Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCetovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. ! : LETNiK XXXViit CELOVEC, PETEK, 15. APRiL 1983 ŠTEV. 15 (2118) Tristrankarski sporazum onemogoča enakopraven dialog Samopomoč je najvažnejše gibalo Odborniki upravnega in nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem so pretekli Petek, 8. 4. 1983, na skupni seji obravnavali med drugim tudi sedanjo narodnopolitično situacijo ter poli-Mčni položaj, ki je nastal v zvezi s trenutnim volilnim bojem. Po izčrpnih poročilih je sledila razprava, v kateri so nekateri odborniki med drugim poudarili, da si koroški Slovenci ne smemo pustiti zamegliti Pogleda zaradi volilnega boja, videti moramo preko volitev, katerih 'Ud verjetno ne bo bistveno spredeni! položaja naše narodne skup- nosti, predvsem dokler bo veljal tristrankarski sporazum. Poudarjeno je bilo tudi stališče, da ZSO nima naloge delati reklamo za to ali ono stranko in da ni koristno, da nekateri v volilnem boju pozabljajo na politična dejstva, s katerimi smo koroški Slovenci kot celota vedno spet konfrontirani. Odborniki so poudarili, da še naprej obstaja naloga rahljati tristrankarski sporazum, ki daje najmanjši stranki v njem največ politične teže. Nekateri so v celoti zelo kritično ocenili v parlamentu zastopane stranke, glede nekaterih predvolil- nih predlogov v manjšinskem vprašanju pa je bilo povedano, da le nebistveno odstopajo od trenutne avstrijske manjšinske politike. Razprava je tekla tudi o poskusih monopoliziranja manjšinskega vprašanja in o poskusih razdvajati manjšino. Nenazadnje pa je bilo opozorjeno na nove primere diskriminacije koroških Slovencev, ki jih dosledno izvaja npr. deželni šolski svet in tudi občinski svet v Dobrii vasi. Po večurni razpravi in diskusiji so člani obeh osrednjih odborov sprejeli sledečo izjavo. Izjava ZSO k volitvam ZSO je nadstrankarska zbtrna osrednja narodnopolitična organizacija, ki v svojih vrstah združuje pripadnike siovenske narodne skupnosti raziičnih svetovnonazorskih pogiedov. Osnovna naioga ZSO je organizirati in voditi borbo za izpoinitev čiena 7 Avstrijske državne pogodbe. Odborniki so biii enotnega mnenja, da tristrankarski sporazum onemogoča enakopraven diaiog med Manjšino in viado in daje nasprotnikom manjšine *"otraj in zunaj strank možnosti, da uveijavijajo svoja staiišča. Navzoči so tudi ogorčeno obsoditi, da koroške dežeinozborske stranke ponovno skušajo voditi v°iiino kampanjo na hrbtu koroških Siovencev. Kijub "ajnovejšim staiiščem kancierja Kreiskega v zvezi z ^roškimi vrtci in trgovsko akademijo so navzoči enotno ugotoviti, da nosi odgovornost za neizpoinjevanje čiena ADP avstrijska viada. Kijub temu, da se ZSO zaveda pomembnosti državnozborskih voiitev za družbeno poiitični razvoj Oaše države in s tem razvoj siovenske manjšine na Koroškem, ZSO ne bo izdaia voiiinega progiasa za to s'i ono stranko. ZSO smatra, da se bodo koroški Stožci opredeiiii pri voiitvah tako po spiošnih družbe-^o-poiitičnih konceptih strank, kot tudi po tem, kako ^ Posamezna stranka aii voiiina grupacija opredelju- je do našega narodnostnega vprašanja. Nastop novih poiitičnih voiiinih grupacij je izraz tega, da je zaše) avstrijski strankarski sistem v krizo in da se predvsem miajši rod v vedno večji meri po-javija v poiitiki kot samozavestni faktor. ZSO vidi v nastopu voiiinih grupacij, ki stojijo izven tristrankarskega sporazuma eiemente, ki bi iah-ko vnesii v notranjepoiitično živijen ^ več dinamike in demokratičnosti in tako pozitivno vpiivaii