36. številka. V Trstu, v sredo 4. maja 1892. Tečaj X uha ju dvakrat na teden, vsako iredo in loboto ob\l. uri popoladne. „Edinost" stane: r.% vse leto jfl. ; izven A vat. 9.— fck. u polu leta „ 3.—; „ , 4.50 . M četrt leta , 1.50; „ , 2.25 „ Posamične Številke »e dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v Tritll po S nov.. V Oorici in v Ajdovičlnl po • nov. Na naroobo brez priložen* naročnine •• nprairnlitvo ne oiira. EDINOST OglMl in oznanil« »e raflane po 8 nov vrNiica v petitu ; za nillOTt > debelimi črkami hb plačuje prostor, kolikor bi obteglo navadnih Tratic. Poalana, javne zahvala, oamrtnloe M ■e račune po pogodbi. Vsi dopisi se pošiljajo uredništva Piazza Caserma ftt. 2. Vsako pismo mora biti frankovaiio ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, roklamaoije in maerate pre< jema npravniitvo P iazza Caserma it. S Odprle reklamacije • o proste pofttnin* Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V « hvalo ; da, priznavalo se je v obče, da na učiteljišči ni bilo nobenega profesorja, ki bi bil imel tako dobrih učnih uspehov, kakor profesor Spinčič. In vender ga je vlada odpustila iz službe, ne da bi bil deležen postal onih dobrot, katere službena organizacija državnih uradov določa za večletno zadovoljivo službovanje. Vprašam Vas, kaj pa je zakrivil državni uradnik in slovenski poslanec profesor Spinčič P Očita se mu ▼ odloku z dne 5. decembra leta 1891, št. 2854, ki ga je izdal deželni šolski svet v Gorici, da je kot voditelj Istranov na Zagrebški razstavi govoril za združenje vfieh Hrvatov in da je pri znani dopolnilni državnozborski volitvi v Istri agitoval v prid hrvatskega kandidata. Gospoda moja, oglejmo si te razloge natančneje. Ali je res greh izreči svoje menenje o nespretnem državnopravnom ustroji Av- toni in B r o 11 o iz Vidna (Udine) in pa sloveči cerkveno-zgodovinski slikar T u n -n e r, ravnatelj risarske in slikarske akademije v G rade i. Poslednji je bil osebni prijatelj papeža Gregorja XVI., kateremu je o svojem o fibodu iz Rima prisegel, da kot cerkven slikar ne bode nikoli slikal — Venere. Ž jim seui imel čast govoriti v semeniški cerkvi sv. Alozija v Mariboru, ko je po Glaserjevem naročilu preslikal na svoji sliki za veliki oltar pokrajinsko ozdolje, t. j. namesto Firence — Maribor. Marko Glaser je bil osebni prijatelj škofa S 1 o ni š k a, blaženega apostola Slovencev, kateremu je o preselitvi od sv. Andreja v Mabodski dolini v Maribor pripravil in olepšal škofišče in stolno cerkev. Bil je veščak in poznavatelj umetnostij, katere je vno svoje življenje pospeševal dejanjaki, kakor malokater njegovih vrstnikov v današnji dobi. In zdaj vas povabim iznova v solnČno Gorico, kjer vam predočim zopet dva znamenita moža. Prvi je bil : — Hribar Anton, učitelj na ondotni vadnici, spreten pevo-vodja in plodovit skladatelj slovenski, katerega slavnostna kantata se je pela I. strije P Ako bi bilo to greh, morali bi bili že davno zapustiti službo z izgubo plače in penzije vsi oni ministri, ki so delovali za izvedbo nemško-českih punk-tacij, kajti njih konečni efekt bil bi razdelitev ČeBke kraljevine (odobravanje na levi). Opozorjam Vas tudi na to, da avstrijski cesar sam v svojih reskriptih nazivlje zagrebški deželni zbor: sabor kraljevinah Dalmacije, Hrvatske i Slavonije. Ker je pa državnopravni položaj tak, da je Dalmacija mej onimi deželami, ki so zastopane v državnem zboru na Dunaji, je s tem implicite rečeno, da so tiste želje po preustroji državnopravnega položaja, ki se gibljejo v okviru države, dopustne, kajti, ko bi ne bile dopustne, potem bi se bila odgovorni minister in ban — katera podpisujeta te reskripte — že davno morala odpustiti is službe brez plače in pokojnine. Oglejmo si še, kaka zakonska določba se jo uporabila za opravičenje ravnanja vladinega proti poslancu Spinčiču. Na zakon z leta 1867. se seveda niso sklicevali, kajti njegov obseg in duh je odločno protiven takemu ravnanju. Zato se je pa, da bi se vsaj našlo kako prividno opravičenje, začelo iskati po starih zaprašenih justičnih zbirkah zakonov in naredeb in res se je našel nek dvorni dekret z dne 3. februvarija leta 1821. Ta dekret uporabili so proti gospodu Spinčiču. Gospoda moja, aH je mogoče, da se navaja dandanes naredba, katera je bila izdana pred osnovnim zakonom z leta 1867, naredba, po kateri je preprečeno vsako prosto politično prepričanje in osobno gibanje P In vender so je vlada, sklicevaje se na prejšnjo odredbo, postavila na povsem napačno in čudno juridiČno stališče, da: „lex prior derogat posteriori". Pa še nekaj druzega je tu v poštev vzeti. Tisti dekret je bil izdan za Lombardijo in Benečijo in jaz priznavam, da je bil morebiti leta 1821 res potreben; kolikor poznam razmere na Laškem, nahajali so se mej ta- 1882. pred našim presvetlim vladarjem v Gorici. Bil je imenovani skladatelj zanimiv mož z dolgo brado, šaljivec in veseljak, s katerim se je dalo občevati iskreno in po domačo, brez vsakeršnih brezpotreb-nih poklonov. Preživel sem ž jim nekatero prijetno uro in sicer v gostilni „Pri Tomažu" v Sent-Petru pri Gorici, kamor je zahajal mnogo let malone vsak dan. Ondu so se prejšna leta shajali navadno vsi slovenski veljaki goriški, v katerih prezani-mivi druščini mi je bilo vsikdar „dobro biti", kajti vladal je takrat nad njimi blaženi duh kolegijalnosti in prijateljskega sporazumljenja, katerega današnje dni, žal, pogrešamo na vseh oglih naše domovine, zlasti pa v njenem izvoljenem srodišči. — Drugi mož, o katerim vam hočem govoriti, zopet je bil čuddk, da mu ga ne poznam vrstnika na Slovenskem. In to je bil: Jenko Ivan, gimnazijski profesor v Gorici, brat Simona Jenka, pevca svetovnoznane „Marseillaise" slovansko. O tem prečudnem možu mogel bi vam napisati obširno razpravo. Bil je preduhovit in jako nadarjen človek, ali toli zagrizen cinik, zbadljiv in osiit, da živ krst naposled