The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Mediunn ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) ^RIL 20, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 0 rn UREDNIŠKI KOMEKTARJI Dogodek v Hersheyu je nov dokaz strašne nevednosti ameriške delovne mase! Oshawski stavkarji odklonih I- I svojemu gospodarju mirovno ponudbo Ponudba je vsebovala mezdno zvišanje in skrajšanje delovnih ur, toda nobene besedice o — priznanju unije; slednje je bilo vzrok, da so jo delavci odklonili j OSHAWA, Ont. — Stavkujo-Naši čitatelji se gotovo še spo- j či delavci v tukašnji tovarni kor-»ninjajo nedavnega žalostnega | poracije General Motors, okrog dogodka v Hersheyu, Pa., kjer 13700 po številu, so sinoči soje več tisoč okoliških farmarjev i glasno odklonili mirovno ponud-udrlo v Ilersheyjevo tovarno čo-1 bo, katero sta odobrili korpora-koladnih izdelkov ter s koli in! cija in vodstvo unije avtnih de-krepelci pognalo skozi vrata nad I lavcev (U. A. W.) Ponudba je osem sto sedečih stavkarjev. j vsebovala mezdno zvišanje in Pfit in dvajset stavkarjev s» po- j skrajšanje delovnega časa, podivjani farmarji tako pretepli,; polnoma pa se je izognila glav-da so jih morali prepeljati v bol- j ne zahteve stavkarjev — pri-nišnico. To je bila vesela novica za a-•neriški burbonski tisk. Napo- znanja njihove unije kot izključne kolektivne zastopnike. To je povzročilo, da so stavkarji odloč-^ - I no vrgli ponudbo na smetišče "bTi« Z"j-"' ^ - lavce, ki s sedečimi stavkami kr- sta vki, dokler kompanija ne u-streže tej njihovi zahtevi. Čim je bila ponudba predložena zborujočim stavkarjem. Hepburn medtem nadaljuje z o-pozicijo proti Lewisu in C. I. O. češ, Lewisu je samo do tega, da "privabi v blagajno C. I. O. tudi dolarje kanadskih delavcev". Njegova najnovejša poteza je predlog za licenciranje vseh delavskih unij — udarec, namerjen na C. L O. Obenem je poudaril, da simpatizira z Ameriško delavsko federacijo, češ, med "njenim in njegovim stališčem ni razlike" (z ozirom na C. I. O.) . . . Hepburn je z vsemi štirimi na strani kompanije. Prisilili so ga s stavko, da je izročil upravo podjetja iz rok ter zapustil svojo pisarno Vesti iz življenja ameriških Slovencev ) ^ španska blokada obeta *ijo svete posestne pravice kapitala! so se vzradostili. Pri tem ^ se sicer zavedali, da so tudi, . , , . v ., „ „ 'armarjl pohodni postavo, AlecliaU pa so to »torlll tndi v interesu iIT kapitalista, je bilo vse docela v i ™ fedii. ,. Ti farmarji so podivjali, ker vsled sedeče stavke niso mogli več predajati mleka Hersheyevi tovarni. To je bilo vse, kar jih je brigalo. Delavske zahteve jih niso brigale. Oni so se brigali sa-Ho zase — vse drugo naj vzame zlodej! In ko so opravili svoje divjaško delo, so hoteli celo proslavljati zmago"! Pozabili j^ier bo v vas p.' borbeni duh, da se navsezadnje tako dolgo boste nežmagljivi ! Ta stavka bo poravnana, kadar se bo General Motors začela pogajati z vašim odborom — nič prej! Brez obzira, kdo vtakne prste vmes, ta stavka ne bo poravnana tako dolgo, dokler kompanije ne stori natančno tega!" Thompson je bil zelo trpek napram vodstvu unije U. A. W. in njenemu predsedniku Homerju Martinu, ki je predzadnji teden obljubil oshawskim stavkarjem, da bo unija proglasila splošno stavko pri G. M. v Združ. državah, ako ne bo kompanija ugodila njihovim zahtevam, potem pa se premislil. Akcija stavkarjev je postavila mirovne poskuse zaenkrat na mrtvo točko. Premi jer provinčne vlade Vehovec je okrtačii policijo Mestni odbornik Anton Vehovec je sinoči na seji mestne zbornice jezno okrtačii policijo v 15. precinktu, češ, da stalno nadleguje poštene državljane s po-zivnicami zaradi prometnih prestopkov (parkanje itd.), dočim se ne zmeni za "gnezda zločin-stva" v Collinwoodu. Vehovec si da se stavkdrji odpovedo svoji | jg ostro privoščil policijo v svo-glavni zahtevi (po priznanju), j jem precinktu zaradi aretacije Hugh Thompson, organiza-j njegovih sinov, 18 letnega Ray-tor unije U. A. W., je delavcem! monda in 17-letnega Richarda. čestital k njihovi odločnosti. | O prvem je dejal, da "ima več "Vi ste složni z eno mislijo pred | soli v glavi kot vsa policija v seboj: da si morate priboriti ti-j 15. precinktu". Vehovec dolži sto, za kar ste se pognali, in do- li slej mi boste morali dati prav; in potem vam bom pomagal." Ponudba je vsebovala pogoj. na istem ekonomskem vozičku z delavci vred, kadar pridejo ijihovi interesi navzkriž s kapitalističnimi! Na primer pred enim letom so farmerji v Wisconslnu in severnem Illinoisu tudi "sedeli", ko so oklicali mlekarsko stavko 'n takrat so izlili v cestne jarke Več tisoč galon mleka onili far-"^^rjev, ki so ga hoteli kljub stavki utihotapiti v Chicago. Ali ^o farmarji bili tudi takrat ju-'>aki (fneva? Kaj še* Bili so lopovi, ki so u-ničevali dobro hrano! Kaj bi bi-tisti farmarji rekli, če bi bilo tisoč čikaških delavcev navalilo nanje in jih pometlo s cest '• niotivacijo, da mlekarska stav-povzroča draginjo mleka v ka policijo v 15. precinktu, da je j)rijela Raynionda, ko je geljjU •^lestu. To bi lahko storili z e-"ako "pravico", kakor so far-jI iz okolice Hersheyja, Pa., ki so zadnji teden razbili stav- J*o delavcev v tovarni za čoko-^o % motivacijo, da jih je ta stavka oropala trga za mleko. Druga in splošna sedeča stav-^ farmarjev je bila pred štirimi petimi leti po vsem zapadu, NO s silo ustavili sodnijske ru-"^žni svojih farm in so celo za-Kj'ozli; g lincanjem nekemu sod-jjiku v Le Marsu, Iowa. Kapita-^ttčni tisk takrat ni ploskal farmarjem, kakor danes P'Oska onim v Hersheyju, Pa. bledica je bila moratorij za ^olžene farmarje v mnogih dr- ti čini nasilja, ki se nepre-^oma dogajajo p« Ameriki, ^iHi v delavskih ali farmar-h stavkah ali po farmarjih a« delavci, so rezultat krivične-socialnega sistema in gospo-•"ske anarhije, v mejah, kate-Rleda le za svoje Indl-nalne koristi in vse drugo naj vični vzame. Posledica t« kri- Vec anarhije je, da dela-ha delavca, farmar udri- delavcu, delavec p» P® pa smejo vsem skupaj, kajti on je edini, ki ima korist od tega. Na dnu vsega je pa ignoranca. Če bi farmar vedel, da bo tudi zanj bolje, če delavec v tovarni dobi večjo plačo, bi mu pomagal in potrpel z njim vred, namesto da v svoji zarukanosti pomaga delodajalcu. In kakršna je večina farmarjev, takšna je tudi večina ameriških delavcev. Namesto da bi vsi delavci držali skupaj in se organizirali do zadnje ga moža, nakar bi bile stavke kmalu nepotrebne, se pa grdo gledajo med seboj, zavidajo drug drugega in ko nekateri stavkajo, drugi stavkokazijo in pobijajo stavko. Slučaj v Hersheyju, Pa., je nov dokaz strašne nevednosti a-meriške delovne mase, strašne sebičnosti in kriminalne brezbrižnosti za koristi drugih. — Vprašanje je, če je ta masa sploh dostopna za Izobrazbo. Ce je dostopna, tedaj je Se upanje, da se ekonomske razmere v A meriki Izboljšajo in da bo demokracija triumfirala; ako pa ni dostopna in je zaman vsak napor, da se nevedna masa privede do sitoznanja resnice, tedaj za demokracijo nI dontl u|)anja in Richarda, ki si je bil poškodoval roko, v bolnišnico in da mu ni hotela dovoliti, da bi to opravil, niti ni hotela odpraviti fanta, v bolnišnico sama. Policiji ne di-še "temni koti, kjer človek lahko dobi kakšno po glavi", se je hu-doval Vehovec, temveč rajši nadleguje poštene državljane s pozivnicami (parking tickets). "V enem tednu so jih prilepili nad tisoč na avte pred kini in štacunami", je dejal. Predsednik zbornice De Maioribus je nato posvaril Vehovca, naj ne gre predaleč, nakar so se oglasili odborniki Gunnings, Pucel, Novak in Young ter zahtevali več policajev v posameznih precink-tih. Župan Burton je nato izjavil, da je pomanjkanje poUcajev posledica