Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36. telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni Čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
tednik
LIST
Posamezna številka 500 lir
NAROČNINA četrtletna lir 5.000 - polletna lir
10.000 - Letna 20.000 — Za inozemstvo: letna naročnina lir
25.000 — Oglasi po dogovoru Sped. in abb. post. I. gr. 70%
SETTIMANALE
ŠT. 1402
TRST, ČETRTEK 24. FEBRUARJA 1983
LET. XXXIII.
Obisk v Rimu
Uradni obisk, ki ga je pred dnevi o-pravil v Rimu jugoslovanski zunanji minister Lazar Mojsov, prav gotovo predstavlja novo, važno etapo v razvoju odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Nobena skrivnost ni, da so se v razvijanju teh odnosov v zadnjih časih kazali znaki dokajšnjega zastoja, kar je bilo na jugoslovanski strani predvsem posledica hude gospodarske krize, na italijanski pa poleg enake krize tudi posebnega političnega položaja v Trstu. Pravilno je zato poudaril šef jugoslovanske diplomacije ob zaključku pogovorov v Rimu, da so odnosi med Italijo in Jugoslavijo kot mlada rastlina, ki jo je treba pogosto zalivati, če hočemo, da bo lepo rastla.
Obisk Lazarja Mojsova v italijanski prestolnici je nudil predvsem priložnost, da se je obnovil duh, ki je preveval predstavnike obeh vlad, ko so pred skoraj osmimi leti podpisali osimski sporazum, s čimer so se povsem uredili odnosi med Italijo in Jugoslavijo in so se položili temelji ter določile smernice za nadaljnje sodelovanje.
Obisk je obrodil tudi nekaj stvarnih sadov, kot so sporazum o priznanju visokošolskih diplom, sporazum o ribolovu v tržaškem zalivu in sporazuma o odškodnini za imovino italijanskih državljanov na ozemlju, ki je bilo priključeno Jugoslaviji po mirovni pogodbi iz leta 1947, in v bivši coni B. Za slovensko narodno manjšino v Italiji je seveda zelo pomemben sporazum o priznanju univerzitetnih diplom, saj je znano, da je precej naših mladih študiralo in da še študira zlasti na univerzi v Ljubljani in jim je postopek za nostrifikacijo študijskega naslova do zdaj delal velike težave tako v gmotnem kot tudi v moralnem pogledu.
Za pogovore, ki jih je imel Mojsov prejšnji teden v Rimu, je bilo značilno, kako se je njegov italijanski kolega Co-lombo pritoževal, ker je jugoslovanska vlada s sprejetjem znanih gospodarskih omejitvenih ukrepov enostransko kršila videmski sporazum o maloobmejnem o-sebneni prometu, saj ta sporazum predvideva neomejeno število prehodov čez mejo tako za italijanske kot za jugoslovanske državljane. Zunanji minister Co-lombo je sicer naglasil, kako imajo »vsi korist, da Jugoslavija uredi svoje gospodarstvo, vendar se italijanska vlada boji, da bi stanje na obmejnem območju moglo med tamkajšnjim prebivalstvom ustvariti ozračje, ki bi postavilo v dvom same osimske sporazume«. Gre za očiten namig na možnost nastanka novih, težav
dalje na 2. strani D
Nižje cene petroleja
Znižanje cene petroleja pomeni predvsem znižanje cene zlata in do neke mere tudi znižanje vrednosti dolarja, ker bo nekoliko popustilo puljenje za dolarje, ki so bili doslej edino plačilno sredstvo za petrolej. Tako lahko zaslužene dolarje pa so arabski šejki, monopolni gospodarji nad petrolejem, ki so jim ga našli in črpali drugi, noro zapravljali (npr. za potovanja s 30 »ženami« in priležnicami hkrati poleg neštevilnega spremstva, za kar so morali najeti pogosto kar dva luksuzna hotela hkrati, ali naročila za »camper« v vrednosti ene milijarde lir, itd.) ali pa jih kopičili v svojih bankah ter kupovali z njim zlato, zanašajoč se na »večno« vrednost zlata, ki pa je samo po sebi mrtvo bogastvo. Razni šejki so trošili svoje milijarde dolarjev tudi za nakupe obsežnih zemljišč, hotelov ali industrij v razvitih zahodnih državah.
Pričakovati je* da bo cena zlata začela zdaj, po novem močnem znižanju cene petroleja (za 5,5 do 7 dolarjev pri sodu), hitro padati in morda ni pretirano pričakovati, da se bo vrnila v doglednem času na nekdanjo raven. Pospešilo se bo tudi padanje vrednosti dolarja, kajti le malokateri šejk si bo še lahko privoščil razkošje, da bi držal milijarde dolarjev v svoji banki. Države, ki morajo uvažati petrolej, pa bodo lahko prihranile milijarde pri nakupu dolarjev. Italija bo prihranila po prvem računu zaenkrat 3000 milijard lir na leto, ki bi drugače šle za nakup dolarjev za petrolej. To ni malenkost.
Kaj je povzročilo tako močno in tako nenadno znižanje cene petroleja na svetovnem tržišču? Trenutni vzrok je močna konkurenca med petrolejskimi državami
pri prodaji petroleja, ki je šla zadnje čase vedno slabše. Daljnosežnejši vzrok pa je gotovo moč zahodnega razvitega tržnega gospodarstva. Spet enkrat se je pokazalo, da so se zmotili tisti, ki so mu napovedovali nerešljivo in celo »dokončno« krizo, ki naj bi mu zadala smrtni udarec in odprla pot ureditvi gospodarstva po sovjetskem tipu oziroma po receptu »realnega socializma«, kot pravijo temu tam. Tržno gospodarstvo je ponovno dokazalo svojo gibčnost in prilagodljivost, pa tudi svojo tehnološko sposobnost. V nekaj letih si je našlo in začelo uporabljati toliko novih, drugačnih virov energije, da je spravilo petrolejske države v krizo. Zgodilo se je ravno obratno od tistega, kar so pričakovali gospodarji petroleja. Boga lahko zahvali ne tisti, ki ima petrolej, ampak tisti, ki ga lahko proda. Skoraj mimogrede se je zahodni razviti svet naučil uporabljati tudi alternativne vire energije, od sončne in atomske do vseh mogočih drugih, in kaže, da te mnogovrstnosti v uporabi energije ne bo nikoli več opustil. Zato šejki ne morejo upati, da bodo kdaj drugič spravili Zahod na kolena, če se jim tokrat ni posrečilo.
Za vso petrolejsko krizo, ki je izbruhnila pred enim desetletjem, je sploh tičala predvsem ta otročja želja arabskega in ostalega nerazvitega sveta, spraviti Zahod na kolena in ga videti ponižanega in v vlogi prosivca. Arabci so tudi hoteli z odpiranjem in zapiranjem petrolejske pipe prisiliti Zahod, da bi namesto njih »ukrotil« Izraelce in jih prisilil na tako rešitev palestinske krize, kot so jo želeli oni, kajti sami so bili za to preslabi. Zahod je v
dalje na 2 strani ■
CRAXI V BEOGRADU
Glavni tajnik italijanske socialistične stranke Bettino Craxi je ta teden bil na tridnevnem obisku v Beogradu, kjer je bil gost Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. V odposlanstvu socialistične stranke je bil tudi podpredsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine De Carli. Craxi je imel niz pogovorov z najvišjimi voditelji Jugoslavije, med njimi s predsednico zvezne vlade Milko Planinc in predsednikom ZKJ Mitjo Ribičičem. Sprejel pa ga je tudi jugoslovanski predsednik Petar Stambolič.
Predmet pogovorov so bila aktualna mednarodna vprašanja in odnosi med socialistično stranko Italije in Socialistično
zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije. Na srečanju z Mitjo Ribičičem je ta sprožil tudi vprašanje globalne zaščite slovenske narodne manjšine v Italiji in naglasil, da bi morala Italija čimprej odobriti ustrezni zaščitni zakon. Podpredsednik De Carli se je z izvajanji strinjal, a je pripomnil, da je za to pristojen rimski parlament, in sicer v tem trenutku pristojna senatna komisija, ki mora proučiti štiri zakonske predloge za zaščito slovenske manjšine.
Mitja Ribičič bo imel še priložnost obravnavati manjšinsko problematiko, saj bo vodil jugoslovansko delegacijo, ki se bo prihodnji teden udeležila vsedržavnega kongresa KPI v Milanu.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 27. februarja, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: Dvojne počitnice«; 11.00 Sestanek z...; 11.15 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Beneški kabaret; 15.15 Predstavitev knjige Zore Tavčar »Veter v laseh«; 16.00 Šport; 17.45 Oddaja v občini Dolina; 19.00 Poročila.