ni mogel občevati ž jim. mošnjimi uradniki gotovo mnogi, ki so delovali za odcepljenje onih dežela od naše države. No — konečno je Avstrija s svojo spretno politiko res dosegla, da je sama sebe vrgla iz teh rodovitnih pokrajin; vprašam pa, ali ni potem dotični dvorni dekret izgubil svojo veljavo P Ako bi se pripuščala analogija, bi jas rekel, da bi bilo dopustno uporabljati ono odredbo, le glede uradnikov, ki na Primorskem jasno podpirajo irredentovske težnje velikega dela italijanskega prebivalstva. Sicer pa je državni poslanec profesor Spinčič ravnal čiBto lojalno, kajti, ako je želel združenje Hrvatov, tedaj je treba pomisliti, da je tako združenje mogoče le pod žezlom vladajoče Habsburške dinastije, in to jo čisto kaj druzega, ko nekdanje agitacije glede odcepljenja Lombardije in Benečije. Navedel pa se je tudi še drug razlog, rekoč, da je profesor Spinčič agitoval o državnozborski volitvi za hrvatskega kandidata. Gospoda moja, to je res, in Spinčič sam priznava, da je kot dober patrijot, kot zvest sin svojega naroda navduševal, vodil na volišče in vspodbujal svoje rojake ; ali to pa še nikakor ne more dokazovati, da je storil kako krivioo, kajti državni uradnik, zlasti ako je državni poslanec, ima ne urnim pravico, ampak tudi dolžnost, potegovati se za težnje svojega naroda. Poslanec Spinčič pa pri oni volitvi ničesar ni zagrešil, temveč nasprotno, pridobil si veliko zaslugo s svojo navzočnostjo in intervenoijo pri volitvah, kajti vsled protipravnega postopanja Poreško lahonske svojati in vladnega komisarja nastala je taka razburjenost mej hrvatskimi volilci, da bi bilo gotovo prišlo do krvavih izgredov, da ni bilo profesorja Spinčiča navzočega, ki je tolažil in miril. Zato pa dobil je tako zahvalo. Ker je profesor Spinčič tudi poslaneo naroda slovenskega, zaradi tega veže me dolžnost, da slovesno zanj povzdignem svoj glas. Tu gre za nedotakljivost po- Zlasti, kdor ga ni pozna), pobegnil je prvo uro iz njegovega obližja. No jaz, po občevanji z vsakovrstnimi čelarneži, katerih sem naletel mnogo na svojem potovanji, prišel sem mu do živega s pikrim svojim jezikom ter izvrstno izhajal ž jim. In mož, dasi je bil po svoji zunanjosti bodoč kot jež, imel je plemenito jodro v sebi, katerega pa ni pokazal vsakemu slamnjaku. Trebalo je govoriti ž jim v njegovom jo-ziku: sarkastiški in paradoksno ter ga zavrniti takoj s početka s kakšnim perečim sofizmom. Ko mo je n. pr. po gorenjski svoji navadi vsprejel z vprašanjem: »Kaj vas se ni hudič vzel P*, odvrnil sem mu : „Ne, ker še ugiblje, katerega bi so lotil poprej, Vas ali mene !* in bila sva bot. No, seveda, vsakdor se ni maral pogovarjati ž jim v jednakem tonu; večina pa ga ni niti razumela ali pa mu je zamerila, zato je mož vedno bolj sameval ter se ugrezal čemdaljo tem globeje v neznosni svoj cinizem. In pri tem si je ustvaril kaj čudne nazore o svetu in o življenji sploh. Vsak človek mu je bil le nekakšen predmet, ob katerem je brusil rezki svoj sarkazem. Zlasti o ženskah ie imel kuj zaničljivo mnenje, potemtakem tudi ni maral ničosar slišati o ženitvi ter slancev, ob jednem pa tudi za nevaren pruecendes, kajti bojim se, kam budemo prinii, ako se bode nadalje tako ravnalo z državnimi uradniki. Ob uravnanjn vrednote (valuta).") ii. Težavno je torej določiti pravo vrednoto zlata iti srebra. Zgodovina nam dokazuje, da se je vrednost srebra proti zlatu vedno jako menjala napram vrednosti drugega blaga. Vendar pa mora država, ki je vredila dvovrstno valuto, stalno določiti ceno srebru in zlatu in razliko mej obema kovinama in koliko srebra je treba, da dopolni kako količino zlata. Mora torej odločiti odnošaj jedne kovine proti drugej. Zadnje je tem bolj potrebno, kajti v državi, kjer je dvovrstna valuta v veljavi, je vsakemu na voljo dano, lioče-li svoj dolg plačati v srebru ali zlatu. Če pa na občnem mejnarodpem tržišču jauie rasti vrednost jedne teh kovin, a država z dvovrstno valuto ostaje zmirom pri svojej stalnej razliki vrednosti mej jeduo in drugo kovino, razume se samo od sebe, da je tudi dotični denar več vreden ter vedno bolj izginja iz javnosti denar, kovan iz vrednejše kovine, dočim v prometu ostaja zgolj manj vredni denar. Znano je tudi, da se ob enačili prilikah dobro počutijo znani Židovi, kateri prav pridno kupujejo in zamenjajo vrednejši denar za slabejšega a temu določujejo čem dalje nižjo veljavo. Kedar se uvede v kakšno državo dvovrstna vrednota, določi zakon na pr. razmerje mej zlatom in srebrom 1 : 15, to je en kilogram zlata jn vreden 15 kilogramov srebra. Če srebro v ceni pade, vrednost 1 kilograma zlata ne bode 15 kilogramov srebra, temveč trebali bodemo več srebra za 1 kilgr. zlata. Veljava srebra je tedaj padla in ljudje po-prašujejo in zahtevajo zlat denar mesto srebrnega: zlatnjaki kopičijo se v blagajnah, a srebrnjaki z manjšo vrednostjo so v prometu. Isto se godi, ako je zlato postalo cenejše. Tedaj za 1 kg. zlata zadostuje manj nego 15 kg. srebra in vrši se nasprotno. Ako država navzlic tem okolnostim vzdržuje jednako vrednost mej srebrom in zlatom, ista naravno zgubi vsled toga omahovanja v vrednosti obeh kovin. S temi in enacimi razlogi pobijajo privrženci monometalistov one, ki se drže bime-talizma, označujoč poslednjega kot neprimernega in škodljivega. Vendar bi se pa tudi ") Z jako odlične strani smo naprošeni izreči željo, da se Slovenci držimo izraza „veljava14, ker ta jedini odgovarja nemškemu izrazu „Wiihrung". Op. ur. temu menjanju vrednosti dalo pomagati ter bi se države obvarovale gotovih polomov in večjih zgub, ako bi se več držav, ali celo vse države na svetu združile ter, kujoč sicer denar iz obeh kovin, vendar določile, da se iz one kovine, čije vrednost na tržišču znatno pada, kuje menj denarja nego od one, katera je v vrednosti stalnejša. Le ako bi se razne države v tem sporazumele, možno je, da bi se pokazala prava vrednost