Poilnlm plačan* t gotovim Leto LXX. ŠL 254 —^—^—______________________' Cena Din i.~ iznaja vsaK oau popoKine, lzvsemtt oedege in praznike — Inaerat) do 80 petit vrst A Din 2, do 1OO vrst * OtD 2-&O. od 100 do 3OO vrst ft Din 3, veCji lnaermtt peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnaeratnl davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesećno v Jugoslaviji DId 12.—. za Inozemstvo Dls 25.—. RokoplU m ne vr&Aajo. UBEDNISTVO JN CFRAVNISTVO LJUBLJANA, Kaafljm OtlCS tter. A Telefon: 31-22. 31-23. 31-3*. 31-25 to 31-26 Podrutnic«: MARIBOR^ Strossmaverjeva 3b — NOVO »CESTO, Ljubljana*« c., telefon At- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmajrerjeva ulica 1. telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon at 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Fofttna hranllnlca v Ljubljani St. 10.351 Snovanje fašističnega bloka: Trojni pakt Berlin—Rim—Tokio Danes so v Rimu podpisali pakt, ki ie naperfen proti Rtudil ~ ItaO|a in Nemčija sta se obvezali, da bosta napadli Rusijo, ie se zaplete v vojno z Japonsko KIM, 6 nov. br. Snoči je bilo uradno objavljeno, da bo danes v palači Vene-ziji svečano podpisan trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko za skupno borbo proti komunizmu. Kakor znano, sta najprvo sklonili tak pakt Nemčija in Japonska. Že takrat se je govorilo, da se bo pozneje pridružila tuđi Italija, ki pa je takrat imela še gotove pomisle-ke. Sedaj pa so se mednarodni odnošaji zaokreniJi tako, da smatrajo fašistične države tesnejšo medsebojno zvezo za neobhodno potrebno. Pogaianja za pri-stop Italije so se vodila že doli rasa. Vo-dil jih ]e Ribbentrop kot posebni poob-laščenec kancelarja Hitleria. Pogađanja so bila vceraj končana in danes dopol-dne bo novi pakt svečano poHpi<=nn. Za Italijo ga bo podpisal Mussolini, za Nem i čijo Ribbentrop, za Japonsko pa rimski poslanik Hota. Ta pakt je naperjen očitno proti Sovjetski Rusiji. V poučenih krogih ćelo zatrjujejo. da vscbuje poleg običajnih določb o skupni borbi proti komunizmu še tajni dodatek. po katerem se Nemčija in Italija obvezujeta. da bosta napadli Sovjetsko Rusijo, če bi se Rusija zaplet-la v vojno z Japonsko. Istočasno je bil podpisan tuđi novi italiiansko-japonski trgovinski dogovor, po katerem se Japonska obvezuje. Ha bo kupovala bombaž in druere potrcbščine v Abesiniji, Italiji pa bo dobavljala industrijske suro vine. > BERLIN, 6. nov. br. V berlinskih kro-gih z velikim zadovoljstvom pozdrav-Ijajo sklenitev trojnega pakta ter si obetajo od njega velike koristi. Pred-vsem računajo na to* da bosta sedaj Italija in Japonska z vsemi sredstvi pod prli nemške zahteve fto vrnitvi koloni], ker sta na tem tuđi sami zainteresirani. Ce se ta akcija posreći, bo fašistični blok raz pojaca I z dovoljnimi zalogami surovin in bo v tem pogledu oopolno-ma neodvisen od uvoza iz drueih držav. Na drugi strani pa bo ta pakt okrepil položaj Japonske na Dalinem vzhodu, ker bo imela zavarovan brbet v Evropi in se ji ni veČ bati napada s strani Sovjetske Rusije. Vcjaška diktatura na Japonskem Vrhovno oblast v državi dobi vojaški kabinet, kateremu bo podrejen kronski svet, vlada in parlament TOKIO, 6. nov z. Pogajanja za se-stavo posebnega vojaškega kabineta, ki se bo nazival »glavni stan mikada«. so končana. Ustanovitev tega kabineta bo obiavljena 10. novembra. Ta kabinet bo predstavljal najvišjo oblast v državi, kateri bo podrejena vs» državna trpra-va. Člani tega kabineta, ki bo formalno pod predsedstvo-n mikada, bodo vojni in moninri^ki miriister, šefi ^"iTfilncga in admir,alskega štaba ter nekateri vodil-ni generali. Temu kabinetu bo podr°ie- na vlada, kronski svet in parlament. Niti ministrski predsednik knez Kor»oe ni član tega vrhovnrj»a kabineta, marveč ga bodo po potrebi priteprnli k posve-tovanjem. Splošno smatrnio ustanovi-tev tega kabineta za vojaško diktaturo, ker se oihf'ej br+r r.*;«*->~V*» ,.o?-?v.», krogov ne bo moglo nicesar ukreniti sa-mo na vojaškem, mnrveč tuđi na not-ranje in zunarV *>r»!iti?ne*n polin. Vn-žen bo tud! vpJ»v tega kabineta v go-spodarskem pogledu. Nemško-poljska manjšioska pogođb Z novo pogodbo je uveden enak postopck z narodnimi manjšinami v Nemčiji in Poljski VARŠAVA, 6 nov. r. Včeraj je bila med Polisko in Nemčijo podpisana pogodba, ki ureja v medsebojnem razmerju položaj narodnih manjšin. Obe državi sta prišli do spoznanja. da bo ureditev tega vprašanja pripomogla k izboljšanju prijateljskih od-nošajev. Pogodba sloni na načelu, da se morajo zagotoviti narodnim manjšinam v obeh dr/avah enake pravice. S to pogodbo se obvezujeta Poljska in Nemčija. da bosta spoštovali narodnostne pravice svojih narodnih manjšin in se odrekata vsa-kemu nasilnemu raznarodovaniu Vsake-mu pripadniku narodne manjšine je pri-7nana pravica, da se svobodno opredeli in morajo oblasti njegovo narodnostno opre-delitev v vsakem poeledu spo^tovati. Zla-sti se ne sme na mladoletne pripadnike narodnih manjšin izvajati nikak pritisk, da bi se odtujili svojemu narodu. Narodne manjšine imajo pravico do svobodne uporabe svojega ie7ika tako v medsebojnem občevanju kakor v tisku in na javnih zborovanjih. Narodne manjšine ne smejo zaradi svojih narodnih običajev niti v za-sebnem. niti v javnem živ'lieniu tapeti no-bene škode. Narodnim manišinam se pri-! znava pravica svobodneea združevanja na • kulturnom in go^pod^rskem poliu ter smejo v to svrho ustanavljati in vzdrževati vse vrste šol. Tuđi v verskem pogledu se zajamči narodnim manjšinam svobodna uporaba njihovet*a jezika in njihovih običajev. Ustanavljati smejo svoje verske in ce^kvene organizacije in se svobodno udej-stvovati na kari^ativnem polju. Narodne manjšine se tuđi ne smejo ovirati v po-klicnem in eo«pcdarskefn udejstvovanju. V tem posledu uživajo popolnoma enake pravice kakor pripadniki večin?kega naroda in velja to zla^ti tuđi v pogledu pridobivanja posestev in zemljišč. Nasprotno pa so narodne mpnišine obvezane k lojalnemu zadrževanju do države, kateri pripadajo. Turiija se brani Židov Ankara, 6. nov. br. Turškemu parlamentu je bil j>re-lk>žen zakon, ki ima zi eiij offiveji-tev pii«el)evanja Židov. Zakon določa, da Zidje v Turčij! ne more)o dobiti niti domovinske, niti državljanske pravice. Državljan-6T\o &e sine Zidom pođeliti le v izre nih primerih in to le na preče je le del 2 mili'onov ha. ki }e zclo Hojiato na petrolejskih izvirih. Vsa ta, z^nilj'^a &o bila že s prejJnjimi ukaz.i nac;-ondiiz:r:in^. Vlada je tndi zneecrla v *1t-žavi TaKaco nfki francoski družbi 5(M1.000 ha, ker Tetrolejs-ka >u*/ha ni pravovasno obnovila koncesije. To dokazuje, da hoče predsednik Cardp-mp po^*op^o isključiti ameriške in aii>gle^e petrolejske družbe rt Mehike. Kđo bo zmagal v bođoci vofni OcJlcčale fcctfo predvsem surovine, zadostne zaloge živil in zlata V svetovni voinf so se najKo'j'i vojaški strokovnjaki, zbr:ini v v«;eh mi^očib ge-Teralnih štabih vojujočih se vojska, nau:i-h mnogo no\ena NajvažneJM nauk. ki ga je dala svetovna vojna pa je bil, da ie za sređen izid vojt.-c pr-iv tako va?en uooravo vojne. Kakor v svetovni vojni, tako bo tuđi v bodoči evropski vojni zmasal tišti, ki bo razpolaga' z največjirri /a'ogam" surovin in na močnejšo inaustrijo. Glavni predmeti, brez katerih si moderne n>aterialne vojne sploh ni mo^oče misliti, so: jeklo. pre-mog, nafta dušikovi proizvodi in zlato SpriČo današnjega položaja v Evropi je za-njmivc primerjati kapaciteto faši-s'ičnih držav s kapacireto držav. ki bi prišle v po-štev kot nasprotnice v morebitnem konfliktu. Pri tem prištejmo za vsak slučaj k fa.šističnim državam *e Japonsko. ki je z njim' zelo tesno povezana. Fašistične države producirajo 'etno 25 mi-lijonov ton jekla. 106 00(1000 ton premoga, 1.600.000 n^fre. 720.000 ton dušikovih pro-izvodov. Zlata pa imajo v zalogi svorih Narodnih bank: Nemčija okf>Ii eno milijardo 56 nrrbionov Dii-, Italija sedem in pol milijarde Din Japonska pa okoti 15 milija rd Din Po dosedanjih prilikah bi mogli računati, da bi se postavile v obrambo Anglija, Fran-cija, Zedinjene države in Sovjetska uoij«. Te države producirajo letno 78,300.000 ton iekla. 840.000 000 ton premota, 212.446 000 ton nafte in 537 000 dušikovih proizvodov. Zlata pa imajo skupaj v tresorih svojih Na rudnih bank za 672 milijard in 750 mili-jonov din. Te številke govore dovolj zgovorno. V najvažnejšem poglavju — jeklu — je jekle-rva os Rim—Berlin vse preje Lakor iz jekla. Poleg tega je treba računati s tem. da leži produkcija jekJa skoraj izključno aa ra-mah Nemčije. Italija in Japonska v tem pogledu ne prideta niti v poštev. P sebno Italiji manjka vsega, kar je danes potrebno /a materialno in tehnično vojno. V prime-ru vojnega konflikta bi morala Nemčija angažirati velik del svoje industrije za krit-je itali ans>kih potreb, če bi hotela držati italijansko vojsko s tehničnim materialom nad vodo. Spričo pomanjkanji surovin, s katerim se mora boriti Nemčija. predstavlja pres.krba itaiijanske vojske z nemškimi industrijskim? proizvodi že danes nerešlji-vo vpra^nje. Sicer pa sodijo mnogi nemški vojaški strokovnjaki, da bi postala Italija v primeru vo>ne k prekmalu prehudo breme za Nemčijo. Z nafto razpolagata v dovo!;ni meri samo Sovjetska Rusija in Zedmjene države. Po izkušnjah iz svetovne vojne je gotovo. da bt bila ameri^jka nafta na razpolago demokratskim drla vam. ki bi jo lahko pla-čale z zlatorn in rudi prepeljale preko mor-ja pod zaščito svojih vojnih mornaric. Italija in Nemčija ne moreta v nobenem slu-6a ju računati na ameriško nafto. Nemčija in Italija sta bog .i to preskrblje-ni samo z dušičnim i proizvodi Tuđi na drugih pol jih kemične industrije sta obe državi na visini, ki odgovarja kapaciteti demo-kmlakih driav. Patek $vetovne vojne, v Jc*- teri so imeli Nemci v kemrčni industriji sigurno prvenstvo, pa je poka/al da se samo s pomočjo kemije ne more izvojevati dokon čaa zrna ga. Zaloge ostalih kovin so v Nemčiji. kakor v Italiji tako zreducirane. da bi mogli izha-jati kvečjemu leto dni pri načinu moderne materialne vojne. Dovolj imata samo aluminija. Zelezne rude ima Nem'ija jedva eno se-stinko celoletne uporabe. Nemči;a sicer računa na švedsko rudo. ki jo je dobivala iz Švedske tuđi med svetovno vojno, toda medtem so se politične prilike na Svedskem tako spremenile, da danes ni mogoče već resno računati na dovoz švedske železne rude v Nemčijo v primeru oboroženega konflita med fa^ističnimi državami rn zapadno demokracijo Kake se misli preskr-beti Italija z železne rudo, je danes še skriv-nost njenih gospodarskih strategov. Zaloge surovin, potrebnih za vojno industrijo, so dane« v Nemčiji skoraj docela iz-črpane zaradi njenega intenzivnega oboro-ževanja. Italija je v tem oziru nekoliko boljše založena. V primeru vojne bi morali Italija rn Nemčija ta-koj spočetka poseči po merah, ki smo jih doživljali med svetovno vojno Sele po letu 1917. Na te način pričeta vojna }e že v naprei izgubljen« vojna. NkJ manjše težave nišo s prehrano. Nemčiji manjka 20 odstotkov potrebnih živil. Kaliji pa okoli 25 odstotkov. V primeru vojne mora ta obe državi računati s sigurno blokado. Za države, ki hnajo moćne vojne mornarice ki dovolj zla tih rererv. preakrba » stirovmami in živili ne predstavi a posebno zapletenih naiog. S suhim zlatom je mo^o ce tuđi med vojno vse kupiti Rezerve zlata, s katerimi razpolagata Ncm6ija in Italija v primeri z demokratskim i velesilami. ne zadostujejo niti xa pol leta moderne vojn* —XV— Banka Slavlja zgradi palačo Stavbišče ob Tyrševi cesti In Gajevi ulici je plaćala po 1000 dinm2 Ljubljana, 6. novembra V vrsti palac, ki 90 jih začeli letos zidati v Ljubljani ali vsaj kopati temelje žanje, je tuđi poslopje banke Slavi je, ene najsta-re£ih naših zavarovalnic, ki je bila eicer ustanovljena §3 s češkim kapitalom, a je no prevratu prešla v naSe roke in ima centralo v Ljubljani, podružnice pa po vseh veČiih mestih Jusoelavije. Dane«s prinaSa-mo na&rt in podrobnosti nove palače, ki bo po svojem obseiju m?d najvižjiini in tuđi nail»»[>šimi v Ljubljani. Za novo palačo, ki bo stala ob Tvrževi re»ti in Gajevi ulici, so pričeli ie v septembru kop«t; tpmMje na svetu nekdanjih To-mažičevih d^dioev, ki *ja je pozneje odku-pil inž. Dukir, ter pro^lal zavarovalnici Sla-viji. Prodano zemlji§če meri 1100 m2 in je ena najdražje plaćanih parrel v Ljubljani, sa i ie dala Slavi ja zanj nad 3 milijone din. Ker tvo nova stavba v *»mi«lu retiulacijske^a nacrta pomakniena za pelih 12 m od s?-danie Tyr5eve ceste v prenai crti z nebo-tičnikom. izinibi tako zavarovalnica okrog 650 ma sveta in bo torej velja.1 m* stavbi-ž?a okroc C000 din- Banka se je morala odločiti za ta nakup in veliko investicijo, Palaca bo graje- ■------------------------------- na po najnovejših pridobitvah moderne tehnike in bo j imela nekaj roseb- ' nosti, ki jih že ni-ma nobena druira stavta v Ljubljani. Ena teh je zlaeti ! naprava izolacijske-j(a jaska ob voga-lu Tvrsave ceste in Gajeve ulice. Ta ' jasek bo zadrial in ; preprecil vse eiun^e ' in tresljaje, ki jih 1 povzročajo zlasti \ tramvajski vozovi i in težki tovom i av- ! tomobili. Praktično ! je projfsktant inž. arh. Ivo Medved re^il tuđi nskatere druge probleme, tako instalacije, ki bo izpeljana skozi poseben steber med '-------------------------------- dvema nosilnima stebroma, na poseben način pa je tuđi uradil napravo za oddajo smeti- K vsakemu stanovanju ie priključena majhna lopo»ki ulici pretesni in tuđi ne uetre&uto već podobnim zahtevam, zlasti ne v kupčijsk^^n po€jle*iiWe okrog glavne pošte. Da je tako, najbolie dokazuje dejKtvo, da 8e je za tr^ovske iu poslovne lokale, ki bodo v pritličju nove palače, Ž3 dozdaj javilo okros 60 inU*rcs»Mi-lov! Nova palača bo ot> Tyr§evi ce^ti doJ^a 3t, ob Gajevi 39, v novi projektirani zvez.