B PONEDELJEK, 28. februarja, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Človek v sodobni družbi; 10.00 Kratka porogila in pregled tiska; 10.10 Giuseppe Verdi: Falstaff; 11.30 Beležka; 12.00 Tržaški pisatelj Vladimir Bartol ob 80-letnici Rojstva; 13.00 Poročila; 13.20 Gospodarska problematika; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih [umetniško branje): Ivanka Hergold: »Nož in jabolko«; 14.30 Glasbene skice; 14.55 Naš jezik; 15.00 Veselo športno popoldne; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 »Pesem v prijateljstvu 1982« v Kulturnem domu v Trstu: moški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine in mešani zbor »Vox Julia« iz Ronk; 18.00 Od Milj do Devina; 19.00 Poročila.
■ TOREK, 1. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Integracija prizadetih otrok v normalni šoli; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Giuseppe Verdi: Falstaff; 11.30 Beležka; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Ivanka Hergold: »Nož in jabolko«; 14.30 »Ropotuljica«; 16.45 Postni govor; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Pesem v prijateljstvu 1982 v Kulturnem domu v Trstu: moški zbor »Val Rosandra« iz Trsta in mešani zbor »France Prešeren« iz Celja; 18.00 Izvirna radijska igra: »Tovariš Frančišek«; 19.00 Poročila.
■ SREDA, 2. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kraka poročila; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nadiških dolin; 13.00 Poročila; 13.20 Trst by night; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Ivanka Hergold: Nož in jabolko; 14.30 Evergreeni; 14.55 Naš jezik; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci: harmonikar Zoran Lupine; 18.00 Na goriškem valu; 19.00 Poročila. B ČETRTEK, 3. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Slovenska ekonomija na Tržaškem od leta 1945 do danes; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Beležka; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Ivanka Hergold: »Nož in jabolko«; 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laži«; 15.00 Beseda ni konj; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Trio Lorenz v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.00 Poročila.
■ PETEK, 4. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.30 Beležka; 12.00 Roža mogota; 13.00 Poročila; 13.20 Naša gruda; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje): Ivanka Hergold: »Nož in jabolko«; 14.30 Glasbene skce; 14.55 Naš jezik; 14.00 Od ekrana do ekrana; 16.45 Postni govor; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.40 Imena naših vasi; 19.00 Poročila.
■ SOBOTA, 5. marca, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 9.00 Sobotni trim; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček v Kulturnem domu v Trstu; 11.30 Beležka; 12.00 »Glas do Rezije«; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Roman v nadaljevanjih: (umetniško branje): Ivanka Hergold: »Nož in jabolko«; 14.30 Otroški kotiček: »Najdihojca«; 17.00 Kr&tka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mezzosopranistka Biserka Cvejič; 18.00 Pozabljeni smeh: Fran Milčinski: »Cigani«; 19.00 Poročila.
Nižje cene petroleja
3 nadaljevanje s 1. strani
prvem času res začel uporabljati ostre tone na naslov izraelske vlade in države, toda ostal je pri besedah in vse skupaj je bila bolj hlimba, da bi zadovoljili Arabce, ki obožujejo govorance in bojevito govorjenje. Na kratko rečeno, poskus, da bi s petrolejem prek pritiska na Zahod premagali Izraelce in jih vrgli vsaj iz Trans-jordanije, če ne iz vse Palestine, se ni posrečil. In zdaj vidimo, da je konec tudi sanjarije, da bo arabski in ostali nerazviti svet, ki razpolaga s petrolejem, lahko z milijardami dolarjev, ki jih dobi zanj, preskočil vrzeli v svojem gospodarskem in kulturnem razvoju ter prehitel zahodni svet. Pogosto smo brali, da je Kuwait (ali Saudska Arabija) prehitel Združene države po nacionalnem dohodku. Toda to je
Obisk v Rimu
■	nadaljevanje s 1. strani
in zapletov na obmejnem področju, predvsem seveda v Trstu.
Zunanji minister Mo j sov je vzel na znanje stališče italijanske vlade in zagotovil, da so omejitveni ukrepi začasni in da bodo veljali najdlje do konca tega leta, pri čemer je zvezna vlada pripravljena proučiti možnost nadaljnjega omilje-nja omenjenih ukrepov.
Kot je zagotovil odposlanstvu slovenske narodne manjšine v Italiji, ki ga je bil sprejel v Rimu pred začetkom urad-' nih pogovorov, je jugoslovanski zunanji minister sprožil tudi vprašanje globalne , zaščite slovenske narodne skupnosti v Fur-j laniji - Julijski krajini, pri čemer se je I skliceval na določila osimskih sporazumov. Prav gotovo pa drži, da je manjšinska problematika med tem obiskom ostala med tistimi vprašanji, ki so še vedno odprta, saj se je italijanski zunanji minister le omejil na besede, češ da »je zaščita slovenske manjšine politično vprašanje, da je Italija že sprejela nekaj pobud in da bo to vprašanje še dalje pozitivno preučevala«.
Italijanski zunanji minister Colombo s temi besedami dejansko ni prevzel nobene obveze, kar se tiče odobritve globalnega zaščitnega zakona, zlasti pa obveze, da bo ta zadeva čimprej urejena. S stališča 1 slovenske narodne manjšine je to prav gotovo ena šibkih točk obiska Lazarja Mojsova v Rimu in njegovih pogovorov s šefom italijanske diplomacije.
bilo le na papirju. Kuwaitski dolarji so ležali v šejkovi banki, Kuwaitski državljani pa so še naprej pasli koze.
Zdaj se začenja drug problem. Med petrolejskimi državami so tudi take, ki so bile res popolnoma odvisne od črpanja in prodaje petroleja, kot npr. Nigerija, Mehika itd. Kaj bo zdaj z njimi? Mehika je že zdaj zadolžena čez glavo. To zdaj vzbuja 9krbi zahodnim finančnikom in v tem je čudnost vse te petrolejske zadeve. Namesto da bi si zahodni svet zdaj, po veliki gospodarski zmagi, zadovoljno mel roke, si dela skrbi za svoje dosedanje »izkoriščevalce«. Od česa bodo živeli? S čim bodo plačevali nujen uvoz živil in industrijskih izdelkov? Seveda je v tem tudi nekaj skrbi za usodo lastnega izvoza, vendar pa se lahko reče, da se v tem kažeta tudi zahodni čut odgovornosti in humanizem, ki sta plod dolgega kulturnega zorenja in vzgoje, izvirajoče iz krščanskega humanizma. Šejkov bi ne brigalo, če bi umirali milijoni ljudi od pomanjkanja. Toda ljudi na Zahodu briga, kaj se bo zdaj dogajalo z množicami v nenadno veliko manj bogatih petrolejskih državah, in si že delajo skrbi nad tem. In mislijo, kako bi jim pomagali. Morda s posojili (ki ne bodo nikoli vrnjena).
—o—
Obisk pri papežu
Jugoslovanski zunanji minister Moj sov je med svojim bivanjem v Rimu v soboto, 19. t.m., opravil vljudnostni obisk v Vatikanu, kjer ga je sprejel papež Janez Pavel II. V pogovoru, ki je trajal pol ure, sta se papež in Moj sov dotaknila aktualnih mednarodnih vprašanj, zlasti prizadevanj za ohranitev miru na svetu in za odpravo sedanjih konfliktov. Janez Pavel II. se je še posebej zanimal za bližnji vrh neuvrščenih v New Delhiju. Predmet pogovora so bili tudi odnosi med Cerkvijo in državo. Na posamezna vprašanja, ki jih je omenil sv. oče, je Moj sov odgovoril, da se vsi problemi morejo rešiti le z dialogom in s sodelovanjem. S takim stališčem se strinjata obe strani.
Lazar Moj sov se je v Vatikanu sestal tudi z državnim tajnikom kardinalom Ca-sarolijem in z msgr. Silvestrinijem, ki je dejansko vatikanski zunanji minister. Moj sov je msgr. Silvestrinija povabil na obisk v Beograd, kjer se bodo nadaljevali pogovori o utrjevanju odnosov med sv. stolico in Jugoslavijo.
KD IN KONGRES KPI
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 — Odgovorni urednik: Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart. Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Na začetku prihodnjega meseca bo v Milami vsedržavni kongres komunistične partije Italije. Vodstvo komunistične partije je na kongres povabilo predstavnike vseh strank ustavnega loka. Tiskovni u-rad krščanske demokracije v Rimu je sporočil, da bodo odposlanstvo krščanskode-mokratske stranke na kongresu komunistične partije sestavljali politični tajnik De Mita, strankin predsednik Piccoli, vo-
ditelj krščanskodemokratske poslanske skupine Gerardo Bianco, voditelj senatne skupine De Giuseppe ter člani strankinega osrednjega vodstva Mazzotta, Gra-nelli in Tedeschi. Krščanska demokracija se je torej odločila za zelo kvalificirano odposlanstvo, kar kaže zanimanje stranke relativne večine za potek in zaključke vsedržavnega kongresa italijanske komunistične partije.
