CENEJŠI UVOŽENILAK
Lesa preveč in premalo
Mizarstvo Ig je bilo še pred nedavnim znano med Ljubljančani predvsem po lesenih oblogah iz ruskega bora in smreke, še posebno pa po kraticah, ki so bile izjemno poceni. Tega si 90 članski kolektiv lianes ne more privoščiti. saj, kol je dejal direklor Jože Penne, oslaja les iz Sovjetske zveze v puljskem pristanišču. Naša lesno predelovalna podjetja ga ne morejo več kupiti, ker je predrag.
Proizvodni program Mizarstva Ig lahko v grobem raz-delimo v tri dele: oprema za trgovino, gostinstvo in knjižnice, letve za okvirje ter lesene obloge in embalaža.
Pri vsakem od teh programov beležijo hitro se spremi-njajoče pogoje gospodarjenja.
Prav v tem času je sezona izdelovanja gostinske in trgovske opreme. Turistične delovne organizacije so opravile obračun poletnc sczone in se z vso vnemo vpregle v obnavljanje poškodovane ali iztrošene opreme ter v izgradnjo novih turističnih zmogljivosti. Predvsem ob morju. Ta del proizvodnje bo prispeval v njihovo blagajno 70 milijonov dinarjev prihodka
»Težave? Premagujemo več vrst zaprek. Nekaj časa ni bilo mogoče dobiti osnovnih in obložcnih plošč. Masivni les je kljub svoji (ne)kakovosti (3. ali. 4. razred) dosegel ceno n. pr. 140 tisoč dinarjev za kubični meter hrasta. Mi imamo z letnimi pogodbami določene izhodiščne cene. To vse skupaj pomeni, da bomo veliko delali, težko pa je predvideti stvarni izkupiček«, je opredelil ta del dejavno-sti prvi mož Mizarstva Ig.
Pri izdelovanju letev bomo spomnili le na izvozni kupček tega posla. Predvsem zaradi neusklajenosti, s katerimi se srečuje kolektiv tega iškega podjetja. Za naročnika iz ZRN so naredili deset tisoi luženih in lakiranih, 60X80 cm velikih okvirjev iz masivnega lesa. Lak so morali kupovati v tujini. Ne zaradi slabe kakovo-sti našega laka, ampak zato, ker je uvoženi za polovico cenejši.
Dobili so ponudbo za izdelovanje predsobnih sten iz hraVa. Ne morejo sprejeti narotila, ker je prenizka pro-dajna cena. Pa tudi^aradi novega deviznega zakona, ki bo zmanjšal prihodke lastnikov deviz.
»Pri kupcih v tujini iščemo s pomočjo Slovenijalesa naročila, a s tem je precej. težav. saj so potem pogosti neredni odjemi izdelkov in nam zaloge vežejo dragocena obratna sredstva«, je opozoril na v času visokih obresti pomembno prepreko v gospodarjenju sogovornik.
Mesečno bi lahko pripravili okrog 500 kubičnih metrov lesenih oblog. Težave imajo z delavci, pa tudi s prostori. Letos so meteorne vode že trikrat zalile proizvodne prostore, ki so že tako sorazmerno slabi.
Vse te motnje v notranjih in zunanjih pogojih gospo-darjenja sicer niso pripeljale Mizarstva Ig v rdeče števil-ke, vedo pa, da je najhujša dolgoročnejša negotovost: n. pr. proizvodne zmogljivosti imajo trenutno zapolnjene šele za polovico prihodnjega leta.
Pl