Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V petek, dne 12. avgusta 1927 St. 180. Posamezna Številka 2dIi Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemsfvo mesečno 33 Din nedeljsko Izdolo celoletno vjugo-tlavljl SO Din, za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 130 In 2 D, veCII ogla*) nad 43 mm višine po Din 2-30, ve URI po 3 ln 4 Din, v urednlikem delu vrstica po 10 Din □ Pri veClem g noroillu populi Izide ob 4 zjutraj rožen pondelJKo ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulicii1. 61111 MoHoplal »e ne vračalo, netranklrana pisma «e ne »prejemalo Uredništva telefon št. 2050, upravnlStva št. 2328 Političen list sza slovenski narodi Uprava le vKopltarJevl ul.šl.O - Čekovni račun: C/ubllana štev. 10.630 ln 10.34P ku lnserale, Sarajevo il.7303. Zagreta it. 39.011, Praga ln Vunal it. 24.797 Blejski sporazum ~ središče političnega zanimanja. Društvo narodov. V Parizu se je pravkar sprožil problem, ki je problem vseh problemov modernega časa: demokratizacija Društva narodov, uveljav-ljenje njegove ideje v njem samem. S predvojnimi mednarodnopolitičnimi pojmi in metodami je treba končnoveljavno in brez vsakega pridržka pomesti, sožitje narodov je treba urediti na temelju medsebojnega sporazuma in kjer se ta ne da doseči, na podlagi absolutno pristojne razsodne instance. To pa ne samo za politične odnose v ožjem zmislu, marveč tudi za gospodarskosocialne. Samo v uresničenju te ideje more najti svoj zmisel mon-struozna svetovna vojna s svojimi, drugače nerazumljivimi, strahotnimi žrtvami, samo uresničenje te ideje more obvarovati človeštvo pred novimi, še usodnejšimi katastrofami in ga povesti v novo lepšo, vrednejšo bodočnost. Iz te ideje se je porodilo Društvo narodov, toda ni je izpolnilo. Društvo narodov še vedno ni tista vesoljna, vsem enostranskim interesom odtegnjena, vsem enako pristopna in za vse enako veljavna ustanova, kakor bi po svoji idejni zasnovi morala biti. Oblast v njem so si pridržale velesile zmagovalke — vstop Nemčije na tem zaenkrat ne menja veliko — a tudi v njihovem zboru se čuti pretežni vpliv najmočnejše med njimi. Ob teh okoliščinah Društvo narodov ne more v celoti izpolnovati svojega poslanstva, ker se ne more svobodno gibati, saj so mu zvezane roke v vseh slučajih, kjer so prizadeti enostranski interesi katere izmed odločujočih velesil. Dokazov za to bi lahko navedli zelo mnogo in zelo zgovornih, a omejimo naj se lo na naš spor z Italijo zaradi Albanije. Jasno je, da je to stanje v Društvu narodov za bodoče ne vzdržljivo, ako naj ta ustanova ne izgubi svoje veljave in svojega zmisla in polagoma ne propade popolnoma. To pa bi bilo za svet in v prvi vrsti za Evropo nedo-gledno usodno, ker se da sklepati, da bi bila ustanovitev nove take tvorbe neprimerno težavna in komaj verjetna. Zato morajo biti vsi narodi, a v prvi vrsti mali narodi hvaležni dosedanjemu zastopniku Francije v Društvu narodov, De Jouvenelu, da je to vprašanje sprožil in spravil na dnevni red. Značilno in razveseljivo je, da je to storil ravno zastopnik francoskega naroda, čegar orjaškim podvigom ima sedanji svet v prvi. vrsti zahvaliti svoj politični napredek, ki je sodeloval pri vseh velikih pokretih za svobodo in ki uživa med vsemi narodi največ simpatij in največje zaupanje. Brez dvoma tudi francoska zunanja politika temelji na varovanju in pospeševanju lastnih interesov, toda zna se omejevati v teh interesih, ne sega po tuiem, nasproti drugim narodom je lojalna in njene zveze ne temelje na izigravanju enega naroda proti drugemu, marveč na iskrenem prijateljstvu ali vsaj lojalni interesni skupnosti brez zahrbtnih postranskih namenov. Po pravici je tedaj Jou-venel v svojem odstopnem pismu Briaudu na-glasil, da Francija ne more tekmovati z mogočnostjo angleškega imperija ne z gospodarsko silo Nemčije ne z rodovitnostjo italijanskega naroda, marveč je njena naloga v Evropi ta, da brani pravičnost, in to v prvi vrsti pravičnost nasproti šibkejšim. G. De Jouvenel je tu izrekel odrešilno besedo ne samo za Francijo, marveč tudi za Društvo narodov, za celo našo dobo. Če je pravičnost temelj posameznih držav, mora biti še bolj temelj mednarodnega občestva in če so v vseh dobah doslej naredi in stanovi z ognjem in mečem zrušili oblast svojih tlači-teljev, se bo brez vsakega dvoma tako zgodilo tudi v bodoče, le s tem razločkom, da se maščevanje ne bo pripravljalo dolga stoletja, marveč bo korakalo mnogo hitreje. S tega vidika je Jouvenelov odstop spričo razlogov, ki jih navaja — dejstvo, da je Jouvenel doslej sodeloval v Društvu naTodov, teh razlogov no razveljavlja — zelo resen dogodek. Preko tega dogodka ne smejo iti brezbrižno merodaj-ni činitelji pri Društvu narodov, še manj pa narodi in mednarodna javnost. Prizadeti veliki narodi sami morajo poznati svoje državnike in politike, da usmerijo svojo politiko v pravcu pravičnosti in isto velja za posedujoče stanove; vsak se mora pametno omejiti v svojih interesih na korist splošnosti, ki je vselej tudi prava, trajna korist vsakega posameznega dela. Mednaiodna javnost, to je tisk, pa mora idejo preosnove Društva narodov v navedenem zmislu dosledno in vztrajno propagirati, kovati duhove v novo mentaliteto. Pri tem pa je treba imeti eno trdno pred očmi: Na kako skorajšnje izpreminjanje stanja, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe po r Belgrad, 11. avg. (Izv.) Pod naslovom | »Blejski sporazum« prinaša današnja »Poli-tika« senzacionalno poročilo, ki se glasi: »Iz najzanesljivejših virov izvemo še te-le posameznosti o blejskem sporazumu: Sporazum se ni sklenil samo med dr. Korošcem in Vukičevičem osebno, nego med dr. Koro-ščevim in njegovim klubom in celo radikalno stranko, oziroma onim delom radikalov, Id bodo tvorili, oziroma predstavljali v bodoči vladi radikalno stranko. Kakor smo bili obveščeni, je dobil blejski sporazum ravno radi tega svojo sankcijo tudi od g. Ace Stanojeviča in pismeni sporazum je parafiral (sopodpisal) sam Nj. Vel. kralj ob priliki poslednjega sestanka gg. Korošca in Vukičeviča na Bledu. Kot podrobnost tega sporazuma je tudi točka, da se mora SLS ogibati prevelike agitacije z vero in se orientirati bolj nacionalistično. Iz tega dejstva, ki se je imelo izročiti javnosti šele po volitvah, je jasna veličina in značaj blejskega sporazuma.« Ta senzacionalna vest »Politike«, ki sicer uživa glas resnega in dobro poučenega lista, je izzvala najživahnejše komentarje, proteste in izjave od vseh strani. Kakor navadno, je najbolj ogorčen Svetozar Pribičevič, ki je takoj pozval časnikarje, ter jim dal kratko izjavo. Obenem pa jim je dejal, da naj prečitajo današnji uvodnik v njegovem organu »Reči«. V »Reči« je popoldne izšel povodom blejskega sporazuma velik uvodnik, v katerem se piše v smislu dosedanjih Pribičevičevih izjav. V uvodniku se posebno govori o vlogi krone. Z ozirom na napade proti najvišjim faktorjem je bila današnja »Reč« zaplenjena. Zanimivo je, da ni nobeden od informira- r Belgrad, 11. avg. (Izv.) Vse tukajšnje kroge zelo zanima spor, ki je nastal med radikalnim in demokratskim delom vlade radi kandidature trgovinskega ministra dr. Spaha v raško-zvečanskem okrožju kot nosilca skupne liste tamošnjih muslimanov in demokratov. V imenu demokratov je vložil protest proti tej kandidaturi minister za vere Obrado-vič, češ, da pomenja ta kandidatura oživo-tvorjenje džemijeta v Južni Srbiji. Z njim soglašajo tudi ostali demokratski ministri; tudi Voja Marinkovič. Vsled tega se je Spahu stavila zahteva, da se mora tej kandidaturi odreči. V nasprotnem slučaju, tako zagotavljajo nekateri krogi, je minister za vere pripravljen, da poda ostavko. Do tega ni prišlo, ker v Pariz, 11. avgusta. (Izv.) Zadnja seja ministrskega sveta, na kateri so zavzeli prin-cipielno stališče k vprašanju znižanja posadke v Porenju in v zvezi s tem včerajšnji obisk nemškega poslanika pri Briandu, daje pariškemu časopisju povoda za živahno nizprav-ljanje. »Echo de Pariš« skuša dokazati, da se je sldep o znižanju čet izvršil na večkratni opomin Foreign Officea. Pertinax trdi, da so bili podobni koraki storjeni tudi pri belgijski vladi. Briand je bil tako prisljen predložiti to vprašanje ministrskemu svetu ter ni mogel sklepa dovolj utemeljiti, ker ga je izvršil na pritisk Anglije. »Avenir« piše, da je objava poročila poveljnika francoske posadke prvi znak teh posredovanj. Po tem poročilu se bo posadka znižala za 500 mož. Če bi to poročilo ne bilo objavljeno, bi bilo reducirano gotovo večje število vojaštva. »Petit Journak svetovni vojni, se ne sme misliti. Za to bo prišel čus šele tedaj, kadar se bo misel mednarodne solidarnosti dejansko že globoko vko-reninila v narodih, predvsem velikih narodih, ln ko bo položaj Društva narodov že razčiščen in končnoveljavno utrjen. Potem se bodo lahko načela pereča vprašanja in zacelile pekoče nme brez novih krvoprelilij in novih krivic, ki so veduo netivo za nove vojne. Naša vera v Društvo narodov je kljub trpkim izkušnjam še vedno trdna, ker smo prepričani, da je njegova ideja edino odrešilna za novo dobo, kakor smo prepričani, da je tudi v svojem sedanjem nepopolnem ustroju največjega pomena za svetovni mir. Prav zalo tembolj želimo, da bi se razvil do svoje polnosti in popolnoma vtelesil svojo idejo. nih krogov teh vesti določno dementiral. Davidovič je na vprašanje, kakšnega mnenja je on, odgovoril: »Ničesar ni! Ničesar, ničesar nimam povedati! Nisem ničesar čul. Ničesar nisem videl. To je vse, kar lahko povem.« Istotako je predsednik narodne skupščine Trifkovič izjavil, da ni prečital »Politike« in da ni njegova navada, da bi dajal izjave. Edino predsednik vlade Velja Vukičevič je dal opoldne časnikarjem sledečo izjavo: »Nimam vam ničesar povedati. Glejte, da ne boste govorili neresnice. Kako je to, da se govori o kralju, da je tudi kralj parafiral sporazum?« Od merodajnih krogov smo dobili povodom tega sledeče informacije: »Mnogo se piše, govori in komentira prijateljski pakt s SLS. Kdor pozna pravo stanje razmer, bo vedel, da je v teh vesteh tudi nmogo neresničnosti, pretiravanj in izmišljotin. Največ neresničnosti in popolnih izmišljotin pa je v vesti »Politike« od 11. avgusta, da je Nj. Vel. Itralj parafiral tudi pismen sporazum ob priliki poslednjega sestanka na Bledu med Korošcem in Vukičevičem.« Od svoje strani lahko zatrdimo, da je ono mesto v »Politiki«, kjer se govori o veri, patentiran nesmisel, ostalo pa gotovo prirejeno z namenom prozorne intrige proti SLS. r Belgrad, 11. avg. (Izv.) Aca Stanojevič je demantiral vest »Politike«, v kolikor se tiče njega. r Belgrad, 11. avg. (Izv.) Današnja Pri-bičevičeva »Reč« in popoldanske »Novosti« so bile zaplenjene radi komentarjev o vesti, da je kralj parafiral blejski sporazum. je dr. Spaho odbil to kandidaturo. S tem bi se bil spor poravnal. Toda med tem je bila brez znanja dr. Spaha lista že vložena. Radi tega so nastale nove komplikacije. Sedaj se razpravlja o tem, na kak način naj se ta spor reši. Na vsak način so pretirane vesti, katere spuščajo pedvsem samostojni demokrati, da bi mogel ta incident dovesti do morebitne krize vlade. r Belgrad, 11. avg. (Izv.) Demokratski izvršilni odbor je imel danes dopoldne in popoldne sejo, na kateri je razpravljal o incidentu s Spahom in z raznimi kandidaturami po posameznih okrožjih. Iz stranke je izključen dr. Radosavljevič, ker je vložil posebno listo v kragujevaškem okrožju. pravi, da je na ministrski seji radi tega vprašanja prišlo do nasprotij med generalnim štabom in Briandom. Vlada je po tem sprejela samo povprečno številko. Vse to so priprave za osebni sestanek med Briandom in Strese-mannom, ki se bo vršil v Ženevi. v Pariz, 11. avg. (Izv.) Vlada je vesti o redukciji porenske posadke demantirala. Temu so dali povod ostri napadi v časopisju, ker je o zadevi poprej zvedelo nemško časopisje, kot je bilo znano v Parizu. Po nadaljnjih informacijah pa so se izkazala naša poročila kot popolnoma pravilna. Ministrski svet je v resnici principijelno sklenil pristati na znižanje posadke, čeravno se to ni zgodilo brez ugovorov. Natančno število pa še ni bilo določeno, ker bo o tem izreklo svoje mnenje še skupno posvetovanje zavezniških generalnih štabov. Nekateri časopisi pišejo, da Briand tega ni storil prostovoljno, temveč je dala k temu povod Anglija, katero veže v tem oziru napram Nemčiji neka obljuba še iz leta 1925. Odnošaji z Albanijo. r Belgrad, 11. avg. (Izv) Danes dopoldne jc zunanji minister Voja Marinkovič sprejel v oficiclnem obisku odpravnika poslov albanskega poslaništva dr. Tahirja Stylo. Pri odhodu iz zunanjega ministrstva je dr. Styla izrazil zadovoljstvo nad prisrčnim sprejemom pri zunanjem ministru. Z ozirom na razgovor z Marinkovičcm je izrazil svoje globoko prepričanje, da bodo odslej odnošaji med obema sosednima državžama korektni in iskreni in da je prepričan, da ne bo niti z naše niti z albanske strani prišlo do nobenih dogodkov, ki l»i JUlikja prijateljstvo kalili. <*» f Kralj Aleksander v inozemstvu v Monakovo, 11, avg. (Izv.) Vesti, da jc prispel v Monakovo kralj Aleksander, je tukajšnji generalni konzulat dosedaj zanikal. Tudi dr. Sauerwein, h kateremu je imel priti kralj v konzultacijo, je rekel, da mu o tem ni nič znanega. Poročajo pa, da je v tukajšnjem hotelu »Continental« prijavljen med današnjimi gosti grof Topola. Pod tem imenom navadno potuje jugoslovanski kralj ineognito. Konferenca med Sušnikom in Vukičevičem. r Belgrad, 11. avg. (Izv.) Podpredsednik Jugoslovanskega kluba poslancc Sušnik je bil danes dopoldne pri predsedniku vlade Vuki-čeviču in sc z njim dolgo časa razgovarjal. Neresnična vest „SI. Naroda". Belgrad .12. avg. 1927. Včerajšnji »Slov. Narod« je prinesel v prvi brzojavki vest, da je »Pravda« z Davidovičevim podpisom priobčila članek, v katerem imenuje Davidovič revizijo ustave glupost. To poročilo je neresnično. »Pravda« ni prinesla nobenega članka z Davidovičevim podpisom. Obenem pa je Davidovič sam te vesti demantiral. Iz tega se vidi, na kak način skuša »Slov. Narod« ustvarjati nerazpoloženje proti SLS. Stroga naredba za železničarje r Belgrad, 11. avg. (Izv.) Železniški minister je danes izdal strogo naredbo vsemu železniškemu osebju radi nastopanja za časa volivno agitacije. Pod najstrožjimi kaznimi se prepoveduje vsem železni :im uradnikom in osebju vmešavati se za časa službe v kakršnokoli agitacijo za katerokoli stranko. Kandidatne liste HPS. č Zagreb, 11. avg. (Izv.) Hrvatska pučka stranka je vložila listo za zagrebško volivno okrožje. Nosilec je dr. Stj. Bakšič, vseučiliški profesor. Dalje je vložila listo za bjelovarsko županijo z nosilccm profesorjem Bogdanom Baličem in za severno Dalmacijo z nosilcem prof. Ivanom Jurasom iz Splita. Ponesrečen napad na bivšega grškega kralja. Belgrad, 11. avg. (Izv.) Včeraj se jc peljal skozi Veliko Kikindo na Bled bivši grški kralj Jurij. Na postaji Velika Kikinda jc na vsak način hotel h kralju neki človek, ki jc izjavil, da jc romunski novinar. Ker je bil sumljiv, ?o ga preiskali in našli pri njem revolver in več kompromitujočih dokumentov. Novinar je izjavil, da jc hotel ustreliti bivšega kralja Jurija zato, ker je mislil potovati v Pariz in pregovoriti princa Karla, da ne bi več pretendiral na romunski prestol. V spremstvu bivšega kralja Jurija je tudi bivša kraljica Elizabeta, sestra naše kraljice Marije. Fašistovske šikane na švicarski meji. Curih, 11. avg. Na italijansko-švicarskl meji so innože slučaji, da italijanski fašistični organi omejujejo turistični promet. Opetovano so fašisti aretirali švicarske turiste in jih odvedli v Como ali celo v Rim. Parkrat je morala posredovati švicarska vlada, da so turiste izpustili. Švicarsko planinsko društvo je na italijanskem poslaništvu v Bernu vložilo protest, ker je Italija zaprla skoraj vse prehode na meji. Tangerska konferenca odgodena. v Pariz, 11. avg. (Izv.) Tangerslca konferenca je svoje delo odložila do oktobra. Iz obvestila, ki je bilo dano časopisju, je razvidno, da ne gre za razdružitev konference, temveč da jo konferenca samo preložena do oktobra. Kljub temu pa so razpravljanja prišla na mrtvo točko. Francoska delegacija je pred nekaj dnevi odgovorila na zadnji španski memorandum. V tem odgovoru odklanja španske zahteve po spreineuitvi tangrskih statutov. Francija ne bo nikakor dovolila, da bi so ugodilo Španiji, da bi sama zasedla Tanger. STRELA UDARILA MED SKUPINO SKAV-TOV NA KRNU. v Trst, jI. avg. (Izv.) Na Krnu je med nevihto udarila