in prednost ene kovine pred drugo. Dvovrstna vrednota je vsled gornjih razlogov dandanes skoraj nemogoča, kajti vrednost srebra in zlata se izdatno menjava ter je od dne do dne nestalnejša. Ne ostane toraj druzega, nego da se razne države oprimejo le jednovrstne valute, zlate ali srebrne. Katera izmed obeh je pa pripravnejša in boljša ? Pač srečni so bili časi, kedar ni bilo ob euacih prašanjih še duha ni sluha. Stari Spar-tani so rabili celo sam bakren denar in vendar so živeli in celo tržili z bližnjimi narodi. Dandanes bi bakren denar ne zadoščal niti za prebivalce jedne vasi. Za javno trgovino je brez dvojbe zlat denar primernejši ter se vsled tega zlata valuta dobro podaja ohirn državam, ki imajo veliko inozemsko trgovino, pri katerej se morajo odpošiljati često velikanske svote denarja ter bi plačevanje srebrnim denarjem prouzročalo velicih pošiljalnih troškov in nerednosti; dočim prija srebrna valuta za one države, v katerih zunanja trgovina ni močno razvita ter se preživljajo skoraj edino z domačimi pridelki. Tako n. pr. bi ugajala v Evropi zlata valuta močno obljudenim deželam, ki doma le malo pridelajo ter morajo uvažati razno blago iz inozemstva. Tudi zato je zlata valuta boljša, ker je vrednost zlata stalnejša, nego vrednost srebra vsled tega, ker se zlata čemdaljej menj prideluje, a vedno več kvari v napravo raznega lišpa i. dr. Boljša je tudi, ker so nekatere države že davno uvele jednovrstno zlato vrednoto, vsled česar srebro kot denar zmirom bolj izginja z javnih tržišč ter sili v države, kjer je srebrna valuta v veljavi. Pri nas v avstrijsko-ogerskej monarhiji uvedla se je po ces. pat. od 19. sept. 1857 srebrna valuta. V istini je pa do novejšega časa ter je še dandanes v prometu največ papirnatega denarja. Leta 1867. namerovala se je upeljati zlata valuta, a misel ta je ostala neizvršena. Dvajset let pozneje, 1. 1887, se je zopet v carinsko-trgovski pogodbi sklenilo, da se deluje na to, da se, kader bo finančni položaj temu ugoden, omogoči plačevanje v gotovini ali da se uvede druga vrednota. Leta 1878 se je pa določilo, da so carina mora plačevati v zlatu ali v srebru s poviškom (ažijem), kateri se določa od meseca do me- seca. Od I. 1870 sem se kujejo zlatnjaki od 8 gold. v zlatu ali 20 frankov. O valutah v druzih evropskih državah tu ne govorimo, ker ne spada sem. Zadnji čas je valutno prašanje prišlo na površje; oba finančna ministra VVeckerle in Steinbach sta se dogovarjala o tem prašanju ter stopila v pogovore tudi z raznimi bankami in razumniki, koji so se izrekli za zlato valuto Dotični zakonski načrti so že gotovi ter se te dni predlože državnemu zboru, ki se je uprav sešel. — Prašanje je le: je-li čas ugoden za reši-! tev te zadeve ? Bode-li zlata valuta nam in državi kaj koristila ali škodilo ? Deželni zbor isterski. XII. seja, dne 6. aprila 1892. Đr. Li u n čita zapisnik. Posl. Jenko popravi ga, ker v zadnji seji ni govoril k 9. nego k 10. rubriki. Predsednik omenja, da postavi že razdeljeno poročilo finančnega odbora v zadevi železnice Trst-Poreč in ono poseb-nega odbora v zadevi predloga posl. Jenka za krajšo zvezo Istre i Trsta z Reko na dnevni red prihodnje seje, ako zbor ne odloči drugače. Dr. L a g i n j a stavi predlog nujnosti, da se ti zadevi obravnavati še v tej seji. — Sprejeto. P redsednik naznanja, da so je po novih predpisih pregledalo blagajne in vse v redu našlo, ter, da so ti novi predpisi prav primerni. Dr. L a g i n j a : Dobro ! Dr. L a g i n j a čita obširno, ostro interpelacijo na vlado v zadevi preganjanja poslanca prof. Spinčiča. (Interpelacijo smo že priobčili. Op. ured.) Predsednik jo izroči vladnemu komisarju. Dr. Štanger, ki ni bil navzoč ob pričetku včerajšnje seje, odgovarja na izjavo predsednikovo, kateri je trdil, da je on (Stanger) že uloži), a potem zopet umaknil interpelacijo v zadevi šole v Fon-tanah, ko se je prepričal iz aktov, da ni utemeljena. Interpelacija sestavljena je bila po dru. Laginji in jo je govornik prevzel in uložil samo zato, ker je takrat dr. La-ginja moral oditi iz Poreča. Predsednik hotel je takrat z nekim dopisom dož. šolskega sveta dokazati, da interpelacija ni opravičena. A ker njemu (Štangerju) zadeva ni bila tako jasna, kakor dru. Laginji, ki je interpelacijo sestavil, vzel jo je nazaj, da dr. Laginja sam odloči, ko se vrne v Poreč. jarca iz kleti škofa Stepišneka, dal ga gostoljubni gospod prinesti takoj cel liter. Natočivši tri velike Čaše, reče jovijalni gostoljub : „No, gospod profesor, takšne kapljice še niste pili! Dobro došli! Ex !u Jaz, ki sem poznal dotično vino, opazoval sem svojega tovariša med pitjem ter videl, kako mu je nejevolja bliskala po obrazi. Ko izpijcmo, vpraša gospod „Širne" profesorja : »Povejte odkritosrčno, vi, ki ste izvedenec : kaj pravite o tem vinu P" In 'on odgovori z reskim naglasom : „Nu, recimo: „Einem geschenkten Gaul schaut man nicht in's Mani" ; ali, gospod župnik, prokleto je kislo to vaše vino !" „Ha, ha, ha", zasmeje se na ves glas najni gostitelj, rekši : „Vidite, gospod profesor, to kiselico sem si naročil nalašč kot sredstvo zoper — odebeloBt. No, pa ne misliti, da nimam boljšega vina. Hotel sem le videti, kakšen utis da napravi ono na vas — razvajenega pivca.14 Na to jo dal prinesti liter Dornber-žanca, trčili smo še jedenkrat ter se razšli do svidenja na — onem svetu. (Dalje prih.) Dr. Štanger pristavi tudi, da bi bil interpelacijo podpisal tudi on, ako bi bil včeraj ob pravem času dosel v Poreč. Dež. odbornik dr. C 1 e v a odgovarja, da je dež. odbor v zadevi Fontanske šole rešil samo vprašanje deželnega šolskega sveta. Potem zavrača posl. Babudra, kateri je trdil včeraj, da na kmetijski šoli ni pravega uspeha. Preide se na dnevni red. C. kr. vlada predložila je dež. zboru zakonsko osnovo o varstvu koristnih ptičev. A politično-ekonomični odbor predelal je to osnovo popolnem v korist