lelo Lum. »evnRo 235.
V UnMlanl, v petek 16. oHoora 19Z5.
cena Din no
ljubijana
■tkal« vuk dan popoldne, Imamsl Mdal|. la p rasni li 3. — Insaratls do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D SO p, večji Inscrati petit vrata 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — lnseratai davek posebej. — „9lovraskl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, aa inozemstvo 420 D
I
Upravafitvo: Enallova «11 o« stav. 9, pritlUj*. — TelsSon šiot. 304. Urtdalštvo: finaflora mlica it. 5,1, nadstropit. — Telefon sle v, 94.
|C      Poštnina platana v gotovini.
Judovi srebrniki
Bivši italijanski minister zunanjih del con te Carlo Sforza je priobčil 9. t. m. v milanskem  dnevniku <Corriere della Sera* članek, ki mu je dal naslov cPrinio: capirsi» (Najprvo, da se razumemo). V tem članku razpravlja o od-nošajih med Nemčijo in Francijo, o rezultatih raznih mednarodnih konferenc in svetuje Franciji popustljivost napram Nemčiji, povdarjajoč, da «ne more nihče 2   diplomatskimi   sredstvi zaustaviti usojenih zakonov zgodovine*. V dokaz te svoje trditve naglasa, da so se vsi poskusi, razdvojiti kak narod, doslej klavrno ponesrečili in imeli večinoma za posledico, da se je enotnost dotičnoga naroda še bolj učvrstila. Da podpre to svojo trditev, navaja činjenice iz najnovejše zgodovine in izvaja: *...eome nel 1920 e 1921 spiegavo — invano na-turalmente — a gruppl italiani che a?l-vano e spedevano per u so separatis-mo croato; col bel frutto che tutti san-no, sol chi si ricordi la recente ricon-clliazione di Radić coi serbl...» (Tako sem I. 1920. in 1921. odsvetoval nadali-no delovanje — naravno brezuspešno — gotovim italijanskim skupinam, ki so agitirale in trošile denar za hrvatski separatistični pokret Kake lepe sadove le to delovanje rodilo, vedo vsi. Dovolj Je, ako se spomnimo na najnovejši Ra-dičev sporazum s Srbl.»
S to svojo izjavo je grof Sforza izdal tajnost, ki smo jo pred leti pač vsi slutili, o kateri smo pisali, a dejstva samega nismo mogli dokazati. Hrvatski separatistični pokret v letih 1020. in 1921. so torej z novcem podpirali Italijani in ker Sforza v zvezi s to ugotovitvijo imenuje naravnost Radićevo ime, ni dvoma, da so te Judove novce dobivale organizacije in osebe, ki so bile v zvezi z Radieevo stranko. Grof Sforza je preresen politik in državnik, da bi iznašal trditve, za katere nima v rokah nepobitnih dokazov, zato mu moramo brezpogojno verjeti. Ta njegova ugotovitev oa ne kompromituje ene do-samne osebe, marveč je naravnost porazna za eno naših največjih političnih strank, ki tvori obenem bistveni del sedanje vladne večine. In baš zategadelj je Sforzino razkritje tako fatalno. Vprašamo, kako je mogoče verjeti v poštene namene one stranke vladne večine, o kateri se javno ugotavlja, da je sprejemala — direktno ali indirektno, to je postranska Ltvar — denar od tuje, nam sovražne države v svrho, da razruši lastno državo, kako je možno zaupati politikom, ki se sedaj zaklinjajo in rote, da so zanje državni interesi najvišji zakon, o katerih pa obstoja sum, da so bili še nedavno v zvezi z ljudmi in organizacijami, o katerih bivši italijanski minister zunanjih del Sforza sam trdi, da so dobivali denar od «gotovih italijanskih skupin*? Ne prihaja nam na misel, da bi domnevali, da je ta ali oni voditelj sprejemal italijanske srebrnike, nasprotno, uverjeni smo, da je laško zlato umazalo samo prste gotovih podrejenih in neodgovornih či-niteljev, toda v stvarnem oziru je to irelevantno. Politik, državnik kakor je grof Sforza je pred vsem svetom obdolžil naravnost Radićevo stranko, da so zanjo delale in jo gmotno podpirale italijanske skupine (grupoi italiani agi-vano e sprendevano per un separatis-mo croato). Na Radićevi strani je sedaj, da se pred to javno obdolžit vi jo tudi javno opere in javno dokaže, da njeno protfdržavno delovanje I. 1920. in 1921. nI bil «be! frutto* (lep sad) onega zlata, ki so ga takrat v naikritičnejših dneh našega konflikta z Italijo trošile za protidržavni pokret pri nas zgotove italitanske skupine*.
Dokler pa se HSS ne opere nad vsak dvom vzvišeno očitka, ki ga jI je zalučil v obraz grof Sforza, dokler ne dokaže docela nepobitno, da ntentfi prstov nI omadeževal noben italijanski zlatnik, visi nad njo težak sum, da je bila njena politika — plačano Izdajstvo.
Poštenost in javna morala zahtevata torej brezpogojno, da se afera HSS z grofom Sforzo razčisti in temeljito razjasni. — Gospod Radić, to je sedaj za Vas kategorični imperativ!
CICERIN OBIŠČE TUDI DUNAJ
Dunaj, 14. oktobra s. Kakor doznavajo »Polnische Nachrichten« od verodostojne strani namerava sovjetski ljudski komisar Čičerfei na svojem povratku ostati nekaj dni ju Dunaju. Cičerin bo vodil pogajanja z ju-gcslovensko vlado v svrho ugodnejših trgov in sko-poiHiC-nih odnošaJev med obema državam* J
Sanzcifa Hruatsko-siaeonskega Gospodarskega drušfoa
Društvo je s cenenim kreditom Narodne banke špekuliralo in ustanovilo lastno banko. — Mirna likvidacija.
— Beograd, 15. oktobra (Izv.) V finančnem odboru tra;a že tri dni živahna debata glede sanacije v krizi nahajajočega se Hrvatsko-Slavonskega Gospodarskega dru. štva. Trgovinski minister je zahteval mirno likvidacijo tega društva, dočim je finančni minister zahteval konkurz. Posebni komisiji 'e bila končno poverjena naloga, da prouči finančno stanje te zadruge in sklene končne sanacijske predloge. Včeraj je ta komisija imela sejo, ki je trajala dve uri. Na sejo je bil pozv?.n trpini direktor Narodne banke Nova kovic, ki je podal članom komisije obširen pregled o akciji za prehrano pasivnih krajev, pri kateri akciji je bila udeležena tudi omenjena zadruga.
Direktor Novaković je izjavu*, da ie država v svrho prehrane pasivnih krajev svoječasno dala na razpolago 76 milijonov dinarjev. Ta podpora je bila razdeljena Žitnemu zavodu v Ljubljani odnosno v Spli-tn in drugim sličnim zavodom ozir. zadrugam. Večino te podpore je prejelo Gospodarsko društvo v Zagrebu. Država sama se Je za to zadolžila pri Narodni banki, da bi omogočila realizacijo kreditov Gospodarskemu društvu, Id Je prejelo od ministrstva za socijalno nolltiko še 7,700.000 Din in na naslov zadružnih kreditov od Narodne banke 7 milijonov. Gospodarsko društvo ie ▼ celotnem prejelo 2o milijonov dinarjev od Narodne banke. S tem denarjem pa je Go-
spodarsko društvo ustanovilo svojo posebno banko. Z omenjenim kreditom pri Narodni banki je Gospodarsko tjruštvo tudi tako manipuliralo, da je izplačalo pri Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu svoj dolg. Akcija za prehrano pasivnih kra'ev je trpela veliko škodo in moralo se ie odpisati Gospodarskemu društvu 10 m: K Jono v dinarjev.
Direktor Narodne banke je dalje omenil, da je ministrstvo za sooijalno politiko po svojih uradnikih Kontroliralo poslovanje društva in da so prifoa;ala v Zagreb vedno povoljna poročila. Menice so se vedno podaljševale. Kančno je Narodna banka zahtevala čiste račune. Sam direktor Novaković je pregledal poslovanje Gospodarskega društva ter ugotovil, da so z denarjem manipuliral) na strahovit način. Posledica je bila, da je društvo prišlo pod strogo kontrolo.
Komisija ie dalje sprožila tudi vprašanje odgovornosti za nerednosti in manipulacije v Gospodarskem društvu. Komisija ie sklenila zahtevati, da se pozovejo odgovorni faktorji-krivci pred sodišče.
Sprejet je bil končno predlog, da se izvede pri Hrvatsko-slavonskem gospodarskem društvu mirna likvidacija. Sanacijo društva, v katerem je nad 60.000 članov z zadrugami, prevzame Prva hrvatska štedi, onica.
Konferenca o iecarnu
LOCARNO. V ponedeljek so se pričeta pogaftmja med Poljsko tn češkoslovaško, — Slika kaže zunanja ministra obeh držav — dr. Benesa in Skrzynskega»
Razmerje Nemčije do sovjetske Rusije« — Povsod vlada velik optimizem« — Konferenca prinese zgodovinsko važne uspehe«
— Pariz, 15. oktobra. Iz Locarna javljajo, da je dr. Stresemann podal Chamberlai-nu popoten pregled o odnošajih, ustvarjenih na podlagi rapallske pogodbe med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Navedel je tudi razloge, zakaj se je Nemčija obrnila do Rusije za podporo, ker je bila takrat povsem osamljena. Polagoma so se začele javljati simpatije do Nemčije tudi na francoski strani m zato je morala Nemčra svojo zunanjo politiko revidirati odnosno jo spraviti v drugo smer. Splošno naglašajo. da je temeljno načelo vseh paktov m sporazumov ta, da se mora Nemčija odreči misli na maščevanje In da se mora zajamčiti sedanji teritorialni položaj, ki je bi ustvarjen po mi. rovnih pogodbah.
— Locarno. 15. oktobra. Povsod prevladuje prepričanje, da prinese konferenca, ki bo trajala do sobote, največje uspehe. Nem-
ški delegati sami zatrjujejo, da bo konferenca prinesla uspehe, katerih politična dale-kosežnost je še neprecenljiva za nadaljni napredek Nemčije in za splošni mir v Evropi. Niso toliko v ospredju trenotni uspehi, kakor ustvaritev povsem nov« mednarodne politične atmosfere, ki ni vladala niti pred vojno v Evropi. Danes se končno pregleda tekst zapadnega varnostnega pakta.
— Pariz, 15. oktobra. Berlinski m drugI tisk je skušal na senzacijonalen način tolmačiti nenadni odhod državnega tajnika Kemtnerja v Berlin. Trde, da je bil odhod nepričakovano naglo sklenjen te da gre v prvi vrsti za vprašanje vstopa Nemčije v Društvo narodov. Danes ni več dvoma, da bo Nemčija privolila v vstop v Društvo narodov po pogoji, ki so jih forninhrali zavezniki k členu 16. statutov Društva narodov.
Razpust češkoslovaškega parlamenta
Sprejem novega volilnega reda«
— Praga, 14. oktobra. (Irv.) Po daJJfii načelni debati je narodna skupščina sprejela z večino glasov spremenjeni volilu* red za narodno skupščino. Poročevalec veČine posl. dr. Bobek je v daljšem govoru utemeljeval nujnost spremembe volilnega reda. V svojem poročilu je utemeljeval potrebo minimalnega števila glasov, Id je mora doseči kaka stranka, da pride v post ev pri razpored bi mandatov. Opozarjal je na Nemčijo, kjer mora kondidatna Usta do. biti 30.000 glasov, da pride v akruttnU. — Nemci so to Število določili za to, da to iztisnili iz državnega zbora slovanske manjSino. Pri zadnjih volitvah v Nemčiji eo združene slovanske kandidatske Ust* prejele 360.000 glasov, toda niti ena ni dobila mandata, ker niso slovanske skupine v posameznih volilnih okrožjih dosegle do. ločenega minimalnega Števila 30.000 glasov. Kvorum je potreben tudi sato, da se
odstrani nepotrebna eepijenoet glasov fn da se združijo stranke v kompaktnejše enote. Na ta način je mogoče doseči dela-zmožno parlamentarno večino.
Narodna skupščina bo 17. t. m. razpu-ičena. Nove volitve bodo razpisane, kakor je že bilo Javljeno, za 15. novembra t. I.
V narodni skupščini sprejeti spreme, njeni volilni red je bil predložen senatu v odobrenje.
Kongres narodnih manjšin v Ženevi
— Ženeva, 14. oktobra. Slovenski poslanik dr. Josip Wilfan, član rimskega parlamenta, in nemški poslanec v Utavskem parlamentu dr. Pavel Schiemann, sta organizirala prvi kongres evropskih narodnih manjšin v ženevi. Ta kongres te danes otvarja. Kongresa se udeležuje večje število poslancev, ki pripadajo 30 narodnim manjšinam i* 14 različnih držav. Po-slancj narodnih manjšin reprezentiralo v celoti okoli 30 milijonov oseb. Glavni namen kongresa, je. da  «1  zastopnic narodnih
manjšin izmenjajo misli glede rešitve mino-ritetnegra vprašanja.
Kongresa se udeležujejo med drugimi zastopniki: Slovencev, Cehoslovakov, Poljakov, Ukrajincev, Belorusov, karpatskih Rusov, Nemcev, Litavcev. Dancev, 2idov, Švedov itd.
Nemško narodno manjšino v Jogostavift zastopata narodna poslanca dr. Emil Krait in dr. Hans Moser.