strela v skupino skavtov. Eden jc bil na mestu mrtev, drugih dvajsot pa ie dobdo samo malenkostne poškodba. Incident med muslimani in demokrati. Pred sestankom Brianda in Stresemanna. SDS in nasilje. SDSarskj Usti vpijejo in lažejo, da v Sloveniji še nikdar ob volitvah ni bilo takega nasilja kot je sedaj. Vsi vemo, da je ravno nasprotno res. Muogi, ki ne bi smeli, se za SDS prav pridno po »hodili in drugod ekspo-nirajo in zabavljajo čez sedanjo vlado, pa še na misel nikomur ne pride, da bi se radi tega nad njimi maščeval. Nekaj drugega pa je, ako ti ljudje, tako rekoč pijani svobode, kriče o nasilju, ki ga ni. Naj jih zato spomnimo tistih časov, ko so volitve vodili žerjavovei. Kar začnimo! Pustimo govoriti »Kmetski list«, ki ni »klerikalen«, in je torej tudi v jutrovskih očeh bolj priljubljen kot kak naš list: i>Na ljubljanski univerzi« (»Kmelski list« št. 1 od 7. januarja 1925) se je pri podeljevanju štipendij vršila korupcija, kakršne so mož-ni samo Pe-Pe-ti (PP režim). Štipendijo bo dobili samo pristaši Pe-Pe-tov. Drugim, ki ne trobijo v njihov rog, je bila odvzeta. In )0 so skoraj sami kmečki sinovi, ki so s svojo pridnostjo največ dosegli in ki bi nekoč največ koristili državi. Ti bodo morali opustiti študij. »Pašii—Pribičevid—Žerjavov« (»Kmetski list« št. 2 od 13. januarja 1925) režim je tisti, ki je pustil pretepati naše bosanske tovariše (kmete) samo radi njihove pripadnosti k svoji stanovski stranki. Zato poženite vsakega agitatorja, ki agitira in lovi kroglice za Žerjava pri kmetih, črez prag! Pe-Pe-ti (jKmetski list« št. 4 od 20. januarja 1925) so začeli v Srbiji in Bosni s strašnim nasiljem proti zemljoradnikom. V Srbiji našim kandidatom prepovedujejo shode, v Bosni pa jih kratkomalo zapirajo. Gnusn* nasilja Pe.Pe-tov. (»Kmetski list« št. 6 od 27. januarja 1925.) V južnih krajih naše države se vršijo neprestano nasilja jmd zemljoradniškimi govorniki. Najboljše moči go vse zaprte. V Bosni so zaprli Kislo Džokiču, dr. Cubriloviča, zdravnika j i Baojaluke,' pristaša kmetske stranke, poslanca Kokanovioa iu še nebroj kmetov, ki se borijo za kmetsko misel. V Vojvodini zapro vsakega, ki agitira za zemljoradnike. V Srbiji so zaprli inženerja Račiča in Jakovljeviča, znana kmečka borite-Ija. Jakovljeviča »o aretirali, ko jo govoril na shodu velikanski množici kmetskega ljudstva. Nasilja ni- (»Kmetski Ust« št. 8 od 2. februarja 1925.) Odličen srbski politik Ljuba Da-vidovič jo prišel v Zagreb, da bi tam priredil shod, Pe-Pe-ti so shod prepovedali, Češ, da bi to lahko dalo povoda za protidržavue demonstracije. Torej tudi Davidovič je po Pe-Pe-tov-ski logiki protidržaven element. Navedeni članki so le mala drobtinica v primeri z nečuvenim nasiljem PP2 režima ob volitvah 1925. Nepretrgoma so se koniiscirali takrat tudi razni opozicionalni časopisi, (»lo Davidovičevemu ^Novemu listu« na Sušaku je bila odvzeta pravica kolportaže. Tudi »Slovenec« je bil mnogokrat »pobeljen« in »Domoljub« sploh ustavljen. SDSarski listi, ki danes pozivljejo volivce pod svojo zastavo »Enakosti, bratstva in svobode«:, pa so grozili: »Kdor piše, da se poslužuje vlada nasilja, je protidržaven element, ki ruši temelje naše države.« Zerjavovcj naj torej o »nasilju« dauaSnjih dni kar lepo molče. Gosposka zbornica. Največja in najpredrznejša laž, ki jo te dni razširja SDS, je podtikanje, da je dr. Korošec na Viču govoril o gosposki zbornici. Tej laži je SDS včeraj posvetila cel uvodnik, kjer pravi: »Ne gre za gospodarsko zbornico, ampak za gosposko zbornico, kakor je bil Herren-haus na Dunaju. Tam so sedeli od vlade imenovani plemiči, odsluženi generali, uradniki in politiki in tudi kakega milijonarja in indu-strijca je na stara leta doletela čast, da je smel sedeti med Herrenhiiuslerji, grofi in nadvojvodi.« SDS hoče prepričati javnost, da dr. Korošec zahteva tako zbornico in da je o njej govoril. Vprašamo: Ali ni to pisanje umazanija? Ali ni to podtikanje nizkotno? Ali je spričo točnega programa o gospodarsko socialni zbornici, ki ga je v svojem ustavnem načrtu predložil Jugoslovanski klub, sploh mogoč kak dvom, kakšno zbornico hoče dr. Korošec? Ne, samo zloba more narekovati tako pisanje SDS! Prpfč V zagrebškem »Jutranjem listu* objavlja znani bogataš in nekdanji Radičev finančnik na Stjepana Radiča odprto pismo, v katerem mu javija, da ga zapušča. Pismo je pisano v tonu, ki označuje Prpiča kot dosedanjega iskrenega in požrtvovalnega Radičevega prijatelja, ki mu je hudo, da mora svoje prijateljstvo odpovedati. Prpič našteva, kolikokrat je imel Radič priliko koristiti svojemu narodu in odločilno stopiti v državno politiko, pa ni nikdar razumel narodovih potreb. Prpič zaključuje: »Lahko vlečeš za nos ves svet nekaj časa, ali del sveta ves čas, vsega sveta pa stalno ne boš vlekel.« Socialistični listi v Ljubljani. Oficielni socialisti v SSJ so vložili svojo kandidatno listo za mesto Ljubljano. Nosilec liste je Janez Mlinar, namestnik pa železniški revident Kittek. Socialisti imajo v Ljubljani tretjo skrinjico. Včeraj dopoidne so vložili pri deželnem sodišču svojo listo tudi komunisti in z njimi zvezani socialni demokrati (bernotovci). Nosilec liste je dr. Milan Lemež, odvetnik v Ljubljani, njegov namestnik pa časnikar Zvonimir B e r n o t. Lista ima četrto skrinjico. Kakor čujemo, bo v Ljubljani le pet kandidatnih list in pet skrinjic, ker radikali in radičevci ne bedo postavili svojih list. Komunisti priredijo v nedeljo ob 10 dopoldne svoj prvi volivni shod v dvorani Mestnega doma. _ A F u zija. Klerikalci se združijo z radikali tako gotovo, kakor sigurno se bo fuzioni-ral »Slovenski Narod« s »Slovencem« in kakor gotovo so poročila »Slovenskega Naroda« resnična. A Podrobnosti. »Slovenski Narod« tenko vidi tudi podrobnosti vidi. Taka podrobnost, ki jo »Narod« vidi že cel mesec, je blejski pakt. Vsebina tega pakta — tako »Narod« vidi — je vera. Po blejskem paktu je konec vere, verske organizacije in konec klerikaliz-ma, 'konec SLS, ki se bo fuzionirala. Zato jo »Slovenski Narod« strašno žalosten, ^aj mislite, kako bo živel »Slovenski Narod« brez klerikalcev in verske zlorabe? Nemogoča stvar! In če se klerikalci nagnejo »bolj na jugoslovensko nacionalno stran«, kaj bo potem »Narod« delal na strani...? Pri zadevi je pa So ta najbridkejša resnica, da se gotov tisk na noben način in pod nobenim pogojeni ne more fuzionirati e pametjo. Vladimir MJselj. član tajništva Društva narodov; Od vseh držav, ki so članice Društva narodov, ima naša država sorazmerno najmanj svojih ljudi v tajništvu tega velikega mednarodnega fora. Ostale države so si prizadevale, da bi čim večje število njihovih podanikov zavzelo razne uradniške položaje v tajništvu D. N., naši merodajni krogi pa so se zadovoljevali s tremi mesti, ki so bila slučajno ustvarjena za naše ljudi, ker manj mest niso mogli dati. Pred par meseci je od te trojice dr. La-sič podal ostavko na svoje mesto. Tako sta med stotinami uradnikov raznih narodnosti v tem trenutku le dve mesti zasedeni po naših ljudeh. Eden od teh dveh je g. Vladimir M i -s e 1 j, ki je član tajništva mednarodne uprave v D, N. G. Vladimir Miselj spada med znane in ugledne uradnike tajništva. On se je v svoji karieri držal vedno prave linije. Nikoli ni šel ne na levo nc na desno. To za nas mnogo po-menja. Četudi so dejansko vsi uradniki v tajništvu D- N. mednarodni uradniki, vendar za nas ni vseeno, kdo nas v tem velikem ni;#2-narodnem centru predstavlja. G. Miselj je študiral v Oxfordu in Cambridgeju, Prišel je te dni obiskat številne prijatelje v prestolnici. Tekom svojega bivanja v Belgradu je bil tudi pri zunanjem mipistru Voji Mariakoviču in ministrovem pomočniku Stevo Pavloviču. OSi- • skal bo tudi razne ugledne parlamentarce. Slavile weimarske ustave. v Berlin, 11. avg. (Izv,) Današnji praznik obletnice ustave je mnogo slovesnejši kot prejšnji. Vsa državna poslopja in večina privatnih hiš so bila okrašena s črno-rdečc-zla-timi zastavami. Dvorana parlamenta, kjer se je vršila oficielna slovesnost, je bila slovesno okrašena. Nad sedežem zveznega predsednika je visela ogromna slika državnega orla. Vsa dvorana je bila v zelenju in cvetlicah. Svečanost se je pričela ob pol 12. Navzoči so bili zvezni predsednik, vlada in številni visoki državni dostojanstveniki, Slavnostni govor je imel poslanec Kahrdorf, ki jc izvajal med drugim: Ta dan praznujemo, ker jc dobila Nemčija zopet trdno podlago pod seboj, ker priznavamo popolno enotnost države, Zatem je omenil vprašanje oblike in zastave, okoli katerega se danes suče precejšen notranej političen boj. Te barve so znak velike Nemčije, nemškega ncomajanega duha. Buren aplavz je žel govornik, ko je rekel, da nobena sila na zemlji ne more nasprotovati in zabraaitvi združitve z Avstrijo. — Nato je govoril dr. Marx, ki je izjavil, da je vveimarska ustava dobila svoje pristaše sedaj tudi v onih krogih, ki so ji dosedaj nasprotovali. »Svoji dragi domovini in nemškemu ljudstvu kličem: Lebe hoch!« ARETACIJA BIVŠEGA POSLANCA. v Rim, 11. avg. (Izv.) Prejšnji« maksima-listični poslanec in delavski voditelj Lazzari je bil aretiran, ker je hotel naskrivoma priti preko meje. Iz zaporov v Busto Arsizio, kjer je bil prvotno zaprt, bo ga danes poslali v Varese TOVARNA ZGORELA. v Rim, 11. avl. (Izv.) V bližini Neaplja je iz neznanih vzrokov zgorela tovarna za izdelovanje raket. Štiri osebe so se pri tem smrtno ponesrečile, deset pa je bilo ranjenih. KOLERA V B0MBAYU. v London. 11. avg. (Izv.) Epidemija kolere v Bombayu se še vedno širi. Po zadnji statistiki je obolelo 2797 oseb. Od teh ,iih je umrlo 1020, Usmrtitev Saccoja in Vanzettija odložena v New York, 11, avgusta. (Ibv.) Ob IJ. url 25 minut zvečer (ameriški čas) je prispela vest, da je izvršitev smrtne obsodbe nad Sac-cojem in Vaasettijem ter Mederio odložena do 22. avgusta. Vsi trije obsojenci so to vest, ki jim jo je sporočil jetniški ravnatelj, spre» jeli popolnoma ravnodušno. Samo Vanzetti je rekel, da bj pred smrtjo še rad videl svojo sestro. Vsi jetniki ge še nadalje branijo uSitt kako hrano. Danes jih bodo pripeljali nazaj v jetnišnico. Nade, da bi bila Sacco in Vanzetti pomiloščena, so kljub preložitvi izvršitve smrtne obsodbe, zelo slahe. Sodnik vrhovnega sodišča v Massackucetts Sanders in sodnik Holmes od vrhovnega zveznega sodišča, ki se slučajno nahaja v Massachucetts, sta pomilostitev odklonila.' Kljub temu pa so bili pozvani vsi sodniki v Boston, da bodo na plenarni seji sodišča razpravljali o predlogu zagovornikov. v New York, 11. avgusta. (Izv.) Ker do 18. ure (amer. čas) še ni prišla nikaka odločitev guvernerja Fullerja, je jetniški ravnatelj sporočil časnikarjem, da predlaga izvršitev smrtne obsodbe na lastno odgovornost. Po zakonu ima namreč jetniški ravnatelj to pravico, da v razdobju enega tedna poljubno določa nalančni datum usmrtitve. Ravnatelj je izjavil v podkrepitev svojega sklepa, da gre tu za življenje ali smrt in da si noče nakopati odgovornosti za usmrtitev. S tem pa je odložena izvršitev smrtne kazni tudi za Mederio. O zaključkih na guvernerski konferenci ni še ničesar znanega. Fuller je imel z državnimi pravdniki in 12 člani guverneskega sveta več ur trajajoče posvetovanje, na katerem pa niso prišli do nikake odločitve. Zagovornik Hills je dosegel pri sodniku Sandersu, da bo zadeva predložena v razpravljanje plenarni seji vrhovnega sodišča Če bo to pomilostitev odklonilo, preostaja samo še vzklic na zvezno sodišče. Če bo pa dovoljena obnovitev postopanja, bo vprašanje usode obeh obsojencev odloženo do septembra. v Londonn, 11. avgusta. (Izv.) V Londonu so se sinoči malo precl polnočjo pred ameriškim poslaništvom dogodili burni prizori, ko je 10.000 glava množica po Gross Wenor Gar-den korakala pred ameriško poslaništvo, da bi protestirala proti usmrtitvi Saccoja in Vanzettija. še predno je prišla -množica v park, se je zbralo toliko ljudi, da je bila policija pri-morana množico razganjati. Na cestah je bil ustavljen ves o.nnibus-promet. Množica se pa policiji ni hotela pokoriti. Prišlo je do pretepa. Več žena je padlo v nezavest. Glavni nemiri pa so se dogodili v Hyde parku, kjer je ne zborovanju komunistični govornik Cook polival množic« na pohod proti ameriškemu poslaništvu. Takoj 86 je nabralo skoro 10.000 ljudi. Več sto stražnikov je korakalo ob sprevodu. Vos promet je bil popolnoma ustavljen. Prod vbodom v ameriško poslaništvo eo skušali nekateri prodreti policijski kordon. Prišlo je lo težkih nesreč. Pri neki neobljudeni luši se je podrla baliistrada, ki ni vzdržala nad 30 ljudi. Pri tem je bilo veliko število oseb težko poškodovanih. Policiji se je po velikem »sporu posrečilo demonstrante razgnali Dva so aretirali. v Sofija, 11. avgusta, (Izv.) Sinoči ob 10. uri je napravila veliko razburjenje eksplozija neke bombe v hiši, ki stoji poleg ameriškega poslaništva. Škoda pa je bila le malenkostna. Dosedanje preiskave niso prinesle še nikakega rezultata. Sklepajo pa, da gre brez dvoma za protestno dejanje proti usmrtitvi Saccoja in Vanzettija. v Pariz, 11. avg. (Izv.) Vest o preložitvi izvršitve smrtne obsodbe proti S. in V. je po vsej Franciji vplivala zelo pomirjevalno in dala povoda upanju, da 6e bo s tem pričela tudi obnovitev postopanja. »Če je hotel gosp. Fuller s tem postopni smrtni boj samo Se vnovič podaljšati,« piše »Parts Soir«, »in če naj bo 23. avgusta električni stol vnovič pripravljen, bo to samo še pripomoglo k temu, da se bo ves svet uprl proti takemu nečloveškemu postopanju.« »Intransingent« izraža bojazen, da bo vsled tega trpela velika slavnost bivših vojakov iz svetovne vojne, ki se ima vr-šati v Parizu. Te slavnosti bi se udeležilo tudi 30.000 bivših amerišl.h vojakov. Dejansko se je že opazilo, da so bili ameriški člani pripravljalnega odbora za ta kongres povsod jako hladno sprejeti. Boj levičarskega časopisja za Saccoja in Vanzettija bi bil kmalu že dal povoda za diplomatske pritožbe. »Humanitčc je priobčila neko sliko, ki je sramotila ameriško pravo-sodstvo. Francoska vlada pa je z ozirom na intervencijo ameriškega poslaništva odgovorila, da se ne sme vsled tega razburjati javnosti, da se ne bi tem stvarem na ta način prisojala prevelika važnost. v Haag, 11. avg, (Izv.) Ameriško poslaništvo v Haagu je prejelo številna grozilna pisma radi obsodbe Saccoja in Vanzettija. V večernih urah se vrše vedno demonstracije pred poslaništvom. V večjih mestih države je socialno demokratska stranka napovedala nova protestna zborovanja. Nizozemska strokovna zveza je odredila nove demonstracije, S&nzacijonalne afere na PoSfskem, v Varšava, 11. avg. (Izv.) Tudi Poljska je dobila svojo Daudetjevp afero. General Zagorski, ki je pri majski revoluciji Pilsudskega v Varšavi vodil glavni boj proti sedanjemu ministrskemu predsedniku ter je bil zadnji čas zaprt v Vilni, je izginil brez sledu. Vse časopisje je polno domnev in sumničenj o usodi generalovi. V soboto so generala prepeljali iz Vilne v Varšavo, kjer bi imel biti sprejet pri Pilsudskem in bi bil najbrž potem izpuščen. Pilsudskega pa ni bilo v Varšavi. Njegov ad-jutant ga je na časlno besedo, da se čez dva dni zopet javi, pustil svobodnega. Od tedaj 6e ne ve o njem ničesar več, Niti vojaštvo niti v jetnišnici niti v njegovi družini ne vedo o njem ničesar. Zagorski je najbrž pobegnil v inozemstvo. Pilsudskemu sovražni listi sumničijo maršala, da ga je ta dal spraviti s poti. »Ga-zetta Warszavskaja« je bila radi tega poročila danes zjutraj zaplenjena. Listi pišejo senza-cionelno o tem in iznašajo vedno nove domneve. Včeraj je desničarsko časopisje razneslo vesti, da so našli generalovo truplo. Vendar te vesti niso bile potrjene. Te dni se obravnava tudi drug škandalozni proces proti generalu Zymierskemu, ki je nasprotnik Pilsudskega. Obdolžen je, da je porabil večjo vsoto, namenjeno za armado, zase. Kot priče so zaslišali več vodilnih oseb, ki so izpovedale zelo obtežilno. Tako n. pr. sta izjavila poslanec narodne kmetske stranke Po-piel in bivši vojni minister general Malcsevski, da je poneveril večjo vsoto, o kateri je navedeno, da je porabljena za plačilo tovarni za maske proti plinom, ki pa ne obstoja. Tudi druge priče so izpovedale zelo obtežilno. Ta prcces predstavlja poizkus, da se preganja korupcija v javnem življenju. y Varšava, 11. avg. (Izv.) O generalu Zagorskem ni najti nobene sledi. Vesti, da so našli njegovo truplo, so se izkazale kot izmišljotina desničarskega časopisja. Časopisje je še naprej mnenja, da je general zbežal v inozemstvo, da