-ni ulici med Gajevo in Puharjevo u\\>^> 'M m, visoka pa ho S0 ni. rHo nekoliko vi Sja od palac Fhikićevecja bloka. Temelje zanjo koplj?jo 9 m globoko, ker bo mo^toma »1\r»j-no podkletena. Stavha bo miela pritličje in šest nadstropij ter po*?tre5je. V pritličju bo ob Tvrševi cesti in Gajevi uliri devet modernih trtjovskih lokalov, k: <*o že vsi okidani. Stran^ki trakt oh rverni aliri jf? bunka do tretjega nad^tropja rezervirala ?.n «voj(* u radne prostore, vse prvo n^dstropje zn po-elovne prostore m pisame, a v v*sej palači bo na raEpola«?o S8 dvo- in rropot^ih, % vsem kontortcmi o^renrff^riilh mo-tiernih e»vo službeno merto. Toda čim je SijerkoviĆ odšel, je župnik Juri} Mikufič ukazal, da se spomenik odstrani in grob zravna z zemljo, »ker za prm"osla\'ne ni prostora nu katoliškem pokopališču.« ie re-kel župnik. JRZ9 cerhev in dnevna politika Glavno glasilo JRZ beogtujska »Samouprava* objavlja to-te zanimh'o notico: »Naši brat je Hn'ati Hubijo parade. Oni so izmisliti ćelo blagoslov strankarskih odbo-rov z zasta\"ami in cerkvenimi cervmonija-mi. Kaj takšnega sr ne dogđja nikjer na s\*etu. Cerkev se ne sme mela/ti v vprasa-nja dnevne politike, ker ono mora stati nad strankami in izven strank.m Sorzna ooročifa. Curih, 6. novembrn Beograd 10—, Pariz 14.635, London 213275, Newyork 430.75. Bruselj 73.30, MiUn 22.70, Amsterdam 238 Berlin 173.85, Dunaj 80.20—81.60, Praga 1545, VMi*« W.75, ft*«**« 3.25. * r Sfrair ^ J dMH>gM»l*f* »MOBU ii>» • ■immBiii M«V ^fasTgl KINO IDEAL I PKEKIEBA! FBVK V irOOSLATUI I I NallepU film letenje s«stH Divne laži Nine Petrovne I ISA MIRANDA FEBNAND GftAVKT I Dane« ob 18., 19. in 21.15 ori — jotrt v aedeljo o 14.. 17. 19. ta 2U5 nL §okoli(TO X. vsesokolski zlet v Pragi — otvorjen Zletnl izmenski tek 6OS m sodelovanjem nad 200*000 pripadnikov Z fcnMtttkkn tekom iz Prage v deset glavnih ameri je predsjedništvo GOS otvorilo zletno leto na dan -6. oktobra, ko se je konćaia velika vgenarodna žalost po smrti prearidenta Osvoboditelja br. dr. T. G. Masaryka. Na večer tega dne so ae zbrali na let-nem teiovariidču Tjrrševesga doma ćlani predsedniStva ta nećefeiištva S in mno-žica Sokolov. Na teknadišću so zgradiH posebno tribune za ćaBtne go&te. Ob njeni levi strani je stal gržki steber, ki so na njem ob prićetku sla^nosti izroćitve poslanice zažvali zletni og^enj, na drugi »trad pa je bil postavljen drog za zastavo. Reflektorji ao razsvetijevali telovadi-Sće. Toćno ob 19.40 je pričela z veliko ohrednoetjo svečanost, kl so jo prenašale vse češkoslovaške radij ske oddajne postaje. Iz so-koisikeg-a muzeja so prineeli 6a-»titljTvi prapor S v sprenostvu ćastne straže, za njim za so kopati tekači (čla-ni, članice, naraščajniki in narašćajnice), obctemi od bakljotno&cev. Zasvenela je zna-na Harflova zJetna znanilka, naJcar ao ob zvoikih državne himne dvignili državno zastavo na drog. Zbramim so o pomenu zleta in zletnega teka fcspjegovorili naj-prej starosta COS br. dr. Bukovsky, za. njim načelnica COS s. Provalnikova, ua-to prosvetar br. KrejĆi in končno naćei-nik br. dr. KJiAger. Po govoilh je godba Sokola Praha HI zaigrala znamlko. in že so zazgaji zletni ogpenj, ruLkar je predal načelnik ob grmenju topov in pokanju raket prvo poslanico na progi Praha,—Ličini. Ob igranju znanilk je lzkiical še ostalih devet prog. nakar so vari tekaei stekli iz Tvrševega doma na pra&ke ulice, vsak v svojo anier. Na ulicah so tisoči viharno pozdravljali tekaće, ki so s^ ustalili potem Se na. sedežih svojih 5 praSkih žup, kjer so bili svečano sprejetl Isto* časno so na vehkem zemljovidu, nanie-šćenem na Obrtniški banki, zagorele luci ce, ki so kazale 10 glavnih prog-. Skupna dal java glavnih progr je merila 4150 km, najdaljša je bila proga Praha—Jasi-na (Podkarpatska Rusija), ki je sama meriia 1061 km in so jo v nepretrgunem teku preteku, deloma prevoziti tekači v 40 urah tn & mmutah. Tek je trajal od 26. oktobra zve&er do 28. oktobra in na da — so imele že vse edinice __ 3250 po številu — v roJtah zletaao poslanico. Omenjamo naj, da so pri tem ian«t-3kazn teku aodelovaii elani, članice, namataj in deca — a tuđi starejSl bratje, ki so ćakali na progi, da izvrše svojo sokolsko dolžnost tuđi v mrzliU noćeh. Poslanico so s sedežev žup po župnih stranakih progah prenesli tuđi v vse edinice. Ta tek, kj je zahtevaJ že «un po aebi ogromno in v \rsaikeaii ozlru točno prera-čunjeno organizacijo, je sam zahteval 200 tiaoč sodelujočdn, nadaljnih 300.000 Sokolov pa se je zbralo na sedežih žup in dru-štev. da aprejmejo tekaće in posluSajo 6i-tanje privele poatanice. Tisočd so ob pro-gah z zgaimaajem opazovali ta edinstve-ni tek. ki je za njegov uspeh z odlično redite ljsko službo pripomosrlo tuđi orotoi-žtvo. Jubilejni X. zlet je s popolnoma uspe-lim zletnim izmeinskim teJcoan, ki je mo-biHairal nad pol miMjana sokolskih pri-pax±nikov, prestal že svojo prvo preizku-šnjo, svoj krst. Ce^koslovaSko sokolstvo more biti na res krasne dosežene uspehe tega telca ponosno, kea* je tako dokazalo, da še živi sokolski iđealazem, ki drži v cusciplinirajiost, za-vednost in požrtvo-%-ainost- Tuda mi se pridroižujenio splošne-mai klicu: >Desetemu V3ef»kolskemu zle-tu zdar!< Glavne proge zleine§ra izmonskegra taka so bile: i. Praha—Dečin, 2. Praha—AS, 3. Praha—Pobežovice, 4. Praha—Horni Dvorište, 5. Praha,—šatov, 6. Prah#—Pe-tržalka, 7. Praha—Filakovo, 8. PiBha^— Jasina, 9. Praha—Ceaky Tećin m 10. Praha—2aicer. ProgTe 1. 2, 3 in 10 so vodile do nejn&ke meje, progi 4 in 5 do av-strijske, progi 6 in 7 na madžarsko me-jo, proga 8 na romunsko in pn>^a 9 na poljsko mejo. Gla-vne proge so merfle 4185 km, stransk« proge iz žusp v edinice okrog- 13.000 km — torej so skupno pretekli tekači nad 17.000 km. Kdaj borno v Jugoslaviji organizirali tak izmenski tek? Najlepša pi*Uilca bi ti-la ob zakljucicu sokolske Petrove petlet-ke za čaea U- vsesokolakega. zleta v Beogradu Id41. Sokolski dom v Metliki pod streho Ponosna, aofcolflka fitavba v Metliki je dozidana, kar dukazuje lepo ozaljšana »mrekica na vrhu stavbe. DrušU^o priredi zidarjem mi deftavcem danes popol-dn^ v tukajSnji telovaAiici tradicionalni Hkof. Ogromni stredni stol je tuđi že gotov ki ga te dm ie postavi ja jo tako, da bo v prvih dneh prihodnjega tedna stav-ba že pod streho. To bo za naše marljivo društvo, pa tuđi za naše mesto velik do-godek, saj vse do zadnjega ćnaaa kar nismo mo^li verjeti, da ae bo uresničilo dol-groletno hropeneaije in napori marljiv egći drućtva, kaicor tuđi njegovih podpomikov. Stavba je vedjala že sedaj mnogo *ie-narja. Društvo je že ia6rpak> frvoja rae-položljiva sredstva in še primanjlcuje ne-kaj tisocakov, da se poplaća storjeno de-lo. Odbor je na svoji zadnji seji 3fclenil potrkati na dobra srca hrajtov, mećčanov in rojakov, da dot>i 9reSokolski vo- Ajmo in radi dajmo! Otvoritev prenovljenega sokolskega odra žnnartno pri Litiji, 5. novembra Smarska obcina je na glasu, da ima dobre P3VCG in igralce, v dročtveneni življeniu pa cek) prednjači eoeedni Liti i i. V času, ko je pricel naš dramatični odsek s ekušujaiui, je slikar Ijubljanekega operne^ra ^ledali^ča in litijski rojak g. Luče Magoli(5 lepo prenovil naSe kulise. Napravil je tildi n?kaj novih odrskih rekvizitov, prenovljen pa je tuđi zastor. Upravni odbor pa jV i^holjšal tuđi doeedanjo električno razsv^tljavo. Z iz{X>-polnjemim in^entarjem smo zadostili veena zahtevam dobr?ga potležel6kega odra. Prenovljeni sokolski oder borno otvorili v nedelio 7. t- m. oh 15. uri popoldne z dramo br. Engelberta Ganula >Sin«. Ravno z de-lom našega sokolske^a prvaka hofemo po-u da riti našo izklesano sokolsko voljo. Gantilov sida je žel Se ^»apoveod zaslužetio pohvalo, kjerkoli bo ga uprizorili. In prikazali so 2a na mnogih odrih. Clani naže^a eo-kolskeca odra so se dostojno pripravili za otvoritveno predstavo, delo pa je režiral br. Novak. K nedeljeki otvoritvi prenovljenega odra vabimo vso na§o javnost. S »vojo navzočnoot-jo naj da naSim vrlim i(fralC2ni in iffralkam vzpodbudo za nadaljnje delo, z obiskom pa dokažimo, da je sokolska ideja med nami clol oko ukoreniniena. —' V Sokoiskem doma na Viču bodo na- •topili jutri ob 20. Člani društva gluhone-oiih 6 prireditvijo, kakršne pri nae še nićoio imeli. Clani društva bođo vpfizoriH ▼ režiji učitelja g. V. Rupnifca dve igTict ovodoma pa bo spregovoril nekaj b«»ed tainflc društva ss. G. ŠiUT. Vjfcani pokažimo jutri tve* 5er z veiHto nđeJ«3Ebo, 4x ćutimo i n?«)bf»r!-rvejšim ki ao oropani dira, eluha in govora in jim tako đokatteo rroj© rinpatrje pri njihovim kultiirneui udejetvovanju. VabJjc^ ni so vei brer razlike, tato napoinite «>-kokko dvorano do zadnjega kotička. V'etop-nice se bodo dobile jutri od 10. dalje tađi v gmarai sokol. doma. Segajte pridao po njih! Jutri zve6er vsi v sokolski dom! — TriJd. Sokolsko društvo Medvode bo gx>stovalo 6. t. m. eto 20. uri v Sokolflkem domu v Tržiču v Vernerjevo igro >Nia ledeni ploddi.c Vabimo prijatelje in znance, da. se v velikem številu udeleže in prebije jo par pji>5tnih uric z MedvodćanL Zdr treh papoMue evojo desetletnico. Bo to kraiiaa proslava z bogatim 6poTedom: 1.) Pe?em eokolekih legij (Društveni orkeeter); 2.) Slavnostni nagovor; 3.) Jxrrčkov pozdrav ob 'iesetletnici. (Clani lutkovnega odaeka); 4.) >Jureek gre na Tričav« lutkovna igra v 5 dej^njih, spfeal Daro SvetliS, igrajo Čin ni hi tko vnega ođ&eka. 5.) Kaibaretni na-5topi. Izvaja brat Joeo Zidarič); 6.) Nastop najmarkantnejših lutk. (ClaJDi lutfcovnega odjeka). 7.) Sokolska koračinaca. Za£ete težkii razinerali, eaj ni imel pri ro-kah do vol j primernih igralcev in ne iger, pa tuđi »nventaT je bil pomanjkljiv. S č»-t^ono pa je odsek prem&gal vee teikoce in y sezoni 1928-29 si je že postavil oder, ki je še zđai eden največjih v državi. Lutkov-ai oder na Tatom je prav za prav matični soitol&ki latkovni oder v državi, od njega izba ja pobuda za ustaiiavl;anje hitkovnfli ffi?dali5^ pri sokolskih đništrib. V drugi polovici deeetletja ao ei pr-tdobi!; najveČ zaelus zn ođ^r I. Erbežnik, D. Svetli? in J. GrnenteU. Ena najboljžih iu*?f je >*Kirtek gre na Triglav«, ki jo bodo hidi iutri igrali pri proslavi. — Ob tej priliki naj tuđi omenimo, da Sokol na Taboru prannje te dni SOletnico svojega obstoja. Proeltve bodo 13. in 14. t m. Iz Metlike — LoTsld blagor. V obSimih dobra^rSkih lozah pri Metliki je pred kratkim aptenil sr- Gabrijel Leopold redek pien, lepo dirjo maOco. Ma^ko so psi poznali na drevo, ©d-koder jo \3, opo^orjen po lajanju psor, skla-til erečni lovec. Drvja maflw je ▼ nafch obnbožanih revirjih kaj redek plen, as] t ^em okolišu fe kakih 16 let ni prišla no-bena pred puško. Srečnemn kj^cn ScMita-mo k lepi trof>ji! — Pomo^nilki ispiti. V nedeJjo M- oktobra eo pred tepitno komieifo, kateri je pred-©edoval g. Zalar Jože, 5olski upravitelj ▼ \fe*liki, pololili ispit xa pomo*iiike? gd€. Kremeser Rofa rz Siviljske stroke « odl»-nim uspahom. r dobritn uspehom pa g. Re-boli Feliks iz mesanke in Stimac Mile *« kovaa%e «troka. S -P O R T Samćanki spored za letošnjo sezono V«e ▼•taeiše printfltv« bod« v tebroarfo, nmm bo pa zatđlm£il traAdoaelai „triglavskl onok44 v aprUn Ljubljana, 6. novombm. , Kafcor vmako leto, je tuđi letos določil ; JZSS rok, do kateroga morajo podaavezi javiti svoje prireditrene termine. Rok je »cer že potekeJ in to t gkvuem že določe-ni termini naj važnejftih prireditev, vendar savez 5c ni prejei porodila gorenjakega in zagrebšfcega podaavesa. Zamudnilui se bo-su zaradi tega pa£ mooaJa ravnati po pro-«t4i termmih, ki so še na raspolago. Pravo tekmovanje se bo zkčelo seveda Sele v januar ju. Že prej so nekateri kl^bi in podaavezi raspisali cros-countrv teke kot pripravo za tekmovalcc Prva prireditelja sta SK Ljubljana tn IHrija. Prvi bo imel 6- januar ja v Ljubi jani ali na PoUjuki j kktbeki dan. isti dan pa. tuđi Ilirija svoj j klubski dan v Planici. Od 6 do 8 jamitarja bodo tuđi tekm« za prvenstvo Kopaonika v alpski kombinacij in v teku na 18 km v izvedbi SPD Beograd. 9. januar ja i mat a dan mariborski in sarajevski pod savez. Ta dati bodo tuđi m-Ladmake tekme SK Ilirije v Ljubljani. Teden pozneje je na sporedu medldubsika tekma na 18 km v Planici ali ■ Ljublje-ni v priredbi SK Ljubljane, 17 I. ! pa sta mUdinska dneva ljubljanskoga pod-saveza in SK Javorntka z Rakeka. Sokolske savezne tekme bodo tuđi tokrat nekje v dravski banovini in sicer od 21. do 23. januarja. Ljubljanski podsavez bo izvedcl svoje prvenstvo v klasični kombinaciji 22. in 23. januarja. Slednji termin je izbral rudi Sarajevski podsavez za prvenstvo v teku na 18 km kot satnostojno disciplino. Od 26. do 28. I. bo tekma za prvenstvo Beo-grajskega podsaveza na Kopaoniku v alpski kotnbinacij m v teku na 18 km. mogoče tuđi na 30 km. Sledila bo prva savezaa pri- j redrtev in sicer 29. in 30. januarja na še ne določenem kraju državno pr\*enstvo • alp- ] ski kombinaciji. Na predzadnji dan januarja so Se določeni irlađinski dan v Liscah pri Celju Sm. k. Celja, tnedklubski damski slalom Sm. k. Ljubljane v 21ebeh pri Mcd-nem in skok? za prvenstvo Sarajevskega podsaveza kot drag* del klasične kombinacije. V februar ju su naj već je priredit ve. Na Svečnico bodo mednarodne ec*k&ine tekme Sm. k. Celj^ v Liscah, 5. in 6. državno pr-i*enjfvo v kloMitni kombinaciji, 6. febniarj* mecflclubska tekma v amulru kot otvoritev novo izsekane stalne proge Jeaerski vtfc— Josipdol (SPD Maribor), klubaka seniorska tekma na H km SK Javornika, 13. februar-ja: slalom in smuk za juniorje pri Celjski koči (SPD Celje), smuk zji prvenstvo Sara-jevskega podsaveza samostojno iri prvi del alpske kombinacije, Oroinov smuk preko PoJiorja (SPD Maribor) 20 II.: mednarodni sLaJoin pri Seniorjevem domu (SPD >liri-bor), medklubski snruk in slalom na Visev-niku (Sm. k. Ljubljana), slalom za prvenstvo Sarajevskega padsaveza »amostojno in drusi del alp. kombinacije, 19. in 20. II. medklubska tekma v alpski kombinaciji (SK Ilirija). 