Stev 69.
T Llnlaitl, v peiek Ona 24. marca 1922.
Naročnina
za državo SHS:
sa oelo ieto naprej Oin. 90'— za pol leta „ .. „ 45'— sa četrt leta n . • N 22 50 sa en mesec „ „ 7-50
za inozemstvo: celoletno.....Din. 150-—
mesečno
12-50
~ Sobotna izdaja: s v Jugoslaviji. . . Din. 10 — v inozemstvu ... „ 20 —
Posamno Slev. 75 par.
Orednlitvo je v KoplUrjovi ullol itev. 6/IIL Honoplsl se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. teleL štv. 50, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Leio L.
e Cene inseratom:=i
Enostulpna petllna vrsta mali oglasi po K 4-— In K C --, veliki oglasi nad 45 mm višine po K 8 —, poslana itd. po K 12 —.
Pr! več|ein naročila popnst
Izhaja vsak dan izvzem&i ponedeljka In dneva po praz« nlkn ob 5. uri zjutraj.
Mesečna priloga: Vestnih SKSZ.
Poštnina plačana v SotovioL
Oprava |e v Kopltar|avl al. G. — Račun poštne bran. ljubljanske St. 650 sa naročnino in št 349 za oglase, sagreb .9.011, sarajov. ?5G3, prašiče In dnnaj. 24.797
K vprašanju pspoflarsKe obnovitve Evrope.
Izpočetka se je mislilo, da bo glavni predmet posvetovanj na genovski konferenci tvorilo rusko vprašanje, in angleški državniki bodo brez dvoma do zadnjega skušali priti v tem oziru do kakšne rešitve. Veliko vprašanje pa je, ali bo imela konferenca v tem oziru kakšen poseben rezultat, ker francoska vlada slejkoprej zasleduje glede Rusije svojo separatno politiko. Najprej se je mislilo, da se posreči osnovati velikanski sindikat angleškega, francoskega, nemškega in eventualno ameriškega kapitala, ki naj bi Rusijo eks-ploatiral na ta način, da bi se v Rusiji pridobivale in na prvo roko obdelale samo surovine, ki bi se končno predelalo na za-padu in v Rusijo izvažale, kar bi bilo Nem-5iji vsled velikih obetajočih se profitov zelo olajšalo tudi odplačevanje vojne odškodnine. O tem načrtu se danes nič več veliko ne sliši. Menda so mu posebno Ame-rikanci nasprotni, ki hočejo delati z Rusijo trgovske kupčije na svojo roko. Tudi ;o menda prizadeti krogi uvideli, da se Rusija ne da na kolonizatoričen način izbijati. Tudi Francozi bi raje sami imeli nonopol v Ukrajini in na Doncu, kakor da ji delili dobičke z zavezniki. Pravtako nenda misli tudi Italija.
Glede gospodarske obnovitve Rusije ia vsak način ne vlada med zapadnimi ve-esilami enotno mišljenje in zato utegne to ,-prašanje stopiti na genovski konferenci bolj v ozadje.
Pač pa so angleški eksperti za pred-konferenco strokovnjakov v Londonu izdelali podrobni načrt gl°. le gospodarske skrepitve ostalih držav Evrope. Angleži stoje na stališču, da genovska konferenca ne sme delati razločka med zavezniškimi, levtralnimi in bivšimi sovražnimi država-ui in so zato svoj gospodarski vzposlavit-/eni načrt notificirali vsem državam, ki bodo v Genovi zastopane. Glede tega na-irta so se celo vršila strokovna pogajanja ned Londonom in Berlinom.
V splošnem predlaga ta načrt onemogočitev vsakega umetnega poseganja v va-ute, to je brezvestne špekulacije z valuto, sotem mobilizacijo aktiv, to je povečanje lohodkov v vseh državah, ki iščejo tujega (redita, nadalje poenostavljenje obstoječih ivoznih in izvoznih predpisov, odpravo Dotniških vizumov sploh in podobno.
Predvsem pa se zdi angleškim stro-tovnjakom za genovsko konferenco važno, la se v evropskih valutah zopet vpelje >zlati standard«, čeprav bi ne bilo nujno, ia bi zlata pariteta bila enaka pariteti pred .'ojno. Dežele z visoko valuto, kakor Velita Britanija, Skandinavija, Nizozemska, Švica in Španija, bi mogle sprejeti polni ilati standard, dočim bi bilo n. pr. Fran-iiji, Belgiji in Italiji svetovati devalvacijo, )otom katere bi se ustanovilo n. pr. za rank razmerje 40 do enega funta šterlin-lov. Ta proces bi se mogel seveda razširiti, la bi se tako stabilizirale tudi ostale še ližje valute.
Anglija pa tudi noče molče mimo vprašanja nemških reparacij in medzavezniških vojnih dolgov sploh, ker je od pravilne rešitve tega problema odvisna vzpostavitev saupanja v trgovino in finančna stalnost vseh držav sploh.
Angleška vlada formulira svoje tozadevne predloge tako: Vprašanje nemških reparacij se mora obravnavati v zvezi z vprašanjem medzavezniških vojnih dolgov Amerike, Anglije in Francije. Ta dolg, ki maša horendno vsoto 65 miliard v zlatih markah, naj se ali celotno ali deloma izbriše (v soglasju z Ameriko seveda), za lavno toliko pa se ima potem odpustiti Nemčiji od vojne odškodnine. Anglija sama pri tem ne pride vpoštev, v kolikor se lice Amerike, ker je velik del svojega dolga Ameriki že poravnala, ostalo pa brez-dvomno v kratkem j>oravna. Od nemške vojne odškodnine bi se Anglija zadovoljila vsoto, ki je enaka višini njenega dolga Ameriki. Če pa bi izbris medzavezniških dolgov bil nemogoč, bi se mogla skupna vsota nemških reparacij končnove-1 j u v n o določiti. V slučaju polnega izbri-
sa medzavezniških dolgov bi znašala ta vsota okoli 45 miliard zlatih mark. Ta vsota bi se lahko, v kolikor so potrebna izplačila v gotovini, mobilizirala v obliki mednarodnega posojila, ki bi se zagarantiralo
Medicinska fakulteta v
Belgrad, 23. marca. (Izv.) V 2. sekciji finančnega odbora je prišlo danes na dnevni red vprašanje vseučilišč. Demokratski poslanec dr. Šečerov je z vso silo nastopil proti vseučiliščem v Zagrebu in Ljubljani. Za zahteve zagrebškega in ljubljanskega vseučilišča se je odločno zavzel poslanec Škulj, v nekaterih stvareh tudi z uspehom.
Belgrad, 23. marca. (Izv.) Tekom tega
Belgrad, 23. marca. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je izjavil, da nima dovolj sredstev za izplačilo povečanih dra-ginjskih doklad državnim uradnikom za mesec januar in polovico februarja ?,e dne 1. aprila, temveč samo za mesec april. Radi tega vlada veliko nezadovoljstvo med
Začasni sporazum met! radi-kaSci m demokrati.
Belgrad, 23. marca. (Izv.) Med radikali in demokrati se je dosegel sporazum glede volivnega zakona za oblasti. Sporazum glede razdelitve na oblasti v Srbiji, Macedoniji in Črni gori se pričakuje te dni. V radikalnem klubu je odnesel zmago Nikola Pašič glede ohranitve demokratsko-radikalne koalicije. Pri tem ga je podpirala ogromna večina radikalnega kluba pod vodstvom Ljube Jovanovica, dr. Lazarja Markoviča, dr. Marka Trifkoviča, Mi-še Trifunoviča in dr. Ninčiea. Opozicija v klubu, ki jo tvorita sedaj samo Nastas Petrovič in Vujičic, ni imeia nobenega uspeha. To se označuje v radikalnih krogih kot nov uspeh Pašicevega režima. Volivni zakon za parlament se še ni razpravljal v radikalnem in demokratskem klubu. Kot najnujnejše zakonske predloge omenjajo med radikalci in demokrati zakon o državnem svetu in glavni kontroli, zakon o proračunu, potem pa bi prišel na vrsto tudi zakon o volitvah za parlament.
Kompromis g!ede volivnep zakona.
Belgrad, 23. marca. (Izv.) Na današji seji zakonodajnega odbora je bil sprejet čl. 44. zakona o volitvah v oblastne skupščine. Po tem členu je sprejet d' Kontov sistem s popravkom, da se upoštevajo le kandidatne liste, ki dosegajo dve tretjini glasov volivnega količnika. V imenu Jugoslovanskega kluba je posl. dr. Hohnjec zahteval čisti proporc, ki najbolj odgovarja načelu prave vlade ljudstva. Enako izjavo so podali tudi soc. demokrati in republikanci. V imenu zemljoradnikov je govoril posl. Moskovljevič, ki jc napadal Jugoslovanski klub. Sploh se v zadnjem času opaža, da je postopanje zemljoradnikov napram ostali opoziciji zelo nelojalno, ker izdajajo pri vsakem koraku opozicijo ter tako podpirajo vlado.
DR. KUMANUDI 0 DRAGINJSKIH D0-KLADAH.
Belgrad, 23. marca. (Izv.) Na seji fin. odbora se je pojavil finančni minister dr. Kumanudi ter je predlagal, naj se na prihodnji seji razpravlja predlog o zmanjšanju postavke draginjskih doklad za drž. nameščence od 1800 milijonov dinarjev na 1600 milijonov dinarjev, češ, da se je prepričal, da bo mogoče izhajati tudi s to vsoto. V imenu Jugoslovanskega kluba je posl. Vlado P u š e n j a k opozoril finančnega ministra na obljubo, da se bodo povečale draginjske doklade duhovnikom, kakor tudi na tozadevni člen v zakonu o draginjskih dokladah. Finančni minister dr. Kumanudi je odgovoril, da se ne morejo povečati draginjske doklade, pač pa se bodo pravično razdelile med duhovščino vseh veroizpovedi. Iz tega odgovora je razvidno, da misli minister na izena-
z nemško carino in drugimi realnimi vrednotami.
Seveda je izvedba tega načrta predvsem odvisna od Amerike, kateri zavezniki največ dolgujejo.