ptičarjem in sprejel v njo take določbe, da ui mogoče* da bode skleneni zakon potrjen. Zato tudi ni vredno poročati o debati, toliko manje, ker dr V o 1 a r i ć v imenu manjšine izjavlja, da se ta ne bode vdeležila pri obravnavi, ker je vlada, prezirajoča večiuo prebivalstva Istre, predložila svojo osnovo s a m o v italijanskem jesiku. Poročevalec je dr. Fragiacomo, ki je sam ptičar. V osnovi so jako čudne določbe, da ima deželni odbor pravico dovoljevati izjeme itd. Ko je v debati poročevalec odgovarjal vladnemu zastopniku in omenjal, da so brezpotrebni popotni »čitelji kmetijstva, pritrdil mu je posl. Man d i ć: Istina je! Zakon sprejela je večina v 2. čitanji. Dr. Costantini poroča o predlogu šolskega odbora, naj se pozove vlada, da ustanovi v Trstu italijansko univerzo ali vsaj juridično fakulteto. Dr. L a g i n j a: Držeči se onega nauka: „ne želi svojemu bližnjemu, kar sam sebi ne želišu morali bi mi glasovati s vami z malim predrugačenjem glede s a-m e g a italijanskega jezika. A na drugi strani veže nas dolžnost: disciplina stranke. Pri naših predlogih o narodnih in o srednjih šolah ustajali smo sami, vi ste sedeli. „Do ut des". Zdaj vstanite vi, mi bodemo sedeli. Izjavljam v avojem in v imenu dru-gov: dra. Dukića, Seršića, dra. Volariča, Jenka, Mandiea, Flega in dr. Štangerja, da se pri tej obravnavi ne bodemo udeležili in da nas je torej po pravilniku smatrati kot nenavzoče. Dež. odbornik dr. B e c i č izide is zbornice. Dr. D u k i ć reče slugi, naj ga brzo pokliče nazaj, ker je zbornica nesklepčna. Sluga odide za dr. Becičem. V tem odgovarja poročevalec, menda da zategne glasovanje, dru. Laginji in omenja, da imamo Slovani že 2 univerzi, eno v Zagrebu, eno v Pragi (za poljske menda ne ve.) Ko se vrne dr. Bećić, glasuje se in je predlog sprejet s 16. glasi. V zbornioi bilo je namreč, poleg predsednika, 16 Italijanov in 8 „nenavzoČih* Slovanov. Za sklepčnost treba navzočnost 17 poslancev. Dr. Fragiacomo stavi v imenu političnega odbora sledeče predloge : 1. Odobruje se sklep permanentnega odbora deželnega kulturnega sveta iz dne 16. januvarja 1892 v zadevi pogodbe Avstrije z Italijo glede vina. 2. Dež. odbor pozivlje se, naj vladi predloži spomenioo a) da se v južnih deželah poviša naklada na pivo v korist deželam in občinam vsaj za toliko, da bode enaka oni na vino. b) da se za istrska vina in vračane prazne posode znižajo tarife na železnicah. Predsednik predstavi ravnatelja Ilugueaa, katerega je poklical v zbor. Dr. L a g i n j a : Kot državni poslanec na Dunaju bil sem navzoč, ko se je razpravljala ta zadeva. Ne bodem navajal, da-li je kdo slabe ali ne najbolje razloge za in proti imel, ker jaz sem bil mlad po-slaneo v onem zboru in nisem mogel proučiti te zadeve, kakor bi treba. A moji drugovi iz vinorodnih dežel, iz Daluiaoije, Goriške, Kranjske in ž njimi tudi Tirolci videli so veliko Škodo v tem, ako Italija zniža svojo carino. se je rogal vsakemu, ki je vzel zakonski križ na svoje rame. O tem naj priča naslednji slučaj. Nekoč mu predstavim ondu pri nCa-valinu" v Gorici svojo soprogo, na kar me Jenko zavrne porogljivo : „Hem, prav je ! Zakaj si jo pa vzel 1 Zdaj pa imaš - hudiča na hrbtu!" Ko pa Be mu moja žena, katero sem ie poprej poučil o njem, zahvali na pre-laskavem poklonu, pristavi dobrovoljno: „Nu, sicer pa še ni ndpačen ta-le vaš hudiček !" Na to ga ona vpraša, zakaj da si on ne privošči takšnega „hudička", a on se ugovarja, da ga nobena „neče". „To ni prav! nadaljuje moja žena. „Vi samci bi morali plačevati davek, tako-imenovano „Junggesellensteuer." „Dobro, gospd!" pritrdi on. „Reofmo: Jaz plačam rad takšen davek; ali za vsakšo „torbico", ki jo dobim, mora se meni davek odpisati ter obtovoriti ž jim — dotična „g6ska !" . . . Takšnih in jednakih pogovorov s tem nenavadnim čudakom mogel bi vam navesti na stotine. Sploh sem doživel ž jim marsikakšen komičen prizor, izmed katerih vam opišem naslednjega : Neko soboto popoludne vpraša me Jenko nenadejano na sredi goriškega „Travnika" : Vi „večni žid" ! Kam naj bi Šel da-nešnje popoludne, reofmo, tak-le pošten „šolmašter ?" „Pojdiva v Štandrež, gospod profesor !u nasvetujem jaz. „Dobro! Ali po kaj? — to mora pameten človek vendar vedeti!" „Na kozarce dobrega vina! Mene on-dotni gospod vikar še dolgo vabi na po-škušnjo nekega Štajarca, katerega je dobil iz goric — Mariborskega škofa." „No, to bi ne bilo n&pačno; samo, da je kapljica poštena!" pravi on. „Za to jamčim jaz — saj me vender poznate, da sem rojen pod — trto." In na to se napotiva po drevoredu doli proti kolodvoru. Profesor Jenko ni bil kaj prida pešec in prišedši na blatne Rojice, ustavi se ter me vpraša nejevoljen: „Slišite, kateri osel pa naju je zapeljal v to-le vražjo lužo !* „Gospod profesor! — Osla vzamem j a z na vest; ali, prosim vas: kakšen naslov pa zasluži tisti, ki se je dal po takšem oslu zapeljati semkaj F" „Becfmo — da imate prav !" pritrdi mi on ter koraka z menoj naprej, jaz pa mu slikam izreden užitek, ki naju čaka. Dospevša v župnišče, vsprejme naju Č. g. vikarij kaj radostno in ko mu povem, da sva prišla pokušat tistega Šta- Misli se, da bi se mogla prodajati istrska vina v Italijo, ako se zniža carina. Nisem trgovec, niso mi znani prejšnji od-noŠaji, a mislim vender, da se gospoda motijo. Mi ne moremo pričakovati koristi, nego Bamo škodo. Kes je, da so naša vina, posebno teran, priljubljena v Benetkah. A treba se ozirati tudi na ceno. Kraljestvo Italijansko pomnožilo je vinograde, skrbelo je za železniške zveze, vlada trudi se, da bi promet in prodajo olahkotila. Tako bi morala delati tudi naša vlada. Dandanes je mogoče, v Benetkah piti dobra vina iz spodnje Italije. Naš kmet ima primerno dober dnevni zaslužek in zato mu je tudi zemljišče več vredno. V Italiji žalibog je zaslužek nizek in nizka je vrednost zemljišč. Mi bi torej morali prodajati vina za jako nizke