Slovenska skupnost o zadnjih ukrepih zvezne vlade SFRJ
ARGENTINA NA POTI
V NORMALNO
POLITIČNO ŽIVLJENJE
V Argentini se širijo glasovi, da bo v kratkem tudi uradno znam datum splošnih volitev, ki naj bi pomenile konec vojaškega režima in vrnitev k normalnemu političnemu življenju. Po zatrjevanju o-pozicijskega voditelja Pavoneja, bodo volitve 16. oktobra; omenjeni politik pravi, da mu je to zaupal sam sedanji predsednik Bignone. Ta se po nekaterih drugih vesteh pripravlja, da v kratkem nagovori argentinsko javnost po radiu in televiziji, prav v zvezi z bodočimi volitvami. Že omenjeni Pavone je tudi izjavil, da se bodo vojaki umaknili iz vrha oblasti tri mesece po volitvah, to se pravi v začetku prihodnjega leta.
VOLILNI POKOLI V INDIJI
V indijski državi Assam štejejo glasove s pravkar končanih deželnih volitev, predvsem pa štejejo žrtve neverjetnega političnega nasilja, ki je izbruhnilo ob tej priložnosti. Po uradnih poročilih zveznega notranjega ministra je bilo ubitih 800 ljudi, nadaljnjih 125 pa jih je postrelila policija, ki je na ta način hotela zaustaviti napade podivjanih skupin. Drugi viri pravijo, da znaša krvavi obračun teh volitev 1.300 žrtev. Ministrska predsednica Indi-ra Gandhi, ki je te dni obiskala Assam, je ostro obsodila ta val nasilja, pri tem pa ni zamudila priložnosti za napade na opozicijo, češ da je pomagala pri vnemanju duhov. Po samih rezultatih teh nasilnih volitev še ni dokončnih številk, vsekakor pa je razvidno, da je odločilno zmagala -kongresna stranka Indire Gandhi.
V	soboto je tržaško javnost presenetila vest, da je v Padovi v starosti 77 let umrl znani tržaški kipar Marcello Ma-scherini, umetnik, ki je s svojo izredno kreativnostjo in izrazno močjo zaslovel po vsem svetu. Rodil se je sicer v Vidmu, toda vso svojo mladost, razen vojnih let, je preživel v Trstu. Kot 16-letni fant je jeta 1922 z osebno razstavo pokazal, da je tesno povezan z likovno umetnostjo. Uspehi in priznanja so se potem kar vrstila in Mascherini je postal ime, ki so poznali in cenili na najimenitnejših razstaviščih. Njegova dela so povsod — na beneškem bienalu, na razstavah v Parizu, Berlinu, Kolnu, leta 1959 v Ljubljani, Rimu, Trevisu in drugod — doživljala izredna priznanja ne samo s strani kritikov, ampak tudi občinstva, ki so mu bili njegovi odlitki zelo blizu. Bil je raznolik umetnik, ki se je ukvarjal tudi s slikanjem in risanjem, večkrat se je poskusil tudi s scenografijo, med deli, ki jih danes lahko vidimo pri nas, pa bi veljalo omeniti umetnino, ki je v muzeju Rižarne in ki je nastala kot delo za mednarodni natečaj za spomenik koncentracijskega taborišča Auschwitz. Delo je med b00 sodelujočimi doseglo 2. mesto.
Rajnega umetnika so pokopali v torek na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani. Po-
Slovenska skupnost je že ob sprejetju znanih omejevalnih ukrepov zvezne vlade SFRJ lani meseca oktobra glede potovanj njenih državljanov v tujino izrazila globoko zaskrbljenost ne samo zaradi negativnih gospodarskih posledic za tukajšnje obmejno področje, temveč tudi in predvsem zaradi škodljivih posledic za življenje narodnih manjšin.
Čeprav vsi razumemo razloge, ki so jugoslovansko vlado tako rekoč prisilili, da z ustreznimi ukrepi prepreči nadaljnje slabšanje njene zunanje plačilne bilance, vendar se nam omenjeni omejevalni u-krepi zdiio kljub temu Dretirani, kar velja še posebno za prebivalstvo obmejnih področij med Italijo in Jugoslavijo, ki je že od leta 1955 uživalo nekatere ugodnosti in olajšave v maloobmejnem prometu, ki so se izkazale kot izredno pozitivne na obeh straneh meje.
Zato nas tudi zadnje malenkostne o-lajšave glede prehajanja meje brez pologa v korist imetnikov prepustnic ne morejo zadovoljiti, kaj šele prepričati, da
LEGALNA URA
Dne 27. marca, to je čez dober mesec, se bo v večini evropskih držav, med njimi v Italiji in Jugoslaviji, začela legalna ura. To pomeni, da bo treba kazalce pomakniti za eno uro naprej. Tudi letos bo legalna ura trajala 182 dni, kar pomeni, da bomo 24. septembra ponovno prešli na sončno uro.
greb je bil po Mascherinijevi želji preprost, udeležilo pa se ga je veliko kiparjevih prijateljev in znancev. Med njimi je bilo zelo veliko osebnosti tržaškega u-metniškega življenja, saj je Marcello Mascherini nedvomno pustil za seboj veliko praznino, ne samo kot odličen umetnik, ampak tudi kot človek.
 O----
SČARANSKI NA SMRT BOLAN
Ruski disident judovskega porekla A-natolij Sčaranski je nevarno bolan na srcu. To je spet poudarila njegova žena Avi-tal, ki potuje po Evropi z namenom, da bi dobila podporo mednarodne javnosti in dosegla osvoboditev svojega moža, ki je v sovjetskem zaporu. Gospa Sčaranski, ki je zdaj v Parizu, je tudi povedala, da je poslala nujno pismo sovjetskemu voditelju Andropovu in ga v njem prosila, naj odredi zaporniku osvoboditev. Sčaranski je ob koncu prejšnjega leta začel s protestno gladovno stavko, ki je trajala tri mesece in pol. Sredi tega meseca je bila ta stavka prekinjena.
Zapornik jih je opisal v pismu ženi, ta pa se je obrnila na nekega znanega francoskega kardiologa, čigar diagnoza je na osnovi pisemskih podatkov zaskrbljujoča.
se je nekaj bistvenega spremenilo. Zato nam ne preostane drugega kot upanje, da bo na pristojna mesta v matični domovini prodrlo spoznanje, da je že zaradi manjšin in obmejnega prebivalstva nasploh nujno potrebno odpraviti vse tiste omejitve, ki ovirajo maloobmejni promet in ki navsezadnje niso koristne niti za samo njeno gospodarstvo.
—o—
SOVJETI ODKLANJAJO
REAGANOV PREDLOG
Sovjetska zveza je že dala razumeti, da odklanja predlog ameriškega predsednika Reagana o vrhunskem sestanku z Andropovom, na katerem naj bi se velesili sporazumeli o odpravi vseh tako imenovanih evropskih raket. Odgovor še ni uraden, saj ga objavlja le agencija Novosti, vendar ne more biti dvoma, da to stališče odraža tudi stališče kremeljskih voditeljev. Predlog o vrhunskem sestanku je v obliki poziva vsem narodom Evrope prebral ameriški podpredsednik Bush v Zahodnem Berlinu. Sovjeti torej potrjujejo, da so proti tako imenovani »opciji nič«, v kateri vidijo ameriški poskus, da bi se Sovjetska zveza enostransko razorožila.
Ameriški podpredsednik Bush je medtem prispel na Nizozemsko, ki predstavlja drugo etapo na njegovem obisku evropskih zaveznikov, s katerimi bi želel doseči soglasje glede srtategije jedrske oborožitve v Evropi. Pred odhodom iz Zahodnega Berlina se je Bush sestal tudi s socialdemokratskim kandidatom za bodočega zahodnonemškega kanclerja Voglom. Vogel je izrekel mnenje, da bi morale Združene države konkretno odgovoriti na nedavne sovjetske predloge o zmanjšanju jedrske oborožitve v Evropi. Medtem pa izvedenci še dalje proučujejo Reaganov poziv, ki ga je javno prebral Bush. Nekateri menijo, da dopušča Reagan tudi vmesne rešitve med ameriškimi in sovjetskimi stališči.
GRČIJA IN SOVJETSKA ZVEZA
Grčija in Sovjetska zveza sta se dogovorili o znatnem povečanju sodelovanja na področju poljedelskih in industrijskih izmenjav, pa tudi na področju dobav električne energije. Zadevni dogovor je bil v torek v Atenah podpisan med grškim ministrskim predsednikom Papandreuem in sovjetskim vladnim načelnikom Tihono-vom, ki je bil na uradnem obisku v Grčiji. V okviru sporazuma bodo s sovjetskim sodelovanjem med drugim postavili
v	Grčiji veliko tovarno aluminija, ki bo letno lahko proizvajala 600 tisoč ton omenjene kovine. Trgovinske izmenjave med Sovjetsko zvezo in Grčijo so se v zadnjih časih zmanjšale, zlasti kar zadeva izvoz grških agrumov. To je bila posledica hude španske in italijanske konkurence.
Smrt kiparja Marcella Mascherinija
Obisk obrtnikov iz Slovenije
V	teh dneh se je mudila na obisku pri nas delegacija obrtnikov iz Slovenije, ki jo je vodil predsednik Zveze obrtnih združenj Slovenije Stane Špindler.