omejenih finančnih sredstev in da preti mestu v tem pogledu še večja stiska, ker državna zbornica ni sprejela nobenega permanentnega reUfnega programa. Burton je dejal, da postaja situacija tako težavna, da bo treba kmalu zapreti del mestne bolnišnice, ako bo šlo tako naprej. MILWAUKEE. — Edinstven dogodek se je odigral v sredo pri tukajšnjem lekarniškem podjetju na debelo Yahr-Lange Co., ki ima svoje urade na N. Water Streetu. Sto in petnajst uslužbencev tega podjetja je namreč zjutraj ob osmih poslalo k svojemu gospodarju in generalnemu ravnatelju Fre^u H. Yahru deputacijo z zahtevo, da pospravi svojo pisalno mizo, zapusti urad in ostane donta za stalno, sicer bodo "obsedeli" in sedeli tako dolgo, da si gospodar premisli in ustreže njihovi zahtevi. In res so "obsedeli". Popoldne ob 3:35 pa je gospodar in lastnik firme svojim uslužbencem odgovoril, da se ujtloni njihovi zahtevi ter bo ostal doma. In res ga v četrtek zjutraj ni bilo več na delo. "Sedeča" stavka je trajala torej vsega skupaj 7 in pol ure ter je zadostovala, da so se iznebili neljubega jim gospodarja. Vzrok za to akcijo delavstva so bile gospodarjeve metode "nastavljanja in odstavljanja" mladih pisarniških moči za nizko plačo, ki jih je, kakor hitro se je nastavijenec toliko izvež-bal, da je bil upravičen do večje plače, zopet odslovil in vzel na njihova mesta dru^ff. To je trajalo zadnjih 8 let, &okler se ni zdelo tega delavstvu dovolj, kajti noben izmed njih se ni čutil v svoji poziciji varnega. Inicijator-ji in voditelji stavke so bili trije višji uradniki firme: glavni računovodja, načelnik prodajnega oddelka in načelnik kreditnega oddelka. Njihovemu pozivu, da s sedečo stavko prisilijo gospodarja da resignira, se je radevolje odzvalo vseh 115 uslužbencev firme, od katerih v ostalem nobeden ne spada k nobeni uniji. Yahr ostane seveda še naprej predsednik firme kot glavni delničar, a na njegovo mesto ho odbor direktorjev izvolil drugega upravitelja (manager.) udariti Anglijo Rebelna blokada Biskajskega zaliva preti ustaviti izvoz španske železne rude, ki je potrebna Angliji pri oboroževanju CALUMET, Mich. — Znani slovenski brivec in "zakrknjeni samec" Steve Verderbar se je pred kratkim poročil z vdovo Jane Fosterjevo. — K smrti rojakinje Mary Shaltzeve je treba dodati, da tu zapušča samo eno sestro, ki je žena Johna Mukav-ca, ne pa brata, kakor je bilo prvotno poročano. MILWAUKEE. — Predzadnjo soboto je prišlo do hude eksplozije v tovarni podjetja Char- Tovarna orožja v Toledu uničena. Lojalisti se bližajo les A. Krause Milling Co., ki je Cordobi. Rebeli pripravljajo nov paskok na Bilbao zahtevala sedem smrtnih žrtev, j ^ n, • v , w , dvajset lažje in težje ranjenih | LONDON.—Tu je začela narascati bojazen, da hn ter povzročila za milijon, mate-Irebelni poskus mornariške zapore v Biskajskem zalivu, rialne škode. Domneva se; da je j s katero skušajo popolnoma odrezati od ostalega sveta iskra vžgala stisnjeni žitni prah, I Bilbao, udaril angleško oboroževalno industrijo in zadal ki je nato eksplodiral ter razde-j udarec angleškemu oboroževalnemu progiamu. Ang-jal ogromno milijondoiarsko po-^g^^g železolivarne in jeklarne, ki vlivajo topove za bri- slop je. Ob času razstreibe se je . . ^ , , , , . naha^UovtmnwniokrqgGO laru&o suTnado m rnoMKunco, zxHezne oklepe za bojne lavcev in 27 so jih razvaline po- ladje itd., SO namreč največ odvisne od uvoza španske kopale pod seboj. Ostali delavci j železne rude in če bi bil ta uvoz ustavljen, bodo v hudi so po srečnem naključju ušli; zadregi. ' smrti. Večino žrtev tvorijo de- j železolivarne in jeklarne v lavci poljske narodnosti in v Walesu, ki so ključ an- seznamu ni opaziti slovenskih g giegkega oboroževalnega pro-imen, dasi gotovo dela v orne- j g^ama, ne morejo shajati brez njeni tovarni tudi nekaj naših j gp^nske železne rude. Pet in se-rojakov. Oblasti so uvedle ob- (jemdeset odstotkov vse železne sežno preiskavo, da doženejo, j-uJe, ki jo porabijo, pride iz ali ne leži krivda za eksplozijo gpanije. Angleški jeklarski inte-tudi na družbi zaradi morebitnih, go sicer že napravili posku-nezadostnih varnostnih naprav, i gg se rešijo iz te zagate z u-Poročno dovoljenje sta vzela , vozom železne rude iz Združenih John Lovretich in Delia Fisher, j^žav, Algerije, Švedske, Belgi-Družina Freda Kodricha se je jg Francije, toda so naleteli pomnožila za enega člana. Dobili hudo tekmo, ker je blazna o-so hčerko. boroževalna tekma že ustvarila Tudi star papir se draži Cene staremu papirju (časopisi itd.) so poskočile v zadnjih dveh letih %a 400 do 500 odst Navadni stari papir (časopisi), ki se je prodajal po 15c za sto funtov, je poskočil na 70 centov. Za višje cene je v prvi vrsti odgovoren nov proces predelava-nja starega papirja v lepenko, iz katere delajo košarice za sadje in zelenjavo, pa tudi zaboje za razne tovarniške izdelke. Vabilo na zabavo V soboto večer 24. aprila priredi ženski odsek skupno s klu-3om društev S. N. Doma prav prijazen domač zabavni večer v spodnji dvorani S. N. D. Članice odseka vam bodo servirale okus no večerjo, Germovi fantje zaigrajo lepe komade za ples, in klub vam pa posttreže z najboljšim kar teče. Vstopnina je prosta. Do osmih se bo pobiralo a-sesment. Potem se pa razvije domača zabava. Večerjo se pa že prične servirati ob šestih. Podana vam je lepa priUka, da se dobro zabavate, zraven tega pa pomagate S. N. Domu do boljšega uspeha, gmotno in moralno Torej na svidenje v soboto zvečer* — Odbor. Zjipzne oblasti so nameravale te dni deportirati v sov. Rusijo 23 nezaželjivih oseb, med njimi dva komunista, enega anarhista, dva nepostavna priseljenca in o-semnajst zločincev, med njimi tudi več žensk. Ruska vlada pa je malo pred določenim datumom deportacije sporočila, da deportirancem, ki so se priselili v Združene države pred 7. novembrom 1917, kakor se je zgodilo v primeru navedenih oseb, določenih za deportacijo, ne bo odprla svojih vrat. Tako zdaj zvezne oblasti ne morejo deportirati teh ljudi, ker jih kot bivše ruske državljane ne mara tudi nobena druga država,, in jih bodo morale pustiti tu. Seveda pa jim bo deportacijsko povelje stalno viselo nad glavo. Načrti za centralni kolodvor v Milwaukeeju se bližajo uresničenju. Stroški so preračunani na 25 mil. dol. Kje bo stal, ni še določeno, v poštev pa prihaja tudi južna stran mesta, kjer se nahaja slovenska naselbina. O tem bo odločal poseben odbor, ki ga bo imenoval predsednik mestne zbornice. Za slovensko naselbino bi bilo velike vrednosti, ako bi obveljal načrt, da se postavi novi kolodvor na južni strani (So. 1st St., med ulicama W. National in W. Florida). pomanjkanje železne rude, da je ni več lahko dobiti. Poleg tega pa je blokada tudi skrčila izvoz angleškega premoga v Španijo za pet šestink, tako, da se je izkazala za nož, ki reže na dve strani. Vzlic temu pa Baldwinova torijska vlada vztraja na svojem originalnem stališču: da bodo angleške bojne ladje varovale angleško plovbo (Dalje na 2. str.) PREDLOGA ŠE BRCA COLUMBUS, O. — Državna poslanska zbornica je v soboto sklenila, da se bo še bavila s predlogo za podporo farnim šolam v Ohiju, ki je bila zadnjic' poslana v prosvetni odsek in s tem smatrana za "pokopano". Tako se bo o stvari nemara še debatiralo, zaključka pa to najbrž ne bo spremenilo, saj je vse skupaj prozorna politična igra, katere namen je, loviti naivne kaline ... v tem primeru kaline katoliškega prepričanja. ANGLEŠKA LADJA PRODRLA BLOKADO BILBAO. — Angleška tovorna ladja Seven Seas Spray, nato-vorjena z živili, je danes poskusila svojo srečo, prodrla rebel no blokado ter srečno prispela v bilbavško pristanišče. Poročilo iz Valencije javlja, da je vlada naročila svojemu bojnemu bro-dovju, da