se izogne nadaljnjim preiskavam. ^dece-seSena koalicija na Češkem. v Praga, 11. avg. (Izv.) V Karlovih Varih se mudi zadnji čas predsednik Masaryk, predsednik min. sveta Švehla in več uglednih češkoslovaških politikov. To daje časopisju vedno znova povoda, da poroča o važnih političnih posvetovanjih v Karlovih Varih. Predvsem se razpravlja o spremembi sedanje vladne koalicije, v katero bi imele vstopiti socialistične stranke. O tem poročajo predvsem češki narodni socialistični in socialno demokratski listi, ki so se zadnje tedne že vekrat izrazili, da so njih stranke pripravljene vstopiti v vlado. V zvezi s tem vprašanjem se razmo-triva o vseh mogočih kombinacijah. Govori se o češki rdeče-zeleni koaliciji, katero smatrajo za verjetno, predvsem še radi tega, ker se je zadnji čas izvršilo precejšnjo zbližanje med socialno demokratskima strankama obeh narodnosti. Nemška soc. demokratska stranka je nasproti temu objavila, da ni zaenkrat nikakega povoda za razmotrivanja o vstopu v vlado. Rothermerova kampanja. v Budimpešta, 11. avg. (Izv.) Zunanji minister dr. Beneš je Rothermereju obljubil, dati mu zaprošene podatke o konfiskaciji niadjar-skih posestev v Češkoslovaški. Rothermere je odgovoril dr. Benešu, da z zanimanjem pričakuje informacij, ki bodo pojasnile to zadevo. Pravi, da je kakor Nortcliff odkrit prijatelj češkoslovaške in eden izmed onih. ki so med vojno delovali za samostojnst Češkoslovaške. Najboljša politika je doseči sporazum radi meja, ker se ne sme dopustiti, da bi zopet nastala nova Alzacija. Madjarska manjšina bi postala v trenutku resnega boja Čehom lahko nevarna, nasprotno pa bi Madjarska s svojimi današnjimi številnimi prijatelji lahko nudila Češkoslovaški državi pomoč za lepšo bodočnost. Zločin blazneža. t Koln, 11. avg. (Izv.) Gozdar veleposestnika dr. P. v. Mallinkredla je danes zjutraj oddal na svojega gospodarja, ki se je s svojo soprogo holel odpeljati na daljše avtomobilsko potovanje, dva strela. Oba soproga sta bila na mestu mrtva. Gozdarju se je oniračil um. Bil je že svojčas v zdravilišču, toda njegovi sorodniki so mu pomagali, da je prišel ven. Posestnik ga je hotel pregovoriti, da bi zapustil službo in mu je obljubljal dobro pokojnino. Ta pa se je tega branil in bi se imelo to vprašanje urediti po vrnitvi gospodarjevi, Dr. Mallinkredt je bil iz renske plemske rodbine ter je bil 56 let star, njegova soproga pa 45. KOMUNISTIČNI BOJKOT PROTI ZIDOM. v Bariz, 11. avg. (Izv.) Komunistično vodstvo v Parizu je zaukazalo svojim pristašem, da bojkotirajo judovske trgovce. Temu sklepu je dal povod govor judovskega trgovca Reitza, ki jc nastopit proti socialističnim zavarovalnim zavodom in delavskim kompraniin društvom ter pozival na bojkot. Ko/ se godi doma Zahvala. Ob slovesnem praznovanju petdesetletnice svojega mafiništva sem prejel pismeno toliko prisrčnih čestitk in iskrenih voščil, da mi je nemogoče v primernem času se zahvalili. Za'o prosim vse zelo mi drage gratulante, naj blago".»iijo potom prejeti ravno tako prisrčno in iskreno skupno zahvalo ter odkritosrčna voščila, la ^aa vsedobri Bog blagoslovi s prav dolgim, zal v »tj-nim, da presrečnim ižvljenjem, katero naj se po smrti nadaljuje v Božji slavi in aetemum et al V ta namen se Vas bom spominjal v posebnem »memento« pri nadaljnjih vsakdanjih daritvah sv. maže ln molitvah! Bog z nami! Smidovnik Anton, župnik v Pr^ni. Za industrijo važni poskusi. Maribor, U. avgusta 1927. V mariborski mestni plinarni se mudi profesor dunajske tehnične fakultete gosp. dr. Hugo Strache s svojim asistentom g. dr. Miksehem. Stra-che je znan strokovnjak na polju raziskavanja plinov. Učenjak Fleisner v Leobnu je znašel metodo, potom katere se da s pomočjo pare iztisniti iz premoga voda. Tako zvani premog lignit, kakor ga ima rudnik v Velenju, vsebuje 80—40 odstotkov vode in je nerabljiv za finejše obrate kakor so n. pr. plinarne. Po Fleissnerjevi metodi se la iz lignita iztisniti voda v toliki meri, da je ostane le še B odstotkov. Tako preparirani premog se da uporabiti tudi za izdelovanje plina. Gosp. profesor dr. Strache bo os..al v Mari-ibofu kakih 10 dni in je že začel deliti poskuse B velenjskim premogom, če se mu bo pol'čilo, da ga po Fleissnerjevi metodi usposobil ii izlelo-vanje plina. O rezultatu teh poizkusov bomo v kratkem poročali natančneje. Velikanska pridobitev za Velenje in posebno še za slovenske pbnar-ne bi bila, ako bi se dal velenjski premog uporabljati za finejše industrijske obrate. Požari. Iz Kočevja poročajo: Nekako ob pol 2. uri ponoči dne 10. avgusta je odmeval pretresljiv krik: »Feuer, ogenj!« po mestu in klical na noge v prvi vrsti ognjegasce, obenem pa njih družine in druge, ki so namah skočili iz postelj in hoteli zvedeti, kje prav za prav gori. V smeri proti Stari cerkvi je žarelo nebo. Kar je bilo mladega in hitrega, se je zagnalo mimo žel. postaje v smeri proti žarenju ognja. Staro in betežno je ostalo doma, pozvedovalo in ugibalo. Ko so prišli radovedneži na pol pota, so se nekateri vrnili, ker so jim kolesarji naznanili, da gori neki skedenj posestnika Krena v Stari cerkvi ne daleč od cerkve. Res ni bilo večje nesreče: poln skedenj s slamoreznico vred je pogorel do tal, ker ni bilo vode na razpolago. Veter k sreči ni vlekel,-sicer bi se bil požar mogoče razžiril na bližnja gospodarska poslopja, ki so jih gasilci pridno močili. Okoliščina, da je začelo goreti v skednju, kjer je bilo vse pripravljeno za mlatev na prihodnji dan, vzbuja sum, da je ogenj povzročila zlobna in maščevalna roka. V vasi Videm, župnija Št. Janž na Dolenjskem, je nastal na nepojasnjen način požar, ki je v par minutah objel trem posestnikom poslopja. Škoda je velika. Da se požar ni razžiril še naprej, se imamo zahvaliti ugodnemu vetriču, ki je plamen zavračal od drugih poslopij. Vsa čast in hvala gTe domačemu gasilnemu društvu in okoličanom, ki so prihiteli na pomoč, kakor tudi mokronoškemu gasilnemu društvu, ki je prišlo hitro na lice mesta, da se ni požar še bolj razširil. Tragična smrt mladega dečka. Dne 2. avgusta t. 1. je poslala Marija Brezo-var iz Hmeljčica št. 27 občma Mirna peč 13 letnega sina Franca Brezovarja v mlin Ivan Pateta v Ivanjo vas po moko. Ker se deček ni vrnil pravočasno iz mlina, ga je šla mati iskati, pa je ugotovila, da ni dečka v inMinu nihče videl. Vsa poizvedovanja po njem so bila brezuspešna. Dne 4. avgusta t. 1. okrog 10. ure dopoldne so pa otroci iz I vanje vasi zapazili kakih 300 m nad mlinom Ivana Pateta v potoku Temenca truplo utopljenega Franca Brezovarja ter o tem obvestili orožništvo v Mirni peči. Dečka so na to potegnili iz vode ter pa prepeljali v mrtvašnico v Mirni peči. Utopljenec je bil najden z zavihanimi hlačami, vsled česar se domneva, da je imel namen loviti ribe, pri temu pa zašel v globok tolmun in ker ni znal plava1!, utonil. Na smrti tega otroka ne zadene nikogar kaka krivda. Nesreča. Ugledni lesni trgovec Aleksander M. Fried-rich v Ljubljani, Langusova ulica 32, se je dne 7. avgusta t. 1. odpeljal s svojim motornim kolesom po cesti Ljubljana—Postojna—Trst. Nekje v bližini Postojne je srečal voz vprežen z dvema konjema. Hotel ga je prehiteti, toda vsled bojazni, da se pri prehitevanju ne znajde na ozkem prostoru z avtomobilom, ki je za njim z vso silo drvel, je začel zelo počasi voziti v isti smeri z vproženim vozom. Dajal je pravočasno znak avtomobilu, da ali bolj počasi vozi, ali da prehiti na nasprotni strani. Toda ta se, kakor za nalašč ni za to zmenil, temveč se je z vso silo zagnal v motorno kolo in voz. Zaradi močnega sunka je motorno kolo odletelo preko 150 metrov daleč in zahvaliti se je le veliki prisotnosti duha g. Friedricha, da ni ostal na mestu ves razmesarjen. Avto mu je hudo poškodoval celo desno stran telesa, zlasti pa desno nogo, ki je v kosti zlomljena. Enemu konju pa je zlomil obe nogi. Avto je odbežal še z večjo f uri jo naprej, ne da bi se zmenil, kaj je z njegovimi žrtvami. Gosp. Friedricl je ležal dolgo časa v nezavesti na cesti, in zahvaliti se je edino bližnjim kmetom, ki so prihiteli na mesto nesreče in dali pr70 pomoč hudo poškodovanemu, da ni za vedno obležal. Udarec ga je tako stresel, da še danes bruha kri. Zdravi se sedaj doma in upati je, ker je pač mož močne narave in zdrave krvi, da bo premagal vso bolezen. Težka nesreča. V sredo popoldne je padel z motocikla med Marenbergom in Breznem Franc Jarčiš, tesni trgovec z Gortine pri Vuzenici. Padel je bil tako nesrečno, da si je popolnoma zdrobil spodnjo čeljust, pregriznil jezik, ima zdrobljen nos in dolnji levi laket. Prvo pomoč mu jo nudil g. vuzeniški zdravnik dr. Pregelj, ki je naročil mariborski rešilni oddelek, da je prepeljal težko poškodovanega v mariborsko bolnišnico. Poškodbe so težke, vendar no smrtno nevarne. Kako si je pripetila nesreča, ne zna nikdo, ker ponesrečeni še ne more govoriti. Zopet nevaren tat na prostem. Petrič Josip, 24 let star, doma iz Rogatca pri Grosupljem, brezposelni mesar, rajši krade kot bi izvrševal svoj mesarski poklic, zato ni čuda, če je kljub svoji mladosti presedel v ječi že 4 in pol leta. Začetkom preteklega meseca je Petrič pr "d iz jetnišnice deželnega sodišča v Ljubljani, kjer je prestal 1 letno težko ječo radi tatvine. Ker je radi svojih kazni zamudil vojaški rok, je bil po prestni kazni izročen vojaški oblasti v svrho nastopa kadrovske službe. Petriču pa to ni posebno ugajalo, zato je na potu v Sarajevo kratkomalo pobegnil ter se vrnil v Slovenijo k svojemu staremu poslu. Kmalu nato se je Petrič pojavil v okolici Kamnika, kjer je izvršil vlom in -ek • tu posestniku pokradel denarja in obleke v 7rv.no-sti 2000 Din. Potem se je pojavil drugod, kjer ie ukradel kolo. Petrič je zelo nevaren vlomilec, strasten in spreten tat koles, zato pred istim na deželi pozor. Je velike postave, dolgega neinteligentnega obraza ln precej dolgega vratu. Katoliški shod na Limbarski gori. V nedeljo 21. avgusta se vrši za moravSko dakanijo katoliški shod na Limbarski gori pri Moravčah. Ob 10. uri bo sv. maša in cerkveni govor, kar opravi prevzvišeni g. škof dr. Jeglič. Po sv. maši nastopita na prostem dva govornika iz Ljubljane. Govorila bosta o katoliški šoli in presv. Evbardstiji, vezi narodov v kraljestvu Kristusovem. Vabljeni so vsi zavedni možje in mladeniči, posebno udje apostolstvu mož in mladeniških Marijinih družb, dalje dekliške in druge Marijine družbe, »Orli«, »Orlice«, prosvetna in druga društva, ki so na katoliški podlagi in tudi vse ljudstvo, ki je vneto za katoliško idejo. Na predvečer naj po vsej dekaniji gore kresovi Katoliški dan v Cerknici združen s proslavo 30 letnice Prosvetnega društva in 25lotnico dekl. Mar. druibe t Cerknici, se vrši dne 15. avgusta 1927. SPORED: Na predvečer, 14 avgusta, ob 8. uri v dvorani slavnostna akademija. Dne 15. avgusta: Ob pol 10. uri sprevod. Ob 10. uri govor o Kristusu Kralju in pontl-fikalna sv. maša mil. g. prošta Karla Čerina. Sodelujejo pevski zbori cele dekanije. Ob 11. uri zborovanje pri taborili. Govorita g. obl. preds. dr. M. Natlačen in g. dr. L. Sušnik, profesor. Ob 2. uri po slovesnem shodu v cerkvi proslava 251etnice cerkniške Marijine družbe: govor, obnovitev posvečenja, pete litanije M. B. Ob 3. uri ljudska veselica orlovske družine, pri kateri nastopijo telovadci, pevski zbori, godba, tamburaši itd. Ves dan sodeluje godba gasilcev iz Cerknice. Pridite v obilnem številu! Dnevne novice •k Zadnji dan za vlaganje kandidatnih list za razpisane volitve v narodno skupščino je 16. avgust. Vložišče je odprto ob delavnikih od 8 do 13, ob nedeljah od 9 do 12 ter na praznik od 8 do 12. — Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani. Ar 75 letnica dr. Matka Laginje. Veliki istrski rodoljub in bivši hrvatski ban dr. Matko L a g i n j a, ki živi sedaj v Zagrebu, je te dni pra-noval 75 letnico rojstva. Doma iz Klane v Istri se je Laginja že v dijaških letih posvetil delu za narod, ki mu je potem ostal zvest vse do prevrata. Dr. Matko Laginja je bil mož, ki mu tudi pošten nasprotnik ni mogel odrekati spoštovanja; neumoren, plemenit, nesebičen do skrajnosti. Istrsko ljudstvo ga je cenilo in ljubilo kakor enega svojih najboljših sinov. Poverilo mu je zastopstvo svojih interesov in ga že 1883 izvolilo za poslanca v dunajski državni zbor, katerega član je ostal do prevrata. Istotako je bil dr. Laginja do prevrata član istrskega deželnega zbora in odbora. Svojo odvetniško pisarno je irriel v Pulju. Leta 1918 je postal član Narodnega veča v Zagrebu in pozneje član Narodnega predstavništva v Belgradu. Svojo javno delovanje je zaključil kot hrvatski ban. Možu poštenjaku: Še na mnoga leta! A" Slovenski duhovnik za slovenskega delavca. Na srebrnomašniški slavnosti p. Kazimira Zakrajška v Cliicagu se je poleg mnogoštevilnih drugih govornikov oglasil tudi msgr. Newcomb iz daljne Virginije. Njegov govor je bil najlepše priznanje slovenskemu duhovniku, ki se je v tujini že pred desetletji odini brigal za našega delavca trpina. Pred kakimi 18 ali 20 leti je bilo, je dejal govornik, ko je današnji slavljenec prišel v mojo župnijo in začel povpraševati po Slovencih. Takrat angleški duhovniki niso mnogo poznali Slovencev. Nekaj malega jih je hodilo v cerkev, večina pa ne. Saj pa tudi niso znali jezika itd. Prišel je Father Kazimir in jih obiskaval po raztresenih lesnih in premogovnih kempah West Virginije, jih vabil na misijon in jih tako privabil številne nazaj k cerkvi, da so opravili spoved in prejeli sv. zakramente. S tem je g. jubilant rešil gotovo marsikatero slovensko dušo. Še danes je ohranjen spomin med ta-mošnjimi Slovenci. A" Napredovanja. Iz 5. skupine I. kategorije v 4. skupino je pomaknjen dr. Fran R a -tej, referent pri velikem županu mariborske oblasti; v 6. skupino I. kategorije je postavljen ministrski tajnik pri velikem županu v Ljubljani dr. Ciril P f e i f e r. Strokovna učiteljica na zavodu za žensko domačo obrt Katarina M u n i h je pomaknjena iz 2. skupine v 1. skupino III. kategorije. Državljanstvo je dobil ruski državljan Aleksander C e b o t -k e v i č, dnevnioar pri finančni kontroli v Ložu. V 1. skupino III. kategorije je pomaknjen Henrik Z a 1 o s j a k pri monopolskem skladišču v Ljubljani. V 1. skupino II. kategorije je pomaknjen Milan P u g e 1 j, režiser Narodnega gledališča v Ljubljani. A- Vpokojoni so: Mihael Prelog, pisarniški oficial v Celju, Josip V o v k, višji pisarniški oficial v Škofji Loki, Martin Boh-te, pisarniški oficial v Ložu. tA Pri carini je imenovan za glavnega revizorja v 1. skupini II. kategorijo v Mariboru Ljubomir D a n i 1 o v i č, za blagajnika v 1. skupini II. kategorije Andrej Peternel, tudi v Mariboru. V Ljubljani so pomaknjeni v višjo skupino Karel G e r g i č, Ivan B r e -š č a k in Fran M i k u š. A- Napredovanja sodnikov. V višjo skupi-no so pomaknjeni višja sodna svetnika Alberl Levičnik in dr. Adolf Kaiser v Ljubljani in predstojnik okrajnega sodišča v Kranjski gori dr. Fran Kotnik. Ar Osebne vesti. Upokojen je Josip Zrna-ve c, svetnik v 2. skupini I. kategorije pri oddelku B Stola sedmorice v Zagrebu. Naše državljanstvo je dobil dosedanji nemški dr-žavljan Josip K u h n , posestnik v Planini pri Sevnici. Premeščen je Franc M i k 1 a v. čič, inženjer pri gozdni upravi v Kranjski gori k gozdni upravi na Bled. ■A Romanje na Višarje, Posebni vlak voz: v sledečem redu: odhod iz Ljubljane 14. avg. ob 8.12, Vižmarje 8.30, Medvode 8.41, Reteče 8.50, Škofja Loka 8.57, Bitnje 9.03, Kranj 9.10, Podnart 9.30, Otoče 9.36, Radovljica 9.51, Lesce 9.59, Žirovnica 10.10, Javornik 10.18, Jesenice 10.35, Dovje 11.03, Kranjska gora 11.30, Trbiž 13. Odhod iz Trbiža je na praznik 15. avg. ob 13.20. Prihod v Ljubljano 17.20. Tako imajo vsi zvezo še isti večer. Vsak izletnik naj si kupi vozni listek na postaji, kjer vstopi do Planice — državna meja. Prosi naj za mokri dnevni žig g. uradnika, kajti s to vstopnico se bo potem vsakdo peljal nazaj do vstopne postaje. Kdor bi karto izgubil, jo bo moral za nazaj plačati. Romarji naj vzamejo s seboj plašče ali sviterje, tople jopice, kajti noči so v taki višini (1750 m), že hladne, Spoved naj opravijo izletniki že doma, kei ni spovednikov na razpolago na sv. Višarjih, Pevci in pevke vzemite s seboj »Cecilijo«, Pele se bodo navadne Marijine pesmice. Izletniki iz župnije naj vstopijo v oni voz, kateri bo zanje, odločen, in sc imajo v tem po- Dr. V. Rožič: Popotni mozaik iz „Urwalda". (Konec.) Pilštanj s cerkvijo na presekanem obronku leži jako slikovito in je nekako v sredini »urvaldskih« konzulatov. Kaj so to: urvaldski konzulati? To mi je pojasnil podsredčki župnik, svetnik Krohne, ko sem ga drugi dan »interveniral« o zgodovinskih posebnostih in raritetah teh krajev. »Vidite, tu smo na samem. Naše fare so daleč narazen. Prometnih zvez ni. Nimamo nobenih avtomobilnili vozil. Ljudstvo je še dobro, nepokvarjeno. Sekira v naših hoslah prav za prav še ni zapela! Toda, gorje, če zapoje in če še železna kača prej steče po dolgi, ro-man!ično pusti dolini. Preselil se bo idilični mir iz naših hiš in koč in patrijarhalično življenje se bo umaknilo pokvarjenemu, modernemu svetu. Zato si, da vam kar naravnost povem, vsaj za svojo osebo, nič kaj preveč ne želim žofeVzii« ceste in raznih drugih modernih naprav. Naša skromna, a gostoljubna župni-&ča so zato »urvaldski konzulatih, ki radevolje Bprejemljejo in odpravljajo vse »tujce«, ki se Izgube v to urvaldsko hosto. Mi takorekoč vzdržujemo medsebojno duševno vez od Laškega tja do St. Petra in Podčetrtka! — Naš generalni konzul je veleč. g. dekan Tomažič v Kozjem, ki je obenem predsednik okrajnega aaatopa. <3, prezident kozjanske republiko 1 skrbi za vse: za dobre ceste v celem okraju, sprejema in deli avdience ter je varuh in zaščitnik ter dobrotnik vseh, ki se k njemu za-teko z udano, verno prošujo. Zato ga narod tudi čisla in spoštuje kot svojega dobrega-skrbnega očeta in varuha. Zlasti pa je znana daleč naokrog staroslovanska dekanova gostoljubnost in postrožljivost. Njegova gostoljubna hiša je noč in dan odprta vsem tujcem in domačinom. — Tako so naSi farovži v resnici nekaki konzulati za vse: za popotnike, pa tudi za domačine, ki so daleč naokrog raztreseni po vseh bregovitih krajih in lepih ravnicah.