27. H.- mednarodne skekaine tekn>e na 60 m na skakalnici v Planici (Sm. k. Lrubliana') medkhjhsiki te4c nn 18 km na Pesku (SK Maribor). 5. in 6. marca klasična kombinacija /a prveitstvo Ljubljanskoga podsaveza. 8. ^o 13 marca državno akademsko prvenstvo fJASOV 13 Ilf. savezno prvenstvo v sko-kih v Planici 20 III medklubska tekma na 50 km na Pokljuki (Sm. k Ljubljana). 10. aprila snvuk za zJati znak JASO. 24. aprila Triglai'ski dan v savezni priredbi. 6. juni ja veleslak m pod Ojstrico (SPD Celje). Ražen navedenih prireditev bodo v pri-meru ugodnih sneznih priJiilc med 15. in 22. januarjem mediclifbske akakaine tekme na Betnavi pri Mariboru v rzvedbi Ma-ribor-ske^a podsaveza. Za 23. januar se potegu-jeta SPD Celje in Mariborski podsavrz za prvenstva dravske banovine ▼ slalomu. Gornjim pnreditvam se bodo pridružile, kot rečeno ^e tekme Gor&njskega in Za^rcb-škega podsaveza in njunih klubov. Borba za jesensko nogometno prvenstvo Trbovlje, 5. no\-embra Letošnjo jesen je na zedenih poljili naše doline zelo živahno. Sleherno nedeljo ali praznik izkoriatijo naši klubi, da se bodisi v prijateljskih tekmah pripravljajo za prvenstvo, ali pa se v prvenstvenih telonah bore za točke v I. ali n. razredu. Ko je lansko leto prvak rudarskih re\"irjev SK Amater Sel od zmage do zmage ter po porazu podeželskih klubov odpravil ćelo vrsto najbolj&Lh meščanskih klubov v ljub-ljanflkem in mariborskem okrožju, je mar-silcdo mislil. da bo posta! SK Amater zma-g'ovalec v I. razredu LNP, toda kakor se menja sreča v vsak i igri, tako se je tuđi Amaterju nenadoma obrnilo kolo sreče. Zmagovito pot imi je zaustavU mariborski 2elemičar, nato pa so sledili vecji tn manj-M. porazi spočetka na mariborskem, nato pa tuđi na celjskem zelenem polju. VzJIc temu pa je ostal SK Amater na dokaj visoki stopnji prvorazredne lestvice, ki je doolej de ni doaeg-el noben podežeLski klub. Rezultati leto&njih jesenskih prvenstvenih telcem za, na&ega Amaterja nišo nić manj ugodni. Amater je ohranil svojo že tradi-cion&mo borbenot in žilavot v celoti in če bo v tesn pravcu nadaljevTal. mu s časom tocH ne bo težko premagati onih, ki so mu bili doelej na^tršl oreh v I. razredu, — Vodeti pa je treba, da se imajo naši rudarski klubi boriti z velikim i težkočami, kakrSnih drugi meščanski khibi po vsej priliki nitnajo. Brezposelnoet je med rudarsko mladino, ki tvori jedro rudarskeg-a Sporta. Se vedno ob6utna kljub večji zapo-alitvi v revirjih. Zato so mnogi izvrstni Sportniki prisiljeni iskati službe izven re-virjev, s cimer zgnbe klubi naravno naj-boljSe moči, katerim kaj radi preskrbe razni medčanski klubi sltiibo v njlhovem po-dročjn, da tako pomlade in okrepe svoje enajatorice. — Morda bo 9Časoma tuđi v tem pogledu za rudarske športuike kreni!o na bolje. — Prihođnjo nedeljo bo poskusil na5 SK Trbovlje srečo s celjskim SK At- letikom. Celjani so že đokajkrat poakusili zaustaviti zmagoviti polet rudarskega športa, pa jLm je vedno spodletelo. zlasti na ru-darskem zelenem polju. Upajmo in Želimo, da v tem prizadevanju tuđi v bodoče ne bodo imeli uspeha. Rudarski šport je discipliniran ne g-lede na notranja trenja, ki pa so v interesu sportnega napredka noizogibna v vsakem Sportnem pokretu, vendfr pa ne presegajo nikjer meje Sportske discipline. — V lokalnem tekmovanju beleži lepe u^spehe SK Trbovlje, ki je tuđi že prestopil pra^ I. razreda in hoće lediti svojemu borbenejšemu tekmecu SK Amaterju. — Premalo temperamenta in borbenosti pa kazeta naša najmlajša SK DASK in SK Retje, zlasti slednji bi moral skrbeti za zadosten in borben nar., brez kateregra je obsojen slehernl Sportni pokret za likvidacijo, kar pa seveda pri SK Retju ni predvide vati. ker je vodstvo tega mla-degn pokreta amblcijozno In đelavno, treba je le novih pobuđ za okre*>c* naroda. Kajti narod, ki ne mori v daaaJnjI clabl kulture in civiliza-ctje aouogoćiti 9vojtm materacn, da UL do-atojDO ^Jravtto »voje otredce na svet — taŠL uumud. v ranici propada. gprtfto nandč&joćegci dtevila žen, ki ififiejo pomotk v bolnici, je bila naša žen-Aa botaica Že pred leti pretesna. toda iliMUU ato^e de t»te postelje, ki so na raz-pnjagn, paune, ker ni rjuh. niti dru^e n&fentntaieđfe opreme, niti zdravi 1, ntti ćK%tgSh oractatev, ki jih zahtevajo predpisi najprknitinujie h4pi)eoe. Zato mora žen-flkjt Inrinfpn poroehrice, ki ao v najbolj kri-tMnifti tremitlcfh, odktenjati. Posle-nlk iii predsectoik, ka naj s »eboj prinea©-ta društ\feni žig. Mirovni dan Ljubljana, 6. novembra Leta svetovnegra klanja, se odmlkajo. med nami doradća rod, ki ne poaaia stra-hot vojne vihre, narodi se mrzlićno oboro-žujejo ki vsak hip vzplamti na nekem del u zemeljske oble vojni požar. Strah in trepet preštnjata ljudstva, vse se boji strahot, ki jih prinada moderna vo^ia. Zato je potrebno, da se narodi vedno bolj zavedajo potrebe mirnega sožitja. Na to nas prav posebno opominja 11. november, ko po vsem svetu praznujejo mirovni dan. Saj je 11. novembra pred 19 leti končala naj-straznejša izmed vo;n. v katero je bilo za-nieteno skoro vse clovettvo na zemlji. Za velikim! narodi ne moremo zaostajati i tuđi Slovenci- Potrebno je. da dostojno proslavimo mirovni dan in okreplmo mi-ravno samiseL Ta dan wt bomo po—ten , apomniU aiovenuk\h iilev svct^.ne vojne, naiih umrlih mo* tn fantov, ki 00 dali naj-družj« — *voje tivljenje — za nafto svo-bodo. Njim v čast bočno postavili na Brez-jah spomenik — grob neznanoga slovenskoga vojaka. Ker naj bo spomenik nezna-nemi! elovvoAkemu vojaku tuđi simbol miru, bo Zvesa boje\Tiiko»v v nedeljo 14. novembra, na mirovno nedeljo, po vsej Sloveniji tfkirala prispevke za spomenik nezna-nemu slovvnskemu vojaku, prirejala ae bodo predavanja o miru, mirovna akademije, mirovne igre in druge prir^litve, ki naj pof^ohljo med nami mirovno mi«el in po-živtjo zaveit skupnostl mol narodi Zblranje prispevfcov za gr^ob nezaii^negra vojaka bo iavedla Zveza bojevnOcov. KOLEDAR DANES: Sobota, 6. novembra katoli^ani: Lenart JUTRI: Nedelja, 7. novembra kntolkvAii 1: Engelbert, Zdenko DANAŠNJE PRIRED1TVE KINO MATICA: K novim obalam KINO IDEAL: Divae laži Nino Petrtniio KTNO SLOGA: Parada 3mrti KXNO UNION: Top-Hat KINO MOSTE: >Vo*na maska« tn »Ta-rae Buljba« KINO SISKA: Učiteljica ljubazni MARTINOVANJE dENTI'ETRSKIH CM PODRIT2NIC ob 20. pri Zupančiču na Jeg'ličevi cesti 15 ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠTE: Lin-colnc v korist erradbenega fonda Sokola n. ob 20.15 SKAVTSKA RAZSTAVA NA VELESEJ-MU PREDAVANJE C. I. LUTHRA >VBwprrk po smučarstvu« ob 20. v frančiSkan-skl dvorani DRUŽABNI VEČER PRIMORSKIH AKADEMIKOV oh 20. v Tr^ovskem domu PRIREDITVE V NEDKLJO KINO MATICA: K novim obalam, ob 10 :w predstava po zniž*nih cenah KINO IDEAL: Divne la£i Nine Petro\-n»« KINO SLOGA: Parada smrti, ob 10 A0 predstava po znižanih centih KINO UNION; Top-Hat KINO MOSTE: Večna omaška in »Tara« Buljba« KINO SISKA: Učiteljica ljubeznj OTVORITEV KOLEKTTV^E RAZSTAVK bratov Janeza in Jurija Subdca f>H 10 30 v veliki dvorani Narodne galerije UDRUŽENJE Dl JAKOV TRGOSKE AKADEMIJE akademija s ploso*" ^ 19. v Trp-ovskem domu LUTKOVNO GI^DALIS<^E SOKOLA : proslava decetletnice ob 15. na Ta boru FOERSTERJEVA PROSLAVA: ob UHO otvoritev grlasbene raz-stave v mali filharmonični dvorani, koneort Pov-ske zveze ob l7.r>0 v stolniri CESKOSIX>\rENSKA OBEC otvorit* v lut-kovnega ^fnlaliSČa ob 16. v Namd-ne»ii domu ŠENTJAKOBSKO GLFDALTšĆ^K: i-Lin-eoln« oto 115. đijaSka pre*l*»t ava DEŽURNE I.EKARNF DANES TN JTrTRT: Dr Hocnli, Tvrftmi cesta 6, Ho^Vevar, Celovftka r«rta 62, Oartin, Moete — SialoSka ce«tn. 3mo€> in naspt*. Zato je kaljenje noćne^a miru policijsko pre-prepoveditno. Policijski predpisi na pornu-jo v tem pogledu nttbene izjeme in je tuđi ne smejo poznati. Kafienje nttčnega miru je pač kaljenje noćne ga miru in tu ni mo-goče nobeno razlikcn-tmie. č'e pijani ponoć-njaki pod oknom kriče in rai&rajajo, Ijudje v hiii ne morejo vpati in fo zjutruj h(ilj utrujeni, kakor so bili r\*ećer Soćnegp miru pa ne kate samo ponoćnjaki. Lahko ga kali tuđi kdo drugi, recimo pes, etr vm> noć tuli in laju ali ose I, će riga. V Dalmaciji je tak ih kalilcev noćnega miru vse pol no. 7. a pse in osle ne i'eljafo ptflicijs-ki pred piti. njim kaljenje nočnega miru ni prepoveda-no. Za ljudi bi pa morali ve'jati brez rz-jeme in brezpogojn**. In tu smo se pribH-žaii stvari. V torek toćno petih zjutraj to zapeti zvonovi iz zvonikov ljubljanskih cerkva. Zvonjenje je trajalo brez mšjmanjits&u prestanka toćno do šestih. Pu ni /mni/o sumo v torek, zvonovi poio v&itk dan, da malo prej utihne jo. Ali bi ne mogli peti z\*onovi ćez d«*n, ko niko&er ne motijo? Morda poreće kdo, da je ob petih zjutraj že dan uli da bi se mo£li sfvsdtik.tti <»b zvonjenje v ranem jutru le tospanci. Stari Ifudje res zjutraj ne morejo spati, ker ho-dijo spat zgodaj z\*ećer, mladim je pa *pm-nje v jutranjth uruJi nujbotj potrebna, ker jih najbolj u sveli in okrepču. In fr>tovo bi ne »,'et ne podrl, če bi zapeli zjulraj z\*>-novi eno uro pozneje. du bi mogli Ijudje spati vsaj do šestih. Sewdu ne mislimo *»# tište, ki .*e prinuijejo sete prati jutru do-mov izieti in skrokani. Tuki lahko spe tuđi če jim grme pod okni topovi Iz Trbovelf — I*ri>»v© za z£Ts*đaxino: Hi£ni paaest-niki st1 opozarjajo na razglas davćne uprave v Laškem glede prijave zgradarine za prihodnje leto. I^an»ko leto je po odloCbi flnanćneg^a ministrstva prijava zgra<đaLrine odp&dla. za one ^jradbe. pr: katerih se dohodki od zgradb nišo zvišalj odnosno znižali za 25*Tc letos pa je treba vloiiU pred pisano prijavo ne g-lede na event. zvi-šanje ali znižanje zgTađarinskih dohodkov (najemnine za stanovanja, lokale, etc,). Prijave Je predložiti davčni upravi v La-Scem v odrejenern roku, t. j. v Caeu od 1. do 30. novembra t. 1. — Sokolsko g1edaJil£e ponovi v nedeljo popoldne ob 4. uri kot ljuVeselo božjo potv, ki je v dveh vprizo-ritvah nedavno dosegla na tukajSnjem so-kolakem odru velik uspeh. Tokratna \*pri-zoritev je namenjena vseni onim, ki bodL^l radi skromnih sredstev nišo mopli posetitt obeh prvih predirtav, ali pa nišo dobili prostora radi razprodaje v-stopnte. — Preaeittev: Cenjenemu občinftvu sq>o-ToCam, da »etn se pre«elil v nove lokale zraven goatUne Mayer. Za nadaljna uaročila se vijudteo prtporočarn? Akoberne Anton, krojaJki mojater. Stev. 254 fcgCOVJgmigl 1TJERODC «***», g. no—ai»» uro, — Sfragg Vodnikova družba kliče v svoi kros I Ljubljana, 6. novembra Naš« tajhge 90 dotMoane, te kratak bedem. da. bo knjSgroveffliea opravila svoj poael, pa bodo jeli vlaki, avvtobusi in vo-vozovi razvaAati leto&njo bogato književno ietev Vodnikove družbe po vsej do-mwini. stevttoi delavni poverjeaflii, U požrtvovalni prosvetni đefaroca ixaAib mest trg?