TRST, petek 1. avgusta 1958 Leto XIV. - Št. 182 (1027) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini TH ?jy°: UL‘ MONTECCHI št. «, II. aatf. — TELEFON §3-10« IN §4-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nede j-ska številka mesečno 100 h , t OGI AČnv Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Postni teKOCi /^un. r vsak mm višine v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 iir. — MALI OGLASI: 30 l-lr beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani o - / - a ■V Se vedno neenotno stališče v odgovoru Mac Millana in De Gaulla Mac Millan: 12. avgusta v Ženevi poseben sestanek VS De Gaulle pa: 18. avgusta v Ženevi sestanek najvišjih Mac Millan dopušča možnost poznejšega sestanka najvišjih, o katerem se že toliko časa pogajajo - Neskladnost v stališču tudi glede smotrov konference ^NDON, 31. — Mac Millan je danes odgovoril Hru-*n Predlaga za 12. avgusta poseben sestanek bi hii sveta v zvezi s Srednjim vzhodom, ki naj kram V Yorku, Ženevi ali v katerem koli drugem 0 katerem bi se sporazumeli, se glasi: »Dobil sem — bom P!fmo 0d 28- Juli.ia. Ne oM«s£!d®ovarjal na številne mmSP P1,0*-! zavezniški po-k.v na Srednjem vzhodu. h^!na, od teh ni uteme-2/ tj sv°jem pismu od ^julija sem predlagal po-sestanek Varnostnega nil_a ob udeležbi predsed-r*azviT ,vlad- 26- julija sem da « Predlog. Rekel sem, Sem zadovoljen, ker je nrtJ',as sprejemljiv, in sem "aj se tak°i sPreP ni J? Potrebni ukrepi s po-dr*lJ° s^a*ni6 predstavnikov sveta d*anic Varnostnega lian;?}*01, .da boste po razmiš-holjši Priznali, da je to naj-niu postoPek. K temu upa-šeea n* spo^buja tisti del va-tet ,pisma> kjer želite povra-losu prvemu pred- am ' nit vega Predloga se ni-k sestanv* 0dda!ii1, Dodatno «ostnetaDl£0m eelotuega Var-28 hi sveta na podlagi čl. Sanizir?tVeda bil° m°6°če or stanii,, manj formalne se-Vtrašn .predsednikov vlad o Val v ki bi J>h Prouče-bi biiaInos.tni svet. Postopek bi m Pa ta način gibčen in Dannoa povečati možnost predovanja. rekel v sv°jem namen a iulija, bi bil naš nem se na *em P°seb- l'-oben» anku ne bi predložila hajaia resolPcija, ki ne bi iz-Zuhia Poprejšnjega spora-nejf /n, ,ve a.ne bi tak sesta-itanka _ možnosti tistega se- Uankaaprl ----------- -____»- - >;tereeanaJ Paivišii stopnji, za sa sd delamo je nekaj ča- ^Bernu*^ dajem navodila firj naj nost: ?ebn, Janije ’ Predi; nega ega predstavniku Velike v Varnostnem svetu, aga predsedniku Var-sveta sklicanje po- *• avKn.?estanka' ki na3 bo Medw na podlagi čl. 28. Pred« pa bi morali stalni s °Pku 'lIPk' razpravljati o po-rVti v- k3 sestanka in skle-s‘aneu .?a3 bo Ce se bo se-12. klical, Se ga bom jaz da bo« udeležil. Upam, r.’6ne .- tam tudi vi. Kar se sprejeti 'l,6' sem pripravljen Vsak dr nev°, New York ali ®E!ošnn “g kraj. ki bi bil na Prede« ° 2 °rniei Je Prebral v spodnji vu, je MSv°i odgovor Hrušče-ni°ra Jrac .Millan izjavil, da Vl«da ni onniea razumeti, da 6evati u,a samo naloge prou-najvišjjt epe glede sestanka Pač pa 0 Srednjem vzhodu, ?ečii mer mora tudi v naj- Posvetovati z za- Coft>mom?, z drugimi državami ,UiC„!?ltha; zakadi tega V ^dgovoiu d° zakasnitve Skelll^?P,U, “Pozicije je Gait-?a branili da se laburistič-■ renca .u,.s-trinia, naj se kon-i* vnr.-f za 12, avgusta, er Drfn.,! ali Je Eisenho-?tanek Pravljen priti na se- i “ ali’ n 1 bo ta v New Yor- an ie V 2enevi. Mac Mil-jdgovo*. u”ovP.r‘l> da ameriški al Pa rusdevu ni še znan, ?a vzrok-,'16’ da ulma nobene-?Ver ne , mislit; da Eisenho-j 2eneVo Pripravljen iti de nesn°,ah.v N. Yorku. Gle-,avezniki S11 .med zahodnimi n *' da SBJ6- ^ac Millan izja-?velika J11?1 ne sme dajati Mac ,.yaznost. i-Vemo k'af° ie zaključil: ;‘a tieltai 5 -rence’ ki bi tra-S?01 ločili -, l’ da bi se po-r m°, da azt^arani. Zato mi-eo}boli Prim Zdruzeni narodi Q°re» ron sedež za raz- poudarjal, da ne Sovorih rnoa e Pri raz- il ^arnosto stalnimi delega-r.a željo °ega v ,sveta. Izrekel ko dela 3] 0 dnevnem Pbfereneo *j, 0 udeležencih Pci samj °dločali na konta' &»'*»>. - sz r na Francoski od-dl*Va je ;Z dnle pismo Hruli ravha* « danes popol- 0rVe ‘ S1 -Za Politične za-lH6dstavniknnjem. ministrstvu r-oOslaništv^ s°vjetskega ve-»e O ,,V Parizu- Gene-?u«Sestanek o .pV.edlaga, naj £a v Žen„?aiVl iih 18, av’ t *^ar ‘■onevi, •t^bce Predmeta kon- da t! jJ De Gaulle. mi-ne bi smel biti o- z navzozaaan.ia' ki nasta-v t-ibano**0^0 ameriških Xrd.JPrdaann°^ angleških ib * ica kar je samo VaUdi *e J, pa položaja, tlS, sa«ja mo. i.smel tikati ba. P°dročia ,ebltne razširi-b6na’ ker nism ■IaskeBa SP°’ -6ga lakegl 5 ugotovili no-bia e°eral DBe ^oPfdaa. >U ^“ki onemoda- in '‘alno razvita- d, T*0?? temu de-oh y hi živel in sp ? nekat!6drinii"b'aLnih p,0goiill>> 3a h« l?rimi a.- e anjih Prim! Gaulil !Zavar‘». doda-laSneerpem trenu?kFlanci-1s ob t). Predloge » u Pripravila GamiT * . teMvlja zatem. da nima ugovorov proti temu da bi se sklicalo novo zasedanje Varnostnega sveta, kakor predlagata britanska in a-meriška vlada, toda to zasedanje Varnostnega ^veta se ne bi moglo spravljati v zvezo s konferenco predsednikov vlad. Zatem predlaga De Gaulle nadaljevanje rednih diplomatskih razgovorov, da se sporazumejo o kraju, dnevu in predmetu konference. Na današnji seji sveta stalnih predstavnikov NATO, ki je trajala 90 minut, niso u-speli vskladiti francoskega stališča s stališčem ZDA in Velike Britanije, kar se tiče konference najvišjih. To je razvidno tudi od odgovorov Mac Millana in De Gaulla Hrušče-vu. V Londonu so razočarani nad tem vendar pa, kakor sta izjavila Mac Millan, v spodnji zbornici in Dulles na tiskovni konferenci, ne pripisujejo ZDa in Velika Britanija tem nesoglasjem velike važnosti. V angleških političnih krogih u-pajo, da De Gaulle ne bo odklonil udeležbe na konference iz sledečih razlogov: 1. Francija nima nobenega interesa, da bi se držala ob strani, ko se je pokazalo, da ostali dve državi ne mislita spremeniti svojega stališča. 2. Britanski odgovor danes prvič dela jasno razliko med konferenco predsednikov vlad o Srednjem vzhodu in konferenco najvišjih o številnih drugih vprašanjih, o katerih se že toliko časa pogajajo; odgovor dopušča, da bi se morala ta konferenca sestati pozneje neodvisno od prve. To razlikovanje bo morda privedlo De Gaulla do tega, da spremeni svoje stališče in bo svoje sedanje pogoje, kar se tiče oblike in udeležencev konference, postavil glede bodoče konference najvišjih. Bitka za ustavo v Franciji PARIZ, 31. — Jutri ob 20. uri bo general De Gaulle govoril po radiu. Domnevajo, da bo govoril o gospodarskih in finančnih vprašanjih, o sedanjem mednarodnem položaju in o stališču Francije do sovjetskih predlogov. V soboto pa bo general De Gaulle obiskal atomsko središče Marcoule in bo govoril o znanstvenih raziskovanjih Danes je francoska vlada sklenila zvišati ceno bencina za 3 franke za liter. V Franciji bo cena bencina najvišja v Evropi. Medtem se je začela ustavna bitka. Načrt ustave ima 78 členov, ki jih sedaj proučuje «skupina 39 modrih*. Komunistična stranka je že pozvala prebivalstvo, naj glasuje proti načrtu ustave. Včeraj je odbor za odpor proti fašizmu objavil resolucijo, ki pravi, da sicer prepušča strankam in političnim skupinam nalogo, da se uprejo tej ali oni določbi nove ustave, vendar pa že sedaj poziva vse republikance, naj na referendumu ustavo zavrnejo. Tudi glavni tajnik državnega centra neodvisnih in kmetov Roger Duchet je poslal vladi načrt, ki so ga sestavili ob posvetovanju predstavnikov strokovnih krogov. Zahtevajo se jamstva, da bo ustavna reforma «spoštovala svobodo državljanov tudi na gospodarskem sektorju*. Dalje je rečeno, da je »resnična ločitev zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti najboljša zaščita proti diktaturi skupščine ali enega človeka*. Tudi prebivalstvo črnske A-frike je z nezadovoljstvom sprejelo načrt ustave, ki ne priznava njihovih zahtev za neodvisnost. Afriški politični predstavniki so že napovedali, da bodo glasovali proti načrtu. Ker se bo referenduma u-deležilo okoli 15 milijonov A-fričanov (poleg treh milijonov Alžircev). so v Franciji zelo zaskrbljeni. Baje namerava De Gaulle odpotovati v prekomorska ozemlja, da bi prepričal tamkajšnje prebivalstvo, naj glasuje za načrt u-stave. «Borba» o razgovorih atomskih strokovnjakov BEOGRAD, 31, — Dosedanje delo atomskih strokovnjakov v Ženevi potrjuje mnenje, da je možna učinkovita kontrola vseh poizkusov in jedrskih Fanfani danes v Londonu pri Mac Millanu Poslanska zbornica odide na počitnice Presenečenje v rimskih političnih hrogih zaradi nenadnega italijanskega priznanja iraške republike - Preti je baje prosil Hennija za pomoč pri glasovanju o proračunu finančnega ministrstva zvezi s tem ocenjuje kot pozitivno dejstvo, da so ZDA o-pustile napovedane poskuse s »čistimi bombami*, ker bi novi poskusi vnesli nove elemente zaostritve v že itak napeti mednarodni položaj. Nedavni dogodki na Srednjem vzhodu so po mnenju lista prepričevalno dokazali, da se s silo nč morejo reševati mednarodna vprašanja. To v praksi dokazano izkušnjo bi morali v bodoče upoštevati pri naporih za sporazum o prenehanju poskusov z jedrskimi eksplozijami eksplozij, kar pomeni, da je lin za sporazum o razorožitvi sploh. Na neobhodno potrebno rešitev tega vprašanja opozarja mednarodni razvoj zaključuje «Borba». Možnost znanstvenega in tehničnega izvajanja takšnega sporazuma možno učinkovito zajamčiti preprečitev zlorabe morebitnega mednarodnega sporazuma o prenehanju jedrskih poskusov. S tem odpade tudi glavni argument, ki se je doslej vedno navajal proti prenehanju je-j pa dokazujejo sklepi atomskih drskih poizkusov. «Borba» v‘strokovnjakov v Ženevi. WASHINGTON, 31. — Pred odhodom iz Washin g tona je imel