nudi vso potrebno protekcijo prijateljskim ladjam v španskih teritorialnih vodah, zlasti tam, kjer bodo vršile mednarodno kontrolo nemške in italijanske bojne ladje. ZVEZNI PRORAČUN WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt je pripravil svojo proračunsko poslai&co, ki bo najbrž danes pričitana zveznemu kongresu. Poslanica bo vsebovala razne nasvete, kako skrčiti zvezne stroške, da bo proračun uravnotežen, toda glede re-lifa vztraja predsednik, da bo treba določiti v ta namen eno milijardo in pol dolarjev. zviti kapitalist »e i faSizem ima pognojeno polje Odbor za koncert Poživlja se vse člane priprav Ijalnega odbora soc. pev. zbora "žkirje" in soc. kluba št. 27, da se udeleže seje pripravljalnega odbora za koncert in majsko proslavo, ki se bo vršil v nedeljo 2. maja, v avditorju S. N. Doma na St. Clair ave. Seja bo v sredo 21. aprila ob 7:30 zvečer v klubovih prostorih. Navzočnost vseh članov je potrebna. — Taj.lpellu, Pa., brata Johna. Žalostna Test Andrej Perčič, 5604 Prosser ave., je dobil iz stare domovine obvestilo, da je umrl njegov brat Anton Perčič v starosti 52 let iz sela Poljane, občina Matulje, okraj Volovsko, Istrija, sedaj pod Italijo. Tam zapušča mater, ženo in sestro in brata Alojza, ki je bil pred leti več let v Ameriki, v Clevelandu gori omenjenega brata Andreja v Collinwoodu sestro Lučič, v Collagatu, Oklahoma, brata Vinka in v Ka- BONUS ZA OTROČIČE ALBANY, N. Y. — Newyor-ška državna poslanska zbornica je včeraj sprejela predlogo, ki določa, da država prispeva 75 dolarjev za vsakega novorojenčka. Namen te predloge je omogočiti potrebno zdravniško pomoč ob porodih revnim mate ram. Zdaj je šla pred senat. Novi državljani Ameriško državljanstvo je bilo podeljeno sledečim rojakom in rojakinjam: Ljubici Pavlovič, Fannie Bela j. Petru Dejanoviču, Antonu Komarju, Štefanu Atla-goviču, Jos. Delostu, Johnu Slap-niku, Angeli Herbst, Leo Zupan-cu, Mary Zakrajšek in Augustu Galetovichu. Roparski napadi V petek zvečer sta bila izvršena dva drzna roparska napada in roparji so v obeh slučajih odnesli čedno vsoto denarja. V neko gostilno na Harvard ave. so prišli trije roparji, obstrelili policijskega stražnika Krulla in tri goste, nato pa jo odkurili s $1,700 gotovine, ki si jo je bil preskrbel gospodar, da bi izmenjal čeke delavcem. Stražnik Kruli je v nedeljo podlegel za-dobljenim poškodbam. — V gostilno Stone Grill na St. Clair DO".izb.i„u„ic. Mrs. Angela Kahn, 863 East pripravljen za izplačilo če-146 St., se je vrnila iz bolniš- delavcev, ki jih izmenjava-nice in prijateljice jo lahko obi-1 jq ^am namesto v banki. Sloven-ščejo na njenem domu. Zahva- mladenka Dorothy Papež, ki ljuje se za obiske in darovane,jg natakarica v tej gostilni, je cvetlice za časa ko se je nahaja- j pozneje povedala, da je sprva la v bolnišnici. i mislila, da je vse skupaj "samo Mlekarna r.zdei.„a Danes zjutraj je eksplodiral 1 to resna in zvedela, s kom je bil dinamit v mlekarni Charleaa | opravek. — Taki roparski na-Hridla na 49. cesti, razdejal po-1 padi na gostilne, v katerih iz-slopje in povzročil za več tisoč j menjavajo čeke delavcem, so dolarjev škode. Mlekarna je j zadnje čase zelo pogosti v Cleve- bila pred kratkim predelana, handu. Kdo je izvršil dinamitni napad,| .. ni znano. j I Včeraj popoldne sta dva moš-ikff napadla 371etnega Paula Castmana, ko je delil med delav- Razstava del ameriških umetnikov Clevelandski umetnostni mu- j ce pri Truseon Steel Co. časopis, zej je sporočil po svojem direk- ki zagovarja C. I. O. ter ga tako torju Williamu M. Millikemu, da bo ob priliki letošnje Velikojezer ske razstave priredil razstavo slik ameriških umetnikov od 1. 1860 do danes. pretepla, da je moral iskati zdravniško pomoč v bolnišnici. Castman je dobil več hudih u-darcev na glavo. Svojih napadalcev ni poznal. stran 2 enakopravnost 20. aprila, 1937. »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 1 Protituberkulazna liga v Gorici i Na pol leta strogega zapora z ženo, otrokom in materjo v' da vladne čete pri Teruelu na-! je imela svoj občni zbor. Iz poro- pa je bil obsojen Lah Giraldo Rakovcih pri Sv. Tomažu pri Or- daljujejo z obkoljevalnimi ma-čil izhaja, da tuberkuloza močno j Lucchiatti, ker je bil nasilen na- možu. Star je 38 let. Znan je^nevri. Pri'tem so zasedle dve razsaja med prebivalstvom Ju- pram Mariji šturm, ki ji je v da- kot nasilen človek, ki se rad o-' mesti zapadno od Teruela — VATRO J. GRILL, President IVAN JONTEZ, Editor lijske krajine. Vzroki so razUčni.' Ije časa trajajoči rokoborbi pri- pija. V pijanosti je pretepal že- Monterde in Bronchales. Napre- 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 i Stradanje je Že eden med njimi.'zadel tudi težje telesne poškod- no in mater, da sta včasih mora- dovanje pa je počasno, ker se Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto................-................$5.50 2a 6 mesecev.... ...............$3.00; za 3 mesece......................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Nadalje nezdrave stanovanjske be razmere, ki so vsled osiroma-šenja ljudstva nastopile. Entered as land, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ,.104 Protituberkulozna liga se je zelo trudila, da bi to zavratno bolezen pobijala, toda sredstva, Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleve- ' ki SO ji stala na razpolaga, niso ' zadostovala za velike naloge. I Na svoje stroške je liga v le ' tu 1936 vzdrževala v 1125 bolnikov, ki so preležali I skupno 14.511 bolnih dni na I zdravljenju. Skupni izdatki lige za zdrav- Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne Ijcnje V bolnišnici in na domOvih pomeni, da se strinja z izjavami ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove ^ znašajO 170,000 lir, kar pred-svoje mnenje o vsem na m.stu^v P^^jrsti v uredniški koloni. Roko- napredek V primeru li obe nesrečni ženski sredi noči UREDNIKOVA POŠTA: Proslava prvega maja Cleveland, O s prejšnjim letom. Liga je orga-za nizirala tudi številne poučne tečaje za pobijanje tuberkuloze Vseld amnestije je smela iti pobegniti od doma ter iskati pri iz preiskovalnega zapora domov sosedih zavetja. Usodnega veče-Kancijana Gorkič, ki je bila ob- ra je bil Janez Kukovec zopet pi-dolžena, da je imela na svojem jan. stanovanju tajno kuhinjo za iz- Pretepel je najprej svojo že-delovanje kavčuka, ki ga obla- no Matildo, ki je pograbila šest-stem ni priglasila. Iz istih raz- mesečnega otroka ter z detetom logov je bil odpuščen iz zapora pobegnila k sosedom, pri katerih bolnišnici Leopold Uršin, ki je sedel je prenočila, naslednjega jutra zaradi istega prestopka. pa je odšla v Trnovce k svojim ! sorodnikom. Ko je pobegnila žena, se je spravil surovež nad 561etni Janez Maver iz Vrhka št. svojo 73 letno mater. Pretepal jo 10 občina Tržišče na Dolenjskem jg najprej pred hišo, jo vrgel v 43 letni Ani Jontez, vdovi Lukač jamo pred hlevom ter jo tam iz Vrhka št. 20, s katero ima že suval z nogami in rokami, več nezakonskih otrok, ker ni Sosedje so čuli krike nesreč-marala več zanj. Z britvijo je prereza! vrat Soc. klub, št. 27 J. 9. Z. bo proslavil delavski praznik Prvi maj v nedeljo 2. maja v Narodnem domu na St. Clair Ave. Klub s svojo "Zarjo" vsako leto proslavi Prvi maj z obširnim programom, letos pa bo ta program bolj zanimiv, ker je "Zarja" pridobila zadnje čase lepo število dobrih pevcev, med njimi tudi tenorista Benigarja in altistinjo mrs. Hrvatinovo. Poleg koncerta se bo vpizoiilo Molkovo enodejanko "Doktor Kramp". kar. Igra je zelo primerna delavske odre, posebno za pro slavo Prvega maja, zato se je {med podeželskim prebivalstvom čuditi, kako to, da naši odri bolj' ter je posvetila posebno skrb o- pogostoma