Reportažni zapis o Volnenki Sintetične zavese gredo v denar V skoraj rekordnem času je na Šmartinski cesti, tik za Tovarno kleja zrasla mo-derna tovarna, v kateri dela 320-članski kolektiv Volnenke. Podoba Volnenke je živo na-sprotje stare Tovarne kleja, ki je nanjo tiskarsko črnilo že tolikokrat opozarjalo, da ne sodi več v ta predel mesta in opazovalcu sveže linije rumenih zidov Volnenke še potenci-rajo te mnogokrat ugotovljene zahteve. Motlv Iz Volneiike Verjetno so Moščani pred tem o VoLnenki vedeli bore malo. Kdor je vedel, da ima-jo svoje prostore v stari cu-krami, si res ni mogel ustva-riti preveč 'dobrega mnenja. Ob mnogiih pretresljivih zgodbah revvščine in jetike, ki jih dovollj prepričljivo iz-pričuje tudii naša Modema, si o tej stari hiši na Poljan-skem nasipui ni mogoče kaj več predstaw]jati. Pa vendar je Volnenkai v kratkotrajni zgodovini, kl jo je med dru-gim kalila tudi prisilna upra-va, v tem času in okolju le ustvarjala denar, znanje in moč, osvajala tržišče ter sd na podlagi vsega tega po stavila tudi nov dom, v ka-terem že smuje še večje in ambicioznejšie načrte. Mrač- (Nadaljevanje na 4. str.) Sintetične zavese gredo v denar (Nadaljevanje s 1. strani) ni prostori, zastareli stroji in slabi delovni pogoji so se-daj preteklost. Rojstni podatki podjetja Volnbnka, ki ima sedaj sedež v naši občini, segajo v leto 1960, kar je povzročilo, da je kolektiv pričel opuščati vsakovrstno praizvodnjo bombažnih, volnenih in svi-Jenih izdelkov ter se trajnc-jc usmerjal v speoializacijo. Na nekaterih »mlajših« stro-jih so pričeli izdelovati čip-ke, kar je bil zelo uspešen korak. Še uspešnejši pa jc bil drugi poskus, ko so pred približno 5—6 leti na istih strojih pričeli izdclovati sin itetičnc zavese. Zasluga za uspcšnost te poslovne odlo-čitve gre v nemald meri tu-di primerni usposobljenosti slrokovnega kadra. Taka po-slovna odločitev pa je zahtc-vala nadcmestitev izredno hcterogenega strojnega par-tka, v katerem je bilo po normah tekstilne kidustrije že precej Metuzalemov, z novimi pictilnima stroji, kar je že ob sicer slabih delov-mih prostorih sililo k odločit-vi o gradnji nove tovarnc. Dobro in pravihio gospo-darjenje je Volnenki omogo-čilo, da je ustvarila močne lastne sklade; razen tega pa ima v poprečju najboljše osebne dohodke v tekstilni industriji. Da je bilo gospo-darjenje res učinkovito, do-volj zgovorno govore dej-stva, da je Volnenka brez kreditov financirala gradnjo i:n opremo nove tovame, ki je veljala blizu milijarde sta-rih dinarjev sredstev, oziro-ma da je od 1960. do 1969. leta pri istem številu 185 za-poslenih njen celotni dohc>-dok narasel od 594 rrailijo-nov na 3.778 milijonov di-narjev. Direktor Volnenke Franc Cungerčar je pripovedoval, da je občinska skupšoina Moste-Polje vcliko prispeva-la k težnjam in hotenjem kolektiva. Dejstvu, da so ne-kateri stroji stali v tovanii deset mesecev po tein, ko so pričeli s prvimi zemeljski-mi doli, botruje tudi ustrezna angažiranost odgovornih de-javnikov v občini. Kaj predvidevate v prihod-nje? smo zastavili vprašanje diroktorju. »Naša perspektiva je po-vczana z mnogimi že-ljami pa tudi možnostmi. Sedanji objekt je prva faza, moramo pa zgraditi