« Bliža se noč. V pilštanjski cerkvi zazvoni zvon »Avemarijo«. Misli so mi ušle na dom — na Marijo na Suši pri Zalemlogu. Slična lega: cerkvica na strmi skali, spodaj ozka soteska s šumečo reko. — V mraku že sem si ogledal sloviti pilštanjski plaz. Zdaj je že nekoliko »reguliran«, splauiran, zaraščen in zasajen. A elementarna katastrofa je morala biti huda. Odnesla je nekaj hramov, nekaj jih prestavila z zemljo vred. Bližam se trgu Kozje. Noč je. Kam zdaj v čisto neznanem kraju? Kam? H generalnem konzulu vlč. g. dekanu in jubilantu konz. svetniku! Njegova blaga duša te bo gotovo z radostjo sprejela. In tako je bilo. Bil je že v postelji, a njegova prijazna družina me je sprejela kot starega znanca. Zjutraj pri zaju-treku sva se pozdravila z g. generalnim konzulom — kozjanskim dekanom in trikratnim jubilantom. Letos je 40 let mašnik, 20 let dekan kozjanski in 30 let predsednik okrajnega 1 zastopa v Ko^em. Lejja doba, legi skomini, pa | tudi lepo delo in veliko, požrtvovalno delo — vse v prospeh in blagor prelepega »Unvalda« in njegovih prebivalcev. Iskreno sem mu čestital k njegovim jubilejem in njegovim vzornim cestam, ki so zares gladke in bele kot v narodni pesmi. In zakaj? Zato ker g. predsednik skrbi, da se vedno sproti popravljajo in nasipavajo. G. dekan mi je res takoj dejansko dokazal, da je pravi generalni konzul- za cel okraj. Na moja različna lokalna vprašanja o razdaljah in krajih je takoj prinesel vse specijalke celega okraja, katere je dal napraviti sam na lastne stroške, in orientacija je bila mahoma tu. Po enournem prijetnem razgovoru z g. jubilantom sem se poslovil od g. kozjanskega generalnega konzula s prisrčno zahvalo za njegovo gostoljubnost, a v slovo mi je dal na pot še najfinejših bonbonov, da si z njimi tešim žejo v hudi vročini V vedni spomin na kratko bivanje v Kozjem pa mi je poklonil svojo jubilejno spominčico — sličico s pomenljivim latinskim in slovenskim napisom: Dominus regit me et nihil mihi deerit (Gospod me vodi in nič mi ne bo manjkalo). In res čudo! Tolikim postreže in toliko razda v darovih ubogim, a blagoslov božji rosi nad njegovo dobroto, da mu ne manjka zemeljskih blagrov. Slovensko besedilo pa se glasi: »Ob štiridesetletnici svojega mašniškega posvečenja dajem hvalo Bogu, ki me je poklical na delo v svetišču, in molim za svoje duhovne sobrate, za svoje žive in mrtve sorodnike, za svoje nekdanje in sedanje župljane. Marko Tomažič, dekan. Kozje, 18. julija 1927.« — Bog blagoslovi njega in njegovo delo še jnaogoj | mnogo let! — Posetil sem nato še družino g. sodnega predstojnika, svetnika doktorja Matica Lavrenčiča, ki me je pogostila s pristnim domačim orehovim likerjem. Obiskal sem tudi grob umrlega notarja g. Miha Pintarja — starešine »Danice«. Po ogledu trga in slovesu od lepo ozaljšane cerkve sem se podal po prelepo zelenih livadah proti Podsredi, kjer vlada drugi urvvaldski vicekonzul g. svetnik Krohne, Podsredčki konzul me je takoj spoznal, a jaz ne njega. Videla sva se prvič pred 20 leti v Starem trgu pri Slovenjgradcu, kjer smo imeli tedaj z g. dr. Korošcem izobraževalni tečaj — in g. svetnik je bil ledaj kaplan tam. Po razgovoru, ki sem ga prej omenil, sem se poslovil od g. svetnika iu jo ubral proti Št. Petru. Samo to še, odkod ime Podsreda — nemški Horbergt, to je grad nad Podsredo. G. konzul podsredčki mi je razlagal: ker so hodili kmetje v (pod) sredo k zaslišavanju (sod-niji) na grad — odtod nemški Hdrberg. — Ravnotako bo s Podčetrtkom — nemški Win-diseh Landsberg. Pot od Podsrede proti Št. Petru je jako prijetna, zlasti, ko prideš na vrh klanca Sko-pečna, kjer se ti odpre prekrasen razgled proti Sotli in hrvatskemu Zagorju. Zadovoljno ti oko počiva na slikovitih vinorodnih goricah, na Svetih gorah in Št. Petru, ki mogočno sto-luje ob njih zelenem pobočju. Zgleda kakor kako mesto. Nn-prot]. Št. Petru pa leži mična vasicn Črešnjevec, kjer vlada svetogorski in šentpeterski cerkveni ključar veleposestnik in vinogradnik g. Robck. Njegovo posestvo je res grayi Jjisculuin. Mimo Cresnjovca smo doz god koriti rediteljem vlaka. Potni list je skupea. Zato ne sme nihče pod nobenim pogojem za- ostati, ker bo sicer imel sitnosti z laško in našo obmejno stražo. Romarjem bo v slučaju nezgode na razpolago zdravnik dr. Vrtovec iz higijenskega zavoda, kateri spremlja vlak. Prosimo g. naročnike, da obveste one znance, kateri se tega romanja udeleže. k Obdavčenje invalidov. Na vse klevete o obdavčenju invalidov in starovpokojencev, ki jih goni sedaj SDS, odgovarjamo samo to, dR dokler bo SLS imela kaj odločilne besede v državni upravi, invalidi in slarovpokojenci davkov ne bodo plačevali. ~k K poročilu o taboru »Sveto vojske« na Trsatu dostavljamo, da je tabor pozdravilo tudi predsedstvo ljubljanskega oblastnega odbora in zagotovilo, da bo odbor po vseh svojih močeh podpiral treznostno gibanje ter bo vsako pobudo v tej smeri uvaževal in pospeševal. k Poživitev duhovniške in učiteljske pro-lialkoholno zvezo. Na Trsatu sta se poživili dve zelo važni organizaciji treznostnega pokreta, to je duhovniška in učiteljska, kar bo brez dvoma prav ugodno vplivalo na razvoj proti-alkoholnega gibanja pri nas. ■^r Javno vprašanje. 15. julija je računovodstvo, odsek za ljubljansko in mariborsko oblast, poklalo poziv oziroma vabilo verouči-teljem, da predlože čimprej prijave za nagrade učnih ur in polnili za dobo cd 1. 4. do 30.6. 1927. Rešitve še do danes ni, pa tudi nobene nagrade ne. Enak slučaj odlašanja je bil pred leti, kakor se je javno cd strani računovodstva samega poročalo, pri veroučiteljih samih, ker so prepozno predlagali prijave, katera zani-krnost jo obžalovanja vredna. Povem odkrito, da revnejši del veroučiteljev težko pričakuje rešitve in izplačila, računovodstvo naj bi blagovolilo določiti kak termin, do katerega naj bi bile vložene prijave. Goreče zamudnike, kateri so materielno in denarno bolje podkovani, da niso ravno navezani na to nagrado, pa prosim kot tovariše, naj v našem interesu kot kolegi, pravočasno vlagajo prijave. Revnejši to tudi naravnost zahtevamo iz dvojnega vzroka: 1. Ker ubožnejši del že velikokrat težko pričakuje, da dobi plačo za svoje delo in trud (za pretečeno leto nismo dobili nič, odjedel nam je Radič). 2. Ker svet sploh misli, da smo vsi duhovniki bogataši, saj se že za svojo plačo ne brigajo, lahko čakajo, odlašajo celo s prijavami in škodujejo tako vsemu stanu, kadar trkamo in prosimo pri državi zaradi mizernih naših plač. —m, veroučitelj. kr Tridesetletni jubilej zvestega službovanja pri g. višjem sodnem svetniku v pokoju Karolu Mulleyu na Vrhniki je te dni obhajala ga Katarina Iglič- Zdešar. V priznanje vdanega in neumornega dela ji je rodbina priredila lepo domačo slavnost in ji ob tej priliki poklonila primerna darila. Redki so podobni slučaji, da bi en posel vztrajal toliko let pri eni družini. Tako rodbini Mulleyevi kot jubi-lantinji želimo, da bi še nadaljnje jubileje tako skupaj praznovali. Bog živi vse posnemovalce med gospodarji in služabniki! ■k Uršna sola pri Novem mestu. Menda ni kraja, ki bi bil tako težko prizadet po suši in pomanjkanju vode, kakor Uršna sela in najbližje vasi. Sadeži so uničeni, suši 6e že drevje. Obrnili smo ee na ministra n. r. in poslanca za novomeški okraj g. dr. K u 1 o v c a s prošnjo, da nam kako odpomore. In glej, čez 24 ur je bilo na železniški postaji Uršna sela dovolj vode, ki jo je dala dostaviti na posredovanje g. dr. Kulovca železniška uprava iz svojega rezervarja v Rožnem dolu brezplačno. Prej smo morali dovažati vodo po 8—10 km daleč, sedaj jo pa imamo po zaslugi našega vrlega poslanca v neposredni bližini na razpolago. Prebivalstvo Uršnih sel, Laz, Dobin-dola, Vrduna in Gor. Sušič se mu za pomoč ure v Št. Petru pod Sv. Gorami, kjer kraljuje zadnji ali prvi konzul Urwalda, kakor hočete, ker tu se Urwald prav za prav začne ali konča. G. konzul — župnik Lah je pravi mecen študentov in drugih popotnikov in njegov ljubeznivi, prijazni obraz se vedno razveseli, ako more lačne nasititi in žejne napojiti s pristno prleško kapljico. Tudi mene je vidno vzrado-šoen sprejel pod svoje gostoljubno zavetje in čas razgovora nama je po 25 letih svidenja prehitro prijetno potekel. — Drugo jutro na vse zgodaj pa v zabavni družbi g. kaplana na Svete Gore. To je bilo prijetno, hladno jutro. Po sv. maši smo s Svetih Gora občudovali prekrasen razgled po štajerskih in hrvatskih goricah. Prekrasno se vidi splo Desenič in De-seniški grad — na hrvatski strani, rojstni kraj Veronike Deseniške. Vasi Polje, Buče, Sedlarjevo ob Sotli itd. se ponosno razprostirajo po pestri pokrajini. V senci košate lipe smo si ohladili žejo z rujno, zlato Roblekovo kapljico in z zdravo gnatjo. Prehitro nam je v družbi gg. Roblekov potekal čas. Razgovarjali smo se o božji poti na Svetih gorah in njenih shodih in sejmih, o starih znamenjih in kapelah, o nekdanjih Ln sedanjih časih. Cerkve in božje poti na Svetih gorah ne bom popisoval, ker je to že opisal vrlo lepo rajni bogoslovni profesor dr. A. Stegenšek v knjižici: Božja pot na Svete Gore na Štajerskem (z 12 slikami). Dobi se pri cerkvenem predstojnižtvu pri Sv. Petru pod Sv. Gorami in je čisti dobiček namenjen za svetogorsko Marijino cerkev. Poslovili smo se od Matere Božje in hajd nazaj v Bt Peter k priljubljenemu konzulu — iskreno zahvaljujemo in obljubljamo, da bo znalo to upoštevati pri volitvah. * Sadjo v gospodinjstvu ali navodilo o vkuhavanju in konserviranju sadja in jelenja-di. Spisal Martin Humek. Cena Din 24. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. — Knjižica je namenjena našim gospodinjam in dekletom, ki jim bo iidaten pripomoček pri domači uporabi dragocenega sadnega pridelka. •k Za iilotnike Gasilske sveče v Središče ob Dravi. Izlet Gasilske zveze v Središče ob Dravi se vrši v nedeljo 14. avgusta. Polovična vožnja za izletnike dovoljona pod iter. 49.916, na kar opozarjamo vse, ki se bodo udeležili tega izleta. * Z Vrhnike. Ker bi mogel kdo, ki ne pozna razmer, iz »Slovenčevih« poročil o občinskih volitvah sklepati kaj napačnega, ugotavljamo izrečno, da je bil g. Ivan Oblak, trgovec, vedno izrazit somišljenik SLS in da so diference pri občinskih volitvah krajevnega značaja. Toliko v pojasnilo. •k Slovensko planinsko društvo naznanja, da je pot skozi Kot in čez Rž na Triglav popravljena in na novo markirana. Poti so sedaj vse dobro popravljene in popolnoma varne. ■k Otvoritev telefonskega prometa z Ma-žarsko. Med Slovenijo in Mazarsko je bil otvor-jen telefonski promet in sicer med Ljubljano, Budimpešto in Nagykanizso, med Mariborom, Budimpešto, Nagykanizso in Vasvarom ter končno med Ptujem in Nagykanizso. Pristojbina za enoto navadnega pogovora od treh minut znaša v relacijah Ljubljana—Budimpešta in Maribor—Budimpešta 39.60 Din, v relacijah Ljubljana—Nagykanizsa, Maribor—Nagy-kanizsa in Maribor—Vasvar Din 28.05, v relaciji Ptuj—Nagykanizsa pa Din 23.10. Pristojbina za pozivnice je tretjina pristojbine za navaden pogovor. •k Vplačilo drugega obroka za delnice Obrtne banke kraljevine SHS. Vplačilo drugega obroka na delnice Obrtne banke kraljevine SHS morejo izvršiti delničarji zadnji čas do 15. avgusta. Podaljšanje roka je po odredbi centrale v Belgradu nemogoče. Delničarjem, ki nakažejo drugi obrok po 15. avgustu, zaračuna banka 9 odstotkov zamudnih obresti. Delničarji, ki bi drugega obroka ne plačali v zgorajsnjem roku, prenehajo biti delničarji in se njihove delnice v smislu § 12 bančnih pravil uničijo. Pozivljemo vsled tega delničarje, da vplačilo drugega obroka v redu izvrŠe in nakažejo po poštni položnici, ki so jo prejeli od Zveze obrtnih zadrug, za vsako delnico po Din 10. * Županstvo občine Trebnje razpisuje natečaj za izdelavo idejnih škic za novo uradno poslopje v Trebnjem. Razpis je objavljen v Uradnem listu. 6220 kr Sadjarska razstava. Na kmetijski Šoli na Grmu pri Novem mestu se otvori 2. oktobra sadjarska razstava. Z ozirom na dejstvo, da ee bo letošnje leto z malimi izjemami v splošnem pridelalo malo sadja, je pričakovati na tej razstavi veliko povpraševanje po sadju in živahne kupčije. ■k Nesreče. Koearica Neža Povše je hotela včeraj iti z vlakom v Ljubljano in se je napotila do postaje Reteče. Po poti pa jo je povozil voz nekega trgovca iz Škofje Loke in jo znatno poškodoval. — Pri nakladanju hlodov v gozdu je pcmečkal težek hlod obe nogi 14 letnemu kmečkemu sinu Francu Štefinu v De-dingu pri Kočevju. Oba ponesrečenca so prepeljali v ljubi ansko bolnico. •k Lovi občin Bolehnečici, Galušak, Gra-bonoš, Ivanjci, Kraljevci, Okoslavci, Slaptinci, Sv. Jurij ob Ščavnici in Trbegovci se bodo oddajali v zakup za dobo šestih let na javni dražbi dne 20. avgusta v občinski pisarni pri Sv. Juriju ob Ščavnici. ■k Dražba lova. V torek 30. avgusta ob 10 se bo oddal občinski lov Zg. Tuhinj dražbenim župniku — jemat slovo. Ko so v št. Petru in Polju, v Bučah in na Svetih Gorah trijančili in pritrkavali ter zvonovi slovesno oznanjali Gospodov dan — sem v slovesnem razpoloženju korakal mimo Sedlarcev proti Podčetrtku, kamor sem dospel že v mraku, kjer sem prenočil. Po rani sv. maši sem si ogledal trg Podčetrtek z mogočnim gradom nad njim ter sem, dvig-nivši se čez klanec, v spremstvu Sotle po ozki soteski ob 11 dopoldne srečno prispel v Rogaško Slatino, kjer vre živahno življenje, kajti zdravilišče je letos prenapolnjeno z zdravimi in bolnimi letoviščarji. Po krasno uspelfem Če-rinovem koncertu, prirejenem v Čast Anicam v Zdraviliškem parku sem se poslovil cd zdravilnih vrelcev in vlak nas je potegnil do št. Vida pri Grobelnem, kjer sem prenočil pri svojem prijatelju A. P. V ponedeljek zjutraj dalje v belo Celje in na razvaline celjskih grofov, kjer je Veronika Deseniška doživela svojo tragedijo. Tako sem videl rojstni kraj — življenje in nehanje ter počivališče Veronike Deseniške. Splošni vtisi: Prehodil sem nad 150 km. Ob cestah sem videl lepe, bele snažne hišice. Obpotna znamenja in križi lepo okrašeni z venci in cveticami. Ravnotako sem imel tudi na hišnih oknih in pred hišo vsepovsod polno pisanih rož. kar bi bilo mojo ženo gotovo najbolj razveselilo. Ljudje so dobri, blagi in mirni ter verni. Velikega bogastva v Unvaldu ravno ni, revščine pa tudi ne. Gostoljubnost jim je prirojena čednost. O drugih zanimivostih Urvvalda pa drugič, kajti v urvvaldsko ho-sto zaide redkokdaj kak »Ljubljančan;. potom v zakup za čas do 31. marca 1931. — Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri okrajnem glavarju v Kamniku. KUŠAKOVICA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe k Turške srečke kupuje ali zamenja za ratno šteto nom. Din 1000 Efektna banka v Ljubljani, Kongresni trg 9. Telefon 2422. Dr. Viktor Breskvar zopet redno ordinira. Evharlsti&ii shod V STARI LOKI IN