cene, morali bi torej tudi delavce nižje plačevati in naši vinogradi pali bi v ceni. Tu ne gre torej za to, da ne bi mogli prodati vina, nego za to, da ga bodemo morali prodajati za razmerno prenizko ceno. Znižanje carine moglo bi morebiti kaj koristiti, ako bi se ista znižala dvostroko. Glasovali bodemo proti 1. točki predloga. Glede 2. točke smo sporazumni. Od povišanja naklade na pivo sicer ne pričakujemo posebne koristi, ako ne za deželno in za občinske blagajne. Kajti, kdor je navajen piti pivo ali žganje, ostal bo pri tem, ako je tudi nekoliko dražje. S zadovoljstvom pa bodemo glasovali za točko 2, b, v nadi, da bode mogoče izvažati naše vino v one kraje, kjer bi se lahko prodale. (Koneo pride). Politični pregled. Notranje dežele. Namestnik Tirolski, grof Merveldt dobil je veliki križ Fran Josipo-vega reda, deželni glavar iste dežele, grof Brandis, pa dostojanstvo tajnega svetnika. Meni se, da dobi tudi več drugih oseb odlikovanja. Jasno je, da so ta odlikovanja v zvezi z novo šolsko postavo tirolsko. To postavo je že potrdil cesar in jo je priobčila denašnja „Wiener Zeitung"." Ker je dunajski „Vaterland" občutil potrebo, zagovarjati naredbo pravosodnega ministra, s kojo je osnovalo novo okrajno sodišče v Toplicah, ne da bi se o tem poprej povprašal deželni zbor češki, potrebno je naglašati, da celo večina poljskih listov odločno obsujejo omenjeno naredbo. „Dziennik Polaki" pravi, da imajo Čehi popolnoma prav. Ako je spravna komisija sklenila, odložiti spravo, je bila tudi vlade dolžnost čakati. „Kurjer Polski" pravi, da je opravičena opozicija čehov proti naredbi grofa Schonborna. „Gazeta Warszawska" imenuje to naredbo „nepoli-tiško in nemodro*. „Gazeta Polska* meni slednjič, da je naredba pravosodnega ministra zamorila idejo sprave, Spravna akoija savrši se izvestno, ne z mirom, nego se hujšim bojem. Odgovornost za to pa pade le na grofa Taaffe-a in na Nemce. Hrvatski sabor sklican je na dan 12. maja. Tekom proračunske debate v državnem zboru Ogerskem naznanil je finančni minister Weckerle, da predloži te dni svoje predloge glede uravnanja valute. Vnanje države. Iz Varšave došla je zanimiva in zajedno tudi vesela vest, da nameruje ruska vlada po poljskih Brednjih šolah uvesti poljski jezik kot poučni jezik — mesto dosedanjega ruskega — za vero-znanstvo iu nekatere druge predmete. Različne vesti. Presvetla cesarica pripeljala se je predvčeranjim v Miramar, od koder se jo odpeljala na Dunaj. Zasluženo odlikovanje. Ministeratvo za uk in bogočaBtje podelilo je znanemu slovenskemu glasbeniku Danilu Fajgeljnu umetniško štipendijo za glasbo. O cerkvenih skladbah Fajgeljnovih izrekel se je kaj laskavo — tako čitamo v ljubljanskem „Slovencu* — svetovnoznani kritik profesor dr. Hanslik. Gospodu Fajgeljnu čestitamo najiskreneje na zasluženem odlikovanju. Tereza Vesel, roj. V a v e r k a, soproga sinu pok. slovenskega pesnika Ve-sela-Koseakega, gosp. Viktora Vesela, tukajšnjega c. kr. notarja, umrla je dne 30. pr. m. Pogreb je bil včeraj popoludne. Poverjenikom v zadevi posojil za politi-ški okraj Volosko imenovala je banka „S 1 a v i j a" gosp. dra. Andreja Stangerja, odvetnika v Volosketn. Kdor torej v tem okraju želi posojila od imenovane banke, obrne naj ho do omenjenega odvetnika. Iz državnega zbora. V včerejšnji seji odgovoril je justični minister na interpelacijo posl. Zallingerja, radi nekega bogokletnega odstavka v Wilbrandtovem romanu, izhajajočem v listu „N. F. Pr.", da državno pravdništvo predlaga subjektivno postopanje radi zločinstva. Postavni načrt o direktnem osebnem davku izročili so davčnemu odseku, koji se po volitvi pomnoži za 12 članov. Posl. K I a i č zahteva, da se po Dalmaciji nastavijo okrajni šolski nadzorniki, Posl. P a c a k predlaga, da se naredba naučnega ministra, zadevajoča posl. Spinčiča, izroči imunitetnemu odseku. Zadeva SpinČićeva prouzroča valove na širje in širje. Dne 29. t, m. je tudi klub konservativcev sklenil, interpelovati radi odpusta posl. Spinčiča iz državne službe. Interpelacijo, kojo priobčujemo danes na drugem mostu, podpisali bo vsi člani kluba, celo grof Hobenwarth, kateri ni dosedaj — kakor trdijo listi, — še nikdar podpisal kake interpelacije. V tem klubu izjavil je grof Palffy, da češki veleposestniki pripoznavajo pravično Stvar posl. Spinčiča ter da soglašajo z interpelacijo. G. Spinčič sam pa jo po odvetniku dru. Pattai-u pri državnem sodišči uložil izborno sestavljeno pritožbo, odnosno prošnjo, da to sodišče izreče, da so se mu kršile politiške pravice, zajamčene po ustave, katere so: 1. pravica, svobodno izražati svoje menenje v okviru zakona: 2. pravica imunitete j 3. pravica svobodno izvrševati svojo volilno pravico ; 4. pravioa državnega uradnika do brezpogojnega odpusta, dokler je poslanec. Menda se ne varamo, meneči, da do-tičniki, ki so prouzročili to afero, že danes obžaljujejo, da so jo prouzročili. G. posl. Vekoslav Spinčič nam piše : Prosim Van, da ozirom na dopis iz Opatije od 24. aprila t. 1., uvrščen v št. 34. Vašega cenjenega lista, blagovolite priobčiti sledeče vrstice : V svojem govoru pri shodu v Opatiji omenjal sem imena p. n. gg. poslancev : Kluna, Šuklje-ta. Gregorčiča, Povšeta, Fer-jančiča, Gregorca samo tam, kjer sem omenil, kdo in o čem je govoril pri proračunskoj razpravi za 1. 