Ip&Sjani se odpravi.
tedna bo v ministrstvu za prosveto izgotov-Ijen novi zakonski načrt o univerzah. Predvidevajo se tri vseučilišča, in sicer v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Medicinska fakulteta bo samo v Belgradu in Zagrebu. Od tehničnih fakultet dobi vsaka univerza po en oddelek. Samostojni pravni fakulteti bosta samo dve, in sicer v Subotici in Sa-rajevem.
poslanci vseh klubov. Demokratski klub je imel sejo, na kateri se je radi te izjave pojavilo veliko ogorčenje med poslanci demokratskega kluba, ki je toliko, da prihajajo posamezni člani v opozicijske klube ter prosijo, naj jih podpro v boju proti finančnemu ministru dr. Kumanudiju.
čenje draginjskih doklad. Jutri se bo o tej stvari razpravljalo v 2. sekciji finančnega odbora. Prihodnja seja finančnega odbora bo v soboto dopoldne.
UPRAVNA RAZDELITEV V SRBIJI.
Belgrad, 23. marca. (Izv.) Radikalni klub je danes razpravljal o razdelitvi na oblasti v Srbiji in Črni gori. Glede Šuma-dije oziroma Stare Srbije je bila sprejeta razdelitev na štiri oblastva, belgrajsko, kragujevsko, niško in zaječarsko. Belgrajska oblast bi obsegala smederevsko, valjevsko in podrinsko okrožje. Kragujev-ska oblast bi obsegala užiško, rudniško, čačansko in kragujevsko okrožje. V niški oblasti bi bilo niško, pirotsko, vranjsko, topliško in kruševačko okrožje. Zaječar-ska oblast bi obsegala moravsko, timo-ško in krajinsko okrožje. Glede razdelitve južne Srbije se ni določilo še ničesar ue-finitivnega. Verjetno je, da se bo razdelila na skopljansko, bitoljsko, kosovsko s sedežem v Prizrenu, in novopazarsko oblast. Morebiti se bo določilu tudi peta oblast s sedežem v Peči, ali celo šesta oblast s sedežem v Cetinju.
VELESRBSKA TAKTIKA.
Belgrad, 23. marca. (Izv.) Jutranji »Balkan« napada posl. dr. Šimraka, ker je imenoval razdelitev na oblasti parcelacijo Hrvatske.
PAŠIČ NA DVORU.
Belgrad, 23. marca. (Izv.) Danes dopoldne se jc ministrski predsednik Nikola P a š i c po seji skupščine odpeljal na dvor, kjer je poročal kralju o političnem položaju.
SLOVENSKI INDUSTRIJO PRI KUMANUDIJU.
Belgrad, 23. marca. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je sprejel deputa-cijo Zveze industrijcev za Slovenijo, v kateri so bili zastopani predstavniki kožar-ske, železarske, tekstilne in lesne industrije v Sloveniji. Deputacija je naprosila ministra, naj se trgovanje z valutami in devizami uredi na kak drug način in naj se iz-premeni pravilnik. Deputacija je to prošnjo ponovila tudi ministru za trgovino in industrijo Viloviču.
»DEMOKRATSKA ODBRANA«.
Belgrad, 23. marca. (Izv.) V glavnem odboru fašistov so nastopne osebe: Predsednik je vojvoda Stjepan Stepanovič, ki biva v Čačku in prihaja včasih na seje v Belgrad. Podpredsednik je dr. Edo Luki-nič, glavna agitatorja pa sta Živojin R a -f a j 1 o v i č in Voja Živanovič z glavnim tajnikom, vpokojenim polkovnikom Juri-šičem in polkovnikom Nikom Prcmovičem.
OSTAVKA ZAGREBŠKEGA VELIKEGA ŽUPANA.
Zagreb, 23. marca. (Izv.) Veliki župan zagrebški dr. Oton Gavrančič je podal svojo ostavko. Ta ostavka ni v zvezi s političnim vprašanjem, temveč želi župan odstopiti, ker se namerava posvetiti zasebnemu poklicu.
Po siaSem vzorcu.
Francozi so ženialen in velekulturen narod, pri katerem se moremo mnogo dobrega naučiti. Srbijanski politiki so hodili k njim v šolo, profitirali pa, kakor izkušnja kaže, niso mnogo. Prevzeli so od Francozov to, kar je na Francoskem najslabše, centralistični državnoupravni sistem. Francoz je svoj upravni sistem vzdržujejo le še radi tradicije, ker je pac že uveljavljen, dasi vedo, da je slab. Ni nobenega dvoma, da bi ga po dosedanjih izkušnjah nihče na Francoskem ne uvajal več, ako bi bilo danes tako vprašanje aktualno. Nasprotno! Reformo censtrali-stičnega upravnega sistema čutijo Fran-cozje kot nujno potrebno. Tega pa demokratski in radikalni centralisti ne vidijo ali nočejo videti. Poslanec Sušnik je na seji zakonodajnega odbora dne 7. t. m. centralistične nevedneže v tej stvari izčrpno poučil, pa zdi se, da je imel pred seboj slabe učence, ki gonijo venomer svojo centralistično našlevanko, ne da bi pri tem mnogo razmišljali. V svojem govoru je, primerjajoč francosko centralistično urejeno državo s tipom prave demokratske decentralistične države na Angleškem, opisal francoski upravni sistem tako-le:
Tip centralistično urejeno države je Francija. Govori se sicer o Franciji, kako je to demokratska država, ali uprava nosi na Francoskem še danes obiležje absolutističnega režima. Napoleon je uvedel leta 1800. centralistično organizacijo uprave, ko je ustanovil departemente, arrondismente in občine. Povsod je vladal — in tudi danes je ostalo v bistvu še vse po starem — en šef po svojih organih: v departementih prefekt, v arron-dismentih podprofekt in v občinah župan ali maire. Vse je imenoval vrhovni šef državne uprave in vsi so bili njemu podrejeni. Vsi so morali in smeli delati samo po njegovih direktivah. Res jim je sicer dodelil Napoleon neki odbor. Toda ta odbor je on sam imenoval; tudi je imel odbor samo posvetovalno pravico. Pre-fekti niso imeli nikake samostojnosti, bili so brez moči; vsa uprava je zaostajala in narod je bil nezadovoljen.
Nezadovoljnost ljudstva.
Radi te velike nezadovoljnosti se je na Francoskem kmalu pojavila težnja po decentralizaciji uprave. Tako je narod iz-vojeval leta 1833. pravico, da te odbore izvoli sam. Tudi prefekti so pozneje dobili pravico, da smejo nekatere posle izvrševati sami definitivno. Toda tudi sedaj prefekti ne morejo vršiti drugih poslov končnoveljavno kakor samo one, ki jih jim je določil šef centralne uprave, in smejo jih vršiti samo natanko po njegovih direktivah. Še vedno so prefekti eksponenti centralne vlasti brez prave samostojnosti. Sekira je ostala ista, samo držaj se je skrajšal.
Tako uprava v Franciji tudi sedaj ni dosti napredovala.
Nezadovoljnost je bila tako velika, da je neki poslanec v parlamentu razmere na Francoskem karakteriziral tako-le: Naša država je tako centralistično urejena, da se ne more brez kontrole centralne oblasti niti kamen premakniti, niti vodnjak izkopati, sploh nikako podjetje začeti.
Decentralizacija uprave se v Franciji še do danes ni izvršila. Imamo sicer neko dekoncentracijo. Prefekti, podpre-fekti in župani imajo nekoliko samostojnosti v okviru direktiv centralne oblasti, toda samo natančno po predpisih in samo radi tega, da se razbremeni centralna uprava in malo prilagodi lokalnim potrebam. Toda lo ni nobena prava decentralizacija, ke. lokalni upravni organi ne morejo delati kot samostojni upravni centri.
Millerand in Clčmenccau za avtonomijo.
Med svetovno vojno in po vojni so se v Franciji težnje po decentralizaciji še pojačale. Tako sta Millerand in Clemen-ceau odkrito govorila po shodih, da je treba zopet uvesti pokrajine in dati pokrajinam avtonomijo. Toda da ne bo kdo oporekal, da se je tako govorilo
i. aprila za uradnike ne 60.
I)r. KUMANUDI NIMA PAR.
samo pred volitvami in shodih, moram naglasiti, da se je v zadnjem času na Francoskem ustanovila »liga za profesionalno zastopstvo in oblastno akcijo«. Leta 1917. se je v akademiji znanosti razpravljalo o reorganizaciji uprave. Tedaj je govoril neki učenjak-jurist, da je potrebno, da so izvede reforma upravne organizacije že radi tega, da se povzdigne lokalno življenje. Kajti tako velike so nezgode radi centralistične ureditve države, da se ne more ne parlament, ne vlada posvetiti splošnim interesom radi obremenjenosti s preobilimi posli; vrhu tega ne more niti parlament, niti vlada s kompetenco odločati o masi gospodarskih vprašanj, ki ne spadajo v njih področje. Treba je, da se uprava reorganizira, da se popolnoma decentralizira, da se uvedo zopet stare pokrajine.
Vidite, gospodje, da so tudi na Francoskem prišli do spoznanja, da mora biti decentralizacija uprave popolna, da ne more zadoščati samo dekoncentracija. Danes ves francoski narod teži za tem, da se uvede popolna decentralizacija uprave.
V našem načrtu je vse popolnoma po francoskem vzorcu: velikega župana postavlja šef centralne uprave in ravno tako okrožnega načelnika. Sreskega poglavarja imenuje zopet centralna oblast. Samo predstojnika občine voli narod iz svoje srede tako kakor na Francoskem.
Vsi moramo delati na to, da se v državi zagarantira delo, mir in red. To pa je mogoče samo tedaj, ako storimo vse, da bo narod zadovoljen. Narod bo pa zadovoljen samo takrat, če upošteva vlada njegovo voljo in njegove želje. Predstavniki Jugoslovanskega kluba smo zahtevali že pri ustavni debati in danes to zahtevo ponavljamo, da se porazdeli upravna oblast po pokrajinah in da se uprava popolnoma decentralizira. Mi zahtevamo za-konodavno avtonomijo, ker hočemo, da se uredi naša država trajno in dobro, da bo močna na znotraj in na zunaj, da bodo zadovoljni vsi stanovi, da bodo zadovoljni Srbi, Hrvatje in Slovenci.
GRŠKI KRALJ PRIDE K POROKI NAŠEGA KRALJA.
Belgrad, 23. marca. (Izv.) Solunski listi poročajo, da je grški poslanik v Belgradu Diamantopulos uradno naznanil ministru za zunanje stvari dr. Ninčiču, da se grški kralj Konstantin osebno udeleži poroke kralja Aleksandra s princezinjo Marijo. Ta čin bo znatno pripomogel k temu, da se odpravijo vsa nesoglasja, ki obstojajo med obema državama.