na nadaijnji družbeni razvoj. ' ZSO se zaveda, da bo tudi po voiitvah tako kot v pretekiosti predvsem od nas samih odvisno, kaj in koiiko pravic si bomo priboriti. Zato ZSO računa v prvi vrsti na samopomoč kot gibaio napredka in garanta našega nadaijnjega obstoja in razvoja. ZSO apetira na svoje čiane, sodeiavce in somišijenike, ki so strankarsko vezani, da se znotraj strank boij zavzemajo za pravice manjšine in s tem za izpoinitev čie-na7. Odbora ZSO sta obžaiovaia, da ni prišio do napovedanega sestanka obeh osrednjih organizacij s kanc-ierjem Kreiskim, hkrati pa sta se zavzeia za nadaije-vanje enakopravnega diaioga z avstrijsko viado, ki nosi vso odgovornost za izpoinitev čiena 7 ADP, takoj po voiitvah. Revija „Pokaži kaj znaš uspešna tudi v Ziljski doiini PREBERITE SV-pogovor s predstavniki ALO sir. 2 Razstava koroških in slovenskih umetnikov v Beljaku sir. 3 Revija ,Pokaži kaj znaš' v Ziljski Bistrici sir. 4 Spominska slovesnost v Železni Kapli str. 5 pogovor z režiserjem 'Src „Mutasti bratje" str. 6 Csabno ravnanje deželnega šolskega sveta sir. 8 Popularna mladinska revija Pokaži kaj znaš, ki jo že nekaj let prireja Slovenska prosvetna zveza, je tudi na Ziljski Bistrici odlično uspela in privabila ogromno ljudi, ne samo iz Zilje, marveč tudi iz sosednje Kanalske doline v Italiji. Tudi tokrat je mladina pokazala, kaj vse zna in ponovno potrdila, da je ta oblika prosvetne dejavnosti še posebno zanimiva in privlačna tako za mladino, kot tudi za odrasle. Da je ziljska mladina tesno povezana s smučarskim skakalnim športom, pa prepričljivo izpričuje spodnja slika, ki prikazuje ..intervju" s trenerjem zahomških skakalcev (vpra-ševalec je Albert Druml, trener Mirt VViegele. „ hrbet" pa kažeta skakalca Niko Zvvitter in Mihi Leiler). O poteku uspete prireditve obširno poročamo na 4. strani. Hvaležen spomin žrtvam je obenem tudi obveznost da čuvamo pridobitve njihovega boja „S krvjo smo si priborili svobodo, 140 padlim borcem in žrtvam na-ki jo moramo zato tudi ceniti in bra- cističnega nasilja otvarjat spomin-niti. Slovenski narod na Koroškem sko slovesnost. Veljala je dogod-nikoli v zgodovini ni bil tako složen, kom, ki so pred štiridesetimi leti kot je bit za časa narodnoosvobo- usodno posegli v življenje našega dilne borbe. Naši padli tovariši nas obvezujejo, da smo enotni tudi danes — zlasti kadar gre za naše pravice, ki jih nismo podedovali, temveč smo si jih priborili z odločnim bojem in ogromnimi žrtvami." Tako je poudari! podpredsednik Zveze koroških partizanov in kapel-ški domačin inž. Peter Kuhar, ko je minulo nedeljo na kapelškem pokopališču ob spomeniku narodnemu heroju Francu Pasterku-Lenartu ter ljudstva: ustanovitev 1. Koroškega partizanskega bataljona, smrt njegovega prvega komandanta Lenarta in belopeška konferenca s svojimi pomembnimi sklepi za nadaljnji razmah protifašističnega boja na Koroškem. Na prireditvi se je zbralo daleč nad 500 ljudi — številni nekdanji borci z obeh strani meje, ki so se ,T„ 75 let Slovenska prosvetna zveza § MATJAŽ KMECL MUTAST! BRATJE poljudna igra v dveh dejanjih v nedeljo, 24. 4. 