ne vprizarjajo Mol-kova dela. Pa ne, da smo tako naivni, da mislimo da ni dovolj dobro za nas, kar izhaja iz nas. Stran z inferiornostjo, tudi med nami imamo stvari, ki so dobre: samo zamishti se moramo v nje, in malo pozabiti na svojo važnost, pa bomo storili korak naprej* V "Doktorju Krampu" bodo f a r s o I nastopili sledeči igralci: Mrs. Poljšak, miss Sophie Turkman, Igra je dobro literarno delo,' Gustav Komar, Frank Klemen-ki se odlikuje v realističnem slo- j čič, John Krebl in pisec. gu in satiričnem humorju. Saj Nasvidenje 2. maja v Narod-se mora človek smejati že sa-, nem domu. Začetek je ob treh mim imenom, ki si jih je avtor; popoldne, — zvečer pa je ples, simbolično zamisUI. j na katerem igra Barbičev orke- Naj jih navedem: Doktor,ster. Kramp, gospa Goba, gospodična Cinka, inženir Karazin, pro- fesor Bunda in bankir Krepiš- Vstopnina je nizka. Milan Medvešek f IZ PRIMORJA J Prisilno posojilo in Jugoslovani Vloni*^' Z ukazom itahjanske vlade z j dne 5. oktobra 1936, št. 1745 župnišče v Kalu jpri Kanalu Župnik Jožef Brežan je javil , orožništvu, da so neznani zlikov-je bilo predpisano pnMlno peso-, ^ stanovanje ter jilo na vrednost vseh nepremic-:^^ okradli poleg kolesa in nekaj n.n v Italiji Poleg tega pa precejšnjo vsoto de- b,l uveden se .zredm davek na, raznih župnih neprenjienme v v,s.n, 3 m P-^iorgani/acij in ki ga je župnik pro m,le za kritje tega posoji a., ^udi cerkve- /IVNI • r*/-v n/4 f* ^ /Al TM ^ nega denarja je bilo mnogo zraven. Tatovi so vlomili skozi glav- Oblasti so sedaj ponovno razgla sile, da morajo to posojilo odplačati vse osebe, človeške in pravne, ki imajo zemljišča in stavbe v Italiji. To posojilo morajo brez izjeme podpisati in pla- ' na vrata opolnoči ter mirno o-, pravili svoj posel, ne da bi jih bil kdo slišal. čati tudi tuji državljani, ki ima- ^ jo v Italiji nepremičnine, to je j Požar je uničil hišo Marije Kov-zemljišča, hiše ali kakršnekoli čič drugo stavbe. Jugoslovanski državljani morajo to posojilo podpisati na podlagi II. poglavja pogodbe o kon zularni službi, ki določa, da morajo tuji državljani, ki so last-, niki nepremičnin, nositi ista bremena, kakor domačini. i v Savonji na Soči. Ogenj je izbruhnil iz neznanih vzrokov na ' dvorišču ter se takoj razširil naokrog in uničil mnogo razne vrste delovnega orodja, nekaj kmetskih voz ter nad 14 stotov turščice, ki je bila tam shranjena. Rok za plačilo prvega obroka je bil izjemoma podaljšan do .31. marca. Drugi obrok se je vpisoval do 18. aprila. Italijanske oblasti so razglasile, da imajo nalog, da po. 18. aprilu brez usmiljenja Skupna škoda znaša lO.OOO lir. I Orožništvo je izvedlo hitro pre " iskavo, nakar je na presenečenje vseh aretiralo Marijo, ker je našlo mnogo dokazov, da je ona sama zažgala požar, da bi prišla do visoke zavarovalnine. in takoj prodajo imetje vgeh lastnikov nepremičnin, ki do te-' jih odpotovalo v Abesinijo ga dne ne bi odplačali obroka. |' Propaganda za izseljevanje v . , ^ i novo osvojeni imperij ima še I5(> jugoslovanskih turistov trokom na tuberkulozi obolelih staršev. Za otroke je izdala 147,000 lir podpore. V 35 občinah Julijske krajine je organizirala ljudske kuhinje, kamor je zahajalo 450 otrok tuberkuloznih staršev in kjer so sprejemali hrano skozi skupno 19.500 dni. 77 otrok je bilo spravljenih v zavetišča, kjer so preživeli skupno 14.800 dni. Načrti za tekoče leto so še mnogo bolj obsežni. Nadzor nad ilustrirano turistično propagando po Julijski krajini je zapovedal turistični odsek na zahtevo propagandnega ministrstva. Vse i-lustrirane tiskovine, razglednice, letaki, spisi, brošurice in knjige, ki se pošiljajo po pošti, nabijajo po javnih prostorih a-li delijo med ljudstvo odnosno vise po gostilniških in hotelskih obratih in'' leže po čakalnicah javnih in zasebnih uradov, morajo biti izrecno cd ministrstva potrjene, p redno smejo priti med javnost. Nekatere že obstoječe ilustrirane tiskovine so bile potegnjene iz prometa. Izpred sodišča. Pred goriškim sodiščem se je moralo zagovarjati zopet veliko število ljudi zaradi tatvin in tihotapljenja, ki so postala skoraj že trajna prikazen v tej deželi, kjer je toliko brezposelnosti. — Jožef Nikolavčič in Avguštin Maraši sta okradla Antona Klavčiča in občinsko blagajno. Nosila sta tudi orožje, ki sta ga ukradla v vojaškem skladišču. Orožništvo je aretiralo na Sveti gori ter pri njiju našlo tudi nekaj eksplozivov še iz časov svetovne vojne. Verjetno je, da bosta prišla pred vojaško sodišče.. — Ana Skomnina, pristojna v Packford v Avstriji, toda po svojih prastarših redom iz Slovenske Štajerske je znana tati- nice, ki je milo prosila: "Janez, Zaklepala se je pred njim, to-' 2a božjo voljo, pusti me, saj ti da v nedeljo ponoči je šiloma nisem nič naredila." vdrl v njeno stanovanje in jo j Niso si pa upali v bližino, ker spečo toliko obrezal z britvijo, gg Kukovca vse boji. Tepel je da so jo drugi dan morali odpe-, mater kako uro pred hišo, do-Ijati v bolnišnico. Rane so nevar-, gg j,i Tomaž Krajnc ojuna-ne. Odgnali so ga tudi sedaj o- gji ^er je šel proti Kukovčevi hi rožniki v zapor. Žrtev napada je postal posestnik Poštrak Franc iz Župetinc v Slov. goricah. Poštrak je šel na obisk v sosednjo vas Zagorce in se precej pozno v noči vračal proti domu. Na osamljenem»kraju so iz-nenada planili nanj trije moški in začeli udrihati po njem s koli. Poštrak se je pod udarci zgrudil nezavesten na tla, kjer so ga našli domačini in ga takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico. Zdravniki. so se na vso moč trudili, da ga ohranijo pri živ Ijenju, vendar je bil vsak trud zam dom j\' podi^ Želei' N.'"t' in S' prip ter( ' lavt nepi' bi-okolic m :vf i a I dali prepeljati še istega dne [ ; pri Grobel- ■ • Jrobelnim . železnici sreča, ka vigovni de oče petih , doma iz : esko je bil zaposlen na progi kot progovni delavec. Zaradi močnega vetra najbrže ni slišal prihajajočega brzovlaka, ki je vozil proti Celju. Lokomotiva je zadela ob Peska in ga odbila. Peško si je pri tem močno poškodoval zgornji del desne rame, ima prebito lobanju, poleg tega pa še veliko rano na glavi. Njegove poškodbe so smrtnonevarne. Prepeljan je bil z osebnim vlakom v Celje. Obe čeljusti mu Je zdrobilo Pripeljali so v mariborsko bolnišnico 29-letnega posestnika iz Gorice pri Cirkovcih Antona Valanda. Mož je peljal kronipir v Rae na postajo, pa so se mu med potjo konji spla-šili ter je padel pod voz. Kolesa so mu zdrobila obe čeljusti ter je dobil tudi hude notranje poškodbe. je bilo za velikonočne praznike javljenih, da hočejo obiskati Julijsko krajino. Oblasti so jugoslovanskim potnikom šle na roko. vedno znatne uspehe po vsej Julijski krajini. Odšli so do sedaj te trije transporti. Sedaj je pripravljen že četrti, ki šteje nad 200 mladih priglašancev, obrtnikov, kmetskih sinov in Skoraj vsi prišli iz Ljub- ^ brezposelnih, ki odpotujejo v A-tjane ter so obiskali bojna po-1 besinijo, kjer so jim namenili karja Božidarja Jakca. Dvei nesreči Mlakar Alojz, 621etni železničar v p. iz Žepina občina Škofja vas, je doma v kleti padel preko zaboja in si nalomil desno nogo. — Rogina Elizabeta, 74 let stara dninarica iz Nove vasi pri Celju je padla ponoči s peči in si zlomila levo nogo. Sin do smrti pretepel mater O nečuvenem zverinstvu poročajo od Sv. Tomaža pri Ormožu. Tam je umrla 73 letna Mari- čno dalj časa zadrževali tudi ali pri gradbi cest, nekaterim' pri Trnovem, ker te dokazal,' ja Kukovec pod sumljivimi o-V Postojni, kjer so si ( gledali pa so celo poskrbeli možnost, da'da je ravnal v dobri veri, ko je kolnostmi. V Novem mestu je umrla stara 73 let, gospa Jo-ca, čeravno je šele 20 let stara, j Jakac, roj Colarič, mati Svoji gospodinji Uršuh Kenda je I