1892., in pridjal, da so tudi oni skupaj s klubom „konaer-vartivcev" glasovali za proračun vseh mi-sterstev, neizvzemši niti onoga, proti kojemu so se najodločneje izrazili. „Dvolično postopanje Kluna i Šuklje-ta" nisem kri-tizoval. — V Beču, 29. aprila 1892. Odličnim spoštovanjem Vjekoslav Spinčič, zuntopnik naroda. Lahonska nesramnost sega tako daleč, da se celo norčujejo iz nesreč, ki zadenejo nas, njih narodne nasprotnike. Znani poreški „babi" poročajo iz Buj, da se je v Topolovcu na Velikonoč zgodilo več nesreč. Nek mladenič je namreč rečeni dan hotel streljati ter mu je razpočen samokres močno ranil roko. Na njega stokanje hotel mu je prihiteti na pomoč cor-kvenik, ki je bil uprav v zvoniku ter pri- trkoval na zvonove, a spuativši naglomaj bat, udaril ga je zadnji v glavo ter mu prizadel globoko rano. — Tem nesrečam se nearamni list roga ter jih prišteva mej „hrvatsko omiko" ! Poreškemu lističu se pa mi toliko ne čudimo, poznavajoči njega strast, pač pa vladnemu podpirancu v Trstu, ter vrlemu sodrugu v obrekovanju, ki je to nesramnost pobral ter jo pogrel svojim bralcem. Ljudje, katerim je celo nesreča svojega bližnjega povod obrekovanju in roganju, se pač smejo prišteti — divjakom. Družbi sv. Cirila in Metoda ni bilo še takih piruhov, kot letošnjo veliko noč. Se le pred malo leti v Ameriko odšli misijonar. č. g. Josip Z a lok ar nam pošilja 333 gld. z določilom, naj kot usta-novnike vpišemo: „Gorja nski dom" na Gorenjskem, (zastopnik prvomestnik ali njega namestnik), „P od ho I m", vas pri Blejskem jezeru, (zastopnik vč. duhovni predstojnik Gorjanske župnije, in č. g. Josipa Z a I o k a r j a, duhovnega pastirja v Ameriki. Slovenski gg. goriški bogoslov c i zupetno darujejo 100 gld. — Posestnik g. Marino Luxa pri Rojanu v Trstu poslal nam je pokrovitelj ter vplačal 100 gld. — Hranilnica v Črni na Koroškem nam je naklonila 5 gld., in g. Fr. P r a u s e i b ml., podružnični tajnik v St. Juriji ob južni železnici, nam je po alal lepo zbirko knjig. — Plemenitemu darovatelju tam za morjem, uprfpolni naši akademični mladini, najmlajemu svojemu pokrovitelju in našim požrtvovalnim hranilnicam ter drugim prijateljem kličemo prisrčni: Bog plati! — Tako, Slovenci, naj združuje družba av. Cirila in Metoda! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Za podružnico sv. Cirila In Metoda nabralo se je pri igri „črnega petra" pri g. Nadlišku 5 gld. 60 kr. Občnega zbora „Slovanske Čitalnice" udeležilo se je prilično lepo število članov. Zborovanje se je vršilo v lepem soglasji in so bili izvoljeni v odbor: Predsednikom Ante Truden; odborniki: Ivan Abram, dr. Fran Mandič, Ivan Mankoč, dr. Matej Protner, P e ■ r o s 1 a v Paskievič-Čikara, prof. dr. K a r o 1 Glaser, Ivan Šabec, dr. Miha Truden; namestniki: dr. Gustav Gregorin, Josip Abram, Lacko Križ. Nekoliko društvono kroniko priobčimo prihodnjič. Odbor se je konstituiral nastopno: Prof. dr. Karol Glaser, podpredsednik ; dr. Matej Pretner, tajnik; dr. Miha Truden, blagajnik. Opčni zbor „Delavskega podpornega dru&tva" je v nedeljo, dne 8. t. m. v Mallyjevi dvorani (Via Torrente št. 16.) Opozarjamo še enkrat vse člane društva, da je za premembo pravil zbor le tedaj sklepčen, ako se ga udeležiti vsaj dve tretjini članov. ProBtmo torej, da nikdo ne zainudi. Vabilo. Opensko „pevsko in bralno društvo" priredi dno 8. maja 1892. veselico na dvorišču g. Gorjup-a na Opčinah so sledečim vsporedom: 1. I. Brajša: „Koračnica", zbor. 2. Pagliaruzzi: „Stari hajduk", deklamacija. 3. Knittl: „Žežu-linka", zbor. 4. Tolovadba, [izvršuje „Tržaški Sokol". 5. „Domovina", pomnoženi zbor. 6. Grandjean : „Brati no zna", burka v 1. dejanji. 7. „Gastronomična tombola". 8. „Kolo", narodni ples. Odmor. 9. Ples. Med posamoznimi točkami svira „Openska godba". Začetek je ob 4 »/«• popoludne. Ustopnina : k veselici za osebo 20 nvč,, k plesu za gospode 60 nvč., k plesu za gospe 30 nvč., sedeži 10 nvč. Pri neugodnem vremenu vrši se veselica v nedeljo dne 15. maja t. 1. — K obilni vdeležbi vabi uljudno Odbor. Pevsko društvo „Zarja* v Rojanu vabi na občni zbor, kateri bodo v nedeljo dne 8. maja t. 1. ob 11. uri predpoludne v prostorih „Podružnico sv. Cirila in Metoda v Rojanu." Dnevni red : 1 Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poro- čilo blagajnika. 7. Posamezni predlogi. 5. Volitev novega odbora. 6. Vpisovanje novih udov. — K obilni vdeležbi uljudno vabi Odbor. Iz dolinske županije se nam piše: Malo-katera ali celo nobena županija v našem okrožju ne more se meriti glede slovenskega prebivalstva z uašo občino. Pri tem pa ne mislite, da je naša občina v tem obziru tako srečna, da bi bila prosta vsake narodne protivnosti. Vse jej podredjene podobčine so sicer popolnoma slovenske, toda tam pa tam naletiš na prodajalnicah in gostilnicah na napise v italijanskem jeziku. — Morda so dotičniki Italijani ? O, kaj še! Naši rojaki so, a odpadniki, ki se sedaj ponašajo s tujim blagom. Vprašanje jo: čemu italijanske napise v čisto slovenskih selili ? — Občinarji! Pustite take prodajalce, koji se očitno kažejo naše nasprotnike. Naj velja geslo: „Svoji k svojim 1" Saj imamo tudi narodnih prodajalni« v naših selili. Ako se bomo tega gesla držali, izvestno bodo zginili oni italijanski napisi, koji so namenjeni edino le za slovensko ljudstvo. A, ne le na prodajalnicah, marveč tudi v našem občinskem uradu naletiš na italijansko napise. Večkrat je predstojništvo naše občiue razpisalo službo občiuskega tajnika, zahtevajoč popolno zmožnost slovenskega jezika, oziraje se na to, da bi se izključljivo v slovenskem jeziku v naši županiji uradovalo. A, z nastopom novega tajnika pridobimo le — novega narodnega indiferentista! — Bog dal, da bi tudi tukaj enkrat veljale besede: „Svoji k svojim!" — Še eno prašanje: ali bi ne bilo umestno, ako bi odstranili tudi one pečate z napisom: „Podestaria di Dollina" in onega, slovenskega sicer, pa pokvarjenega z napisom: „Župania", ter nadomestili jih s pravilnimi slovenskimi ? Kajti naša občina je slovenska. Občfnar. Iz Ricmanj so nam piše : Dne 19 marča~Inlo"je ogromno število romarjev (go tovo čez 9000) v Ricmanjih. Tem se pri družili nekoji, koji so imeli zločeste namene : uzmoviči. Bili bo pa tudi taki, ki so se preveč navžili pristne „bržanke", ter so razgrajali pri odhodu na Ricmanj-ski postajici, imenovani „na Koželju." Dne 8. maja, t. j. 3tjo nedeljo po Veliki noči obhaja se patrocinij sv. Jožefa z enako slovesnostjo, ko na sv. Jožefa