ministrski predsednik in zunanji minister Fanfani tiskovno konferenco za dopisnike italijanskega tiska iz ZDA. V odgovoru na razna vprašanja je izrazil tudi zadovoljstvo nad izvolitvijo generala Sehaba mce za pravosodje je Ama- da se bodo razgovori najvišjill za libanonskega predsednika. Iz Washingtona je Fanfani odpotoval ob 14.30 z letalom ter prispel v New York ob 15.40. Nem York je zapustil ministrski piedsednik ob 4. popoldne, potem ko je bil prej na obisku pri generalnem tajniku OZN Ham-marskjoeldu, s katerim sta tudi skupaj bila na kosilu v Stekleni palači. RIM, 31. — Dejstvo, da je Italija sklenila priznati iraško republiko, je nemalo presenetilo politične kroge, ker je prišlo dokaj nepričakovano. Se včeraj je namreč Fanfani v Washingtonu na tiskovni Icon- Dullesova tiskovna konferenca Danes Eisenhovrerjev odgovor Hruščevu ZDA se strinjajo, naj bi konferenca bila 12. avgusta - Obračanje kart glede smotrov konference - Ameriška nota SZ glede razgovorov o preprečitvi nenadnega napada - «Manjše in učinkovitejše» jedrske bombe v ZDA WASHINGTON, 31. — Na svoji današnji tiskovni konferenci je ameriški državni tajnik Dulles izjavil, da bi moral biti eden glavnih namenov, da bi na konferenci najvišjih v okviru Varnostnega sveta govorili «o nevarnosti, ki jo predstavljajo posredni napadi*. Dulles je izjavil, da se ZDA strinjajo, naj bi se konferenca najvišjih začela 12. avgusta, kakor predlaga Mac Millan. Dodal je, da bo odgovor Eisenhowerja Hruščevu izročen jutri zju-traj. ’. . ZDA ne dajejo nobene posebne prednosti New Yorku ali nekaterim evropskim mestom kot sedežu konference. Odločno pa je izjavil, da ZDA nasprotujejo, da bi konferenca bila v Moskvi, pri čemer je omenil nedavne demonstracije proti ameriškemu poslaništvu v Moskvi. Glede sodelovanja Indije pri sestanku najvišjih je Dulles izjavil, da bi seveda Indijo lahko povabili. Pri tem pa je omenil težave, ki bi po njegovem utegnile nastati, če bi več držav zahtevalo udeležbo. Dodal je, da prihajajo take zahteve z vseh krajev sveta. Dulles je dalje izjavil, da bo namen sestanka Varnostnega sveta »postaviti pogoje za politično ustaljenost na Srednjem vzhodu*. Toda na tem sestanku ne bi mogli razpravljati o rešitvi temeljnih vprašanj Srednjega vzhoda. Pripomnil je. da je predstavništvo Latinske Amerike v Varnostnem svetu OZN eden od vzrokov, zaradi katerih so ZDA zahtevale, naj se sestanek najvišjih skliče v okviru Varnostnega sveta. Zatem je izrekel upanje, da bo general De Gaulle navzoč na konferenci najivišjih v o-kviru Varnostnega sveta. Po njegovem mnenju nasprotja med Parizom in drugimi zahodnimi prestolnicami glede postopka za sklicanje konference ne odražajo večje razpoke v atlantskem zavezništvu. Zatem je Dulles dejal, da ameriške čete v Libanonu ne bi ostale tam, če bi zakonita vlada v Bejrutu zahtevala njih umik, in to tudi če bi se ameriški vladi zdelo, da »taka zahteva ni pametna*. Zatem je izrekel upanje, da bp. politični položaj v Lrbano-r.o tedaj bolj ustaljen, m je omenil predlog nekaterih krogov, naj bi poslali stalne odrede OZN na katerikoli del sveta «za preprečitev posrednih napadov*. Pripomnil je, da bi pošiljatev takih odredov v Libanon in Jordanijo lahko bil dober precedent. Zatem je Dulles omenil mcžnost ameriškega priznanja nove iraške vlade v bližnji prihodnosti. Dodal je, da Turčija, Iran in Pakistan niso bili mnenja, da je »nevarno* priznati novo iraško vlado, in ZDA bodo verjetno sledile njihovemu zgledu. Dulles je izjavil, da upa, da na sestanku najvišjih v Varnostnem svetu ne bo glasovanj o kakršnikoli resoluciji in torej tudi ne bo veta. Izrekel se je proti ustanovitvi posebnega pdbora. Omenil je, da pri mednarodnih konferencah vedno pride do privatnih razgovorov in da tem razgovorom ni potrebno dati uraden značaj. Dulles je tudi izjavil, da v okviru sestanka Varnostnega sveta ne bi bilo mogoče dati uradne in končne oblike mehanizmu, ki se predvideva »za prenehanje posrednih napadov*, da pa bi lahko postavili nekatere ideje, zlasti nadzorstvo OZN nad radijskimi oddajami, »ki pozivajo na državljansko vojno*. Ameriška vlada je poslala danes sovjetski vladi noto, s katero odgovarja na sovjetski predlog od 3. julija, naj bi se sestali zahodni in sovjetski General Šehab izvoljen za predsednika Libanona Izvolitev so omogočili tudi opozicijski poslanci, ki so se udeležili parlamentarne seje - Tako doma kot v tujini je bila vest o izvolitvi Šehaba ugodno sprejeta BEJRUT, 31. — General Se-hab je bil danes izvoljen za predsednika Libanona. Medtem ko mu je pri prvem glasovanju, ko je prejel 43 glasov, manjkal en sam glas za predpisano dvotretjinsko večino, pa je pri drugem glasovanju prejel 48 glasov. Bilo je navzočil 56 poslancev od celotnega števila 66. Sedem poslancev je glasovalo za neodvisnega kandidata Eddeja, eden pa se je vzdržal. Akcija ministrskega predsednika Sami Solha, ki je hotel volitve onemogočiti, zato ker šehab ni hotel nastopiti proti upornikom po atentatu na Sami Solha, ni uspela. V parlament so prišli tudi nekateri vojaški poslanci, ki so vojaški voditelji upora, kot na primer Rašid Karami, ki je prišel iz Tripolisa, ter Sabri Hamadeh. Vest o izvolitvi šehaba je bila z veseljem sprejeta pri libanonskem prebivalstvu in to tudi pri opoziciji. Opozicijski poslanci so sicer takoj po izvolitvi predsednika zapustili zbornico z izjavo, da je bila poslanska zbornica sklicana samo za izvolitev novega predsednika ne pa za razpravljanje o drugih političnih problemih Opozicijski voditelji so tudi poudarili, da izvolitev novega predsednika še ne pomeni pravega premirja. Uporniki so dobili povelje^ naj ne streljajo na vladne čete. razen če bi bili napadeni, vendar pa še ne mislijo položiti orožja. Po vesteh iz Londona, Pariza, Bonna, Washingtona, kakor tudi iz Kaira, je bila izvolitev Sehaba povsod ugodno sprejeta. V Kairu so celo izjavili, da je bi) končno vendarle izvoljen kandidat, ki ga je že pred dvema mesecema predlagal predsednik Naser. General Šehab, ki je maro-nitski kristjan, je bil poveljnik libanonske vojske že od leta 1945. Pravzaprav je libanonsko vojsko on sam usta- novil. Pred 6 leti je že bil 3 dn- predsednik države, ko je bil namreč odstranjen bivši predsednik Bešara Huri. Tedaj je biil za predsednika izvoljen Samun in šehab se je spet vrnil na svoje mesto v vojski. Držal se je vedno precej stran od politike. Dokler sta bila Libanon in Sirija pod francoskim mandatom, je bil Šehab častnik kolonialne vojske. Ko pa je na koncu druge svetovne vojne Libanon dosegel popolno neodvisnost, je bil on prvi načelnik generalštaba. Skupina opazovalcev OZN v Libanonu je danes odposlala Varnostnemu svetu drugo poročilo, v katerem je rečeno, da je tajni uvoz orožja v Libanon zelo neznaten in omejen na lahko orožje. Poleg drugega je v poročilu tudi rečeno, da elementi opozicije niso dovolj močni, da bi mogli ________ , . _ ... premagati redno vojaško si-1 deset tisoč kilometrov po Silo, ki bi bila dobro oborože- biriji in sovjetski centralni A-na. 'ziji. Tisku j« Stevenson izja- strokovnjaki, ki bi razpravljali o sredstvih za preprečitev morebitnega nenadnega napada Ameriški odgovor pravi, da se bodo morali strokovnjaki sporazumeti o sredstvih in predmetu nadzorstva in o rezultatih, ki naj bi jih ta jamstva dala. Nota dodaja, da bodo tehnični razgovori koristni, ker bodo ugotovili, ali bi sestanek predsednikov vlad lahko dal »priložnost za resne razgovore o glavnih vprašanjih in ali bi bil učinkovita metoda, da pride do sporazuma o važnih točkah*. Ameriški odgovor nakazuje. da bodo morali strokovnjaici proučiti praktična sredstva, kakor so letalske inšpekcije, postavitev nadzorstvenih postaj in opazovalnih postaj v zvezi z morebitnim nenadnim napadom. V tem okviru bi ianKo proučili položaj na arktičnem področju, kjer Sovjetska zveza pravi, da je ogrožena zaradi poletov ameriškega strateškega letalstva z atomskimi jedrskimi bombami. V tem okviru bi proučili tudi Eisenhovverjev predlog o »odprtem nebu* in sovjetski predlog o postavitvi nadzorstvenih postaj na strateških točkah: v pristaniščih, na železniških in cestnih križiščih, na letališčih itd. Ameriška komisija za atomsko energijo je danes sporočila, da so ZDA izdelale manjše in učinkovitejše atomsko in vodikovo orožje, ki se lahko mnogo hitreje pripravi za uporabo kakor prejšnje tako o-rožje. Komisija javlja dalje, da so delali tudi na tem. da izdelajo drugo orožje z zelo zmanjšanimi radioaktivnimi o-stanki. Komisija pravi, da izvaja program za izdelovanje orožja, ki bi se lahko »pripravilo v nekaj minutah*. Predstavnik komisije ni hotel pojasniti pomena teh besed. Predstavnik je tudi izjavil, da so rezultati podzemeljske jedrske eksplozije, ki so jo izvršili lanskega septembra v Nevadi, pokazali, da je na ta način mogoče brez nevarnosti pred radioaktivnostjo povzročiti eksplozijo stokrat močnejših bomb, kakor je bila bomba, ki so jo uporabili ob tej priložnosti. Take podzemeljske eksplozije bi lahko uporabili v miroljubne namene, kakor na primer proti nevarnosti poplav. De Gaullovo pismo Ben Gurionu PARIZ, 31. — De Gaulle je odgovoril na pismo ki mu ga je prejšnji teden poslal predsednik izraelske vlade Ben Gurion. De Gaulle izreka zadovoljstvo, ker bo izraelska zunanja ministrica Golda Meir prišla v ponedeljek v Pariz in se bo v torek sestala s predsednikom vlade in zunanjim ministrom. De Gaulle omenja tudi važnost, ki jo Francija daje vlogi Izraela na Srednjem vzhodu, ter prijateljstvo med obema državama. «» ------ Stevenson o SZ MOSKVA, 31, — Agencija Tass javlja, da je ministrski podpredsednik Mikojan sprejel danes ameriškega demokratičnega voditelja Stevenso-na. Stevenson. ki je na