1983 ob 15. uri v mestnem gledališču v Celovcu Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta Vstopnice v predprodaji v pisarni SPZ. pri krajevnih društvih, v posojilnicah, v knjigarni ..Naša knjiga" ter eno uro pred začetkom predstave pri blagajni v mestnem gledališču v Celovcu. i Igra govori o slovenski narodni stiski sredi agresivnega nemškega nacio-natizma na Koroškem — o nasiiju nad siovenskim jezikom, kutturo in tradicijo... ALU: „Slo venci naj voiijo sami sebe!" Predvolilni pogovor s kandidati ALU na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem Prvi kandidati ALt) na Gradiščanskem, Koroškem in Štajerskem: Mirjam Wiegele, Wolfgang Hoizinger in Andreas Wabi (z ieve proti desni) ALt) je organizirana skrajno federalistično, zato tudi nima kake očetovske figure, torej vseavstrijskega prvega kandidata. Aiternativni listi Avstrije očitajo, da ima v vprašanju etničnih manjšin zelo meglene poglede, da člena 7 sploh ne omenja. Kaj to pomeni? Ali je razlog ta, da se ALt) politično in organizacijsko šele strukturira ali pa je to dokončno stališče? HOLZINGER: Kaj se pravi meglene formulacije? Jaz se v moji politični orientaciji držim nedvoumnih določil državne pogodbe, in ta določila poznam. Avstrijski državi predpisujejo, da nastopa proti ponovni dejavnosti protimanjšinskih sil, da prepreči njihovo organiziranje, in predpisujejo tudi, da se življenjske pravice avstrijskih narodnih skupnosti izrecno upoštevajo. V državni pogodbi je tudi zapisano, da jih je treba v njihovem konkretnem življenju — v gospodarstvu, kulturi, politiki — pospeševati. V okviru avstrijske države mora za etnične manjšine obstajati možnost eksistence, in implicitno je intenca državne pogodbe prav gotovo tudi ta, da naj onemogoči vsak poskus kake organizacije, stranke ali osebe, da bi na življenjsko pravico manjšin izvajal pritisk. Avstrijska država bi morala ukrepati proti takim tendencam in prizadevanjem. Frogramatika, deklaracija namenov so ena zadeva. Kakšen pa je konkretni angažma Alternativne iiste za manjšine na Koroškem, na Gradiščanskem? Kaj pomeni, da se ALt) angažira za manjšine? HOLZINGER: Znano je, da smo etničnim manjšinam priznali status zvezne dežele in da vse stvari, vse probleme, ki zadevajo Slovence in druge narodne skupnosti, artikulirajo sami in da s strani ALU obstaja obveza, da akceptira avtonomno nastale zahteve. WIEGELE: Zame člen 7 pravzaprav ni zadosten, ker v njem niso izrecno navedene vse manjšine. Če se izkaže, da je tu še kaka neomenjena manjšina, ima ta samo majhne možnosti, da jo bodo tudi upoštevali. Zmeraj spet moram opozoriti na to, da npr. deset tisoč ljudi v Avstriji, ki imajo skupen jezik in skupno kulturo, v mojih očeh predstavljajo narodno skupnost. V mislih imam Rome in Sinti. Razen tega je očitno slabost našega strankarskega sistema in naše demokracije, da za sicer priznano manjšino, ki pa sama ne postavlja zahtev, ne sprejmejo nobenih pozitivnih ukrepov. To se vidi tudi pri Hrvatih. Ker so Hrvati tako prilagojeni, na Gradiščanskem sploh ni izpolnitve člena 7. Sama od sebe nobena stranka ne naredi nič za te manjšine. Zato zame člen 7 načeloma ni zadosten. Ali to pomeni, da se bo ALt) oz. njene deželne organizacije prizadevala za izdelavo zakonskih osnutkov, ki bi bili izvedbeni zakoni za člen 7 in alternativa k obstoječemu zakonu o narodnih skupinah. WIEGELE: Zame že. Kako se bo to potem izvedlo, za to imamo manjšinski kongres, ki naj k temu izdaja svoje predloge. Mislim, da bi vsekakor bilo treba misliti na novelizacijo člena 7 ... HOLZINGER: . .. morda zadostuje tudi drugačna interpretacija kot je v navadi. Predvsem pa, zakon o narodnih skupinah mora proč! WIEGELE: Zakon o narodnih skupinah mora proč, da. Še enkrat bi se vrnila, na avtonomijo manjšin v ALt). Kaj ta avtonomija pomeni konkretno? HOLZINGER: Konkretno pomeni, da o vprašanjih, ki zadevajo manjšino, odloča manjšina sama. In te odločitve so obvezujoče za celotno ALO, razveljaviti jih je mogoče le z