«%v In vaši, ki ao ie Javili na*i pisanu Stevilo ćlanov in žanje tuđi Že plaćali iM&naiino, bodo v kratkem prejeli naro-»*erw* izvode Vodtaikovib knjS^ j& leto 1937. im jih lakoj LsLhJvo razdeliK med pri-flašene Ćlane, ki ie gotovo težko 6akajo Prepričani amo, da borno z letoćnjim }mj^ževnim darom spet ustregli vs«n p°~ rifielski-ra in mestnim Clanotn, tuđi n&jbolj i-azvajen±ni in kritičnim. Naše knjige ao Lako izbrane, da bodo slahernemu bralcu nudile đuhovnejra razvedrila In sodotme-pa pouka. Prtpovedni deli obe zajemata nesprećni vojni in. razrvani, zamotani po-vojni čas. Prva, i>Strte peruti« Ivana Po-.iržaja, se plete in razpleta v tipičnom r'.eščanatoern okolju, druga, *Sinc Ivana rotrća, ri£e težko življenje na naši trdi >:metiSki grudi, ki pije znoj in kri in Ie •-kopo vrača človekovo delo, akfb in lju-bezen. Tretja knjiga (vočji format), ki nosi zagonetni naslov >Enaintrideset in fKlen<, pa ao prvovrstni spomini režiser-;a Osipa desta na ujetniška leta v daljni HibiriJL Vodnikova pratika pa, ki veako kto doaaže nederjeno priznanje, je to pot s.r>et poina mbavnćib in poticanih člankov r aeto TkzkoSno ilustrirana. I£ređxz£k dr. rkaA-el Karfcto je. oskrbei tej naći reprezentativni »ljudski ćitartkic tako pefftro. ido, da fle bo VoitaflcowR a fet Icar postavila z njt>. Na»v4Bc otiftutni podnrittfcvi pagitz^a ao letodnje Vodnikove fcDrJgto ttalrw» na, bo4>-Sem pa«rtrja ko toni Vaalc, kdor Jfc te vzel v roke, ae bo oudO, kafco Je za borili 20 dlratrjev mogoC takx> Alatno Ubran knjižni dar. Zdaj bi pa našim članom nuli *e nakaj poved&U na srce. o čemer nmm đnemo tožijo naSi Testisi, detavnt porcrjemkl, ti zvearti ptonirji Akrvenfltte knjige. Vsa leta, »te že član Vodnikove družbe, lepo ftte-vilo nažih lepofliovnih del krasi Va« dom, tuđi letoe ste aklemK; brez Vodnikovfh kojig ne ostanem, pa naj priđe kar hoče — a vendar ae niora. nad poverjeolk C&-fito po petkrat, šestkrat og-Jasiti pri Vas, prositi in moledovati, opominjntl in prt-govarjati^ đa mu Dcoočdd o*t€rjete dv& kovata in a 8 tem zsagotovite na* knjižni dar, brez kateregu pod nobeoim pokojom ne želite ootati. AH 9e zavedate, da m tem požrtvovalnemu poverjeniku bree potrebe jemljete dragxx)eni čas jn mu ubijate njegovo idealno ^oijo do dela? Pol%r tega pa se izostavljate nemarnosti, da Vam. poverjenJk, Će je Se tako vesten, ob te-idu — kaicor se to vsako leto dogaja — ne bo mogel pootreči a kn jigami, kl jih seveda tLafeamo samo v otnejenena dtevila in kmatu vse raa^ofiljeimo In rasprodamo. To naj bo poalednjl opondn zamudnikom, da ne bo potem o&t3pw, 6eŠ, aftj niamo vedeUt da bo tako kanalu wm***Jimirt Vodnikovih knjlg. In poslednjl posiv: Ne od-laSajte s članarino' Stopite br£ v pro1^ vetnl kro^ VodnUcovoev! Kantorska rodbina Foerster Ustvarjaioča umetnost je prehajala pri Foersterjlh z deda na sinove in vnuke Ljubljana, 6. novembra Stirinajst dni bo sedaj posvećenih spo-tninu našega glasbeneg-a velmoža Antona Foersterja, avtorja naše prve in največje •pere -Gorenjski slavček*. Posvećeno bo Tx>minii moža, ki je bil enako slaven ^.ojster na orglah kakor vsestranski in iredno plodoviti komponist, ćig"ar dedSči-i obscg-a daleč nad 800 del. Nabožni in vrosvetni koncerti v teh slavnostnih dneh odo izspričali neizmerno bogastvo muzikalne duše, neizčrpnost njegovegu velike-ca duha in neumorno njegovo fizično de-U%-nost. Komponiranje mu je bik> življenj-fka potreba. Glasbeno tako plodovit in tako vsestran- "rd je pač mog"el biti Ie Ceh, o katerem se rdi. da priđe z gosli že na svet. Će pa je ovorojenček obenem se sin ene najbolj nuzikalnih ćeških družin, će je njeg'ov oče 2nani čc^ki kantor Josef Foerster, potem amemo od njegovega potomca kaj pri&a- ko^'ati. In res ni nikogar razočaral. Dal pa ni Cehom. <1al j€ nam Slovencem, med katere je pohitel že v mladih letih, se tu n Jelima, ti za ral in v novi svoji domovini tuđi saključil s\*oje plodonosno življenje. Prav za pra\ je Anton Foerster v mladih letih nameraval postati učen jurist, pa ga. je slavni Smetana pregovoril, da je opustil pravni studij in se povsem posve-til glasbi. Trideset let star je priSel v Ljub-i-ano kot zborovodja in org-anist stolne cerkvs. V slovenski prestomici je deloval nad 50 let, na stare dni pa je šel s svojo Foprogo k sinu v mirno in idilično dolenj-fko metropolo uživat zasluženi pokoj. Star blizu 90 let je zaključi! svoje zemake ra-*'une. 11 let že vodi angelske zbore, nje-grovo telo pa caka na vstajenje v rodbinski grobnici Gogola-Foerster pri Sv. Križu v Ljubljani. In sedaj se bo ob stoletnici svojega rojstva pridruži! vitezom na glaa-benem polju pred svetiščem njihove umet-nosti v Vegovi ulici. Ne bo to prvi spomenik g-lasbenikom P'oersterjem. Deležen gu je bil že njeg'ov oče. prej omenjeni češki kantor Josef Fo-♦ rster. ki je odšel v večnost pol stoletja pred svojim sinom. Njemu so odkrili pred 5edmimi leti spominsko ploščo na tedaj 104 leta starem šolskem poslopju v Ose-nicah pri Jičinu na Ceškem, kjer je deloval polnih 50 let. Pol stoletja je žrtvo-\al mladini, njeni umstveni in srčni vzgoji. Ril je učitelj in muzik, v pretekli dobi dva neloćljiva pojma. In kar pomni Foer-sterjev rod. šo bili vsi njegovi dedi in pradedi >šolmaštri< in muziki. Pisal je kakor bi tiskal. In napisal je not za ćele vozove, lastne in tuje skladbe, in jih delil med svoje učence. vadil jih v petju in godbi. kar je pomenilo zanj višek življenja. Znamenit je postal oseniški kor po svojem krasnem večg"lasnem zborovem petju ki ga je uvedel v cerkev tamošnji kantor Josef Foerster. Originalni mož je za katedrom in za orgiami dosegal enake ttspphe. bil je tipičen zastopnik oeke vezi med solo in cerkvijo. vesi, ki je v njegovi dobi donašala tako aia*ilne sadove. In zato njegov spomin ni zatemnel. S pobožno udanost^o se ga spomtoja okolURco prebi- va lstvo, oddolžil pa se mu je kot ustanovite Iju velike kantonske družine tuđi hva-ležni češki narod, ki mu je na spominsko ploščo vklesal besede: >Ustvarjajoče sile njegove rodbine so vzevetele v njegovih otrokih in vnukih-« Resnica. V njegovih potomcih so se njegove muzikalne vrline se stopnjevale ter dale čehom in Slovencem odlične glasbe-nike, moj stre, kojih glas je seg-eJ daleč preko domačegu praga; može, ki ao po-nesli slavo Foersterjevega in sJovanskega imena po širnem svetu. Stari kantor je imel dva sinova. Prvo-rojenec Josef je postal stolni kapelnik, pri sv, Vojtehu v Pragi. Tam je bil njegov organist pozneje tako slavni Antonin L>vo-rak. Svojo karijero je koncal Josef fcot stolni kapelnik praške katedrale svetega Vita. Njegov sin Josef Buhoslav je spočettca Studira! kemijo, presedlal pa kasne^e ▼ glaabo in je danes najpriljubljenejfii no^ ster češke vokalne glasbe ter pređsednflc Akademije znanosti in umetnosti v Pragl Osobito se odlikuje kot stmfonOc. Poklonit je Cehom tuđi več oper. Za svoje zadnja operno delo »NepremaganU je napisal tudl libreto sam. Drugi sin starega kantorja je bil nad jubilant Antonin, kaicor so g-a kHcaH doma. Dozivala je moževo slavje njegova so- proga, Sastitljiva gospa F^etronfla, rojena Vesely, ki je letos v januarju praznovala. svoj devet dese ti rojstni dan. Nihće bi ji tega ne prisodil, tako je krepka in nita-dostna. Se vedno vzorno gospodinji hčeri in sinu, stanovanje v drugem nadstropju je prav nic ne ovira. štiri otroke je podarila svojemu sopro-gu. Od šestega leta dalje je moral vsak njim otrok igTati glasovir, dečki tuđi go-slL In tako delajo čast ocetovema imetni m materinemu trudu Stirje umetnikL Hčerka Ljudmila, poročena Mankoč, je bila na polju glasbe in slikarstva priznana umetnica. v odHčni trzaSki družbi. Pred dvema letoma je o\Tdovela in tedaj se je po 42-letnem bivanju v Trstu preselila v Ljubljano k materi. Najstarejši sin Anton je bil klavirski virtuoz in profesor na raznih konzervato-rijih, nazadnje na Musical CoUege ▼ Chi-cagu. Slaven je bil kot nedosegljiv interpretator Chopinovih in Usztovib. kompo-'Zicij. Tuđi sam je zapustil mnogo skladb v rokopisu. Umri je pred 22 leti v Trstu po povratku iz Amerike. Doktor Vladimir, drugorojenec, je poleg svojega odgovornega pokliča našel časa dovolj. da se je intenzivno bavil z glasbo. Bil je 20 let glasbeni kritik >Ljubljanske-ga Zvona«, za Adkerca je bil tuđi njegov literarni referent. Poročal je o tendencah Masaryka, pfeal v letih 1903 in 1904 o de-kadenci, novi literarni smeri, ki je imela mnogo vpHva na kasnejfti razvoj nade literature. Kot sodnik je preživel četrt stoletja na Dolenjskem, 7 let v Metliki, 18 let v Novem mestu, kjer je bil pred tremi leti tildi vpokojen kot visji sodni svetnik. Sedaj živi skupno z materjo in sestro v Dal-matinovi ulici v Ljubljani Z godbo se bavi Ie za lastno zabavo, je pa velik mnet-nik na g-lasovirju. Tuđi orgle odlično obvla-da, saj je v mladih letih dostikrat za or-glami nadomeščal svojega očeta pri jutra-njicah v šenklavski cerkvi. Pri njem je shranjen tuđi obširen manuskript ocetove ditige opere, SirSl javnosti neznane. Iz prvotnega igrokaza »Materin blagoslove, ki je obsegal 22 glasbe-nih točk, sta napravila operni libreto dr. France Mohorič in dr. Pranc Gosti in vse to je Anton Foerster povesal z novim! skladbami v mogoeno petđejansko opero >Dom in rod«. Tri leta je delal na njej in to delo, ki je vanj stavi! toliko nad, ga je vzdržalo duševno mlađega in telesno prožnega. Naj bi se nasla možnost Tpri-zoritve vsaj ob stotem jubileju velikega um etnika! Njegov najmlajsl sin Jaroalav je ođllčen glasbeni talent. Hotel je postati muzik, bil je Se dv« leti na konzervatoriju v Leip-zigu, pa je na materino željo pr**§el na tehniko, si z ođHftiim ugpehom pridobfl inženjersko diplomo in je danes profesor na tehnHSni faktđtMi lpO*j*n*ie imiveraa. I le v njagorih otvok&i Jn mridn. Ko m borno ta dat ■pomhgatt v^Skag* nmetaUcm Antona Foerttarja, poklonima ■e x đottno plfto ▼ Mva sldadfttfel^a Poeroterja je ravmtef^e Polič vsebiMko in moEflcalno popoinoma nanovo prodeial njegore^'a >Oxrenjak€igB. Man^Cteac tea- tako ustvaztt na pođte^i starega dela povsem nov*> opero. Glavno Annahio partijo Minfao bo pela VidaHJeva, Pranoel njenega partnerja, ravnatelj Bettetto StnflOja, Banovec Raj-69a ki Janto FraoocoBk. Vprtaorttev tqgs deta bo poocfcPo posnemben dogodek v nafti opeTL Strttof in prof. fteat prtprarvtjHtfc noro vpr-fczjorttev opere >E>ng«n|j Oo^eginc, v kateri bo prt*ed do popotne -ralja?« novi tekst, ki ga Je oatorbel đbi^ent StartLot in popoinoma odgovarja radcema rm*^m^kin Pufidna. Barvitost beseđOa te. pevnost BsrfX bosta prStet do posebn^a ućinka. Glavne partije bodo peU: On^qgta& Pri-•moftlft, Lenskega. Baoovec, Tat^Etno Oljde-kopova, dg© Golobova in kneza Oremina ravnatelj Betetto. nafle male ii^atiffi^ NbSIJn^ kl bo av xm akacOca >n»taac v >S«vilJrfDetn briv-oa<, m sta ga detoen* na novo preme«lla «flwr Zomn In dtrt^eot Neffat ter po-M^itwtii, da bo tta nova Horana vaem sla- Prof. fteat vari • oe*okupnim oparetnkn ■DJBinibloin An**ia*m d)dov v katerem bo Imoi Bopet naa if>t*^ Župan kot vasld fotograf Vtarta vtffco beaedo. Kot poseban znak nosi neoreCno 1juibeaeo, v arou te od >prttiMca< ovojo Uno izvotjeofco — na piodoo. Pedale se piSe tokrat indpeic-ter Smola, in inata xbl a^rr^m-eanbo trt.bcih, putfloo in T\t**Mn$> Amaoook< in je degradirana v fcn-panjo, ki pa ni£ manj oblastiieljaao ne vi-hti žezla nad svojim možem. Operetni te-norji so vedno ugodno finanćno plasirani — Ganski Je tuđi tokrat bogat đed&, ki ima xJragr>t prtjeotea^eo ^i^ (Jatpljeva) na vratu, toda kot Je zooao, ao vai operetni junakl idealisti in ae zanima jo za flrinđna dekleta *u*L je glavna junakinja operete >Anoka< — RiMeeva. V strato-sfernem balonu pa aterirata med strmeči-mi Skyv€Chci dva gosta, profeaorja, Frelih in Rus, in poskrbfta za senzacijo. Libre-tast — slavist Smiljan Samec, komponist — teimik Osvaid Dobedc in ioacenator ing. Sada Sedlar, so vsi mladi domačLni, kl ao startaK. svoje prvo oderako deh>: >An6ka«. M. S-e va. Kako so brili pred so leti Malo xgodovine ol» soletnici Združenja brivcev v LtuUjani Ljuđbijana. 6. novembra PeUleset pomeni ^a oiganra&eijfiko IN-lovanjo mnogo, posebiio, č© upoštevamo, da je ileja pofetoletnega deJa ne bilo. Poiakal sem ^edanJetra tajnika udruženja g. Albina Šinfeovca, pa ga zaprosi!, da ritere mak> i^odavine. Po po^-0voru aem t&kioj uvidel, da je "tajnik zđro&enja pravi leksikon organizacije. Na vpražanje, koliko časa že vali tajniSce poeie v društv«, je pove-dal, da že 15 let, tcrrej slavi tuđj svoj jobi-lej. Kaj ee pravi biti 15 let tajnik, ve lZdra*enja brivcev, frizerjev in koc2netikov< rVpa~ dar>i*, bavili so ee 7. Ldravl]enjem etarih i jufoljaiieikih moščaoov. drii so zobe in pa-dčali kri... Zadnji svoje sferoke je bil ae za velike potrte Ljubijane. 7a vodo je bil ted&j križ. Brivci —padarji so jo za takratne prilike precej porabili. Preproste ljudi eo samo obrili, umit 6O jih pa poslali kar k Ljiđ>lj&rocL Taka postrežba je bila nekaj ceoejaa. Strojev za etriženje las Uidi n»o poenaJL 1886. leta eo se pojavili prvi. Kedaj &o prišli strojoki v Ljohijapos 6e ne ve, stari brivci so strig-li s škarjami na g^Lavnik in bili v svoji Btroki mojstri. Takrat eo pre-v lađo vale tako zvane vzekser frizere« in frizure a la »K. u. K.« to ee pravi po vzor-cih, ki 60 jih noćili avstrijski volitaši, ki so bili za to modo merodajni in vodani. Stari brivci in padarji so se pr»i 50 leti zavedali, da je 1« v skupnosti moč in so se združili v ceha, imeli svojega načelnjka, odbor, svoje sestaoke in prijateljeve veče«. Prvi predsednik »druženja je bil že pokojni Ivan Nepomuk BolUiizer, ki je vztra-jal na vodstvu do leta 1890. Slcdil mu je tuđi fce pokojni Ivan Obreza za. dobo do leta 1894, ko je zapet na oelu Bolta nzer do 1.1896. Nadaljnja šthri leta, do lota 1900 je hil predserinik tuđi že pokojni Mfjo Nežić. Potem je prevzcl pred«cd*tvo 1. 1900 se živeči član društva g. Engettert Fnmehetti, ki je deloval polnih šest let. Do 1. 