— Ženeva. 14. oktobra. Zastopniki Ukrajincev in Belorusov H Poljske so predložili kongresu predlog, da se dnevni red kongresa spopolni tndi z razpravo o samo. odločbi narodov. Predlog je bil izročen pripravljalnemu odboru. Danes in jutri se vrše javne razprave kongresa.
Kongres narodnih manjšin in
Italija
— Beograd, 5. oktobra. {lz\.) V Ženevi je bil danes otvorjen kongres narodnih manjšin. Skoraj cb istem času objavljajo v Italiji kraljev dekret glede vporabe ftalijanskega jezika pri sodiščih. Po tem dekretu ne sme nikdo pri sodiščih drugače govoriti, niti v drugem ježku vlagati vlog in sestavljati zapisnikov, kakor v italijanskem. Vse pismene vloge v drugem jeziku je smatrati, kakor da ne bi bile vložene, kar je najvažnejše glede rekov za vložitev prizlvov Itd. Ta dekret je naperjen v prvi vrsti proti Jugoslovenom v Primorju ia Istri ter Nemcem na južnem Tirolskem. V političnih krogih je rimsko poročilo o objavi tega dekreta vzbudilo pozornost in pripravlja se akcija, da naša vlada opozori Italijo na spoštovani e političnih pravic Ju-goslovenov v Italiji. Na drugi strani je naša vlada vezana po mednarodnih pogodbah o narodnih man]Srnah, zato ne more ukreniti nikakih represalij proti Italijanom v naši državi, dočim ima Italija v tem osim povsem svobodne roke.
Vihar v avstrijskem parlamentu
— Dunaj, 14. oktobra. Avstrijska parlament je včeraj nadaljeval debato o vladini resoluciji, Irf se nanaša na ženevske zaključke glede gospodarske obnovitve Avstrije. Zbornica je bila torišče divjih prizorov m kravalov. Socijalni demokrat posL dr. L e u t h n e r, ki je znan kot vnet propagator priključitve Avstrije Nemčiji, je strastno napade! zunanjeza ministra dr. Matajo. Označil ga je kot zagrizenega §o-vražnika priključitve, kot tak je poznan v vseh glavnih evropskih mestih. Govornik mu Je očital, da je sluga in suženj francoskega poslanika na Dunaju. Nemčija nima hujšega sovražnika kot Je dr. Mataja. Govornik je tudi napadel Velenemce, ki podpirajo zunan:e«:a ministra. Že med tem govorom je postala zbornica razburjena in
razdražena. Zunanji minister dr. Mataja je skušal ovreči predgovoruIkove očitke. Toda pri prvih besedah so dvignrli socijalni demokratje velikanski brušČ in trušč. Zunanji minister Je med hrupom Izjavljal, da ni pod nobeno tujo komando m ni suženj tuje volje, ko pa je omenil, da se v njegovi prisotnosti dogaja nekaj neokusnega in nečednega, so socijalni demokrati zagnali proti njemu vrsto psovk. Nazvali so ga: »Paglavec! Smrkavec! Preklici! Doli z dr. Matajo!« Sejo je moral predsednik prekiniti. Politični krogi imajo splošen vtis, da nastop socijalnih demokratov proti zunanjemu ministru Izzove krizo vlade in da bo morala vlada kanclerja Rameka izvajati konsek vence,
LIKVIDACIJA ZADEV BIVŠE REŠKE DRŽAVE
Beograd, 14. oktobra, r. Bivši pred sedi »k reške vlade Zanella Je posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča in ga naprosil, nai vpliva na to, da se zadeva oradništva bivše reške države čimprej likvidira. Ta korak je postal potreben, ker je povodom bojev na Reki z Zanello pobegnilo nad 3000 (!) uradnikov z Reke, od katerih je večina ostala nepreskrbljena. Italija noče tem uradnikom kljub svojim obveznostim izplačati nobenih pokoj nln, radi česar je postalo posredovanje Jugoslavije, potrebno k? je na podlagi pogodbe o Reki v to upravičena.
KONFERENCA RADI KONKORDATA
Beograd,' 14. oktobra r. naš poslanik v Vatikanu dr. Smodlaka je izjavil, da je priđ sel v Beograd radi nadaljevanja pogajanj o zaključku konkordata med našo kraljevino in Vatikanom. V tej stvari je včeraj poslanik Smodlaka kor.feriral z zun. ministrom dr. Ninčil^m. G. St od!a ka ostane v Beogradu do prihoda min. predsednika Pasiči. ko se pod njegovim predsedstvom vrši konferenc ca, kateri bodo prisostvovali g. Smodlaka, dr. Ninčič. dr. Janjič in zainteresirana m> nistrstva ,
'SStS
> BUDO HA < [_
.BUDDHA-l
SPOR MED POLJSKO IN NEMČIJO
—* Berlin, 15. oktobru. Radi optanio* se ie spor med Poljsko in Nemčijo poostrtT. VVolfov urad objavlja poročilo, da bo dns 4. novembra t. 1. zopet 2000 uemških oo-tantov, povečini posestnikov. Izsmaalh to Poljake.
NA SMRT OBSOJENI NEMŠKI GENERAL
ub Berlin, 15. oktobra. Belgijsko sotitec« je obsodilo v Halle bivaioceaa nemškega generala dr. Bamefeldu radi umora, ropa* in tatvine ircontumati.im na smrt.
^ČRNOGORSKA STRANKX»
Cetinje, 14. oktobra, n. Dosedanja federalistična stranka s svojimi tremi poslanci se je pretvorila v črnogorske* stranko. Pod tem novim imenom osts^ ne federalistična stranka še dalje pr* svojem programu za federalistično ureditev države. Vodstvo stranke upa, du bo pod novim imenom pridobilo novfk pristašev.
PREPOVEDAN SLOVENSKI LIST
Beograd, 14. oktobra p. Ministrstvo z* notranje stvari je prepovedalo uvoz in raz-pečavanje slovenskega lista »Delavska Slo, venija«, h; azhaja v Zedinjenih držarah.
POTRES V AZIJI
Klm. H. oktobra, k. Potresna postaja v Firenzi je nocoj ob 18.30 zaznamovala izrod no močan potres, ki fa trajal zelo dolge.
Središče potresa ie najbrie v Indiji
Borzna poročila
Ljubljanska borza«
LESNI TRG. i rami monte po noti frc. m. Mago adu; late 25/50, 30/50, monte frc. m, blago 540; frize 4—10 cm 25—60 cm frc, m. blage 1280; bukova drva suha tre n, postaja, 2 vag., denar 18.50, blago 18.50, zaključki 18.30.
Žitni trg.
Pšenica dotnača. tre. Lj. tiesutr 265, bi«, so —, koruaa stara rumena, tre. slav. •. 1 vag. denar 185, blago is S. zključld 185, koruza nova sulena £rc. arem. p. denar —, blago 160, koruza nova oko., nor., dec. los odstotkov kasa pri sklepu frc. štev. post. denar — blago 122.50, koruza, nova r stor~ 21b frc. aJa,*v. p. —, 75, def akt na par. Z* sreb —, 170, otrobi pie^i. drobni b. m. mi. vzorca par. L j. —, 165, fižol ribničan netto frc. Lj. »00, —, fižol mand&lon netto frc. Lj. 280, fižol prepelicar netto frc. 14. denar 315, blago —.
7% invest. pos. 1. 1931, denar 7T; 2Vfc% drž. rente za vojno Škodo, denar 322; Celjska pos., denar 201, Mao 205; kred. barka denar 220, blago 240; Merkan-Ulna banka denar 101, blago 102, zaključki 101; Kred, zavod denar 175, blago 185: Stroj. tov. denar 125; Trboveljska denar 338; Združene pap. denar 120; Stavbena Ć, d. denar 150, blago 160; še Sir d. d. denar 134, blago 146; 4%% zast. I. kr. dež. bko denar 20, blago 24; 4YcV« kom. zad. dež. bke denar 20, blago 24,
Zagrebška borza
Dne IS. oktobra. Sprejeto ob 1«.
Devize: C urin 10.82—10.90, Parte 253.60—257.60. Praga 165.75—167.78, Nev-york 55.9380—56.5380, London 271.39--273.39. Trst 220.55—222.95. Berlin 13.3660— 13.4660, Dunaj 789—799. Valatt: lir« 219.30—221.70, dolar 55.30—55^0.
EFEKTU
7& invest. posoj. 1921 79, «rt% rente za ratnu Stetu 337—338, Ljubljanska kreditna 225, Centralna banka 11, Hrvatska eskomptna banka 129—129.50. Kreditna banka, Zagreb 132—135, Hipotekama banka 72.50—73. Jugobanka 110—112, Praštedkmm 960—970, Slavenska banka 45—50. Eksploatacija 50—51, Drava d. d. Osijek 250, Se-čerana, Osijek 500—510, Niha* 40, Outmssi 400, Slaveks 130—130. Slavonija 51—5£, Trboveljska 345—350, Union, paromlin 446, Vevče 120.
Inozemske borze
Curlh, 15. oktobra. Borza: Beograsi 9.22, Pariz 23 35, London 25.1075, Milan 30.40, Dunaj 73.05, Newyork 518.75, Praga,
15.35.
Trst, !5. oktobra. Beograd 45.50—#5 6*. Pariz 115.25—115.50. London 123.65— 12&S0, Ncwyork 25.50—25.55. Curih 350—360, P**, 74.75—75.35. Punal 460—*9j>
stran 2
»SLOVENSKI   NAKUP« duc 16 oktobra ivzz>
Srev. ^35
za Mio
Protest proti davčni obremenitvi Slovenije« — Carinski, železniški in socijalni problemi.
LJubljana, 15. oki.
V sejni dvorani mestnega magistrata Je bala včeraj 14. t. m. ob 15 uri V. redna glavna   skupščina  Zveze Industrijeev za Slovenijo    pod   predsedstvom Dragotlna Hribarja. Zveza Šteje sedaj 282 čUnov ta se Je skupščine udeležilo   57 podjetij. Skupščini je prisostvovalo tudi 11 zastopnikov raznih javnih oblasti hi korporacij. Prisotni   so   bili:   dvor. svet. dr. Rudolf M a r n,   kot   zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti, dr. R a t e i, zastopnik velikega župana mariborske oblasti, prodekan pravne fakultete dvor. svet. dr. Milan S k r I j kot zastopnik univer?e, zbornični tajnik Ivan   M o h o r i č in referent Fran 2 a g a r kot zastopnika Zbornice za trgovino, industrijo in obrt, vil fin. svet. Bajič za delegata ministrstva financ, inž. D nI ar za rudarsko glavarstvo, g. Šul-gaj za državne že'eznce, dr. S u h a č za oddelek za socijalno politiko, ravnatelj podružnice Narodne banke   g.   fj r e 5 o r i č, za direkcijo šum ir rudnikov inž, Mozetič in za Zvezo industrijcev v Zagrebu dr. And a k a v ov i č.
Predsednik Zveze  g. Dragotin H r 1 -bar je otvoril skupščino, pozdravljajoč zastopnike javnih oblasti In korporacij ter se v toplih besedah spominjal dne 29. maja 1924 umrlega prvega zvezinega predsednika Vinka M a j d i č a iz Kranja. V na-duljnem govoru je predsednik kratko oct-tal delovanje Zveze v preteklem letu. Zveza je svoje delovanje osredotočila na tri glavne, za slovensko industrijo najbolj vitalne probleme: a) na avtonomni carinskr tarif, b) na železniški tarif in c) na vprašanje neposrednih davkov odnoano Izenačenje   davkov.   Predsednik se je dotaknil tudi davčne preobremenitve Slovenije ter izjave finančnega ministra, ki jo je po časopisnih poročilih podal na seji finančnega odbora, češ da je Slovenija bogata ln ca lahko plača večje davke. K tej izjavi Je prlpamnU predsednik:    S tem, da štrli v Sloveniji več dimnikov, še ni rečeno, da je toliko več cekinov v naši deželi. Razmere, ki vladajo v naši industriji, niao take, da bi ae kaj eličnega moglo govoriti.«
Skupščina je nato odobrila poročilo glavnega tajnika inž. Milana Š u k l J e j a o zvezi nem delovanju in poročilo preglednika Frana Ravniharja o denarnem stanju Zveze in proračunu za L 1925.. ki znaša 740.000 Din
Po formalnih per acclamatlonem izvršenih volitvah so sledili referati: a) Naša industrija in neposredni davki (poročal tajnik ing. Milan šuklje), b) nove carinske tarife in trgovinska pogajanja s sosednimi državami (tajnik dr. Adolf Golia), c) nove železniške blagovne tarife (ing. Milan štflc-Ije) in d) socijalna zakonodaja in socijalno zavarovanje (dr. Adolf Golia).
J& vseh referatov omenjamo najbistvenejše in najmarkantnejše ugotovitve. Objektivno poročilo o neposrednih davkih konstatira nevzdrinost sedanjega davčnega sistema v Sloveniji. Obenem pa pripominja, da je bivša narodna vlada v Sloveniji prostovoljno vrgla iz rok tudi vse dobrine iz prejšnjega davčnega sistema, sama zapustile, priposestvovane postojanke deželne avtonomije ter se odrekla lastnim davčnim dohodkom. Poročilo o carinski tarifi ugotavlja, da so v njo vnesene točke, ki ovirajo zlasti razvoj naše železne, papirne in mlinske industrije. Potrebne so korekture sedanje carinske tarife. Poročilo o železniški blagovni tarifi navaja, da se je končno doseglo z novo železniško tarifo z dne 1 oktobra 1925 znaten napredek, zlasti uki-njenje manipulacijskih pristojbin na gotovih postajah, kljub temu še ni pravilno rešen problem Sušaka. Poročilo navaja med drugim, da je treba plačati n. pr. za hlode, deske to trame (10.000 kg) na progi Ljubljana glavni kolodvor — Sušak tranzito po novi tarifi 1215 Din (po stari 980), za isto blago pa 6e plača Ljubljana glavni kolodvor — Rakek tranzito 450 Din (prej 500). Poročilo ugotavlja, da je Sušak po novi Železniški tarifi zapostavljen in to očivid-no v namenu, da se favorizira Reka.