dvotretjinsko večino. Kako je z dvojezičnostjo v zno-trajorganizacijskem delu? HOIZINGER: To je že uigrano, nihče je ne postavlja pod vprašaj. Tudi v konkretnih spisih itd ? HOLZINGER: Da, npr. v statutih, v programskem predlogu Alternativne liste Koroške, pa tudi v volilnem proglasu itd. WIEGELE: Za Gradiščansko mislimo, da bi v okviru konceptov urada zveznega kanclerja za regionalni razvoj lahko le naredili tudi kaj odločilnega za izboljšanje položaja npr. Hr- vatov. Hrvatske vasi so po večini v ekonomsko še zelo zapostavljenih regijah. Tu je treba razviti koncepte; moja ideja je npr., da bi podprli ustanovitev hrvatskih zadrug, pa tudi ustanavljanje obrtnih obratov v teh regijah. Ne pa, da ravno v hrvatskih dolinah ljudem priporočajo, naj se izselijo, kot se je zgodilo v zdaj že malo predelanem regionalnem konceptu gradiščanske deželne vlade, in sicer konkretno za srednjo Gradiščansko. Na naše reakcije so to takrat predelali in zdaj ne stoji več tako konkretno v razvojnem konceptu. Kljub temu pa zahtevamo, da se konkretno za hrvatske regije izdelajo koncepti, in mi v Alternativni listi Gradiščanske bomo to prav gotovo storili. Alternativna lista bo torej zadevo sama pospešila, ne bo samo zahtevala, bo tudi sama nekaj naredila v tej smeri? WIEGELE: To bomo prav gotovo storili. Obravnavanje manjšinskega vprašanja v posameznih zveznih deželah je zadeva zase. Kako pa je s tem v zveznem merilu? Kakšno mesto imajo manjšine v ALt)? Ali se njihovo vprašanje pojavlja tudi recimo na Tirolskem ali štajerskem? WABL: Lahko si predstavljam, da bo ena naših prvih nalog v parlamentu, da se bo govorilo v več jezikih. Posebno v nastopnem govoru, ki naj bo signal. Težavno je, kot nemškogovo-reči povedati, kaj storiti. Edino, kar zdaj lahko res naredimo, je podpreti zahteve, ki so jih izdelali Slovenci. Kar je z jasnimi predstavami mogoče uresničiti na Južnem Tirolskem, to je treba seveda uresničiti tudi v Avstriji. Lahko si predstavljam, da bo pri razdelitvi ostanka slovensko stališče močneje zastopano in da bo tudi mogoče prišlo do veljave. Ali to pomeni tudi, da v tem vprašanju samostojno informirate ljudi, da npr. Štajerci samostojno načenjajo to vprašanje? WABL: Če Slovenci rečejo, da hočejo to in to imeti, potem je to treba podpreti, toda da bi mi zdaj rekli, to in to smo izdelali, to je zame neumnost. WIEGELE: Za to imamo manjšinski kongres, kjer naj — tako kot na kongresu žensk — prizadeti spregovorijo o svoji prizadetosti. To je potem obvezujoče za vse deželne organizacije v ALU. Gotovo bi zahtevali preveč, in to bi privedlo tudi do pa-ternalističnih izjav, če bi posamezne deželne organizacije, ki avtonomno obravnavajo svoje probleme, zdaj rekle, mi hočemo tudi nekaj povedati o slovenskem vprašanju. Da bodo zahteve manjšinskega kongresa solidarno podprle, to piše v našem načelnem programu. Toda konkretne zahteve morajo priti od manjšin samih! Ali ne mislite, da samo solidarnost ne zadostuje? Saj tu ne gre samo za interese prizadetih, temveč za interese vsega avstrijskega prebivalstva. Moralo bi biti tudi v njihovem interesu, da se diskriminacija in zatiranje nehata? WABL: Slovenski kulturni delež, hrvatski itd., vsi skupaj vendar tvorijo to, kar je avstrijsko, in sestavljeno je iz mnogovrstnosti. Če so diskriminirani Slovenci ali Hrvati ali Romi in Sinti, potem je to enostavno zatiranje lastne človeške biti v Avstriji. To bi bila velikanska izguba in več ali manj samomor avstrijske kulture. Torej je vprašanje vseavstrij-ske demokracije? WABL: Kajpada. To je preskusni