obisku v SZ, se je danes vrnil v Moskvo, potem ko je prepotoval vil, da želi ugotoviti prijateljsko stališče prebivalstva. »Gotovo je, je pripomnil, da sovjetsko ljudstvo, prav tako kakor ameriško, iskreno želi mir in prijateljstvo. Žal mi je izjaviti, da sem ugotovil porazno pomanjkanje poznavanja in razumevanja ZDA, našega načina življenja in naših smotrov. Velik vtis so name napravili obsežnost načrtov in odločnost, s katero se izvaja industrializacija povsod na vzhodnih področjih SZ. in način. kako se dela, da se doseže plodnost milijonov akrov nove zemlje*. KAIRO, 31. — Jugoslovanski veleposlanik v Kairu Josip Djerdja je obiskal sinoči zunanjega ministra dr. Favzija, s katerim se je zadržal v daljšem razgovoru. ferenei v razgovoru z novinarji dejal da Italija čaka na skupno odločitev zahodnih držav pred priznanjem novdga režima v Bagdadu. Tudi v senatni komisiji za zunanje zadeve je Fanfani že prej izjavil, da Italija noče biti med prvimi, ki bi priznali izvršeno dejstvo. Ce je torej sedaj prišlo do omenjenega sklepa, je bil ta sklpp gotovo sprejet nenadoma v zadnjih 24 urah kot posledica kakega drugega dejstva. In to dejstvo je gotovo priznanje iraške republike po Zahodni Nemčiji. Ce Nemčija ni hotela čakati na odločitev drugih in je že zopet danes več držav priznalo nov režim v Iraku, potem res Italiji že ni kazalo več drugega kot pohiteti, da nazadnje ne ostane «zadnja v razredu*. O Fanfanijevi misiji v ZDA še ni kakih jasnih komentarjev, saj pravzaprav tudi niso še znani dejanski rezultati. Na splošno pa se vsaj nameni ocenjujejo pozitivno, ker je očitno, da skuša Fanfani u-stvariti most proti arabskemu svetu sploh z realistično ocenitvijo zgodovinskega elementa v procesu združevanja na tem področju, medtem ko postavlja na drugo mesto zunanje vplive, ki delujejo na ta proces. Ce bi Washington konkretno sprejel to pojmovanje panarab.skega razvoja ter zapustil preprosto oznako interesnih sfer, ki lahko dovede Zahod v odkrit spor z arabskim svetom, kot se je to že zgodilo v preteklosti, bi bil napravljen velik korak naprej. Zvedelo se je, da pride 4. avgusta v Rim generalni tajnik NATO Spaak, ki se bo sestal tudi s Fanfanijem. Poslanec Negri je na današnjem zasedanju vodstva PSI podal ostavko na neko svojo funkcijo v stranki, vodstvo pa je pretreslo primere raznih nepravilnosti v nekaterih federacijah. Tako je na pr. poslanec Minasi v Reggiu Cala-brii izločil z list vse socialiste, ki so se mu zdeli nevarni konkurenti. Imenovan je bil komisar, drugi komisar pa je bil poslan v Salerno. Nenni je poročal o stikih z laburističnim poslancem Robe-som. Izključil je možnost obnove razgovorov za združitev s socialdemokrati. Pač pa je PSI bolj na tem, da si pridruži leve socialdemokratske struje. Vodstvo je tudi sprejelo stroga navodila za jutrišnje glasovanje v poslanski zbornici o finančnem proračunu. Govorilo se je namreč v preteklih dneh, da se je minister Preti obrnil na Nennija, naj mu pomaga na ta način, da bi nekaj socialistov glasovalo za proračun. Možno je namreč, da bi nekateri desničarski demokristjani glasovali proti Pretijevemu proračunu iz maščevanja, ker je »Giusti-zia* objavila napade na Tam-bronija in druge predstavnike večinske stranke. Ni znano, če je v teh govoricah kaj resnice ali ne. Gotovo pa je, da prošnja Pretija, če je bila zares predložena, ne bo prejela pozitivnega odgovora. V komisiji poslanske zbor- tucci, ki je bil izvoljen za predsednika z glasovi komunistov, odstopil in tako bo komisija jutri volila novega predsednika. Kalija priznala iraško republiko BAGDAD, 31. — Nadaljuje se vrsta držav, ki so priznale novo iraško vlado. Tako je sklenila, da prizna novi režim v Iraku japonska vlada. Nadalje je 'Končno vendarle tudi italijanski veleposlanik v Bagdadu sprejel navodilo, naj obvesti iraško vlado o sklepu italijanske vlade, da prizna vlado Kasema. Tudi Avstrija je iraško republiko že priznala, medtem ko je belgijski zunanji minister včeraj v parla mentu izjavil, da ima belgij s’Ka vlada namen priznati novo iraško republiko. Prav ta ko se je iz dobro obveščenih virov izvedelo, da se Velika Britanija pripravlja, da prizna novo vlado iraške republike in objavo v tem smislu pričakujejo za jutri. DJAKARTA, 31. — Predsednik Indonezije Sukamo je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Indoneziji dr. Staneta Pavliča, ki mu je izročil osebno pismo predsednika Tita v zvezi s položajem, ki je nastal z angloameriško intervencijo na Srednjem vzhodu. »*__. WA9HINGTON, 31. — Ameriški državni departma uradno javlja, da bo državni tajnik Dulles odpotoval 3. avgusta na dvodnevni obisk v Brazilijo. V Washington se bo vrnil 7. avgusta. *»---- KAIRO, 31. — Minister za prosveto v Kuvaitu je včeraj izjavil, da so sklenili povečati število egiptovskih učiteljev v Kuvaitu. ........................................................ Poziv Mac Millana in Karamanlisa za prenehanje nasilja na Cipru ačeli sredi avgusta verjetna v Evropi. Izjavil je, da misli odpotovati v Evropo 10. ali U. avgusta, da se udeleži raz. govorov. Nehru je baje izrekel mnenje, da se je položaj na Srednjem vzhodu »relativno ustalil*. Pričakuje, da bodo ZDA umaknile svoje čete iz Libanona pred začetkom razgovorov najvis. .ii ali pa da bodo umik vsaj napovedale. Kar s« tiče britanskih čet v Jordani* ji, pa ni enakega prepričanja* Na neko vprašanje je Nehru izjavil, da je verjetno, da iz« bruhne spopad, če bi bili bri* tanski interesi v Kuvaitu o-groženi. Trdijo, da je Nehru izjavil, aa je Velika Britanija odločena preprečiti, da bi se položaj razvijal v tem srni. slu. tudi če bi imela sprožiti splošno vojno. Nehru o konferenci NOVI DELHI, 31. — V poučenih krogih izjavljajo, da je Nehru danes na tajni seji zunanjepolitične komisije parlamenta izjavil, da pričakuje, Murphy v Izraelu JERUZALEM, 31. — Eisen* hoverjev odposlanec Murphy je danes prišel iz Amana v Tel Aviv, kjer ga je sprejel predsednik vlade Ben Gurion« Murphy je izjavil, da je bil sestanek «zelo koristen*. da pa niso bili sprejeti nobeni sklepi. Jutri se bo vrnil v Bejrut. Murphy je izrekel zadovoljstvo zaradi izvolitve generala Sehaba za predsednika libanonske republike. Milit itiiiiMiitMMHiiiiiiitiiiitit mn m m ti minutni n mulim minimum iiiiiiiiiiiiiiHi || miiHifi vročina Močna po vsej Italiji Včeraj in danes je vročino krepko pritisnila po vsej f-ta-liji. Kolikor še ni neprijetna že suma tisoka temperatura, povzroča še močna vlaga skoraj neznosno soparico. Iz Milana poročajo, da so v observatoriju Brera ok 2. popoldne zabeležili 34 stopinj, toda kmalu zatem jih je bilo že 36. V nekaterih tovarnah, kot v livarnah, kemičnih tovarnah ter steklarnah je delo še posebno težko in številni so primeri, da postane delavcem slabo, zla. sli ženskam. Kopališča so prenapolnjena, mesto je v najbolj vročih urah skoraj mrtvo in velika je potrošnja osvežujočih pijač. Mestne ulice pa so zelo obljudene še v poznih večernih urah, ko mnogo ljudi zaradi dušljive soparice ne more spati. V Turinu so na Piazzv Ca-stello zabeležili celo 42 stopinj. Ponoči pa je imela po'icija dovolj opravka, da je iz nekega javnega kopališča odstranila kakih 30 mladeničev, ki so preplezali ograjo in nc poziv čuvaja niso hoteli prekiniti kopanja izven urnika. Policija je morala tudi poseči v kakih IS primerih hudih prepirov in spopadov, katerih glavni vzrok je bila živčna razburjenost, povzročena po vročini. Vse to pa ni imelo hudih posledic. V Florenci, kjer so letos vročine nad 30 stopinj že dobro navajeni, so pa zabeleži- Menderes st se ni pridružil pozivu ostalih dveh ministrskih predsednikov Makarios zn britansko parlamentarno komisijo, ki naj napravi preiskavo o krvavih incidentih ■ Nadškofov predlog za prenehanje nasilja NIKOZIJA, 31. — Ze včeraj je Mac Millan po svojem 50-minutnem razgovoru s predsednikom turške vlade Menderesom pozval ministrska predsednika Grčije in Turčije, naj skupno z njim izdata noziv, naj se preneha nasilie na Cipru. Grški ministrski predsednik KaramanRs je že včeraj zvečer podal sledečo izjavo; »V zadnjih dneh je britanska vlada v poslanski zbornici dvakrat dobila priporočilo, ki je bilo potem tudi sprejeto, naj grška, britanska in turška vlada izdajo skupen poziv, da se napravi konec prelivanju krvi na Cipru. Čeprav je treba vedeti, da ^se ie premirje, ki so se ga držali samo Grki, prekinilo le po organiziranih napadih proti življenju in dobrinam ciprskih Grkov, nočem pustiti britanske prošnje brez odgovora Mislim pa tudi, da izražam čustva grškega prebivalstva Cipra, ki je v svoji borbi za svobodo izvedlo napade proti manjšini na otoku, če pokažem željo, da ciprsko ljudstvo zopet najde slogo in mir, v katerih je združeno živelo dolga stoletja.* V Londonu pa so danes dopoldne objavili poziv Mac Mil. lana, v katerem je rečeno; »Iz človeških razlogov je potrebno, da na Cipru prtneha nasilje. Uboji, obračunavanja in materialna uničenja lahko samo škodujejo koristim vseh skupnosti na otoku. Prepričan sem, da si človek s ceste na Cipru obupno želi miru in varnosti. Zaradi tega se obračam s pozivom na prizadete na otoku in drugod, naj se vzdržijo vsakega dejanja, ki lahko privede do novega nasilja. Prepričan sem, da bo ta poziv imel vso podporo grškega in turškega ministrskega predsednika ter vseh ljudi dobre volje.* Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da ima britanska vlada zagotovilo, da bo tudi Menderes izdal podoben poziv Dobro obveščeni krogi britanske prestolnice pa pravijo, da turški predsednik Menderes, ki se je nahajal v Londonu na zasedanju bagdadskega pakta, ni dal jasnega odgovora na poziv Mac Millana, naj se pridruži tristranskemu pozivu. Danes je prišlo na Cipru do hudih nemirov v neki vasi blizu Famaguste. Pripadniki britanske vojske so prišli v vas ter aretirali nekega mlade, niča, ki je začel močno vpiti na pomoč. Tedaj so pritekli vaščani in napadli britansko patruljo. Vojaki so začeli streljati ter enega od Grkov u-strelili, drugega pa ranili. Vendar je pozneje tudi ta v bolnišnici umrl. V Limasolu so davi aretirali 5 članov neke ugledne grške družine, od k?terih je eden svetnik etnarhije. Dve eksploziji v Nikoziji sta danes zvečer povzročili smrt nekega britanskega vojaka in nekega ciprskega Grka. V zadnjih 24 urah je bilo na Cipru 6 smrtnih žrtev Angleške čete so od včeraj zvečer do danes štirikrat streljale. V poročilu, ki je bilo včeraj objavljeno v Atenah, poziva nadškof Makaros britansko vlado, naj imenuje parlamentarno komisijo, ki bi šla na Ciper ter izvedla preiskavo o krvavih incidentih med Grki in Turki na otoku. Makarios pripisuje vso odgovornost za položaj ciprskim Turkom trdeč da so se ciprski Grki samo branili pred Turki, ki so napadli prvi. Makarios poudarja, da ciprski Grki odkrito želijo prijateljskega sožitja s Turki in če ti izjavijo, da bodo prenehali svoje napade proti ciprskim Grkom, tudi Grki ne bodo več napadali Turkov in tako bi se prenehala nasilna dejanja. li v aeronavtičnem observatoriju 39.5 stopinje. Pa tudi po vsej sienslci pokrajini je bilo zelo vroče (3j stopinj). V Neaplju sicer rti tako vroče kot v severnejših predelih (32.4), vendar pa bežijo meščani na vse strani: k morju in v gorske kraje. V Rimu so samo tuji turisti tisti, o katerih bi se lahko zdelo, da se za vročino pasjih dni ne zmenijo. Od včerajšnjih 34.5 je danes temperatura poskočila na 36.3. Da je vročina še bolj neznosna, ni niti za Rim karakteristične, ga «ponentina», ki začne pihljati zlasti v večernih urah ter navadno prinese Rimljanom nekoliko osvežitve. 0 vesoljskih ladjah NEVV YOKK, 31. — Družba »Republic Aviation* je nocoj sporočila, da so pripravili program raziskovanj za potovanje vesoljske ladje s človeško posadko okoli Lune. Program bo finansiral privatni kapital v skupnem znesku 35 milijonov dolarjev. Blizu New Yor-ka, kjer so tovarne «Republic Aviation*, bodo zgradili raziskovalno središče, ki bo stalo 14 milijonov dolarjev. Pri pripravljalnem znanstvenem delu bo sodelovalo 300 znanstvenikov. Proučevali bodo nove ideje, ki gredo od letal za navpični vzlet in nadzvočnih bombnikov do »civilnih in vojaških* vesoljskih ladij. »Kmalu bomo morali imeti bombnike in lovska letala, ki bodo delovala v vesoljstvu*, je izjavil ravnatelj za raziskovanja Kartveli. »Graditi bomo morali «protisatelite», ki bodo lahko sestrelili satelite, katere bi eventualno uporabljali proti nam. V tem okviru moramo zamisliti načrte, ki naj nam omogočijo, da ponesemo uničenje izven Zemlje*, Zopet več mrtvih pri cestnih nesrečah MILAN, 31. — Tudi danes ni ostalo brez hujših prometnih nesreč. Na avtomobilski cesti Milan - Turin se je pri Rhoju neki avto zaletel v kamion. Pri nesreči so bili štirje mrtvi, dva so pa prepelja«v li v bolnišnico. CERIGNOLA. 30. — Na pokrajinski cesti Cerignola-Man-fredonia sta pri avtomobilski nesreči izgubila življenje dva človeka. TOKIO, 31. — Štirinajst japonskih rudarjev je ostalo zasutih v nekem predoru podzemeljske električne centrale severno od Tokia, Štiri sto delavcev je začele odstranjevati ruševine v predoru, ki je dolg 350 metrov. «» ----- GELSENKIRCHEN, 31. — Pet rudarjev je ostalo pokopanih v rudniku «Holaland-Rheinelbe-Alma*. Reševalne skupine so do sedaj našle truplo enega rudarja. VARŠAVA. 31* — Varšavski radio javlja da je bil tajnik KP za vav ski okraj Stanislav Pawla.; odstavljen. Nadomestil ga bo poslanec M. Jaworski, Vreme včeraj: Naijvišja temperatura 30.9, najnižja 25.1, zračni tlak 1018.9, stanoviten, veter 7 km na uro zahodnik, vlaga 71 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 1. avgusta Vezi sv. P., Dedomir Sonce vzide ob 4.47 in zatone o® 19.35. Dolžina dneva 14.48. Luna vzide ob 20.10 In zatone ob 5.40. Jutri, SOBOTA, 2. avgusta Alfonz, Bojan Predvčerajšnjim na tržaški trgovinski zbornici Predsednik zbornice dr. Caidassi sprejel predstavnika KZ in ZMP V daljšem razgovoru sta zastopnika naših kmečkih organizacij prikazala zborničnemu predsedniku številne kmečke probleme Predsinočnjim je predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi sprejel predstavnika Kmečke zveze inž, Pina Pečenka in predstavnika Zveze malih posestnikov Marija Grbca, s katerima se je zadržal v daljšem razgovoru. Potem ko sta se predstavila sta oba predstavnika naših kmečkih strokovnih organizacij izrazila svoj protest zaradi tega ker nista Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov zastopani v odboru tržaške trgovinske zbornice. To je toliko bolj nerazumljivo, ker je 95 odstotkov vseh kmetovalcev našega področja slovenske na-»odnosti in so v veliki večini člani prav omenjenih organiza. cij, a jih kljub temu v odboru zastopa predstavnik neke druge organizacije. Predsednik Caidassi je na to odgovoril, da se je pri imenovanju članov upravnega odbora držal zakona ter pri tem o-menil, da niso v zbornici zastopane niti druge pomembne ustanove, kot je na primer IRI. Zagotovil pa je, da bosta v komisiji za kmetijstvo zastopana tudi Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov. Nadalje sta predstavnika naših kmečkih organizacij prikazala zborničnemu predsedniku nekatere kmetijske probleme, kot na primer vprašanje letošnje suše in s tem vprašanje nakupa krme ter pomoči živinorejcem, dalje problem vode, ki je danes predraga da bi si jo kmetje lahko napeljali na svoja zemljišča, vprašanje določitve točnih meja med pašniki in gozdom (tu gre namreč za rešitev spora, ki se že dalj časa vleče zaradi pogdzdovanih površin) in druge probleme. Predsednik Caidassi je pri tem odgovoril, da mu kmetijski problemi niso tako dobro znani, da bi lah. ko o teh vprašanjih razpravljal, zaradi česar je naprosil oba predstavnika, da mu to probleme predložita pismeno. Med drugim je bilo tudi o-menjeno, da kmetje zapuščajo zemljo, čemur je vzrok tudi to, da se oblasti premalo zanimajo za njihove probleme Predsednik Caidassi je v tej zvezi zagotovil da bodo že v bližnji prihodnosti začeli sistematično reševati tudi kmetijska vprašanja ter bodo v ta namen izdelali podroben načrt. Obljubil je, da bodo pri tem delu poklicali na posvetovanja tudi predstavnike Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov ter še izrazil prepričanje, da bi lahko tudi na tem področju prišlo do takega sodelovanja, kot že obstaja na primer v okviru mešane itali-jansk,o-jugoslovanske trgovinske zbornice. Predsednik Caidassi seveda pri tem ni mislil na ustanovitev kakšnega mednarodnega organa, temveč je hotel s tem le poudariti, da bi lahko prišlo do plodnejšega sodelovanja na kmetijskem področju med tržaškim prebivalstvom slovenske in italijanske narodnosti. Tržaška poslanca pri min. Togniju V spremstvu podtajnika za javna dela poslanca Cecche-rinija iz Vidma je minister za javna dela Togni sprejel de-mokristjanska poslanca Scio-lisa in Bologno. Med drugimi vprašanji sta mu predo-čila tudi vprašanje javnih del v okviru zakona o nakazilu 45 milijard lir za javna dela v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Poslanca sta opozo. rila ministra na izvajanje objavljenega programa del in na nujnost, da se fia prednost gradnji pristaniških naprav v Trstu, gradnji krožne železnice v Trstu ter delom za ureditev pontebske železnice. Minister Togni je zagotovil svoje posredovanje glede teh predlogov in pooblastil podtajnika Ceccherinija. naj osebno zasleduje izvajanje omenjenega zakona. Tržaški športniki za ohranitev miru 36 tržaških športnikov je podpisalo resolucijo glede dogodkov na Srednjem vzhodu. V resoluciji je rečeno: Podpisani tržaški športniki in nogde metaši so zelo zaskrbljeni zaradi kalitve miru ha Srednjem vzhodu, ki ga je povzročila anglo-amerisfca intervencija v Libanonu in Jordaniji. Ta intervencija je zelo nevarna za svetovni mir in lahko povzroči strahotno katastrofo. Zato naslavljamo ta poziv vsem tržaškim športnikom. Vi, ki tekmujete v mirnih športnih tekmah in ste nosilci prijateljstva med narodi, je rečeno v pozivu, zahtevajte skupno z nami odstranitev tujih čet s Srednjega vzhoda in takojšnjo vrnitev miru. Zahtevajte, da ostane naša država izven nevarnega spopada in da se naša vlada zavzame za rešitev ogroženega miru. Neupravičena suspenzija delavk v podjetju ATI Ravnateljstvo hoče suspendirati delavke zaradi neznatnega zmanjšanja storilnosti V tovarni električnih žarnic ATI v Ul. Limitanea so predvčerajšnjim tik pred koncem delovnega urnika izobesili razglas, v katerem so sporočili delavkam oddelka Monovvatt, da jih suspendirajo 50 odst. z včerajšnjim dnem, ostalih 50 odstotkov pa danes. Ko je notranja komisija zahtevala pojasnila, ji je ravnateljstvo odgovorilo, da je prisiljeno storiti to, češ da se je individualna storilnost delavk v zadnjem času zmanjšala. Sindikati pravijo, da se je storilnost res malce zmanjšala, toda zaradi hude vročine. Prostori tega oddelka, kjer topijo steklo s plameni plina, so namreč popolnoma zaprti in znaša vročina do 40 stop., zaradi česar ni čudno, če se je sedaj proizvodnja nekoliko skrčila. Zaradi tega je ukrep ravnateljstva vsekakor neu- Ves svet si želi miru kot najdražjo pridobitev. Trst pa, ki je v zadnji vojni toliko | pravičen. Zaradi tega so se pretrpel, potrebuje mir za o-1 delavke zbrale pred ravnatelj- zdravitev svojih ran. Mi hočemo samo pridružiti naš skromen glas vsem tistim, ki zahtevajo da se prepreči človeštvu nova katastrofa, zaključuje poziv. stvom, sindikalni predstavniki pa so zahtevali preklic ukrepa, toda