1900 je bilo društvo lc loicatoo, za LjuWjano, po za&rogt s- E. FrADchettrja pa se je društvo r&zsirilo v udruženje in sioer dne 25. febru-»rja 19O4. leta s teTitorij«n vse bivše Kranjske. Števflo dlanov je po pntadevanju g. Franchettaja naraslo na 84. Njemu je eledil £. Mate Valeotie, ki je vođil zdražeoj© do k*ta 1913. Tedaj najdemo Ha vodetvu zopei nei^iroraiega Franchettija. Leta 1915. je moral oNeft vojasko fintenjo in do leta 1919 je prerial po^e jr. Francu KasteKcu ir. Ko-lodvorske oKce. Po vojni je zopet FrancfeeUi tišti, ki je dbral brivce okrog sebe. Do leta 1923. sa vidimo na 6ski udruženja. Na njegovo pofaođo «e je osnoval podpomi sklapđ, k! obstoja se danes. V korist tega fiklada je tuđi proslava 50 ietnice. ve=. oUti dobiček je za sidad, 6 katerega bo bo t*ak rat zidal dom za oaeioogie čiane la njih svojec Od 192a. do 192b. leta je bii predbeanik g. Zajc Franc starejšt. Kao loto voli organizacijo g. Ivan Gjnd, v leta 19^7 jxi je pre-vzel predsedništvo £. Ivan Dorčet, dane^ajd pxred3e>lnik. V tej vraćani dobi je bil dve leti predaednik g. Šink*vec Aibin, »edaiiji tajndk. Petnajst let izvraevasrja tajniških poskrr pomeni lep jubilej naftet>ičnje^a deia., name-nj^nega razmaha in boljši bodo^noeti dano v. Dameko-frizerekih eaAonov je bik) do leta 1&20 Ie troje v vsej Izubijani: O. F. Frankheim, M. Podkrajšek in E. Navinšek eo bili prvi Ctm se je pojavila nwxti >Hu-bi< glavić, se je zazjiajnovalo pont&t članov k 80 na 260. V -zadnjih 15 letih se je fri-zeieka. obrt silno raz>.irila» Kite eo se rf/ale, Dajmodernejše priče&ke »o iahtevale novih aparatov za trajne onduiacije. Za ne-pro ob-raza se je olprlo paj- ko-znieti^nih salonov, ki so glede tehničnih pridabit^v in hisrijene na viaktL Brivei ao dobfli vse nove pripotnoćke ia atrrženje k*L, stjoje, vodo pr©d stele, Ie eno je ostalo neizpremenjem), britje, od paaiti-veka shiži kot najfooljše orodje — brit^vl V letu 1937. šieje zdjTiženjt* 560 vaj^Ji-oev in vajej>k, ter ca 600 pomočnikov — pomoooic, 23iak, da je v združen ju organiziran eleherni btiveG. friaer in ko/motik. Napretek trizemke^a obrta bo nn-zorno prikzrz&n v nede^'o 14. u m. na priredit vi v Vjdeli borno postanek »t^rinRkih in oaj apartnejših modernih friaur. katere vjernu svetu diktirata Paji© \q BerJin. Ujubljana "v kvaliteti prav n»^ n« roostaj« -la fli-ii_:imi rogati. Brivci bojio pa pokazali rutfno in hrzino a najostrejšim onotijenL, britvijo, Obetajo ee rekordi v bitrem britju. kj &e bodo <^iba«!i ofcrog pol minute! Za brzo hri'tje bo-io l«pe nagrade: Za mojstre: L diploma, in gamitn-ita za britje, kreme Hd. TT. drploma, 2 britve, Skaije, kreme, ITT. diploma, kremp. Pomoč-nfki dobe: I. 300 din. -kovr>ejra napredka. R. Ko« Zanimiv film Ljubljana., 6. novemhra Kino Matica predvaja prvič v Ljubljani film, v katerem nastopa v glavni vlogi nova zvezda na filmskem polju, švedska lepotica 21arah Leander, ražen nje pa še drugi sloveči igralci in igralke. Film >K novim obalam svojo bol, Ufevtzgajo. V gar-deroti y> najde Flnabury in sele tadaj *»-ve, kaj je Glorija stortla zanj IHnatniry se otrije, Glorija pa se poroci s farmer)eni Henryjem in za<^nc novo življenje. To Je kratka vseUnt filma, ki je fpatgy*& vreden, da si ga vealcdo ogleda. Godbo za, film )e konif>oniral saani EtaJf B^n«tzky« Slovo priljubljenega učitelja Ljobomer. 6. iio^m^ni Pred kratksn y& s&puattl Krtt***o* uS« telj g. Maoko *i<>*a.r, kl )e r ae je totn takoj elela prt Sokotu, Streha družini in OM podružnici. Pri Soto>Iu je bil pode«: odličnih Sokolić u&taljic od ftla-nov edžni ateJber vaega desa. v ttAmmAti-d in na odru. Ko je bil druStvoni oa^c.1-nfkL, je bĐ knievSki SoiDOi oa Teefa. telo« vadndji na0tof>ifti časrtno BBe*toparL, v *at\-ki atletika pa so je pokazni cek> a »rojzrna tolovaiici na. župnih te4cmah, kjer Je A>-segpeJ mesto a svoJd vrsto. Kot dni-Stven prcwvetar je \x*iil toanbaraJAci 3bar, vodil In va-ko tn z veriiJdmi uspehi vo^lil mladinfilii pevaki Thor po zjgleciu TrfaofVfslj^kiii M&W-kx7\r ia z njam nfc3tapal pri doNklri prire-(fitvaJi ki pri Solatefti tnaAah. G. Golar je odliven tičiteđj m tovariA. vađno odkrit tecr pozna samo emo ravno pot, 3 katere ne tanane tuđi ab viharnem času. Atođ atardd ^»akatce |r3a<]Lne je bil zedo prflJiJbJJen, ataj «0 ae ra*£ rat«itaJl k njnrou, k«ur Jih. Je nazasruol, trvidel n^hove potrobe. aaj jt* hfl doanBJfi&i, kl Je veđel, kako >? traba govx>rtti s kmatakmi 6I0-v-eikoira. Z n^gorim ođhodcun >o Iflg^ibil Sokol otDlčJiega. delavc«^ Aoia pia ioft>T«ga u^itedrja, ki rmi žeterrho v StiKiiJu *«rn vWS uspeha, TTpamo pa, iane bo prt>iaval v poftedcJjd H- t dl ob 30l oa Lhidtskeni vseuiiliAfto ▼ Cd]ti o lemi >Jter3d v veenurju in borba čkrvei«i z njinx. Predavanje bo «ok> saoimivo in poučno. —c Prot»la.T« Jadranskega dac bo priredila Jadranska straža v Celj« v oertrteik 11. t. m. ob 30. v mali dvorani OMjskeffa doma. 5*a sporedu je zaniinivo r»rodifvajijrt pfol dr. lJava Cenn^lja iz Ljubljane o t*-mi >Srotioo:einisko morje in mi<, nagovor procteednika Jadranske ^traie v Celja %- ^* llori&tna, nekaj prknernih cie4tlanwiai in nadtop mladinskena pevekena nbora i «vo|e članstvo in t»-roko javnost, da se udetedS te proa4»Pft m predavanja v čim večj^n štfirviin. —c IL strelskc *<4tme celjske «okot*'> župe bodo v nedeljo 7. t m, na «trebi!fei v Pefovniku pri Celju ob v^akem vremean. ^e R«Htna teja f*lrJ«*«;a m^stn^a **«<% bo V petrk 12. t. m 6b 1^. >'« dkrerrn-«*« r*v-a- Zaoetek toc- no oh !K)-, konw ob 23. Ker ^ tečaj «rjwn samo na 35 ^»inov, si je treto m«to r«e-r- virati. Pojasnila m prijave pri pj- F*ranJTi Olipu, tv. ^tennoeki, Celje. fVeđavali bodo £jr. Ivo IVr^k, Franj»> 0!ip in Tvmi f^th iz Celfa ter Leo Vifetr iz Martbora. —c Umrla j* v petek mjutr»\ v ce+jekj V>ol rrici v starosti 23 let «oproc:a j-lrkarsVf»tra pomoćnika ca IVrta Hostnikrn-«, roj. &*-dravčeva, hcrrka pokonrske^a n¥>jstra £• K»-tevža Zadravca v Celju. Pokojna rarptts?« 9Opro£ra in bčerkioo. FV>jrreh bo v ned«l}O ob 16. iz mrtvačnico na n»itnf*ni pokopaR-scu. Na hribu Sv .ložefa 58 je urarta v &*--trtek v visoki starosti 83 let zanobnica Ne-ža Gahinovn. Pokojnima bodi oh ranjen blatj &pomin, «ivoic«ni na§e iskreno #*oiftli*»!* —c Napad in nesreća. V torek je tt*-ki hlapec na Lavi pri Celjn napadel 431etrw«rJi zi^iarske^a delaven Ajitona Derinastjo n. Celja in ga požkodoval r>o vsem telf«u V noči od četrtfca na pMf*k jk* pođe! ^**™ &dnrvita v w#j*»ki bolnici. —c PodsaT*zna tek ma Olimp : Amater se bo pričeka v n?de!jo 7. L m. ot- 14.H0 na Criirnpovem iffrifi?u v G«berjn- Za t^kmo vlada zelo živahno zanimanje. __c Noćno lekami^ko >lu«li«» i-mn o»1 »^>- Ijote 6. t m. do vStPri križu r na Kralja P^-tra oeprl. —c I>ie>i bo Martinov vf»č«r v Narodnim domu. l v rreh mesecih. Nove obHaj«k^ voiitve bodo pri nas haje prihodnji me«3r. — Za poštari jen a liti.iska meSransk.t S«'«-Smo že v novembru, na hikaJSnji meščanski šoti pa že ni izpopolnien učiteljski <*ta-lež. Imamo 3 razrede, na 5o!i pa }*■ razeu mv-natelja lo ana uena moč, dodeljena iz takaj-bnje ljudske 5ole. Pouk se vrši menjaje, starši pa žele, da bi napravili že ven* tovo na razpolaco drrvolj aTTiih moči, saj čitamo v Čai^opisiti fitalno o bTexpo»?lnili n't-telj«skih aHturijentih. Tam. kjer je potrehn, pa jih no?ejo naaneFtiti. Toliko fnjemr* ▼»■»(!-no, da «e (jovori o nediscipihrirarni in nezn-vedni mtodini, ki m ne zareda srojfii doR-nosti- Starši pa amo p"aprt&aziL d« |e mln-osedaj najbolj posrečena muzikalna in plesna revija T O P — H A T Kilm, ki je tedne dol^o polnil kinematografe na Dunajn, v Parizu, Londonu ili. Predstave danes ob 16., 30.15 in 21.15 uri Predstave jutri ob 15.. 17., 19. in 2l. uri — Iz »Sluzbenega Usta*. .»Službeni li^t kr. banske ur>rave dravske banovine št. 89 z dne 6 t. m. objavlja nvtentičr.o tolmač>-c..€ uredbe o kmetsikih dolgovih, naredbo o zavarovanju stalnih monopolskih delav-c:v za oremogiost, starost in smrt pri po- kojninskem okladu stalnih monopolskih deiavcev, spremernbo pravil o opravljanju pruktienesa učiteljskoga izpita, pravilnik o izpremembah in dopolnltvah pravilnika o opre vijanju lekamiškega državnoga stro-kovnega ispita, o^Iiočbo o tari za tar. št. r-!0 in Hll uvozno carinske tarife, pojasnila o uvoznen carinjenju žog za tenis, popravak v § 122 pravil bratovske skladnice in popravek v riavodilu 2a izdaj Pije zdrav-ni'k'h potrdil uradnikom. — Gradnja še!f«obeton»keffa mostu na Spodnjem Tezerskrm. V torek ro začeli graditi rov ?.elezobetonski most na bano-\ In^ki resti Kra*j Jezersko na Spodnjem J3zerskcm. Žuto je promet delema ome-jeii^ ker znnšn nosHnost sodaniesa lese-nc^a mostu ?amo 4 tone in je promet s to\ crnim: vozili preko te teže prepovedsn. — Posouln aa ja^ni dela. Pirokcija dr-f.aT.nih Joii;<»v v ftruunem mini^trst^i je objavila stati^tifr.3 podat'ce o posojilu v KnubVu cne milijarde za linaucirauje vol'-loh ja\rnib del v resoru *?ra'1be:ie2ja in pro-ntc^ega ministretva. V oKtobni je rilo iz-pltfčauih iz t^ia po^ojila a4,14O.iVX) din. Za jir^ibaiaa <\ek\ v r?>on: ministre-tva javnih de\ je đotočenih 57S.O0O 000 in od te^ je bilo do 30. ;.unija dovoljen-h 5C6.10 milijo-na, izt>la?anpifa pa "^* "i m^n.I od ]K>loviee in si»*er 2;%G.23 miliioiiu. N& prometno mi-ni-!rslvo odpnde ?39.5 milijonn, od tc?a je bila odabranih do 30. iuliia 232.75 milijona, i-^^laeanih pa 159.77 milu^ua. Od juli ja ('o oktobra i^ lalo i7.i>Iačanib fr miMjardneiza VHine?a ?e nestali v Beogradu za^opn'ki ra.i<»nn!nih sokt-Ii stalnesa Inrieti^n^^a o]h»ora jiospo-darske^a svetn d»"žnv balkanskeaa t-poraza-iiia. Na dnaviiem redu so važna vprašanja jrWde ol^i^uvia lurUtiruc^a prometa med ba'.k.in&Uimi drlavami ia uioJnajše skupne ?>ra!Mi?ande v inozenistvM potom posebne tuvUtične potrodl»e, ki naj h\ prlnesla devizna in transferne oluj^ave, c f.nravo virumov za jiotne liste, zniianie razaih taks, uT:mi-tm- policmkih *n dragih ukr-^pov in turi-stft, inle.izivne-šo propagandno akcijo in vrline olajbave. Sostanek bo kon?^rt jutri. — Novi invalidski zakon ?e pripravlja. Minister sociahie poetike in narv Ineiia T.nravja Drajriša Cvetkovic j sprej?l včeraj ttnne državuesj? odrvora xa izpreinembo in-vamiskega zakona. Izjaril jim ]e, da bo po n^t t.H^^:u Kin^nju zdai definiti\*no ftprejet invalidski zakosi in da so bo zakon iz i?ta H^d f-amenfal z novim, odeovariajaiMm za-uhvjam vojnili žrte-v v naši državi. — Frcfniera filmA »Princesa koral« v Berlinu. Iz Berl'na se je vroil v Split Ivo Tiiardović, ki ;* komponiral tam tri velike filme in sicer >Princ€aa koral«, >Pe-sem Jadrana« in »Hans Schelklein«. Posebno zadnji nim je BerlinOauom »rio ugajal. ć;ez nekaj ftasa odpotuje Tijardovič 2Ofpet v Berlin, kjer bodo posaeli opereto »Mala Floramj«. — Odvetoiška ve«t. Ođvetnlk v Kamni-ku dr. Konrad Janežlč je na lastno profinjo izbrisan iz imenika advokatov. Prevzem-juk njegove pisarne je advokat v Kamnficu dr. Fran Trampui. — Vrdne. Vreraenalta nspoved pnrvt e iotrnala, da je bil Skalar nijbrž nekoliko vinjaui in da je hodil po proji:. Njegma it-li!* je od:K>toval^ v Sv. Lovrunc niija PLaia po čir\-a in bo zvedela sele iz dii»jvno:ja tiska, dn je i/.tfM1'!^ moŽa. — Od mrtvih vstal Na si^lednišikein po-koim!i<čiu je mod ii tvarni fivoto\xe vojiie zapisan Uzdi ^vii'ircj Jelorc, po denaa^e Ko-bii^rjov- iz ZavTha ix?d Smarao ^oro. MoHili-zacija ga je vz^Ja hi ker dolga leta ni bilo o njem nobene^a glasu, so ^a- urailno pro-jjlneili za mrtveira. KobPffTJev oca, ki sam ni mo^ei vt%c opravljati te&j-Loga. dela na ^runtu, je debil ine*l tom '/.eta v hišo in se nmaknil v iz^ovorjeni kot. Lahko bi mislite, kake je mož dobeio pc^gledaL. ko s^ je pred l^ti uradno pokopop.i sin crno na bolero o«rlat!l iz daljne Hu^ije. Te dni pa ee je tuđi po d bolj ^animi-vo vpraLmje., neco kaj l*oio z4ke plinar^ ne. V nedeljo proslavi zag-rebgka plinanna 751etnico a\x>jega ofcratovajija. Zgrajena je bila lrta 1862 in v saćetku je ?ad»lova-la šarao plin aa reuzsvetijavo. Zdaj iana za^rebška pHaaEaa okrog" 15-000 odjeeaal-cev, fanela bi Jih pa se mnogo već, čc bi se njeno omrežje n». Njen ravnatelj je in£. Stjepan Comekavi^. — Kmetje stani siđajo oerkev h» kolo. V Bunjeveih v LVahnaciji ao zgradili kmet je lani sami lepo pooiopje za ljudsko solo, ceprav ao siroraadoi. 2k>?ri so pa akle-ndli ssgrađiti še corksv in temeije eo že podožilL — V «n»rt Kvr»đl ne^rečne ljul>«DiL V Petrinji so pokopali v sredio aoforja Iw*-na Kristofiča iz Zagn^***- Bil je več đni v Petrinju, hod:? je po nočaih loka^th in 2aprav>.ial *ienar. V srevarjai »e jef da je tni pi^aiu O*>-soien je bil na dest let robije. — UdeSeiite se bleta v Trst dne 13. in 14. novembra Prijave eprejema, izletna pl-^arna M. Okom. Ljubljana, hotel Slon, telefon Stcv. 36-45- Vhod is Pretecnovo ulice. | — Avto e^orel n* ertNt. Is Šaka 8» Je oc^mjmtk * GotitCK 4imwua KMPecv ■ o>-vonria avtcmobttum v kvviHe Breaovk*. Pzl Novcon Setu ao pusLOi avto na c«8ti, kjer m je pa v*wq. in agcnreL Kako Je pri-aio do amevbt, leoiv«. li Ljubljane —U Mcstna oMIna abirm ođkdbtnt predmete oMeke in otratve. Vsaka dmtlna hrani doma kak kos odložene in zanjo nerabne obleke, obutve ia perHa. Te stvari leže neporabljene, «« kvarilo in nmocokrat ao ćelo v napotje goepodinjam. V Ljubljani je pa toliko airomakov, ki bi vso te rtvarl * veseljem porabtfi ta bi jlaa lajšali te-iave Jćme. Zato vabi mestna obCina svoje občane. aa pogleda jo svoje shrasnbe, in se odioCijo oddati sa reveže ono, čeaar «anii veC ne rabijo. Mestna obrisa bo v prvi polovici prihođnjega tedna na razalh kra-jih mosta nabirala ponoSeno obleko in obu-tev, ter bo v to arvrho poetavUa na javne Jcraje mire in zaupnike, ki bodo sprejemali darovno blago. — V inienu sironiakov prosi občđia ljubljansko prebiv&Jdtvo, da naj se te dni sposimi revežev in naj daruje ono bla^o, ki ^a sanao ne poiablja ve^. Vae bo dobro: stare suknje, hJaČt:. suknjici, krDa, perilo, nogavice, Cevlji, gr.'oSe, klobuk! lui. Mestna občins ^x> t^ zbrala ir. nato obak^m tigru in pred solo v Mostah in v četrtek 11. novembra pr**l kavarno E\*ropo in pred cerkvijo na VIC a. Nabirarje se bo \Tšilo vaelej od 9. do 15. ure. — Gofrpodin je, pripravile svoj dar. —1* PoiTiPTi socmlogije za zg-odo^ino. Včeraj je iniel novi docent naše un!verz*» dr. Fr. Z\vitter nnstopno pr?c3avar;je r>oć Jia^lovoTn sociologija in z§ođovin£*. Prcla-vivtelja "fe prearrt£.vil ob^lnstva de-kp.n filozofske fakultete univ. orof. dr. J. Ktlemina. Predavanie je pokazalo, da je naša imi-verza pridobila mlađega odličnega z^ckIo-vinarja in da si lahko šp irjno^o obetaino od njegovega zna-n?