Predstavniki 17 obrtnih zadrug iz Slovenije so bili gostje Tržaškega tehničnega konzorcija in goriškega Konzorcija Go-metal. Njihov obisk se je začel na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega
ŽUPNIJA SVETEGA JERNEJA - OPČINE MEŠANI PEVSKI ZBOR »SVETI JERNEJ« vabita
ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture, na
»VEČER SLOVENSKE PESMI«
ki bo v nedeljo 27. februarja, ob 17. uri v Finžgarjevem domu.
Sodelujejo:
Otroški pevski zbor »VESELA POMLAD« — vodi Lucija Cafi Ljuba Berce-Košuta s samospevi ob klavirski spremljavi Tullia Zagheta Misel ob prazniku: prof Ivan Artač Moški pevski zbor »TABOR« — vodi Sveto Grgič
Mešani pevski zbor »SV. JERNEJ« — vodi Franc Pohajač Program bo povezovala NATAŠA SOSIC-FABJAN.
VABLJENI!
združenja. Tu so goste iz Slovenije seznanili z gospodarskim stanjem pri nas. Med drugim so bile omenjene razvojne možnosti, ki se odpirajo v zadnjih letih, predvsem na področju mešanih podjetij. Na srečanju so tudi opozorili na primer gospodarskega sodelovanja podjetij v Gornjem Poadižju z avstrijskimi in nemškimi podjetji. Med svojim posegom pa je Stane Špindler opozoril na dejstvo, da o-brtniki v Sloveniji niso zaenkrat pooblaščeni za zunanjetrgovinske posle, kar vsekakor ovira gospodarsko sodelovanje med obrtniki na obeh straneh meje.
V	imenu Tržaškega tehničnega konzorcija je poleg Josipa Grudna, ki je pozdravil goste, spregovoril tudi ravnatelj konzorcija Jurij Vodopivec, ki je med
drugim poudaril misel, da je treba sodelovanje še povečati, še posebej, ker je jasno, da je Slovenija »naše zaledje«. V ta namen, je dodal, bi kazalo izkoristiti vse možnosti, ki jih nudijo videmski in osimski sporazumi.
Delegacija obrtnikov iz Slovenije je po tem uvodnem srečanju imela priložnost, da si je ogledala tovarno telekomunikacijskih naprav Electra v industrijski coni, podjetje FAT na Opčinah, ki proizvaja fotolite, popoldne pa so si na Goriškem ogledali podjetje za izdelovanje o-grodja tekstilnih strojev Čavdek v Sovod-njah in kovinarski obrat Me.Go. v Štan-drežu.
Na zadnjem ponedeljkovem večeru v Društvu slovenskih izobražencev je Tomaž Simčič predaval o liku skladatelja Igorja Stravinskega ob 100-letnici njegovega rojstva. Predavatelj je zelo temeljito in natančno ter dokumentirano podal podobo tega izrednega umetnika našega stoletja, ki je skozi vso svojo ustvarjalno dejavnost vedno presenečal javnost, glasbenike, glasbene kritike, izvajalce in poslušalce. Njegova dela, čeprav so včasih načrtna parodija tega ali drugega glasbenega obdobja, so vedno bila tako samonikla, edinstvena in čeprav so temeljila na preteklosti, tako inovatorska, da nedvomno, po svoji obliki, glasbeni izraznosti, tehniki in novih glasbenih prijemih spadajo v vrh glasbene ustvarjalnosti tega stoletja. Simčič je v svojem predavanju prikazal tudi filozofsko ozadje obdobja, v katerem je ustvarjal Stravinski, glasbeno ustvarjalnost pa je primerjal z literarnim in likovnim umetniškim svetom.
V	predavanju samem seveda ni mogel manjkati odnos Stravinskega do Debus-syja in francoskega glasbenega sveta, kot seveda tudi ne odklonilni odnos do romanticizma in nemškega pojmovanja glasbe. Razčlenil je tudi odnos med Schon-bergom in Stravinskim, opozoril pa je, da če je skoraj do sedemdesetih let veljala za naprednejšo in inovatorsko Schonber-
Z MARCEM DRAŽJI AVTOBUSI
Konzorcialno podjetje ACT je na svoji seji v ponedeljek zvečer sklenilo, da bo s 1. marcem stopila v veljavo višja cena za avtobusne prevoze. Vsekakor spada ta povišek v širšo zasnovano politiko prevozništva v državi in mora o njej še odločati deželna uprava, ki pa je v vsakem primeru po zakonu zadolžena, da tudi cenike v naši deželi prilagodi novim vsedržavnim odlokom. Če bo deželna uprava sprejela povoljno mnenje ACT o povišku avtobusnih cenikov, bo cena listka stala 400 lir, namesto dosedanjih 300. Podra-žale se bodo tudi mesečne vozovnice.
S spremembami cenika naj bi pri Kon-zorcialnem podjetju za prevoze prišlo tudi do manjših sprememb v prevozni službi, ki bi verjetno morale pozitivno vplivati na storitve tega podjetja.
gova šola, je danes po mnenju mnogih Stravinski mnogo bolj moderen in je njegov odnos do glasbe odprl veliko večje možnosti ustvarjanja kot skrajno obvezujoča in toga Schonbergova dodekafonija.
Zanimiva in živahna debata pa je o-svetlila še nekatere druge podobe Stravinskega. Tako je predavatelj skušal odgovarjati na vprašanja o odnosu, ki ga je skladatelj imel do glasbe in ustvarjalnosti, o odnosu poslušalcev do glasbe in drugih vprašanjih, ki so biile v zvezi s Stravinskim ali nasplošno o pojmovanju in razumevanju glasbene umetnosti.
GLASBENA MATICA - Trst, sezona 82-83
7.	abonmajski koncert v ponedeljek, 28. februarja 1983 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Igrali bodo:
ZAGREBŠKI MADRIGALISTI
dirigent Vladimir Kranjčevič Na sporedu: Orlando di Lasso, Ivan Zajc, Stjepan Sulek.
GRADBENA KOMISIJA
BREZ SLOVENCEV?
Po dolgih letih stalne prisotnosti slovenskega zastopnika v gradbeni komisiji tržaške občine grozi letos velika nevarnost, da bo slovenski predstavnik iz nje izrinjen. O tem problemu je na zadnji seji razpravljal izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu. Doslej je stranko kot edini Slovenec zastopal inž. Milan Sosič. SSk je sedaj predlagala znanega gradbenika z Opčin Miliča, da zastopa slovenske interese v novi gradbeni komisiji, ki se zdaj obnavlja.
Kljub dogovoru na seji načelnikov skupin, da se komisija ne bo izvolila dne 8. februarja, je zadeva kljub temu prišla na dnevni red, v komisijo pa ni bil izvoljen noben slovenski strokovnjak, ker ga ni podprlo zadostno število svetovalcev.
Tržaški občinski svet bo izredno pomembno komisijo dopolnil še z dvema imenoma. Izvršni odbor SSk bo zato napel vse sile, da pride do pravične rešitve.
TUDI LETOS TRADICIONALNO DARILO TRŽAŠKE KNJIGARNE
Od 1. do 12. marca
DNEVI KNJIGE
Vsr slovenska književnost, strokovni priročniki, plošče, kasete in vse ostale knjige tudi DO 50% POPUSTA.
NE ZAMUDITE TE IZREDNE PRILOŽNOSTI!
Tržaška knjigarna, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732487
Tomaž Simčič o Stravinskem v DSI
Odličen koncert v Verdijevi dvorani v Gorici
ŠPORT
ODBOJKARSKO PRVENSTVO MOŠKE C-2 LIGE —
SKUPINA ZA NAPREDOVANJE
Goriška OIympia-Terpin se je z visoko zmago nad tržaškim Rozzolom (3:0) uvrstila v skupino za napredovanje v C-I ligo, skupno s tržaškim Inter 1904 im moštvom Vecchia pallavolo - Trie-ste. V soboto se prične torej drugi del prvenstva, v katerem se bo odločilo, katera ekipa iz omenjene skupine bo napredovala. Ostale tri ekipe, ki so v prvem delu prvenstva igrale z Olympio-Terpin (videmski Rangers, tržaški Rozzol in Stan-dreška Juventina), pa so trenutno v skupini za nazadovanje v D-ligo.
S tole uvrstitvijo je goriško moštvo doseglo minimalne cilje, ki si jih je zastavilo v začetku sezone, to je uvrstitev med najboljše. V drugem delu prvenstva pa se bo 01ympia-Terpin borila predvsem za to, da zboljša skupinsko igro in doseže pravo homogenost. Mislimo, da bo igra O-lympijcev odslej veliko bolj sproščena. Seveda Pa se bodo potrudili tudi za dobro uvrstitev v drugi polovici prvenstva, pri čemer jim voščimo obilo uspeha.