DAVLDOVIČ PRIDE V ZAGREB IN LJUBLJANO.
Belgrad, 23. marca. (Izv.) Predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovic pride za Veliko noč v Zagreb, kjer se bo mudil dva do tri dni. Potem pa gre v Ljubljano.
POVZROČITELJI PREVRATA NA REKI.
Zagreb, 23. marca. (Izv.) Reška jugoslovanska stranka ima v rokah dokumente, ki dokazujejo, da so zadnji puČ na Reki izvedli italijanski arditi na pobudo d' An-nunzia, ki je njihov vrhovni poveljnik. V tajnem pismu pokrajinskih delegatov arditov za Julijsko Benečijo se označuje dr. Zanella kot izdajalec, ki hoče izročiti Reko hrvatskim elementom. Radi tega je D' Annunzio odredil splošno mobilizacijo vseh arditov, ki so bili na skrivaj poslani na Reko. Reška jugoslovanska stranka ima tudi fotografije teh dokumentov, ki so jih danes objavili nekateri tukajšnji listi.
AMERIKA IN VOJNA ODŠKODNINA.
Pariz, 23. marca. (Izv.) Po »Matinu« izjavlja Amerika v noti, ki jo je poslala francoski vladi, da se bo toliko časa upirala razdelitvi vojne odškodnine, ki jo mora plačati Nemčija zaveznikom, dokler se ne doseže sporazum glede pravice Amerike do povrnitve stroškov za zasedbo.
NEMŠČINA - OBLIGATEN PREDMET
NA ČEŠKIH SREDNJIH ŠOLAH.
Praga, 23. marca. (Izv.) V naučnem ministrstvu izdelujejo predlog, da se uvede nemščina na čeških srednjih šolah kot obligaten učni predmet, na nemških srednjih šolah pa češčina.
PROTI ČEŠKO-NEMŠKI KOALICIJI.
Praga, 23. marca. (Izv.) Podpredsednik poslanske zbornice dr. Hruban (član Ljudske stranke) se je na zborovanju v Prerovu izrekel proti nameravani koaliciji med češkimi in nemškimi strankami.
NOV JEZIKOVNI ZAKON ZA POROTNA SODIŠČA NA ČEŠKEM.
Praga, 23. marca. (Izv.) Vlada je izde- • Iala načrt novega jezikovnega zakona za porotna sodišča, glasom katerega bodo porotna sodišča sestavljena vedno tako, da se bodo mogli Nemci zagovarjati pred poroto, ki je zmožna nemščine, Mažari in Cehi pa pred porotami, ki popolnoma obvladujejo mažarski oziroma češki jezik.
RAST SLOVAŠKE LJUDSKE STRANKE.
Praga, 23. marca. (Izv.) Vodja slovaške ljudske stranke posl. Hlinka je izjavil, da je narastlo število članov slovaške ljudske stranke na pol milijona članov. Političnih in gospodarskih org^izacij ima stranka nad 2000. Ločitev cerkve od države na Slovaškem smatra posl. Hlinka za neizvedljivo.
25 LETNICA KRŠCANSKO-SOCIALNE ZMAGE.
Dunaj, 23. marca. (Izv.) Krščansko-socialna stranka je slavila včeraj 251etnico svoie prve velike zmage pri volitvah leta 1897. V votivni cerkvi je bila svečana služba božja, v parlamentu pa slavnostna seja strankinih zastopnikov.
NEMŠKA LIGA NA ČEŠKEM.
Praga, 23. marca. (Izv.) 26. t. m. bodo češki Nemci v Pragi ustanovili svojo narodno ligo.
PREDLOG ZA PREMIRJE TURČIJI.
Pariz, 23. marca. (Izv.) Vnanji ministri Italije, Francije in Anglije so stavili turški vladi predlog za premirje. Natančnejše pogoje bodo sestavile imenovane velesile na skupni konferenci.
CHURCHILL 0 POLOŽAJU NA IRSKEM.
London, 23. marca. (Tzv.) V poslanski zbornici je loid Churchill podal izjavo o položaju, ki vlada na ulsterskih mejah. V tej izjavi je povedal: Obe stranki si očitata krivdo na izvršenih napadih. Položaj zahteva, da se v najkrajšem času snidejo zastopniki Severne in Južne Irske. Dalje bi bilo po možnosti potrebno, da se postavi med obema strankama poseben pas, ki bi ju ločil in tako preprečeval spopade med njima, kakor se je to svoječasno zgodilo v Gornji Šleziji.
RIMSKI PARLAMENT OBSODIL FAŠISTE.
Rim, 22, marca. (Izv.j Zbornica ie z 82 proti 72 glasovom sprejela resolucijo socialistov, ki obžaluje nasilje fašistov proti socialistom. Resolucija se v prvi vrsti
nanaša na dogodke v provinci Emilia. Glasovanja o dnevnem redu socialistov se je vzdrževalo 110 poslancev.
Občni zbor Slov. Straže
se vrši v soboto, dne 25. marca ob 10. uri dopoldne v Jugoslov. tiskarni, I. nadstr.
Tone Zaje:
Pisava in značaj.
(Konec.)
13.	Človek razsodnega mišljenja piše harmonično pisavo s precejšnjimi razdalji med vrsticami in besedami. Dalje nosi pisava znako višjega duševnega obzorja ter ja priprosta in razločna. Nepotrebnih zanjk, posebno pri začetnih in velikih črkah, ni.
14.	Pisave nerazsodnih ljudi so popolnoma nasprotne gornji. Razdalja med vrsticami in besedami so neenaka; črke f, g, j, p segajo v spodnje vrstice; črke so repa-te ter nosijo znake nerazvitosti, zmešnjave in narodnosti. Spremljajoči lastnosti nerazsodnosti sta trma (neenaka lega pisave; neenako ~ostavljene poprečne t črte) in bujna fantazija (velike zanjke v črkah L, Z, b. e, f, g, h, j itd.).
15.	Egoist upogiba vse zaključne poteze v pisavi nazaj na levo ter ustvarja pri posameznih črkah kljukice in špirslne oblike. Te znake je možno opaziti tudi v začetnih potezah in v č, š, ž strešicah. S harpunami poteguje vse k svojemu ljubemu jaz. Spremljujoče lastnosti samoljubja so trdosrčnost (spodaj špičaste ali voglate črke, posebno a, o in u), brezozirnost, ponos in laž.
16.	VesHost spoznavamo po valovitih ali zakrivljenih, navzgor odprtih, poprečnih F, T, t črtah in pomišljajib. Vse poteze v začetku in na konceh beoed oosijo znake ebsežnih upognio.
17.	Človek, ki rad zbada in kritikuje svoje bližnjike, piše špičaste in bodalom podobne zaključno poteze, vejice, poprečne črte in strešice. Ako pisava nosi poleg teh znakov tudi znake egoizma, je dotični pisen obenem rloben človek.
18.	Osornost zasledimo v pisavi, ki po-k^zuje klinaste zaključne poteze, poprečne črte in strešice. Črka t nosi spodaj zanjko in na vrhu poprečno črto. Parafa pri podpisu je podobna streli. V slučaju, da je pisava izredno debela, znači, da je pisec jeznega in brutalnega značaja. Tako so pisali vsi nekdanji in pišejo sedanji trinogi.
S tem zaključimo podrobne navedbe, ki pokazujejo, da grafologija ni kakšna črna umetnost. Vse je namreč enostavno: kakoršen je človek, tako tudi piše. Poleg glavnih znakov moramo upoštevati tudi druge postranske znake, da ustvarimo popolno in enotno sliko o duševnih lastnostih pisca. To pa zamoremo storiti le po daljših študijah in primerni grafološki praksi.
Dalje je treba uvaževati okolnost, da prošnje, pisma n« dostojanstvenike in pesmi pišemo vedno s širokim robom, kar je uvaževati pri določitvi varčnosti ali zaprav-ljivosti. Merodajen je ludi materijal, uporabljen pri pisavL
Pisma, določena za grafološko analizo, morajo obsegati najmanj 20 s črnilom pisanih vrstic. Dalje je »mestno, če pri določitvi značaja po pisavi uporabljamo pisma iz raznih doh starosti doličnega pisca.
Pismo iz Gorice.
Vprašanje vojne odškodnino. — Sprememba v političnem društvu »Edinost«.
Eno najvažnejših vprašanj, ki danes živo zanima goriško ljudstvo, je vprašanje vojne odškodnine, ki sega do korenin našega gospodarskega življenja. Silno mnogo so grešili v tem oziru, v prvi vrsti radi svojo brezbrižnosti vlada, v drugi vrsti pa njej podrejeno pisarne, ki so kršilo zakone, in razni zakotni pisarji, kateri so izkoriščali ljudstvo. Ljudstvo je prišlo do zaključka, da mora biti temu konec in je po svojih zastopnikih zaklicalo vladi odločno besedo. Vlada niti verjela ni, da se morejo zgoditi gorostasnosti, kot so se v resnici zgodile. Da bo dobila zahteva ljudstva svoj močen in enoten povdarek, je sklican za nedeljo dne 2. aprila velik manifestacijski shod na Travnik v Gorici. Na ta dan se bo zbralo tisoče in tisoče slovenskega in furlanskega ljudstva, da povedo in orišejo vladi dejanski položaj in svojo voljo. Vse stranke na Goriškem sklicujejo ta shod soglasno, shod goriškega ljudstva in ne kake stranke. Le fašisti so hoteli spočetka razvpiti to akcijo kot poteklo iz njih iniciative, a je bila stvar preprečena.
O avtonomiji danes ne vemo nič več, kot se je že pisalo. Na splošno so se tudi prejšnji njeni nasprotniki že navadili na to misel. Le stari »Giorn. di Udine«, ki hoče imeti Goričane pod videmsko provinco, ?e vedno ne miruje. Laški goriški dnevnik »Popolo Friulano« ga ostro pobija. Sploh ta list piše Slovencem simpatično in je bil edini list, ki je z izrecnim povdarkom zabeležil demonstracije v Belgradu proti reškim dogodkom.