-^T*»T3*;ga dela. —Ij Srajee, kravate, Karničnlk, Xeb©tlčnik. —lj Tećaj »VKS*}a niat«ro« Splo^ne^a frecoske^a <4rućcva v L^Uibljftri se s prijaznim sođrslovajijeaii Psdsi^poiškeg?«. ciruštva. za»tne v četrtek, 11. t. m. toćno ob 20. ^ri na ćakliški soli pri Sv. Jak^ou. Pro ctavantji se bodo vršila kakor lani redno \Tsak 6e?trteik, Izfvzeimšri boži^n^ pcy5:tu:ce. 7r\ leljC'šnjte zimske inc&&cc so določeff^a nasledmja predavsjvte.: Mati, oč« in ot*v>K se piritožujejo. — Vzrofci ođtuie\Tynj3 otrok in sta.r^f*v. — Kasen kat sredstvo \rz^oje. - - Teži:o vrgvjljivi ot2\xri. — Ali inor? biti pokJiena *ena dobra mati ? — O doaore^c^ju- — Odnos matere iiapram. docz:oirevii;oo«en^u otroku — V4gx>?a in pri-roijeaie lastnosti. — pi-avace ^tar^ev in ot^Kflc. — Beča kot \rzrok prapjudanjia rof. Vencealav Copič, porotf. Anica Cernei v*>cjC. doetait cir. S1a.n k,-> Gogoia, Arhgiela Vodć. prof. Dora Vodnik, primrifij dr. Matlko, Pavla Hočemr iti.* Ta imena jam6ijo, da bt^ tečaj Vzgu-jj. matere na isu v±Sajni ia b*> \2eltxten )pra.v tnHlcegti ali &e vočje^a ranimauaa kot je b5L lanakl. —II Pravi goreajski feknlec in novo por-tagalko ter vge dru«re dobrote itaa v zalomi leli^ateea Jaoc, Židovska. —lj Mavcrjeva bi^a na Marijlncm trgu y «io?e$rla vrtu Dance e-o e>.iavbv' okrasiii t? &uiiTecjem, kakor je na vati a, ko pos!opj.e : V mesecu novem-bia in s^cer v Č2trtel: 1C. t. m. ob 20. uri nam bo nudilo Slovensko planinske društvo zanimivo predavanje o letošnu ekskurziji članov SPP v Dauphmeiske Alpe v FrancijL Nekatvji videležcnci dr. Potočnik Miha z Jesenic, dr. Mrak Anion in Hvastja Franc iz Ljubljane bodo pripoveUovali o turah slovenskih planincev v franeoskem gorovju ter s številninni diapozitivi pokazali lepote teh planin in težkoče, ki so jih premagali. Enako kot leta li#36 je SPD tuđi letos poslalo svoje najboljše alpiniste na vežbe v snegii in ledu in sicer tokrat v Dauphineje, ki so po svoji razčienjenosti ertako privlačne kot Š icarske Alpe. Pia-mnee že danes opozarjairo na to priredi-tev. —lj Draštvo Soča-Matica v Ljn^lj-mi nv r.na*ijd po ^-ukk-^ah i? "4. svojih •Iruštvenm pravil da bo redni občni zlx>r v rcertavraci}! pri Levu iđsie 13 novermb^- 1937. ob pol 21. uri »po običaJTKm dnevnim Te*\u, ki >e dolo-?en po pravi!niku, Va^-iaio vse Su-cane k poIiiO^tevHni uJ^iežlii. O.lhor. —Ij Česko«!ovenska Obec v Ljubljani otva?.ja serijo luiJit>v'iega srleilallšča v nedeljo 7. t. m. ob 4. papoHne v Naroinem domu. Na Fporedu je prcinoerj vreeloi^Tre »Kako je Jane/, hu^.i&i itjel« 6 pa^noma n*>vo inscenacijo. Vabimo prijatelje našega liri/kov^etca ^lodali^a, da se te prcslstave v polncm »teviiu \jo. —lj Lutko*ni *vđer S«kol»kega društva Ljubljana Siska pu-ire^i danes «■» 16. uri iut-kovno predstavo »Hrmr Jaka in Ja^a princ«, nsk kat^ro vahkno Si^en^o mladino m njih —lj Družtvo Soča-Matica priporc^j. vge-mu svojemu članstvu, rta ee uleleie §rc«Ui v^, stodetiiioe ro^tva eldadatclja Antona Foemteija v dne-h 7. do f}0. t. m. in o-lkiitja tijeg'ovepa spomenika 14. t. m. ob pot 12. uri v Vezovi ulici. —lj Drevi Je »martinovanje« Bentpetrskih OM poiruinic p« ZupsatSiču na Jegrlioevi cesti 13. Ve^tr bo prav prij^e-n, ^akaj po-Rkrblieno je «a raBno^"^stIio zabavo, pa tuđi dnipm tlebrot ne bo manjkalo. Na veselo evidenje! —lj Oelavako iria&beno - pevsko đritilvo priredi v oertHio a novine« dame 1« gospode «e priene v ponedeljek 8- t m, of? 20. v pte»neJn zavodu *Jenko«-K*ai-na. Infotrnaciie in vpJsoraBjo profcj l^riti-roiranju is»tr>t Eocen t< in ptrodira skod kožne luknjice globoko v koio, ji dovaja hrano, je krepća in ji svisuje odporno sflo. 2iato oparab!jajt NTVEO, da bi Vam ortafcT koža uežna, mehka m gTbdjoa V.ljub vlrip«rn in hl«»dn^»n« iina. Vsak torek ob 20. »nadalje1 alci leCaj^ t potiknpi Lov.v.ti drwiat>iilh p!t*ov. Potieb-.ie cre iii informacije dnevo«. —lj Predavanje Prirod«>slov nefa đrnštva. V torek. dne 9. n^vembr-i preJava \ pre davainici m:oera!o*iken KuheJj i »Najpo-^ostejših \-zrofeih letplskfi ae^rečc-. Pre in kcnstrifVJer ćve-rocliri.iniiiSDo tn hr^x\i>nt. iJO»reft-«ih motornih fai hnp*PK>toni*h itvaJ. z\?*\?, j'i\ vsoh e^ojih kortHiruik^ijiih v prvi vrsti na vaTiKW, let*ilca, ]Ame oUšimo ohfa.ii.iva] n^kat-ere tip^tie, ki »najo kvor ali v t»kT-i> no ncr.go.inih ^t^i;»f<>T**k»h razmerab, ali v napiki v iR.iteriJ.TVu, ali v kon^nukt \y aT; \ pilota :T.i in bo pi-kasuJ najanodomo;*^ načine, kiko se tski»-ša 7.TiaTiinet I/o^uLtl v*.-»iu t-em nr'.pakam in b tecn zman.^*iti .stevHo letatekih u-e^reć na nuniinuoa ter naprnvvM f>o!o anjo po 7iTvkn knr moči v.t^i^. K^r i'-o pre-javiuje 1-rcr. Jvonia »e!o 7;^lm!\u vabimo k Čim Stevilne^i udeležbi. VrM.\-v-iiije se pri&ie oh is.l.1. —lj U*nrla j<» gi^na .»[imi Puhar, ro; °,.[>?i- •^o v n-ei'c-lio ob d\eh v Vodnikove e^Me 5 v Sjx)diiTi "'iiski. —-lj ^entjakoT^V.o ffl^dali^f© >y^>7ar>8 -1n sta dre-vi ob TO. 15 in jutri porH>liao ob i 5 nepreklirno zari?ontvi \trakove drame >Lincoln<. Kdor ir>\[ 9\y^i\iA\\ to w nfmivo slcvansko de!o. naj nr* *aimuli zaih nje prilike. Dnevna blagajna bo <>flprt*\ ol 10. do 12. in od 15. -rani >Pri komiti m\zi< đmmo Ksaverja l.Ieška -*Pri Hrastovih^. \1jii<]rK) vabljoni vai! — lj TT«nrii ro t Ljuhljan! o*\ 29. oktobra đo 4. novembra: Vag:&ićk Antonija. roj. Ver-ba,^?, 84 let, vaova višjega pofttn. kititr«>-!cxja, Teiaii Marija, roj Mirlej, 55 let, žena branj>vca, žitnik 3x.n?z, 79 let, firev-žitkar, Brajcr Fr?nćišlva, 35 let, zasebnica, Sclunid Josipina, 50 let, notelivka, Blcd, h.Gtd Central, ŽicUoi Anton, 39 let, iei. uradnik, Borstnik Branko, 5 mese^ev, shi kontrolorja č*-±. icl., Mi?,likar Katarina. 73 let, kutiarica, Wolf Aiiton, p-.»rtni tajnUt v p., S^Tiger Ivan, 36 let, mizaiski poanoo-nik, Vič, Juiri Ana, roj. ljubio, 49 let, p-o-strc2.iica, Stcnovic Pranja, roj. Toman, 71 let. žena pos^stnlka, Zupanči^ Fran, fiO !et, drž. vpokoj., Ltuter Luiza, roj. Mayer 80 let, vdov'a ma^. poddirektorja. V ljwM.ian-ski i»olnifi so urar!1! CblaV Arsa, roj. Ku3, 77 iet, ''/dovti. poc^obarja, T.esn'k Jože, 6 mesecev, sin pismeno^?, '»tore — Ko'onija, srez Celje, JakliČ Zlatka, 4 ineseoe, h.skovec pri Krftkem, Iral Lutim-ik^, 49 let, gospodinja, Kranjc Anton. 72 let. dnii.a-, Vrba, o-bć. žirovnica pri Radovljici. Dolcnc Katarina, "0 l?t, žsna mesirja. Brennica pri Radovi ju?!. -lj TtuijIo ge. Lujze Lauterjeve bo ob-đucirano. Včeraj zjutraj fo naili sGsedje v Mši na Poljanski cesti 15. v stanovanju mrtvo SOletno vdovo po magistrata em pod-di^ektorjn go. L-:j7o Lauterjevo. Ker so se iele po h:5i ?iriti gtnoriccv ^a je Lau-terjeva umrla najbrž po tujl krivd1", je bila pozvana v hišo komisija, a je zdravnik d/. Lapa.ino ugotovil, da je staro gospo zade-a srčna kap. Truplo fo poznoje prepr'jaii ** mrtvašnico na Vldovđansko cesto. Ker pa so okolnosti, v katerih je nas^pila smrt stare goFpe, vseeno piecej sumnjive, je odredila oblast obdukcijo trupla, da se tako popolioma pojasni, kaj je bil neposredni vzrok smrti. —lj Tatvine. Zdra'sTiiku dr. Pavlu Kan-CK je nekdo ukradel iz ordinacijske sobe na Tr?aški cesti 1500 franeoskih frankov, ki jih je hranil v miznici. — V noči na četrtek je bilo vlomljeno v gost i Ino Ane Modrijan na Tržaski cesti 11. Najbrže je bil na delii en sam vlomilec, ki je odnesel vfcčjo količino tigar in rigaret. nekaj jest-vin, par molkih čevljev več kosov perila in nekai drobila, v skupni vrednoti okro« 600 din. — Iz stanov3nja Franceta Mavca v Prisojni ulici :e n^kdo ukrađel v Cetrtek popoldne 200 din vredno srebrno uro, zr.am ke >Doxa«. — E>ajjo je bila ir. stanovanja Josipa Karlina v Pre^ni ulici 3 ukradena 1000 din vredna crna mo*ka obleka. Fe~ liksu Toiianu pa je drzen tat ukradel iz letne hi5ice v PovSetovi ulici samokre- kal 6.S5 mm, zimsko suknjo in nekaj perila. Z Ježiće — Tečaj »opranta *e prične. Se«tanek za. prijave k začetniškemu esperantskemu tečaju je bi! prav lepo obiskan. I^'a nj**n tečaju je bil prav lepo obiskan. Na nj2m je Klasti mani pobornik esperanta fT- Ko-»levčar iz Ljubljane obSirno razložil po* men in koristi tegra mednarodnepa jezika sa poedrnca in za narode, že tak oj »početka se je priglasilo v tečaj nad o0 oseb, pr»jave pa ie ćohajajo. Pouk esperanta bc vodil g. Lukas iz Ljubljane. Traja' bo 3 mesece po dvakrat tedensko ob 20. uri v d-rorani GaAilrfcega doma na Ježići. Prva ufina ura bo v sredo, 10. nov. ob 20. U^nina je nlxka. knjige in sveske se bo dobilo ot> priCetku tečaja. Živilski trg LijutMjaoa, ti. rkuv^ruiu& Prvo, kar aiaj g^o^Kni'iijoiu ^p^ul« v oti< nn živUskauii trgfu, je urastao blato tagi\ S teiu hLatom so lanko poeta\imoJ saj nc-ivoauio ni rukjer dru^je v incsui taho dobro pir-jsn^SaTio. Posebnost jtr, da ao Ua-Kovaui \-si ilohe li aa trg ±n «la je tlaltovHr.rt Uuii I ingurjeva ulio^., ki y> uinogo h.»at.j procnc^Hi.1 k;J"<>r preh*x! inecl tnuiima \r>p\ ma, saiuo ui moru birl večno blato. Pr -njevci 9o že nek ijkrat n*lIr!ff>^a^•ali orf^ttn.-zirnti nabiralno aiirfjo th. tlako\*anje p*e~ hoda meti tržimna lofaroa, nakar luetul-t tuUi ćaAi.\. mestna obCi-ia. Žlvilflki trg- je 2c1 sj proclvsciti z?k> dobro založen s s:-v.l;eir.. Najve^ j* jitv>lk, kl so letog npjcenej&i na našum tpgtt v zadnjih letih- Pr.jije\"ci pročiajajo leif^ -*'• - :^t ja-bo11«.*, ka.TUAlke, kot^.in^ 'u ' ^ pc» j-r.iemin e*n--h. Xa;I^v5a jaboii^a. ix> zidaj na .«*j:!(>&H-m iivilsLom trgu. jk> 1 din Irff. Prv^cej l€?pc vo££eiU'.e s<^ celo po 3 din. Kn"ietjc pirolka pavprcfino y»o 2.5 cbn kg-. Iabcnue^a snK'cna in 5-.« meSO^tni n^ tnarejj 7. njinu za^u^it' ;^. zimo. Zato pa g:( -:' .Tiol*; rad'* ito-^cgrij > po tem sad ju rn ln:i*.o tc»r tnkojSiijo po-rabo. I>niio« j» bilo med jnbi»lkaTni ki 90 jih prrvlajali kmetje, tudl n?kaj pre^n-j lepih zlat^pamen. Kaže, d!i toirj; 5« i*).; ćasa dobro 7rJ*)?ep % jHb*>lki, Ce ne f-o p-iti«nil huj^ nimvs. Pa4 pa Je fe ior1-» hniAk, ki trurtl nLso pa***bno doihro ohraoj«-ne. Groblja je *e dovolj, n. »^nj ne «rre I vTeC poecbco v den^r. Se*v Je tuđi dt*volj Jep*% rve-tačr;. Cene r^3enjc-vc se v »pJ"**n©m ni.*i* spremenile 2»inje tertne. Tuđi n*. 90 par kg. Ce kjnet raCtma vse stroilce, ki ji3i ma s prevoeson. kron-pirja na trgr, iriruipl povpre/%*o 1« 75 par za kilo^rajTi krompirja. Nn pt ■utniiusVcTn trgn vla^ta prava dra-#inia, sa.j «0 rr!a) l'-ijSa jajca fta po 1.25 čin komrd. TmU p^mtrurui je 7-elo d*a*ra. Nekoliko teiji ptSčancl so po H do 25 din komad. Kase ^ledalisce DRAMA Zač^tfk ob 20. uri Sobota, 6. novembra: *\>zel. Proslava 35 letneg-a plsateljske^n u^^jstvavanja ff. Peci je Petrovi ća. J7ven. Nedelja, 7. Tiovembra: Ob 15. uri: Bera- Ska operti. Irr/en. Cere od 22 din n- vircioi. Ob 20. uri: Firma, lzv^n, Cene od 2*? din nav&lol. Fonedeljek, 8. novt?m>ira: zaprto. Tor*4c, 9. novemora: Berafeka opera. Reci A. OPERA Zpr?teK ob -0. uri Sobota. 6. novembra: Pod to goto zeleno, Izven. Globoko znižane cene od 24 tliii no,v3(iol. NeUelja. 7. novombra: Ob 15, uri: N«»t- banka. Izven. Znižane ceu« od 24 cLn uavzdol Ob 20. uri: Seviljaki brivec. Izven. OoetovoLCJe fr°*F< .'»>sipa Knla- ja- 2^iiždne cene od 30 din navzdoL Ponedeljpk, S. novembra: zaprto. Torek, 9. novembra: 2^.pito. Zaradi oboteioeti g-e. Ribk'^ve je J^neđi ■?pi €wnem ba operne^ a. repertoar ja, 21a to se poje drevi šla^err d\eh sezon: >Po to ^«»-ro zeknoln l«^—> đavefe poaebej Za pismene odgovore glede malih aglasov Je treba prDoUtJ znamko — Popuetov za male oglase oe priznamo. ^^^^^KS ^v ^^ ^b^^ ^^H ^bs &. ^^b^^ .^b^b^b^b^V Bejieds 50 par. davek posebej. Najmanjš] znesek *i DId Prilika ii2O(lue<2a aakupa ireofkotov. huheriu^ov nblekt* perja itd PRKSKER 8* IVtra rr^ta 14. 3LADKI f-adni mošt, Uter 4 din. toči v Ljubljani edino Jeraj. Sv. Petra c. 38. 2547 BAlUANJli LAS epecialno izvršuje v veeh nijan ?ah Frizerski salon »Rakar«, Prej-ernova vilica 7-, nasproti GlaščiČam? >Kosak< 46-2 50 l'AR UN TLA NJE ažuriranje, vezenje zavets, pe-rila, inonoizramov. gumbnic Velika zaloga perja po 6.75 iiin. >Juli|ana<, GosposveUka ep« ta 12 liOSTILNA MARTINC priredi jutri za tsvoje gosta do-niJK'o zabavo. P riđi te tuđi vi! Na izbiro Majerska in đolenj-«ka vina. dojavljena od prizna-nih vinograd ni kov. I-omače ko-Tine?_______________________2372 Di.lASKl INTERNAT učitel.iskega doma v Ljubljani, £ihf*rt»>va 27, sprejme se 1 ?o-ienca. Pojasnila daia uprava internata. 2583 PRALNICA >MAJA< Ljubljana. Kolodvorska ul. 2S se na ha ja od 1. novembra 1937 pod novim vodstvom in pere, T-isti in Uka strofo ^trokovnja-ško- /a ccni. narorila ^e toplo nri tvoraca. 25S8 Posteljne mreže izdelujem iz pobakrene in po-cinkane žice vseh velikosti. Iste sprejemam v popravilo po naj-nižji ceni. Alofz Andlovic Rimska v. 2 — fir«*^or^ioeva 5 Beseda 1.— Din, davek posebej. NajmanjSi znesek 15 Din VEOJ1 PROSTOR sklad (sce. šuf.>o ali hi^t>, vzanieni v na tem. Ponudhe pod >77< na upravo ^Slov. Naroda« 2585 SOBO s štedilnikom in posebnim vho-doni oddam e 1. decembrom. Hl inče VII-2. 2575 STANOVANJE ?oba in kuhinja, se takoj odda za 200 din. Rožna dolina, cesta TX. M. 7 2586 Beđeda 50 par. davek poaebej. NaJmanJS! znesek •* DId M 0 Š K I ki trpite za seksualno neurastenijo, impotenco oslabelo funkcijo spolnih žlez itd., poskusite © K A S A 100 tabiet Din 220.— 50 tabiet Din 110.— Dobije se v vsaki lekarni. L e k a r n a Nr. Rožman Beograd — Teraađje 5 BOLJSI GOSPOD stareiši, postaven, dobrosrčen, xeli trajnepa, vseskozi poštene-era prijateljstva r*ne. nekoliko prikupne ženske do 50 let. Dopisi na >Slov. Narode pod ži-fro >Osamljanc. Diskretno. 