I.	MOŠKA DIVIZIJA
Arci-Pieris — 01ympia 3:1
(15:12, 8:15, 15:8, 15:6)
01ympia: Deveta/k, Sirk, Jarc, Pola, Batistič, Malič, Terpin Andrej in Simon, Cotič, Špacapan.
Goriška 01ympia je žal zaključila letošnje prvenstvo I. moške divizije s porazom proti Pieri-su in z neprevisoko uvrstitvijo. Sicer pa je funkcija omenjenega moštva predvsem v tem, da nudi mlajšim možnost, da se izurijo in uigrajo, ter da jim starejši igralci, ki jim gre vse priznanje, posredujejo svoje znanje in trike.
G.R.
OTVORITEV SEDEŽA LJUDSKEGA RADIA IN TEDNIKA VOCE ISONTINA
Potem ko je v cerkvi sv. Karla v Gorici nadškof Bommarco opravil sv. mašo v čast zavetnika časnikarjev in tiskarjev, so v bližnjih obnovljenih prostorih gori-škega semenišča, 21. 2., otvorili najprej sedež škofijskega tednika La Voce Isonti-na, zatem pa še sedež Ljudskega radia, ki oddaja tudi v slovenskem jeziku in pri katerem je tudi lepa skupina požrtvovalnih slovenskih sodelavcev. Ob otvorit-
vi	novih prostorov so spregovorili odgovorni pri tedniku in radiu ter nadškof Bommarco; slovesnosti so se udeležili tudi številni predstavniki političnega in družbenega življenja.
V	ponedeljek, 21. februarja se je sestal na prvi seji ožji odbor ZSKP iz Gorice, da bi razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih; seje sta se udeležila, poleg vseh odbornikov, še predsednik SSO dr. Damjan Paulin in dr. Andrej Bratuž. Po obravnavi nekaterih organizacijskih vprašanj, je odbor podrobneje analiziral predlog za sodelovanje na akademiji v Cankarjevem domu v Ljubljani v okviru prireditev, ki bodo prikazale celotno kultur-
Nepozaben je bil koncert Igorja Oistrakha v sredo, 16. februarja, v dvorani Verdi. Umetnik je popolnoma potrdil vsa pričakovanja, ki jih je vzbudilo njegovo slavno ime: pokazala se je jasno vsa obsežnost njegovega igranja. Lahkotno in perfektno je šel v svoji interpretaciji od avtorja do avtorja, od enega do drugega stila, od klasike do moderne, vse odigrano na najvišjem nivoju.
2e v prvem delu, pri Mozartu in Schubertu, skozi prefinjeno — včasih personalizirano — iskanje zvoka in melodične linije, je popolnoma pritegnil pozornost občinstva. Drugi del je bil še bolj virtuozen in muzikalen. Odobravanje je žel ne le kot velik umetnik, ampak tudi kot osebnost, ki se ji posreči popolnoma osvojiti občinstvo, zaradi umetniškega užitka, ki ga nudi.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da mu je bila spremljevalka in žena Natalija Zertsalova popolnoma enakovredna, bodisi v kompozicijah, v katerih je klavir izstopal kot solist, najpogosteje v prvem delu, bodisi, ko je popolnoma sprejela vlo-
NOVI PEDAGOŠKI SVETOVALEC
V KOPRU
Novi pedagoški svetovalec za italijanske šole na Koprskem in na območju Buj Dario Groppi je obiskal predstavnike Unije Italijanov iz Istre in z Reke v prostorih tega združenja na Reki. Novoimenovanega italijanskega pedagoškega sveto- 3. valca sta sprejela predsednik Unije Mario Bonita in tajnik Ezio Giuricin. Prisoten je bil tudi pedagoški svetovalec za italijanske šole v Istri in na Reki Mario Stepčič. Na srečanju so se pogovarjali predvsem o možnostih tesnejšega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, kar zadeva šole z italijanskim učnim jezikom v Istri in na Reki.
BLIŽNJE PAPEŽEVO POTOVANJE
Papež Janez Pavel II. se pripravlja na obisk v osem držav Srednje Amerike. O-bisk bo trajal od 2. do 9. marca in ne predvideva nobenih sprememb z ozirom na prvotni načrt. To so povedali v Vati-j 6. kanu, kjer so tudi uradno potrdili vest, da je odpotoval v Nikaraguo monsignor Silvestrini, tajnik za javne zadeve Cerkve, to je v bistvu vatikanski zunanji minister. Papeževo potovanje bo že 17. po vrsti in ob njegovem koncu se bo število vseh doslej obiskanih držav po svetu povečalo na 38.
no ustvarjalnost Slovencev v Italiji; manifestacija se bo vršila proti koncu maja letos in bo predstavljala pomemben prikaz našega življenja izven meja matične domovine. ZSKP je sklenila, da sodeluje z ostalimi kulturnimi organizacijami in skupinami pri pripravah na to manifestacijo in bo prisotna v Ljubljani s svojimi skupinami. Nadalje je odbor razpravljal 9. še o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo bodočega delovanja ZSKP in njenih članic.
go spremljevalca, ki le še bolj poudari nastop partnerja. Odziv publike je bil popoln, kar je pokazala natrpana dvorana, ki je nagradila prizadevanja organizatorjev, kulturnega društva Lipi-zer in goriške Hmilnice. Prisotne so bile vse go-riške osebnosti: župan Scarano, predsednik pokrajine Cumpeta, predsednik hranilnice Graziato, odborniki za kulturo Obizzi in Ferletič, deželni odbornik Tripani, podprefekt Barillari, podpoveljnik vojaškega prezidiija Letteri in drugi.
E.	L.
 O-----
Razpis 13. zamejskega festivala domače glasbe
SKPD »F. B. SEDEJ« in Ansambel »L. HLEDE «pod pokroviteljstvom občinske uprave iz Števerjana in pokrajinske uprave Gorica
RAZPISUJETA
13. Zamejski festival domače glasbe, ki bo v Steverjanu 2. in 3. julija 1983.
Za ansamble veljajo naslednji pogoji:
1. Na festival se lahko prijavijo vsi slovenski zabavni ansambli.
2. Organizator si prevzame stroške za kosilo, večerjo in prenočišče nastopajočih.
Komisiji, ki ju bodo sestavljali strokovnjaki in predstavniki občinstva, bosta podelili naslednje nagrade:
1. Nagrada za najboljšo melodijo L. 250.000 in trofej ansambla »L. HLEDE«
2. Nagrada za najboljšo izvedbo L. 200.000
3. Najboljši zamejski ansambel L. 120.000
4. Nagrada za najboljše besedilo L. 80.000
5. Nagrada občinstva	L.	80.000
4. Komisiji bosta tako sestavljeni:
a) komisija za ocenjevanje besedil
b) komisija za ocenjevanje glasbe.
5. Skladbi, ki ju bodo izvajali anmabli, morata biti izvirni ter prvič izvedeni na festivalu v Steverjanu.
Prijave se sprejemajo nakasneje do 30. aprila 1983 na sledeči naslov:
SKPD »F. B. SEDEJ« - Ans. »L. HLEDE« Trg Svobode 6
34070 ŠTEVERJAN - San Floriano del Col-lio - Gorizia - ITALIA
7. V prijavi morajo biti navedeni naslednji podatki: Ime, priimek, datum rojstva, sedanje bivališče vodje in članov ansambla. V dvojezičnem vzorcu, ki se prilaga v treh izvodih, pa morajo biti navedeni naslednji podatki: Ime in priimek, kraj rojstva, datum rojstva ter sedanje bivališče vodje in članov ansambla.
Podatki morajo biti točni in čitljivi.
8. Ansambli so dolžni poslati:
1. notno gradivo v enem izvodu;
2. tekst besedil;
3. izpopolnjeno priloženo tiskovino »prijava«;
4. fotografijo ansambla;
5. dvojezično tiskovino.
Ansambli so dolžni sporočiti organizatorjem vsako spremembo v ansamblu (bivališče, sprememba članov v ansamblu, i.p.).
Prva seja ožjega odbora ZSKP
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Deveta številka Nove revije
V Ljubljani je izšla pred kratkim 9. številka Nove revije. Revija se začenja s ciklusom pesmi Nikota Grafenauerja »Kazalec luči«. Pesmi pa objavlja tudi Denis Poniž, poleg tega pa najdemo v tej številki nekaj pesmi že umrlega mladega pesnika Vladimira Memona, o katerem je napisal krajši esej Poniž.
Dimitrij Rupel je prispeval odlomek iz daljšega pripovednega besedila, verjetno romana, pod naslovom »Maks«. Gre za čudno, a vabljivo, zanimivo in napeto napisano zmes fantastike in modernega družbeno-kritičnega romana z dodatkom svobodno dojete in fantastično obarvane zgodovinske snovi. Pod imenom Maks je mišljen Maks Habsburški, nekdanji graditelj in lastnik Miramara in mehiški cesar. Dogajanje pa se sicer odvija v današnji Sloveniji. Treba je priznati, da se je Ruplu, sodeč po tem odlomku, od-
Društvo Slovenskih Izobražencev v Trstu
vabi na predavanje zgodovinarja Branka Marušiča na temo
»Nekaj pogledov na politično gibanje primorskih katoličanov do prve svetovne vojne«
v ponedeljek, 28. februarja, ob 20.15 v Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva
3.	Vabljeni!
lično posrečilo pomešati vse te elemente v moderen pripovedni tekst.