kamen avstrijske demokracije, kako ravnamo s Slovenci, s Hrvati, z Romi in vsemi drugimi narodnimi skupnostmi. To je zelo odločilno vprašanje demokracije. HOLZINGER: Narodne skupnosti v Avstriji so samo en primer zapostavljanja skupin prebivalstva, socialnih slojev. Tudi v izobraževanju, razumljenem kot proces političnega prosvetljevanja, bi morali to pojasniti, namreč da se lahko vsi ljudje v obrobnem položaju, v socialnih obrobnih situacijah, lahko emancipirajo samo s skupno aktivnostjo. WABL: Tudi v šolski politiki je naravnost sramota, da je v glavni šoli, v ljudski šoli samoumevno, da se angleščina in francoščina uvaja kot obvezen predmet, seveda ker sta pomembna gospodarska jezika. Toda jezik soseda, sosedovih otrok, ki se otroci z njimi igrajo in doraščajo, ni obvezen jezik. To je sramotno za kulturen narod. Manjšinska vprašanja bi torej morati vključiti v šolske učne načrte v vsej Avstriji? WABL: Pa jasno, tu ni nobenega dvoma. HOLZINGER: Seveda tudi v okviru pouka sodobne zgodovine, ki je v šoli zelo prikrajšan. WIEGELE: Če bo kdo od nas prišel v parlament, bo moral opozoriti na to, da npr. na Gradiščanskem nastavljajo hrvatske učitelje v nemških krajih, hrvatske otroške vrtnarice v nemških občinah in obratno. To je zelo pomembna točka. Najbrž bi bito odveč vprašati, kako ALt) na Koroškem stoji do vprašanja otroških vrtcev, trgovske akademije, radia in televizije? HOLZINGER: Popolnoma stojimo za temi zahtevami, razen tega so ti minimalne zahteve, razen tega bi se morala spremeniti celotna klima na Koroškem. Sploh bi morali na Koroškem malo podrobneje pregledati prakticirani pojem demokracije. Da samo omenim tristrankarski pakt in protimanjšinske organizacije. Mislim pa, da bi morali tudi iti ven iz Koroške s temi problemi, ker se je pokazalo, da so manjšini naklonjene sile v deželi morda le malo preslabe. Prepričan sem, da je ALO tudi platforma, forum za etnične manjšine, da pridejo ven iz svojega obrobnega položaja, da dobijo priložnost, da pridejo v stik z drugimi zveznimi deželami in tako omehčajo od zunaj okorele strukture in jih spremenijo. Torej podpora manjšinskih organizacij na vseh ravneh, ne da bi okrnjevali njihovega statusa? HOLZINGER: To so v desetletjih zrasle organizacijske strukture, ki imajo svoj smisel, vendar pa mislim, da jih morajo nemškogovoreče grupacije podpreti in tako povečati učinkovitost teh organizacij. Predsednik socialističnih poslancev Fischer je glede ALO dejal, da so glasovi za ALO brez učinka, ker ne bo dobila mandatov. Kaj pravite k temu argumentu? HOLZINGER: To je že tudi malo pobožna želja. WABL: To niso izgubljeni glasovi. Glasovi za ALO so enostavno glasovi za spremembo mišljenja v okamenelih strankarskih strukturah, za spremembo mišljenja na vseh življenjskih področjih. Ne glede na to, ali se bodo izrazili v mandatih, so preprosto demokratično priznanje, priznanje k okrepljeni demokraciji, k okrepljeni politiki za manjšine. Odvzemanje glasov velikim strankam naj bi torej bila nekakšna terapija? WABL: Ne, ne gre nam za terapijo. Glasove za ALO stalno difamirajo in poskušajo neke čudne igre: če voliš ALU, potem onemogočiš absolutno večino, potem si odgovoren za premik v desno v Avstriji. To je gnila igra. Če koga voliš, če podpreš s svojim glasom neke ideje, potem to pomeni samo to in nič drugega. Volilno taktiko se lahko greš potem, prej je to zlobna in prazna igra. WIEGELE: Način, kako so stranke v lokalni situaciji npr. na Gradiščanskem nastopale proti naši kandidaturi, je zame znak, da se strašno