ravnateljstvo je osorno zavrnilo to zahtevo. Spričo tega so delavke napovedale stavko. Danes pa bodo razpravljali o sporu na Zvezi industrijcev in delavke bodo na podlagi rezultatov tega sestanka sklenile, kakšpo stališče bodo zavzele za naprej.' »»------- Sestanek sindikalistov trgovinske stroke Danes ob 20. uri bo v Ul. Pondares 8 sestanek odbora sindikalnih aktivistov in predstavnikov iz podjetij Zveze uslužbencev trgovinskih in gostinskih obratov. Sestanku bo ptedsedoval Gaetano Faggi, vsedržavni tajnik zveze, ki je že prišel sinoči v Trst. ( Na dnevnem redu so; vsedržavna delovna pogodba u-službencev trgovinskih podjetij pogajanja o obnovitvi pogodbe za uslužbence lekarn, turističnih ustanov, javnih lokalov itd.; organizacijska okrepitev sindikata in kampanja za izboljšanje plač: sklepi vsedržavnega koordinacijskega odbora za spojitev naslednjih federacij: FTLAM, FILAl in FILCEA ter razno. llllllllltMIIIIIIIUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllflllllllllllllllllllllllllllillMIUIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllinillllillllllllllllllllllllllllHIIIIIIIII Kako je s ponarejevanjem olivnega olja V glavnem niso trgovci na drobno odgovorni za slabo vrsto olja Kopalne nesreče Zaradi okvare na podvodni maski je deček iz Boršta skoraj utonil Na srečo je stvar opazil neki kopalec, ki je dečka rešil Zlo bi morali zatreti pri korenini, to je v velikih tovarnah, kjer delajo olje tudi iz loja •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiHiimmmiuHmuHiiiiiiiHiiiiHitiiiHiiiMHiiiuiiiiMmtMiiiiiii Tatvina v kopališču «Topolino» Čudna zgod ni prepričala agentov Rekel jim je, da je »tikal po žepih drugih, da hi našel ukradenih mu 200 lir V ponedeljek so policijski agenti opazili v kopališču »Topolino« moškega, ki se je zelo sumljivo vrtel med oblekami ostalih kopalcev. Misleč, da ga nihče ne vidi, je vtaknil roko, v hlačni žep, ki seveda ni bil njegov. V tem trenutku so se mu približali a-genti ter ga odvedli na zasliševanje na komisariat v Bar-kovljah. Na zasliševanju je povedal, da se imenuje Um-berto Biocci ter da stanuje v Ul. Bonomea 42. potem je še povedal, da so mu malo prej odnesli iz njegovih hlač 200 lir ter je hotel zato sam ugotoviti, kdo mu jih je ukradel. Zato je pregledal več hlačnih žepov, a svojih 200 lir seveda ni našel. Policijski agčnti mu niso verjeli. Precej čuden se jim je namreč zdel njegov način iskanja ukradenih 200 lir, ko bi bilo bolj logično, da bi se cbrnil na službujoče policiste v kopališču in jih prosil, da uredijo zadevo. Ker je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine in drugih prekrškov, so ga aretirali in prijavili sodnim oblastem. —*» ----- skorajda ne ve, kam bi se o-brnil. V morju je le nekoliko prijetneje, saj ima voda 25 stopinj in čeprav topla, še vedno toliko hladna, da kopalca osveži. Zal niso vsi tako srečni da si lahko privoščijo kopanje ob delavnikih in skušajo zato najti nekoliko hladu v večernih urah. Po vseh cestah, ki vodij o v zgornjo tržaško okolico, je zvečer videti kolone motornih vozil, pa tudi openski tramvaj je skoraj vedno poln Tržačanov, ki radi obiskujejo Obelisk, na katerem vedno prijetno veje osvežujoča sapica. Medtem ko večina ljudi tarna zaradi hude vročine, st nekateri želijo, da bi čim dalj trajala. Tu ne mislimo na kakšne revmatične bolnike, temveč na lastnike barov, kopališč in drugih podobnih lokalov, kjer si človek za denar lahko privošči osvežujočo pijačo oziroma kopel. Italijanski tednik «Espresso» je svojčas objavil obširno in zanimivo anketo o ponarejanju olivnega olja oziroma o izdelovanju olivnega olja brez oliv, in sicer iz raznih drugih cenenih maščob, med katerimi prevladuje loj. Ti ponarejevalci zaslužijo letno ogromne vsote denarja na račun potrošnikov, 'ki kupujejo njihovo trije za olivno, v resnici pa je slabše od navadnega semenskega olja. Ta velika in organizirana goljufija v škodo milijonov potrošnikov m edina v Italiji. Enako se dogaja tudi z vinom, ki ga ponaredijo letno na milijone hektolitrov, čeprav je izdelovanje tako vina in. «U?^ 4P™' piivedano Dejstvo pa je, da »o kljub vsem »strogim« zakonskim pcedpisbm nastala velika industrijska podjetja, kjer izdelujejo ponarejeno olje in ponarejeno vino. Potrošniki morajo danes res zelo paziti, da jim ne nudijo ponarejena olja ali vina. Zlasti za vino je težko ugotoviti, katero je naravno in katero ni. Se posebno velja to, kjer prodajajo vino na drobno, ki ga potrošniki zaužijejo v malih količinah in zato nimajo možnosti, da ugotovijo goljufijo. Za olje je sicer malo drugače, ker obstajajo razne znamke olivnega olja, ki zago. tavljajo, da je olivno olje resnično pridelano iz oliv. Toda to olje je po navadi že pripravljeno v posebnih steklenicah ali škatlah -in je zelo drago. Olivno olje pa, ki ga prodajajo na liter, ne nudi več tistega jamstva, čeprav ga je trgovec na drobno kupil v dobri veri za olivno. Toda potrošniki ki kupujejo olje pri trgovcih na drobno, se zaradi slabega in ponarejenega olivnega olja v največ primerih pritožujejo nad tr-govci na drobno. In prav glede tega vprašanja je dobro, da pojasnimo, da so trgovci na drobno v največ primerih ravno tako ogoljufani kot potrošniki. Pomisliti moramo, da je mali trgovec zainteresiran na prodaji dobrih živil in da mu rti vseeno, če se mu klienti pritožujejo, da jim prodaja slaba, in celo ponarejena živila Poleg tega pa je treba omeniti, da imajo občinske in pokrajinska uprava posebne ura de, ki strogo in pogostora* nadzorujejo živila v prodaji na drobno in strogo kaznujejo vsakega trgovca, ki prekrši do. «industrijcih olivnega olja« je ločena pravila in zakope o za-1 premalo nidzorstya. Rekli bi, ščiti izvirnosti živil. Obenem j da ga skoraj* ni, ker je nemo- gpče verjeti, da bi ob primernem nadzorstvu lahko dali na trg na tisoče in tisoče ton ponarejenega olivnejja olja. Kot pri ponarejenem vinu tako so tudi pri ponarejenem olju na dlani ogromni denarni interesi, ki na žalost še vedno pre- vladujejo nad interesi milijonov potrošnikov 11-letni Stojan Pettiiosso, stanujoč v Borštu štev. 89, ki je v počitniški koloniji v Nabrežini, je včeraj zjutraj o- krog desetih skoraj utonil v Seslianskem zalivu, kjer se je 7, ostalimi dečki iz kolonije kopal. Fant, ki ie ljubitelj podvodnega lova, je imel s seboj podvodno masko ter se je ves čas zabaval s tem, da je plaval pod vodo. Toda naenkrat se je moralo nekaj pri podvodni maski pokvariti Cev, skozi katero prihaja zrak, se je namreč zamašila in fant r.i mogel več dihati. V prvem trenutku samoobrambe je fant instinktivno odprl usta n pri tem seveda spil dokajšnjo količino vode. K sreči ga je zapazil, eden izmed kopalcev; ki mu je takoj priskočil na pomoč. Prinesel ga je na obalo, kjer so fantu nudili prvo pomoč. Nato pa sc ga z avtom Rdečega križa odpeljali v bolnišnico v Trst, kjer so ga sprejeli na drugi interni oddelek. Zdraviti se bo mora. kakih dvajset dni. Potrditev izvolitve | treh tržaških poslancev j Predsednik poslanske zbornice je sporočil, da je osrednji volilni odbof na zadnji seji potrdil izvolitev poslancev v raznih volilnih okrožjih republike. Med temi je odbor potrdil tudi izvolitev treh tržaških poslancev, ki so bili' neposredno izvoljeni, in sicer Vidalija, Sciolisa in Bologne. , ... ——«»------ Obvestilo obrtnikom Pokrajinska bolniška, blagajna za obrtnike sporoča obrtnikom in njihovim svojcem, ki imajo pravico do obvezne zdravstvene oskrbe, da lahko izberejo med oskrbo, ki jo že uživajo, in oskrbo, do pa je treba omeniti, da trgovci na drobno ne morejo ponarejati olivnega olja. Največ, kar lahko napravijo, je to. da pomešajo nekaj semenskega olja z olivnim in ga prodajajo za olivno. V resnici pa se je pokazalo, da je bilo zelo malo primerov takšne goljufije med trgovci na drobno. Sicer pa nadzorni organi z zelo preprostim postopkom takoj ugotovijo, če je bilo v olivno olje pomešano tudi semensko. V tem primeru trgovca na drobno strogo kaznujejo. Ugotovitev tega prestopka je tako e-nostavna, da zadostuje, da u-službenec v trgovini natoči o-livno olje z mero semenskega olja, da se ugotovi prisotnost .semenskega olja v olivnem Kot torej vidimo se trgovcem na drobno ne izplača delati teh malih goljufij, ki poleg tega, da jih nadzorni organi kaznujejo, zgubijo zaupanje pri potrošnikih Državni in krajevni nadzorni organi bi se morali mnogo bolj zanimati za grosiste oziroma za tovarne, kjer delajo iz navadnega olja olivno olje. V teh tovarnah so največji krivci te velike goljufije po trošnikov in nezaupanja, ki ga imajo potrošniki do malih tr- . govcev, ki nimajo pri tem no- Lubenice, znanilke vročine, zopet rdijo ob kanalu pn Pon-bene krivde. Toda prav pri terošu in po raznih stojnicah v mestu Izpred sodišča Prepir in pretep med z veselim koncem pred ženskami sodnikom Dve ženski sta si skočili v lase in prišli zato pred sodnika, kjer pa sta se pobotali katere imajo pravico po zakonu z dne 29. 12. 