Precej važna sprememba se je zgodila v političnem društvu »Edinost«. Izvedla se bo temeljita reforma te važne politične organizacije. Goričani bodo imeli svojo posebno in samostojno politično organiza-nizacijami, ki bo vezal primorske Jugo-slovene v enoto.
Kmetske in delavske zvezo pridno delujejo. Zadnjo nedeljo so imele po 8 shodov, večinoma v Vipavski dolini. Prihodnjo nedeljo in soboto se bo vršilo 14 shodov po Notranjskem. Na shodih so bile sprejete važne resolucije.
-f- Redukcija nradniStva v ministrstva za javna dela. Parlamentarna komisija je reducirala vSloveniji: 1 poverjenika, 12 gradbenih komisarjev, 5 gradbenih pomočnikov, 2 pisarja, 1 asistenta, 2 računska preglednika, 2 mojstra, 1 predstojnika, 5 nižjih uradnikov in 566 eestarjev. — Tako javlja »Politika«.
-f Vojvodinski Nemci in radikali. Glavno glasilo radikalne stranke »Samouprava« poroča, da so radikalski poslanci v Voivodini začeli močno akcijo, da opozarjajo Nemce in Mažare v Vojvodini na veliko korist skupnega političnega nastopa in da jih prepričujejo o brezplodnosti njihovega morebitnega nastopa kot samostojne narodnostne skupine, ki bi živela v ve-
Praktična grafolotrija nam nudi zelo mnogo koristi. Učenjak lahko z njo ustanovi na podlagi starih rokopisov zanesljivo 6liko znamenitih in zgodovinsko znanih oseb. Ugotovi kahko duševne lastnosti posameznih vladarjev, pol:*'kov, umetnikov in pesnikov; razkrinka lahko oboževane ti rane in pustolovce ter poveliča preganjane poštenjake in rodoljube.
Pedagog lahko z grafologijo dosega izredno uspehe. S pregledovanjem pisav svojih gojencev spozna nagnjenja posameznika, da lahko uravnava njih zablodclosti in zmote. Ravno tako je z njo staršem olajšano vzgajanje otrok.
Kriminalist lahko z grafologijo izsledi razne anonimne pisce ter ponarejevalce javnih listin in podpisov. Grafologija na polju kriminalistike je sploh tako interes-anten predmet, da hočemo o njem razpravljati v posebni črtici.
Poleg navedenim služi dobro tudi drugim ljudem. Zdravnik bo z njo spoznaval razne živčne bolezni; trgovec in podjetnik bosta preiskovala pisave prosilcev za službe, da doženeta, kateri je zanesljiv in kateri ne; zaročenka bo spoznala po pisavi duševne lastnosti svojega zaročenca, da pravočasno prepreči morebitni nesrečni zakon. Grafologija namreč daje glede duševnih lastnosti posameznikov več zanesljivosti, kakor pa dolgoletno znanje. Z n??rom na to je želeti, da bi se tudi med nami širilo zanimanje za to vedo, katero sedaj pozna komaj le par oseb.
dni opoziciji. »Samouprava« trdi, da je uspeh te akcije že viden.
+ Politični položaj opisuje belgrajsko »Videlo« z dne 22. marca tako-le: »Vse vznemirljive vesti o dogodkih v Albaniji in na Reki, ki so jih zlasti vladni listi sirili, so bile samo sredstvo, da se obrne pozornost občinstva na drugo stran, da bi se med tem skozi parlament pretihotapila koncesija »Glavnemu društvu železnic v kraljo-vini SHS«.
-f- »Nacija« bo naslov zagrebškega organa »Jugosl. Nacijonalistične Omladine.' (»jugofašistov«). Organizacija je bila že meseca februarja sklenila, da bo začela izdajati svoj organ, pa takrat še ni imela na razpolago dovolj denarja.
-+• »Četverozveza«, kakor so nekateri naši vladi blizu stoječi listi označili razmerje med Čehoslovaško, Jugoslavijo, Romunijo in Poljsko, ni pravi izraz. Kakor izvemo iz francoskih listov, sestoji takozva-na mala antanta sleikoprej iz Čehoslova-ške, Jugoslavije in Romunije, dočim Poljska v to zvezo vsaj formalno ni vstopila. V stvarnem oziru pa so more govoriti o neki sporednosti gotovih političnih, v prvi vrsti pa gospodarskih interesov med malo an-tanto na oni in Poljsko na drugi strani, ne da bi bila Poljska vzela nase kakšne obveznosti napram mali antanti in narobe. Pač pa se more govoriti o neki tendenci k tesnejšemu sodelovanju teh štirih držav; ali pride kdaj do prave četverozveze, pa je odvisno od mnogih nepredvidljivih faktorjev.
-f- Glede na genovsko konferenco se položaj uprav kinematografično izpremi-nja. Danes se trdi, da bo Llovd George 3. aprila sklical parlament, da dobi zaupnico, preden odpotuje v Genovo. Tam hoče slejkoprej postaviti v ospredje rusko vprašanje. Baje bo tudi delal na to, da se sovjetska vlada prizna. Vendar ni veliko upanja, da se Lloyd Georgevi načrti posrečijo, ker tudi Francija natihoma dela na to, da bi njegova notranja in zunanja politika doživela polom.
-f- Zvestoba diplomacije. Pri debati o sporazumu med štirimi velesilami glede Tihega oceana je senator Borah v washing-tonskem senatu v svojem govoru trdil, da se ta sporazum ni v celoti objavil in da obstoja tajni dogovor med Ameriko in Anglijo, da v slučaju potrebe nastopita skupno proti Japonski. — Ameriška vlada to seveda z vso odločnostjo taji, nekaj pa mora na stvari le biti, ker je Borah nfcrvajal za priče dva državna tajnika in ee nekaj strokovnjkov.	'■<
-f Poljska vlada je sprejela povabilo ruske vlade, naj se v Moskvi vrši konferenca ruskih državnikov in zastopnikov baltiških držav v svrho predposvetovanj v zadevi genovske konference.
Orientsko vprašanje se rešuje in ne reši. Kmalu se sestane tozadevna konferenca. Anglija zastopa stališče, da se Smir-na Turčiji vrne le, če Turki garantirajo varstvo grških manjšin. Mejo napram Tra-ciji je Anglija pripravljena nekoliko popraviti, absolutno pa odkianja vrnitev Tracije Turčiji. Ravno tako noče nič slišati o vrnitvi Palestine in Mezopotamije. Francija pa slejkoprej stoji na nasprotnem stališču, ker misli, da s tem oslabi pozicijo Anglije v Orientu, ki Franciji ni popolnoma po vo-
Iji.
+ Irski dominion ni stopil niti v prvi stadij konsolidacije. Glavni vzrok je ta, da Valera ni prenehal agitacije za popolno ločitev britanske državne skupnosti. Vsled tega vlada Ariurja Griffitha, ki je podpisal sporazum z Anglijo, ne moro priti do pozitivnega dela in se tudi ne morejo razpisati volitve. Valerovci so začeli tudi oboroženi boj z Ulstrom, ki noče fermanaškega in ar-maškega okrožja izročiti irski državi, dasi so Irci tam v večini. Gotovo je. da trdi ul-strski anglofili delajo z vso silo na to, da kolikor mogoče zavirajo konsolidacijo Irske.
-f- 90.000 brezposelnih delavcev štejo danes glasom izjave predsednika delnvske zbornice, Hanuscha, avstrijska republika.
+ 100 milijard novih davkov predlaga nemška vlada državnemu zboru. K temu pride §e notranje prisilno posojilo v višini 50—60 milijard.
-j- Folitifno razpolovno v Tnrčiji. Za politično mišljenje Turčije in muslimanov sploh je značilen govor prod-ednika an-gorskega parlamenta, ko se jo prebrala brzojavka iz Londona, da je moral državni tajnik za Indijo, Montagu. odstopiti, ker jo v svrho pomirjenja indskih muslimanov od angleške vlade zaliteval vzpostavitev carigrajskega kalifata in sploh izpolnitev turških zahtev. Predsednik je namreč ob tej priliki v svo'em govoru dejal: »Anglija more zavzeti nam nasprotno stališče; tudi Francija ji lahko sledi, če hoče. Vse vele-vlasti antante se lahko združilo proti nam; nam je to vseeno. Mi imamo za seboj Rusijo, ki dela, in Nemčijo, ki dela in se vzdi-guje. Mi smo lahko z antanto ali brez nje ali proti nji. Naša politiko je že davnoj preddoločena.« — Govor je bil viharno aplavdiran.
Buren sM ¥ Mestnem
POPOLNA ZMAGA BELTRAMA.
Sinoči sc je vršil ob nabito polni dvorani Mestnega doma javen shod železničarjev, ki ga je sklical tajnik Prometne rveze g. Franc Beltram radi izključitve J. S. Z. in Prometne zveze iz koalicijskega in akcijskega odbora. Shod je otvoril ob pol 20. uri g. Beltram sam in postavil edino točko dnevnega reda: Vsi tisti, ki so g Fr. Beltrama izključili iz omenjenih kor-poracij, naj ga javno obtožijo in naštejejo njegove grehe, on pa se bo nato zagovarjal.
Cela vrsta socialnodemokratskih govornikov ni mogla našteti nobenega »greha« in pravega vzroka za izključitev.
Nato je g. Beltram sam naštel svoje štiri »grehe«, ki jih je napravil v koaliciji in navedel tudi vzroke. Zborovalci so njegovo stališče burno odobravali. Nato je nastopilo še krog 15 govornikov, ki so se pečali večinoma z drugimi vprašanji. Socialni demokratje, ki so po »Napreju« pisali, naj delavstvo gosp. Beltrama izžvižga, so bili izžvižgani 6ami na način, kot Kristanovi socialburžuji edinole zaslužijo. Na koncu je g. Fr. Beltram predlagal resolucijo, ki sledi spodaj z izjavo, da sprejme vsako sodbo prisotnih železničarjev. Resolucija je bila »prejeta z viharnim odobrava n ' e m , proti je glasovalo samo kakih 10 p: :otnih. Glasi se:
Železničarji, zbrani na javnem shodu V Mestnem domu v Ljubljani dne 23. marca 1922, odločno protestirajo proti vsakim poizkusom železničarsko koalicijo razbiti in obsojajo dosedanje delovanje koalicijskega odbora.
Zahtevajo, da se vrše vse seje koalicijskega odbora javno, ter da se mora vse delo v koaliciji objavljati v časopisju in obravnavati po shodih, da je mogoče železničarjem nadzorovati vse delo zaupnikov in voditeljev.