bojijo, in znak, da smo jih zadeli v živec. Zame to pomeni, da tokrat z glasom za ALO obstaja tudi možnost za določeno spremembo strankarske scene. HOLZINGER: Gospodarski in družbeni problemi v znaku krize, globalne krize okolja naraščajo. ALO prvič nastopa pri nekih zveznih volitvah, sledilo bo še mnogo volitev, predvsem deželne in občinske. Primer Zvezne Republike Nemčije kaže, da ob neuspehu ni treba takoj obupaM, temveč je treba biti vztrajen in prodoren. Mislim, da so naše strukture ze toliko izoblikovane, da bodo poskust, da bi ALO podobno kot Slovence in druge etnične skupine potisnili ob rob družbe, obsojeni na neuspeh. In še zadnje vprašanje. Zakaj naj koroški Slovenci, pa tudi Hrvati in druge manjšine, voiijo ALO? HOLZINGER: Zvezne stranke ne zastopajo interesov Slovencev. Zvezne stranke pustijo, da potrebno umazano delo za centralno državo opravijo deželne organizacije, za centralno državo, ki ima tendenco, da zbriše razlike v prebivalstvu, v etnični mnogovrstnosti, preprosto zaradi p°' enostavljene upravne tehnike itd. WIEGELE: Dodala bi le: če bo kdo od nas prišel v parlament, bo prav gotovo dal vprašanju manjšin posebna težo. WABL: Jaz pravim, Slovenci n^j volijo sami sebe. Mi nismo zastopnik* Slovencev, temveč, upam, partner v spopadanju za več demokracije,^ zn kulturo, ki je sestavljena iz različni** jezikov in načinov življenja. Zato volilno priporočilo rti tako, da naj Slovenci volijo ALO, temveč naj zelo natančno in zelo previdno in jasno preverijo, katera stranka ali voli!**** skupina njihove interese najbolje upo* števa. S ^aH^nfafi Alternativne /iste se je pogovarjal Peter W;eser Kontaktni odbor Koroške in Slovenije je zaseda! v Celovcu Odnosi med Koroško in Stovenijo so ze!o dobri in sodeiovanje obeh sosed se ugodno razvija. Tako bi tahko v najkrajši obiiki opisati potek in rezuitat seje kontaktnega odbora čta-nov koroške dežeine viade in izvršnega sveta SR Siovenije, ki je biia zadnji petek v Cetovcu. Vendar pa tako poročito ne bi popotnoma od-govarjato vsebini pogovorov, niti ne njihovim zaktjučkom. Kajti vzporedno z nizanjem konkretnih primerov uspešnega sodeiovanja so se na sestanku vrstita tudi vprašanja, ki še niso povsem zadovoijivo rešena in jih je zato ena aii druga stran ..postavita" na dnevni red. Tako je koroška stran posebej opozarjata na postedice, ki jih imajo jugostovanski stabitiza-cijski ukrepi tudi za Koroško in njeno gospodarstvo, ztasti za tukajšnji tujski promet ter za gostinstvo in trgovino še posebno v obmejnih krajih dežete. Vendar je bito pri tem ugo-tovtjeno, da je vzroke npr. nazadovanju zimskega turizma treba videti tudi drugje, ne nazadnje v neugodnem vremenu, v sptošni gospodarski krizi in v drugih pojavih. Z zadovotj-stvom so vzeti predstavniki dežetne vtade na znanje ponovno zagotovito stovenske strani, da se bodo stvari v obmejnem prometu še naprej postopno izbotjševate in da tudi pri depozitu gre te za začasni gospodarski ukrep (ukinitev napovedana najkasneje do konca tega teta). V ostatem so razpravtjati o najraztičnejših obtikah sodetovanja v gospodarstvu, v kutturi, v športu in na raznih drugih področjih, kjer sta obe strani imeti konkretne predtoge in medsebojno pokazati razumevanje ter zagotoviti podporo pri reatizaciji. Le v vprašanju posebnega dogovora o regionainem sodetovanju koroška stran tudi tokrat ni prišta datje od že znanih pomistekov in izgovorov, tako da do razširitve kooperacije na višji ravni tudi v biiž-nji bodočnosti verjetno ne bo prišto. Takorekoč izven dnevnega reda pa je sto-venska