2569 TRCrOVKO S SADJEM značajno in neodvisno želim spoznati v svrho trgovskih in-tareso-v. Cenj. ponudbe pod značko: >Jadransko kopaliScec 2574 Be8eda &n par, davek poaebe). NajmanjSi znesek 8 Dtu STRUJEPISM POLK Vecemi tečaj za začetnike in izvežbance. Dva oddelka od 6. do pol 8. in od pol 8. io 9. ure zv?čer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure. Solnina zmer-na. Cbristofov učni zavod. Domobranska c. 15. 2245 KROJNI TEČAJ za damska oblačila se bo vršil od 15. XI. do 4. xn. 1937 CENA TEČAJA 250.— DIN Priglasitve sprejema dnevno TEODOR KUNC lastnik od kr. banske uprave dovoljene sole LJUBLJANA Aleksandrova cesta 5/H. |^K__^b ^ \. ^i ^_1 8b BK Beseda 50 par. davek posebej. NajmanjSi znesek 8 Din KOLO po nizki ceni prodam, še sko-rai novo, trdne konstrukcije. Ponudbe na upravo >Sk>v. Na-roda< pod >Kok><- 2462 štajerska jabolka dobite poceni pri Gospodarski zadrugi, Ljubljana, Tyrševa 39 MLINSKI STROJ I na motorni poiion v blizini-No-vena me>ta naprodaj. Točni podatki v pisarni Josipa Bučar-ia. advokata v Novem mestu. 2567 ŠTAJERSKA JABOLKA ppvovrstna kvaliteta so dospa-la zopet- CučeJt, Kopitarjeva ul. 1. 2566 VINSKI SODI moč-ni, transportni, dol-ro ohra-njeni od 400 do oOOlftnski in >odi za zalogo (Lagerfas^pr) 798, 1118, 1485, 2800 in 4<)00 1 naprodai. Hotel >Orek, Maribor._______________________2570 KOLO 2 meseca rabljeno ugodno prodam. Krakovski nasip 10, pri-tlieje, pri Sainotorčanu ogled od 12. do 15. ure.____________2578 SUHE DESKE letve za mizarja in etavbe, hrastove in bukov? parjene plohe, uporabne železniSke tračnice, poceni prodani Žustar, Do-leniska cesta. 2591 Beseđa 90 par, davek posebej. NajmanjSi znesek 8 Din SLUŽBO HISNIKA sprejmetn v Ljubljani. Ponudbe na upravo Usta pod Šifro >Ve-atenc 25€8 BLAGAJNICARKA 201etna. simpatična, išče službe prodajalke pri katerikoli tvrdki v Liubljani. Ponudbe na upravo >Slov. Na roda-c pod ^Blagajničarka—600 dine 2690 SOFERJA rabite? — Za stalno ali mfan do? Zahtevajte istega pri So» ferskem društva >VoUn< za dra-vsko banovino v LjubijaBi, Cankarjev© nabražje 7-1. Neor- j ganizirani šoferji, pristopitel Jutri od 10. do 12. predpoldne I dobite v©e informacije v dru- I štvenih prostori h. 2587 PO SOLIDNIH CENAH VAM NAPRAVI IN POPRAVI vse tapetniSke izdelke SITAR KARL Wolfova IZ (dvorišče) — Telefon 28-1O URE—BUDILKE SREBRNINO ZLATNINO dobite v največji izbili pr! H. Suttner Ljubljana 5 Zahterajte brezplačnl cen&! Naznanilo! Vljudno naznanjam, da sem prevzela popolnoma renovirano restavracijo »Frankopanski dvor« (Reininghaus) v šiški v Frankopanski ulici St. 5. Zagotavljam, da bom — kakor do seđaj v gostilni pri »Kmetu«: — točila tuđi v sedanjih prostorih naJboljSa šibeni&ka in viška vina ter vodila nadalje priznano dobro kuhinjo. Posebej opozarjam cenj. občinstvo še na sveže morske ribe in na polenovko. ki bo na razpolago vsako sredo in petek. Za obilen obisk se priporoča Duma Stofić Čevl ji otroški vseh vrst po zelo ugodnih cenah od 30 Din naprej. Moški bo.vlak, sportni, atrapacni po vseb cenah od 115 naprej. ženski elegantni od 60 Din naprej. Smnčarski zbiti ali šivani od 140 Din naprej v vseh najnovejših raznoterostih. Vse blago je samo iz prvo-vrstneg-a usnja (brez papirja). TRGOVINA "CEVLJEV, preje Dunajska c »Pri Pollatac, sedaj »TRIUMF«, Kolodvorska ulica 11. Otroski votiCKi oajDOvejsib m o đ e < o v UvOKOietAt m o t o r | I. t r i e i k l i I fl i v a i ■ • s t m | j pogrtiljlt i PO iELU N1ZHJ 4JE.N1 — CRNUU fKANKO I „TRIBUNA" F. BATJO LJUBLJANA, fiariov^ta cesta 4 — PodrotiitOB MAfUBOK, AJeksandrova ce»ta t% ČEVL JE domače delo, po nizkih cenah, kupite naj- w^^^mmmmmw^mmk bolje pri FRED WABRA zalopa in popravljalnica 6evljev — LJUBLJANA, GOSPO- SVETSKA 13 (Kolizej), kamor sem ae preselil iz Rosne doline Vm /11 ter prevzel zalogo od g. Antona Mohoriča, Ljubno. — Prevzemam popravila vseh vrst ter Izdelujem ortopedMna obuvala Odprodaja izven sezonskih Cevljev po globoko xn\**nnt cenah. Vsem cenjenim odjemalcem se zahvaljujem za dosed&njo naklonjenost z vljudno prošnjo, da me priporočijo v krogu svojih znancev. F1ED WABIA saloga oevljcv te poptvvUalalaa IijnMjan«, Oimiummirta e. U (KoliuJ) MisHlje, daje njegova smjea belcu.. Ne trudife se pri pranju z raznttni cfrugimi prafniml sredsfvt, trer samo z Radionom oprano perilo postane sneinobefo. Učinek Vas bo presenetil! Dobro Scnichtovo mifo, prepojeno $ kisikovi, promca sleozi ileanino in odpravi brez vsakega mencanja vso nesnago. Ne zadovoljile se s sredstvi za pra- m§*, pri (caterits se morate na vso moć truditi, da poslane perilo belo, femveč uporabtjajte Radion, pa bosfe imeli z fahleoto »Radion- befo« perito. Ra zi oče te bo oči ten, će priaifia4e perilo. Perifo oprano z Radionom bo ostalo vedno sneino- balo. Razea t&ga bo t>ofj trpežno, Um Radion varuje perilo. RADION; pere sam? [ Schichtov RADION pere sam JHERSAN HERSAN ČAJ DELUJE dobro pri obolenju Želodca, jeter in ledvic. Pomaga pri arteriosklerozi m hemorokiih. OLAJSUJE muke in boli pri revrnatizmu in bolecinah v koateti. UBLA2UJE obolenja pri mese^nem perttu tn meni ODSTRANJUJE motnje debelitve in vas dela vitke. Dobiva ae v vseh lekarnaJi. Rag S. br. 19.8301933 HAJBOU«!! TRBUVEUSKI prem o g brez praJm, ILOKS, 8DHA UH VA. LPOGACNIK Boaortceva 5 — Telefon 70—50 24 U Inserirafte V 998LOV. NABODU** | Stran o SLOVENSKI MAEODc ****** «. hi i min MM. Stev. y* Življenje okrog severnega tečaja Zgodovina zuanstvenega dela na severnem tečaju — Ka] so dognali Rusi 2e šesti mesec preživi ja jo štirje ruski raziskovalci na plavajo*! ledeni gori. Ustrašili se nišo ne tajanja ledu, ne dežja, ne polarnegu mraka, ne polarne noći in zime, ki se naglo bliža. Dan za dnem pri-dno delajo, zbirajo važne znanstvene podatke, pošiljajo jih po radiu znanstvenim zavodom in že zdaj se kaže, kako velikega pomena bo njihovo delo za znanost. Iz-vzemSi ozek krog znanstvenikov se svet niti ne zaveda važnosti in pomena tega dogodka, najvažnejšega v zgodovlni razi-skovanja polarnih krajev. Zdaj niti približno še ne moremo oceniti posledic, ki jih bo imelo uspešno prodiranje Rusije v polarne kraje za njo samo in posredno tuđi za ves svet, saj je oblast okrog se-vernegu tečaja kotel, kjer se kuha vreme sa vso severno poluto. A ne samo na polju vremenoslovja, temveć tuđi v drugih pano-gah znanosti pomeni delo Rusov na ledeni grori velik korak naprej. ^miuenik razjuskovalca Pearjja Prof. V. Bogorov opisuje v moskovski ♦Pravdi« zgodovino znanstvenega dela na eevernem tečaju, raziskovanja predhodni-kov Papaninove stanice na ledeni gori. Ko je spustil polarni raziskovalec Peary na severnem tečaju svinčenko, je padla 2742 m globoko, ne da bi dosegla morsko dno. Ledeni ocean je bil mnogo globlji. Na to dognanje se je prav za prav omejilo znanje svetovne vede o globinah Ledenega oceana v polarni oblasti. Vsi poskusi proučiti oceanografijo v sredini polarnega bazena so se izjalovili. Ladji iFram« (1893 do 1896), ki je zamrzmla v ledu, podmornici »Nautilus* (spomladl 1931) in ledo-lomilcu »Sadko« (1935) se je sicer posrećilo izmeriti velike globine. toda delokrog teh in drugih ekspedicij je bil preveč od-daljen od tečaja. Kaj se godi na tečaju, je ostalo vedno zagonetno. sele zdaj se odkriva tajna centralne 'Arktide. Junaški ruski raziskovalci odkri-vajo z mogočnim reflektorjem vede tajne prirode v oblasti severnega tečaja. Njihova opazovanja so izrednega pomena. Že prvo merjenje globine morja blizu tečaja je pokazalo, da je morje globoko 4290 m. Ledeni ocean je torej zelo globok. S tem so bile ovržene razne domneve. da je okrog severnega tečaja zemlja. Transpolarni poleti Ckalova, Bajdukova in Beljakova, pa tuđi Gromova. Jumaševa in Danilina so potrdili, da v oblasti okrog tečaja ni no-bene zemlje. Po Nansenovi ekspediciji na »Framu« bo mnogi mislili, da se pretakajo glavne plasti atlantskih voda tostran Grenland-skega morja od severa Spitzbergov dalje proti vzhodu in da pritiskajo proti otočju. 2e prve preizkušnje vod? po širšovu so pa ovrgrle to domnevo. Izkazalo se je. da teko tople atlantske vode precej globoko skozi oblast okrog sevcrnejja tečaja in da tvo-rijo posebno oblast meci mrzlimi zgornjimi plastmi in toplejšimi spodnjimi. Na prvi pogled se zdi poglobitfv toplih atlantskih voda paradoksna. Zakaj bi toplejša voda pritiskala v globino. zgoraj pa ostala plast nirzle vode? To bi nasprotovalo fizikalnim zakonom. Stvar je pa kaj enostavna. Atlantske vode so mnogo bolj slane, nego polarne, kar pomeni, da so težje in zato pritiskajo proti dnu. Plast atlantske vode okrog severnega tečaja je zelo mogočna. Papanin, Krenkl, širšov in Fedorov pisejo v svojem obsežnem, po radiu poslanem poroci lu : »Celotna slika je takale: Od 250 do 600 m globoko teče topli tok atlantskega izvora s temperaturo nad ničlo. 750 m globoko se pri bi izu je temperatura ničli. Se g-lobje pa polagoma pada.c Tako teče skozi osrednji bazen ogromen tok tople vode, širok već sto metrov. Ce bi tekel ta tok po vrhu morja, bi množina v ten vodah skrite toplote zadostovala, da bi se stopil ves led Ledenega oceana. Mnogu nova opazovanja so potrdila mo-gočnost in značaj tega toka. Omeniti je treba zlasti merjenje toplote vode 4385 na globoko. Izkazalo se je. da je zna&ala temperatura vode v tej globini —0.67°. Izmoriti temperaturo tako globoko je zelo te£-ko zaradi ogromnega pritiska, ki nutfta blizu 440 atmosfer. O vodi centralnega polarnega bazena so bili znani nekateri podattd samo iz del ekspedicij, ki so prodrle v južne dele Ledenega oceana. Praktično pa ni nihče vc-del, kaj se godi okrog tečaja. Tako je Nansen mislil, da je življenja globoko v morju okrog tečaja zelo mak), živih bitij na ledu in nad ledom severno od 84. mert-diana nihče ni opazil. Nansen je napisal v svojih delih: J-Centralni del severnega Ledenega oceana, pokrit neprestano z ledom, lahko smatramo za pustinjo sredi oceana in noben sesavec ali človek ne more najti tu hrane«. Zdaj pa vidimo, da se je ta slavni polarni raziskovalec temeljito motil. Ne samo globoko v morju okrog tečaja se pojavlja pestro in bogato življenje, temvec tuđi na ledenih gorah in pol jih žive živali in ptice. Že leta 1934 po ekspediciji ledolomflca 3>Litke< je prof. Bagorov dokazoval zvezo med značajem ledenega režima tega ali onega odseka in množino planktona, drob-nih rastlinskih in živalskih org-anizmov. žh'ečih prosto v vodi. Nastala je teorija bioloSkega seaonskega značaja teh pojavov in govorilo se je o možnosti napovedovati bližnji prihod ledu po metodi proučevanja bioloSkega morskega letnega časa v dolo-čenem odseku. Mislili smo, da se Nansen moti, pravi prof. Bogorov, ko govori o tem, da je Nansen v polarnem bazenu malo planktona. Po našem mnenju mora tuđi v teh težkih raz-merah nastopiti pomladno stanje, ko pro-dirajo miri jade razmnožujočih se trav, iz-koriščajoč solnčno energijo, skozi nastale proge čiste vode in da se napravi tako krasna podmorska is livada«, kjer se začno »pasti« nešteti raki, lupinarji in mehkuž-ci. In v prostih pasovih vode, izkoriščajoč obilico hrane, se lahko ob tem letnem času pojavi tuđi velika riba in podmorski predstavnika polarnega živalskega sveta. Ta domneva se je v polni meri potrdila. C{oq oSouui J.BDIB onq aC ui 000* C nnQ°t^ A širšov je odkril v nastalem pasu Čiste vode začetek pomladnega brstenja. Življenje revno, toda tuđi tam je širšov nadel mnogo raznih lupinarjev, mehkužcev in drugih živih bitij. Tako se je potrdila znatna pe-strost živih bitij in njihovo bogastvo v izvestnem biološkem razdobju. Nadaljnja raziskavanja bodo pokazala, kako dolgo trajajo razni Stadiji bioloSkega vrstnega reda letnih časov in pojasnilo se bo, kako žive razni organizmi v težkih razmerah centralnega polarnega bazena, življenje v oblasti okrog severnega tečaja se pa ne pojavlja «amo globoko v morju pod ledom. Sam led je >nu(cveU. Samobiten pojav xtv-ljenja je bila žoltordecJcaata barva soega na enem polju kot ponifaltea razvoja mi-krookopokih timv. Ta lanimivi pojav je moćno rmzitrjen v vseh polarnih morjih. Rdeckasto barvo dobi led od mikroskopskih enoceličnih trav. V pasu proste vode pri stanici Severni tečaj se je pojavil morski zajec, posebna vrsta tjulnov. To priča, da mora biti v prosti vodi mnogo velikih rakov in morda tuđi rib. Morski zajec se hrani navadno s živimi bitji, živečimi na dnu morja. Toda potapljati se već sto metrov, kaj Sele već tisoć metrov globoko tjuln ni mo-gel. V oblasti okrog severnega tečaja se torej preživlja s planktonom. Veliko pre-seneoenje je obilica živalskih pojavov nad ledom pri tečaju. K Rusom na ledeno goro nišo priletele samo različne ptice, temveč jih je obiskala tuđi bela medvedica z mladici. Nekatere polarne ptice letajo najbrž preko polarnega bazena. Poedlne ptice je morda zanesel moćan veter proti severne-mu tečaju. Tu najdejo v pasovih čiste vode mnogo hrane, da lahko žive daleć od krajev, kjer gnezdijo. Zagonetnejsa je pot medvedice z mladići po ledenih gorah polarnoga bazena Toda že samo dejstvo, da se je pojavila, kaže na to, da v čisti vodi ne živi samo plankton, temveč tuđi ribe in tjumi, ki so glavna hrana belih zne-dvedov. _____ Morski pes napadel potapljača Nevarno pustokrvččino je doživel v sobo-to župan &n?leškeKa mesla Palmouth, po pokliču yo tapija?. Delal je kakor zadnje tedne vsak dan 10 metrov globoko v morju v potapljaški obleki in njegovi pomočniki bi ga bili