Vsaki organizaciji in vsakemu zastopniku v koaliciji mora biti prosto, da sme svoje stališče popolnoma svobodno javno obravnavati.
Obsojamo vse tiste, ki nasprotujejo delovanju tov. Beltrama in zahtevamo, da zastopajo tudi drugi člani v koaliciji tako odkrito in brezobzirno delavske in želez-nič^rske koristi, kakor on.
Obsojamo prizadevanje »NapTeja«, ki tujska sestradano delavstvo na strankarsko sovraštvo in boj med preganjanim in zatiranim proletariatom.
Zahtevamo od koalicijskega odbora, da se nemudoma loti dela za uveljavljenje vseh stavljenih železničarskih zahtev. Posebno pa zahtevamo, da se koalicijski odbor z vso odločnostjo zavzame za vse naše preganjane in brezpravne tovariše.
Tako je bil ta shod obsodba zahrbtne igre Zveze jugoslovanskih železničarjev pod vodstvom Blaža Korošca in »Napre-jevih« socialpatriotov pod vodstvom Ber-nota in Svetka ter zmagoslavje resnice in pravice. Shod se je končal pol 23. Policiji, ki je bila zbrana v velikem številu, ni bilo treba nastopiti.	_
Na notico >Jutrovo« o mojem člančiču >Za nravni prerod« ponavljam, kar sem rekel že nekaterikrat: Prosim lepo, zavrnite stvarno moje trditve v mojih bro-Surah, dokažite, da sem pisal neresnico, da so citati zlagani, ovrzite mi stavek za stavkom — in jaz bom vse slovesno preklical. Čudim se, da se na moj opetovani poziv še nihče nI našel, da bi moje trditve stvarno ovrgel. Nikomur nočem najmanjše krivice delati. Ljubim mir in prijateljstvo; a predpogoj vsemu je — resnica. Ce mi pa neresnice dokazati ne morete, potem bi bilo edino dosledno, da bi priznali svojo zmoto. — Pa tudi sam moram priznati svojo zmoto. Ker nimam posla z Orlom, nisem bil dovolj poučen o njega ustroju in ciljih. Poučen sedaj bolje, izjavljam, da Orel nima in noče imeti s politiko nič opraviti. Resnici na ljubo moram konstatirati, da se pri Orlu nikoli ne politikuje in da vodstvo tega nikakor ne dopušča. Razlikuje se torej Orel od drugih telovadnih organizacij le po načelih, s tem, da gradi svojo stavbo na temeljih krščanstva.	J. K a l a n.
—	Iz dvorskih krogov. Belgrajska
»Politika« prinaša vest rumunskih časopisov, da se naša bodoča kraljica Marija z velikim uspehom uči našega jezika. Kralj Aleksander pa se je jel učiti angleščine, ki je materin jezik naše bodoče kraljice.
—	Vnbilo, V nedeljo, dne 26, t. m., ob 11. uri dopoldne se vrši v mastni sejni dvorani na magistratu važno predposvetovanje za prireditev protestnega shoda v zadevi prometnega davka, davka na vojne dobitke za leto 1920 , deviznih naredb in zakona o pobijanju draginje. K temu predposvetovanju s« »abijo vsi ljubljanski trgovci, obrtniki in indu-
strij« ter delegati trgovskih gremijev i z cele Slovenije. Udeležba je moralna dolžnost vsakega. — Sklicatelji.
—	žirL Občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice so vrši v soboto, dne 25. t. m. v dvorani hotela Sora. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
—	Brezplačno idrarljenje invalidov. Ministrstvo za socialno politiko je izdalo za brezplačno zdravljenje invalidov v letu . 020 okoli 120.000 Din in v letu 1021 okoli 200.000 Din. Z ozirom na celokupno število naših invalidov ta vsota ni prevelika. V naši državi je veliko število začasno nesposobnih invalidov. Druge države so uvedlo obli-gatno zdravljenje in obligatno profesionalno vzgojo: invalid se uči fer podvrže potrebni zdravnižki pomoči in dokler se ne izuči, ima pravico na bros-plačno zdravljenje. Pri nas pa mu ustavijo pokojnino. Najboljši primer so nam dale zadnja nad-pregledno komisije, katero so gotovo eno osmino invalidov proglasile začasno nesposobne. Umestno bi bilo, da vlada mervirr za invalide, kateri so potrobni zdravljenja, v vseh državnih in privatnih zdraviliščih in kopališčih nekaj mest. Na ta način bi bilo mnogim žrtvam svetovne vojne p omagano, pa tudi državi sami, ker bi gotovo mnogo invalidov deloma ozdravilo. Želimo, da se bo v tekočem letu y tem oziru ukrenilo še več kakor dosedaj A. S.
—	Razglas zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani. Ministrstvo nar. zdravja v Belgradu je z odlokom z dne 7. marca t. 1., št. 7208, povišalo oskrbnino v državnem zdravilišču za bolne na pljučih v Topolšici v I. razredu na 50 Din, v II. razredu na 40 Din dnevno od 1. marca t. 1. dalje. To se razglaša s pri-stavkom, da je prošnje za sprejem nasloviti na »Upraviteljstvo državnega zdravilišča v To-polščici, pošta Šoštanj«. Prošnji je priložiti zdravniško spričevalo po vzorcu, ki ga je dobiti pri upraviteljstvu zdravilišča ali pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani. Pacijenti, ki ne morejo plačevati polnih oskrbnih stroškov in prosijo za znižanje oskrbnine, morajo svoji prošnji priložiti tudi natančen uradno potrjen izkaz o svojih premoženjskih in pridobninskih razmerah.
—	Iivoz slovenskega vina r Čehoslovaško. Kot odposlanec Slov. kmetijske družbe k češkoslovaško jugoslovanski trgovinski anketi, ki se je vršila ▼ Pragi v dneh 14., 15. in 16. t. m. sem proučil razmere na češkem vinskem trgu in zapreke, ki ovirajo izvoz našega vina v Češkoslovaško, kakor tudi, kako bi bilo te ovire odstraniti. Da zamorem interesente o vsom tem osebno informirati, sklicujem sestanek interesentov za izvoz vina iz Slovenije v Celje, na dan 2. aprila ob 2. uri popoldne v Narodni Dom. Ker je stvar zelo važna, vabim zlasti vsa vinarska, kletarska ln gospodarska društva, zadruge in vinske trgovce, ki se bavljo z eks-portom vina, dalje večje vinogradnike in pa tovariše strokovnjake, da se zanesljivo vdeleža toga sestanka. Na delo. dokler je čas! B. Skalicky.
—	Društvo vpokolencev južne železnice poziva svoje člane, ki so zaprosili za jugoslovansko državljanstvo ter še niso njih prošnje rešene, naj poš.jejo takoj svoja imena na predsednika. Gre za to, da bo društvo takoj posredovalo, da se te prošnje prei ko mogoče rešijo, da pridejo vsi ti vpokojenci do draginjskih doklad. — Ivan Šalamun, predsednik, uilca na Grad št. 4, Ljubljana.
—	Nerazprodane srečke Kola jugoslovanskih sester in denar naj se pošlje najpozneje do 28. marca t. 1. v pisarno. Do tega roka ne-vrnjene srečke se smatrajo za prodane.
—	Nova mladinska organizacija. V Sarajevu so ustanovili novo omladinsko organizacijo »lladna omladina< kot protiutež proti jugolašistovskim organizacijam.
—	Iz blaznice ie pobegnila 20letna Ivanka Rabič.
—	Zaplenjeni konj'L V Ložu so orožniki Matiji Grmu iz Loža zaplenili pet konj, ker so ugotovili, da jih namerava iztihotapiti v Italijo. Ko so Grmu zaplenili konje, je zmerjal orožnike z zelo prostaškimi psovkami, hoteč konje odgnati, kar se mu pa ni posrečilo.
—	Tatvine. Dne 7. marca 1922 ob treh zjutraj so podnartski orožniki na.eteli na neznane storilce, kateri so nesli 85 kg težko vrečo moke. Ko so tatovi zagledali orožnike, so pobegnili; ukradeno moko so pustili ležati. — Vlomljeno je bilo pri Francu Damjanu v Litiji. Vlomilci so odnesli blaga v vrednosti 15.680 K.
—	Obsojeni tatovi. Tone Pernat iz Lipovca je ukradel 8. februarja 1920 v Zaplani Francu Mcscu par volov v vrednosti 24.800 K. Voli so bili iztihotapljeni in prodani v Italiji. Deželno sodišče ie prisodilo Pernatu 14 mesecev težke ječe. — Ivan Žnidar in Ivan Arh iz Boh. Bistrice sta ukradla Rudolfu Grobctki 85 kg moke. Obsojena sta bila Žnidar na šest tednov in Arh na 1 mesec težke ječe.
—	Proti £idom. Na zadnjem občnem zboru avstrijskega turistovskega društva ie bil s 450 proti 40 glasovom sprejet predlog, da morejo biti člani društva samo arijci.
—	Razveljavljene volitve v Vukovaru. Nedavno so se v Vukovaru vršile nadomestne volitve za občinski svet. Pri volitvah ie dobil Hrvatski blok 1000, združeni radikalci in demokrati nekaj nad 300 in židie približno 100 glasov. Vlada ja te volitve razveljavila, ker jo bila ena glasovnica prazna I
—	Kaznjenec — poštni ravnatelji Kakor poroča »Straža«, je minister za pošte imenoval ravnateljem pošte v Srbobranu svojega sorodnika Nikolo Manojloviča. Novoimenovani ravnatelj je bil svoječasno kaznovan na dve leti ječe, ker so mu dokazali, da je odpiral amerikanska pisma in si lastil dolarje.
—	Angleški spomenik ▼ Srbiji. Angleži postavijo v kratkem velik spomenik ob Doj-ranskem jezeru. Spomenik bo visok 12 metrov in bo stal 400 funtov.
—	Velik požar v Nišu j« te dni uničil več h$ in skladišč. Škoda je ogromna, dočin^ ljudskih žrtev kljub temu, da je požar izbruhnil po noči. ni bilo.