stran opozorita tudi na manjšinsko vprašanje ter poudarita, da reševanje tega vprašanja ne poteka v sktadu z razvojem sosedskih odnosov. Ugotoviti so, da tako imenovana potitika matih korakov ne prinaša ustreznih uspehov. Zato so se zavzeti za uresničitev predtogov, kt sta jih avstrijski vtadi posredovati osrednji organizacij) koroških Stovencev, ztasti kar zadeva vprašanje dvojezične šotske vzgoje in otroških vrtcev, trgovske akademije ter enakopravnejšega upoštevanja pri radiu in teieviziji. Čeprav je bito to vprašanje načeto torej te „na robu" sestanka, pa je te prišto tudi tokrat do izraza, da predstavtja važen faktor v dvostranskih odnosih. Sejem,Dopust83' od 21. do 24. 4. v Celovcu Komaj sc je na celovškem razstavišču ko'f-^ strokovni sejem turizma in gostinstva „Gost". ? so v polnem teku priprave za novo sejemsko P*^ reditev. Kajti prihodnji četrtek, 21. aprila, bodo J Celovcu odprli 8. strokovni sejem „Dopust 83' na katerem si bodo interesenti potem do nedeb 24. aprila mogli ogledati pester prikaz vsega, je neposredno ali vsaj posredno povezano z do pustom, s potovanjem in z najrazličnejšimi obl' kami preživljanja prostega časa. Na letošnjem sejmu bo sodelovalo okoli 30^ razstavljalcev, ki bodo na razstavni površini k. kih 20.000 kvadratnih metrov (od tega dve tret)'^ ni v pokritih halah) ..nagovarjali" obiskovalce svojimi ponudbami, predlogi in nasveti. Že štev'L sodelujočih podjetij dovolj zgovorno kaže, d** je celovški sejem pridobil širok ugled med toVfS* nimi prireditvami, [n to tudi upravičeno, saj ko leto nudi bogat spored, s katerim pritegne za nimanje širokega občinstva. Tudi letos bo spored obsegal pestro ponudbe Med težišči bi lahko omenili tradicionalno P(^ stavitev koroških mladinskih organizacij in nj'b? vih dejavnosti, pobude za aktivno oblikovat*) prostega časa in predvsem seveda ponudbe tuf' stičnih podjetij in potovalnih uradov za kori^ ^ nje letnega dopusta doma in v tujini. Dnevno ^ bodo od 9. do 18. ure vrstile različne priredi'^' zabaviščni park pa bo ..deloval" do 20. ure, ta? da bo vsestransko poskrbljeno tudi za razvedr* in sprostitev. Koroški in slovenski umetniki predstavljeni na skupni razstavi v Beljaku Prejšnji petek sov beljaški galeriji ob mestnem obzidju (..Galerie an der Stadtmauer") odprli skupinsko razstavo, ki predstavlja umetnike iz Koroške in Slovenije. Razstava, ki nosi naslov „Ma!i format", je bila pripravljena v sodelovanju z Gorenjskim muzejem v Kranju ter Pcmeni nov prispevek k poglabljanju že doslej zelo bogatih stikov, ki sta jih na področju kuiturno-umet-niškega sodelovanja stkali mesti Beljak in Kranj. Kakor je razvidno že iz naslova razstave, gre za prikaz umetniških del malega formata - male grafike, ki ima v likovni umetnosti že dolgo tradicijo. Zanimanje za to zvrst narekuje med drugim tudi povsem praktična okolnost, saj so grafična dela malega formata zelo pripravna za zbiratelje in za razliko od siceršnjih velikih formatov zaradi znatno nižjih cen tudi dostopna širšemu krogu interesentov. In to razumljivo prispeva obratno tudi k temu, da se likovni umetniki vedno spet radi bavijo z malo grafiko, pri čemer je treba omeniti, da si v Sloveniji posebej prizadevajo, da bi se mala grafika čim bolj uveljavila kot ..predmet" organiziranega zbirateljstva. Sedanja razstava v Beljaku posreduje izredno širok izbor tovrstne umetnosti, saj predstavlja skupno nad 60 umetnikov. Med njimi je 15 domačinov, v glavnem mladi ljudje, ki doslej še niso imeli priložnosti, da bi se predstavili širši javnosti; morda