morali potegniti iz vode, Čim bi jini dal eignal z vrvjo. Potapljač ša ni bil dolgo pod vodo, ko je na vrv pazeći mož opnzil, kako ee je slednja moćno zaziteJa. Pomočniki eo brž pote^nili za vrv, toda njen konec je bil prost. Previdu© so potem potecnili portapljača iz vode za cevko, skozi katero so mu potiskali zrak v skafander. Cevka i 5 bila k sredi tako trdna, da se ni pretrpala. Prestrašeni potapljač je pripovedoval, kako ffa je pod vodo napadel velik morski pes, ki ee mu je pa zapletla vrv med čeljusti* To je k sre-či morsko poSast tako prsseneti-lo, da \e odplavala naprej. Močno vtv je morski pes igraje pregriTnil Tako je pota-pljač po srecnem nakljufju ušel strasni smrti. Amerika zatrla tolovajstvo 6ef ameriake policije za zatiranje tolo-vajirtva Eklgar Hoover je aporočU, da. ae j* peticiji končno posrećilo zatreti tolo-TO^ske organizacije. Nad tri četrtine tolo-va^ev je bodisi padlo v apopadih ^?li pa se-efi v 5e*ah, drugi pa žive kakor pregranja-na averjad. S slavo tolavajev iu njihave moči po venltih mestih so stopile v ozađ-je tuđi prijateliđoe tn ljubice tok)»va.jev< pusstolovlce, navdufšerie za junaštvo in de-netr, Id so ga imeli tolovaji vedno polne ž«|pe. Slava ae je raal^linila v nič, tolovaji eo se izselili iz razkoSn'h stanovanj, kjer so bIH p>olid^i preveć pre'i nosom in veči-na pfena je Izdubila vrednost, ka^ti zdaj ni mogo6e već spraviti v promet ukrade-n2i bankovcev, ker jih ima policija v se-ZDOflim. Bivše ljubice tolonra]"cv rai<1eš rdaj po-vsod. samo ne ob strani njihovih bivših rjutofikov. čmooka Evelvn Frechetti, ne-koč ljubica zlogrlasnega tolovaja Oillinger-ja, ki ^a je pozneje izdala policiji, nasto-P3. zdaj v predmestnern vari £ te ju. Ker ne zna nič drugega. si poanaga. z bulvamo popevko. Glavni del njenega prograsna pa zavzema pripovedovanje o poistotovščinah z Oilling-erjem. Eleanor Ha^rmeinova, znana pod imenom ^Plavolaaa tigTicac, Je bila odana med tolovajskimi dekleti, kl se je udeležervala roparskib jjohodov in mirno gledala, kako njeni prijatelji more svoje žrtve. Ooa aeđi zdaj v zaponi, obaoje-na na 199 let tako, da nima nobenega upanja da bi odseđela dve tretj±ni kazni, po kate tri bi mog"la oblast razmišljati o njeni pomilootitvi. Njen rjubček George Dale je končal na elektrttineim atođu. Mary Margeret CJollinsova, dekle s poljubom smrti, ki je po vrati izdalo policiji Šest tolovajev — vseh Šest so polidsti ustre-lili — živi zdaj mirno v Chicagia. PoBcija jo Sftiti pred osveto prijateljev njenih izdanih ljubčkov. v Chicagu živi tuđi pla-voLasa >OoatpođiAna alibi c, kl so jo nedavno izjpustili iz ječe. Louisa Rotfova je pre-akrbovaia tolovajezn alibi, kadar jim je hotela policija dokazati kafe zločin. Tatoo Je reAOa, vee totavajerv, mad upmL Macdn-gun Jacka in Me. Gurna, kl ae )e z n>> poroćal, pa je hii lani v gpopadu s sovrai-no toOpo uatreljen. 2000 gostov lorda Londonderrv V palači lorda Londondeirj' J€ bila oni dan *davnc«tna gostija, aa katero so pova-bili 3000 otlličnih gostov. Velika recesija je bila prirejena na pre ivečer otvoritve angieške*ra parlamenta. Pole;r gi^tit^ljicc markize de Lon ioruierrv sta eprejeinala in {♦ozdravljala goste ministnski predsednik Neville Chanvberlain in lord Lon ionlerrv. Med čdaoi diplomatoke^ra zl>ora eta vzUujn-di najveČjo poaornoet eoprojri kitajiskeira poslanika Quo-Tai-Hi in japon^ke_r:i pt^'a-nika barona Jo^ido. Pr\'a je imela na čebi kitajsko naroino nošo, prepleteno i zlatom in posuto z briljanti, smaragdi in rubini, soproga japonskega poslanika pa kimono g txeuni vretami bieerov, blatim i\i om ter krasno zjupoako na preih z 20 briijanti in velikim smaragdom. Knksni (eveljflki obeh dam so imeH platinaMe pete in okraće nj eo bili 7 drsacnlv. lxtfti in tiiftrftiy4t JLoiMlonuarv Markiza LondoDderry je imeia na eefci krasno žarnetaisto olvleko in rodbinski nakit, briljantno tiaro in bieerno ogrlico. Tuđi drug« dame eo nosile rod^ui^ke nakite. Vrednost vseh teh draguljev ina^a nad 3 milijone funtov št-erliiigov. Okrug ptilaće lorda de Londonderrv eo bili raz po« ta vije ni detektivi in tuđi med shižinčadjo je bilo mnogo preoi»le<5enih detektivov. Tako visoka in toga ta gospoda bo6e biti t^rau pri-merno zastražena. Izpremenjena zunanjost Šonje Henie Tisoči in tigoći 1 jiidi po vsenn s\Tetu poizna jo dražestno Šonjo, najboljSo drsalko arveta Videli so jo tjodisi ostibno, ko je plesala po ledu, kakor na kriliii ali j>a jo pozrva/jo iz filmskih žurnalov. Ko so pa zvedeli, aa je postala Šonja Henie filmska zvezda, so mnogi pomislili, da morda za film le ni dovolj lepa. Goapodarji ameriškega fil- Iz Šonje Henie đelajo lepotioo ma so vedeli to enaJco dohro. Toda oni imajo v rokah meč, da napravijo iz etra- tostne Sod^b kfwtkoo. Taioo t«&eljttx> db-Vtođajo v Ahk» niti ađmvnlkd, njtl ktttm«tikl aii ča-fovndDd, ttmveC dotyro izšolani atrokov-njafcl at otjraae, ki vidljo enako dobro kakor >vtdi< fimaka kamera. Posietek za poedcutejo? Bil bi odveć. Na prvi pog-tad Hxx7.nR.jo ZA film neprim«rna mesta. Oni vkttjo otaraz tak, kakr&en je. To Jlm zsl-dostuje, da v«do, kaj )e treba stonti. Šonja Hende je prapela v Hodlywoo(I taka, kafcr^cno smo poznali z itrsaliSć. ^iti-riffiajst cžni ao jd ixmivali nekoliko pretrde kostanje\Te \aae a posebno tekovino iz jaje m 'kasa, pott^an so jih pa poOasi belili in naaadnje de platinirali. Platina sto barvo 3O napravili ez esence, ki Je tajna dv^eii kejmikov. Za v&e zlato na svetu bi keanika svoje tajne ne izdala. Potem J.* piišel :ia vrsto obriE, iz. kateregu so ji i> izrezali nekaj mesa, toda ne z nožem, temveć s solncean in \-odo. C^ea. Stirtnajst dni je ku« la Šonja že rn koliko podolj^ovat adinpati-Čen obraz, ptrimenan za film. IzpremeniM ao JL tocH -noa in u»ta, pobaj^fali «o ji obrvi in na prvih sku&njah je ote ni mogel flposnaH. Kmlja bd lahko imeli ra moia, je dojal, ko Jd je zagl^ial. NfslHja. 7. novembra 8: dornov ^ramel kvartet. — 9: Cik«, porobila, eporad. — 9.15: Za ro voljo (pUi^V). — 9J5: V'erski ^»ovor (\\ be \z *tol-nice. — 11.15: CMvoritev razstnve A. Foer-steria h>renos iz FiUiarnumije). — 11. M0: Koncert ^eške jzlanb? (r^liJKki orkester) — 13: Cas, vreme, pororila, «poivd. — i:t.l"i: JeRen^ko lietje (plo^e). — Ui: VaU'ki in polke (plo-V-e). — 17: Kni^t. ura: ĆVbelar-stvo v leto^njem \Mu (i:. .Jož^ Okom). — 17JS0: Prenoii rerkvt'iietra koiii'orla iz stol-nice ob priliki proslavo 100K*tnice rojstva A. Foersteffja: (3 cerkveni 7U»ri, 5. prof. Mati-ja Tome, tos^t. Stanko Premrl). — 18.30: Češka ntenna p!aRf«i (plošre). — U>: f'ns, vreme, porobila, »pored, obve^til«. — li>.3<): Nac ura. — 19.50: Slovenska ura. — 2O.:iO: Preirei iz >PjXKlane nevt-slo« (pl<«&tV>. — 22: Cas, vr^me. poroci U. «*pore- — Konoc ob 23. uri. Ponedeljek, 8. novembra 12: CeSfci in elovažki napevi (pložt'e). — 12.45: VTeme, poroci la. — IH: f'as, n|x>rivi, obve«tila. — 13.15: Iz Smotanovih oper (koncert rare>»l, ob ventila. — 19.30: Nar, ura- — 19.50: Zaninirvoeiti. — 20: Koncert >Pevske zveze< ob pnlLki i>roslave KKMetni-ee rojfttva A. F'oersterja (prerios iz l'nitina). — 21.30: Iz čeških baletov in op.Vf>t (plo-^če). — 22: Čas, vTen*e, [x>rorrNi. — 22.15: Veseli rvoki 5e5kih komjMmistov (radijaki orkenter). — Kone<« ob '23. uri. Torek, 9. novemhra 11: Solska ura: \apraviino fti nokaj moie-lov jadralnih letal (p. Miroslav /or) — 1*2: Solislične skladbe čeških inojstrov (]-Uv Šče). — 12.-^: Vreme, porobila. — 13: Ća*s ftpored, . vratne, porobila, apored, oh vesti la. — l9.!iO: Nac. ura. — 19.50: Zabavni te*lnik. — *20: Večer Joapa pTochazke: Uvodno bosedo po\ viri g. D. M. Sijanec. Tak si lepa, Zver>1e žari jo. Slovo, Oj ljubica (p°j<* 2. Anton Sla-dovljev)- Sonata za violino (ipra ?. prof. K. Rupel). Klavirsk^ «klad!>e iz-vaja prof. M. Lipovšek. — 22: Cas, vreme, pororila, epored. — 22.15: Koncert češke lahke glas-be (radijski orke^er). — Korner ot* 23. uri. Sreda, 10. novembra 12: Slovanski plesi (ploeH-e) — 12.45: Vrr.^-rae, poroćila. — 13: Caia, spored, oUvratila. — 13.15: Ce^ke pevske skupine (plo^če). — 14: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: G^Lasbeno oblikoslovje: PU^ne oblika (%, dr. Anton Dolinar). — 18.40: Oblike in dinamika življenja (v«eu£. prof. jj. dr An-drej Gosar). — 19: Čas, vreme, jK>ronla, spored, obveetila. — 19.30: Na<\ ura. — 19.50: Šah. — 20: Koncert Wko komorne ffiasbe. lava ja jo: ffa Lob^jtn-a (tVlo), iidfnt Francka Oniikova (violina) in Silva Hrakv vec (klavir) — 21: Koncert *eiške «;la-.be (radijeki orkeeter). — 22: Cas, vreme, (oro-fila, epored. — 22.15: Tercet ^tritar in ra-dijski jaiz. — Konec ob 23. uri. Kupajte domaće blago! ZA DAME KVALITETNO DELO IN BLAGO, NAJBOLJS1 KROJ, LASTNA IZDELAVA, BLAGO L\ KRZNO DIREKTNO IZ NAJVECJIH TOVARN — ZATO SO NAJCENEJ6I IN NAJLEFSI FLASC1 KONFEKCIJE PAULIN - Ljubljana - Kongresni \rg 5 SkiHMm AnnuMtsr: 133 Princesa Symianoua — Vedela sem dobro, da lažete! — je vzfclifcni-la tnlno prepričana, da Robert ni zmožen tolike podlosti. — On, da bi storil kaj takega? Ah, vse bi mog*la verjeti, toda tega nikoli, take podlosti ni zznožen . ., Nikoli! Volak in je s koncem biča otresel s hlač pepel svoje cigarete. — So tajne, ki ne morejo kljubovati vprasanju, izgovorjenemu z nežazmi usti na mehkem zg*lav-Ju, — je dejal makmamo ... A prop>os, ali pa veste, da ima lady Killfenorova ljubavno razmerje 2 grofom Robertom de Bramcelincan ? To pot je udarac zadel. Stasa se je vsa iz sebe zđrznlla in naslonila na steno. Volskin je 6uti3 pod njeno obleko od žalosti silino utripajoce srce. Sma-trai se je za goapodarja položaja in hotel je koo-čati ta pogovor. Hlineč zani&jwo socutje, je dejal : — Potrebna bi bila vaša zasftepijenost, da bi verjteli temu mlađemu gisdalinu. On, ki je trđil, da vas ljubi, ni staril nicesar, ko je zvedd, da ste uje-ti. Zastokaila je, kajti znx>va je čutila, kako se oglasa v njenem srcu dvonu — Morda pa š© ne ve, da sem ujeta, — je po-skusila ugovarjati. — Ni mogooe! Vsi listi so polni poročil o vaši ugrabitvi. — Če bi hotel kaj ukreniti, bi moral imeti mnogo denarja, — je pripomfliila — Najbrž nima sred-stev za to. — On pa siromak! Saj ima sodemintrideset mili jonov! — Mili jonov? Robert de Brancelin? — Da, zadel je g'lavni dobi tek. To ogromno pre-moženje mu je prinesla so^eeka kalkutske sweep-atake, Jd so mu jo izbr%le nežne rocice. Stasa je kar poskočila od veselja. — Glavni dobitek je zadel, pravite? — Da. Sicer pa, mar ni povsem naravno, da bi se izkazail hva.cžmega tišti, ki mu je srećko izbra-la? Vsak dan ga vidijo % njo v aangivajakih re-stavracijah in kavarnah. Vsakeanu Človeku, razeo Votakina, bi se bila Stasa zasmilila, če bi videl, kako bo se izpreancnile poteze njenega obraza. — Kaj ... z njo ? — je zajed jala. — O bom pa govorite? — O kom neki, če ne o tađy Killf enorovi ? Staža se je opotekla. — In on... on... trci, da je bila ona tiata... ? — To zatrjuje vsem, ki ga hoeejo poslušatL — Oh! — je vzkliknila in g-las ji je odipavedal. Robert je moral napeti vse sile, da se je pre- magaJ, da ni plaaiil na Volskina. Najlprei moram zvodeti, kam p*63 taco moli, je prigovarjal samemu sebi. Voiakm je zdaj zamenjal masko. Ni bil veo po-njg'ljiv, niti strupen, postal je prijazen, skoraj poki sodutja. Stopil je k Stasi, ki je naslonjena na komolce, bridko ihtela, in dejal je sladko: — Glejte, ali bi ne bilo bolje pozabiti na vse to? Mar 90 žene vašega kova vredne take slabosti? .. . Zakaj bi ne poakusila pobotati se? Počasi je divignila glavo in ga vprasujoče pog-le-dada. — Da, — je nadaljevala. — če je ćlovek tako ne-dostojen, kakor Ismail Kawkstone, pokorn g'asu svojega srca, ni srille, ki bi kljubovala njegovi strasti. Trdno sem prepričan, da bi lahko zopet dobili nad njim ves svoj vpliv, če bi le hoteli.. — Mislite? — Da, prepričan sem o tem, — je ponovil Vol-akin samozavestno. — DovoHte sajno in poskusi-te. Ce bo treba, vam bom pomagal. Takaj proglasimo za otarekovanle vse vesti o vašem sestanku in izletu z grofom de Brancelinom. — A potem? Misleč, da se j* že omehčala, je privi eke! na dan glavni adut: — Potem, — je dejal zelo dobrohotno, vam ne bo treba storiti nič dru&aga, nego poslušati naša navodila. Dobro orijentirani Hawkstone laJiko postane magočen zaveznik, ne da bi sam vedel za to in . .. Toda čemu se smejete . . ? Saj je narav-rjost absurdno smejati se tako. Stasa se je smejala na ves g4as ,da je Volskin ka-r z zjobmi zasikrrpal- — Prokleto . . . Nehajte vemdar smej.iti sie ! — je zakričal. Stasa se je pa še bolj amejala: — Tepec neunnni! Že ćelo uro me mučite s svo-jimi ifzanišljotinajni, da bi me pripravili do tega, da bd postaJa izdajafflca, mene, StaŠo Symianovo. — In radostno jo vzkliknila.: Da, s svojimi Lzmisljoti-nami. E>a, latili ste, zdaj mi je to čisto jasno. Ne, moj Rcbert ui nikoli nikjer govoril tega, ne, njegova ljubezen do mene se nikakor ni izpremenila in če ga ni tu ... — Kdo vam pa pravi, Stasa, da g^ ni tu? Volskin je srdito zaikJel in o&skočil. V nasled- ajem hipu so zadoneli v nočno tišino streli: maršal Bourjn1 je- b'l izgnbil potrpež7.jivY©t in začel napad. Stasa je bila nepopisno srećna v naročju svojega Roberta. — Ti, dragec moj... saj sem dobro v&đela . . . tista ženska crnih las, ali verjameš ?.. . Ah, kako neumen je včasih clovek in kako muči samega sebe! Ur^Me Josip ?ftfrfr»*fft —> 2a >N«mtno tlakarno« Fran J«n -^ ^a tmravo m maeratnl deJ Usu Otoo Christaf -Vdv Ljubljani