SKOFJI LOKI dne 13. in 14. avgusta 1927 za loško dekanijo. Spored: V soboto, dno 13. avgusta: Ob pol 8. uri zvečer če trt urno pritrkavanje po vsej dekaniji. V Stari Loki so izpostavi sv. R. T., molitvena ura za domačo župnijo. V ucdcljo, dno 14. avgusta: Ob 5. uri zjutraj se izpostavi sv. R. T., nagovor, nakar se vrši sveta mala. Spovedovalo se bo od 4.; ob 9. slovesen govor (dr. p. Hugo Bren); ob pol 10. slovesna sv. maša (stolni proSt Andrej Kalan); ob pol 11. zborovanje za može in fante na župnijskem dvorišču (dr. Basaj). V cerkvi molitvena ura za žene in dekleta; ob pol 2. popoldne zborovannje za žene in dc-kleta (dr. J. Jerše). V cerkvi molitvena ura za može in fante; ob pol 3. procesija z Najsvetejšim v mestno župno cerkev, kjer bodo pete lltanije presv. Srca, posvetitev presv. Srcu in zahvalna pesem. O Poročila sta se 9. avgusta v Ljubljani g. Metod Kumelj, strokovni učitelj na ljubljanski gluhonemnici, in gdčna Vera Mohoričeva, učiteljica, hčerka sodnega svetnika dr. Frana Mohor iča. © Poročila se je včeraj gdčna Miroslava Sax, operna pevka, s poštnim uradnikom g. Stankom Pristovškom. • O Izredno znamenje poštenosti. Trgovec in posestnik Ivo Spadijer iz Zemuna se je med vojnO dalj Časa mudil v Sloveniji in si kot tak tudi pridobil obilo prijateljev. Te dni je po dolgem času obiskal Slovenijo in seveda tudi svoje prijatelje. Nastanil se je v hotelu Union v Ljubljani in se vsak dan peljal na izlet ali pa na Dolenjko. Za obisk Slovenije si je določil in pripravil dokaj čedno vsoto 15.000 Din. Da bi imei večlo evidenco, si je za rezervo od te vsote zavil 10.000 Din v navaden papir in zavitek nosil v hlačnem žepu zadaj. Pri zadnjem nalivu je imel pa trgovec nekoliko smole. Naliv mu je opljuskal z blatom hlače in vrnil se je v svojo sobo v Unionu. Zjutraj Je poklical slugo, naj nese hlače h krojaču, da jih zlika. Nič se ni spomnil na denar, šele, ko mu je prinesel sluga zlikane hlače, je segel po zavitku z denarjem. Toda žep je bil prazen. Sluga o celi stvari niti slutil ni, kaj šele, da bi si bil mislil, da nosi s hlačami tako visoko vsoto. Trgovec mu je vse razodel, mu približno orisal zavitek in sluga je oddrvel h krojaču. Tam je pa zavitek dobil nedotaknjen, toda vržen med smeti. Ko je krojač likal hlače, je preobrnil žepe in ker se mu je zavitek papirja zdel nepomemben, ga je treščil med smeti, katere bi za kosilo požrl ogenj in seveda s smetmi vred tudi 10.000 Din. Trgovec je začudenega krojača in slugo čedno obdaril. »E, pa ima poštenih ljudi u Slovenačkoj,« je zatrjeval, ko je preštel bankovce. O Karambol. Kolesarja Edvard ČerniČ in Jože Ferbar iz Dravelj sta se srečala na Celovški cesti, ko sta se vozila eden iz Ljubljane drugi pa v Ljubljano. V istem trenutku pa je privozil mimo avtobus, kateremu sta se holela oba izogniti ter pri tem trčila eden v drugega, da sta padla oba po tleh. Pri padcu si je zlomil ČerniČ kost v ramenih, Ferbar pa si je močno poškodoval kolo. Krivda pri karambo-lu ne zadene nikogar, ker sta vozila oba pravilno in je nastal karambol le vsled nesrečnega naključja. O Kolesarske tatvine. Tatvine koles se vedno bolj množe, tako da tvorijo v Časopisih že stalno rubriko. Trgovcu Janku Vetrinu z Zaloške ceste je v sredo zvečer odpeljal neznan tat izpred Severjeve trgovine na Sv. Jakoba trgu novo, črno pleskano kolo znamke »Styria« št. 60.177 in vredno 2000 Din. Dva delavca sta videla tatu, kako se je odpeljal na kolesu. Ker se najbrž tat ni znal dobro voziti, je dvakrat trdo padel s kolesa. Pozneje se je najbrž isti lat pojavil pri posestniku Antonu Berlecu v Trnovem in mu ponudil kolo na prodaj, kar je pa ta odklonil. — Iz veže poslopja OUZD na Miklošičevi cesti je zopet izginilo kolo in sicer tokrat last Ivana Tomšiča. Kolo je znamke »Tribuna« in vredno 2000 D. — Na Zrinjskega cesti je pri poslopju Jožefi-šča našel višji stražnik Martin Erjavec naslonjeno moško kolo 5t. 35.945. Kolo je bilo najbrž kje ukradeno, pa ga tat ni mogel nikjer prodali, oziroma spraviti. O Razno tatvine. Neki revni vdovi z Gorenjskega je neka na videz znana tatica odnesla v cerkvi sv. Jakoba 75 Din vredno torbico z 120 Din gotovine. — Mariji Avmanovi je nekdo s podstrešja na Kralja Petra trgu od- nesel pleteno košaro z raznimi športnimi predmeti. Košara je last dr. Davorina Grosa in j« bila izročena Avmanovi v čuvanje. Marfbor □ To bo ialegle! Mariborski socialisti so poslali ameriškemu poslaniku v Belgrad protest, da se znana dva anarhista Sacco in Van-zetti ne sineta kaznovati! Seveda, naš mali Moric misli, da se bo svet sedaj začel takoj nazaj vrteti! Zanimivo je to, da naši socialisti vedno trdijo, da nimajo s komunisti ničesar skupnega, pa jim ne da žilica miru, in pošiljajo zdaj eden brzojav na Dunaj, zdaj enega za V; v Belgradu in Ameriki. Vse to so znamenja, da nimamo opraviti s »čistimi« socialisti. □ Senzacija socialističnih listov. Zadnji čas priebčujejo socialistični listi senzacijo za senzacijo, vse pa izzvenijo v tem, da je SLS razbita in da bo pri prihodnjih volitvah zmagala socialdemokraclja na celi črti, ministrskega predsednika še ne bo imela, drugo pa vse! Ker pa so tudi taki, ki verjamejo tem izmišljenim senzacijam, jim podamo dokaz, kako znajo poročati socialisti. Dr. Korošec je imel preteklo nedeljo shod v Slivnici pri Mariboru. Naših je bilo tam nad 400 mož. Zunaj dvorane je rc vlili neki orjimaš, za katerega pa se ni nihče zmenil in oni v dvorani ga Se slišali niso. A kaj piše »Delavska politika«? Da Je bil shod razbit! Tako mora poročati, potem ljudje vsaj resnico izvedo, kakor je storila »Delavska politika«. — Pri tem poročanju pa je Še to zanimivo, da se socialistični časopis poteguje za orjunaškega kričača in ga smatra kot junaka pravega političnega boja. Demokratov je sram takih pristašev ln takih poročil v svojih listih, pa so jih začeli odstopati socialističnim listom. Socialistom na tej nov zvezi izmišljenega in lažnivega poročanja le čestitamo! Pri obeh, socialistih in demokratih, velja: Če slepec slepca vodi... □ V knezeškofijsko dijaško semenišče v Mariboru so sprejeti: Balažič Matija iz Hotize, Cafuta Alojz iz Št. Janža na Dravskem polju, Šmirmaul Alojz iz Jarenine, Jakopina Alojz iz Buč, Marovt Ladislav iz Braslovč, Zavcer Pavel iz Selnice ob Dravi, Prah Maks iz Podčetrtka, Avžner Friderik iz Sv. Jurja ob j. ž., Breznikar Viktor iz Braslovč, Čujež Rudolf iz Starega trga, Grešak Mihael od Sv. Jederti nad Laškim, Hohnjec Ivan od Sv. Petra pod Sv. gorami, Jeza Franc iz Hajdine, Kamen-Sek Jožef od Sv. Ane na Krembergu, Ka-sesnik Ivan iz Šoštanja, Koželj Anton iz Št. Vida pri Planini, Merkac Jožef iz Št. Vida nad Valdekom, Lah Anton iz Gornje Polsl^ave, Lobnikar Albin iz Gomilskega, Ozvatič Janez iz Št. Andraža v Siov. goricah, Past Franc iz Št. Andražai v Slov. goricah, Sovinšek Jožef iz Nove Štifte, Strojnik Rudolf iz Prevalj, Šte-fanec Anton iz Turnišča, Šegula Vladimir od Sv. Marjete niže £tuja, Zakšek Anton iz Sro-melj, Zalik Martin iz Velike Polane. □ Iz mestnega avloomnibus prometa. Veliki in novi Saurer avtoomnibus, ki vozi aa progi Maribor — Celje, bo ostal stalno na tej liniji, ker se je zelo prikupil ljudem radi ko-modne notranje opreme. Promet na zgoraj omenjeni progi se bo izpopolnil v toliko, da bo zgradila mariborska občina v Konjicah posebno garažo. Ko bo gotova garaža, bo vozil voz po večkrat na dan med Konjicami ter Celjem, drugi pa med Konjicami in Mariborom. Velikega pomena za avtoomnibus promet bo nova cestna zveza Slov. Bistrica — Oplotnica, ker je po tamkajšnji dolinici več velikih vasi, ki so brez prave prometne zveze in jim bo avtomobilska vožnja zelo dobrodošla. □ Zahvala mariborskih gasilcev. Mariborsko gasilno društvo in rešilni oddelek se zahvaljujeta občinstvu za blagohotno naklonjenost in materielno pomoč pri zadnji tomboli in veselici v nedeljo, dne 7. t. m. Čisti dobiček obeh prireditev je bil zelo zadovoljiv. □ Studenci pri Mariboru, Dne 7. t. m. je priredilo tukajšnje »Kat. slov. izobraževalno društvo« v dvorani Gačnikove gostilne igro »Užitkarji«. Ze zdavno je bila želja društvenega odbora, pričeli z dramatičnimi predstavami, a ni bilo ne »Doma«, ne dvorane, ne » odra. Po prijaznosti g. Gačnika in pevskega društva »Enakost« se je doseglo eno in drugo. Začetek je storjen, čeravno z velikimi žrtvami in stroški. Dobro uspela Igra pa daje pobudo društvu in igralcem za prihodnje delo. Udeležba je bila za prvi začetek zadovoljiva. Upa se, da bo v prihodnje še obilnejša. Dramatične predstave, — zlasti one, ki so izšle izpod peresa naših dičnih, slovenskih, krščansko mislečih pisateljev, nudijo občinstvu mnogo plemenite zabave in koristi. Zato je prav toplo pozdraviti načrt »Kat. slov. Izobraž. društva« v Studencih. Le v tej smeri naprej I Kar sc tiče prednaSanje igre, moramo častltati, da so jo igralci tako dobro pogodili, med katerimi jih jc bilo več prvič na odru. Posebna hvala gre seveda gospodu režiserju, ki je pa tudi sam pri igri nastopil kot oblastni sodnik. Društvu in igralcem kličemo: Pogum, naprej! Bog naj blagoslovi! — Igra sc bo v nedeljo 14. t. m. zvečer istolam ponovila. Dodala se bo Sc ša-loigra »Tihotapci*j tako bo gotovo zadovoljen vsak, ki bo to gledališko predstavo po-setil. □ Prepeljeva. Pred dobrim tednom je prišel iz Gradca v Maribor obiskat svoje dobre znance zastopnik znane dunajske tvrdke Kfichling g. Ivan Kavec. Pri sestanku s prijatelji je Kaveca zadela možganska kap in so ga pripeljali v mariborsko bolnico, kjer je pa podlegel pljučnici. Mariborski pogrebni zavod bo prepeljal pokojnega danes v Gradec, kjer se bo vršil pogreb v soboto. Kavec je bil v Mariboru znana osebnost. □ Trije karaajboli. V sredo so se na mariborskih ulicah pripetili kar trije karamboli med kolesarji oziroma uvlomobilisti. Na Kralja Petra trgu sta trčila skupaj Ivan D. in Franc K. Trčenje je zakrivil D., ki je vozil na napačni strani ceste. — Na Aleksandrovi cesti se je zaletel šofer Mihael M. v kolesarja Ignaca P., Eo je hotel s svojim avtomobilom zavoziti preko ceste na dvorišče hiše št. 26. — Istotako se je na Aleksandrovi cesti pripetil drugi karambol med kolesarjem in avtomobilom. — Šofer Konrad D. je podrl s tovornim avtomobilom na oglu Aleksandrove in Kolodvorske ulice kolesarja Rudolfa K. Pri obeh karambolih se ni pripetila kolesarjem nobena večja nezgoda, samo kolesi sta poškodovani. Celje & Tečaj Slovensko dijaške zveze na gori Oljki, ki 9e je pričel v torek 0. avgusta, in se danes zaključi, je nad vsako pričakovanje uspel. Tečaja se je udeležilo nad sto akademikov, bogoslovcev in srednješolcev. Razgovori so bili stvarni, tupatam mladostno temperamentni. V sredo je prispel na tečaj tudi minister n. r. g. dr. Anton Korošec, ki je bil dotlej zadržan in se tečaja ni mogel koj prvi dan udeležiti. Z njim je dcspel tudi g. prof. Gorjauc. V torek zvečer so tečajniki zažgali na gori mogočen kres, vsak hip pa se je razlegalo z gore veselo pritrkavanje, znamenje dobrega razpoloženja tečajnikov. Subotiški škol provzv. g. Lajoš Buda-novič se je v sredp popoldne vrnil z oddiha, ki ga je preživel v zdravilišču Dobrna, zopet na svoje mesto v Subotico. V Dobrni so gostje občudovali njegovo skromnost in ga splošno poznali kot subotiškega župnika. Na celjskem kolodvoru sta se sestala z načelnikom g. dr. Korošcem, ki je odhajal na dijaški tečaj ua goro Oljko. & Krekovci vabijo vsa svoje prijatelje, da ee v obilnem številu udeleže tabora Krekove mladine, ki se vrši v nedeljo 14. avgusta na gori Oljki. V soboto zvečer bodo krekovci na gori zakurili kres. ■©■ Nc pozabilo, da se vrši na praznik, dne 15. avgusta ob pol 4 popoldne na Babnem pri Celju prireditev celjskega Orle. Odhcd iz mesta ob pol 8 izpred hotela »Beli vol« v spre-vSlope<- ves čas mjegov predsednik. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 5. uri. Mm/ © Prirodilev ptujskega orlovskega okrožja na Hajdici.^ Ob lepem vremenu in številni udeležbi občinstva je prireditev prav lepo izpadla. Vsem tistim, ki so pripomogli k lepemu uspehu, iskrena zahvala, predvsem g. Pintariču, ki je prepustil svoj vrt in svoje prostore v uporabo. Bog živi! © Smrt vrlega moža. V Domovi pri Ptuju je umrl Franc Čuš, p. d. Škof, v starosti 57 let. Bil je zaupnik SLS, občintrid odbornik, načelnik šolskega sveta, član gasilnega društva, bralnega društva itd. Po svojem življenju in delovanju je bil pravi krščanski mož, Njegovo splošno priljubljenost je dokazal veličastni pogreb. Ostani mu ohranjen časten ter hvaležen spomin pri vseh, ki so ga poznali! © Šport. Tukajšnji športni tenis-klub se prav ugodno razvija. Koncem julija se je udeležil iger v Zlataru v Zagorju nakar so igralci Zlata obisk vrnili v nedeljo dne 7. avgusta, pri katerem se je razvila prav živahna revanš-igra. © Nered. Ob zadnjem sejmu se je naselil na Florjanskem trgu sejmar ki je trgoval z rezili za steklo. Pred radovednim občinstvom je praktično demonstriral, pustil pa ob odhodu vse ostanke narezanega stekla na tleh. Se isti večer se je ure-zal na njih mlad fant, ki jo bosong prišel mirao. Dolžnost policije je, da zahteva od takih sejmar-jev, da za seboj pospravijo, ali pa od mestnih pometačev, da stopijo v akcijo takoj po končanem sejmu in ne šele drugi dan. Slovenslcii terafinet Pola strele. Strela že dolgo ni tako razsajala ko letos. Ni burje, četudi je šc tako neznatna, da bi na par krajih ne treščilo. Ob zadnji nevihti je treščilo v mogočen jesen Jahna v TurniSČu. Strela je jesen popolnoma raznesla. V M. Soboti je treščilo v veliko hišo trgovca Brumna, Strela je udarila skozi eno okno v sobo, tam je polomila pohištvo in nato šla skozi drugo okno ven. Isti slučaj se je zgodil v Bratoncih pri SreŠu. V sobo je treščilo tudi v beltinskem gradu. Tudi od drugih strani prihajajo poročila, da je strela povzročila večjo ali manjšo škodo. Dolnja Lendava. Veliki betonski most čez Črnec je te dni dogotovljen in bo prav v kratkem izročen prometu. Most je lepo delo domačega stavbarstva, Stane več stotisoč dinarjev. Smrt vsled malomarnosti. Pri dviganju nekega hloda se je Martin P, iz Trnja lahko poškodoval. Poškodbi ni posvečal pozornosti. Bolečine pa so postajale vedno večje. Mož je v bolnici iskal pomoči, A bilo je prepozno Poškodba je bila namreč hujša, kakpr je mislil iu ict dva dni je nastopila smrt. Priljubljeni mož naj počiva v mirul Svinjska kuga. Kakor smo poročali, se jc v Turnišču pojavila med svinjami bolezen. Sedaj se je pojavila kuga tudi v Gomilici. Dosedaj je bilo že več slučajev obolelosti. Pomoči navadno ni, ker ljudstvo ne najde zdravila. Koliko je v Prekmurju listov? Gotovo ni pokrajine v državi, ki bi bila na listih tako bogata kot Prekmurje. 100.000 Prekmurcev ima namreč priliko čitati nič manj ko šest domačih listov in sicftr štiri tednike: »Novine«, »Kmečko moč«, »Nčpujsag«, »Muravidek«, in dva mesečnika: »Marijin list« in »Duševni list«. Odlikujejo se zlasti Madjari, katerih ie le nekaj nad 10X00 in imajo kar dva lista: »Nžpujsžg« in »Muravidik. Lute-ranski je »Duševni list«. Vič Krajevni odbor SLS Izreka vsem, ki so pripomogli do častnega izida za našo stranko pri nedeljskih volitvah, zahvalo. Umrla je danes zjutraj agilna Članica Prosvetne zveze in Krekove mladine gdč. Francka Bučar. Pogreb se vrši danes ob pol 7. uri na farno pokopališče na Viču. Velikodušen dar. Ga. Antonija Gulnik je darovala 2000 Din Vincencijevi konferenci sv. Antona na Viču in 2000 Din domačim katoliškim društvom. Dopisi Iz Črnuč nam poročajo, da jo bilo poročilo o občinskih volitvah netočno. Samostojnaži tu niso dobili 86 gla6ov, kakor Je stalo v poročilu, ker SKS tu sploh ni. Kolikor je SKS dobila pri zadnjih državnozborskili volitvah, jo dobila iz občine Pod-gorica, ki je volila tudi na Črnučah. Zgornjih 86 glasov je dobila združena opozicija pod nestrankarskim imenom -Združeni delavci hi kmetje«, vodili so pa to opozicijo socialisti, ki nimajo poguma nastopati pod lastno firmo. Nnših kmetov in delavcev Je ostalo mnogo doma, precej jih je šlo tudi na Trsat, kur naj vpoštevajo pri vodstvu, da ne bodo 1 za 11. septembra priredili zopet kakega romanja. Nismo zoper romanje, pač pa zoper to, da pade romanje na dan volitev. Radomlje. V nedeljo 7. t. m. se je vršila vo-litov župana. Izvoljen je bil ponovno naš vrli in vsestransko delavni pristaš g. Ivan Pavlin. Svetovalcem sta izvoljena Alojzij Cerar iz Skrjanče-vega in Jakob Marčun iz Radomelj, oba agilna politična delavca in somišljenika SLS. Demokratska odbornika sta oddala prazni glasovnici. Upamo iu to po pravici z ozirom na preteklost, du bo nova doba županovanja g. Pavlina, kakor so bila tudi pretekla tri leta, polna plodonosnega dela za splošni blagor vseh občanov. Saj je g Pavlin eden izmed najbolj agilnih in požrtvovalnih županov, kar jih je imela v zadnjih desetletjih radomeljska občina. — Pri električni centrali družbe Pavlin in Nagllč popravljajo turbino, obenem bo prestavljen tudi transformator, radi tega bomo ue-kaj dni brez električne luči, da potem zasveti še bolje, kakor jo dosedaj. Smartin pri Kranju. Veselica Kat. slov. izobr. društva ob priliki 25 letnice je potekla nepričako- V zvezi z zborovanjem »Svete vojske« j" >i]a v ponedeljek 8. avgusta na Trsatu konferenca o izseljeništvu. Udeležba bi bila mogla biti v.