Spomenka Hribar je objavila prvi del svojega čustveno napisanega, a miselno zanimivega e-seja »Se enkrat na pot«, v katerem prikazuje svoja srečanja z ljudmi in svoje slutnje božje bližine v času svojega otroštva. Začudeni se sprašujemo, kako to, da so se nenadno odprle
pred našimi očmi take nove pokrajine slovenske literature, o katerih nismo do nedavnega nič slutili?
Janez Gradišnik pojasnjuje v svojem eseju z naslovom »Manj znana usoda Kocbekovih novel«, kako je dejansko potekala afera okrog Kocbekove novelske zbirke Strah in pogum in da ne drži Vidmarjevo zatrjevanje, da je predhodno, po branju rokopisa, opozoril Kocbeka na politične nevarnosti v zvezi s to njegovo knjigo. Kocbek je rokopis tudi nekoliko popravil, a sa-
Založništvo tržaškega tiska je izdalo obsežno knjigo čmo-belih fotografskih reprodukcij znanega slovenskega časnikarskega fotografa in kronista Maria Magajne. Knjiga ima naslov »Trst v črno-belem« in podaja — vsaj do neke mere — prerez skozi Magajnovo fotoreportersko delo od leta 1945 do leta 1980, to je skozi 35-letno dobo.
Moramo reči, da smo se razveselili te knjige, saj prikazuje vsaj do neke mere obračun bogatega Magajnovega delovanja na fotoreporterskem področju in strnjeno podaja pregled nad vsaj majhnim delom tistega, kar je prispeval k slovenski kulturi in tisku s svojimi vedno aktualnimi in zanimivimi dokumentarnimi fotografijami in kar je raztreseno po mnogih slovenskih listih in revijah ali pa tudi koledarjih in knjigah slovenske manjšine v Italiji. Njegove fotografije pomenijo odlične zgodovinske in kulturne dokumente, saj so za stalno ujele v vidno polje, za oči sedanjosti in prihodnosti, marsikaj, kar bi sicer ostalo v zgolj zapisani tiskani informaciji manj plastično, manj živo in morda tudi razumljivo, pa tudi manj privlačno in pozornost vzbujajoče za prihodnje zgodovinarje. To ne velja samo za velike in na prvi pogled važne zgodovinske dogodke, ampak tudi za
mo na prigovarjanje svojih krščansko-socialistič-nih prijateljev, ki so mu predočili, da je v novelah umetniško precej šibkih in naivnih mest. Nihče pa ni mislil, da bi novele lahko vzbudile kak političen vihar. Janez Gradišnik, ki je imel opraviti z novelami kot urednik Državne založbe Slovenije, ki je knjigo izdala, je obveljal za grešnega kozla in je zaradi tega izgubil službo ter se je od tedaj preživljal kot svoboden pre-vajavec. Velja zabeležiti, da ga je odpustil iz službe Venceslav Wintler, znan iz stare Jugoslavije kot pisec priložnostnih pesmi na čast Ka-radžordževičev.
Miroslav Slana-Miros piše o usodi svojega romana »Proletarec«, ki je končal v skladiščnem bunkerju. Nekaj izvodov kroži »ilegalno« po Sloveniji. Zanimiv je pogovor s kiparjem Markotom
manjše, obrobne, ki se morda prvi hip ne zazdijo pomembni, pa bodo upoštevani kdaj v prihodnje kot posebno važna, pristna dokumentacija, ker ni bila že od vsega začetka zamišljena in načrtovana kot taka.
Magajna ne prikazuje samo političnih dogodkov, ampak tudi razne druge izraze slovenskega in splošnotržaškega življenja, od socialnih, gospodarskih, kulturnih do čisto človeških prizorov s ceste. Zdi pa se nam, da je bila ravno ta zadnja plat Magajnovega fotografskega delovanja nekoliko žrtvovana oziroma zapostavljena pri izbiri fotografskega gradiva, prav tako pa tudi njegova znana sijajna umetniška fotografija in tista, ki prikazuje značilnosti in lepote naših krajev, posebno slovenskih vasi v tržaški okolici. Razumljivo je, da je hotel urednik Marko Kravos poudariti zlasti reportersko in za zgodovino važno politično plat Magajnovih fotografij, vendar je vsem znano, da je Magajna tudi izvrsten fotograf Krasa in njegovih značilnosti, nadalje naše stare kmečke arhitekture, naših folklornih in sploh etnografskih posebnosti. Vsega seveda ni bilo mogoče upoštevati, zato bi bilo dobro, če bi se Ma-
® dalje na 7. strani
dalje na 8. strani ■
Mario Magajna: Trst v črno-belem
Karantanski panter nasproti grbom
in barvam Evrope
Srebrna barva predstavlja v heraldiki čistost, pravičnost, enakost (P. Guelfi, Ca-majani). Iz starozaveznih časov je srebro poznano tudi po svojem čudovitem zvenu (srebrne trobente, srebrne strune). Zvok srebra je božji glas, pa tudi glas vernega in pravičnega ljudstva.
Grif, rdeč na srebrnem ščitu, je star znak Pomorjan-cev. V srednjem veku je bil simbol dvojne narave Kristusa, božje in človeške, ker ima postavo leva ter krila in kljun orla.
JOŠKO ŠAVLI OOOO
V	starem veku že so srebro čistili v ognju, kar je potem ostalo kot prispodoba očiščenja duše z božjim posegom: »Prav si nas preizkušal, o Gospod, prečistil v ognju, kakor se čisti srebro« (Ps 66, 10). Knjiga izrekov primerja pravični jezik t. j. govorico pravičnih z »izbranim srebrom« (10, 20). In Bog je naročil Mojzesu, naj da izdelati »srebrne trobente« (Num 10, 2), s katerimi naj skliče ljudstvo za odhod, ko se bo vodeči oblak spet dvignil. Srebro je tudi primešano zlitini zvonov.
Iz povedanega izhaja, da barva Karantanije v srebrno-črni sestavi zelo jasno simbolizirajo dvojni politični položaj te dežele: črna, cesarska, spominja na osrednjo oblast cesarja in kralja, katero predstavlja knez oz. vojvoda ter jo sprejme skupaj s fevdom; srebrna, barva pravičnosti, enakosti, govorica ljudstva, božji glas, pa predstavlja tisto oblast, ki jo ljudstvo z ustoličevanjem izroči svojemu knezu.
Takšen je pomen črno-srebrne sestave barv za znake Karantanije v 12. in 13. stol., kot nam izhaja iz takratne heraldične in splošne simbolike, ustrezajoč političnemu značaju dežele. Možnost, da bi bila izbira takšne sestave barv zgolj naključje, se ne zdi verjetna za obdobje, ko je bila govorica simbolov živa bolj kot kdaj koli pozneje.
Podobno je panter med evropskimi grbi edinstven znak. Redki so narodi, ki se lah-
Panter, edino v Karantaniji, črn na srebrnem ščitu. Črna barva je cesarska, srebrna pa glas ljudstva. Plameni iz žrela so sladek vonj, rogovi sončni žarki (razsvetljenje}, ptičji kremplji čistost, levja griva in tace moč. V krščanstvu simbol Evangelija in Vstajenja.
Sodobno kmetijstvo
Sajenje sadnega drevja spomladi v mrzlih krajih
Pripravimo si lopato štikarico za kopanje jam, motiko za zasipanje jam in u-rejanje kolobarja, zalivalko za zalivanje posajenih sadik in posodo za namakanje sadik pred sajenjem, količke z vrvico za določitev sadilnih mest in velikost jame, kole ali armaturo za oporo šibko rastočim drevesom, gosto aluminijasto mrežo z luknjami v velikosti kvadratnega centimetra za obrambo pred voluharji, 50 do 10 kg uležanega hlevskega gnoja na drevo, 2 do 4 kg šote ali komposta na sadiko, 20 dekagramov mitromonkala za drevo, približno kilo in pol mineralnega gnojila, ki vsebuje fosfor in kalij, in še koruznico, papir ali mrežo za zaščito drevesa pred divjadjo, pa tudi odvračalna sredstva, kot so cunitex cervakol in arbopin in sadjarske škarje za obrezovanje dreves.
Na mesto, kjer želimo posaditi drevo, zapičimo kol, nanj privežemo metrsko vrvico in zarišemo okoli kola krog s premerom dveh metrov. To je velikost jame, ki jo mislimo izkopati.
Paziti moramo, da dreves ne sadimo preblizu skupaj, posebno ker se z leti razrastejo in se zasenčujejo, če so vsajena preblizu skupaj.