bo enemu ali drugemu prav ta razstava utrla pot do priznanja. Večina sodelujočih pa prihaja iz Slovenije in sega krog od mladih ..začetnikov" tja do mednarodno priznanih ..velikanov" svetovno znane slovenske grafike. ..Koroška pomlad" literarno ustvarjanje brez konkurence Od ponedeljka naprej ima literatura — predvsem mlada — v celovški Mestni hiši svojo „koroško pomlad". Gre za literarno iniciativo, ki jo od !eta 1981 naprej prireja celovški „Literaturcafe". Avtorjem ne gre za podeljevanje nagrad ali za pridobivanje založnikov, temveč za kolegialno Predstavljanje in obravnavanje nastajajočih in zaključenih literarnih det, pogovor o problemih literarnega ustvarjanja in za diskusijo s publiko. Nad 50 avtorjev iz vse Avstrije se ponedeljka 11. aiprila naprej srebava v Mestni hiši, kjer bo v nedelo zvečer zaključena ta kulturna prireditev, ki naj bi skupno obsegala 65 Programskih ur in na kateri bodo Poskusili pospešiti iz sredstev privatne iniciative 30 projektov. Koroško zastopa na tem srečanju - avtorjev, med njimi so tudi France Merkač, Janko Ferk, Fabijan Hafner, nastopila je tudi igralska skupina Moer mladje, v ponedeljek pa so dis-nntlrali tudi o „kontaktni leči", dija-. o kulturnih dnevih na slovenski gnnnaziji. Danes popoldne se začne tudi vrsta Prireditev v okviru literarnega simpozija, ki se bo ukvarjal z literarno ritiko in s kritiko na tej kritiki. Na ^ simpoziju bodo govorili tudi lite-^ri in literarni uredniki iz Zvezne ^Publike Nemčije, Dunaja, Zgornje . vstrije in Štajerske, kar potrjuje, da ^ 'etos „koroška pomlad" res prese-8 a ozke meje koroške province. Opo-^Ramo še na 3 prireditve: v nedeljo popoldne bodo na sporedu referati o literarni kritiki in socialni demokraciji (Alfred Pfoser), o avstrijski literaturi in nacionalsocializmu (Klaus Amann) ter o koroški povojni literaturi (Norbert Frei). Diskusija 7 avtorjev na temo Literatura in kritika pa bo zaključila „koroško pomlad". Otvoritve razstave so se poleg umetnikov udeležili tudi predstavniki političnega in kulturnega življenja Koroške in Slovenije oz. Beljaka in Kranja. Odprta bo razstava do 30. aprila, in sicer dnevno od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Po mnenju vodje kulturnega urada mesta Beljak Adolfa Schererja in kustosa Gorenjskega muzeja v Kranju dr. Ceneta Avguština (ki ju predstav-tjamo na naši sliki) naj bi doprinesla k še večjemu pretoku in medsebojnemu spoznavanju umetnosti obeh sosednjih dežel. ..Mutasti bratje" tudi na jugoslovanskih gledaliških igrah v Novem Sadu Na letošnjih 28. jugoslovanskih gledaliških igrah v Novem Sadu, ki bodo tudi tokrat prirejene pod nasiovom Sterijino pozorje, bo v tekmo-vainem sporedu sodetovaio šest giedaiišč. Od siovenskih giedaiišč se bosta za Sterijine nagrade potegovati Drama Siovenskega narodnega giedaiišča z Ziatima čeveijčkoma Dominika Smoieta in Siovensko mta-dinsko giedaiišče z Ujetniki svobode Emiia Fiiipčiča. izven tekmovainega sporeda pa se bo na novosadskem gieda-iiškem festivaiu predstaviio tudi Staino siovensko giedaiišče v Trstu, in sicer z Mutastimi brati Matjaža Kmecia — igro, ki obravnava narodnostno probiematiko na Koroškem in s katero bodo tržaški gledališčniki na povabiio Siovenske prosvetne zveze v nedeijo 24. apriia gostovati v ceiovškem Mestnem giedaiišču. M< IN KULTURA — M) IN KULTURA — Mi IN KULTURA — Ml IN KULTURA O problematiki kulturne izmenjave med obema narodoma na Koroškem (Nadaljevanje iz zadnje številke) D% morajo srf&njd potf-^dfi dvojezično, ni frejnr posebej pondarjgfi. Z^že/enegg $:%nj