^čja; a glavno je, da so bili poleg možje, ki se z izseljenci sami bavijo, ali se vsaj zanjo interesirajo, med temi trije gospodje, ki so med izseljenci že delovali, in dva, ki se k temu še pripravljata. Posvetovanje otvori gospod Valentin Tome, predsednik društva »Dobrodelnost«, ki je Besta-nck sklicalo. Gotovo je, da smo se doslej za to velevažno vprašanje premalo brigali. Danes si hočemo začrtati program skrbstva za vse jugoslovanske katoliške izseljence. Srbov se izseljuje prav malo, samo 1% vseh izseljencev. Pozornost so začeli obračati izseljeništvu tudi javni faktorji. Predsednik prečita tozadevno dopise ljubljanskega, mariborskega in zagrebškega oblastnega oibdl'K in nadbiskupskega stola v Zagrebu, v katerih se nam obljublja zanimanje in pomoč pri tem dolu. Gospod Vinko Zor pozdravi konferenco v imenu ljubljanskega škofa in v imenu Pros »,>\e zveze. Gospod M i k 1 a v S i 5 v imenu Slovenske Straže in Delavske zbornice. Prvi referat je imel gosp. S t r i ž i č, vodja izseljeniškega komisarijata v Zagrebu. Iz njego -t^t referata par podatkov: Ni res, da bi so naša država, kakor se večkrat sliši, nič ne brigala za izse-ljeništvo. Avstrc-ogrska ni imela zakona o izseljevanju. Jugoslavija ga ima (od 30. decembra 1921). Ta zakon daje našim prekomorskim izseljencem popolno zaščito od trenutka, ko zaprosijo za po! ni list, pa do dneva, ko se vrnejo 9 svojimi prihranki v domače selo. Izrabljanja in varanja naših Izseljencev so vsled tega vedno bolj redka, seveda he posamezni slučaji še dogajajo. Da so izseljenci v svojih nadah še večkrat varani, to se ne da popolnoma preprečiti; a to se je dogaja tudi izseljencem drugih narodov. So celo skupine, ki se bavijo s tem- da ljudi izvabijo, deportirajo, ne samo na ladjah in avtomobilih, marveč zaduji čas so ujeli društvo z 12 aeropian i za prenašanje Izseljencev iz Kanade v Združene države. Naš lzseljenHkl zakon čuva izseljence tudi plačkanja po tujih deželah po raznih agentih. Državni komisarijat sam pa ne more vsakemu kaj, dasi se pošteno trudi, marveč treba je pri tem velikem delu tudi sodelovanje privatnih društev. Treba je zanimanja cele naše javnosti za to naše veliko socialno-kulturno vprašanje. Zato referent kot zastopnik države toplo pozdravlja prizadevanje privatnih krogov, Ki se je na današnji konferenci pokazalo. Drugi referat je imel gospod M i k 1 a v 5 i č, ki Je bil sam v najožjem stiku z izseljenci kot konzularni uradnik v Novi Zelandiji in v Ameriki. Poročal je O kulturnih zvezah izseljencev z domovino potom društev, časnikov, duhovniške past >:•■< ju, šol itd. Obširno je poročal o amerkanizaciji :n kako naj se kljub isti vzdržujejo stiki z domovino. Referat bo v celoti natisnjen v »Socialni mislit. Tretji je referiral gospod dr. Milan I vsi d, profesor sociologije na zagrebškem vseučilišču. Govoril je o notranji kolonizaciji ter je pojasnjeval s tabelami in številkami. Njegov referat j? bil jako temeljit, strokovnjaški. l-.onstatral je, da ima - togo kmetskega prebivalstva v Jugoslaviji premalo zemlje, tako da na njej ne more živeti. To niso pravi kmetje, ampak kmetski proletarijat. Naša zemlja je jako nesocialno razdeljena. Velik del zemlje je v rokah veleposestnikov. Agrarna reforma je to krivično razmerje, še kaj malo izravnala. Tudi tukaj je treba privatne iniciative. Če se naši ljudjo že selijo, potem je najbolj pametno, da se najprej naselijo v domači državi, kjer Je 5e prostora za dvakrat toliko prebivalcev kot ga ima. A naseljevanje od strani države se je obneslo jako slabo. Zasnuje naj se močna organizacija in to stvar v roko rame. Ta organizacija pa potrebuje agrarne banke, ki bi ljudem dajala potreben kredit. Praktična navodila za skrbstvo izseljencev je podal gosp. svetnik K a lan. In sicer kako skrbeti za izseljence ob odhodu od doma, na potu, in ob prihodu v tujo deželo. Razlogi izseljevanja so pač v glavnem socialno-ekonomaki, premalo zemlje, brezosebiost itd. A po njedovih mislih včasih tudi lahkomiselnost in lahko?,ivost, kakor je slišal včasih iz ust Izseljencev samih. — Kako naj so skrbi za izseljence že pred odhodom? Prva skrb bi morala biti že v ljudski šoli. Naš verouk meri le bolj na življenje v domačem kraju; a treba bi bilo oborožiti mlade ljudi tudi za to, kar jih v širokem svetu čaka. Dalje bi bilo potrebno o izseljevanju ln njega nevarnosti večkrat govoriti v cerkvi in društvih. A kdaj? Da se na to no pozabi, bi bilo dobro določiti za to gotovo nedeljo v letu, recimo kar: Rafaelovo nedeljo. Razume se, da naj se vsak i»«oiinnec pred odhodom zglasi pri domačem dušnem pastirju, opravi svoje versko dolžnosti, vzame s seboj molilvenlk in tudi druge knjige, in da si vsi že gred odhodom naroče domače časnike na vano lepo. Udeležba je bila presenetljiva. Vladalo je veselje in družinsko razpoloženje. Prijetna dolžnost nam je, da so zahvalimo prosvetnemu šefu g. dr. K. Capudru za slavnosten govor, ki je globoko učinkoval in upamo, da bo obrodil mnpgo sadu. Hvala tudi vsem g. pevcem, Beudetovi liiii, vsem darovalcem dobitkov iu prispevkov sploh, kakor tudi vsem posestnikom. Vsem kličemo: Bog plačaj in drugo leto zopet na veselo svidenje. — Odbor. Sv. Jurij ob juž. žel. Pri tukajšnji podružnici Sv. Rozalije je dne 9. t. m. obhajal srbrno mašo č. p. Lovrenc Novak, gvardijim v Krškem. Pri cerkveni slovesnosti mu je glnijivo in v srce segajoče govoril tukajšnji dekan, duhovni svetčvalec in župnik, č. g. Valentin Mikuš. Na rojstnem domu g. jubilanta, v gostoljubni hiši pri »Cestnem Jožetu«, smo v odlični družbi zraven domače duhovščino opazili povsod znanega in priljubljenega č. p. Jor žeta iz Celja in tukajšn. rojaka, odvetniškega kandidata g. dr. Doboviška. Č. p. jubilantu kličem^: Na mnoga leta! naslov v tujini. Vsak izseljenec mora dobiti v roke knjižico »Pozdrav iz domovine«. Kot otrok ne brez katekizma, tako ne sine biti Izseljenec brez to knjižice, ki je zanj katekizem. Tiskanega jo 8000, a še več tisočev nerazpečanega. Knjiga ima trajno vrednost. Ce bo treba, se bo izdala drugič in se lahko še pomnožila. Komur jo kaj mar blagor izseljencev , naj gleda, da izseljenci njegovega področja ne gredo po svetu brez te knjižice I Kar se tfče skrbstva in varstva po potu, moški, ki se selijo v druge dežele v Evropi, ne potrebujejo posebnega varstva; ženske pač. Za potovalca v prekomorske dežele pa je izdala že Rafaelova družba leta 1904. poseben »Kažipot«, ki se bo s potrebnimi izpre-membami na novo izdal. — Na kraju, kamor izseljenec pride, je pa odvisno od družbe, v kakršno kdo pride. Zalo je ceterum censeo referentov ta: Našo izseljeništvo treba regulirati, t. j. spraviti ga v določeno smer. Čo so ljudje razpršijo po vsem svetu, kamor se komu zljubi, je skrbstvo zanje nemogoče. Tisti, ki našega glasu ne poslušajo, ki bi imeli druge kvariti, naj le gredo, kamor hočejo. * A nepokvarjene, ki naš glas še. poslušajo, je treba spraviti na varen kraj, kjer bodo skupaj in bo mogoče zanje skrbeti. Kot tako dežele bi priporočal predvsem domačo državo, kjer je pa take primerne kraje treba šele poiskali; izven domače države pa v prvi vrsti Holandijo, v drugI Lotringijo. Za njimi pa mora imeti domaČi duhovnik, da jim je voditelj lil učitelj. Tujemu življenju se ljudje težko prilagodijo; tudi v cerkvi. Povsod so kake razlike iti že te zadostujejo, da se cerkvi odtegujejo. Ljudje so čudovito iznajdljivi v izgovorih, da Jim ni treba v cerkev hoditi. Pridigo ne razumejo, petje je drugačno kot pri nas, ali jim kaka druga malenkost ni všeč in to jim zadostuje, da se že čutijo i z-govorjene. In če ni nikogar, ki bi jih na njih dolžnosti opominjal, se odvadijo vsega in se zanemarijo popolnoma. — Ljudje naj se navadijo varčevati, da se s prihranki vrnejo nazaj; država pa naj rc;patriacljo kar mogoče pospešuje. — Končno izroča referent tudi željo, da še naši referati in resolucije pošljejo tudi Goričanom, pri katerih je vprašanje Izseljeništva tudi zelo pereče. Nenadno se je pojavil v naši sredi tudi duše-brižnik naših izseljencev na Francoskem, gosp. Valentin Zupančič, Prišel je 'za par tednov pogledat v domovino in prvn pot mu je bila h konferenci na Trsat. Oglasil so je k besedi in pripovedoval o življenju svojih ljudi. Na Francoskem v Pas de Calis živi nad 10,000 naših ljudi. Francozi! nas poznajo le lwt Srbe, imajo nas pa radi; le to pravijo, da preveč pijemo. Število Izseljenceo se vedno spreminja; prihajajo in zopet odhajajo. Pokrajina sama je pusta: Vojska je tam razdejala vse, nobenega drevesa ni, le kak slor še moli iz zemlje. Vreme je drugačno kot pri nas; ni zime, ne poletja, ampak večen veter s pogostim dežjem. Naši ljudje v delavnikih trdo delajo in hodijo iz jame črni, ob nedeljah so pa gospodje. Pa pravijo, da če bi se jim doma le polovico tako dobro godilo, bi šli brž domov. Naša država kaže nekaj zanimanja zanje, a premalo. V Parizu je izseljeniški ko-miariat, a kakšen! Če se obrnemo nanj, pravijo, »nemarno ništa« in da ne morejo nič pomagati, cllavna pomanjkljivost Jo ta, kor nimamo noben« pogodbo s Francijo. Ta bi bila najprej potrebna. Naše ljudstvo doma naj bi se pa tudi bolj brigalo za rojake v tujini, če se briga za zamorce v Afriki in zanje zbira, naj bi tudi kaj žrtvovalo za svoje rojake 1 Gospod Vinko Zor nam jo priobčil vtiske, ki jih je dobil med našimi rojaki na Holandskem. Razmere za naše ljudi so tam idealne. Delavca obiskujejo po hišah neke moderne redovnice, med katerimi je tudi nekaj Slovenk ln Hrvatic. Zapuščeni pa so naši ljudje od strani države, njih konzulat je v Londonu. Upravičeno želijo, da se uvede nov konzulat za Holandijo samo. V Ljubljani pa so mora oenovati posebna izsoljeniška pisarna. Začeli bomo uporabljati za občevanje z izseljenci moderno občevalno sredstvo, — radio. Saj bomo kmalu imeli v Ljubljani lastno radio — oddajno postajo, da se bo slišalo celo v Now York. Gospod Makjanifi iz Dtlmacije opisuje Izseljevanje dalmatinskih ribičev in brodarjev, ki so jih ladje raznesle po celem svetu, največ v Argentino, ..jer so si mnogi jako opomogli, kar se je čutilo pri dalmatinskih posojilnicah ln drugih zadrugah. Končno predloži in utemelji gospod župnik* Mrkun resolucije: I. a) Ustanovi, oziroma obnovi naj se čimprej družba sv. Rafaela, ki naj ima podružnice v vsaki škofiji. V Ljubljani prevzame upravo družbe društvo »Dobrodelnost«. Vsak župnik bodi poverjenik družbe. Družba nai s! poiSče tudi v tujini med izseljenci svoje poverjenike; b) družba otvori pisarno v Zagrebu tu i Ljubljani j IiseSlensška konferenca na Trsatu c) družba naj toda kažipot za izseljence b vsemi podrobnimi navodili in pojasnili; č) izda naj vsaj 4 krat na leto tudi poseben listič z najnovejšimi podatki in predpisi o izselje-ništvu. Prejemajo naj ga vsi poverjeniki. Plačuje naj se iz cerkvene blagajne; d) družba naj vstopi v stik z Rafaelovimi družbami in sličnimi društvi pri drugih narodih. Istotako naj bo v prijateljskih zvezah z drugimi iz-»eljeniškimi organizacijami v naši državi; e) stopi naj v stik z raznimi kulturnimi institucijami v tuzemstvu in inozemstvu v podporo izseljencev in preeeljencev, n. pr.: z Jugoslovansko Matico, Hrvatsko Matico itd. II. a) Jugoslovanski episkopat se naproša, da se zavzame za izseljence ter pomaga, da se po vseh Škofijah ustanovi in voda družba >sv. Rafaela«; b) da določi nedeljo okrog godu 6V. Rafaela za izseljeniški dan. Ta dan naj se povsod govori o izseljeništvu in skrbi za izseljence; c) da poskrbi za pastoriranje naših izseljencev, ki naj bi imeli .po možnosti v vsaki deželi svojega duhovnika-rojaka. III. a) Domovina ne sme pozabiti svojih sinov na tujem, zato naj se goje živahni kulturni in gospodarski stiki med domovino in izseljenci; b) domači naj svojcem pošiljajo v tujino Časopise, a izseljenci naj pošiljajo domov tam izhajajoče časopise; c) v kolonijah, kjer je večje število naših izseljencev, naj se osnujejo cerkve, šole, društva, društveni domovi, knjižnice, ki naj jih podpira država in rodoljubna društva; č) kraje, kjer ni mogoče ustanoviti župnij in cerkva, naj obiskujejo od časa do časa duhovniki-rojaki. IV. V lukah vkrcavanja: v Splitu, Gružu in Sušaku, naj se postavijo izseljeniški domovi Enako v glavnih lukah izkrcavanja, predvsem v Buenos-Aires. kamor se sedaj seli največ naših ljudi. V. Podobna skrb kakor za izseljence iz domovine, naj se posveča tudi za preseljence v domači državi sami. Zdravstvo Sanatorij na Rakitni. Ob božiču t. 1927. ustanovljeno »Društvo za narodne zdravje« v Ljubljani in dne 1, maja t. L ustanovljeno enako društvo v Borovnici, sta sklenili, da se postavi še tekom letošnjega leta na Rakitni za Krimom en mali sanatorij za 10 bolnikov, bolehajočih za kostno tuberkulozo. Kr. hi-gijenski zavod v Ljubljani je stavil na razpolago prav lično Deckerjevo bolniško barako in danes se leči v njej petero mladih Ljubljančank (1 dekle je bilo že v hiralnici!). V kratkem Času bo sprejetih še petero moških, nakar se mora sprejem ustaviti — naravno, ker je v baraki prostora le za deset bolnikov. Rakitna leži v višini 800 m za Krimom liki lahka vdolbina v krimskem pogorju, od vseh strani zavarovana proti vetrovju. Kraj na sebi je izredno ljubek in mičen in ima na vse strani izredne možnosti za najlepše večje in male izlete po planinski naravi. Pitne vode je dovolj in to prvovrstne: vaška deca ne izkazuje niti sledu kake golše; griža, tifus in druge črevne bolezni so na Rakitni nepoznane. Kar je pa medicinsko največje važnosti in je bilo že večkrat na javnih predavanjih poudarjeno ,je dejstvo, da je Rakitna popolnoma prosta tuberkuloze. Slednje dejstvo govori cele knjige. Zaman se namreč oziramo po celi Sloveniji, da bi našli kako večjo naselbino, kjer bi se nikoli ne pojavljala ta največja morilka. Kakšno pa je zdravilno ozračje? Pojdi na Rakitno, pa ga boš okusil! Vsakdo ve, da, če položiš košček svežega kruha v .mokrotno in temačno klet, najde košček že v par dnevih prevlečen z belim mahom, t, j. plesnobo. Prav nekaj podobnega je s tuberkulozo. Ako postaviš popolnoma zdrav organizem v temo in mokrotno stanovanje, je popolnoma sigurno, da zapade organizem neki posebni plesnobi in sicer tuberkulozi. Podobno vlogo kakor mokrotno stanovanje pa igra mokrotni in s prahom onečiščeni vzduh po mestnih ulicah, umazanih vaseh itd.; in zlasti so še ogroženi vsi dolinski kraji, kjer vlada pogosta dolinska megla. Vsega tega na planinah ni (tudi morska obala je nekaj podobnega). Ob priliki letošnjega I. zdravstvenega tabora na gori sv. Valentina je bilo obilo govora o zdravilnih učinkih tako imenovanih ultravijoličastih solnčnih žarkov. S temi žarki se močno bavi moderna medicinska veda, zlasti se ž njimi pečajo in jih raziskujejo in merijo Angleži. Srečna Slovenija, ki jih nudiš v obili meri svojemu narodu! O da bi le vedel vsakdo za nje in njih korist, potem bi ne bilo ne tuberkuloze, ne reumatizma, ne rahitide ali z eno besedo: ultravijoličasti žarki, ki jih nudi Slovenija, bi bili pri racijonalni uporabi v stanju, za-braniti vsako telesno degeneracijo slovenskega naroda. V slednjem stavku najdete velik del programa zgoraj navedenih društev za narodno zdravje. Kje pa so vendar ti ultra-žarki, bo vprašal marsikdo, kajti vsakdo jih želi biti deležen, ako »o tolike važnosti za naše zdravje. Ali so povsodi, ali tudi na Ljubljanici, Gradaščici itd.? Žal da ne. Ultravijoličasti žarki, t. j. oni nevidni kemični žarki na desnem koncu solnčne mavrice, so namreč jako občutljivi, isti že ne morejo prodreti skozi običajno steklo, kaj še skozi meglo, nečist in gosti vzduh I Največ jih je na planinah, pa tudi na morju, vsakdo jih je čutil na svoji koži, ako se je kopal predolgo in brez previdnosti v njih in mu je koža zardela ali celo deloma odmrla in se luščila v