Kadar sadimo drevo ob steni ali ograji, izkopljemo jamo v obliki pravokotnika, drugače kvadratno, le na slabi zemlji, kjer je treba prerahljati in izboljšati večjo površino, izkopljeno jamo s stranico kvadrata dveh metrov.
Če nameravamo saditi na vrtu več dreves, za katera želimo, da rastejo v vrsti in se med seboj krijejo, si pomagamo s količki in vrvico, ki jo potegnemo v smeri vrst, le-te pa naj zaradi boljše osvetlitve potekajo v smeri sever-jug.
Ob kopanju jam nas količki, ki označujejo vrsto in mesto sajenja motijo, zato jih moramo odstraniti in uporabimo sadilno lato, ki ima v sredini na vsaki strani trikotno zarezo. Srednja zareza je sadilno mesto, količka v drugih zarezah pa sta mejnika jame. Za gosti in dvovrstni nasad si moramo označiti dosti širši pas zemlje.
Sadno drevje lahko sadimo od jeseni do pomladi, ker se s tem izognemo zimskim pozebam, vendar je treba zalivati takoj in med vegetacijo. Temperatura zra-
ka in zemlje ne sme biti pod ničlo. Zelo ugodno je, če sadilno jamo izkopljemo čimprej, jo pustimo mesec dni odprto nato pa 2 do 3 tedne pred sajenjem zasujemo, da se zemlja v jami posede, in tako pripravljena počaka tudi lahko do spomladi.
Z. T.
CENA MLEKA V TRSTU
V	Trstu se bo mleko 1. marca podražilo. Litrska kartonska konfekcija bo stala 880 lir, kar pomeni, da se bo mleko podražilo za 90 lir. Pollitrska kartonska konfekcija pa bo stala 460 lir, to je 50 lir več. Tako je sklenil pokrajinski odbor za cene, potem ko je na deželni ravni bil o-dobren predlog, naj se cena za liter mleka pri proizvodnji določi na 530 lir.
Trgovinska mreža v Trstu
Občinski odbornik Sergio Trauner je na tiskovni konferenci obrazložil predlog o novi trgovinski mreži v Trstu. Ta načrt predvideva preureditev sedanje trgovinske mreže, kot to ustreza novim potrebam in spremenjenim pogojem v urbanističnem in družbeno-ekonomskem pogledu. Celotno mesto bi po tem načrtu bilo razdeljeno na 33 manjših območij, kjer bi se prodajalo blago široke potrošnje. Predvidenih je nadalje deset večjih območij, kjer bi se prodajalo ostalo blago. Izvedenci so ugotovili, da je v Trstu preveč trgovin. To prihaja do izraza predvsem po omejitvenih ukrepih, ki so jih sprejele jugoslovanske oblasti, zaradi česar je v Trstu zelo padel obisk jugoslovanskih kupcev.
Načrt tržaške občinske uprave med drugim predvideva, da za eno leto ne bodo izdali nobenega dovoljenja za odprtje trgovin. Hkrati bodo pospeševali premestitev trgovin iz samega središča
mesta na območja, kjer je premalo trgovin. O novem načrtu za ureditev trgovinske mreže v Trstu bodo razpravljali posamezni rajonski sosveti, nato bo o njem sklepal občinski odbor. Zadnjo besedo pa bo o načrtu spregovoril občinski svet.
—o—
MARIO MAGAJNA: TRST V CRNO-BELEM 3 nadaljevanje s 6. strani
gajna in založba kdaj odločila tudi za kak album takih Magajnovih fotografij.
Seveda v tej knjigi, ki gotovo ni hotela biti popolna, tudi marsikaj pogrešamo, fotografij, ki se jih prijetno spominjamo iz raznih publikacij, a tudi to je nujen minus vsakega izbora, pa če hoče biti še tako vsestranski in objektiven. Knjiga je grafično lepo opremljena in dela čast založbi, fotografu Magajni pa izkazuje spoštovanje in upoštevanje, ki mu gresta kot enemu najboljših slovenskih fotoreporterjev vseh časov. Uvodni esej v knjigo je napisal urednik Marko Kravos.
Štajerski in avstrijski vojvoda Leopold II. Slavni Ba-benberg na pečatu iz leta 1214, ki ima prapor s panterjem v dokončni simetrični sestavi: črna-bela-črna, s panterjem na sredini, obrnjenim proti drogu, v skladu s heraldičnimi pravili. Prapor Karantanije, ki 9a je že po starem izročilu imela Karantanska krajina — Štajerska, je v tem obdobju doživel v razvoju obliko državne zastave, kakršno si predstavljamo še danes. (A. A. v. Siegenfeld, Das Landesvvappen der Steiermark, Gradec 1900, fig. 25).
ko sklicujejo, da je letnica njihovega znaka izpričana tako zgodaj (1160). Tudi karantanske barve so v primeri z onimi drugih narodov posebnost in komaj kateri ima svoj prapor že tako zgodaj (1205).
Kljub tem jasnim znakom pa pa zgodovinopisje, ki so ga prežele ideologije, nem-škonacionalna, panslovanska, liberalna in marksistična, še vedno vztraja na stereotipih o zasužnjenju Karantancev s sprejemom krščanstva, o nemškem jarmu celih tisoč let, o »slovanski« krvi, zlasti pa na nenehnem poudarjanju slovenske majhnosti, zamolčevaje vse tisto, kar kaže na popolnoma drugačno stanje. Vse ideološko pisanje zgodovinopiscev je uravnano na to, da bi bil slovenski človek »odrešen« iz dozdevne majhnosti, tako da bi se vtopil ali v nemštvo ali v slovanstvo ali pa kar internacionaliziral. Edino to, kar v resnici je, ne bi smel ostati.
Posledice takšnega stanja so seveda u-sodne. Številni slovenski starši učijo svoje otroke tujega jezika, da bi jih »odrešili« nevrednega slovenstva. In mnogi se naivno sprašujejo, kako je to mogoče? Obenem pa naprej ponavljajo popačeno ideološko zgodbo o slovenski zgodovini in kulturi, kakor jo poznajo iz zastarelih šolskih knjig.
D. Forstner, Die Welt der Symbole, Innsbruck 1982 P. Guelfi Camajani, Dizionario Araldico, Milan 1940 Z. Bartscli, Steiermarkisches VVappenbuch 1567, Gradec 1893
F.K. zu Hohenlohe-VValdenburg, Das Heraldische und Decorative Pelzvverk im Mittelalter, Stuttgart 1876
KONEC
A.V. Siegenfeld, Das Landeswappen der Steiermark, Gradec 1900
O. Neubecker, Heraldry - sources, symbols and meaning (it. prevod, Milan 1980)
Zastava Karantanije, izrisana po današnjih merilih, na osnovi pečata iz leta 1214. Razvojne oblike panterjevih podob so ohranjene na pečatih, grbih in praporjih Štajerske (Karantanske krajine) ter Notranje Avstrije, pravnozgodovinske naslednice Karantanije. Od leta 1246 sicer v novih barvah (bel, oz. srebrn panter na zelenem), vendar po karantanskem političnem izročilu. Ker so bili vladarji Notranje Avstrije, z izvolitvijo Friderika Habsburga za cesarja Friderika III. leta 1440, obenem tudi cesarji, je cesarska simbolika povsem prekrila notranjeavstrijsko (karantansko). Ta je ostala odslej le še deželna, štajerska po izročilu.
O novi številki revije »Jezik in slovstvo«
Na uvodno mesto nove, 4. številke revije Jezik in slovstvo je uvrščen bogve zakaj prevod razprave prof. Adama Supruna z beloruske državne univerze v Minsku pod naslovom »Proučevanje govorne dejavnosti in jezikovnega mehanizma«. Razprava je polna čudnih trditev in simplicizmov, kot npr. da je jezik »proizvod govorne dejavnosti«, da je jezik »delujoč mehanizem«, ali da »je oddajanje sporočila s pomočjo jezika ... smiselno samo v primeru, če to sporočilo kdo sprejema« in podobno; tako čvekanje nervira in utruja. Bravec se mora nujno vprašati, kakšen smisel in pomen imajo taki prevodi in taki sestavki, ki so povrh še uvr-
Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin prirejata v sodelovanju z državnim učiteljiščem A. M. Slomšek
PREŠERNOVO PROSLAVO
v nedeljo, 27. februarja, ob 17. uri v prostorih devinske osnovne šole.
Vabljeni!
ščeni na prvo mesto, kakor da gre res za kak pomemben plod duha in jezikovne vede. Pri vsem tem pa revija — na kar je treba še enkrat opozoriti — sistematično ali iz malomarnosti zanemarja svojo nalogo, da bi obveščala slovenske bravce, predvsem seveda jezikoslovce, vsaj o najvažnejših rezultatih splošnega in posebno zahodnega jezikoslovja, saj so bili doseženi v zadnjih desetletjih in tudi v naj novejšem času npr. v italijanskem, francoskem, nemškem, skandinavskem, angleškem in ameriškem jezikoslovju odlični rezultati in izhaja tam o-gromna jezikovna literatura, o kateri pa ne najdemo v Jeziku in slovstvu najmanjšega poročila, kaj šele kako izčrpnejše in kritično poročilo oziroma pregled. Isto velja za slovensko jezikoslovje zunaj Slovenije.