—	Pomajači Hnseina Baškoviča pred sodi-Wom. V Prijepolju se je te dni pričela sodna razprava proti pomočnikom znanega razbojnika Ilus-eina Boškoviča. Obloženi so ubojev, požigov in ropov. Dosedaj zaslišane prič« so izpovedalo v prilog razbojnikov,
g Trodnlrtna borza v LjnMjani. Iz Belgrada poročajo, da sa osnuje v Ljubljani produktna borza.
g Vladni pratekcionisem. Iz Belgrada prihaja veet, da je Kumanudi dovolil, da smejo v Ljubljani izvrševati devizr.® posle, ki so potom pravilnika o reguliranju prometa k dovtami in valutami, rezervirani Narodni banki, izvrševati tudi druge banko. I* sicer v Ljubljani Jadranska banka, Jugoslovanska Unionbanka in Ljubljanska kreditna bankn. Sedaj razumemo. Smisel nove devizno odredbo naj bi bil, da dobe demokratski bančni zavodi izključni monopol prodajo in nakupa deviz v svojo roke. — Iz Curiha pa prihaja vest, da je padla danes naSu krona na 1.55.
g Žitni tr£ v Jugoslaviji. V torek so bile v Banatu žitu sledeče cene: pšenica 1800 (se dvignila), oves 1240, koruza 1300. — Tendenca čvrsta.
g Dohodki državnih že?ez*!c. V preteklem letu so znašali dohodki državnih železnic 725 mi-ijonov dinarjev.
g Proračun mesta Zagreba. Pri prihodnji seji zagrebškega občinskega odbora pride na dnevni red razpruva o proračunu. Dohodki rnašajo 131 mil. 907.128 K (sa 55.080.888 K več kot leta 1021.), redni izdatki pa 161,613.856 K, torej je deficita 20,293.272 K. Ta deficit so bo kril iz preostanka iz leta 1921., ki znoša 13 milijonov in s 14% povišanjem dodatkom na zemljiški in hišnonajem-niški davek.
g Carina ▼ Romuniji, Od 1. aprila dalje se bo morala plačevati izvozna carina v Romuniji v zlatu ali v tujih devizah. Samo pri jzvozu v Nemčijo, Poljsko, Mažarslto, Rusijo in Bolgarijo se bo srnela plačevati tudi v romunskem papirnatem denarju.
g Bolgarska Narodna banka bo povišala svoio delniško glavnico od 100 na 200 milijonov levov.
g Poljsko išče posojilo r Londonu. Poljska vlada ee pogaja v Londonu glede na'etja posojila. Kot varščino nudi tobačni monopol.
g Dol,% Francijo Ameriki. Francija dolguje Združenim ameriškim državam 351,506.337 dolarjev.
g Valutna reforma r sovjetski Rntiji. Moskovski komisirijat za finance je naročil ruski držami banki, naj izdela načrt za izdajo novih bankovcev. Zdi se, da se pripravlja nova reforma valuto, ker je sedanji sovjetski rubelj izgubil vso ▼rednost.
g Brezposelnost na Poljskem. Dne 31. januarja 1922 je bilo na Poljskem 180.000 brezposelnih.
g Izvoz tekstilnega blaga iz Poljske. V decembru 1921 je izvozila Poljska za 172.370 kg bombaževih in za 19.256 kg volnenih fabri-katov.
g Bančna statistika na češkoslovaškem.
Po poročilih državnega statističnega urada je bilo v letu 1920. na Češkem, Moravskem in v Šleziji v celem 46 bank, od teh 37 akcijskih s skupnim kapitalom 1.329,000.000 Kč. Od teh odpade na 26 čeških zavodov 959,000.000 Kč, na 7 nemških 170,000.000 in na 4 zavode s češko-nemško upravo 200,000.000 Kč. V Pragi se nahaja 22 bank z akcijskim kapitalom od 1.102,000.000 Kč (torej 83% celokupnega akcijskega kapitala vseh bank), v Brnu 6 bank z akcijskim kapitalom od 188,000.000 Kč (torej 14%). Akcijska rentabiliteta za leto 1920 fdi-videnda v odstot. kurzne vrednosti od 31. decembra 1920) stoji med 4-18 in 6-19%. Pri 37 akcijskih bankah znašn celokupno lastno premoženje 1 903,000.000 Kč, od tega odpade na akcijski kapital 1.329,000.000 Kč. Celokupno tuj« premoženje brez akceptov in vrednostnih papirjev lastnih emisij ie zneslo 16.099,000.000 Kč, od katerega iznosa j? odpadlo na vložne knjižico 2.215 000 000 K in na navadne vloge 6% milijona Kč. Lastni in tuji kapital sta si v sorazmerju 1:0-1 in 1 :20-9. Pri celokupnih akcijskih bankah je bilo sorazmerje 1 : 8-46. Pri 28 zavodih je bil tuji kapital manjši kot odgovarjajo odnošaji, in pri 9 zavodih_ je bil več'i Od 15 zavodov je bilo sorazmerje med 1 : 6 in 1 :12.
BORZA.
Zagreb 23. marca. Devize. Dunaj 4.70 do 4.85, Berlin 118—125, Budimpešta 42.50—44, Bukarešta 285—210, Italija 1615—16S5, London 1385 do 1390. Newyork (izplačilo) 300—0, (ček) 300—304, Pariz 2975—3000, Prsga 592—603, Švica 5950 do 298—300, češkoslovaške krone 0—592, angl. funti 0—1350, napoleondori 000—0. rumunski Irji 0—240, italijanske lire 1500-1545.
Belsrail 58. marta. današnji bor/.i so de-Tizo Dunaj ponujali po 1.25. Berlin je zaključil 6050. Varšava 9.50—0. Valuto. Ameriški dolarji po 29.50, Italija 410, Praga p* 149.50. London so jo zahteval po 305, Pariz pa po 075.
Curih, 23. marca. Beriin 1.55, New Yc.rk 514, London 22.55, Pariz 46.55, Milan 26.225, Praga 8.90, Budimpešta 0 61, Zagreb 1.525, Varšava 0.13, Dunaj 0.0675, avstr. K 0 0725.
Berlin, 23. marca. Dunaj 4.18, BudimneSta 37.41. Milan 1668 30, Praga 569.40, Pariz 2972, London 1446.05, Nev/ York 326.67, Curih 6378.80.
Praga, 23. marca. Dunaj 0.67, Berlin 17.175. Rim 29f, Budimpešta 6.45. Pariz 515.50, London 250.50, New York 56.325, Curih 1118, avstrijske krone 0.67. ita ijanske lire 288.
Dunaj, 23. marca. Devize: Zagreb 2209.50 —2213.50, Belgrad 8803-8832, Berlin 2293— 2305, London 32 775—32.825, Milan 37.820— 37 880, New York 7479- 7481, Pari:? 67.450— 67.550, Pragn 12.990—13.010, Sofiin 4845— 4855, Curih 145.375—145.625. — Valute: dolar 7419—7431, bolgarski levi 4745—4755, fr. franki 66.950—67.030, ital. lire 37.550—37.630, jugoslov. dinarji 8838—8862, romunski leji 5344—5356, švicarski franki 143.875—144 125. čaškoslov. krone 12.965—12.985, madžarske krone 862—863.____
3 Saharska tekma Hiiribor-ZRjreb se vrši ▼ Mariboru dne 15. t. m. v restavraciji >Starn T>i-Tarna- (Kalbwidl). Tekme se udeleži od vsako strani najmanj po 7 prvovrstnih igralcev, vse sirsko trpi >Mariborski šahovski klubt. (Pri zadnji tokmi v Celju jo prispevala tudi mestna občina). Igrata se dva kola, prvo soboto dopoldne, dntgo popoldne, zvečer se vrši zaključni banket v Grajski kleti. Ob priliki to prireditve bodo zbrani zastopniki eeljskega, mariborskega, ljubljanskega, ptujfkega ir. zagrebškega kluba sklepali tudi o izdaji strokovnega šahovskega lista kot gln«ila Jugoslov. šahovskega saveza, ki se bo tiskal ali v Karlovcu ali v Mariboru. Voditelja turnirja sla prof. Vagnja iz Celja in prof. Jakhel iz Ptuja. Vstop k telcml Jo prost, pričakuje so mnogo udeležencev iz raznih mest Jugoslavijo.
I Mlad nasilnež. Albin Vavpotič, sedlarski pomočnik, 21 let star, iz Žagojišča pri Ptuju, je prijel iz ječe domov, kjer je babica prodala hišo, v kateri je izgovorila sobo za bolno (Vavpotičevo) sestro. To je mladega nasilneža tako razburilo, da je vrgel svojo eno-nogo sestro na tla, ji nastavil na prsi puško ter ji grozil, da jo ustreli. Puška se baje !e slučajno in k sreči ni izprožila. Zagrozil je tudi novemu lastniku hiše Sploh, je dejal, požena vse v zrak, njemu ni nič za to, ako dobi 15 let ali makari tudi vrv. Ko pa se je pričel za njegovo divjanje zanimati državni pravdnik, sa je vendar nekoliko ohladil. Pred glavno razpravo bi bil iz strahu pred kaznijo kmalu spravil v nesrečo priče, ki so med preiskavo čisto drugače izpovedale, kakor pod prisego pri glavni razpravi pred senatom v Mariboru. Ker mu je medtem odpustila tudi sestra in ogroženi Ustnik hiše, ga je senat obsodil samo na šest mesecev težke ječe. Ker je fant delomrž-než in ni pristojen v Zagojišče, bi sc ga tudi občina rada znebila.
draginji«.
Po vladni naredbi se je nedavno izvršila racija proti vsem trgovcem. Naznanjeni so bili vsi oni, ki niso imeli označenih cen. Tudi če ni bilo cene označene samo na enem ko3u blaga, ki ga je policija našla v kakem kolu med odpadki pozabljenega.
Te trgovce so potem citirali pred sodišče, kjer se jim je naložila kazen najmanj h 500 Din in 24 ur zapora, brez ozira je li to veletržec ali 60 do 70 let stara branjev-ka, ki ne zna niti pisati, da bi napravila cene na tistih par jerbasov, za katerimi sedi. Postopalo se je posebno trdo nasproti tem.
S tem je vlada (po njenih mislih pač!) draginjo tako zatrla, da si sedaj lahko vsak uradnik privošči za Veliko noč lepo novo obleko, dva para čevljev in pol tucata perila (seveda samo če ima masten postranski zaslužek, ki pa mora znašati najmanj dvakrat več, kot pa njegova državna plača).