gnanega slovenskega akad. sH- pokradla mnogo obleke in tudi' denarja. — Karolina Škert, doma iz Kala pri Kanalu, ki so ji očitali da je kradla ure po svoji fari, je bila oproščena, ker ni bilo prepričevalnih dokazov. — Na štiri mesece zapora so bili obsojeni trije zlikovci, med njimi dva Španjolca in en Slovenec Čebron Angelo, ker so vlomili v stanovanje Muličeve in jo občutno okradli. — Oproščen pa je bil obtožbe SI. Komaj pa je Kukovec opazil, da se nekdo bliža, je pobral mater ter jo zanesel v hišo. Krajnc se je potem splazil pod okno ter čul, kako odmevajo iz hiše u-darci in ječanje starke, ki je prosila: "Ljubi Hanzek, ne ubij me, saj sem stara in bom kmalu umrla." Naslednje jutro je prišel Ku- rebeli trdovratno upirajo. Na južni fronti se vladne čete polagoma bližajo Cordobi, glavnemu mestu istoimenske province, ki je bila od začetka fašistične revolucije v rebelni posesti. Medtem pa rebelna komanda stavi vse upanje na eno samo karto: Bilbao. General Franco je poslal mnogo svojih čet z drugih bojišč pred Bilbao, ki ga skuša zavzeti za vsako ceno. Tudi vsa rebelna bojna mornarica se nahaja pred Bilbaom. — Franco računa, da bi po zavzetju Bilbava lahko osredotočil vse svoje sile proti Madridu, obenem pa bi zmaga na baški fronti vrnila moralo njegovim četam. Če izgubi bitko za Bilbao, bo s tem prejkone zaigrana njegova revolucija. Zadnja poročila z baške fronte javljajo, da je Franco pripravil pet sto topov za bombardiranje Bilbava. Baski hrabro branijo svoje glavno mesto, toda muči jih hudo pomanjkanje živil. CCOOOCOOW PROBLEMI PRISELJENCA Vprašanje: Neki inozemec, ki je prišel sem začasno na obisk, se je poročil z ameriško držav-^ , ... Ijanko in sedaj namerava odpo-kovec sose i o narjevi er jo ^ inozemstvo, da dobi red- Drobiž za smeh Sosedovi so včeraj brali levite "Proletarčevim". Povedali so jim, kako predrto slabo poznajo Ameriko, ko ji pridigajo "zastarele" Marksove nauke . . . Lojze in Jaka sicer ne poznata Marksovih naukov niti tako daleč kakor tibetskega papeža, zato pa toliko bolj poznata "politiko" kužka pod mizo, ki sem pa tja dobi kako koščico, če namreč pridno mahlja z repkom . . . Nu, in možaka bi v svoji dobrosrčnosti rada pomagala tudi "Proletarčevim", da bi se jim malo bolje godilo na "tem" svetu, ko že vsled svojega "protikatoliš-kega divjanja" nimajo več upanja na kaj dobrega na "onem" svetu . . . Da, spreobračati sta jih začela, če verjamete al' pa ne! Možakarja namreč ne vesta, da se tudi vsi Slovenci nismo rodili za hlapce . . . prosil, naj pride pogledat k nje govi materi, ker je zelo slaba. Golnarjeva je prišla, pa je našla nesrečnico skoraj nezavestno. no kvotno vizo, pa da se povrne zakonito v Združene države za stalno bivanje. On je tukaj stal-ino zaposlen. Ali naj to omeni Naslednje jutro pa je prišel konzulu? če se po- zopet h Golnarjevi ter dejal, da j y^ne na isto delo, ne bi bilo to je mati ponoči izdihnila. Golnar- ^ pi-oti postavni prepovedi, da oni, jeva je mrtvo preoblačila, pa je gg prišel ju je v Združene dr-videla, da ima trebuh ves zate- gave, ne sme imeti zagotovljeno čen. delo v tej zemlji? — Odgovor: Sodna obdukcija je ugotovila,' On more brez skrbi navesti dej-da je dobila pokojnica take u- stvo, da ima tukaj zagotovljeno darce v trebuh, da ji je bil na'delo in pokazati kontrakt o svo-več mestih pretrgan drob ter ji ji zaposlitvi ali potrjeno izjavo tudi takojšnja operacija ne bi j svojega delodajalca kot dokaz, mogla rešiti življenja. da ni v nevarnosti, da postane Kukovec je odločno tajil, da bi Javno breme (public charge). bil mater prtepel priznalje samo, I Department of Labor je izdal da je dal ženi nekaj klofut ter jo, naredbo, da priseljenec ki pri-pognal od hiše.. ^ svoji ženi ali otrokom, ;sme imeti zagotovljeno delo v Priče, ki so jih orožniki zašli- 2druženih državah. Ako je glav-šali, pa odločno izpovedujejo, da vzrok njegovega prihoda ta, so slišale in videle, kako je sin ^ prihaja k takim sorodnikom, pretepal mater in da je starka gg tak kontrakt dela ne smatra umrla samo zaradi nečloveške- ]^ot prekršitev Contract Labor ga ravnanja. Kukovca so areti- določbe priseljeniškega zakona. rali ter izročili v sodne zapore. v. v . .v, Vprašanje: Prišla sem zakonito v Združene države 1. 1913, ali 1. 1930 nisem mogla dobiti Včeraj spričevalo o svojem prihodu. L. 1936 sem se poročila s tukaj ro- FARMA ŠLA V ZRAK MUSKEGO. Wis. — je prišlo do silne eksplozije na farmi Johna Waszaka, ki je za- jeni m ameriškim državljanom htevala življenje njegove žene. Ali morem sedaj dobiti ameriš-štirih sinov in štirih hčera. V,ko državljanstvo brez "Certifi- Lojze in Jaka sta tudi pokazala radovednost, kam so vlagali "Proletarčevi" denar, ki so ga dobili v obliki prostovoljnih prispevkov . . . Človeku se vidi, kakor bi obžalovala, da niso so-drugi vsega tega denarja spravili "na varno" v znano "domačo" banko, pri kateri se je Jaka igral finančnega ministra, dočim jo je Lojze po radijskih valovih poslal med zvezde, kjer je v brezzračju tako neslavno zamrznila . . . - Dreta ni vzor lepotca, no, ljudje trdijo celo, da je grd kakor smrten greh, drugače jc pa zelo prijazen. Zadnjič je obiskal prijatelja, ki ga že dolgo ni videl. Predstavili so mu tudi triletno hčerko Milico, ki ga prestrašeno gleda. "No, Milica," jo izpodbuja mati. "Daj stričku ročico!" Otrok pa se ne zgane. "Ali se me morda bojiš?" vpraša Dreta. 'Tisto pa že ne," odvrne Milica, "saj sem ti tudi zadnjič* dala v zverinjaku banano." prošenj za take službe je bilo že vloženih. Ako kdo trdi, da vpi« v gori omenjene tečaje, garantira službo kar avtomatično, je to prevara. Vprašanje: Tatovi so udrli v mojo hišo in izmed drugih stvari so odnesli tudi moje državljansko spričevalo. Dobil sem kleti njegove hiše se je vžgalo cate of Arrival"? — Odgovor: 50 kosov dinamita in hiša je šla j Kot ženi ameriškega državi ja-V zrak z vsemi prebivalci. Kdo ^ "a ni treba, da dobite prvi papir. je vžgal dinamit, ni znano. Oče , Priče morajo dokazati le tri leta je ostal živ, ker se je ob času ^ameriškega bivanja. (Ako bi petimi leti v New Yor- eksplozije nahajal v 50 čevljev ku, sedaj pa živim v Chicagn- , Kje naj dobim novo spričevalo j in koliko bo stalo? — Odgovor: I Vložiti morate prošnjo za di'- oddaljenem hlevu. Dinamit je rabil pri razstreljevanju drevesnih štorov. Ija iz svetovne vojne ter se koi;-; delo v poljedelskih naselbinah, tatvine Alojzij Brem-o iz Lokev ŠPANSKA BLOKADA OBETA UDARITI ANGLIJO (Dalje s 1. strani) na "visokem morju"«, ne pa v španskih teritorialnih vodah pred Bilbavom, ki je središče re-belne blokade. Medtem se je sinoči začela mednarodna blokada Španije, katere namen je ustaviti dotok nadaljnih prostovoljcev in dovoz orožja in municije obema strankama, lojalistom in fašistom. Kaj bo prinesla, je dvomljivo. 