Skupščina je v celotnem soglasno sprejela naslednje resolucije: 1. Neposredni davki:
1. Davčna lestvica za dohodnino naj ss prilagodi sedanjim valutnim razmeram. Minimalna zahteva je, da ss ssdsnja davčna lestvica bere v dinarjih in ne v bivših kronah. Dohodnina z državnimi pribitkj naj bo prosta Invalidskega davka in vojno-ko morske d oklade.
2. Stopa za hišno-najemni davek naj se zniža na največ 10 odstotkov. Veljav nost davčnih olajšav Iz uredbe o pospeševanju produkcije novih stanovanj naj se podaljša za nadaljna tri leta do konca leta 1928. š
3. Iz podstave za invalidski davek in vojno - komorsko doklado naj se izloči oni del edinstvenih državnih pribitkov, ki izvira iz inkameriranih deželnih doklad.
2. Nove carinske tarife:
a) Pozivamo kr. vlado, da izvede na predlog zakona o občni carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi ca, mami korekture, ki so potrebne v interesu naše domače produkcije. Zlasti zahtevamo, da se znižajo uvozne carine za one predmete, ki jih mora uvažati naša industrija iz inozemstva, ker se pri nas ne izdelujejo.
b) Pozivamo kr. vlado, da se pri sklepanju trgovinskih pogodb ozira na življenjske interese naše domače Industrije. Za hte varno, da se v trgovinskih pogodbah ne priznavajo ugodnosti za uvoz predme, tov, ki jih proizvaja tudi naša industrija, ne da bi se prej zaslišali neposredno prizadeti domači producenti.
3. Nove železniške blagovne tarife:
a) Korekture tiskovnih hi stvarnih po-greškov v novih tarifnih odredbah naj se nemudoma objavijo s tem, da stopijo v moe z dnem 1. oktobra 1925. Kot primer navajamo izuzetno tarifo br. 19. ki mora pravilno navesti, da važi od svih do svih stanica graničnih prelaza. Ker so pomotoma v tekstu izostale besede »i graničnih prelaza«, se je izvoz važnega ekspertnega produkta iz tega tarifnega broja podražil napram dosedanjemu stanju na 276 odstotkov, napram novemu lokalnemu prevozu na 318 odstotkov.
b) Izvedejo se naj istotako z veljav nostjo od 1. oktobra 1925 vse potrebne korekture v prilog Sušaka tako, da se ne podražijo   dosedanji   prevozni   stroški   to da dobi Sušak tarifarno prednost pred Reko.
c) Ležarina in stojnina naj ae za ob. močje direkcije državnih železnic v Ljubljani določi v skladu z dejansko potrebo prometne službe.
4. Socijalna zakonodaja in socijalno zavarovanje.
a) Glavna skupščina Zveze industrijcev poživlja kraljevo vlado, da končno ugodi na številnih zborovanjih gospodarskih korporacij soglasno sprejeti to stvarno utemeljeni zabtevi po reviziji zakona o zaščiti delavcev, zakona o inspekciji dela ter za. kona o zavarovanju delavcev, ki se naj izvede ob sodelovanju organizacij delodajalcev,  delavcev in nameščencev.
b) Zlasti opozarjamo kraljevo vlado na nujnost reforme bolniškega in nezgod-nega zavarovanja delavcev. Zahtevamo ce-ce nt ral i zaci jo izvajanja zavarovanja, ker so dosedanje izkušnje jasno pokazale, da je centralistično Izvajanje zavarovanja po Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu neracionelno in smotru zavarovanja samemu v opasni meri kvarno. Zahtevamo, da se podeli okrožnim uradom za zavarovanje delavcev vsaj glede izvajanja bolniškega zavarovanja popolna avtonomija.
c) Poživljamo Ministrstvo za socijalno politiko, da strogo pazi na to, da se imovina nezgodno zavarovalne panoge plodonosno nalaga tako, da Je zajamčeno kritje zakoniti hebveznosti ter se ne uporablja za investicije, ki ne nudijo predpisanega obre-stovanja.
Po soglasnem odobrenju referatov In sprejetju resolucij je predsednik Zveze zaključil  glavno skupščino.
Proti odebelelostl w2yJ3ftS£"
- VILFANOV ČAJ -
kar priznavajo vsi strokovnjaki   —  Dobiva se v vse > lekarnah ln d roper *ah      Prolivaia:
Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAM,
ZAGREB.  1L1CA 204 1
Prosve ta
Repertoar Narodnega gledališča v LiuHfaiiL
DRAMA:
Četrtek. 15. oktobra: Illgenlja na Tavrldi. Red D.
Petek. 16. oktobra: Periferija. Red P. Sobota. 17. oktobra: Pegica moega srca. Red a
Nedelja. 18. oktobra: Zimska pravljica. Izv. Ponedeljek, 19. oktobra: Periferija. Red C. OPERA: Začetek ob H 20 uri zvečer.
Četrtek, 15. oktobra: Zaprto. Petek. 16. oktobra* Mrtve oči. Red A Sobota:  17. oktobra: Hoffmamove pripovedke Red C.
NedeTa   18. o' mb-a:   Nabor — Povr?*ek. (Premijeri.) Izven.
M. Z.:
„Zimska pr? vljica"
Marija Vera je svoji Ifigeniji dodala med ro aki novo čast in slavo s Hermiono. Desdemona — Imogen (iz igre »Cvmbelln«) ~ Hermiona; to so tri blesteče žene, Ideali žene, kakor si jo predstavlja Anglež. O Her-mioni pravi neki britanski estet: Dostojanstvo brez ponosa, ljubezen brez strasti, nežnost brez slabosti. Georg Brandes pa dostavlja: »Kot kraljica, soproga In mati ima veličanstveno ljubeznivost, ljubko preprostost, neprisiljeno ovladanje same sebe«. Shakespeare Je najvišje cenil take žene, zanesljive absolutno, žene, katerih ljubezen In zvestoba se ne ganeta, čhtudi jih edino ljubljenj mož v strašni zmoti surovo pošlje na Golgato. To popularno kraljico, ki so jo premnogi slikarji že skušali obraziti v idealnih ženskih glavah, je Vera ustvarMa z umetnostjo, k| je pesnikovo figuro izčrpala. Zdaj, po IfigeniH in Hermionl. bodo mnogi morda Izpoznall, kakšno pridobitev le naš oder vjel s to svojo — prvo resnično — tragedmjo In bodo razmeli, da se trage-dinji naj ne dajejo vloge, ki niso zanjo, kakor se je doslej večkrat zgodilo ob pomanjkanju klasičnega repertoarja.
L e v a r je zelo dober Leontes. tudi ne-pogrešen na tem mestu (pri premieri se ni je zdel nekoliko ubit od obeh generalnih skušenj, ki sta biU tekom zadnjih 24 ur pred predstavo!). Da spomina na Othella, je naravno. Saj obstojajo tudi tukaj tri paralele: Othelo — Posthumus (»Cymbelin€) — Leontes. Le da je Leontes ljubosumen brez vsakega tuiega vplivanja, zgolj po barbarskem absoluf zrnu. kakor je bil še lasten re* nesančnim knezom in ga je Shakespeare lahko neštetokrat sam opazoval.
Medvedova je po svojem, nekoliko rezkem načinu kakor ustvarjena za Pavlino, to velepogumno, tako izredno simpatično ženo, to posebno vrsto človeka med Ska-kespearovimi ženskimi značaji. Zdrava, odkrita, neerotična žena izvrstnega srca; ena takih, s katerimi moreo tudi možje gojiti dolgoletna prijateljstva, ki ne preidejo v kaj drugega.
ŠariČeva Je razvila vso svojo ljubkost, vso svojo nežno lepoto ln mehki glas kot mlada Perdita, druga popularna figura iz »Zimske pravijicec. I o njej vel a, da bi io komaj mogli pogrešati na tem mestu, in krasno oblačilo nosi koncem igre.
VSkrbinškule našel češki kralj (Po-liksenes mu je ime, pa je češki kralj!) po-nositega reprezentanta. Režija na' bi mu pa vseeno omislila tedaj, ko se maskira, da bi ga sin ne izpoznal, drugo brado. Ce pravi: »Tako mi moje bele brade« — pa nosi črno. je to vendar malo neprilično, bi dejal. Sploh naj bi se njegovo ln Camillovo maskiranje nekoliko verjetne e zzodilo. Ali je treba, da jima izpod plaščev povsod! gleda dvorjan-sko oblačilo, ki ju mora princu Florlzelu gotovo takoj Izdati? Sklicavanje. da je to itak pravljica, bi bilo zelo neumestno.
Navedeni češki princ z imenom Florlzel (kako neki so si na Angleškem teda' predstavljali Češko) je J a n, ki je vnovič pokazal, da smemo nanj stavkati mnogo nad. Ugajal je še bolj, nego v »Ifigeniji«. V zad-n ih prizorih bi mu želel dolgo haljo, nekak ornat, ker nastopa prav oficijelno kot princ. Zraven Perdite izgleda neznatno.
Rogoz je številka zase. Ima »clovvna«; tako so tedaj imenovali komika. Njegov tatinski lopov Autollcus je briljanten. Pred Shakespearom je bil clown Igram dodan čisto neorgansko. Zbi'al je za surovejši del
občinstva razne šale ln aktualnosti, ki niso bile z Igro v nikakl zvezi, in je nastopal kot nekaka medaktna produkcija. Shakespeare, vedoč da ga ljudstvo zahteva, ga je prldržai, toda vpletel v dejanje. Rogoz je s svojo kreaci o zadel prav to kar so tedanji pesniki s tako figuro nameravali
Igra ima še drugega »clowna«. Pri nas se hnenure s&to »ovčarjev sin«; a v Izvirniku stoji: »C!own. njegov (ovčarjev) Mn«. Torej še en Pav ilia. Ne bilo bi napak če bi ga Zupančič, zvest izvirniku, nazval »Pavlina«, njegov sin. S tem bi tudi občinstvo pripravil na to, kar ima od te vloge pričakovati. Igra ga P e č e k in razvija neko suho komiko, ki ni slala. N egov oče je pa P I u t. ki tudi ni si b. d:isi »Plutsko« stereotipen. Naj bi poskusil biti komičen, ne da bi obligatno govoril s »knedeljnom« v grlu. Saj to nI tako zelo za smeh; posebno sta prav dobra tudi Grego rh in Povhe (sicHska dvorjana Canvllo ln Auttgonus); Kralj pa ima kot sodnik le en prizor pasivno vlogo.
Zvezo med zelo raz'čn'mi oddelki in 161etnim premorom usrvar a alegorična oseba »Čast, starec z dolgo belo brado in peščeno uro. Govori ga Lipah. Želeti je, da stopi pred zastor tako, da mu žaromet ne bo sijal le na prsi. nego na lice, ki Je ostajalo no nepazljivosti v senci.
Mladesa kraljeviča Mamilija, ki umre že v prvem delu igre iz bolesti nad nesrečo matere, je prav brhko igrala V. J u v a n o -v a ; le premalo fantovsko 'zgleda in preveč žensko se giblje in hodi Čudno, da je Shakespeare tega ljubkega dečka, ki ga je obdal s čarom na večje presrčnosti, pustil kar tako umreti in da se ga niti h koncu nihče več ne spommja. ko se vse drugo tako lepo vredl — Shakespeare e znal inteligentne In ljubeznive otroke risati s posebno ljubeznijo; morda zato, ker ni nikdar prav prebolel smrti lastnega sfna Hamneta (tudi »Hamlet« je krščen morda po njem), ki mu je umrl, star 11 let. Izmed vseh oseb v vseh pesnikovih delih najganljivejša je morda mali stnček Macduf-fov v »Macbethu«, ki tako krasno govori z mamico, a potem pridejo morilci.
Kot komično šaržo, ki je bila zelo dobra (pri generalni skušnji Še boljše maskirana radi komičnega nosu), omen'am ječarja; Imel ga je Košić, ki je pravzaprav menda glediški inspicijent.
Vsem drugim bodi Izrečena pavšalna zahvala za n ihov rrud. Premnogo jih je, da bi mogel vse poimensko omenjati. V kostimu se je odlikoval Danilo kot češki dvorjan Arhidamus, na drug način pa pastarica Dorkas (Gorjupova), ki se je izpremenila v punčaro ogromne debelosti.
Ce bi bilo mgoče, bi želel, da ne bi v drugem delu tisto drevo, ki stoji sredi odra, pri plesu seljakov v taktu prikimavalo. In še eno: Spominjam se, da so se v »Ad-roklu« in njegovem levu« podili prav čedni oblaki čez nebo. V začetku II. dela »Zimske pravljice* slišimo velikanski piš viharja, govori se o nevihti, nebo kaže raztepe* ne, od burje gnane oblake. Toda — ne ganejo se z mesta. To občutno kvari učinek sicer prav dobro sestavlene divje pokrajine Naj si no iz opere izposodijo dotični aparat; nedostatek se je splošno in močno občutil po vsem občinstvu.