1956 štev. 1533, po katerem se je ustanovila bolniška blagajna za obrtnike. O svoji izbiri morajo obrtniki obvestiti tajništvo pokrajinske komisije za obrtništvo pri trgovinski zbornici neposredno, ali s priporočenim pismom s povratnim potrdilom ali pa preko županstva, in sicer do 15. avgusta. Ta izbira bo začela učinkovati 1. januarja 1955 in bo nepreklicno veljala leto dni. Bolniška blagajna poziva zamudnike, naj vplačajo dolžne prispevke na poštni tekoči račun, da ne bodo morali plačati dodatne pristojbine. Na napisni desk; blagajne je izobešen začasni pravilnik, ki se ga morajo obrtniki držati, če hočejo uživati zdravstvene storitve. Zato naj si ga obrtniki ogledajo. «»— Prometne nesreče Prometna policija je morala včeraj intervenirati pri dveh prometnih nesrečah, ki na srečo nista zahtevali človeških žrtev. Bilo je okrog poldne, ko sta na Borznem trgu trčila avto, ki ga je vozila 30-letna Nilda Maggio, doma iz Santa Margherita Ligure, in filobus štev. 1 V, ki ga je vozil Mario Vatta, stanujoč na Vrdelski cesti 33. Nobenega ranjenega, pač pa je bil zelo poškodovan avto, last Nilde Maggio. Do druge prometne nezgode je prišlo v Ulici Galatti, ko je hotel 48-letni šofer Stanislav Plesničar, domg iz Gorice, obrniti svoj tovornik. Pri tem je zadel v avto, last Giuseppa Barillara, stanujočega v Ulici Machlig. ki je parkiral tam v bližinj. Vozili nista bili močno poškodovani. Nenadna okvara zavore na kolesu je povzročila, da je izgubil 12-letni Dušan Pekar, stanujoč na Trgu Giarizzole 3, kontrolo nad vozilom. Z vso silo je trčil v drog ob Istrski cesti in tam obležal. Fant je bil namenjen v Ulico Flavia. Nenadoma mu j'e odpovedala zavora in fant si je pri padcu poškodoval desno nogo. Z avtom Rdečega križa, ki so ga telefonično poklicali, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ea sprejeli na kirurški oddelek s prognozo okrevanja v desetih dneh. Poštena uslužbenka Se so pošteni l.iudje na svetu. bodo prav gotovo vzdihnili vsi tisti, ki s terorjem spremljajo vesti o vse bolj pogostih tatvinah in ropih. U-službenka občinskega kopališča «Topolino» je včeraj našla pri opravljanju svoje službe zlato verižico z obeskom. Verižico je izročila policijskemu komisariatu v Barkovljah kjer čaka na lastnico. OPERETNI FESTIVAL NA GRADU SV. JUSTA Danes ob 21. url premiera «Chikaške vojvodinje« Emme richa • Kalmana. V naslovni vlogi- nastopa ameriška sopra nistka Irene Callaway. Prvi plesalec Norman Thomson zbor gledališča Verdi in -International Ballett pod vodstvom Normana Thomsona. Jutri tretja -predstava Leharjeve «Frasquite». Nadaljuje se prodaja vstopnic v Pasaži Protti. SNG v TRSTU Predstave na dvorišču stavbe št. 90 v Trebčah V soboto 2. avgusta 1958 ob 21. uri NICOLA MANZAR1 Naši ljubi otroci V nedeljo 3. avgusta 1958 ob »0.30 DANILO GORINŠEK Rdeča kapica V torek 5. avgusta 1958 ob 21. uri JERZV LUTOWSKI DEŽURNA SLUŽBA Ce se ženske kregajo, je hudo, če pa pride med njimi tudi do pretepa, potem je stvar tako resna, da jo morajo reševati sodniki. Do takšnega pretepa je prišlo 21. julija 1956 na Stari I-strski cešti 169,1 kjer so se sprle in nato tudi steple nekatere stanovalke. Seveda je prišla policija, ki so jo poklicali drugi stanovalci in ysa zadeva je prišla pred sodišče. Vročina Predvsem naj omenimo, da nihče, ali skoraj nihče več ne verjame podatkom o temperaturi, ki jih vsak dan objavlja tržaški vremenoslovski zavod. »Kaj/« pravijo ljudje, ko si otirajo pot z obraza, »samo dl stopinj? To je nemogoče, kajti na toplomeru, ki sem ga videl lam lil tam, je kazalo v senci 36 stopinj! Res neznosna vročina! Pa da bi človek vsaj lahko stopil do Bur-kovelj . . .» Take m podobne luhko slišimo ie dni od jutra do večera. Zgodaj, zelo zgodaj zjutraj še nekam gre, a že v prvih dopoldanskih urah občutimo hudo vročino, ki postane prav ne. znosna popoldne in traja tja do večera. Ce vzamemo za primer včerajšnje podatke tržaškega vrermenslovskegu zavo. da, je bila najvišja dnevna temperatura 30,9 stopinje, ob 17. uri pa ssamo» 30,1 stopinje Zato torej nič čudnega, če se ne moremo niti potem, ko je sonce že zašlo, vsaj malo ohladiti. Tržačani si preganjajo vročino predvsem z morskimi kopelmi. Vsa kopališča od Tenkega rtiča do Devina so te dopoldne zasedena, v popoldanskih urah pa je v kopališčih tako polno, da človtk iiniiiiimiimtitttiiiimiiiimiimiiHitni»i*m«imtintHiuiiiHMiil nun ................. Splavitev ladje „Dona Gisella” žiiKfr rt. f **.«*.'»< <• SL*,«.«*?*-®*,* -T M , S Ob prisotnosti številnih predstavnikov oblasti, med katerimi smo opazili vladnega generalnega komisarja dr. Pa-lamaro, prefekturnega komisarja dr. Mattuccija, pokrajinskega odbornika dr. France-schinija, poveljnika tržaške vojaške posadke gen. Vismaro, miljskega župana Pacca, načelnika tiskovnega urada vladnega generalnega komisariata dr. Riccarda in druge, je včeraj dopoldne ob 10,30 zdrsela v morje doslej največja ladja, kar so jih zgradili v miljski ladjedelnici Felszegy. Novi ladji »Dona Gisella«, gi jo je naročila londonska družba »General Navigation Trading Company», je botrovala soproga generalnega direktorja miljske ladjedelnice ga. Gisella Giacomelli, ki je točno ob 10,3« stopila na pripravljeni oder ter pritisnila na poseben vzvod. Trenutek za tem se je ob boku ladje že razbila steklenica šampanjca, medtem ko je ladja začela po časi drseti v morje med ploskanjem vseh navzočih in tuljenjem tovarniških in ladijskih siren. Po splavitvi so se vsi povabljenci odpravili v hotel »Sa-voia Ejccelsior«, kjer je bila zakuska Nova ladja ima 12.580 ton nosilnosti dolga je 137,16 m, široka 18,90 m, medtem ko jo bo poganjal motor z jakostjo 6000 KS. Polno natovorjena bo ladja razvijala brzino 16,4 vozlov na uro. Dve glavni udeleženki pretepa, in sicer 58-letna De Carli Elizabeta in 47-letna Norma Degli Esposti sta prišli včeraj pred sodišče. Prva je o pretepu povedala takole: Zapustila je svoje stanovanje, ker je slišala poštarja, da kliče njeno ime. Ko je prišla v pritličje, jo je nenadoma napadla Degli Espostijeva. Da ne bi padla, se je prijela za o-grajo stopnic in si je v samoobrambi sezula čevelj, pripravljena, da udari Espostije-vo. Vtem so prišli drugi stanovalci, ki so ju ločili, in pretep je bil končan. Espostijeva je povedala zadevo seveda povsem drugače. Bila je namenjena v trgovino, ko jo je na stopnicah dohitela De Carlijeva in jo sunila. Zaradi tega je nastal prepir in nato pretep. Ko se je ' vrnila'vr svoje stanovanje v četrtem nadstropju, jo je pa še napadla druga stanovalka Er-linda Cesari, ceš da je udarila njeno mater. Cristina Bensa, ki je- prva priskočila na pomoč De Car-iijevi ter je zato pred sodiščem nastopila kot prič;^ je povedala, da ni bila navzoča pri pretepu. Videla je samo Espostijevo, ko je brcnila in udarila Giulio Centazzo vd. Cesari. Centazzo, ki je tako tudi pri. šla kot priča na sodišče, je povedala, da je videla De Car-lijevo in Espostijevo, kako sta se tepli. Jlotela ju je pomiriti in spraviti k pameti, pa jo je Espostijeva udarila. Med tolikimi ženskimi, pričami sta nastopila še dva moška, in sicer Gino Matiello, ki je nudil pomoč De Carlijevi, in pa Zagaria, ki naj bi bil čul Espostijevo, ko se je izjavila, da De Carlijeva ni čisto pri pravi pameti. Duhovi so se od pretepa do danes pomirili. De Carlijeva in Espostijeva sta verjetno u-videli, da vse skupaj ni bilo vredno prepira in pretepa ter ida je lepše živeti v miru. Ta- ko sta se že prej porjtvnali, predsedniku sodišča zato ni o-' stalo drugega kot da je ustavil sodni postopek. Nesreča pomorščaka Včeraj okrog 12 so sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnišnice 57-letnega France-sca Castellana, stanujočega na Scala Santa 154, kateremu so ugotovili zlom leve noge. Ca-stellan, ki j» po poklicu mornar, je nerodno padel, ko je hot*l na . krovu vlačilča «A-jax» ujeti vrv., ki so jo spustili s komaj splavljene ladje »Dona Gisella« v ladjedelnici Felszegy v Miljah. OD VČERAJ DO DANES Izšel je 15. zvezek umetniške revije JUGOSLAVIJA z naslovom »Sledovi in sedanjost« Stane 1.500 lir TURISTIČNA PRIREDITEV V S K O C J AiN S K I H JAMAH 3. avgusta 1958 Jame razsvetljene Bogat srečolov — »Spomini na jamo« Ob 14. uri V jami koncert »Zadovoljnih Kranjcev« Avtobusi vozijo: blok Lipica - postaja Divača IZLETI 13.45 Popoldanske melodije; Gospodarska oddaja: «Za kooperacijo med podjetji«; 14.40 Pop«; larne skladbe: 15.20 Zadovoljni Kranjci z Branko Strgarjev«, Greto Ložarjevo in Stojanom Vene: 15.40-17.00 Prenos RL- 17-» Od melodije do melodije; 19-w' 22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00, 10.00, 13,00, 15,00. 17,00, 19-3U> 22.00, 22.55. . 8.05 Dve parafrazi na teme-J- Straussa (izvaja pianistka FarnacB); 8.30 Variete na ve* 327,1 m; 9.30 Miladen Pozajič:M* It koncert; 9.50 Harfa v ritni* 10.10 Od arije do arije; 11.00®» dom in žene; 11.10 Antonio DV . rak Simfonija št 4 v Gšu* 11.45 Zborovske skladbe Zore* Prelovca; 12.00 Igra orkester Mau colm Lockyer: 12.15 KmetiJSKj nasveti — Jože Kregar: Vrt avgustu; 12.25 Za vsakogar nekaj v narodnem žanru: 13.30 ur-kestralni plesi; 14.00 Črnske “ hov.ne pesmi poje kvintet star bilee Singer s«; 14.15 S a xoforu» Guy Lafite z orkestrom; 14.30 turistična oddaja; 14.45 Franz »en bert: Pastir na skalah op. 15.40 Iz svetovne književnosti Sommerset Maugham: Prijateljh st,skl; 16.00 Koncert ob stir"" 17.10 Za vašo zabavo; 17.25 mi i-n plesi jugoslovanskih iMJ* dov; 18.00 Iz naših kolektivov’ 18.30 Fr. Liszt: Španska rapso™: ja: 18.45 Zanimivosti iz znano«« in tehnike: 20.00 Dva domača vje kalna zabavna ansambla — »»J" iz Zagreba in »Optimisti« iz-LJJJr ljane: 20.15 Tedenski zunart)«>£ litični pregled; 20.30 Blaž Arn • Šesta simfonija »Samorastnik . 22.15 Viozzi: Kvartet št. 1 Tržaški godalni kvartet); "• Plesna glasba. TELEVIZIJA 16.00 Prenos športne tekmo- 18.30 Tehnika alpinizma: ledene ki; 20.30 Poročila: 21.00 Oscar Wilde: »Važnost imena Franco*, komedija v 3 dej. [ K I K O J Excelsior. 16.00: «Pod grožnjo«, G-Nader, P. Thaxter. Fenice 16.00: »Džungla sedme ce" ste«, Lee J. Coob in Gia Scaia-Nazionale. Zaprto. Fiiodrammatico. 15.30: »pionifJ1 Aljaske«, Techn. j. Chandler. Grattacielo. 16.00: «Lorella», Tin* Pica, M. Arena, Lorella v Luea. Supercinema. Zaprto. Arcobaleno. 16.00: «Italijani nori«, V. Mac Laglen in Arena. , Astra Roiano. 16.30; «4 nenurn mrliči«. Techn. B. Cravvford 111 C Trevor. . Capitol. 16.30: «-Manina... deki brez tančic«, B. Bardot. .. Cristailo. 