'rit tJm, w!r p,,hodu p,Hite na I|^oro,Kn t;skovi,"L ju 1934, bi bil potreben dokaz le enoletnega bivanja). Ker pa ste bila pripuščena v Združene države po 29. junija 1906, morate na o Language Information Service glede podatkov o svojem prihodu. Morda ta organizacija najde, kdaj ste prišla, ali pa vam da nasvet, kaj naj storite, da se vaše bivanje v tej zemlji legalizira, tako da morete postati a-meriška državljanka. prosnj( Form 2600. Pristojbina je le cn dolar in Money Order za to svo-to mora biti priložen k prošnji-Vprašanje: Slišal sem, da Social Security zakon določa tiidi ])odpore za odvisne otroke. Kaki so pogoji za kvalifikacijo, ako 'naj se dobi taka podpora? Vprašanje: čital sem neki o- Odgovor; Federalna vlada glas, kjer ponujajo dopisne te- daje te pomoči direktnim P"' čaje, ki baje pripravljajo kan- tom. Ona prispeva denar drza- didate za službe v Social Securi- vam, in sicer do ene'tretjin'^ ty Board-u. Stvar se mi zdi sum- skupnih državnih in lokalnih Sploh pa je načrt za to blokado ] Ali je res, da je toliko; stroškov za pomoč potrebnim o-tako zmešan, da nihče ne ve, na razpolago? — Odgo-jtrokom pod starostjo 16 let, ki kako ga bo mogoče uspešno iz- yQ,.. dvom je j ako upravi- so brez jiodpore staršev, bodi^*} vajati. I čen. Social Security Board in II. radi njihove smrti, odsotnosti MADRID. »— S toledske fron- ^ Civil Service Conimision sta ali nesposobnosti za delo. Posa- pudzemeljske jame. Goriška po- v Abesiniji nadaljujejo svojo o-j (ški.doval svojega delovnega to-j Državno pravdništvo je odre- te je prišlo poročilo, da je bila v že posvarila občinstvo ])roli mezne države določajo, kolik" tovalna agencija "Riti" pa je ^ brt. Odhodi abesinskih kc loni-1 v.iriša za nekaj jestvin. nekako v kompenzacijo poslala istov so vedno zelo slovesni in se v Slovenijo 133 p( tnikov, ki so jih poleg veljakov fašisLične si med velikonočnimi prazniki [ gledali lepote sosedne pokrajine. dilo preiskavo in obdukcijo, ki Toledu uničena največja špan-' praznim ol)ljubam nekaterih naj dobiva vsak otrok. Federal-— Ravno tako je bil oproščen je spravila na dan nečuveno ska orožna tovarna, ki je bila v Mail Order tečajev. Te šole in ni prispevek ne sme znašati Miha Benčič, doma iz Lučnice, grozovitost. Nesrečno starko je rebelni posesti. Uničile so jo eks- ti!Čaji nimajo nikake zveze s So- ko šest dolarjev na mesec za P'"' stranke udeležijo tudi najvišji ker se mu ni moglo dokazati, da ubU. njen lastni sin, in sicer jo plozije in požar, ki so ga zanetile cial Security oblastjo. Službe se vega otroka v družini in po -^ti'' predstavniki pclitične in vojaške je kradel živež pri ljudeh, kjer je je pretepe! do smrti. vladne granate. izpolnjujejo na podlagi Civil |dolarje za vsako nadaljno oblasti. prenočeval. Posestnik Janez Kukovec živi Nadaljnja poročila javljajo. Sen ice izpitov. Več kot 30,000 v isti družini. — FLIS. 20. aprila, 1937. Janko N. Rogelj; ENAKOPRAVNOST STEISN 3. JANEZ JEŠPREN Ime Janez Ješpren je karakteristično ime. že več kot štiriindvajset let ga nosim v živem spominu. Takrat sem šivel v East Heleni, Montani, ko sem spoznal ta nenavadni karakter. V Anton Smithovem salunii sem K& spoznal, ko smo sedeli okoli velike železne peči ter čakali, Iffio,- -J 1 1 1 • J 1 ' pren iz Montane. Ku&J pride kak mecenski dobro- s, voljček, ki se je ozrl proti peči z bahatim pogledom ter rekel: šli v Ameriko, so vas ponoči pe-'rožnika v igri. Režiser je hotel ino kupovat. In če je bilo tam jljali v zaprti kočiji, da bi vas mene, da bi jaz igral tistega o- prekislo sva šla na Hrvatsko ali policaji ne pobrali." rožnika, ki Janeza oklene s tež- 'pa kar na štajersko." j "Kdo pa ti je zažgal ljubljan- kimi verigami. Pa kaj bi jaz j In zopet je zvrnil kozarec vi-sko srajco, da tako hitiš," je pri- igral tukaj v Ameriki, ko bi lah-!na, ki je teklo tako čudotvorno, stavil moj prijatelj France. In ko igral v starem kraju, pa ni- kakor bi ga izlival v globoki pre-izginil je Ješprenček v mrzlo sem hotel." 'pad. Potem pa je dihnil med nas, montansko noč za eno uro, more- j "Vidite, tukaj je pismo iz j da smo se počutili, kakor da se-biti za en dan, ali več dni, vpra- glavnega urada. Mene vprašajo, jdimo v starem vinskem sodu. šanje je bilo le to, koliko je bil ^e je Jože Goba res v pijanosti | Telefon zazvoni. Gospodinja žejen in koliko košev ljubljan- pokvaril svojo roko. Jaz bom že'odgovori: "Sure, pri nas je. Ho-ske zamere je bilo v njem. ^ odpisal, da je že od rojstva pi- čete govoriti ž njim. — Janez To je nepozabni Janez Ješ- j^j-, se mu ne plača pod- Ješpren, nekdo hoče z vami go- voriti." pore. še na seji bi lahko pove-j 'dal, pa zakaj jim bom pravil, ko i Pred par leti sem se ustavil v ^iso vprašali." : "Vse„ daj pitn- Ta...aUe p..vi Šo v dru.W. stopil Janez Ješpren, stopil tako, da smo morali vsi obrniti pozornost na njega. Spil je enega, iiiogoče dva, če sta bila zastonj; spil je tretjega in tako naprej, ^6 je obvladovalo tako srečno Rojak je bil takoj pri telefonu. Nekaj časa posluša, potem Teško pridem. Če ni dokazal, da ga hočejo vsepovso-di imeti. * Vsaka naselbina ima take Janeze Ješprene. Niso hudobni vsi, če samo govorijo o sebi. Potreba se jih je bati, ako obrnejo svojo pozornost na svoje sovražnike. Takrat so strupeni. S svojim plitvim razumevanjem čestokrat škodujejo dobri stvari. Njih domišljava, vsemogočna modrost včasih zapelje ljudi, ki jih ne poznajo ter jim verjamejo. Take Ješprene je dobro poslušati, toda nikoli jim ne smemo slediti. sukal 0 ponudila kozarec vina. Idrugače, pridem takoj, če moraš koli depresije Ta ali oni je po- g ^itrico je prevrnil kupo vina, iiti domov. Bom pa jaz toliko ča- ^ ^ ^ [ prižgal ponovno gorečo cigaro Ua nadomestoval tebe za baro." pričakoval, da bo prvi videl . | "Prijatelji, škoda, da se ne Hoover J evo prosperiteto, ki bo „ i -d nrišla izza votrala Pa nravi ori-' Vino je dobro. Po samem zre-,morem vec pogovoriti. Pa po-razpoloženje med tistimi, ki so Frank- "Je . cQ.,lem grozdju diši. Ta rožni duh : zdravljeni. Frank, ki dela za ba- inieli denar. Potem smo zopet sedli okoli peči in gledali salu-'larja Smitha, ki si je večkrat popravljal košate brke. že tukaj; samo poslušajte ga, smeha bo dovolj." I ZLATA CALIFORNIJA I Cesta med mesti Julian in Ra-imona v Californiji, ki je dolga 111 milj, je dobesedno tlakovana ^ z zlatom. Gramoz za tlakovanje I omenjene ceste je bil nakopan v nekem bližnjem kamnolomu. se mi kar iz nosa kadi. Pod jezi- Iro v Narodnem domu, mora dokom je ostal okus tiste naravne imov. Saj pravim, povsod me ho-•grenkobe, katero mora imeti Ičejo imeti. Good-bye." v hišo stopi dobro poznani ro- vsako vino. No, saj sem vedel, I Karakter Janez Ješpren je rp , . , jak. Rdeča in zalita lica so cve- da boš imel dobro vino, če si ga I odšel. Rešila nas je gospodinja, svojo b^ ™ Janez Ješpren tela kot žareči mak, iz ust je mo- kupil od tistega farmarja, ki ima |katera je razumela naš položaj. jlela dišeča smodka, lasje so bili vinsko trto posajeno na peščeni iPri sosedu je poklicala Franka, "Veste, saj sem vam že pove- 'počesani na prečo v tako stro-1zemlji, ki je obrnjena proti juž- da naj pokliče Janeza Ješprena (lal, pa vam ponovim še enkrat, g^m redu, da se je v koži videla 'nemu soncu. Mene vedno vpra-Iter stem reši nas vsega hudega, ^loj oče je bil župan v starem začrtana linija. Poželjive oči so šajo, če je vino dobro; poznam | Seveda, mi smo se smejali nje-kraju, materin brat je pri ka- od prijatelja do prijatelja,'ga tako dobro, da me je še v sta-jgovim besedam, še bolj pa pre-^onikih v Ljubljani, moj stare j -1 ustnice so se odpirale, da je mož rem kraju vzel gostilničar s se-'brisani gospodinji, ki mu je da-ši brat je profesor, jaz sem se v hipu poprijel za cigaro. |boj, ko sva šla na Dolenjsko vi- la priliko, da nam je tako očito ^čil pri čevljarskem mojstru vi "No, fantje, kako je; mislim,I--- i Ljubljani; meni ni bilo treba iti vsi poznate. Lej, no: Saj ^ Ameriko, šel sem v to blaženo vas res vse poznam. Ta je moj m Ameriko radi same radovedno- sosed, on je iž naše naselbine,' i[jl ®ti. Vedno mi pišejo, da naj pri- n^idva sva bila na konvenciji v domov, saj veste, oče je žu- Springfieldu, tebe sem videl v pn. materin brat je kanonik, Clevelandu v Slovenskem narod-je profesor, vsi me hočejo »e domu, vse druge pa tako po-^^6ti. Saj bi šel, pa se ne maram znam že dolgo let. nameriti dvema, mislim očetu in I To je bil njegov nagovor in °'"atu, ker saj bi ostal v Ljub- pozdrav.. Nasmehnili smo se v, # ker bi mi moj stric kupil Pozdrav in na njegov nagovor,' m samo da bi Ljubljančanom ker smo vsi vedeli, da ne pozna "J[j{ Popravljal čevlje. Ja, delati no- nanj manj dveh, katerih še hi on ^ čevlje po kopitu v Ljubljani, videl v svojem življenju. I Jso mačje ;olze; mladim gospo-' Novodošli rojak je prisedel k 'čnam ali gospicam meriti čev- ^lizi. Sedel je tako, da je obrnil, © 'Je ne zna vsak. Vidite, takole se i vso pozornost na sebe. Popra- [T| l^ora prijeti za nožico; poglejte, jje kravato, pogledal na za-^ ^ ''kole se mora meriti od pete do j Postno uro, pono\no prižigal ci-io tako se mora meriti ter med tem govoril, da ja f°»Pici jahalne škornjice. Tre- bi kdo drugi prišel na vrsto. O? ~ T: __________rp,,.!! 