— Mladinska glasbena predavanja. Ta
institucija, ki jo je pri nas z največjim uspehom in z izredno lepim obiskom vpeljal konservatorijski profesor Karej J e r a j, zaznamuje letos svojo III. sezono. Za letošnjo sezono pripravil ?e ?os»>od profesor Izredno zanimiv repertoar. V posameznih predava-nj'h hoče podati naši mladini glasbo raznih velikih evrooe*s*'fn narodo-v. Na prvem pre-davan'u v nedeljo dne IS. t. m. ob 11. uri dopo'dne poda »Glasbo Rusov«, katero zastopajo skladatelji mlajše generacije Alek-slj VVinkler ter ruski klasiki Čajkovski Cesar Cui, G^ečaninov in Musorgski. K oosa-trezn'm točkam teia izredno zanim'vega sporeda, kakor tudi k odličnim sodeloval-cem se povrnem v jutrišnji števi'ki. Danes opozarjam starše naše mladine, da priporočajo sv^'-n ct'o'nm obisk teh predavanj.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Odslej redne vaje: v sredo ženski, v četrtek moški, v ponedePek mešani zbor. Dobre pevke in dobri pevci, ki ne pojo v nobenem drugem društvu, se sprejemajo v zbor. — Odbor. 1785n
Politične uesti
_ Fiiijalka Hipotekarne banke In po slance Puce.j. V »Kmetskem listu« ae po. slanec RadičVve Btranke Ivan PucelJ hudu-je na demokratsko časopisje, čea da J« ono spravilo v svet vest. da bo delokrof na novo ustanovljene filijaJke Hipotekami banke obsegal tudi vso Slovenijo. Pravi da takšna namera sploh ni nikdar obsto jala in da je to nJemu nasproti ugotovi sam minister dr. Krajač. Da te g. Ivan Pu-celj ne bo preveč razburjal o »lažehe, ki jih baje trosi demokratsko časopisje, mu povemo na uho, da Je vest o fiiijalki Hi potekarne banke v Zagrebu, v katere delo krog bi naj spadala Slovenija, priobčil zagrebški »Jutarnji list«, o katerem mord i tudi g. Ivan Pucelj ve, dasi je še novopečen radicevec, da je polslužbeno glasilo njegove lastne, to je Radićeve stranke.
_   Poset čehoslovaških   poslancev v
Jugoslaviji. Po končanih skupščinskih vo-litvah na Češkoslovaškem prirede češkoslovaški narolni poslanci poset Jugoslaviji. Posetijo vsa važnejša mesta, zlasti Beo. grad.
Opozarjate ae. da eden par
:&/r\ nog"v'c z žie^m *n znamko SBlOI      (rdečo, modro aH z'ato)
traja kakor štirje par! drnem. Kupite eden par in prepričajte se.   —   N gavice  brez £i«p »ključ- so ponare.ene
Julijska Krajino
—j Collarich pred porotnim sodiščem. Vrstijo se priče, ki podajajo več ali manj važne izjave. Napram policijskemu poveljniku Mangaldi je CoLlarich po aretaciji tajil, da Je on umoril Del Monte. rekoč, da je bil takrat na Opčinah. Policija je biJa na jasnem, da gre za večjo skupino hudodelcev. Kako so bili ti predrzni, se vid! !z tega, da so si upali prirediti v gostilni Brro. ni veliko poje J ino. pri kateri so se obnašali skrajno razposajeno. Orožni&ki kape. tan Mollica je pa povedal podrobnosti c zasledovanju Collaricha In njegovih tovari-Sev. Collarich mu je prizna! umor nesTec. ne Del Monte. Ko je bil Collarich v Battl-stigevem stanovanju, mu je bila Battlsti-geva žena vedno bolj všeč In slednjič jo Je zapeljal. Battistig ga gleda po strani, Callarich pa se mu smeja. Ivana Del Monte, sestra umorjene, Je zaklicala, ko je šla mimo Collaricheve kletke v dvorani: »Nesramen morilec!« Collarich je bil povsom miren ln se za njo niti zmenil ni. Predsed-nik vabi Del Monte, naj bo mirna, ali ona odgovarja, da ne more molčati. Z jokom odide Iz dvorane in tudi oče Del Monte si briše solze.
—J Inženirski Izpit je napravil v Za grebu gosp. Fran Stepančlč iz Temnice na Krasu.
—j Na Vršnem pri Kobaridu priredi mlado prosvetno dTuštvo v nedeljo 18. t. m. svojo prvo prireditev. Na sporedu Je več Gregorčičevih pesmi.
—j Grozna nesreča se je zgodila pri prehodu čez železniško progo Pri Miljah. Kmet Anton Ražman se je peljal od doma v Milje. S svojim vozičkom, v katerega ie bil vprežen osliček, le prispel na progo ozkotirne poreške železnice v Lazaretu. Opazil pa ni vlaka, ki je prišel Iz Trsta. Stroj je zadel v voziček in ga razbil. Ražman in njegova žena, ki sta bila na vozu. sta padla na tla. 2ena je bila takoj nrrtva ln vsa razmesarjena, Ražmana pa so težko ranjenega in na pol živega pripeljali v tržaško bolnico. Osliček je ostal nepoškodovan.
Sokol
—   Sokolsko gledališče v Rad »vljlci
vprizori prihodnjo nedeljo dne 18 t. m. ob pol 4. popoldne veseloigro iz vaškega življenja »Vozel«, ki ie dosegla na vseh odrih priznane. 1782n
Barvni trakovi, oglieni, indigo in povoščeni papir, hektogrefični zvitki in aparati, podloge za stro'e pri Lud. Baraga, Seieiburgova £|
Telefon *t. 980
V I. Križanovska: 7t
0 Kraljestvu nesmrtnih
Roman.
Ves čas med zajtrkom sta se dami prijateljsko zbadali. Potem se ie Lizeta odpeljala, Pieretta je pa velela prinesti plašč in rokavice. Ko je popravljala pred ogledalom klobuk, se je s kritičnim očesom ogledala in zašepetala:
— Paziti moram na svojo hojo in kretnje. Ta fcača, Mercandie, je dejal nekoč, da lahko med množico žensk spozna koketko po hoji in po načinu, kako se guga v bokih. Moram se tega odvaditi. Postati hočem vsaj na zunaj poštena ženska in vse storim, da se mi bo že na prvi pogled poznalo resnično dostojanstvo,
X.
Drugo jutro je šel Supramatl v tajno sobo pogledat, kako in kaj je z Liliano. Ležala je še vedno nepremično, vendar pa je bilo njeno dihanje nor nialno in na obrazu se je pojavila rdečica. Zelo rad bi si ogledal rano, pa ni smel sneti obveze, zakaj v Ebramarjevem navodilu je bilo prepovedano brez tehtnega vzroka vznemirjati bolnico, dokler sc sama ne prebudi.
Iz sklede se je še vedno širila oživljajoča vo--iava. ki ie oa vplivala na Supramatija neprijetno.
Ko je prišel v sobo drugo jutro, je spala Uhana | mirno, kakor da je povsem zdrava. Njena lica je pokrivala rdečica in v spanju se je krasotica celo obrnila na drugo stran. Supramatl je previdno raz- ! vezal obveze, ki so ovirale spečo v gibanju, potem se je pa spomnil, da jo bo treba obleči, kadar se prebudi.
Najbrže je Liliana že poprej stanovala tu in mora torej nekje imeti svoje obleke. In res, kn je temeljito preiskal sobo, je našel omaro m predal, v katerem je bila ženska obleka,
Supramatl je poiskal perilo in domačo obleko ter položil oboje na pručico kraj postelje. Na mizo je postavil čaSo vina, sadje in prigrizek ze slučaj, če bi se Liliana prebudila ponoči in bi hotela jestu
Nato se jc vrnil v svojo sobo, legel na divan ln prižgal cigaro. Veselilo ga je, da mu še do naslednjega dne ne bo treba Imeti na vratu vikonta z njegovo čedno družbo, h kateri se ie prištevala tudi Pieretta.
— Moj Bog! — je pomislil. — Kako zoprne so vse te nesramne, podle kokotke in brezvestni vi-kont, ki m; preseda s svojo vsiljivostjo in po-žrešnostjo. Stavim glavo, da mi vsiljuje te pojedine samo zato, da bi me lahko pošteno oskubeL Ce bi vedel, da se ga na tan način odkrižam in da bom imel mir pred niim. bi z veseljem poravnal njegove dolgove
Polagoma so se začele Supramatijeve misli zn-pet sukati okrog Liliane. Treba je bilo premisliti, kako bi se dalo utajiti njeno bivanje v dvorcu in zavezati zlobne jezike, ki se gotovo oglasih, čim bi se Liliana pojavila. Končno je sklenil odpeljati jO PO Stranski ulici in poskrbeti za njeno bodočnost.
— Morda se pa omoži in začne novo, pošteno Življenje, ker se ji ne bo treba več prodajati. Pa tudi šola, kamor jo je poslal Narajana, je bila najbrže tako temeljita, da bo Liliano enkrat za vselej minilo veselje do razuzdanosti, — je dejal Supramatl sam pri sebL — Sicer je pa tudi pravično, ca ji dam iz Narajaninega premoženja primerno odškodnino za grozne muke, ki jih ie morala PO nedolžnem trpeti
Zadovoljen s svojim sklepom je šel Supramati spat
Ko se je precej pozno zbudit je zaslišal v sosedni sobi korake in škripanje, kakor da hoče nekdo odpreti tajna vrata. Supramati se je hitro oblekel in odprl vrata, ne da b) klical služinčad. Salon je bil prazen, iz spalnice je pa pihal vetrič in majal spuščeno zaveso,
Supramati je pogledal v sobo in opazil Liliano, ki je stala pri odprtem oknu. Kazala mu je hrbet. Bila je v domači obleki in lepo, umetniško počesana. Nekaj časa jo je molče gledal, potem je pa odgrnil zaveso in stopil v spalnico
Ko je Liliana zaslišala korake, se je naglo obrnila in njene oči so se zasvetile v taki divji jezi, da se je Supramati nehote ustavil. Videč pred seboj neznanca, je stopila korak nazaj, prebledela in se naslonila na okno. Poznalo se ji je, da je zelo presenečena. Sama ni vedela, kaj naj počne.
Ta neodločnost pa ni trajala dolgo. Drhteč od razburjenja je stopila nekaj korakov naprej in zakričala v nepopisni jezi:
— Kje je on? Kje je krvnik, ki me je tako neusmiljeno mučil? Mar mu je upadel pogum, ker se boji osvete? O! to je naravnost strašno, — je do dala vsa iz sebe in si prijela z obema rokama za glavo. — Je-li na svetu sploh kazen, ki bi odtehtala vse peklenske muke, katerim me je podvrgel ta tiran?
— Pomirite se Liliana! Tistega, ki vam je storil tako krivico, ne boste več videla. Stopil je pred večnega sodnika, ki je strašnejši kot človeška osveta. Narajana je umrl. Slučajno sem prišel na sl^d niegovemu zločinu in v Indiji so me naučili, kako vas lahko obudim.
Razburjena Liliana ga je molče poslušala.
— Kdo pa ste vi, plemeniti neznanec? — je zašepetala.
— Narajanin mlajši brat, ki hoče po svojih močeh popraviti to, kar je zakrivil pokojni princ
t
•MUVriN^M   N ARO O« dne 10. oktoDra 192D.
stran o.
— Kaj po to pomeni? Iz Beograda nam poročajo: »Pred kratkim so se tu mudili trije slovenski duhovniki pod vodstvom nekega dekana, da navežejo Stike s srbskimi politiki. Prihod teh duhovnikov v Beograd je v političnih krogih vzbudil ve.iko pozornost. Za* trjuje se, da narašča med slovensko duhovščino nezadovoljnost s politiko klerikalne stranke in da imajo dr. Kos rošec, dr. Kulovec, Smodej, dr. Hoh* njec in Škulj polne roke dela, da uduše odpor v duhovniških vrstah.«   — O stvari smo se informirali in dognali, da je beogradska vest resnična. Število onih duhovnikov, ki revoltiraj o proti politiki SLS, stalno narašča, zato pri* rejajo zgoraj navedeni poslancisduhovs niki zaupne sestanke, omejene zgolj na duhovnike, na katerih peste svoje stanovske tovariše na vse načine, naj ostanejo zvesti SLS in njenemu vod* stvu. Da je to težak posel, je umevno. Večinoma se je še posrečilo obdržati duhovnike na vrvici SLS samo na ta način, da se jim zagotavlja, da se že v kratkem spremeni politična situacija in da zaključi SLS že v najbližnji bo* dočnosti sporazum z radikali in radi* čevci in vstopi v vlado. Tudi škof dr. Jeglič je pridno na delu, da prepreči nevarnost, ki grozi SLS. Razpošilja du* hovnikom pisma, v katerih jim zabi* Čuje  brezpogojno  pokorščino  in jim grozi s težkimi kaznimi, ako bi se ne podrejali njegovi volji in njegovim na* vodilom. Besedilo takega pisma priob
čuje včerajšnje «Jutro»___Iz vsega te*
ga je razvidno, da je jela proti SLS re* voltivirati celo duhovščina. Ako bi te ne držal v šahu škof, bi bila revolta že splošna. Veliko vprašanje pa je. ako bo se dala duhovščina trajno terori zirati. Poset treh duhovnikov v Beo* gradu priča, da se je jela rušiti disci* plina i v duhovniških vrstah.
— Kraljeva bolezen. Kraljeva bolezen je povsem lahke narave. Zato se ne izdajajo nikaki  zdravniški  buletini. Po poročilih iz
Topole ostane kralj še dva dni v postelji. Zdravstveno stanje je povsem povoljno.
— Kraljica odpotovala v Bukarešto. Po poročilu iz Beograda je snoči odpotova. i a kraljica Marija v Bukarešto.