velikih belih cunjah. V bližini Ljubljane so prvi kraji s precejšnjo obilico teh žarkov: savski breg pri Jezici in Šmarna gora. Sedaj bo vsakomur razumljivo, zakaj se društvo za narodno zdravje v Ljubljani tako močno poganja za javno kopališče na Savi pri Ježici in zakaj skuša odpreti čim največ novih potov na Grmado, t. j. drugi, odprti vrh Šmarne gore. Toda vrnimo se k Rakitni! Kajpada se Rakitna stalno koplje v ultra-žarkih. In učinek? Dasi živi tamkaj borno ljudstvo, primeroma daleč od kulture in v zelo nehigijenskih stanovanjih, je po teh žarkih absolutno zavarovano od tuberkuloze pljuč, kosti, zglebov itd. Stoletje, odkar se bolezni beležijo po matrikah, ni na Rakitni tuberkuloze. Le poglejte jih, korenjake! Vzlic vsemu delu in trpljenju, vzlic primeroma slabi hrani: krepko xdrav:e rdeča lica. Razumljivo ie tedai, da so Inicijatorji Icčenja proti tuberkulozi izbrali Rakitno za kraj, kjer naj bi se na tuberkulozi oboleli zdravili. Poizkus pri nekem gospodu, ki je bil zbog kostne jetike smrti zapisan, se je popolnoma po- srečil: v šestih tednih je šel iz Rakitne ozdravljen domovi Sedaj pa dosti hvale. Treba tudi malo potožiti in sicer nad glavno slovensko hibo! Mi Slovenci imamo dovolj podjetnosti in veselja za delo, dovolj inicijative in intelekta, nimamo pa mecenov, kakršni se rode drugim narodom, požrtvovalnih rojakov, ki bi podprli dobro delo posameznikov. Kje si mecen, da bi podprl prvo slovensko zdravilšče proti kostni tuberkulozi na Rakitni? Sestri-usmiljenki, voljni in prvovrstno izobraženi, potrebujeta za bolnike to in ono, župnik-ekonom g. Karol Zaje pa denarja, vzbudite se meceni. Dr. L. Glasba NASI GLASBENI LISTI »CERKVENI GLASBENIK«, »ZBORI« IN »PEVEC«. Za razvoj slovenske cerkvene glasbe preza-služni »Cerkveni glasbenik«, ki so ga zaporedoma urejevali Gnezda, Foerster in Premrl, je letos praznoval svoj zlati jubilej z obsežno, skrbno urejeno slavnostno številko, ki je vsem prijateljem cerkvene glasbe očitno pokazala, kako ogromne korake v napredku cerkvenega petja smo Slovenci doživeli tekom minolih petdesetih let. Koliko novih, lepih, bogoslužju primernih skladb je v tem času objavil »Cerkveni glasbenik«, koliko poučnih člankov, koliko cerkvene glasbe se tikajočih razprav in koliko vesti o glasbi sploh! List je vršil svojo dolžnost v ne baš ugodnih finančnih razmerah le po zaslugi svojih urednikov-idealistov, ki so umeli za svoje načrte okoli sebe zbrati velik krog sotrudnikov, skladteljev, člankarjev in dopisnikov. »Cerkveni glasbenik« je v polni meri vršil svojo dolžnost 50 let in je pomagal slovenski cerkveni glasbi do nepričakovanega razveseljivega razmaha. Svetna glasba je imela po kratki dobi izhajanja Gerbičeve »Glasbene Zori« izvrstno glasilo »Nove akorde«, ki jih je vzorno urejevat sedanji univ. prof. dr. Gojmir Krek in zalagal knjigotržec Lavsolav Schwentner. Izvrstna revija je žal ob začetku vojne prenehala izhajati, novo izdajo je začetkom letošnjega leta obljubila »Glasbena matica«, toda iz neznanih ovir še do danes ni izšla. Kot skromno nadomestilo za »Nove akorde« izha- i'ata pač še dva glasbena lista »Zbori« in »Pevci«, ti se omejujeta le na vokalno, predvsem zborovsko glasbo. »Pevca« izdaja Pevska zveza, urejevali so ga dr. Kimovec, Bajuk in zadnje čase dr. Dolinar. Obelodanil je lepo število novih skladb, harmonizacij narodnih pesmi, prinašal je za organizacijo in sodelovanje pevskih enot koristne članke in njegova zasluga jc, da slovenski pevski zbori zlasti na deželi lepo uspevajo in od leta do leta napredujejo. — Mesečno revijo »Zbori« pa urejuje Prelovec in izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Sedaj izhaja tretji letnik in drugi letnik glasbeno književne priloge s tehtnimi članki, življenjepisi skladateljev, pregledi o delu pevskih društev in zborov. V glasbenem delu pa srečamo najboljše koncertne zbore naših skladateljev. V »Zborih« je izhajala prva, kratka temeljita glasbena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov iz peresa dr. Mantuanija. Vsi trije omenjeni listi so bili za našo glasbo prepotrebni in prav bi bilo, da bi jih naša javnost krepko podpirala. Predvsem naj se nanje naročilo vsako pevsko društvo, vsak pevski zbor, vsak pevovodja. Naročnine so tako nizke in malenkostne, da bi jih pogrešal prav lahko vsak pevec in vsaka pevka. Pevski zbori naj bi vedeli o našem pevskem pokretu, naj bi ga zasledovali in črpali iz teh listov poguma in vztrajnosti za vzvišene pevske naloge in za dvig srčne kulture svojega naroda. Glasbene liste bi pa morala podpirati tudi država, podpirati javne korporacije, denarni zavodi itd. — Sedaj ko se bo po društvih začelo zopet redno delo, ko se bo zopet razlagala naša lepa pesem, ne pozabimo med pevci in pevkami, med prifatelji in znanci pridobiti nove naročnike na »Cerkveni glasbenik«, »Pevca« in »Zbore«| Pevovodja. • • # »Pevec« (7. in 8. štev.) je izšel in prinaša sledečo vsebino: Dr. A, Dolinar: t Jakob Aljaž. Dr. J. Čerin: Zgodovinski razvoj vojaških godb. Naši pevski tečaji. Vestnik Pevske zveze. Iz koncertnega življenja. Razne vesti. Nove skladbe. Iz glasbenih listov. Udeleženci pevskega tečaja v Radovljici (slikaj. Glasbena priloga prinaša tri moške zbore in sicer: Dr. A. Dolinar: Materi Milosti (iz dr, Lovrenčičeve zbirke: Očenaš.) V. Mirk: Oj, slovenska žemljica! Dr. Schwab: Ptička. Prihodnja številka izide v oktobru in prinese v Glasbeni prilogi: Ant. Dobroničeve meš. zbore. Iz Života našeg naroda. l&ro&veia Starodavne znamenitosti v Gospe! Sveti. Že davno so razni- strokovnjaki trdili, da se morajo nahajati v starodavni, baje že 1. 752. od sv. Modesta, prvega koroškega škofa posvečeni — cerkvi v Gospej Sveti na Koroškem stare freske, katere pa so bile koncem 16. ali v začetku 17. stoletja kratkomalo pobeljene. Po dolgem prizadevanju od strani sedanjega cerkvenega predstojništva sta vendarle dunajski »Bundesod. njem delu ceste pa ne 30 km na uro. Pri parkiranju kakor tudi pri odhodu naj bo vsakdo potrpežljiv in obziren do drugih. Po navodilih funkcionarjev, orožnikov in rediteljev se je treba rav-nati brez ugovarjanja. Bodite uljudni napram drugim in ne spuščajte se v debate in prepire. OBISK LJUBELJSKE TEKME. Ker bo po vsem pričakovanju na ljubeljski tekmi obisk ogromen, opozarja Avtomboilski klub cenjeno občinstvo, da se pravočasno razpredoli ob progi. Iz Tržiča do starta rabijo pešci pri zmerni hoji okrog 40 minut, do cilja pa približno dve uri. Na cilju bo pripravljen prostor za približno 300 gledalcev ln na serpentinah od Sv Ane do cilja približno za' 1000. Da se preprečijo eventuelne nezgode, ki bi mogle nastati zaradi prenapolnjenja vceste, bo ta del ceste zaprl, kakor hitro je napolnjen s predvidenim številom gledalcev ter se bo zapiral sukcesivno od cilja proti Sv. Ani. Ker se nahajajo na raznih delih ceste med Tržičem in mejo poseslva z nasadi, travniki itd. in da se ne poškodujejo ti nasadi, se gledalci najnujneje naprošajo, da ne skušajo krajšati poti preko travnikov, njiv in vrtov, marveč hodijo po običajnih poteh, vedno se držeč desne strani ceste. POKALNE TEKME ZA POSKODBENI FOND LNP-A 14. IN 15. T. M. LNP za svoje igralce. V korist podsaveznega fonda za pomoč igralcem, ki se pri tekmah ali troningih poškodujejo, je razpisal LNP že spomladi pokalne tekme za posebno prehodno darilo. Vsled raznih težkoč, predvsem vsled pomanjkanja terminov teh tekem ni bilo mogoče izvesti v pomladni sezoni, temveč otvori LNP z njimi v nedeljo in na praznik jesensko nogometon sezono. Tekme se vrša po propozicijah za tekme na prehodni pokal LNP-a Udeležijo se jih letos klubi Ilirija, Primorje, Sto van, Hormos in Krakovo. V prvem kolu so sre. čajo v nedeljo ob 16. Jadran in Krakovo, ob 17.30 Primorje in Hermes ter v ponedeljek ob 17.30 Ilirija in Slovan. Vse tri tekme se vrše na igrišču ASK Primorja. Semifinale in finale so odigrata začetkom septembra. Klubi bodo za to splošnokoristno, humano akcijo pod vzel i vse, da bo financijelnj in morulni uspeh razpisanega tekmovanja čim boljši. LNP upe-lira tudi na športno publiko, da izpolni povodom teh prireditev svojo športno in človečansko dolžnost ter da pokaže, da je pripravljena podpreti vsako akcijo, ki služI splošnim koristim. Juniorsko tekme za pokal SK Ilirije. Nogometne tekme juniorskih moštev za prehodni pokal SK Ilirije se nadaljujejo 13., 14. in 15. t. m. sledečem redu (vse na igrišču SK Ilirije): 13 t. m. ob 17.45 Ilirija:Jadran, 14. t. m. ob 8.30 dopoldne Krakovo: Mars, 15. t. m. ob &30 Ilirija .-Krakovo — I. kolo preteklo nedeljo je končalo sledečo- Ili rija:Mars 7:0, Jadran:Krakovo 2:2. • » • SK Jadran. Danes ob 19.30 sostanok vseh moštev v garderobi. Brezpogojno moraj-) priti Bon-čtna, Pokorn, Rapč, Somer. V soboto ob 18 juni. orska pokalna tekma z Ilirijo. V nedeljo tekma za požkodbeni fond s Krekovoem. — Tajnik. ČEŠKOSLOVAŠKI SVETOVNI REKORD V LETALSTVU. v Praga, 11. avgusta. (Izv.) Češkoslovaški letalec Novak ie napravil nov svetovni rekord na razdalji 500 km z obtežbo 1000 kg poleg zalog bencina. Dosegel je povprečno hitrost 213.78 km na uro. Go&po&ar&žvo Izredna slavna skupščina Hmeljskega društva za Slovenijo v Žalcu dne 7. avgusta 1927. Zborovanje 6« je pričelo kmalu po pol 9 predpoldne v veliki dvorani Roblekove gostilne, ki jo bila polna hmeljarjev cele Sbvenije.ro običajnem pozdravu in otvoritvijo glavne skupščine ie predsednik g. Roblck Se posebno pozdravil: kmetijskega svetnika, inž. g. Zidanšek-a, direktorja vinarske in sadjarske srednje šole g, Žmavca, odposlanca kmetijskega min. g. inž. Teržana in oblastna poslanca g. Levstika in g. Lorberja- I. Kdaj bomo pričeli obirati hmelj in kolika bo mezda za obirancc? — Prvo vprašanje jo prav enostavno, ker se hmelj pač obira, kadar je zrel. Vendar je potrebno, d ase interesentom javlja oficijclen zaečtek občega obiranja. Po kratkem razpravljanju se je določilo, da se bo s spodbira-njem pričelo že tekoči teden, obiranje vobče pa z dne 16. t, m. Glede mezde za obiravee sc je glavna skupščina zedinila, da se bo plačevalo za en Skal (28 1) svežega hmelja pri trikratni hrani in primernem stanovanju 2 Din. Mezda pri obiranju brez hrane se ni določila in je to vprašanej prepuščeno posameznim hmeljarjem. II. O stanju hmeljskih nasadov doma in drugod Je poročal društveni poslovodja. Vsled ugodnega vremena se vobče izboljšuje stanje hmeljskih nasadov, kar bo povzročevalo tudi krčenje cen. Ko letos peronospora manj ogroža naSe nasade in je upati, da bo otet precejšnji del poznega hmeija, posebno tisti, ki je bil pravilno in pravočasno Škropljen, se pojavlja vsled hude vročine rdeči pajk v nekaterih nasadih, in povzročuje bakreni palež. Po tej bolezni napadeni nasadi »gorijo« in treba je pričeti s predčasnim obiranjem, da se vsaj nekaj reši. III. Zavarovanje hmelja zoper požar. O tem /prašanju je -oročal g. predsednik ter navzočim hmeljarjem nu,ao priporočal, naj nikar ne opuste »avarovati svoj pridelek zoper požar. Gg. poverjeniki bodo v kratkem dobili tozadevna pojasnila in zglasilne pole v svrho zavarovanja. Navzoči so ta ukrep toplo pozdravljali. IV. Ko je glavna skupSčina potrdila sklep društvenega vodstva, da sc naj od 4, do 11. sept. t. 1. priredi v Žalcu razstava hmelja, ki ga prideluje Slovenija, in ko je še poprej poslovodja zbranim razložil pomen bmeljske razstave za prekupce, kakor tudi za hmeljarje same, se je prečital načrt razstave ter tudi odobril. Gg. poverejniki, ki bodo dobili v kratkem načrte razstave, naj poskrbe po. tom osebne agitacije, da se bo nameravana razstava vršila prav sijajno. Takoj po končanem zborvanju se je kot prvi razstavljalec ustmeno oglasil z enim vzorcem g. Filip Skok, hmeljar iz Kaplje vasi, občina Sv, Pavel pri Preboldu. Hmeljarji' posnemajte ga! Načrte razstave bodo objavljali 'tudi naši časopisi, te V. Selekcija aH odbiranje hmelja, O tej najvažnejši točki dnevnega reda je razpravljal odposlanec poljedelskega ministrstva g. inž. Teržan. Uvodoma je g. referent omenil veliko skrb in prizadevanje ministrstva za ohranitev in okrepitev hmeljarstva, te edine aktivne panoge naiega kmetijstva. G. poročevalec je potem podal statistiko o s hmeljem zasajenim zemljiščem v Evropi ter navedel, da se tozadevno nahaja Jugoslavija na tretjem mestu, ker ima približno 8500 ha s hmeljem zasajenega zemljišča, je tako postala naša aržava najnevarnejša tekmovalka češki in Nemčiji, Kako pa bomo prestali konkurenčni boj z navedenima državama in s Poljsko, to je odvisno od kvalitete naSega hmelja. Svetovno priznana, izborna kakovost našega savinjskega hmelja si pa bomo ohranili ter jo še povzdigovali le potom selekcije ali odbiranjem hmeljskih sadežev. Tozadevno se morajo naši hmeljarji še mnogo naučiti in ne saditi vse, kar je le hmeljskemu sadežu podobno. G. inž. Teržan je nadalje razpravljal o selekciji hmelja v Nemčiji in na Češkem ter navedel, kako se bo isto delo izvrševalo v Bački, kjer stoje hmeljarjem na razpolago veliki kompleksi zemljišča in kjer tudi razpolagajo z obil- nimi denarnimi sredstvi. G. poročevalec poda potem detajtlrano navodilo m sclekcijo hmeljske rastline v Sloveniji in priporoča v to svrho ustanovitev posebne zadruge, za katero je kmetijsko ministrstvo tudi Že izdelalo osnutek. Glavna skup-itina se je v principu izrekla za ustanovitev navedene zadruge in hmeljarji naj zglaSajo svoj pristop. Ker se selekcija prične te prihodnji tedeoi jc zadeva celo nujna. Zglasitve se naj pošljejo Hmeljarskemu društvu v Žalec, katero lio potem ukrenilo vse potrebno. Zadruga bo tudi deležna državne podpore. G. inž. Teržan je Žel za temeljito in vseskozi velepomembno razpravljanje iskreno zahvalo cele glavne skupščine. Želeti bi le bilo, da bi se vso to poročilo ponatisnilo v naših časopisih. VI, O hmcljskl kupčij! je poročal g, Fr. Piki ml. Uvodoma je g. poročevalec opozarjal navzoče hmeljarje na lepo obiranje, pravilno prebiranje in sušenje hmelja ter apeliral nanje, naj bodo pri prodaji hmelja pošteni. G, Piki je nadalje povdarjal, da je hmeljska kupčija četvera in sicers a) komi-sijonalna, b) neposredna, c) špekulativna in č) ek-sportna ter navzočim v lahko umljivi obliki razložil vsako navedenih vrst hmeljske kupčije. Tudi to poročilo so navzoči sprejeli z živahnim odobravanjem. Soglasno je bila potem sprejeta po g. Rob-leku prečitana resolucija, ki se glasi: »Ker se le neznaten del naše hmeljske produkcije pokupuje naravnost od pivovarnarjev, je življenskega pomena za naše hmeljarstvo, da je solidna trgovina s hmeljanj povsem prosta. Zlasti tudi, da se inozemskim trgovcem, kateri pretežno večino naSega hmelja pokupijo, ne delajo nika-krSne ovire, nasprotno, da se vsestransko podpirajo tako od strani naSih oblasti kakor tudi od naših strokovnih organizacij.« VII. Pri zadnji točki dnevnega reda se je prav živahno razpravljalo vprašanje, ali se naj z ozirom na veliko število društvenikov (11Q0) pravila Hmeljarskega društva za Slovenijo v toliko izpre-mene, da se za večja okoliša ustanove podružnice ali sekcije, ali naj ostane pri sedanjih poverje-ništvih. To vprašanje naj razmotriva društveno vodstvo in naj predloži glavni skupSčinl 1. 