1^,,^ @ I je prikloniti in s prijaz- Mi smo molčali. Tudi lepe pri- , »F j & AAk* v*** Ji* H ^ ^ ^ obrazom in s sladko besedo iJ^^eljske olike nismo mogli iz ® treba reči: "Gospodična, na iPolniti, da bi mu predstavili one, privzdignete vaše dišeče i^^^Gre res ni poznal. Da bi ugo I I TRGOVCI IN OBRTNIKI! SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE KOLEDARJE ZA 193g Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in iz-bera nenavadna..dobra. Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam. 1 i v z,T0Vr/LOVEN/Cgi/ IVAN MlAWNfO Urednik NtwYork.NT Millions prefer it to* mayonnoise- r 9 Miracle Whip is dijcrc«/—tlclj-cious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chcfa recommend for ideal flavor and smoothness — in - the Miracle Whip ^ beater that's ixclu-sfPt with Kraft, (f *■ mxSL (tM AMERICA'S BEST Oglasaj+e v — "Enakopravnosti' predno so pronasli, da doi,icni material vsebuje za sedem dolarjev zlata pri toni. Kamnolom zdaj izkoriščajo za zlato, toda z zlatom tlakovana cesta še vedno služi svojemu prvotnemu namenu. Kraft PlMCNTp The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses! • Sparkling glasses strewn with bright stars... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches, salads and appetizers. Help Kidneys Don't Take Drastic Drug# Torsr Kidneys contain 9 million tiny tubes or filters which may be endangered by neglect or drastic. Irritating drugs. Be careful. If functional Kidney or Bladder disorders make you sufCer from Getting Up Nights, Nervousness, Loss of Pep, Leg Pains, Rheumatic Pains, Dizziness, Circles Under Byes. Neuralgia, Acidity. Burning, Smarting or Itching, you don't neQd to take chances. All druggists now have the most modern advanced treatment for these troubles—a Doctor's prescription called Cystex (Slss-Tex). Works fast—safe and sure. In 48 hours It must bring new vitality and Is guaranteed to make you feel 10 years younger in on# week or money back on return of empty package. Cystex costs only 3c a dose at druggists and the guarantee protects you, ^ # \ Buy handkerchiefs with what it saves (t isn't necesMiy to pay 50t or more to get quality in a dentifrice. liBterine Tooth Paste, made by the makers of U«terine, comes to you in # large tube at 25*. Noto how it cleans, beautifies and protects your teeth. Moreover it saves you approximately $3 a year over 500 dentifrices. Buy things you need with that saving-., handkcrchiefo are merely a suggestion. Lambert Fhar> macal Co. LISTERINE TOOTH PASTE 25' I' @ i @ i! i Hi # i @ iE i J 1=1,.v '-r i Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domoČi tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro kn^go, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor "The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite' To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. { Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. > NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO STRA.1S 4- enakopra\'nost 20. aprila, 1937. Carica Katarina Zgodovinski roman Hoym pa se ni zdel niti same-1 mu sebi, kaj šele drugim, ki so ga motrili, baš preveč srečen. Mračno je gledal predse na tla, kralj pa se ni zmenil za to. Zdajci pa se oglasi Kniže, kakor da bi se obotavljal: — Veličanstvo, mar moram zares plačati? — Molči, knez — se zasmeje kralj Avgust. — Plačaj dva tisoč dukotov in molči! Daroval ti bom desetkrat toliko, toda za to zahtevam od tebe majhno uslugo — toda o tem pozneje ! Potem pa je kralj odšel — zvest svojemu običaju — da bi še enkrat pokazal posebno naklonjenost tisti, ki je padla v nemilost, — sedel je v kot k Ljubomirski in se začel z njo zabavati. Izkušeni dvorjaniki pa se temu niso čudili. Saj tudi takrat, ko je dal kralj svojega ministra zapreti naslednjega dne, ga je zvečer na proslavi prav posebno odlikoval in ga še celo poljubil. — Ljubomirska je izgubljena! Ali vam nisem rekla? — za-šepeče grofica Reuss svoji sosedi v uho. — Nova zvezda na kraljevem dvoru se imenuje Ana Hoym. Slikarji so risali Ano z o-valnim obrazom, zelo nežno kožo, majhnimi usteci, finim nosom in s temnimi očmi s čudno globino. Njena postava, njene roke in noge so odgovarjale tisti idealni lepoti, ki je navdušila kralja Avgusta. Sijaj in razkošje ni zmedlo Ane. Ostala je hladrta za vse. Prav dobro je seveda vedela, kako stoji zadeva s kneginjo Ljubomirsko in je radi tega zamišljeno gledalEt lepo ženo. Zdajci pa se kralj Avgust galantno približa mladi grofici A-ni Hoym in jo povabi v sosedno dvorano, kjer ji je obljubljal prijetno tišino. Ana ga torej ni mogla zavrniti. — Danes ste slavili pravcati triumf, grofica, — ji reče kralj Avgust, ko je prispel z njo v tiho dvorano. — Na mojem obzorju se je pokazala nova zvezda. — Sir — odvrne Ana, ki je silno pordečela ob njegovih besedah, — v temni noči sveti lahko tudi najmanjša iskrica. Takšne iskre pa tudi hitro ugasnejo. Kralj je mislil, da govori mlada grofica o kneginji Ljubomirski, zato se je nasmehnil. — Po dolgem življenju v samoti, na katero vas je obsodil ta Hoym, vam bo življenje na dvoru gotovo zelo prijalo, — reče mogočni vladar. — Motite se, sir, — odgovori An^popolnoma mimo. — Dvor, v katerem sem rastla in odrastla ni niti oddaleč tako sijajen kakor ta, v eni stvari pa so si vsi dvori enaki, namreč v tem, — da povsod glumijo spretne komedije. Kralja so njena odločnost, ne-ustrašenost, odkritosrčnost in prisrčnost vedno bolj privlače-vale. — Zelo žal mi je, da vam življenje v dvoru ne ugaja, — reče kralj Avgust. — — Jaz pa sem se že nadejal, da bo v mojem dvoru svetil blesk vaših lepih oči. Njegovi ognjeviti pogledi so jasno govorili, kaj misli s temi svojimi besedami. Pri tem pa ga je vedno bolj dražila njena hladna nedostopnost. Ko se je malo pozneje vrnil z mlado grofico v veliko dvorano, jo je najprej izročil nekim damam, potem pa je poklical svojega zaupnika Knižeja in odšel z njim v kot dvorane. — Poslušaj, knez, — reče kralj August svojemu miljencu zaupno. — Ta Hoymova soproga je v resnici dražestno bitje, toda preveč energična je in razumna. Če bi ji dal enkrat vajeti v roke, bi vladala vsem podanikom in vsem nam. Pred tem pa nas naj varuje sam Bog! Toda grofica je lepa, izredno lepa! Med tem časom se ni nihče zmenil za mladega, nekam bledega poročnika, ki je pri vhodu v dvorano izvrševal svojo službo. Hodil je sem ter tja in večkrat pogledal v dvorano. Rajmond Helm je prenašal peklenske muke, ker je takoj spoznal, kakšno zanimanje je vzbudila lepa Ana pri kralju, ki je vedno znova prihajal, da bi se pogovarjal z njo. Vsa družba, ki je bila nocoj zbrana na dvoru, je bila prepričana, da je dosedanja kraljeva ljubica padla in da je postala A-na njena naslednica. Mar se bo mlada grofica, ki do sedaj še ni izkusila čarov ljubezni, tudi še nadalje upirala Avgustu?! Njegovo srce se je zdrznilo v trpki bolesti. Vendar pa mu nikakor ni bilo mogoče, da bi neopaženo spregovoril kakšno besedico z ženo,, ki jo je skrivaj ljubil. Zdelo se mu je da ga je Ana, njegova prijateljica iz detinstva nocojšnji večer popolnoma pozabila. Niti