— SumadUa prestolonasledniku. Na inicijativo nekaterih uglednih meščanov Kra-gu evca je bila izdelana v vojno - tehničnem zavodu krasna sablja, ki jo podari posebna delegaUja v imenu Kragujevca, odnosno šumadije prestolonasledniku Petru. Sablja predstavlja veliko dragocenost. Pas je zlat, kllnja Iz najfinejšega jekla, roča» pozlačen, levje oči na ročaju pa iz dveh bri-Ijantov. Obenem s to sabljo se izroči prestolonasledniku tudi umetniško izdelana diploma, ki ima poleg napisa zgodovino srbskega robstva In osvobojena. V delegacijo, ki izroči prestolonasledniku to krasno darilo, so bili izvoljeni M. J e f t i ć, J. V a -sović rn S. Maksi m ovi ć.
— Financiranje naših gledališč. Prosvetno ministrstvo se že dalj časa peča s problemom financiranja naših gledališč. Jasno je, da je zboljšanje položaja naših gledališč odvisno od rešitve tega problema tem bolj, ker so z redkimi izjemami vsa gledališča v denarnih stiskah.. Že spomladi je bila v Beogradu konferenca upravnikov, vseh gledališč, ki je imela namen izdelati načrt financiranja. Kmalu potem je načelnik umetniškega oddelka Branko Šenoa po naročilu prosvemega ministra pregledal nekatera oblastna gledališča. Bil je v Splitu, Sarajevu, Novem Sadu, Osijeku in Mariboru, kjer je podrobno proučil razmere tamkajšnjih gledališč. O rezultatu inspekcije bo poročal prosvetnemu ministru ter mu stavil praktične predloge o financiranju gledališč. Letos namerava prosvetno ministrstvo uvesti namesto starega, za vsako gledališče posebnega načina financiranja nov, povsem enoten način. Do končnih sklepov glede financiranja gledališč pride na konferenci, ki Se skliče v kratkem v prosvetnem ministrstvu. Z rednim in enotnim financiranjem bo omogočeno vsem gledališčem normalno delovanje.
— Napredovanja v učiteljski službi. Na predlog  ministra   prosvote  so pomaknjeni s kraljevim ukazom v višjo položajno gra po sledeči   učitelji-učiteljice:   v  II-l Ema Zamejceva —  Hrastnik;   Ana Grebenčeva
— Sora; Dragotin Gregorc — Toplice; Fr. Zagore — Kostanjevica; Ignac Zaplotnik, veroučitelj — Ljubljana; Jos. Velkavrh -Leopold Baebler — Radovljica; Alojzij Marok — Ljubljana; Marija Omerza — Tr Povije; Zofija Vojestova — Stranje; JosipL oa Mibelčiceva — Ljubljana: Albina Zavrs-rakova — Vič; Marija Windischerjeva — Trbovlje; Eleonora Korošceva — Trbovlje: Anton Fakin. strok, učitelj, Ljubljana, In še 10 odst. po čl. 7 čin zak. V II.-2. Ana Kleinsteinova — Polhov Gradec; Maks Ko-man — Stranje; Anton PovSe — Podbrezje; Ida Strajnerjeva — Trbovlje; Edvard Vidic
— Reteče; Marija Hržičeva — Radovljica. Julij Majer — Dob;  Elizabeta Zupančičeva
— Mokronog; Ivan Stenovec — Domžale; Antonija Albrechtova — Mekinje; Ciril Vezjak — Veliki Podlog; Marija Pa/plerje va — zabnlca; Pavla Ribartčeva — Planina pri Rakeku; Ana HirBmanova — Besntca; Pavel Podobnikar — Podlipa; Štefanija Grudnova — Ljubljana; Avgust Berglez — Ljubljana; Viktor Lapajner — Notranje Gorice, rn Pavel Kunavec, strok učit. — Ljubljana, in 10 odst. po ČL 7. čin. zak.
— Drznost italijanskega prefekta v Zadru. Povodom otvoritve deškega zavetišča je zadrški prefekt Basile imel govor, t katerem je poudarjal, da treba celo Dalmacije, kj je Italijanska, vrniti Italiji, m ako to ne gre zlepa, se mora zgoditi pa b silo. Zadrški prefekt torej napoveduje Jugoslaviji vojno. Kaj take ljudi pošilja Italija v službo na mejo?
Dnevne vesti.
J" Lmbuant. ant 15 oktobra 1^25.
— Nai tobak v
Lvovu. Monopolska
uprava je poslala pred nekaj dnevi nas najboljši tobak na mednarodno izložbo v Lvovu.
— »Pašlčev povratek«. V včerajšnjem uvodniku pod tem naslovom   je tiskarski
škrat v 12 vrsti od zdolaj v prvi koloni izbrisal iz konteksta tri besede in s tem spačil smisel dotfčnega stavka. Stavek: »UvidevajoČ ta nezlomliv njegov odpor, so činitelji, ki so menili, da bodo v Pašićevi odsotnosti z lahkoto uveljaviti svoje na-dalne brezuspešne poskuse...« bi se moral pravilno glasiti: »UvidevajoČ ta nezlomljiv njegov odpor so činitelji, ki so menili, da bodo v Pašićevi odsotnosti z lahkoto uveljavili svoje naklepe, opustili svoje nadaljnje brezuspešne poskuse...« V 29. vrsti v isti koloai se Ima beseda »naj* bogohotneje« pravilno glasiti »najbohot-n e j e«.
— Vpokojitev. G B. Andoljšek, mnogoletni šolski upravitelj v Litiji, je šel v pokoj. Pri tei priliki ga je imenovala trška občina za častnega občana.
— Skupščina Narodnega ženskega sa-
kovanju ceste blizu Geneva, O. Nastala je nevihta In delavci so iskali zavetja pod bližnjim drevesom. Nenadoma le udarila strela in Železn&ar se je zgrudil mrtev na tla. Ostala dva tovariša sta ostala 'nepoškodovana Star Je bil 54 let. Železn-ikar je bil doma iz fare Cerklje na Gorenjskem. — Dne 18. septembra ie umrl v 43 letu starosti Matija K ras t ar, doma iz št. Jerneja na Dolenjskem. Dan poprej je še delal. Postalo mu ie slabo in kmalu na to je umrl. V Ameriki Je bil 25 let Zapušča ženo in * hčerke. — Med St. Kotlarjem in And. Kovačem je vladalo veliko sovraštvo. Slednjič je Andrej Kovač pri ŽeleznieJd jek larski tovarni v Pueblu ustrelil 3Uetnega Kotlarja. Ta je umrl v bolnici. Kovača so aretirani Kotlar in Kovač sta si bila sva. ka. Kovač pravi, da ga Je Kotlar nekoč pretepel do nezavesti in da ga je hotel ustreliti. Zato je on segel po samokresu in ga sprožil na Kotlarja. — V Ciceru III. je umrl g. Edvard Arko, po domače Mi-klov. star okoli 70 let. Doma je bil iz Ribnice. V Ameriki je živel 35 let
— Velik potres v daljavi. Observatorij pod Triglavom nam javlja: Dne 13. L m. so beležili potresomerji tu pod Triglavom jako razločno kakih 6500 km oddaljeni potres.
— Litija. V nedeljo, dne 18. okt. i L
veza, ki obseza vsa društva in organizacije i vsi v Sokolski dom, kjer uprizori Udruže-
srbskega. Irvntskega in slovenskega žen-stva, se vrši letos v dnevih 18., 19. In 20. t. m. v Skoplju. Na dnevnem redu je poleg običajnih upravnih točk m volitev tudi poročilo s kongresa v VVashingtonu (Al. Šte-bi), ustanovitev fonda v zaščito deklet, predavanja o izenačenju ženskih in moških sorodnikov v dednem pravu (M. Vlajičeva), o enaki morali moškega in ženske (Dar. Lederereva) In o socialni in kulturni na-
nje vojnih invalidov podružnica v Ljubljani veselo igro »Tit Grom« in sicer zvečer ob Vi 8. uri. Po igri isto tam prosta zabava z bogatim sporedom. Sodeluje prvovrstni orkester. Ker je donos prireditve namenjen podpornemu skladu v prireditev božičnice revnim članom in članicam, prosimo obilne udeležbe. Torej brez razlike vsi k inva-linski prireditvi, da pokažete sočutje do revnih vojnih žrtev, ki so darovali svoje
logi ženskih društev (Katar. Jočičićeva) j najdražje v blagor naše domovine. 1774/n Na kongres v Skoplju se je včeraj popoldne odpeljalo 11 dam iz Ljubljane in 1 iz Kraira, katerim se v Zagrebu pridružijo Hrvatice, v Beogradu in drugod pa Srbki-nje, da dospo skupaj v Skoplje. To ie prvi kongres Jugoslovenk v Južnj Srbiji, kier vlada zanj veliko zanimanje.
— Koroški dan. »Jugoslovenska Matica« sprejema iz vseh strani naše kraljevin« poročila o prireditvah, ki so se vršile dne 10„ odnosno II. oktobra. Mirnim srcem in s ponosom lahko trdimo, da se še o nobenem našem nacijonalno - političnem vpra* šanju ni razpravljalo s toliko vnemo in na toliko kra:ih, kakor ravno o koroškem vprašanju minulo soboto in nedeljo. Matici se je posrečilo zainteresirati najširši delokrog za naše zasužnjene brate in to z izredno lepim uspehom. Prepričani smo, da ostane to zanimanje tudi v bodoče in nas najde popolnoma pripravljene, ko nas pokliče čas za to
— Jesenice. »Koroški večer« »Jdgoslo-venske Matice«, ki smo ga priredili dne 10. oktobra zvečer, :e nad vse sijajno uspel. Nad 600 prijateljev zasužnjene naše Koro-
— Prvi s*.'cg. V noči med 14. na 15. tm. je med silnim nalivom, grmenjem in treska-njem zapadel na vseh naših hribih sneg. Imela ga je celo Šmarna goTa. Zjutrai smo zagledali vse bHžje gorovje in hribovje okmg LJubljane pobeljeno, tako Krim. Golo Kurešček ftd. Temperatura je silno padla toda danes zopet sije solnce, vendar pa je najbrž konec prijetnih, toplih jesenskih dni.
— Stoletnfk. V dalmatinski Podgori živi Simun Kurtič rojen 15. oktobra 1825. Mož je proslavil 15. t. m. svojo stoletnico, čil, zdrav in svež še za delo. Vse svoje življenje se je izogibal kvarl:fve pijače in jedi.
— Kdo Je poznal Louis (Luka) Jakšiča? Dne 9. septembra 1916 je smrtno ponesrečil v Ameriki kot delavec pri New Yersey Znc Companv Louis (Luka) Jakšič Po pokojnem bi se dobila odškodnina, ako je zapustil za to upravičene sorodnike. Ker pa nI znano, odkod je bil ponesrečeni doma, niti če je zapustil sorodnike, zato se poziva vsakdo, ki mu Je kaj znano o pokojniku in njegovih sorodnikih, naj sporoči naslov   IzseljenISkemu  komisarijatu  v Za.
ške je že pol ure pred začetkom akademije    greb- Kamenita ul. 15.
do zadnjega kotička napolnilo prostorno ri-salnico tukajšnje osnovne šole. Zam-idn-iki to je oni, ki niso prišli že poi ure pred začetkom, so se morali zadovoljiti s prostori na hodniku pred dvorano. Vse točke obširnega programa — saj je trajala prireditev nad dve uri — posenbo pa izvajanji glavnega govornika koroškega rojaka g kateheta Krasne, ki je nam orvsal iz svojih še svežih spominov vso veličino bo'a in trpPenja koroških bratov, so bile deležne zaslužnega priznanja od strani zbranega občinstva. Marsikatero oko se je zarosilo, ko je močan zbor 40 oevcev pod vodstvom pevovodje g. inž L e s k o v š k a odpel vedno lepe koroške narodne in ko sta učenki meščanske In osnovne šole deklamirali Gregorčičevi pesmi: »Na potujčeni -err"-*« •>] ^ni dom« Dvignilo je celo prireditev pa poseb«'^ sodelovanje pol-poštevilne godbe Katoliškega delavskega društva in izurjenega tamhuraškega zbora izobraževalnega društva »Edinostni«. Take prireditve Jesenice že dolgo niso videle. Podružnica Jugoslov. Matice : lahko z.i-dcvoljna z doseženim uspehom, posebno tudi z materijelnim. Jeseničani, kadar bo Vas Jugoslovenska Matica zopet pozvala, pribite zopet vsi!
— Brežice. Odbor podružnice Jugo-slovenske Matice v Brežicah se zahvaljuje vsem narodnim društvom ter od njih določenim govornikom, ki so bodrili v lepih besedah zbrane mnogoštevilne manfestan-te, kakor tudi posameznikom, ki so pripomogli pri »Koroškem dnevu« do lepega moralnega in gmotnega uspeha. Izrečena zahvala gre pa dramatičnemu društvu za vprizoritev igre »Na smrt obso:eni«, katera je bila kljub kratkemu času nepričakovano dobro vprizorjena, nadalje godbenemu klubu ter učenkam in učencem meščanske šole za krasne deklamacije in požrtvovalno nabiranje darov pri »Dinarskemu dnevu«.
— DalmacHa — Kalifornija. Ameriški
vseučfliški profesor G. Schotwei je predaval v Beogradu o mirovnih vprašanjih. Uvodoma je nava:al    mnoge geografske
— Spol i rano priporočeno pismo. Valerija Christiani, soproga graskega zobozdravnika, začasno bivajoča v Domžalah, je dobila od moža obvestilo, da ji pošlje v priporočenem pismu 2 holandska bankov ca po 25 gld. in 6 bankovcev po 100 Din Priporočeno pismo Je sicer prejela, toda brez denarja.