16.30: «Nepremagl)lv' meja«. Techn. Alabarda. 16.00: «Goal». Svet.no*; prvenstvo 1958 Sledi: «Mori*p' iz Sierre Nevade«. . ■ -n»* IZLET V TRENTO Slov. planinsko društvo priredi za veliki šmaren izlet v Trento kot izhodišče za izlete na bližnje planine. Odhod bo navečer, v četrtek dne 14. avg. (za imetnike potnih listov) in I Ideale. Zaprto. v petek dne 15. avg. (za ene ] propustnicami) okrog pol- Aldebaran. 16.00: «Internatib' Police«, V. Mature, Anita berg, T. Howard. Ariston. Glej kino na pf<>ste5l Aurora. 16.30: «Clovek s 1000 oa-ličji«, J. Cagney. . , Garibaldi. 16.30: «Pustolovsčtn Marka Pola«, Gary Coopef Lana Turner. dneva z avtobusom po Soški dolini. Povratek obeh skupin v nedeljo 17. avgusta navečer preko Gorice. Vpisovarje in informacija na sadežu Planinskega društva v Ul. R. Manna 29 v dneh 10. in 11. avgusta od 19.30 do 20.30. Slovenska prosvetna zveza v Trstu organizira za svoje člane 3-dnevni izlet po Koroški v dneh 15., 16. in 17. avgusta (ferrago-sto). Vse informacije in pojasnila dobite na sedežu SPZ v Ul. Roma 15 vsak dan do petka 1. avgusta od 8.30 do 12.30 in od 16 do 18.30. A D I O mcbska prosveta Vespist v pešca V ambulanti glavne bolniš-, nice sta se včeraj popoldne zglasila 32-letni Cesare Bene-dettl, stanujoč na Greti 6, in' 20-letni Mario No-nino-Pieri, stanujoč v Drevoredu 20. septembra 3, oba zaradi lažjih poškodb na nogah in rokah. Benedetti je povedal, da se je vozil na svoji vespi proti Goldonijevemu trgu, ko mu je v Ul. Gallina nenadoma prečka’ cesto Nontno-Pieri. Benedetti je poskusil ustaviti motor, vendar mu ni uspelo. Tako sta se oba prevrnila, pri čemer sta dobila poškodbe, zaradi katerih se bosta morala zdraviti okrog 10 dni. PREDEN GRESTE NA DOPUST. se naročite na «Primorski dnevnik* PošljemO Vam ga v ka-terueo-i kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina Lit. 300.— Telefonirajte na št 37-338 Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel svo. jo redno sejo danes ob 18.30 v Ul Roma 15. »»-------- ROJSTVA, smrti in poroke 31. julija se je rodilo 15 otrok, L umrlo je-9 oseb, porok je, bifo 8. POROC1H SO SE: Titovski pomočnik De Robertis Claudio in uradnica De Ma-reo Maria Gra-zia. uradnik Emili Silvio in točajka Bocin Zoe, uradnik Giral-dliGiovanni in‘'g(Wpodinja Barba Apna Maria, uradnik Chersi Li-vic in gospodinja Tirna r o Anna-mnria, knjigovez Fantoma Silvio in knjigovezka Caselli Lea, me-ha-ntk FlOelt rmK In gospodinja Del Bianco Maria Teresa, bančni uradnik Morsi Ho F rane esc o In profesorica Rocco Mlrella, mesar Musto Framcesco in gospodinja FriSenna Antčniefta. UMRLI RO: 66-Ietna Olivatl, vd Poli Mercedes, 57-letnd Ro-vatti Adolfo, 69-letna Spilar, vd. Rosetti Francesca, 80-letni Dobrez Guerrlno, 90-letni De Castro Odo. rico, 78-letna Zanel, por. Menon Giuseppina, 57-letnl Sfregola Francesco, 82-letna Titz, vd. Ra-dos Maria. 80-letna Colja, vd. Trenta Marija. NOČNA SLU2BA LEKARN v avgustu Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul Seftefontane 39; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Al LIoyd. Ul. Orologio 6; dr. Signori, Trg Ospedale 8. PETEK, l. avgusta 1958 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in.. Življenja in usode: «Althea Gibson, teniška prvakinja«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Andre Kostelametz; 13.30 Glasba po že ljah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Vetlika dela slavnih mojstrov; 18.40 Dve operetni uverturi; 18.55 Poje basist Ettore Geri, pri klavirju Rara Aves; 19.15 Znanost in tehnika: «Zeleznice v arabski puščavi«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz italijanskega opernega sveta: 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Kubanski ritmi; 21.30 Koncert violinista Alfonsa Musestlja, pri klavirju Armando Renzi — Pizzetti: Sonata v A-duru; 22.00 Dante Ali-ghieri: Božanska komedija — Pekel. 25. spev; v prevodu dr. Aloj zija Gradnika — razlaga dr. Janko Jež; 22.20 Bobby Hackett s svojim ansamblom; 23.30 Roman, tlčni skladatelji; 23.00 Orkester Sil Austin; 23.30 Glasba za lahko noč. RADIO TRST 11.00 Jerome K. Jerome: »Trije hloije v barki«; 11.30 Operna glasba: 14.30 «Tretja stran«; 17.45 Spored na ploščati; 18.30 Pojejo «Wiener Sanger Knaben«; 19.15 Koncert violinista Ala Bell i ja in pianista Alessandra Costantinide. sa: 21.00 Simfonični koncert: 22.40 Orkester Woody Hermann in Franck Pourcel. RADIO KOPER Poročila v slov.. 7.00, 7.30. 13,30,’ 15.00. Poročila v Ital.: 6.30. 12.30. 17,15, 19 15. 22.30. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00-12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti: Garbo in M. Douglas. «•. Italia. 16.30; «Dekle z dežele«^ Martin in V. Ellen. Tech • Cinemasc o Moderno. 18.00; »Zasedba ves »v stva«. O. Marco. Zaprto - Savona 16.00: «Kentuckyjahec B. Lancaster. Via.le. 16.00: «Jaz, mamica in L, M. Merlini, R. Sat v at or i in Modugno. Vittorio Veneto. 16.45. »Dem., otoka«. John Pavne. Mary Mhr- phy. Prep. mladoletnim- . .. Betvedere. 16 30: «Poslednja t‘* ča». Massimo. 16.30: »Jastrebi na leznici«, M. Blanchard in JOT Pavne. M j Marconi. (Glej kino na prosten.j Novo cine. 16.00' »Limanice moške«, D. Dors, G. Brent. Odeon. Zaprto. NA PHOSTEM Arena dei fiori. 20.15: »Reši sv^ij življenje«, Doris Day, L. dan, B. Sullivan. .j Arena Diana. 20.15: »Rf>sLu>l» zgodba bandita Jessa«,, R°° Wagner m Ariston. 20.15: »Dolga roka«, J Havvkins. Garibaldi. 20.15: «Pusto!ovsCi' Marka Pola«, Gary Cooper, -j Marconi, 20.15: «Dek!e solin«, Mastroianni in I. Corey. i| Paradiso. 20.30: «Clovek, p. preveč vedel«, J. Stewart> Day. cuv«* Ponziana. 20.15: «Odisej», |n na Mangano, Kirk Doug'*5 Anthoh.v Quinn. ,/j- Rciano. 20.30: «Junaki stram” re», John Hodiak. ^.|K Secolo Sv Ivan, 20.15; «7xtrav ^ na sprehodu«. D Bogard* M. Pawlow. . .pr Stadio. 20.30: «Oklahoma». h pesmi in plesi. -ta- Valmatira. 20.15: «Nihče ne wf, r.e sam«, O De HaviHab0’ Smatra. SOŽALJE Sindikat slovenske šole ^ reka ob smrti SONJF. BU hudo prizadeti družini f, (t najgloblje sožalje. Sožaljd „ pridružujeta tudi in uprava »Primorskega “0 nika« SOŽALJE Ansambel Slovenskega rodnega gledališča v Trst D reka iskreno sožalje sv0’5pld upravniku dr. Andreju «j<• ob smrti njegove hčerke SO Valute Milan Riin Zlati funt 5.950,— 6.150 — Marengo 4.700,— 4.800,— Dolar . . 622.— 625 — Frank franc. 135,- 139,— Frank Švicar. 144,— 146 — Sterting 1,720,— 1.770,— Dinar 83 — 87,— Šiling 23.75 24.25 Zlato . . . 707.— 709,— zah, n. marka 148,— 149,- Članstvu sporočamo žalostno vest, da nas je *a vedno zapustila član’ ca profesorica SONJA BUDAL Sindikat slovenske šole Trst, 1. avgusta 1958 V trgovini čevljev Viale se nadaljuje izredna razprodaja poletnih obuval ti tini i&vljfivr Drevored NX. septembra dobite obuvala za moške, ženske in otroke P° lovičnih cenah Obiščite že pomiril,* je ELIZABETH LANGERS Zvesta Antis:ona inesth?5 Ae,bil v sadovnjaku, v pred-jint-i i, ®zlca steza se je tod začela tolra’ se ^ Prodnato korito po-so ti* - e mimo otoka. Leseni križ tet?* razmajala, črke RJ.P. pa je ukrivfP JeWem šlem je bil nekoliko Smrti • j°kaj°či smeh na obrazu varno Je bH.kot s,;ražar. Vrček za zali-emhii’ rw^e in loPata so ležali ob SJ“Karla- j* Rtilft > -uucil n„Wina tla košarico, v kateri je bilo j cvetja, ki ga je nameravala po-snroTv.1na S1’0'*- Nato se je obrnila k ST«™, k mladeniču, na kate-taVi a se Je razbiralo dolgočasje dil fi«SVIe ,med .opazovanjem tega tru-vi*»io' si Prižgal cigareto, ki mu je K*1* iz kota ust. mini f„ra fgrda vaza in dva vrča iz alu-ovetii m o tu* da bi vanje dajali tako a sedaJ Je že čas narcis, ki že a« ^mmjajo na bolniške sobe, je »ti ki JJVet^a’ ki daJe videz bohotno-pa malo traja. odcvelo „ rdece. m bel° poljsko cvetje več> casa ne ho tu ničesar staro Karla..Pripogne se in zlije napolni - ° 12 vrčev in vaze in jih ♦Prisl Pezo- Nato vzdihne., nič ® h^o vrtnice*, meni mlade-tasa no Z ne talcoj- Prav imaš. Nekaj žega rvkr prav nič- Razen morda ka-rdečih wne?a 5™*^ a. Pa saj je tako Ko ero i imenih okrasnih grmov. 6iti vpio Vek mimo, bi moral razred-kle pogi^ Nato vrze Postrani na de- |?e>' Pravi ona naglo. 11. Tedn^1 k™61' redčiti veja. Ne bi sme vse do t h °n moral ostati brez cvetja vrtnice* J’ dokler se ne razcveto je ?robo nasmehne. Dekle Pozorno j„UreJati in popravljati grob. listje in zblrala cvetove in cvetno robov- n' l. lopato *n rokami ravnala glo videt- S ■gomile’ tako da bi se mo" Mladeni* • se steza Končuje, nic je v sebi razmišljal: vse od t ^ brav S°tovo delala ves čas, Ko ie Ko je bila še čisto majhna, *voiim Kako jed ali pekla kolače ie cam- na majhni igrački, ki Predstavljala štedilnik.* in ^ s° mu takoj izpuhtele bi ona h* Ponovno nasmejati, da opasjja’ J517 Ko bi dvignila glavo, ne tp' Kako je nerazpoložen. Karia al,rn* Košek s sadikami*, reče dež. Moram jih posaditi. Tudi sa- luKniiP» , mogla z njim napraviti IforajJ v.Kamor jih moram vtakniti Ijah ,, ti zasajene v enakih razda-- vsa bila vsa rdeča, nič "n^1111 s* Jih sama*, je reke! mlade-.JI1«®1 ogorek svoje cigarete i« BvfKr^t steber. »Vse to kar delaš, ^esno». ♦Stne iesn°. kar delam?* flelo ^ Ves Prihaj okoli ta tvoj trud in vse tvoje groba nekega vojaka. Vedno MTT • sem- V septembru so bile na f^bru 1Zanteme’ v novembru in de-kovp ^ ,®° bile na vrsti omelo in smre-2* to ,’'Ce' nato zvončki in žafran. In kat»Za nokega neznanca, za človeka, 'Pkni „ nisi nikoli niti slišala, še Poznala...* tjjioi *>rav^, da nisem znala?* fldti ^ niti ne veš kdo in ♦ŽSe ičlovek je *Morri Je mrtev.* tjvr ba je bil celo kak ssesovec.* ?lasn0 tP°* ali te ni sram?