Mnogo boljša in zanimivejša kot spis, ki je prišel na prvo mesto, je razprava Franceta Bernika s Slovenske akademije znanosti in umetnosti »Cankarjevo vrednotenje Aškerca«. Bernik nam odkriva — kdor tega še ni vedel, a
DEVETA ŠTEVILKA NOVE REVIJE
■	nadaljevanje s 6. strani
Pogačnikom iz Šempasa o usodi mladinske umetniške komune, ki jo je ustanovil, a se ni preveč obnesla, ker se je odtujila življenju okrog sebe. Zdaj sta se z ženo sama bolj organsko in živo vključila v življenje okrog sebe.
Pretresljiv je zadnji intervju neke angleške časnikarke z Nadeždo Mandelštam, ženo pisatelja Mandelštama, tri leta pred njeno smrtjo. Zanimiv je tudi esej Hansa Magnusa Enzensber-gerja »Najvišja stopnja nerazvitosti« — hipoteza o realno obstoječem socializmu. Omeniti je tudi prvi del razprave Gregorja Tomca »Družbena e-nakost in neenakost v Jugoslaviji«. Razprava se bo končala v prihodnji številki. Poleg tega pa prinaša 9. številka Nove revije še marsikaj drugega, po večini krajše spise, a vsak je po svoje aktualen in vabljiv za bralca.
takih je bilo le malo, saj velika večina ljudi ne brska po starih revijah — kako zviška, naravnost naduto omalovažujoče je sodil Ivan Cankar o vsej dotedanji slovenski književnosti. Podcenjeval je celo Prešerna. Levstiku je odrekal večjo umetniško izvirnost in videl v njem v glavnem tuje vplive. Stritar se mu je zdel gostobeseden in utrudljiv. Pri Gregorčiču je sprejemal samo prve »Poezije«, pesnikov na-dalnji razvoj pa je označeval kot pot, ki je vodila »preko puhlega jecljanja do neznanja slovenske slovnice«. Za Jurčiča ni našel pahvalne besede. Se najbolj je cenil Janeza Trdino, katerega Bajke in povesti o Gorjancih je naravnost občudoval tako v idejno vsebinskem kot v slogovnem in jezikovnem pogledu, pri tem pa je bil Trdina v resnici pisatelj tretje kategorije. »Vendar Cankar v nekem času sodi o naši celotni prozi pred moderno nenavadno kritično, skoraj odklonilno«, piše Bernik. »Tako v zrelih letih, torej ne brez premisleka in brez kritičnih izkušenj, trdi, da stoji vsa naša pripovedna proza do konca stoletja v znamenju »kamižole in irhastih hlač«. Jurčič, Kersnik in Tavčar so zanj samo »evangelisti kranjskega malomeščanskega liberalizma«, nič drugega«. Aškerca je Cankar v mladosti pretirano hvalil, pozneje pa je imel o njem, predvsem iz razlogov literarne estetike, »skoraj v celoti odklonilno sodbo«, pravi Bernik.
Tržačan Ivan Verč objavlja v tej številki revije Jezik in slovstvo esej »Nekaj izhodišč za analizo poetike rusko-sovjetskega romana dvajsetih let«. Bolj jezikovno-učnega značaja je razprava Milana Dolgana »Oblikovanje naslova in razčlenitve (dispozicije)«. Malo zanimiva je kri-
Skrb za pravilno pisanje je pri Slovencih že od prejšnjega stoletja znamenje prebujajočega se narodovega življenja, četudi je svoj čas vodila do znanih črkarskih pravd. Mnoge stvari v pravo-pisju pa vse do danes niso bile razčiščene in utemeljene. In tako nam pravopis, ki utemeljuje knjižni jezik, v mnogih primerih narekuje napačne rabe, kakor pa bi jih terjala sama izvirnost jezika.
S tega stališča je treba oceniti tudi iskanje prave rešitve v pisanju imena Zila, kakor ga v zadnjem času zasledimo v pismih bralcev, objavljenih v slovenskem tisku v Celovcu. Nedvomno je, da se pravilno piše Zila in ne »Zilja«, kakor terja Slovenski pravopis. Ta pomanjkljivost v pravopisu pač ni edina. Vprašanje pa je seveda mnogo širše, -kot ga kaže primer Zile. Postavlja namreč pod vprašaj vse tiste prisiljene -lj, ki so jih pred kakimi sto leti vsilili v slovensko pisanje časopisarji, zagledani v ideologije panslovan-stva. Mislili so, da z uvajanjem -lj in -nj preidemo postopno spet do tistih izvirnih »slovanskih« oblik, ki smo jih Slovenci nekoč pač morali imeti. Izvirnosti in samostojnosti slovenščine pa se sploh niso zavedali. In od tedaj lj-ljamo in nj-njarno povsod. Iz Lublane je nastala »Ljubljana«, kar naj bi se slišalo »mehko« t.j. »slovansko«, češ da smo Slovenci čustveni ljudje.
Bolj ali manj smo se teh omehčav navadili. Ostajajo pa primeri, ki grobo posegajo v jezikovni zven, kakor že omenjena »Zilja«. Toda isti pravopis, ki zavrača izvirno rabo v prid neke
tična osvetlitev Marka Juvana o pesnitvi »Let časa« nekega Borisa Novaka, tipičnem primeru modernističnega mrcvarjenja jezika in že kar blodnega ekstremizma v iskanju novega, nenavadnega, za lase privlečenega pesniškega izražanja.
Bolj branja vredna je razprava Sonje Horvat »Dileme ob zajetju in obdelavi slovenskega narečnega leksikalnega gradiva«, čeprav se v nekaterih pogledih, kar zadeva gledanje na narečja, ni mogoče z njo strinjati.. Omeniti je še poročilo Igorja Gedriha o esejistični knjigi Matjaža Kmecla »Fran Levstik« v zbirki »Znameniti Slovenci«, ki jo izdaja založba Partizanska knjiga.
B.H.
—O—
HABILITACIJSKI IZPITI
ZA PROFESORJE
Pred dnevi so se začeli habilitacijski izpiti za profesorje nižjih in višjih srednjih šol. Po več letih se torej skoraj 50 profesorjev, ki so doslej kot poverjeni ali navadni suplenti poučevali na srednjih šolah, udeležuje teh izpitov. Pismene izpite polagajo na liceju »France Prešeren« v Trstu, po vrstnem redu, ki je objavljen na oglasni deski Deželnega šolskega skrbništva. Tako je bil v sredo pismeni izpit iz italijanščine in literarnih predmetov za nižjo srednjo šolo, v četrtek pa naloga iz glasbene vzgoje za višjo in nižjo srednjo šolo in naloga za prirodoslovne predmete na nižji. V naslednjih dneh pa si sledijo še drugi predmeti. Pismeni del izpitov naj bi se končal 5. marca, za enkrat pa ni še dokončno določen datum ustnih izpitov. Predvideva pa se, da bodo verjetno proti koncu šolskega leta.
»knjižne« slovenščine, predpisuje v določenih primerih izvirne oblike, npr. Beltinci — (rodilnik) Beltinec, ker se je bil nekdo od sestavljalcev zavedel nedoslednosti in vnesel vanj izvirno obliko. Drugače se to ni zgodilo; tudi iz bojazni, da slovenski jezik ne bi razpadel na narečja. Ta bojazen bi bila seveda na mestu, če bi temeljila na slovenskih izhodiščih, ne pa na panslovanskih, ki so za razčiščenje slovenskih jezikovnih vprašanj povsem neustrezna. Slovenski knjižni jezik se je s tem oddaljil od pristnega ljudskega, postal dokaj umetna tvorba in zato za široke slovenske sloje malo sprejemljiv, saj je celo med izobraženstvom prav malo takšnih, ki ga obvladajo tudi v pisanju.
Primerno bi bilo zato, da se postopoma začne uvajati več izvirnih domačih oblik, zlasti pa še besedišča. Kakor smo npr. bolj ali manj sprejeli, da je izvirna oblika pridevnika »čedajski« in ne čedadski. In podobno. Knjižni jezik bi se moral oblikovati iz bogastva krajevnih kultur in govorov, ne pa jih hromiti z nekimi prepovedmi in nezaželenostmi, ki sploh niso stvarno utemeljena, temveč osnovana najpogosteje le na občutkih sestavljalcev. Češ, to zveni bolj, to pa manj lepo!
Mnogi se čutijo gotove v ponavljanju tistega, kar so že drugi pred njimi ponavljali. Tudi zato, ker takšno stališče ne terja nikakega miselnega napora, kakor ga iskanje pravih izvirnih oblik in besed. Če se v njižni jezik in govor s tako lahkoto vnašajo nesmiselne in grde tujke, zakaj bi se ne tudi izvirnejše oblike?
Al' prav se piše...?