— Nerodna tekma. Slovšek Bernard iz Brezovice in Leon Jerovc sta tekmovala v metanju diska. Pri tem je Jerovec vrgel disk tako nerodno, da je priletel Slovšku v glavo ter ga težko poškodoval.
— Domače zabava vinskih bratcev. 50-Ietni posestnik Anton Sterle in 28-letni kočar Martin Skraba, oba iz Matene pri Igu, sta skupno popivala. Ko je začel alkohol vreti, sta se sprla, segla vsak po svoj nož ter se začela prav po albansko obde-lavati. Oba sta debila precej težke poškodbe po vsem životu ter ležita sedaj v bratskem sporazumu v javni bolnici.
— Z vojaško patrono se je igral 16-
letni posestnikov sin iz Zg. Zadobrove Ant. Marolt Patrona Je eksplodirala ter Marolta precej močno ranila na desni roki.
Iz Ljubljane
— Volitve v obrtno In vzklcno sodišče v Ljubljani se vrše dne 18. m 20. oktobra 1925 in sicer volijo: L volilni razred delodajalcev, oziroma podietnikov v torek dne 20 oktobra 1925 od 8 ure zjutraj do 13. popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata, soba št. 22, na Mestnem trgu; II. volilni razred delavcev, oziroma delojemalcev v nedelo dne 18. oktobra 1925, istotako od 8. ure zjutraj do 13. ure popoldne v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu, kakor je označeno na volilnih izkaznicah, katerem so že bile dostavljene vsem vpisanim volilnim upravičencem v njihove obrate, oziroma delavnice. Volilni upravičenci, katerim se vsled sprememb obratovaK-šča, oziroma bivališča niso mogle dostaviti uradne izkaznice in volilne glasovnice, so označenj v uradnem razglasu, ki je nabit na
Podaljšanje rojnike železnice do Kraplne-Golubovca
sličnosti Jugoslavije s Kalifornijo,   katera ! deski na magistratnem poslopju. Le-ti mo-
samo nima take krasote, kakor je Dubrovnik. Dalmacija je divna ali potrebuje nujno gospodarskega dviganja. Kralj je rekel v Splitu: »Vrijeme nas ne čeka, a život ne pita«. Torej na delo za ekonomski proč vit Dalmacije, potem bo ta dežela druga Kalifornija.
— Povratek zagrebškega Kola Iz inozemstva. Včeraj ob 3. zjutraj so preko LJubljane prispeli člani pevskega društva »Kolo« v Zagreb. »Kolo« je bUo na kos.
certnJ turneji v Švici, Franciji in Italiji. Na glavnem kolodvoru je zagrebško prebivalstvo Priredilo nosilcem nase pesmi v inozemstvo Iskrene ovacije.
— Naši rojaki v Ameriki 22. septembra je nenadoma umrl rojak Ivan B e I č a r, doma blizu Gorice. Delal je pri topljenju svinca ter se zastrupil s svinčenimi hlapi. Bolehal je več let. Zapušča v Ameriki štiri otroke in ženo. doma pa sina in hčer. — Dne 30. septembra je strela ubila Ignacija Zeleznikarja. Bil ie zaposlen nri Ua-
rejo dvigniti svoje Izkaznice in glasovalce še pred volitvljo med uradnimi urami v mestni posvetovalnici soba št. 22 in na dan volitev v zgoraj označenih volilnih lokalih.
— Volitve v obrtno sodišče. Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani Je v sporazumu z »Zvezo društev privatnih nameščencev Slovenije v Ljubljani« postavil za volitve v obrtno sodišče naslednje kan-didate-nameščence: Za 3L skupino: Trgovski obrati: Prisedniki obrtnega sodišča: 1. Filip Turk, poslovodja tvrdke Ant. Krisper, Ljubljana; 2. Ivan Učak, poslovodja tvrdke P Magdič; 3. Albin O meje, trg. pom. tvrdke Medič-Zankl, Ljubljana; 4. Vlado Pelaci, kn* igo vodja, »Oblačflnlca«, Ljubljana; 5. Ivan Orel. uradnik, tv. Sarabon, Ljubljana; 6. Edvard Pirnat, trg. pom. tv. Feliks Urbane, Ljubljana. Namestniki obrtnega sodišča: l. Prane Brumen, poslovodja tv. Hed-žet & Koritnik, Ljubljana; 2. Josip Štrukelj, uradnik tv. M. Hribernik; 3. Anton Butara. *rz  nam  rv. Schn^id**- & VarmrSek. Linh-
Izmed novih večjih del, ki so postavljena v prihodnji proračun in o katerih bo sklepala skupščina na eni svojih prvih sej, se nahaja tudi kot edina nova proga v Sloveniji podaljšanje proge Grobelno-Ro-gatec, od bivše deželne meje do Krapine in Golub ovca.
Znane so nam ovire, ki jih je delala madžarska politika vpostavitvi medsebojnih gospodarskih stikov med jugosloven-skimi pokrajinami in ki je sistematično in dosledno onemogočala vsako zvezo med slovenskima in hrvatskimi gospodarskimi krogi. Pomanjkanje teh zvez smo posebno težko občutili po prevratu. Zato je naša Zbornica za trgovino, obrt In Industrijo v dobrem razumevanju velike važnosti tega vprašanja že na svoji plenarni seji dne 5, junija 1923 na predi os zborničnega p rov. predsednika g. Jeana Schreya sklenila, da se nujno podvzaraeio vsi potrebni koraki, da se sprejme zgradba železniške zveze Rogatec Slatina—Sv. Rok—Krapina—Go-lubovac v investicijski program nujnih železniških zvez in se določijo potrebni krediti, da se more čimprej pričeti z zgradbo Zbornična akcija le našla simpatičen odmev v vseh gospodarskih krogih, tako Slovenije, kakor Hrvatske, akcija se je pridno nadaljevala in ministrstvo saobraćaja je že lansko leto odredilo trasiranje in Študijo te zveze. Danes stojimo tik pred realizacijo te za nas velevažne zveze. Ako bo skupščina sprejela predlog — upamo, da ne bo poslanca, ki bi glasoval proti — se začne z zgradbo nove proge že spomladi.
Ta dograditev spoja je izredne važnosti tako iz krajevnih, gospodarskih, splošnih prometoo-poUtičnib in tudi iz strate-gičnih ozirov.
V krajevnem pogledu bo ta zveza med rogaško krapinsko lokalno prinesla predvsem novo življenje našemu državnemu zdravilišču Rogaški Slatini. Naraven-dotok letoviščarjev v Slatino je iz Zagreba, vendar si pri sedanjih zvezah marsikdo premisli potovati tja, ko mora enkrat ali dvakrat prestopiti in vedno čakati zvez, Krapinska zveza bi poživila tujski promet in dvignila rentabiliteto zdravilišča, ki ne mo-
re danes svojih modernih naprav in udobnosti v polni meri uveljavid. Posebnega pomena hI bila zveza za izvoz mineralne vode na Hrvaško in Slavonijo. Sedanji ovinek preko Zidanega mosta—Zagreba znaša 150 tarifnih kilometrov. Pri zvezi preko Krapine v Zagreb bo znašala razdalja le 90 tarifnih kilometrov. Tudi ostale Industrije bi dajale tej železniški zvezi velik lokalni tovor Tu je omeniti predvsem veliko steklarno v Straži pri Rogatcu, ki nad polovico svojih proizvodov prodaja na Hrvaško In dalje ra vzhod. Ta odstotek bi se pri kratki direktni zvezi na Zagreb gotovo povišal. Steklarna lahko producira na leto do 3 milijonov, to je do 200 vagonov steklenic, kar bi samo na sebi pomenilo znatni tovor. Razen tega imamo ob koncu sedanje lokalne velika ležišča materijala, iz katerega se izdelujejo brusni kameni, ki se v velikih množinah izvažalo na vse strani. Sledi se tam v okolici premog. Proti Zagrebu bi naravno po zgradb! zveze gravitiral izvoz lesa, stavbenega materijala, živine, sadja, posebno pa Jajc, katera treovina je ob rogaški lok a! k i najbolj razvita. Toliko v glavnem glede lokalnega tovora, ki bi željam na sebi zadostno zapos-ljeval železnico.
V splošnem prometno-političnem ozlru bomo dobili s to progo tretjo zvezo od glavne dvotime proge južne železnice Maribor—Zidani most—Zagreb in doseže iz savinjske doline direktna zveza na vzhod in v Zagreb, Zidanemu mostu bi ostal promet med Ljubljano m Zagrebom, razen tega še del severnega prometa, ostali del pa bi se dirigiral pri primerni tarifni politiki v tranzitu preko Rogatca in Krapine.
Ogromni pomen ima ta zveza tudi v strategičnem oziru, kar je priznal tudi zastopnik generalnega štaba na veliki železniški konferenci maja leta 1920 v Beooradu.
S tem bo popravljena krivica, ki nam jo je delal v tem oziru avstro-maržarski režim in preostaje nam sedaj še rešitev problema podaljšanja dolenjskih železnic na reško progo, da se okrajša stik Slovenije z domačimi pristanišči.
Ijana; 4. Anton Kos, uradnik Gospodarske zveze, Ljubljana. Prisedniki vzkllcnega sodišča: 1. Jurij Schaffer, trg. pom. tv. A. & E. Skaberne, Ljubljana; 2. Josip Krek, knjigovodja tv. Nickelsbacher & Smerkol, Ljubljana. Za 4. skupino: Viš;i trgovski in netrgovski obrati: Prisedniki obrtnega sodišča: L Josip Zem^jič, kontorist tv. Medič-Zankl. Ljubljana; 2. Josip Tičer, knjigovodja Združene opekarne d. d., L:ubljana. Namestniki obrtnega sodišča: 1. Mihael Kocijančič, uradnik Strojnih tovarn in livarn, Ljubljana; 2. Albin Pavšek, knjigovodja tv. Brown Boveri. Ljubljana. Prisedniki vzklic-nega sodišča: 1. Valter Lavrenčič, pisarniški vodja piv. Union d. d., Ljubl:ana; 2. Božidar Sartorv, vodja tv. Svetla d. d., Ljubljana. Voliti morejo samo tisti nameščenci, ki so vpisani v volilni imenik in ki so prejeli glasovnice. Voli se osebno z glasovnico, v katero je treba vpisati imena zgoraj navedenih kandidatov. Paziti je treba na to, kateri grupi kdo pripada. Opozarjali bi, da je postavila kandidate tudi strokovna komisija, ki pa nima z nameščenskimi organizacijami, ki so edino upravičene postaviti kandidate, nikakega stika.
— Plesni odsek • Atena« vabi k vpisovanju k raznim plesnim tečajem, kakor; Družabni ples (moderni plesi: gospe, gospodične in gospodi), uradniški tečaj (same gospodične), tečaj za naraščaj (same dijakinje), tečaj za otroke (deklice in dečke od 4. do 10. leta). Prve tri tečaje vodi prof. T r o š t, zadnjega gospa T u 1 • a k o v a. Priglasi se sprejemajo v soboto 17. t. m. od 5. do 7. ure, ortopedski zavod, pritličje, Mladika, 1784n
— Plesne vaje J. n. a. d. »Jadran se vršijo redno vsak petek ob 8. Otvoritvena plesna vaja se bo vršila v petek 16. t. m. ob 8. v Naprednem dijaškem domu, Toma-nova ulica 3. 1780n
— Jožef Bohinec, medicinec zagrebške univerze, se naproša, da takoj prinese torbico za spise, ki jo >e pomotoma vzel v sredo dne 14. t. m zvečer namesto svoje v kavarni Union v Ljubljani, k blagajni omenjene kavarne, kjer dobi nato svojo torbico nazaj. Zadeva je nujna.
— Pripravljalni odbor abstinenčnega društva »Treznost« v Ljubljani priredi v torek, dne 20. okt. 1925 ob po« 20. uri v spomin prvoboritelja jugoslovenskih abstinentov in prvega srbskega psihijatra brata dr. Danica, javno predavanje v »stalni hig. točilnici« na veleiejmu poleg higienske razstave. Dnevni red: L Pomen dr. Danica v javnem življenju in 2. splošen pregled alkoholnega vprašanja. — Prijatelji pokreta vabljeni!
— Legitimacije za kulturno . historično razstavo v Zagrebu (od II. oktobra do 15. novembra 1925) s 50% popustom pri vožnH po železnici se dobe po 30 Din pri Tourist-Offlce v LjubljanJ. 1783n
— Nepreviden mesar. Mesarski pomočnik Ferdo Kregar si je v mestni klavnici vsled neprevidnosti prerezal žile na desni roki.
— Z as trup ljenja v šoli. v prvi c razred L državne humanistične gimnazije v To-manovi ulici Je danes zjutraj prinesel od doma neki učenec fiksat pas tile, sredstvo, ki se rabi pri razčličenju fotografi čnih slik. Učenec je delil svojim tovarišem pastila kot »sladkorčke«. Nekaterim jih Je dal po 4 do 5, drugim po 1 do 2. Sedem učencev je zaužito večje število teh paetU. Kmalu jim je postalo slabo in so začeli tožiti o velikih bolečinah v Želodcu. Odpravili so jih z rešilnim vozom v javno bolnico. Tu so jim izprali želodec ter so Se dopoldne zapustili zdravi bolnico. Zastrupljeni so bili: llletni Ciril Jančar, lOletni Zvonko O lup, llletni Marcel Krone g er, llletni Albert Petrin, llletni Kamil Klasi 6 sn llletni Vinko Urb
Iz Celja
—c  Nova  obrtna   nadaljevalna šola
Preteklo nedeljo so na Gomilskem v Sa-vinski dolini slovesno otvorili obrtno nadaljevalno šolo, ki je namenjena občinam Gomilsko, Grajska vas, Sv. Jurij ob Taboru rn za dele broslovške in šentpavoi&ke občine.