dan. Nadejamo se, da v tem prijetnem majnikovem času priroma k nam obilno pravih vrnikov, resničnih častilcev sv. Jožefa. Sila v sedanjih spridenih časih je velika in treba, da sv. Jožef vzame v posebno varstvo našo cesarstvo, naše posamične dežele, našo hiše ter nas varuje vsake nesreče. Ohrani naj nas v miru in edinosti. Skrajna sila je, da si izprosimo njega pomoč, ter so prizadevamo, posnemati njega prelepi vzgled : da smo vdani v božjo previdnost, ter zadovoljni se svojim, če tudi revnim stanom. Prvi maj, katerega se je nekdaj vbo veselilo kot najlepšega dne vsega leta, dandanes je dan demonstracij, kajti moderni socijalisti so Bi ta dan izbrali kot dan svobode in brezdelja. Vendar je pa minolo leto bil strah pred tem dnem mnogo večji nego letos in roakcija, kojo so pokazali delavci zahtevajoč svoja prava, bila je mnogo večja nego letos. Lani bo je namreč bilo bati neredov povsod, kjer živč delavci v množini, in trebalo jo po več krajeh, da bo vmes posegli policija in vojski. Tudi letos bilo so priprave od strani delavcev po nekod velike, vendar pa nikjer ni prišlo do izgredov, ter ni bilo treba nikjer orožni moči vmes poseči, čeprav so bile straže in vojaki povsod pripravljeni. Mejnarodno delavsko društvo 'je sicer namerovalo po več mestih priroditi shode, na katerih bi se obravnavalo delavsko prašanje, a te shode je ponajveč dotična oblast prepovedala. Enaki shodi so so pa vondar obdržavali v Bruselju, Berolinu, na Dunaju iu drugod, ne da bi se bili izvršili kakšni večji neredi. Shoda na Dunaju bo je vdeležilo kacih 25 tisoč dolavcev, kateri so se potem mirno razšli. Največjo svojo zdivjanoat so pokazali so- i * (R cijalisti na Laškem, kjer so svojo srčnost pokazali z navadnimi igračami „bombami", katerih se je po raznih mestih več razpo-čilo. Tudi v Trst je kak frkovec prinesel par teh vražjih strojev, katera sta se raz-počila v nedeljo pri sv. Andreju, a k sreči nista učinila nikake škode. Uradni list „II Mattino" imenuje jih „due innocenti petardi", kar je tudi značilno. Ako bi se te dve petardi bili razpočili na imendan cesarjev, ali na kakšen drugi dinastički praznik, imenoval bi „Mattino" ta drini čin „innocenti ragaizate." Uzroki, da se delavci niso letos toliko posluževali 1. maja kot svojega praznika, ti so tudi, da je letos padel uprav na nedeljo ter da je skoraj povsod lil prav velik dež. Tudi v Trstu so nekateri namerovali sklicati poseben shod, a tega jim je politička oblast prepovedala. Navzlic temu se je pa vendar zbralo v nedeljo zjutraj kacih 300 oseb v dvorani gostilne „pri lovcu", kjer so obdržavali svoj shod. Vsi zbrani so nosili neko nemško znamenje in mej govori slišal se je tudi jeden nemški, čeprav so delavci v Trstu ali laške ali slovenske narodnosti. Predno so se razšli, so zaklicali „živio* najstrastnejšemu Lahu v i Trstu Edg. Hascovich-u, s katerim činom so prav za prav pokazali, kam mćri vse! njih natezanje in delovanje. Odločili so tudi osnovati posebno delavsko društvo na' mesto prepovedanega „Confederazione ope- I raia." Čudno je, da se lahonski listi ne i repenčijo nad istinitostjo, da se je pri tem | zboru govorilo tudi nemški navzlic okol-' nosti, da Lahoni ves delavski stan pripi- j sujejo svojej stranki. Mi dobrohotno sva- i rimo naše delavce, naj se ne mešajo s temi ljudmi, kojih težnje so tudi naper-jene proti našej narodnosti. Dva anarhista, v osebi necega Segre, raznašalca časopisov, in necega druzega je | te dni policija spravila pod ključ. Žalostna smrt. Neka lOletna deklica! £la je v ponedeljek zjutraj v šolo v ulicij Belvedere. Hoteč preko ceBte pridrdra voz' ter uboga deklica pride pcdenj tako, da so jej kolesa šle preko mladega života ter ga grozno zmečkale. Prenesli so jo v bol- ; nico, kjer je kmalu potem umrla. Uboga njena mati prišedša v bolnico in videča mr- , tvo svoje dete, vrgla se je nanje, da so jo le šiloma mogli odtrgati. Drobnosti. 65letnemu gospodu Negri j prišlo je na ulici slabo; privlekel se je vendar v neko lekarno kjer je prosil za i kako zdravilo, a v tem ko mu je lekar-ničar isto pripravljal, padel je na tla in izdihnil svojo dušo. Človek res ne ve ni i dneva ni ure. — 251etni Peter Milic hotel i se je ostrupiti z misnico; za časa je pa prišla zdravniška pomoč; prenesli so ga v j bolnico; stanje njegovo je nekda slabo.1 Uzrok je menda nesrečna ljubezen. — Bratje Sokoli! V nedeljo, dne 8. t. m. je izlet na Opčine povodom vese-1 lice tamošnjega bralnega druš-. tva. Shajališče je ob 2. uri i popoludne na trgu v Škorkljij pred gostilno „Pri Ogerskem j kralji;" odhod pa točno ob 27a* uri. —j Oni bratje-člani, ki namerujejo udeležiti ■ se izleta na Opčine v obleki, pridejo naj j v telovadnico v petek in soboto ob uri zvečer. Na zdravje Odbor. I B. Modic in Grebene, nsVt0«ni in Via Nuova. opozarjata zasebnike, kramarje in č. duhovščino na svojo aalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrušenje grobnih spomenikov. Cl. M O rti n krŽP 1'iaKza H. (Jiovanni, nt. 1. Hll l»l trgovina z mnogo vratnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Anrirpi Volan čevljar ▼ ulici ,Caserma nilUl OJ rvaiail, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. — NajelegantnejSe ter solidno delo in točna postrežba. Cl, Gostilna „Alta Croce di Malta" Via Valdirivo št. 19 (poleg Piazza della Zonta) priporoča se najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Covacich. Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin IVđll n Ciuy v Via del Bosco St. 2 (uhod na trgu staro mitnice, Piazza llarriera vecchia) in v ulici Molin a vento it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrst« domače in vnanje pridelke. C. Vekoslav Moder, peflkk7" mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po n a j n i ž j i h cenah. Cl. D|q4Sv|Q Tnno lastnik krčine k „Ruskim maglila | UIIO, Toplicam-, Via Giulia št. 8, uljudno prosi za mnogobrojni obisk svojo krčme, kjer se pije izvrsten istorski teran, in bo Se boljše skrbi za želodec. 