelili posebna priz- nanja študentom, ki so izdelali nadpovprečno kvalitetne naloge oziroma dela. Priznanja je spremljalo prilož- nostno knjižno darilo, ob tokratni podelitvi Geografi- ja Slovenije. Zakaj smo se odločili za ta posebna priznanja? Preprosto zato, ker je v nas dozorelo spoznanje, da premalo pozornosti izkazujemo študentom, ki so v štu- dij pripravljeni vložiti nadpovprečen delež svoje volje, energije, časa in sposobnosti in pri tem dosežejo tudi zavidljive rezultate. Opažamo, da se vse preveč ukvar- jamo s povprečnimi ali celo podpovprečnimi študen- ti, kar je seveda nujno in potrebno, ob tem pa nam gredo nadpovprečni študenti neopazno mimo prepro- sto zato, ker z njimi nimamo nobenih težav. Najpogosteje se izkazovanje našega zadovoljs- tva nad izvrstno opravljenim delom konča z dodelje- no »desetko«, morda osebno pohvalo ali javno pohvalo ob predstavitvi seminarske naloge ali diplom- skega dela. Nekaj najkvalitetnejših del vsako leto kan- didiramo tudi za študentsko Prešernovo nagrado, ki jo lahko v najboljšem primeru dobita eden ali dva. Na vsak način premalo. Vse prevečkrat je to, da odlično- sti nismo znali posvetiti ustrezne pozornosti, v nas puš- čalo neko nezadovoljstvo, tudi moralnega mačka, da ne zmoremo na primeren način pohvaliti nekoga, ki si pohvalo zasluži. Zavedamo se namreč, da ima lah- ko primerna pohvala čarobno moč, ki običajno posa- meznika motivira za nadaljevanje uspešnega dela, marsikoga pa tudi vzpodbudi k bolj zavzetemu delu kot dosedaj. V letošnjem šolskem letu je ideja o posebnem oddelčnem priznanju dozorela. V ta namen smo pri- pravili tudi pravilnik o podeljevanju (javno je dosto- pen na Oddelku za geografijo FF in na oddelčnih internetnih straneh), ki v enem od začetnih členov govo- ri, da želimo s priznanji spodbujati študente h kako- vostnejšemu študiju ter da morajo dela, ki kandidirajo za to priznanje, ustrezati kriterijem za študentske Pre- šernove nagrade. Za priznanje pridejo v poštev pisna dela, kot so seminarske naloge, diplomska dela in znanstveno raziskovalna dela, ki so bila posebej izde- lana v ta namen. Praviloma bo Oddelek za geogra- fijo vsako leto podelil do 7 enakovrednih priznanj, prvenstveno delom, ki so kandidirala za študentske Pre- šernove nagrade in niso prišla v izbor, so pa na ustrez- ni kakovostni ravni. Pri ocenjevanju primernosti se zlasti upošteva kvaliteto in pomembnost dela, stopnjo kan- didatove samostojnosti in izvirnosti, metodološko zah- tevnost, usklajenost dela z normativi za strokovno ozi- roma znanstveno pisanje, poznavanje domače in dostopne tuje literature, jezikovno in slogovno neopo- rečnost besedila in primernost dela za objavo v stro- kovnem in znanstvenem tisku. Oddelčno priznanje bo študentom lahko služilo kot referenca pri vpisu na podi- plomski študij, kar smo navedli tudi v krovni program podiplomskega študija geografije. Domenili smo se, da bomo priznanja v bodoče podeljevali ob Dnevu univerze, morda na bolj slove- sen način kot letos in ob prisotnosti širše publike, pred- vsem iz študentskih vrst. Toda kljub skromnosti letošnje podelitve čar prve podelitve ostane. Prvi dobitniki Priz- nanja za posebne dosežke pri študiju geografije so (navedeni po abecednem vrstnem redu): • Rožle Bratec M r v a r za diplomsko delo: Blaž Kocen (1 821-1 871): didaktik, kartograf in geograf (mentor: dr. J. Kunaver) • Irena Selak za diplomsko delo: Geografske zna- čilnosti mladinskega turizma v Sloveniji (mentor: dr. A. Gosar) • Mi ran T i su za seminarsko nalogo: Katoliško pre- bivalstvo v Ljubljani in okolici v obdobju od 1989 do 1999 (mentor: dr. M. Krevs) in • Vesna Zagoda za seminarsko nalogo: Topokli- matska karta Celjske kotline z okolico (mentor: dr. D. Ogrin). Nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo še vnaprej uspešno delo, bodisi pri nadaljevanju študi- ja na dodiplomski ali podiplomski stopnji, v praksi, na področju geografije ali tudi izven nje. Posebna zah- vala gre tudi mentorjem, ki so nagrajena dela pripe- ljali do visoke kakovostne ravni. CESTNI ATLAS EVROPE Tomaž Štefe Cestni atlas Evrope s podnaslovom Podrobni zem- ljevidi 44 držav poleg v podnaslovu omenjenih zem- ljevidov prinaša še 36 zemljevidov mestnih območij, avtoceste s cestninskimi postajami in koristne telefon- ske številke. Na 207 straneh je več kot 100 obojestranskih zem- ljevidov, s čimer pa še vedno ni zajeta vsa Evropa do Urala, pač pa se Evropa konča že tik za Moskvo in sredi Azovskega in Črnega morja. Poleg tega je velik del Vzhodne in deloma tudi Severne Evrope obdelan bistveno manj podrobno kotjužna, Srednja in Zahod- na Evropa. Številčenje zemljevidov se prične z Irsko, se nadaljuje v Veliki Britaniji, na kar preskoči na kon- tinent, to je na Nizozemsko, in se nato nadaljuje pre- ko severne Nemčije na severno Poljsko, od koder se zopet vrne v Zahodno Evropo, to je v severno Franci- jo, in tako vse do skrajnega konca Južne Evrope. Od tu se številčenje obrne proti severu in to preko zahod- 29