* je zelo Ubile tv-el mladenič. «Te hijene so Koncent ib?a brata v Mauthausnu, v Prav onracijskem taborišču. Morda je UJH molči!, bbvsem kar ti je drago. Meni je MVseeno- Toda vse to mi že pre- šel? Saj imaš tukaj •Poram moram od tod, ker se »VemSestati 2 nekom.* bekom ------- bi bičA^Haj bi to bilo? Črna borza a °d te tvoje zbirke utvar.* bil*. reče zagrenjeno dekle. »Z z onimi črnoborzijanci.* *Mm košek s cvetjem. In on z glavo pokaže na grob. Vtem ko sta se pehala, so grablje in lopata padle preko groba in mu dale nekak videz zapuščenosti, videz osamljenosti. «Pojdiva*, reče mladenič. «Imam zate čokolado.* «Lahko jo obdržiš zase.* «In nylonske nogavice.* «čemu se mi lažeš?* hladno vpraša dekle. «No, dobro, če že veš, da ti lažem*, reče mladenič mimo, «potem pa lahko tudi preneham. Ali morda misliš, da uživam, ko se ti lažem?* «Potem takem lažeš zato, ker se ne čutiš srečnega*, reče Karla. Nekaj časa sta molčala. Popoldansko sonce je vse zareče zahajalo, zrak pa je trepetal v vročini, kakršna more biti edinole v tej letni dobi. Zrak je trepetal pred očmi. Poleg poti je ležal večji kos polomljene vrtne ograje. Kot bi se bila dogovorila, sta oba sedla ob njej. Mladenič pritegne Karlo k sebi, nato ji položi glavo v naročje, kot kako izgubljeno ščene. ♦Ali zares misliš, da je Klemens tako strašno trpel?* vpraša tiho Karla. «V taborišču ali...* «Ne vem. Pusti to. Saj ti ni treba, da bi se sedaj mučila*, zamrmra on, govoreč kot v snu. «Za Klemensa, za njega je vse končano.* «Da*, ponovi ona mehanično. «Za Klemensa, zanj je vse končano.* Nato nekajkrat zaporedoma pokima z glavo in nato spet nadaljuje: «In vendar, glej, zelo rada bi vedela,* «Bi vedela... Kaj?* «Ce se je rekla «Sedaj ti zares ni treba, da bi se s tem mučila. Sama veš, zakaj je umrl.* « Da, vem. Toda, vidiš, ko sem bila še majhna, nisem nikoli mogla zaspati, če sem bila zunaj na dvorišču pustila svoje igračke, svojega lesenega konja, svojo lutko. Pomisli le, kako mi je bilo, če je začelo deževati! In moje igračke so bile tam zunaj, same. Tako same. Mislila sem, kako se bojijo teme... Ali me razumeš?* Ni odgovoril. ♦Ali je težko umreti? Bi mi mogel to povedati? Tisti trenutek, ko se duša loči od vsega onega, kar je do tedaj imela?* In tedaj je zavel blag veter in zamajal vrhove veja, ki so bile posute z belim cvetjem. ♦Ali ti je prijetno?* Glava mladega moškega se je kotalila v njenem naročju, kot v snu. Njegov resni obraz z gubami, ki so mu jih vtisnila težka ieta, je pod božanjem njenih rok popustil, vtem ko je ona skušala počasi in nežno uglad’ti njegove nepokorne lase. Nato so njeni prsti drseli preko njegovega čela in vse niže in niže čez lica in se dotaknili njegovih usten, ki so jih skušala doseči in mehko poljubiti, vse dalje, dalje, dokler se niso ustavili pod brado, na vratu, kjer je žila uporno bila. ♦Da, prijetno mi je.» 'Njegov glas je bil oddaljen. «Hotel bi za večno ležati tako. Za večno...* Čez nekaj časa je dekle reklo: ♦Sedaj moram domov. Mati se bo kmalu vrnila. In, da se pozabim, moram ti povedati. Včeraj me je ponovno spraševal po tebi. Danes je zelo malo onih, ki pri službi božii pomagajo. Posebno sedaj ob svečani službi božji, v dneh velikega posta. Morda bi mogel ali hotel ti...» «Ne, ne bom.* Mladeničeve ustnice so se odločno zaprle. «In otroci sd ne morejo zapomniti Svetega pisma. Nočejo se učiti. In on se ne more na njih opirati,* nadaljuje ona uporno in ne kaže znaka, da bi hotela popustiti. «Za svečano službo božjo pa mi je pred nekaj dnevi...* In tedaj obstane. Točno pred njima se je dvignil temnorumen metuli, ki je preskušal svoja nova rumena krila. ♦Za mene, samo za mene osebno,* reče nato mladenič. ♦Ne, za tebe,* po1 pravi. «Zato, da bi tvoja duša našla mir,* doda po kratkem molku ♦Zato, da bi se on... pomiril, da bi našel svoj mir*, reče dekle in vzame POMENEK o JEZIKI) Janček si je sladkor kar vsul v kavo. Mati je vsula sol v solnico. Minka je vsula v krmilnik zrnje za kokoši. Ko je bilo zmleto je mlinar vsul moko v vrečo. VSUT1 L011 dela USUTI f* rada u.VCem -Se usu' pesek- Zemlja '» se i» ,U)e’ ne zavarujemo. U«u- ^ dan >jaka toda- da je bilo kot sod-enadoma se je usula ploha. SbABO: * * * •bogel111^ tv°ie vedenje. Da si VaHnn - taKega storiti, me nena- sm0 <> Cud’- Vse nas je začudilo, ko - Ea zagledali. ^tlo me Čudim se da 51** tudim tvojemu vedenju. Nenavadno se čudim, ko Sm °®el Kaj takega storiti. Vsi smo se začudili, «a zagledali. G-V, declti erJ! °bbka je boljša: »Tri * ^Onji,„vs U °dgovor ‘Trije Ki od » ali «Trije moz- možje...?» kdino pravilna oblika je Plož)®. dečki, konji...* Stevni- Odgotori vpraša n ja JU. 2a do *riri se ločijo po spo- ______ ‘Ki sdoi °,kl spo1 »o oblike: dva, trije, štirje, za žen- Vl. b • P3: dVe’ tri’ itlri' 'kav110 •"i3'zv ^ Pdnina °d samostalnika »starši*? Nekoliko 0 šlo, eni *stars», a v dvojini »starša*, ki kar ne- °dKOv0|" n'K in n am°stalnik »starši* je množinski samostal- **m° v '•tla edninske oblike. Zato ga moremo rabiti K°sli, pij0"0tln'- Podobno kot so: klešče, vile, možgani, I?b'ma pa** Kadar moramo izraziti edninsko obliko tudi rod'SamOS,alnik »oče* ali »mati*. Za silo bi •“•rij, čeprav je ta beseda hrvaška. Anita Ekberg preizkuša svoje plesne sposobnosti JUGOSLOVANSKI NOVINARJI PRI IRAŠKEM ZUNANJEM MINISTRU - M ■ . I ... I —— ' - — — ' ■— Bandung in ustanovna listina OZN sta načeli iraške zunanje politike Kako se je angleška posadka na vojaškem letališču v Habaniji zbudila v revoluciji BAGDAD, konec julija — Iraško zunanje ministrstvo je majhna rumena zgradba v orientalskem slogu. Tu, v u-dobni sobi, prijetno hlajeni, smo se dolgo in zanimivo raz-govarjali z ministrom zunanjih zadev iraške republike, dr. Džomadom. Uglajen in zelo prisrčen človek, ki se je šolal v Franciji, dr. Džomad je v svoji deželi zelo poznan politik. Bil je eden od voditeljev opozicije proti Nuri Saido in si je pridobil velik ugied kot najbolj znani opozicijski govornik v iraškem parlamentu. Toda dr. Džomad ni v svoji deželi poznan le kot politik. Napisal je nekaj knjig s področja zgodovine in se peča tudi s književnostjo. Dandanes pa je svoje sile posvetil temu, da bi mladi republiki zagotovil mir in da bi ji ustvaril čim širšo podporo v svetu. Iz razgovora z njim smo dobili vtis, da je dr. Džomad popolnoma prepričan, da sedanja politika Iraka ne nudi vsem deželam samo možnosti, da vzdržujejo z Bagdadom najboljše odnose, ampak tudi, da bo ta politika prispevala k utrditvi miru v tem delu sveta. *.Naša politika do ostalih de-žel je jasna: mi bomo vodili politiko miru, ki temelji na ustanovni listini ZN >n na načelih Bandunga. Ne bomo se priključili nikakršnemu bloku, ker smatramo, da je to najbolje za mir in za nas. Hkrati pa smo pripravljeni rešiti na miren način vsa odprta vprašanja.* Tako je v razgovoru z nami dr. Džomad povzel politiko novega Iraka. Dolgo je govoril o škodljivi politiki prejšnjega režima. Za primer, kako se prej niso upoštevale koristi Iraka, nam je pokazal najmanj dva metra dolg telegram, ki so ka po revoluciji našli v neki mapi. Slo je za telegram iz New Yorka, vseboval pa je govor, ki ga je prejšnji iraški minister za zunanje zadeve, Džomali, imel pioti ZAR ob priliki debate o Libanonu, sin še ni bilo dovolj — je dodal dr. Džomad sarkastično — da je imel govor, ki ni ustrezal iraškim interesom, ampak je potrošil polnih 1.300 funtov zato, da je tekst govora poslal v Bagdad. Zanj niso bili važni interesi Iraka niti državni denar.* Vprašali smo ga, kako si tolmači to, da zapadne velesile še niso priznale iraške republike. Dr. Džomad je dejal, da ni nikakršne pravne osnove za to, da se novemu iraškemu predstavniku v ZN še ne priznava pravica, da predstavlja iraško republiko. Zlasti spričo dejstva,,da je pol sveta že pri- znalo našo revolucionarno vlado in Republiko. Iraški zunanji minister pravi, da Bagdad ne more in ne želi nikogar prisiliti, da bi priznal Irak, da pa upa, da bo prevladal realizem in da se bodo morali sprijazniti z dejstvi tudi tisti, ki sedaj še cincajo. Po njegovem mnenju bi to bilo dobro za pomiritev v tem delu sveta. Zanimivo je pri tem omeniti, da glede nepriznavanja od strani nekaterih vlad nismo mogli v Bagdadu odkriti nikakršne nervo-se. Tu smatrajo, da Zapad potrebuje časa, da bi se privadil novemu položaju, da pa imamo že znake, da bodo mnogi narodi priznali iraško republiko. Ne verujejo, da bi se Zapad mogel spustiti v neko pustolovščino proti Iraku, ali da bi na to nahujskal ali podpiral druge. Stalno poudarjajo, da Irak stori vse, da bi se uredili odnosi z zapadnimi deželami in da je pripravljen zaščititi gospodarske koristi Zapada, petrolejsko proizvodnjo, izvoz na Zapad — kar bi vse bilo ogroženo v primeru napada na Irak. Tudi kar zadeva Bagdadski pakt, ni tu cbčutiti niti naglice niti nervoze. Ljudje pravijo: «Naj nas te dežele najprej priznajo, potem bomo rešili z njimi vsa cdpma vprašanja*. Toda tu ne skrivajo, da ta ^>akt ne korjsti iii iiii m ii ■ m iiihiiiiiiii it itiiiMHiliiiiiiiiiniiiMiiHiHiiiiiiiMiHiiitiHiiHoiiiiiiilliiiiliiaiHiiiiitiuiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi miiii h um n mi mn iiiitiiiiiitiiiiiiiiiin iimii m iiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin, iimiiiii intim i, im um, im OBISKALI SMO TRŽAŠKE TABORNIKE V GOZDU MARTULJKU Višek lepote ob t v Življenje pod šotori je čudovito, ni pa «lahkoživo». ker terja dejavnost od zore do mraka Ko pustiš za seboj zakajene pa, ki le nekaj 100 m od tod -e- ce. k er postavila v lestvici za * julij Zoro Folleya in GasP ^ Ortego na 'prvo mesto lZZ’V„f. cev za naslov svetovnega vaka v težki in srednje ki kategoriji. Pri Italijanih, je Lot prvem mestu za svetovnia1 ,, vakom J. Brownom, in Rollo na drugem oi'r^Hr petem mestu v petelinji belli pa na devetem m ksarji welter kategorije . t