1928. tozadevne predloge. Ko je g. Bošnak — Parižlje v znesenih besedah izrekel v imenu glavne skupSčine društvenemu vodstvu za vzorno delovanje zahvalo In priznanje, je g. predsednik zaključil lepo uspelo izredno glavno skupščino. • * « P,0:211 i sestanek. V ponedeljek odpade radi praznika borzni sestanek. Ta sestanek sa bo vršil v soboto, dne 13. avgusta. Ukinjena carina na u*oz 'tiporfosfota, »Ob-zor« prinaša še nepotrjeno vest, da je z odlokom minislra trgovine in induslrije na predlog ministra za kmetijstvo ukinjena carina na superfosfat, o čemur se je zadnje čase govorilo. — Kolikor nam je znano, nima sani minister le pravice, pač pa ministrski svet in zato ta vest najbrže ni resnična. Sporazum med Standard-Oil I. G. Farben. V vsem svelovnejn tisku ie vzbudil sporazum med Stauclard-Oil in I. G. Farben, po ka'.erem je prva prevzela ameriške paten.e Bergius — postopka za izdelavo sintentičnega bencina iz premoga, velikansko zanimanje in mnogo komentarjev. Ta novi bencin ne bo imel vpliva (vsaj nekaj časa še ne) na cene ameriškega bencina, ker s\tp njo^ovn produkcija nad 4 Din za liter. Praktično tega Stnndard-Oil ne bo uporabljala, dokler iuui v čiji ne bo pričela I. G. Farben s to produkcijo v večji meri. S tem si je pridobila Rcckefellerjeva Standard Oil prednost pred holandsko angleško skupino Koningl;lijke-Shell. V Standard-Oil skupini so: Standnrd-Oil Col. of New Jersey, S. O. of Califor. nia, K. O. of Nevvyork ter S. O. of Indiana. Hnland-sko angleška skupina obsega: Koninpklijke Neder-landscie Petroleum Maatschappij (Royal Duth), »Schelk Transport et Tradinglo., Gulf Oil Corpo-/atia in Anglo-Persian Oil Co. z Burmath Co. V zvezi s tem stopa tudi borba za ruski petrolej v nov stadij. Argentinska mlekarstvo na svetovnem trgu. Kakor znano, ima Argentiriija zek> razvi'o živinorejo. Pred 00 leti je Argentinija izvažala samo kože, mestni ekstrakt, loj. rogove itd. Poiern je začela izvažati meso: najprvo živo živino, potem soljeno meso in nazadnje zmrznjeno meso, ki so gn prevažati posebej za to urejeni parniki s hladilnimi napravami v Evropo. Sedaj pa je začela Ar- BentiBija v vedno bolj rastoči meri Izvažati mlekarske produkte. Najprvo so izvažali mnogo masla, potem so z« Cel i vedno bolj izvažati »ir, sedaj pa se Je pojavil tretji predmet kazein. Leta 1920 je Argentinija izvozila 7079 ton, lani pa že 19.863 ton kazeina. Isločasno je padel izvoz sira, ki je znašal 1920 polovico izvoza masla od 11000 ton na 807 ton; šo v letu 1928 je znašal izvoz sira 5.270 ton. Izvoz masla je znašal lela 1910. samo 2877 ton, pa , je narus'el do leta 19*23 na rekordno višino 30.899 tou in je znašal lani 27.856 ton. Sedaj je izvoz masla prilifno stacionaren. Tako jo poslala Argentinija za te predmete na svetovnem trgu važen faktor; maslnrstvo se je razvilo v velikem obsegu tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji, tako da daje sedaj na svetovni trg južna poluta 40 odstotkov vsega masla in sira. Morssa 11. avgusta 1927. DENAR. Ljubljana. Amsterdam — (22.79—22.85), Berlin 13.u05-.13.535 (—), Curih 10.9330-10.9650 (10.9350—10.9650), Dunaj 7.9S75—8.0175 (7.9925 do 8.0225), London 275.80-276.60 (275.80-276.60), Newyork 56.68—56.88 (56.69—56 89), Praga 168,20 do 169 (168.20-169), Trst 308.30-810.30 (-). Zagreb. Amsterdam 22.79—22.85, Curih 10.935 do 10.965, Dunaj 790-802, London 275.80-276.60, Newyork 56.70—56.90, Pariz 222.25—224.125, Praga 168.20-169, Trst 308.50—310.50. Curih. Relgrad 913.75, Amsterdam 207.95, Berlin 123.225, Budimpešta 90.50, Madrid 87.90, Dunaj 73.08, London 25-2175, Nevvyork 518.75, Pariz 20.83, Praga 15.38, Trst 28.2375, Bukarešt 322.50, Sofija 375, Varšava 58. Dunaj. Devize: Belgrad 12.195, Kodanj 190.15, London 34.5025, Milan 38.65, Newyork 709.90, Pariz 27.82, Varšava 79.30. - Valute: dolarji 708.40, franeski frank 27.90, lira 38.85, dinar 12.57, žeškslovaška krona 21.045. Praga. Devize: Lira 183.80, Zagreb 50.85, Pariz 132.40, London 168.82, Ne\vyork 35-75. Dinar (deviza) v Newyorku 176, Londonu 276, Berlinu 7.40. Trst. Radi vročine borza tudi danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali sledeči tečaji: Belsrrad 82.82—82.84, London 89.25—89.30, Newyork 18.35-18.36, Pariz 71.85-71.95. VREDNOSTNI PAPIRJI, Ljubljana, Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 142 den., Merkantilna 90 bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Vevče 135 den., Stavbna 56 den., Spšir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 84—85.130, vojna odškodnina 349—351.75, agrarne 50—50.50, Hrv. esk. 91. Hipobanka 55, Jugobanka 90—91, j5rnSte-Idona 850. Ljublj. kreditna 142 den., šečerana 485, Drava 515, Slavonija 18.50—16, Trbovlje 450. Dunaj. Don.-snv.-iadr. 77.75, Jugo 11.50, Al-pine 41.90, Trbovlje 57.10, Kranjska Industrijska 42, Dušik Ruše 31, Mundus 106, Slavonija 1-80. BLAGO; Ljubljana. Les: Smreka — ielka: Hlodi I., II., monte 190 -220, brzojavni drogovi 200—250, bordonali merkentilni 260—300, Trami merkantilni 200—250, škorete, konične, od 16 cm naprej 500 —550. škorete, pararelne, od 16 cm nnnrej 550— 580, škorete, podmerne, do 15 cm 460—500, deske-plohii kon., od 16 cm naprej 440—500, deske-plohi, par., od 16 cm naprej 470—520. — Bukev: deske-plohi naravni, neobrobljeni 450—500, deske-plohi naravni, ostrorobni 650—850, deske plohi parjeni, neobrobljeni 600—750, doske-plohi parjeni, ostroro-bt 800—1150, testoni 400—430, tavolete 950—1050. — Hrast: Hlodi I., Iia 300—400, bordonali 1000— 1400, deske-plohi neobroblj. boules 1300—1400, deske-plohi neobroblj. merkantilni 900—1100, doske-plohi ostrorobi (podnice) 1250—1350, frlzi 800— 1100. — Drva: bukova 18—20, hrastova 16—18. — Železniški pragovi: 2.60 m, 14X24, hrastovi 43— 52. — Oglje: bukovo za 100 kg 85—95. Žito : Pšenica: bačka nova: 78 kg, 1% primesi, brez doplačila, slov. post., m'evska voznina, 30 dni plačilo, promptna dobava 347 50—350; bačka nova: 78 kg, 1% primesi, promptna dobava, brez doplačila, slov. post., mlevska voznina, 30 dni plačilo 855—357.50; sremska nova: 80 kg, 1% primesi, promptna dobava, slov. post., mlevska voznina, plačilo 80 dni 845—317.50; slavonska nova: 78-79 kg, 2% primesi, promptna dobava, slov. post., mlevska voznina, 30 dni plačilo 340—342.50. — Koruza: bačka: navadna voznina, slov. post., plačilo 30 dni, promptna dobava 265; bačka: mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni, promptna dobava 260. | — Moka: pšenična: fco Ljubljana, pri odjemu ce-. lega vagona, plačilo po prejemu 515. Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pri-' delki: neizpremenjena. Zaključek: leg: — vagonov; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov. Novi Sad. Pšenica: bačka 78-78 80250—805. 79-80 805—307.50, 77-78 800-802.50; ječmen bački 66 270—275, sremski 6Vse imate.« Kaj pa imam prav za prav? — No, vse, kar potrebujete. — Ni res, — je rekel, — obubožal sem. Zdaj moram šteti vsako steklenico vina pri obedu. Ali je to življenje? Mar se to pravi živeli? — No, — som pomislil, — kaj te vse grize, — in sem rekel: — To še ni hudo, če vina zmanjka. Boste že potrpeli, če imate kaj slajšega od medu in vina. A knez je razumel, da merim na Grušo. Postalo ga je nekam sram pred menoj. Hodil jo sem in tja, mahal z roko in pričel zopet: — Seveda ... seveda ... to je žo res ... a ven-, dar... Saj pol leta bivam zdaj tu, a še nisem videl pri sebi nobenega tujega človeka. — Čemu pa vam bo tuj človek, če imate pri sebi ljubo dušo? Knez je postal divji. — No, ti nič ne razumeš, prijatelj: vso to je prav samo, če je "ljubo poleg ljubega. 1 »I5< na koncu očetovskega imena izostane v nagovoru pri ošabnem gospodu. =111-111 S ^ =111=111 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 sli 5 Din. Oglasi nad devet vrstic so računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Blagajničarko za večjo trgovino v Beogradu iščemo za takojšnji nastop. - Ponudbe z referencami na upravo lista pod: Blagajničarka 6166. Mesto revizorja je prosto pri ZADRUŽNI ZVEZI v Ljubljani. Pogoji: srednješolska matura in vsaj nekaj trg. izobrazbe, Prednost imajo prosilci s knjigovodsko ali splošno trgov, prakso. — Prošnje je vložiti na Zadružno zvezo v Ljubljani najkasneje do 31. avgusta 1927. 6111 Pouk .:.■: fy.il Prvi jesenski KROJNI TEČAJ na Zaseb. Krojnem učili-šču, Ljubljana, Stari trg 19 — dne 1. septembra. Revnejšim tečaj ceneje, nekaj se lahko plača z živili. Šiviljam in krojačem se brezplačno reko-mandirajo mesta. — F. POTOČNIK, član internacionalne anglo francoske Krojne šole, odlikovan na internacional. razstavi v Rimu z naslovom profesorja. 6232 Gostilna dobro idoča, na promet, kraju — tik rudnika v Trbovljah, z lepimi gostilniškimi prostori, se vsled starosti proda. Cenj. vprašanja poslati na upravo lista pod šifro »Dober promet« 6214. POSOJILO dam v znesku 100.000 D z navadnimi obrestmi. Pogoj: varnost in da dobim pri istem podjetju delo. Ponudbe pod šifro: »Posojilo« 6198 upravi. Posojilnice! Za Zagreb se ilče hipo-tekarno posojilo 300.000 Din. Intabulacija na prvo mesto, - Ponudbe s pogoji pod šifro: »Posojilo St. 6205« na upravo lista. VLOGE na tekoči (žiro) račun sprejema in obrestuje po dogovoru Efektna banka Ljubljana, Kongresni trg 9 (na vogalu Kino Matica). Vsakovrstno zlafo hupufe po najvišjih cenah Černe, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 Lokomobila 60—70 PS, za kurjavo s čreslom, žaganjem ali odpadki, Generator, vrtilni tok, 220/380 Volt 50 per. ca. 60 do 70 PS. Diesel-motor, 1 ali 2 cillnder-ski, 60—70 PS. Ponudbe z navedbo stanja in cene je poslati na Strojarno in usnjarno v Žireh. Kobila z žebetom in ena greznica GNOJA naprodaj. - JOŽEFA ŽABJEK, Poljanska cesta 55, Ljubljana. Srbohrvatsho- slovcnshi slovar. Sestavil dr. Alb. Vilhar. V platno vezan Din 60'—. Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. E 242/27. • 6224 Dražbeni oklic. Dne 20. septembra 1927 dopoldne ob 10. uri se bodo pri podpisanem sodišču prodale nepremičnine vj. št. 46, kat, obč. Ločica ležeče v vasi Jakovdol pri Vranskem, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, žitnicc in zemljiščem v obsegu 22 ha 37 a 50 m2. — Cenilna vrednost znaša 100,173 Din 95 par. — Najmanjši ponudek znaša 66.782 Din. Ostali dražbeni pogoji se zamorejo pred narokom vpogledati pri podpis, sodišču v sobi št. 5. Okrajno sodišče na Vranskem, dne 16. julija 1927. Jarmenik s premerom 68 cm, s hitrim krmilom, brzojarme-nilt, premer 45 cm, jar-j nik na cilindre, premer 35 cm, vsi fabrikati To-phaur & Co., Wien, v zelo dobrem stanju, rabljeni samo 3 leta, se jako ugodno prodajo. - Razen tega se proda 1 clrku-larka in 1 žaga na nihalo. - Izve sc pri Hugo Weiss — Brod na Savi, Poravnajte natočnino! POLJEDELCI! PŠENICO RŽ JEČMEN kupuje najdražje tvrdka A. VOLK, veletrgovina žita, Lfnb-ljana, Resljeva cest« 24. Volna - bombaž za strojno pletenje ln ročna dela, dobite po 39" najnižjih cenab pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 • Židovska 4. Inserirajte v »Slovencu"! Prvovrstno delo, Zmerne cene, To je naše geslo! KNJIGOVEZNICA K. T. D. Mulca In Ivorolca »lomili M v LtMljanl. Kopitarjeva ili/ll Ivan Kri žnar krovec Ljubljena, Hrenove ul. 9 IVAN JAV0KNIK maaar Llubilana, Domobranske c. 7 Stolnici poleg Zmajskega mostu Blaž Jančar pleshar LtnDItona, Drejj trnu L Kopitarjeva ulica 6/11 Deželna lekarna prt .Mar. Pumagaj' Mr.ph. M.Leustek Llubilana. Reslleva cesta 1 K. Pečenko trgovina vseh vrst usnja In čevljarskih potrebščin Llubilana, Sv. Petra cesta 32 PRISTOU & BRICELJ črkoslikarja, Ljubljana Resljeva cesta 2 Telef. 2908 Ustan. 1903 Franc Fnian splošno krovstvo Ljubljana, Oaljevica 9 pri dolenj. kolodvoru. tapetnlk Ljubljana. Krekov trg 7 KOVAČIČ & JAPEU trgovina s spec. kolonij. In materi), blagom LJUBLJANA, Kongresni trg 19 Stanko Kezele splošno kleparstvo Ljubljana Bohoričeva ulica št. 3 Prodajalna K. T. D. (H. NiCman) Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2. Zahvala. Din 10,— liter VINA belega, iz Krških goric prodaja zaradi prezidave kleti gostil. Ani. Maver, Ljubljana, Ahacljeva cesta št. 5, dokler traja zaloga, ter vabi na obilen odjem, ker je vino izredno pocenil 6185 Za mnogo brojne izraze globokega sožalja, ki smo jih prejeli prilikom smrti našega iskreno ljubljenega in predobrega soproga, očeta, starega očeta, tasta, brata in svaka, gospoda Franceta Lavrinšck posestnika in gostilničarja za obilno spremstvo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo fte posebno se naiiskreneje zahvaljujemo prečastiti duhovščini, godbi požarne brambe iz Krškega, pevcem iz Krškega in Leskovca, požarni brambi iz Leskovca in Cerkelj, Krčanom za tako obilno spremstvo na zadnji poti in sploh vsem, kateri so kakorkoli počastili Bpomin blagopokojnika. Leskovec, Krško, Cerklje, dne 10. avgusta 1927. Žalujoče rodbine: Lavrlnšek, Simončič, Vahčič. V^tir/v i -■.' gfflBf ffiBjgff f '••-••■ ■'. ■ • Globoko potrti naznanjamo pretužno vest, da nas je drie 10. avgusta po dolgi in mučni bolezni, v 38. letu starosti, za vedno zapustil preblagi mož in dobri, nadvse skrbni oče, stric in tast, gospod Alojzij Hvaleč mesarski obrtnik in posestnik. Pogreb nepozabnega se bo vršil dne 12. avgusta ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Rogaška Slatina, dne 11. avgusta 1927. žalujoči rodbini Hvaleč -Stern. :"4 :. • ■ ■ -'a: ^t-tip-M, -H r . 11 ilfe iPlpii MMpRl I Z« Jugoslovansko tiskarna v LJubljani: Karal č«& Izdajatelj; dr. Fr. Knlovec. Uredniki Frasc Tanetflsv. 46061 064 081 110 388 541 811 932 47074 188 189 216 282 297 445 540 565 608 645 725 849 857 858 988 48042 068 128 138 186 234 260 352 418 441 484 545 49011 209 248 412 627 765 50086 227 342 424 470 624 665 51006 053 200 219 244 774 809 52016 075 200 215 223 265 371 381 445 452 569 709 53086 116 255 365 383 392 557 606 629 837 869 54151 169 211 305 347 467 595 790 863 55061 221 322 339 364 496 534 626 642 687 739 778 882 954 966 967 56024 044 106 125 220 448 541 715 57013 051 194 416 694 709 748 785 887 894 952 58018 079 258 299 393 507 63-1 640 978 59114 129 147 213 631 675 775 853 981 60046 140 547 932 935 61175 2S6 303 369 455 663 690 724 782 62026 072 098 129 427 608 710 723 752 965 63108 160 226 500 513 550 648 745 764 959 980 64059 068 163 224 284 299 431 4&1 475 518 555 702 885 925 955 9S1 65056 226 291 420 498 530 700 719 66286 342 684 929 983 67001 015 119 241 267 280 431 539 669 787 980 993 68046 072 223 255 272 411 414 466 584 630 771 771 797 879 880 931 69008 136 168 200 446 555 588 708 777 980 70037 059 155 183 247 250 2fJ8 833 961 71020 038 175 386 598 694 847 867 72172 185 376 460 539 729 747 73509 661 732 770 825 74131 160 198 261 374 612 621 638 766 841 003 935 970 75025 081 154 343 543 738 761 909 951 959 76067 100 138 174 217 382 385 498 587 701 848 897 77077 201 331 417 530 647 782 825 853 886 947 78080 197 203 226 263 272 30S 451 710 835 857 972 79003 026 038 216 377 407 479 480 494 809 820 856 80112 192 267 271 274 329 345 394 422 510 542 547 552 557 603 723 749 764 930 81014 030 140 307 345 479 561 645 740 833 82084 250 274 325 346 476 529 833 859 883 998 83131 408 646 651 678 701 709 728 891 902 84002 181 2S9 293 377 432 517 669 739 808 911 936 967 85176 261 445 506 805 994 86013 210 384 508 551 692 878 922 87077 157 268 290 319 324 365 381 382 447 464 494 585 824 840 88148 179 182 213 253 256 324 357 415 473 489 501 667 761 89012 108 491 612 739 840 849 90200 503 586 688 837 879 91144 181 490 502 521 635 712 714 92016 104 127 143 494 505 646 713 932 93047 263 502 515 531 634 654 664 743 914 94106 395 455 535 682 907 95013 097 157 319 504 557 611 663 696 96035 363 435 508 514 750 753 783 810 898 989 97161 263 281 449 581 911 939 98033 696 833 839 99013 313 327 462 571 584 594 608 693 832 851 901 100015 118 173 190 328 357 581 698 834 905 101076 150 257 295 383 421 454 581 685 755 940 956 102435 478 526 530 618 693 695 922 103060 163 422 448 523 724 817 866 942 993 104096 106 126 147 187 218 253 332 412 431 476 567 574 656 762 957 105100 144 552 607 735 890 902 106058 112 229 467 610 772 895 993 107067 182 243 269 313 344 365 373 393 402 426 568 644 670 685 718 771 847 930 108120 177 411 612 632 643 799 820 109058 113 132 338 434 806 918 925 110053 067 187 418 571 736 863 897 974 111043 210 274 525 703 775 112022 047 154 164 238 333 556 668 687 872 895 113037 086 095 121 414 718 871 114104 146 241 383 522 565 596 635 837 115052 149 171 189 366 422 483 486 497 579 583 625 681 116291 302 444 525 577 775 786 811 853 863 117121 341 466 738 773 929 118115 144 378 427 519 579 784 832 840 844 897 926 119023 033 092 178 213 215 249 260 673 645 821 999 120052 371 646 652 655 876 919 121016 115 275 297 483 545 271 733 122051 070 080 082 205 216 329 373 511 580 685 608 690 804 822 123025 113 445 584 681 124093 208 277 310 351 413 543 548 612 677 706 911 950 Srečke prihodnjega (3.) razreda so na razpolago od 20. avgusta dalje. Rok za izplačilo 3. razreda poteče 3. septembra. V zalogi imamo 5e nekaj srečk. Kdor želi igrati zlasti v zadnjih razredih kjer se bodo žrebali milijonski dobitki, naj takoj naroči ozir. si pusti rezervirati nove srečke, da ne bodo razprodane, kajti povpraševanje za istimi je jako veliko. KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR V ROGAŠKI SLATINI naznanja, da je preminul njegov delovni predsednik, gospod Alojzij Hvaleč župan in posestnik v Rogaški Slatini. Pogreb se bo vršil v petek dne 12. avgusta 1927 ob 17. uri iz hiše žalosti na pokopališče pri sv. Trojici. Rogaška Slatina, dne 11. avgusta 1927. Krajevni šolski odbor v Rog. Slatini. Alojzij Hvaleč posestnik in restavrater. Pogreb se bo vršil dne 12. avgusta ob 17. uri iz hiše žalosti na pokopališče pri sv. Trojici. Rogaška Slatina, dne 11. avgusta 1927. Občinski odbor. ŽUPANSTVO OBČINE ROGAŠKA SLATINA naznanja, da je preminul velezaslužni župan, gospod