—c Mestni šolski svet celjski. Sreski poglavar je imenoval za kraj nega šolskega ogledo za mestni kot krajni šolski svet v Celju g. Frana M r a v 1 j a k a, profesorja na celjski državni realni gimnaziji.
—c Osebna vest. Goep. dr. Stanko B a
j o v i c, doeedaj koncipijent v pisarni g. dr. Kalana, se nasett kot odvetnik v Gornjem Gradu.
—c Uradne ure na okrožnem aodtaota
Ka okrožnem sodišču v Celju nameravajo uvesti za zimski čas nove uradne ure. Uradov ali bodo od 8. do 12. dopoldne m od 14.
do 17. popoldne.
—c Policijske vesti. Aretirana je hfla
671etna Marija Jertn, brezposelna kuharica, radi tatvine in vlačngarstva. Bila je le preo.kaznovana. Skušala je Ukrasti perHo pri g. Mariji Jindra na Kralja Petra cest?, kar pa je preprečila služkinja. Oddana je bila v zapore okrožnega sodi."* ■ — Sumljivi kolki. Te dni se je mudil * >!ju posestnik Andrej Anderluh tz Cerovca pri Rogaški Slatini. V mestu se ga je najprej na-srkal, potem pa Je nesel na davčni urad kolke, in sicer 2 po 500, 5 po 250 in 2 po 20 dinarjev v prodajo. Kolki so bili nežigo-sani, toda na spodnji strani se je poznalo, da so bili že nekje prilpljeni. Anderluha so pridržali v Celju, ker je upravičen sum, da so kolki ukradeni 6 kakih uradnih srpi. sov.
—c V mestni klavnici se jo zaklalo v tednu od 5 .do 14. oktobra: 1 bika, 21 volov, 14 krav, 11 telic, 67 telet. 22 svinj. — Uvozilo se je: 801 kg govedine, 1835 kg teletine in 671 kg svinjine.
— Krojni poduk za krojače, Šivilje In
nešlvilje   potom   pošte z   učnimi zvezki.
Oblast, konces. krojna šola, Židovska 5,
Ljubljana. 1771/n
Iz Maribora
—m Umrl je dne 14. t. m. upravitelj IV, deške osnovne šole v Mariboru g. Martin Vodenik. Pokojnik je sliržboval poprej kot vodja šole pri Sv. Kungoti Spodnii. Bil je izboren šolnik in vedno neustrašen pobornik naprednih idej. N. v m. p.!
—m Trgatev v mariborski okolici je večinoma že končana, a tudi v ostalih Slovenskih goricah, Halozah, ljutomerskih in ormoških goricah bo ta teden grozdje obrano. Med trgatvijo se je pripetilo par nesreč vsled streljanja s topiči in starimi pištolami. Posestnikovemu sinu pri Sv. Marjeti na Pesnici, 273etnemu Al. Kranjcu, je možnar tako hudo poškodoval desno stegno, da mu bodo morali nogo odrezati. Imel bo vse življenje žalostne spomine na veselo trgatev.
—m Prvi sneg. V noči od 14. na 15, trn, smo dobfli prvi sneg na Pohorju, Kozjak« in drugod.
—m Promocija. Dne 14. t. m. je bSa na vseučilišču v Gradcu promovirana sa doktorico mod rosi ov j a gdč. Helena Tomi n š e k, strokovna učiteljica v Mariboru, hči gimnazijskega ravnatelja g. dr. Josipa Tominika. Poleg filozofije sta glavni stroki njenega doktorata prehistorija in slavistika; univerzitetne študije je dovršila na univerzah v Gradcu, Strassbourgu in Param.
Darujmo za sokolski Tabor!
Stran 4.
»SLOV C N S K I   NAROD« dne 16 oktobra 1925.
stev. 235
Gospodarstvo
Vsem davčnim uradom v Sloveniji
Z odlokom z dne 6. avgusta 1925 št. L A 3219 sem davčne urade opozoril na določila, da je samoupravne doklade med letom izplačevati le toliko, kolikor so z vplačili kriti personalni m drugi dospeli državni davki, izvršilni stroški in zamudne obresti. Povod te odredbe je bilo dejstvo, da so zaostanki na direktnih davkih naraščali, nasprotno so pa avtonomni zastopi vsled akontacij prejemali na dokladah več, kakor jim je Pa v sorazmerju z odstotki doklad in skupnimi vplačili dejansko šlo.
Iz mnogoštevilnih vlog in pritožb avtonomnih zastopov sem se pa uveril, da nekateri uradi tega naročila ne izvajajo popolnoma v smislu mojih lntencij. Z druge strani -nameravam, kakor je bilo povzeti že iz okrožnice, glede likvidacije zaostankov davka na vojne dobičke pri ministrstvu uvesti posebno akcijo z namenom, da se dejansko neizterljivi zneski odpišejo, vsled česar upoštevanje teh zaostankov pri porazdelitvi doklad za enkrat ni oportuno.
Da spravim zadevo, ki ima samoobsebi umevno za prizadete zastope največji pomen, na pravi tir, odrejam sledeče:
Davčni uradi naj na predpisani način sestavijo z dnem dO. septembra t. 1. obračun glede avtonomnih doklad za dobo de vetrn mesecev ter potem nemudoma naka-Jejo — po odbitku v tem letu že izplačanih doklad — avtonomnim zastopom predujmoma zneske, ki jim sorazimerno pripadajo na podlagi plačil, ako se pri tem računa davek oa vojne dobičke popolnoma izloči, in vplačana vsota pred vsem zaračuna na zapadle Jn ne pravovel'avno odgođene dohodninske tangente, šele ostanek pa sorazmerno porazdeli na državi in avtonomnim zastopom pripadajoče zneske.
Radi boljšega razumevanja naj služi v pplošnem sledeči primer:
V N. N. občini znaša že zapadli predpis D 60.000 In sicer davek na vojne dobičke                         D 10.000 dohodnina                     » 20.000 zemelj. razredarina, davek na poslovnih promet, invalid davek itd.   » 30.000
skupaj  .  D 60.000 Od gornjega zneska se izloči davek na vojne dobičke D 10.000
ostane
Vplačano je D 30.000
S tem zneskom je treba najprvo krita celo zapadlo dohodnino, kolikor ni pravnoveljavno odgođena po » 20.000
D 50.000
ostanek D 10.000
pa sorazmerno porazdeli na državi in avtonomnim zastoptom pripadajoče zneske. Koftkor od tega zJieska odpade na avtonomne doklade, je predujmoma nakazati občinam, definitivno naj se pa zneski zaračunajo z mesečnim zaključkom za oktober t L ta Izkažejo v seznamu za avtonomne doklade (zal. št. 1040). Od končne svote naj se ti med mesecem izplačani predujmi od-šteje:o.
Ker gre za akontaerjo, zadostuje seveda aproksimativno pravilni račun. Nima nika-kega smisla in bi povzročalo tudi neprimerno veliko dela, da bi se glede dohodninskih zavezancev z relativno neznatnimi predpisi postopalo z isto natančnostjo, kakor gle-
de cenzitov katerih predpisi močno vplivajo na rezultat. Pri vsi važnosti, katero moram polagati na to, da se državni dohodki čim popolneje zasigurajo, ml je samoobsebi umevno vendar na tem, da v mejah dopustnosti ki državnofinancijelne možnosti tudi samouprava participira na vplačilih. Pričakujem od rutine In razumnosti uradov, da bodo znali zadeti pravo mero.
Z ozirom na pričujočo odredbo naj se dosedaj na mesečnem seznamu doklad odrejena klavzula v bodoče spopolni tako-le.
»Podpisana uradno potrjujeva, da je bfla zapadla m ne pravnoveljavno odgođena dohodnina koncem meseca.....19 ; . krita,
sorazmerno pa vsi ostali do tega časa zapadli in ne pravnoveljavno odgođeni državni davki — izvzemši davek na vojne dobičke — bodi da so dokladaim podvrženi, bodi da niso.
Po teh navodilih je v bodoče postopati.
Delegat: Dr. Savnlk.
—g Tržne   cene   na   praškem trgu.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dobiva od Generalnega konzulata SHS v Pragi poročilo o tržnih cenah. Poročila so interesentom v zbornični pisarni med uradnimi urami na vpogled.
—g Prevoz soli in tobaka. Na seji finančno - gospodarskega odbora ministrov je bilo na predlog ministra trgovino dr. Krajača sklenjeno, da se sme tobak in sol prevažati po Jadranskem morju samo s parniki, ki so last naših državljanov.
—Z VIL mednarodni sejem za perutnino In zajce se je otvorit 5. t. m. v Bruslu. Semenj ima 1400 oddelkov z nad 2000 živali, poslanih iz Holandije, Belgije in Luk-senburga. Na sejmu je videti najrazličnejše eksemplarje z raznovrstnim perjem, velikih, manjših vrst plodnih in luksuznih, kokoši in peteline, purane, race, pave, fazane, gosi, golobe, morske kokoši itd. Na sejmu je bilo tud? mnogo zajcev z najrazličnejšo dlako. Po oficilelnih podatkih je videti da Belgija glede perutninarstva zelo napreduje. V teku prvih 6 mesecev p. I. je uvozila Belgija 18,659 309 komadov jajc v vrednosti 51,607.668 fr. Dasl pa v Belgiji gojenje perutnine dobro napreduje, so vendar cene perutnine v sorazmerju s cenami pri nas zelo visoke. Vzrok temu je zelo močan izvoz v obmejne kraje, tako, da ostaja zelo malo za domači kenzum in da cene z dneva v dan rastejo. Dobro bi bilo, ako bi se naši perutninarjl In izvozniki jajc podrobneje upoznali z razmerami na tržiščih v Belgiji, kamor bi mogli izvažati tudi našo perutnino in jajca.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v LJubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe za dobavo sukanca, za dobavo verig, za dobavo grafitnih predivnih mašilk; do 20. t m. ponudbe za dobavo 3000 kg lesenega cementa. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 28 t. m. pri artilerijski radionici Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave cina, svinca, železne, cinkaste in pocinkane pločevine; 30. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave samotne opeke; pri direVciH državnih Železnic v Zagrebu glede dobave železa, Železne pločevine in žice itd.; pri direkciji državnih železnic v Saraevu glede dobave barv. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Vodič za Lvonsk? veleselem. Uprava Lvonskega velesejma pošlje vsem na zahtevo brezplačno novi vodič Lvonskega velesejma za leto 1926. (1. do 14. marca) Naslov Foire Internationale de Lyonf Lyon, Hotel De Ville.
To in ono
Iz starih koledarje«
Bavarski kralj Ludvik I. je vprašal nekoč nekega skoro stoletnega kmeta, kako je živel in kako še živi, da je dosegel tako visoko starost. Kmet je odgovoril: »Vsak večer se pošteno napijem« in kralj se je obrnil presenečen od njega.
Pruski kralj Friderik III. je nekemu svojemu izbornemu generalu, ki je bil pa zelo zadolžen, večkrat pomagal v zadregi. Nekoč mu je poslal večjo svoto bankovcev, lepo zvezanih kakor knjižica. Zahvale ni bilo nobene. Pri nekem obedu je vprašal kralj generala, ali mu je ugajalo delo, katero mu Je pred kratkehn poslal. General je odgovorile Veličanstvo, to lepo delo je tako zanimivo, da sem zelo radoveden na nadaljevanje. Kralj mu je poslal na to enak zvezek, toda na naslovnem listu je bilo napisano: »Drugi in zadnji zvezek«.
Neka starejša zelo domišljava dama je poklicala k sebi slovečega zdravnika. Ta jo ;e vprašal povsem ljubeznjivo: >No, mada-mica .kaj pa je?« Dama pa je vsa jezna odvrnila: »Mene nazivao navadno milostijivo gospod«. Zdravnik se je obrnil, rekoč: »Za to bolezen pa ni zdravila!«
Ženska zna napraviti iz enega in istega mesa juhe in pečenke. Iz starih hlač napravi nov jopč za svojega dečka, iz obleke zna napraviti s pomočjo trakov in drugih
tkanmskih pripomočkov pet različnih oblek, izborno zna pomrrrti svoje najmanjše dete fn pošteno okregati moža — nidkar pa ne zna povedati pravilno svoje starosti.
Povejte mi vendar, zakaj niste hoteli pomagati gasiti pri požaru na hiši svojega strica. — Zato pač, ker si nisem hotel nakopati negovega sovraštva.
Neki mesar je dobil dvojčke. To je sporočil svojim staršem na ta način: V naglici vam sporočam, da smo dobili dvojčke. Drugič več.