Ce misli vlada, da bo s šikaniranjem malih trgovcev in branjevk cene znižala, se zelo moti. Drevo je treba začeti sekati pri koreninah, ne pa pri vrhu rezati s pip-eem male vejice. Tako delajo vsaj pametni ljudje. In dokler ne bo sekira nastavljena na korenini, toliko časa bo draginja. Država sama navija cene in žene s tem cene vsem izdelkom navzgor.
Naj država v prvi vrsti pritisne različne belgrajske porodične navijalce cen. Dokler pa se bo vlada borila proti 60 do 80 let starim nepismenim ženskam, se draginja ne bo znižala in če so cene še tako lepo naslikane na blagu, ga ne bo možno kupiti. Kaj mi pomaga, če je na blagu umetniško naslikana cena 5000 K, uradnik pa ima cele mesečne plače 3000 K.
lj Umrl je 22. marca g. Kari Lahar-n e r, hišni posestnik v sv. Florijana uKci št. 7. Blagi pokojnik je bil večletni blagajnik centralnega sveta Vinccncijeve družbe ter častni predsednik šentjakobske Vincencijeve konference od nje začetka. Oskrboval je tudi kot velik častilec Žalostne Matere božje cerkvico sv. Florijana. Čč. gg. duhovnikom, ki jih je skoro vse poznal, sc priporoča v blag spomin in molitev. — Pogreb bo danes ob štirih popoldne.
lj Shizheni jubilej. Upravitelj jahalnice in učllelj jahanja gospod Matija Žnidaršič, obhaja 26. t. m. 251etnico svojega zvestega službovanja.
lj Zgodilo sc jP( (]a je pred par dnevi pripeljal neki hrvatski trgovec okoli 50 prašičev v Ljubljano. Neki ljubljanski mesar ali kaj se jo pogodil s Hrvatom po 57 K za kilogram. Barantanj« je videl in siižal neki veleizvozničar r.n prašič«, ki je pristopil in Hrvatu ponudil 0f! K. za kilogram na kar je Hrvat seveda pristal. Zgodilo pa se je tudi, da jo videl in slišal to stvar jekJ stražnik, ki je hotel poseči vmes. Veleizvozničar prašičev pa v zavesti, da je demokrat I. vrsle, ga nahruli: »Kaj, Vi boste meno aretirali, ki se vozim (morda izvažam) z ministrom? Se pritožim v Belgrad t< — Kaj se jo potem zgodilo, jp uganka. Pravijo, da se je dotični stražnik tako ustrašil besed minister in Belgrad, da so mu pošle vse rnočL Sicer pa jo bila la omedlevica dobra, ker morda bi bil lahko na višje povelje od >tam doli. reduciran. Pri nas v Jugoslaviji za časa porodice in drugih takih patentiranih klik je vse mogočo.
lj ?o«iv lastnikom ali najemnikom gozdov tn p>ark»r. Mestno gozdarstvo poroča, da je najti po posdih, parkih in drugih smrekovih nasa-lih na ozemlju mestno občine ljubljanske mnogo smrekovih droves, ki so deloma že suha, deloma se pa sušijo ler je v njih pod lubjem mrčes, to je: zaloga lubadarja. Da se lubadnr ne razmnoži ler v š« večji množini ne napade drevje, po gozdih in dru-j gih nasadih, pozivajo so na podlagi predpisov § 51 SVMdnoja rakona vsi lastniki ali najemniki gozdov in parkov, da do 15. aprila 1922 posekajo sušic« ter od lubadarja napadena drevesa. Posekano drevje, v katerem ne nahaja znlega lubadarja, je oma-jiti in skorjo na varnem mostu sežgati. Ako se bodo po tem roku našle sušire po gozdih ali drugih nn?adlh, se bo zoper brezbrižne lastnike dotičnih deležev postopalo po določilih 55 50 in 4 eozdnegn zakona.
lj Prosveta Krakovo - Trnovo. Danes ob sedmih zvečer nadaljuje dr. A. Brccelj svoja predavanje iz zdravstva.
lj Francosko revolucijo razloži ob 60 slikah skioptikona msi?r. Viktor Ste.ska na Ka-
•mu
kovniku v soboto, dne 25. t. m., ob petih popoldne.
lj Vinccncijeva konferenca pri sv, Jakobu se zahvaljuje bi, gdčni. Ani Laharner za velikodušen dar 400 IC, ki jih je darovala konferenci v pomoč revežem povodom smrti svojega brata Karola. Bog plačaj I
lj Kolo jugoslovanskih sester ima redni občni zbor 9. aprila.
lj Društvo uradništva denarnih zavodov Slovenile v Ljubljani ima izredni občni zbor v torek, dne 28. marca, ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo delegatov s konference Saveza v Zagrebu; 2. odobritev začasnega pravilnika Saveza. Dolžnost vseh tovarišev je, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Ako občni zbor ni sklepčen, se skliče pol tire kasneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. -- Odbor.	(K)
lj Umrli so v Ljubljani: Branko Srše, sin žel. kovin, strugam, 1 leto. — Lovro Kočevar, kočar. 36 let, — rran Kopitar, realec, 18 let. — Marija Rupert, hiralka, 87 let. — Josip Suhadolnik, trgovčev sin, pet let in pol. — Aleksander Kaucky, sin češkega bivšega ujetnika na Ruskem, 4 mesece. — Marija Kos, bivša služkinja, 64 let. — Ana Rozina, po-sestnikova žena, 25 let. — Marija Šink, po-sestnica, 37 let,
lj Mestni tržni in policijski urad bo vsled snaženja prostorov v ponedeljek, dne 27. t. m., za stranke zaprt.
lj Vnovčevalnica za živino in mast v likvidaciji se je preselila 21. marca t. 1. na Turjaški trg, Katoliški dom.
lj Najden utopljenec. Po Gruberjevem prekopu je priplavalo 21. marca truplo, katero so v Mostan potegnili iz vode. Spisov ni imel utopljenec nobenih. Rajnik je star 60 do 65 let, nosil je pristriženo, sivo brado in brke. Obleka je bila zelo raztrgana. Trdi se, da je skočil isti dan pri klavnici v Gruberjev prekop.
lj Pobegnila je od svojih staršev 13letna Josipina Minelič.
lj Prijeti tat. Detektiv Gerk je aretiral delavca Primoža Strupija, kateri je koncem decembra 1921 ukradel na Balkanu 43 tucatov robcev.
Cerkveni vestnik.
c Papež ne pojde ir vatikana. Rimski listi poročajo iz merodajnega vira, da papež o sv. R. Telesu ne pojde s procesijo, kakor se je splošno govorilo, marveč se bo zopet pokazal na lodžiji sv. Petra, odkoder bo z Najsvetejšim podelil blagoslov.
c It dni Pijove niineiaturc v Varšavi. Varšavski židovski list »Naier Ilaink pripoveduje o Pi-ju XI., ko je bil še nuncij v Varšavi, sledeči dogodek: Nekega dne 1. 1919. nagovori nuncija Rattija na varšavskih ulicah uboga Židinja. Pripoveduje mu, kako so ji moža utaknili v poljsko vojsko in kako je od tedaj brez sledu izginil. Ostala je sama 6 petimi otroci brez vseh sredstev. Neka kristjanka ji je sedaj nasvetovala, uaj se obrne na nuncija Msgr. Ratti jo je pazljivo poslušal in jo za naslednji dan povabil na nunciaturo. Tu ji je izročil precejšnjo vsoto, ki naj bi vdovi služila za nnkup krave mlekarice. Vdova je kravo kupila in z veseljem prinesla nunciju nazaj znesek, ki jej je še preostal. Nuncij pa ji je tudi to pustil in ji naročil, naj porabi denar za otroke. — Varšavski kardinal Kn-kowski je v pogovoru s poročevalcem lista »Corri-ore d- Italiac opisoval delo nuncija Rattija v Varšavi. Značilno je bilo njegovo obnašanje v tragičnih dnevih avgusta 1. 1920. Tedaj je vihrala ogromna bitka od Baltiškega morja do južno od Moskve, katere izid se je zdel neizbežno ta. da se bo boljševizem vsak hip zgrnil nad Varšp.vo. Vse je bilo prestrašeno in obupano, vse je bežalo. Vsi diplo-matični zastopniki tujih držav so Varšavo zapustili. Samo nuncij Ratti je ostal na svojem mestu, miren, poln zaupanja v božjo previdnost, tolažeč in pomirjajoč, kjerkoli se niu jo nudila prilika. Ko so začeli božati s svojih župnij tudi posamezni duhovniki, je kardinal KnkoTvski izdal sirog ukaz, da ne sme noben duhovnik zapustiti svojega me-
sta, razen če bi to zahtevali vojaški interesi; vsem, ki se ne bi pokorili, je zagrozil s suspenzijo ipso facto. Nato ga je obiskal nuncij Ratti in mu iskreno čestital, češ, samo tako ravnanje je vredno katoliškega duhovnika.
Prosvefa,
Išče se
TRGOVSKI LOKAL
event. velika prazna soba v I. nndstropju. (lahko tudi na dvorišču), najraje v sredini mesta, proti visoki najemnini. Ponudbe pod »Trgovski loknk na anončno družbo Alomn Companv, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
SLUŽKINJO
pr Ljubiteljem umetnosti. Kakor je javnosti že znano, pripravlja naša Narodna galerija za poletje veliko historično razstavo slovenske umetnosti. S tem se ponovno obrača na lastnike naših umetnin, da jo blagovolijo podpreti pri tej važni kulturni nameri. Za sedaj prosimo zlasti, naj bi Galeriji sporočili svoj naslov oni, ki imajo katero delo naslednjih slikarjev: Cetinovič, Dolinar, Egartner, Gotzl, Globočnik, Grahovar, Grilc, Hayne, Hermannsthal, Herrlein, Janša, Jelovšek, Jurčič, Karinger, Kavčič (Caucig), Kogovšek, Kremser - Schmidt, Kuni, Kurz - Goldenstein, Langus, Lajer, Mencinger, Pernhart, Plaveč, Potočnik, Pustavrh, Quaglio, Roblek, Stroy, Škof, Šubic, Tavčar, Tome, Tominc, Tomšič, Urbančič, Vergant, Vissiak, Volf, Zebey. — Enako važna kakor slike naštetih umetnikov pa so za razstavo anonimna dela zlasti starejše dobe, če so zadostne umetniške kvalitete, ter prosimo obvestila tudi o njih. Da ne bo razstava preveč enostranska, je potrebno, da nas živahno podpro Štajerci z deli, ki so na njihovem ozemlju, in Goričani, s slikami kar jih je dosegljivih. Narodna galerija bo tudi za vsak prijateljski nasvet glede nameravane prireditve hvaležna. — Narodna galerija.
pr Reprezentativna enotna organizacija jugoslovanskih umetnikov v Italiji. »Goriška Straža« prinaša poziv na vse jugoslovanske umetnike in znanstvenike, ki se nahajajo v Italiji, da se združijo v enotno organizacijo. Namen organizacije je predvsem ščititi umet-
nike pred gmotnim in moralnim omalovaževanjem njihovega kulturnega delovanja in jih varovati pred izžemanjem onih, ki so mnenja, da je duševna produkcija samo zato na svetu, da oni bogatijo. Pristop je javiti na naslov: Albert Širok, Trst, Chiarbola superiore 11. — Oklic so podpisali: France Bevk, Stano Kosovel, Jože Pahor, Josip Ribičič.
pr Zlatko Balokovič, znani hrvatski virtuoz, odide na daljšo turnejo v Ameriko, kjer bo priredil več koncertov v korist »Hrvatskega Radišec
DRAMA.