še ople-menilnico ter ostale fa^e. Življenjsko smo zainteresi-rani, da bi čim hitreje zgra-dili celoten objekt, saj bi se tako izognili stalnim podra-žitvam gradnje ter bi lahko obdržali na trgu položaj specializiranega proizvajalca lažjdh zaves. Tekma s časom in potencialnimi konkurenti nas sili, da nenehno izbolj-šujemo kadrovsko sti-ukturo zaposlenih, ki je že sedaj izjerrma, ter da maksimalno izkoriščamo stroje. Zato tudi delamo v štirih izmenah. V to nas sili tudi visoka, 33-odstotna amortizacijska stop-nja, kar je za tekstilno in-dustrijo, kjer stroji v 3—4 lotih zastarijo, žal normalna. Število zaposlenih se je v lanskem letu že povečalo na 320, bruto produkt pa na akoli 4 milijarde diin, med-tem ko v letošnjem letu predvidcvamo prek 5 mili-jard din. Stabilizacijski ukre-pi ter nakateni načrti s tu-jimi partnerji oz. odjemalci bodo povzročili, da bomo v šc večji mcri kot dosedaj posvečali pt>zornost kurant-nosti našega 40-vzorčnega arsotimenta ter strokovnemu izobraževanju člainov našega koloktiva, predvsem delav-kam pri strojih. Naša orien-tacija bo še povečati delež sintetičnih zaves, ki v struk-turi naših izdeikov že zavze-majo 85%, ter se še bolj uveljaviti na tržišču, tudi na tujem. Naš sedanji položaj na tujih tržiščih nam zago-tavlja ves uvoz surovine, upamo pa, da se bo še iz-boljšal, če bodo uresničeni dogovori s Fraincijo, švico in ZDA. Ce pa bi Yu1on pričol izdclovati poliestrsko nit — kot je bil dogovor — bi se naš položaj izboljšal v to-liko, da bi devize, namcnjcne za nakup surovine, lahko usmerjali drugam. Kljub inflacijski tendenci je riaše podjetje v izrazito konjunkturnem obdobju. To je tudi eden glavaih razlo-gov, da v vsem zadnjem ob-dobju Votnenka ni zviševala ccnc svojim izdelkom, mar-več jih je cclo zniževala, in celo v približno 10-odslotnem pcprečju vse od lcta 1964.« To jim je uspelo zato, ker so vseskozi povečevali pro-dzvodnjo in tudi kvaliteto, 'kar pa zopet rezultira v zelo stabilnem in perspektivnem položaju podjetja. Če si prc-dcčimo še letno produkcijo Volnenke, ki znaša nekaj nad 3,5 milijona m2 sintetičnih zaves, potem res lahko po-vemo, da spada VoLnenka \t vrsto srcdnjevcLikih cvrop-skih tovarn svoje vi^ste. Vtise, ki smo jih dobili v upravi, smo dopolnili še z ogledom same tovarne, ka-sneje pa smo se pogovarjali tudi z nekaterimi delavkami in mojstri. Ogled tovame nam je odkril velike, svetle ki zraone hale, v katerih so razmeščeni stroji in ostale proizvodne naprave. V raz-guvoru z delavci smo zve-deli, da so na splošno za-dovoljnii z delovnimii razme-rami v tovarni in tudi z oseb-nimi dohodki. Nekatere de-lavke so sicer potožile za staro tovarno, češ da so se tam bolje počutile ali se bolje zinašle. Toda ne smemo pozabiti, da so v novih pro storih zelo malo časa ter da se je na vse troba privaditi. Skoraj vsi pa so tožili nad prcpihom, ki pravzaprav niti ni prepih, pač pa intenzivno delovanje klimatskih naprav. Nekaj delavcev, predvsem mlajših, je ob vprašanju ka-ko je z delam v štirih izme-nam pcikazalo kisle obraze, ker verjetno ni najbolj pri-jetno delati ob nedeljah ali ponoči: vendar so kljub tej prvi reakoiji poudarili, da se zavedajo, da bodo le z i