.......voz sena š
Največji voz sena je trrela brez dvoma občina Filrth v deželi Koburg. Razvil se je ta ogromni voz vsled neke srednjeveške pogodbe. V obsežju vasi Ftirth se je nahajal velik travnik, ki je snadal k plemiškemu posestvu. Graščaki v Mitvicu so imeli pravico, da izvozijo s travnika vsako leto toliko sena. kolrkor ga more obsečf voz, v katerega je vpreženlh šest volov. Graščaki so to svojo pravico izkoriščali vsako leto bolj. Voz je bil vedno večji h slednič tak, da ga ie vse občudovalo. Da so spravili voz s travnika, so vpreg!! vanj šest najmočnejših volov, katere so po;skafi v okolici. Po tem, ko je voz srečno dospel na de*eTeno cesto, se je seno lahko preložita na druge navadne vozove. V oni pogodbi pa je bilo tudi rečeno, da propade pravica mitviške gospo-
de za vedno, ako bi voz na travniku samo
nekoliko zastal ta bi ne mogel dalje. Mitvi-ški BraSčakl so r?.di tega gledsli, da niso prišli po seno nikdar v času deževja, marveč šele kadar je bilo lepo suho. Prebivalci vasi Furth so se vse!ej, kadar je prišel ta ogromni voz. silno togotill in vsa vas je hf-la pokonci. Traia!o 'e to sto let m še več, slednjič so ?o vendar mrtviški gospodje skupili. Prebivalci Furtha so sl* poslužili zvijače In so za dobo suše napeljevali ponoči na travnik vodo, aH tako previdno, da se povrhu fo n! poznalo. Spodnja zemlja je bila vlažna in se e vdajala. Graščaki z Mrtvice so priš!i zopet s svojim ponosnim vozom na travnik in naložili sena, da se jim je srce smejalo. Potem pa so hlapci pognali vole, ali glej. nikamor niso mocli naprej m kolesa strašnega voza so se začela udirati..., Pa je bilo konec pogodbe, ki je ležala kot mora na nesrečni občmi Furth toliko časa.
• Družba norcev. Katarina H., mogočna ruska carica, }e nekoč izrekla senatorju groiu Razamovskemu željo, da bi rada sedela v druJbi, kf jo tvorijo sami norci. Grof se je nasmejal in odgovoril: Vaše veličanstvo naj se potrudi samo priti v senat; tu sedimo mi, se razgovarjamo, debatiramo, sklepamo, končno pa se pojavi generalni procureure In nam predloži od Vašega Veličanstva izdano povelje v podpis, ne da bi se oziralo na naše nazore in pomisleke in v takih trenotkih se gledamo med seboj drug drujrega kakor norci.
Objava.
Dana 19. oktobra o. g. vrši se favna dražba zaplenjene razne svilene robe. Robe ie 530 kgr. Razprodala vrši se n partijama. Dražba počne u 10 sati u skladištu A ljubljanske carinarnice te traja po potrebi još 20. oktobra o. g. Roba je sledeča:
1 sanduk I s. br. a brutto 100 kgr* netto 507** kgr 1 to:
9.5 kg česte svilene tkanine dvoboj ene desinovane od-redjene dužine prosto porubljeno — 73 komada marama, 7600 Dm.
27 kg česta svilena tkanina jednobojena 254 metara. Vred. 24.300 Din.
3 kg česte polusvilene tkanine dvoboj ene desinovane 40 m Vr. 1500 Din.
1.5 kg Šivena roba od česte svilene tkanine višebojene desinovane, sa svilenom pozamenterijom 3 komada marama. Vred. 1350 Din.
6.2 kg krep svileni jednobojeni, 113 metara. Vred. 6200 Din.
3 kg cveče od tekstilnog materijala ostalog drugog, t veće za šešire 620 komada. Vred. 200 Din.
0.3 kg perje od ptica za kičenje uradjeno 50 kom. pera za šešire. Vred. 1000 Din.
1 sanduk L s. br. 3a brutto 132 kg, netto 92.8 kg i to:
38 kg česte svilene tkanine jednobojene desinovane, sa odredjenom dužinom i prostim porufoom, 508 komada marama. Vred. 30.400 Din.
21.6 kg česta polusvilena tkanina vlšebojena desinovana, odrenjene dužine i sa prostim porubom 333 komada marama. Vred 8640 Din.
18 kg česta svilena tkanina jednobojena 230 metara. Vred. 16.200 Dm.
1.2 kg šivana roba od svilene pletene materije, više-bojena u komadu, koji se na metar prodaje, 5 komada jum-pera. Vred. 600 Dm.
0.7 kg šivena roba od česte svilene tkanine višebojene 2 komada bluze Vred. 800 Din.
2.5 kg krep svilen jednebojen 48 metara Vred. 2500 Din.
9 kg šivena roba od vunene tkanine do 300 gr u 1 ra* ukrašena svilenom pozamenterljom 42 komada marama. Vred. 2700 Din.
1 kg šivena roba od vezo"-? na vunenoj tkanini vezana svilom 4 komada marama. Vred. £00 D!n in
0 8 kg šfvena roba od vunene tkanine do 300 gr n m* višebojena, 3 kom. bluza. Vred. 300 Dm.
1 sanduk V G No 36 brutto 298 kg, netto 220.8 kg i to:
44.5 kg polusvilene tkanine desinovane dvoboj ene odre-djene dužine porubljene 603 komada marama. Vred. 17.800 Din.
52 kg svilena tkanina definovana dvobojena odredjene dužine ponrbl'ena 797 komada morama. Vred  41.600 Din,
7 kg pelusvilena tkanina višebojena desinovana 70 m. Vred. 3500 Din
7.5 kg svilena tkanina jednobojena, 96 metara. Vred. 6750 Din.
28.3 kg polusvilene tkanine desinovane bojene odredjene dužine porubljene, 453 komada marama. Vred. 11.320 Dm.
6 kg trake svilene jednobojene, 2700 metara. Vrcd. 5400 D!n.
7.5 kg pozamenterija svilena jednabojena circa 2000 m. Vred. 6750 Drn.
38 kg šivana roba od pletene svilene materije višebojene, koja se u komadu na metar prodaje, 14 kom. ženskih odela, 32 para čarapa, 254 komada jurnpera, 260 kom. kapica, ukupna vred. 49.000 Din.
115 kg svilena pletena materija Jednobojene, koja se u komadu na metar prodaje, 60 metara. Vred. 5450 Dm.
7 kg šivena roba od polusvilene pletene materije višebojene u komadu, koji se na metar prodaje, 23 kom. jumpera. Vred. 4400 Dm.
1 kg šivena roba od vunene pletene materije višebojene u komadu, koji 6e na metar prodaje, 5 komada iumpera. Vred. 300 Din.
2 kg šivena roba od svilene elastične tkanine, 12 komada naramnice i podveze. Vred. 400 Din.
2.5 kg čipke pamučne beljene, 230 metara. Vred. 2500 Din.
2 kg crpke svilene jednobojene, 7 komada šalova 1 200 metara fipaka. Vred. 3000 Din.
1 kg marame vunene štampane, 15 komada marama. Vred, 300 Din.
3 kg šivena roba od česte svilene tkanine jednobojeno opšivene svilenom pozamenterijom marame za naledja 3 komada   Vred. 3900 Dki.
Prema gore označenim spiskovima svake vrste robe će se prodavati p >sebno, a najviše na jedan paket. Zaintereso-vanim ie dana mogućnost, da mogu robu dva dana pre prodaje razgledati.
GLAVNA CARINARNICA L REDA LJUBLJANA.
3862
Za parno iago
* polnem obratu, s tremi stroji (VOLLGATTER) fn parnim mlinom, ki se nahaja v Smederevu na DONAVI, se ćšče kompanjon, kateri bi založil denar ali tesal les za dalnje izdelovan e. Ta parna žaga se event. tudi proda pod ugodnimi pogoji na odplačila v treh do štirih let h. — Vorašati pri: Tehnički biro ini. Al. Kapovic, Knez Mile-
tina 53, Beograd. 3»6o
Velika
prodaja damskih plaščev!
Trpežni športni Din 400, modni šev-jot Din 550. Velour Ia Din 600, Ve-loui Ia In Din 720, gladki sukneni Din 800, fini modno sukneni Din 900. ■odeli
Velour z .Biberette- kožo 1020, modno sukno z .Electrlk" 1330, Eskimo Velour s Panterkanin 1650, najnovejši modeli s Chlnch Ha Opusom 2600 do 3000 v veletrgovini R. Stormeckl, Celje Hev. 21. — Ceniki zastonj! Vsak kuoflo dobi darovnico I
■ejeterejea slovenska/
pleskarska ii Udi
delavnica
Ivsa Brteal), Dnnalalui e. It,
te priporoča. Izvršitev ločna, cene
zmerna 179*.
L.Mikuš
gaka, akUBi«
^■■^oVsd vWJv* aaarf9
•ttaifaet Ia teleta! ase ta? sprtli&jstaaj
Pipana s kfffijiji tria ■
■ali oslaei, ki alelilo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. ■almanlai znesek Din 8.
OGLASI
Zenitve, dooiaovsnle ter oglasi strogo trnovske?* značala, vsaka
beseda Din 1*-. ■ajmanlil znesek Din 10
Najnovejša iznajdba!
Brez kvari en ja blaga komično snaženje in vsakovrstno bar* vonje oblek.
ANTON BOG ML
Ljnbliana, Šelenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46
Prodajalka
pridna in zanesljiva, išče službo v modni trgovini Dopise na upravo lista pod »Mlajša moč/3833«.
Elegantne dame ne uporabljajo drugih tkanin nego
3852
od katerih se za jesensko toaleto priporoča Crepe Banjo kot najodličnejia
svila. — Prodaja samo na veliko: ZAGREB, JELAČIĆEV TRO 20/111. TELEFON 6—90.
Uradnica
išče dela za popoldanske ure ev. vzame delo na dom. Ponudbe na upravo lista pod »Uradnica — 3826«.
Pletflka
boljia moč, spretna, se takoj sprejme. Ponudbe na upravo Usta pod »Ple*
tilka/3315«. _
Bla^ajnicarka
z večletno prakso, poštena in zanesljiva, išče službo za takoj. Ponudbe nt iroravo lista pod »Bla* gajničarka/3814«.
Prodajalka
za trgovino s Čevlji — se sprejme za takojšnji na. stop. — Ponudbe na unr. •Slov. Naroda« pod «M. 1, Ljubljana. 3851
Kavarniška
blagajničarka
z letnimi epričevaH — se sprejme v večji kavarni v I Ttibljani. — Ponudbe na upravo «Slov. Narodi* pod .Kavarniška blagaj* nicarka/3859*
I    Prodam |
Pohištvo
za pisarno, za 3 sobe, ev. rabljeno, in železna bla» gajna se kupi Podrobne ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »75/3843«.
Kratek klavir
(Bosendorfer) — izvrsten glas. dobro ohranjen — bt, poceni proda. — Na* slov pove uprava «Slov. Naroda*. 3863
I    JCnoim |
Kupim
takoj kompletno opravo za manufakturno trgovi* no. Ponudbe na upravo lista pod »Trgov, oprava 3817«.
Šivalni stroj
«5inger» dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe pod «Singer,'3857» na upravo «Slov. Naroda*.
I  Stanovanja I
Na stanovanje
in hrano se sprejme g o* 8 pod. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 3861
Ooremljeno sobo
svetlo in čisto, s poseb* nim vhodom v sredini mesta — išče gospodična. Ponudbe pod »November 3555» na upravo «Sloven* skega Naroda«.
Velika njiva
blizu Ljubljane se proda aH odda v najem. — Po* nudbe pod «Njiva'3853» na upravo «Slov. Narj».
Leoa hiša*
dvonadstropna, v sredini Liubljane, s takojšnjim stanovanjem — se za ce* no 190.000 Dm proda. — Ponudbe pod «r90 tisoč dinarjev/3850» na upravo ffSlov. Naroda«.
I
£okah
i
Tračnice
60 m tira za na vodno žago, kupi tvrdka Skrbeč Bartol Kralja Petra trg it 3. 3834
Rabljena
dvokolesa
motorji, automobili, Šival* ni stroji — se kupijo pro. ti izkazu lastnine. Franc Batjcl, Ljubljana, Zvo* narska ulica 1. 197/L
Lepa hiša
z dobro vpeljano trgovi* no na prometnem kraju na Štajerskem se zaradi družinskih 4_zmer takoj proda. Dopise na upravr lista pod »Lepa hiša — 3823«
Posestvo
z v— g. -podarskim poslopjem, travnik, gozd se zaradi selitve takoj proda. Ponudbe na upra* vo lLla pel »Ugodna cc* na/3806«.
Trgovski lokal
v mestu ali na deželi, na prometnem kraju — še išče v najem za takoj. — Dopis pod »Trgovski lo* kal/3856» na upravo «S1. Naroda«.
Učenec
zdrav, močan se želi izučiti v mešani trgovini; najraje na deželi, kjer bi imel vso oskrbo v hiši. —. Ponudbe pod «Priden 3854» na upravo c.Sloven* skega Naroda«.
F
Razno
]
Špago, dreto
in   vse   vrste vrvarskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču cKonopiutu Ljubljana, Gosposvet«k cesta 2 103/r
r uk v frsnerščini
želi gospod. Dopise z na* vedbo cene honorarja na upravo Usta pod »Fran. cošči na/3813«.
Angleščina I
Miss Farler prične s po* tikom 15 oktobra t. I — Dvofakova ulica 3/III.
3752
Krajevne
zastopnike
prodajanje srečk ns me»
sprejme velika banka za sečne obroke proti vi so* ki proviziji. — Ponudbe poa «Sigurns eksistenca 3885» na upravo «Sloven* skega Naroda«.
Opreme za
neveste
store, zastore, jedilne in spalne garniture, namiz* na in posteljna pregri* mala in vse vrste vezenin veže ročno najceneje M. Zor*Ježekt Ljubljana, — Stritarjeva u/ica 7. Prevzame vse kombinacije iz motivov. Pred f Ukan je. Največja izbira načrtov.
196/2
jjrajuic; Josip Zupančič — Za cNarodno tiakarno*: Frao JcMrsck. — Za inacratni del lista: Oton Chriatof. — Vsi v Ljubljani.