Petek 24. marca 1922. Mariša. Bed E.
Sobota 25. marca 1922. Anatol. Izven.
Nedelja 26. marca 1922. Hamlet. Izven.
Ponedeljek 27. marca 1922. Anatol. Red B.
Torek 28. marca 1922. Zaprto.
OPERA.
Petek 24. marca 1922. Luiza. (Začetek ob pol 8. uri.) Bed C.
Sobota 25. marca 1922. RIgoletto. Izven.
Nedelja 26. marca 1922. Luiza. (Začetek ob pol 8. uri) Izven.
Ponedeljek 27. marca 1922. Zaprto.
Torek 28. marca 1922. Madame Buttorllv. Red A.
Iz gledališke pisarne. V petek, dne 24. t.
m., ob pol osmih zvečer uprizori ljubljanska opera muzikalni roman Charpentierja »Luizo«, ki spada v krog največjih in uajpri-znanejših francoskih glasbenih del in je doživela samo v Parizu v prvem letu 150 predstav, V glavnih vlogah nastopijo pri nas gdč. Zikova in gg. Sowilski, Romanowski in Kovač. Poleg njih sodelujejo v večjih in manjših vlogah 29 solistov in solistk. Dirigent in režiser je operni ravnatelj Rukavina,
Antiseptično, čisteče, osvežujočo, oživljajoče in krepilno deluje lekarn. Feller-ja prijetno dišeči »Elsafluid«. Je mnogo močnejši in boljši kot Frane, žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, tudi kot kosmetikum za negovanje kože, las in ust, priljubljen že 25 let. 3 dvojn. stekl. ali 1 špecij. stekl. z zamotom in pošlnino pošlje za 48 K: Eugon V. Fcller, Stubica donja, Elsatrg 134, Hrvatsko.
za sobna in hišna dela sprejmem takoj proti dobri plači. Biti mora pridna in poštena. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 1107.
Iščem knjigovodjo
za popoldansko delo. Le isvežbani na] pošljejo ponudbo na: POSTNI PREDAL 18 LJUBLJANA.	1093
Naš dobri oče, ded, oziroma H praded, gospod
ie danes dopoldne, previden s sv. zakramenti v 90. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto, 25, marca ob 5. uri popoldne iz biše žalosti, Sv. 1'ctra cesta št. 77.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra Ljubljana, 23. marca 1922.
ŽALUJOČI OSTALI.
Brez posebnega obvestila.
TRGOVSKI POMOČNIK
|' mlajša moč, star 17 let, zmožen špecerijske in kolonijalne stroke, z dobrimi spričevali, želi primerne službe v kakem mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe je poslati pod: »TRGOVSKI POMOČNIK 1070« na upravništvo »SLOVENCA«.
Prodajalka kot začetnica
želi mesta v kaki trgovini v mestu ali na deželi Ponudbe na upravo lista. 1066
Vzgojiteljico
sprejmem za vstop s prvim majem. Pismene ponudbe na ANTONIJO CUCEK, Ptuj. 1050
zamenjam:	2 sobi, kuhinja s pri-
tik^inami ob periferiji mesta za 2 prazni eventuelno 1 veliko sobo v sredini ali na zahodni strani mesta. — Ponudbe pod: , G. G. R. 1087 na upravništvo »Slovenca.
V globoki žalosti javimo vsem sorodnikom in znancem, da je naš preljubljeni sin, bral, svak in stric, gospod
: Razno perilo s
ia dame. gospode in deco priporoča tvrdka
A. & E, SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 10.
V prometnem kraju na Dolenjskem oddam s 15. aprilom
HIŠO V NAJEM,
v kateri se nahaja usnjarija in trgovina z usnjem. — Več se poizve v Ljubljani
1099
Bleiweisova cesta št. 14,
Naprodaj je Jjgg y ViHl^jiH
blizu kolodvora ln cerkve, pripravna za vsako obrt. V isti se nahaja vodovod in elektrika. Zraveu hiše jo velik vrt in nekaj pjive, oziroma stavbišče. Vse v dobrem stanju. Več pove: Jakob Knjžar, Malo Vižmarje št. 58.	1097

kraste, lišaje odstraniuje pri človeku in živalih MatftoSmasUe, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po poŠti 5 Din. pri T^NKOC!, Scliarna Mubiiana, SJovenlja.
KT Največje -^g
prepreči po enkratni uporabi raikuie-valee las (Haardesinfektor). V zalogi pri
TONNINGER, Innsbrnck, Tirolsko. Clandiastrafte 15, proti vposlatvi 10 Din. 1080 Zdravniško priporočen!
gradbeni komisar pri ravnateljstvu juž. želez, v Ljubljani
v četrtek, dne 23. rnnrca po kraiki bolezni mirno v Bogu izdihnil svojo dušo.
Pogreb nepozabnega dragega pokojnika bo v so-bolo, 25. marca ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, Slrossmaverjeva ulica šl. 3, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. morca 1922
GLOBOKO ŽALUJOČE RODBINE: DEL COTT, TRENKLER in LASSAN.
P.rez posebnega obvestila. — Mestni pogrebni zavod.
51818
r
Zahvala,
vse izraze iskrenega sožaljo povodom smrli naše ljubljene
izrekamo lem polom najtoplejšo zahvalo. Posebno pa se zahvnlju-jemo dr. Sterbi-ju, g. župniku Bajen, g. nodučitelju Brcelu, trži— škemu pevskemu zboru in vsem oslalim, ki so lajšali nepozabni za časa bolezni njeno trpljenje s lolažečo besedo ali z dejansko po-žrtvovalnosljo, kakor ludi onim, ki ao nas spremljali na naši in njeni žalostni poii.
RODBINI MAJCEN - PRIJATELJ.
mm
DIONIČAKSKO DRUŠTVO UZACjREBU
PRERAOOVICEVA 2
PETROLEJ
I— RAFINIRANI GIJEU
-m&uzm*
SViH GRADACIJA
PLINSKO (y
STROJNA I CIUI^DE&SKA -ULJA -
'AUTO ULJA* TOVOTNAMAST
UZNAJJEFTIN1JE DNEVNE CIJENE SASKLADIŠTA
Ihojav. .ASTRA ZAGREB
•n.TELfroN: 23-88 UŠIflVNKA'
pRERADOVklVA*
SVETI, O ~ KOPIRNE ODTISE
(PAVZE) STAVBNIH, STROJNIH I. DR. NAČRTOV, POZITIVNE IN NEGATIVNE, V POLJUBNI VELIKOSTI IN NAKLADI
KLISE)E
ZA ENO- ALI VEČBARVNI TISK, V POLJUBNIH OBLIKAH, ZA VSE VRSTE TISKA OD PREPROSTE DO NAJFINEJŠE
FOTO-LITOGRAFSKA DELA
PO NAJMODERNEJŠEM NAČINU, IZVRŠUJE V KRATKEM ČASU IN PO ZMERNIH CENAH
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA
S
vse vrste se sprejemajo v snnženje in
predelovanje. BRILLV, Ljubljana, Resljeva cesta št. 22.
sli večjo prazno sobo v sredini mesta, event. v I. nadstropju ali na dvorišču iščemo proti visoki najemnini. Ponudbe pod: vLOKAL« na An. zavod Drago Be-scljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica 5.
približno 15 kubičnih metrov, posekan, ob glavni cesti Št. Vid nad Ljubljano, se proda iz proste roke dne 25. marca popoldne ob 2. nri. Natančnejša pojasnila iz prijaznosti v trgovini Kette, Ljubljana.
jsr Sprejme se spretna
prodajalka,
moč v papirni stroki. Ponudbe na upravo lista pod šlev. 7/1012.
cigaretni papir in stročnice. Glavna zaloga in samoprodaja:	764
A. LAMPRET, Ljubljana, Nunska ulica 19.
Kr PREŠA ZA SENO.
Ponudbe pod »DOBRA 1057< na upravništvo >SLOVENCA<.
Konjska oprava, koleselj, pisalne mize, pisalni pulti. — Naslov v upravništvu »Slovenca« ood štev. 1052.
a
baffer, medenino, svinec, bron
jdačuje najvišje cene f*C
visokedcbelne, štiriletne, Ananas, Bobo-vee in Bnumanova rcneta ter enoletne pritlikavce istih vrst, oddaja po zelo
Mengeiml Jartsžlč, vrtnar
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in RAZSTRELJIVI v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 1.
v sredini mesta, tudi na dvorišču, eventuelno prazna večja soba v I. nadstropju so išče proti dobri najemnini. Ponudbe na: »Poštni predal 160, Ljubljana«:. 1035

Izdaja konzorcij jfitavenetc
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Martinu. Hidravlične stiskalnice za montiranje gum. obročev v centrali, Rimska cesta št. 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago deset tovornih avtomobilov.
Centrala: LJUBLJANA, Himska cesta 2.
F družnice: LJUBLJANA, Dunajska cesta 23, tel. Št. 470. MARIBOR, Jurčičeve ul. 9, tel. št. 133. BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica št. 3.
Odgovorni urednik &UIm<4 IloSker« v Ljubljam,
Jugoslovanska tiskanja,.^ Ljubljani.