12—25 Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazeb. zadavica, rora. zapala ustijuh itd. mogu ae u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH 1-8 Kavarni ,Commercio' in ,Te- HpcpfV v »C a s e r m au, glavni shajali G90U liSči tržaških Slovencev vseh stanor. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton & o r 1 i, kavarnar. Cl. Antnn lorift Vifl Farneto št, 18, I. nad-rilliUII JCI II/, strop je — izdeluje moške obleke po najnovejšem kroju, izdelujo tudi obleke zh c. kr. uradnike. — Postrežba točna in hitra. 11—12 Prendinijevih sladkišah (PASTIGLIE PRENDINI) što jih gotovi Prendinl, lučbar i Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kaSljnd nočih, navadne jutranje hroputavice i grlenih zapalah nestajo kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja so paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati l*ren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini)" te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini". Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Tratn (Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih jjekarnah svieta. 30—52 8t. Petra Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice | Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Josip Kocjančič, ^JSEVT trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Antnn Pni*I/ni na vo®lu ulice GhpKft MIIIUII lUbKdJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tubakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanica. Cl Tiskarna „Dolenc" v TrBtu), Piazza della Casorma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imam« na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred. Cl. Antntl I omno naslednik Jakob Hoče-HVIIUII L ROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI TRST Gorso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi roman] sko žveplo za žvepljanje trt. Hiša V Buzetu je na prodaj, kakor sem že naznanil v tem listu. Kdor bi jo hotel kupiti, naj pride tje v nedeljo ali v ponedeljek, katera dneva bom tudi jaz tam. Luka Zore. SOL A 9-12 za popolno izvežbanje v krojnem risanji, prikrojevaigi ter šivanji oblek in perila po dunajskem načinu: Piazza nuova št. 2 I., III. >co 99« Kras-ne uzorke Salje se zasebnikom badava. Knjige za krojače nefrankovane. Tvari za odjela. Peruvien i dosking za visoko svećenstvo ; propisano tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolaše, livre; sukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se pere, plaid za putnike od 4—14 for. itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, štono ih posvud nudjaju, te jedva podnoso krojačke troškove, neka se obrati na Iv. Stikarofsky-a u Brnu. Veliko skladište sukna u Austro-Ugarskej. U mojem stalnom skladištu u vriodnosti od '/, milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi, da se od tako malenih osta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi u kratko blaga preostalo. Ponudjaju li pojedino tvrdke odrezke to razašilju li uzorke, tada su ovi od čitavih komada, nipošto od odrezaka. O d r e z o i, ltoji se nedopmlu.ju, zainjtmjuju se il se jio-vrati novac. Kod naruelie treba navesti boju, duljinu i cieim. Pošiljke jedino uz pošturgko pouzetje, 24- 8 preko 10 for. franko. 18 -24 Dopisuju u njemačkom, mudjpi'akom, češkom, poljskom, tulijanukum i frnncezkom jeziku. 1999. VINOGRADCI i Varujte vaše trte pred .PERONOSPORA* o pravem času s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je VHa iz rudećega bakra. Delo je tofno izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine. Ne utrudi delavca. Rabi se lahko več let brez da bo pokvari, llolje so od vseh drugih, kar jim je pripoznano no samo z hiljadami svedo-čeb ampak tudi 350 in več prvih nagrad pri raznih natecanjih. Iznajditelj gosp. Viktor Vermorel Villafranche na Francoskem je bil odlikovan z kolajno in najvišjem priznanjem. Varovati mo |o ponarejenja. — Edini zastopnik za Avstro-Ogersko: Henrik Pegan v Trstu. VIA S ANITA št. 17. Cena prosto carine gl. S®.— Brezplačni zamot. Franko na postajah in na brod v Trstu. 20-9 PLAČA SE NAPRED. Domači oglasi. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo ae vedno izborna (lomača oko-ličanska vina. Gl. Hnotilno RtAbil" Htaroznana pod ime-UUallllld „OtVAa J nom „Iiolladonnau, poleg kavarne „Fabris", priporoča He Slovencem v mestu in na deželi. Točijo ne izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Cl. Lastnik pol. društvo „Edinost". » i » i » i » I » i » 4 CARLO PIRELLI mej narodni agent in špediter * » 4-32 ^ Oddaje Jistke za železnice in parobrode mornarjem J I Trst, Via Arsenal št. 2. in delalcem po nizkih cenah in na VSO kraje Nič yeč kašlja! Balzamski petoralMklprali ozdravi VHak kašelj, plućni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai due Mori" Trsi, veliki trg i^katlja volja 30 novč. 32—100 iiiiiMiiiMiiiMniimi ffEiranrmimirr tf iiiii ■■ in i imiih» Tinski ekstrakt. Za tronotno napravo izvrstnega zdravoga vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to žo skušano npecijaliteto. Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. lteopt priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek. Špirita prihrani, kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja-oevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rozek okus in ho dobiva lo pri meni. Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vštevši pouk o uporabljanju. Razun teh upocijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma. konjaka, finih iikerov itd najbolje in uenadkriljive kakovosti ltecept prilagajo so gratis. Oenik franko. Kari Filip Pollak, Essenzen-Specialitaten-Fabrik 20--ao in l»KA«. 43-50 Iščejo se Solidni zastopniki. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenr '7 -stu.