enkrat je ni videl, da bi si prizadevala, da bi s svojimi očmi ujela njegov pogled. Sijajna svečanost je končala, ne da bi se bilo med Ano in kraljem kaj odločilo. Dva dni pozneje je prišel Kniže h grofici Reuss v njeno majhno palačo na obisk. Ko sta ostala sama, jn kraljev miljenec reče: —Gospa grofica Hoym je razjezila kralja s svojim oholim in hladnim obnašanjem. AvgiLSt je užaljen. Vendar pa je ta grofica tako lepa, da nikakor noče dovoliti, da bi mu takšna stvarca kar tako ušla. Čim manj upanja imš, da bi si jo osvojil, tem bolj žari njegova ljubezen, ki postaja z vsakim dnem silnejša. Kralja ne draži nič na svetu tako, kakor odpor lepe žene. — Vi mislite torej, da bo Hoymova prišla na mesto kneginje Ljubomirske? — reče grofica Reuss zvito. — Samo po sebi umevno, razen seveda, če ne gre samo za kraljevo muhavost. Toda po mojem mnenju se mu ne bo posrečilo, da bi prevaral grofico samo s prehodno ljubeznijo. — Kakšna žena pa je prav za prav ta grofica Hoym? — vpraša grofica Reuss. — To je težko povedati! Mislim, da je nihče ne pozna, najmanj pa še njen mož. Morda je ta mlada grofica uganka tudi za sebe samo. Toda August bo rešil to uganko, o tem sem trdno prepričan! — Mislite da nam ne bo zaupala in se izročila našemu vodstvu? — vpraša grofica hitro. Knez skomigne z rameni, toda preden ji je mogel odgovoriti na to precej kočljivo vprašanje, se je pojavila grofica Hoym sama, ki je bila kakor vse ostale dvorne dame, povabljena v palačo grofice Reuss. Grofica je takoj sedla z Ano v kot in si prizadevala, da bi izvedela, kar je želela vedeti. Reussova se je lahko kmalu prepričala, da je ta mlada grofica zelo pametna žena. Ni minilo dolgo, ko je Ana odgovorila na neko grofičino vprašanje popolnoma odkrito: — Ne vem, kaj je častihlep-nost, prav gotovo pa mi je tuja, če bi morala plaŽati kateri svoj uspeh s svojo častjo. — Poročena sem in ostati hočem pošte- vek je, ki priredi lahko vsaki ženi pravcati raj na tem svetu. — Toda kralj je tudi nestanoviten! v svojih čuvstvih, to p:i je tisto, kar pieziram jaz, —■ odgovori Ana. Človek, ki bi mi lahko nadomestil moža, kajti odkrito priznavam, da je Hoym že zdavnaj izigral mojo ljubezen, bi si moral osvojiti moje srce, pa tudi najino zvezo bi moral javno in pred vsem svetom priznati. Nikdar bi ne hotela nikomur pripadati kot ljubica, temveč samo kot soproga. Grofica Reuss se je prestrašila, ko je slišala njene pogumne besede. — Kaj pa če bi bil ta človek kralj ? — vpraša grofica. — Svoje ženske časti bi ne žrtvovala niti kralju! — odgovori Ana ponosno. — Toda, moja draga grofica, saj vendar veste, da je naš kralj oženjen! — vzklikne grofica Reuss. — Če bi si hotel osvojiti mojo ljubezen, bi se moral Avgust o-svoboditi vseh svojih zakonskih spon. Ali pa morda mislite, da bi se zadovoljila z ulogo, k?.-kršno je imela kneginja Ljubomirska. — Toda — saj to je vendar norost! — vzklikne grofica. Ana Hoym jo por^osno pogleda. — Ne govoriva več o tem! — jo Ana zaprosi čisto kratko. Tudi grofica Reuss je bila toliko pametna, da je vedela, da je sedaj ne sme več izpraševa-ti. Prijela je mlado grofico Ano Hoym za roko in jo odpeljala k ostalim svojim gostom. Minister financ grof Adolf Magnus Hoym je v avdijenci sporočil 1 ju, da se je marsikatera 1. ■ nt .i uprla in noče plačati h davkov, ki so jim jih . ' ■ , naložili in da so PRALNI STROJ MAYTAG ALUMINUM TOP Samo $29.95 za ne- določen čas NORWOOD APPLIANCE AND FURNITURE CO. 6104 St. Clair Ave. ENdicott 3634 Za na farmo Se išče priletnega moža, ki je zmožen za vsako delo iia farmi, plača po dogovoru. Če katerega zanima naj mi piše takoj in pridem sam do njega. John Jalovec RFD 1 Ravenna, Ohio na žena: — Toda vaše življenje ob strani lahkomiselnega moža, ki je pravcati idijot, mora biti strašno* ■— ji odgovori grofica. — Prej ali slej bo zahtevalo tudi vaše srce svojih pravic, ki mu jih nihče ne sme odrekati. Ana Hoym se hladno nasmehne. — Morda — morda pa tudi ne, — reče mlada grofica. — Najboljše je, da čakamo, kaj nam bo prinesla bodočnost. — Kralj Avgust se za vas zelo zanima, — nadaljuje grofica Reuss. — Ljubezniv in lep člo- v mnogih krajih nastali že pravcati upori. — Toda vaš sosed, vaše Veli-oanst.vo, je živel vedno v najvo(";r jem razkošju, — potrošil ji" mnogo denarja, da je zadostil svoji lahkomiselnosti in muhavosti. Ko je kralj slišal obvestilo svojega finančnega ministra, je nagrbančil svoje čelo in vzkliknil ogorčeno: — Grof, odpotujte takoj in se ne vrnite prej, dokler ne boste privedli teh ljudi k pameti! Uvesti morate najstrožjo preiskavo v tistih krajih! To veselje je prišlo Hoymu ob najneprimemejšem času. Mislil je na svojo lepo soprogo, za katero je zopet sedaj nenadoma začutil nekaj, kar bi bilo podobno ljubezni, radi tega je ni hotel pustiti same. Pomagalo pa mu ni ničesar. Zdelo' se je, da je kralj uganil misli svojega finančnega ministra in je radi tega še odločneje vztrajal na tem, da mora Hoym takoj odpotovati, j Kralj Avgust je dovolil, da mu I je kdo prigovarjal samo tedaj, j kadar je sedel s svojimi tovariši j pri čaši vina. I Tako se je grof Hoym moral, ves dAvji, pflfkoriti njegovemu povelju, kralj pa se je zadovolj-ino smehljal. I Sedaj je mislil, da ima proste I roke. j Med Ano in grofom Hoymom i se je odigral v palači ogorčen in j grd prizor, v katerem ji je grof j odkrito predbacival, da ji je e-dini cilj, da bi prišla na mesto ; kneginje Ljubomirske. i Ana pa mu je ponosno in mirno odgovorila, da se bo ločila I od njega, ko se ji ho to zdelo po-j trebno. j Finančni minister je bil silno {bled in je brez besed strmel v I svojo ženo. i Čutil je, da je odigral svojo ; ulogo. ! Ko je nato grof, ves divji od jeze hotel planiti nad svojo soprogo, je Ana odšla iz sobe ni grof je našel samo »<* ziiklonjena vrata. Tako je moral odpotovati, no da bi se pred svojim odhodom še enkrat pogovarjal z Ano. Pol ure pozneje je oddrdra-la izpred palače njegova potovalna kočija, katero je spremljalo pet jezdecev. V Aninem življ(tnju je nastal obrat. Ne morda radi tega, da je manj upoštevala svojo žensko čast kakor prej, toda ni se ji posrečilo, da bi tako odločno zavračala galantnega kralja. Včasih je sicer mislila na Raj-mondove opomine, mnogokrat se je pogovarjala z njim, kadar ga je slučajno srečala, toda med njima ni nikoli prišlo do kakšnega obširnejšega pogovora. Navsezadnje pa se ga je Ana celo izogibala, ker se je borila s samo seboj. Mar se je Ana zaljubila v viteškega in lahkomiselnega kralja Avgusta? Niti sama si ni mogla odgovoriti na to vprašanje. Nekaj dni po odhodu finančnega ministra Hoyma je Ana zopet prišla v palačo grofice Reuss, tja je prihajal včasih tudi kralj Avgust, ne da bi se poprej javil. Navzoč je bil tudi knez Kniže, kakor tudi nekaj gospodov in dam z dvora. (Dalje prihodnjič) VAŠE DRUŠTVO Koliko je vredno Vaše društvo, ustanovil, /.bor, klub, ali dom ? Da-li zasluži, da tudi širša javnosti izve zanj potom "Narodnega Adresarja", ki bo uvrstil zapis o kakih 6,000 raznih organizacijah ? Ako čast Vaše organizacije toliko zasluži, pošljite takoj (D njeno ime, (2) kje in kdaj obdr-žuje svoje seje, (3) imena predsednika, tajnika in blagajnika, in (4) društveno adreso "Narodnemu adresarju" 156 Fifth Ave., New York City. (Ni treba poslati podatkov glede podružnic naših Jednot in Zvez.) Kidneys Must Clean Out Acids Tho only way your body ran rinan out Aoj«ia nnd polfonou« w.-ihi«-"« your IjIooiI Is tlini }» inDliorj tiny, Kl«l- ney tub« s «>r llltern, but uewiire of chf-ap, iJraHilo, iriiiaiing druj^B. 11 funrlional KJiln»y or JliafMor you Huff'T from (Celling Up Nights, Nervous-I'.iinK, Hackachi', Circles Un-I* r Kj|c*h, l-cln-uuiatu- Pains, Uy. HiirnliiK, SmartJtu; it IlchinK.