Leto IX, St. 304 L|ubliavta» nedelja 30. decembra 192& Cena 2 Din Naročnina znaša meeeftno 26 Din, ta inozemstvo 40 Din. Uredništvo: Ljubljana, Knallova ulica 6. Telefon it 3122, 8123. 8124 8128 in SI 26 Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telef. it 440. Celje: Kocenova ulica 2. Telefon it 100. Rokopisi s« ne vračajo, _Oglasi po tarifu. _ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko DprarniJtro: Ljubljana, Prešernov« ulica 54. Telefon St 3122. 3123, 8124. 3126 b 3126. fnseratni oddelek: Ljubljana. Prešernova ulica 4. Telefon St 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova ce-»ta 13. Telefon St. 45f> Podružnic* Celje: Kocenova ulica £ Telefon št 190. Računi pri poŠt. 6ek. aa vodih: Ljubljana St 1].842; Praha čislo 78.180; Wien Nr. 105.24L Ljubljana, 29. decembra. Žalostno poglavje v zgodovim uase države je dane* pr^pcio au z,a-\ijuc.tia. Cetvorna koaucija je razbita, Kuuinet dr. Korošca razpada. Po JU. juniju je biio treba Diažna na Dolečo rano, namesto tega pa so narodu dan sunek s kun-daikom. Potreono je Ono zadoščenje, dosio pa je izzivanje. Zato m čudno, da so grernka čustva marsiKje preiupeia v sovraštvo. Mi to tnržnjo obza ujeino, sama se dvigamo nad ajo, kdor pa Hoče biti nepristranski, jo mora razumeti. Zlasti bi *> morali razumeti Sroijanci, ki so živeli v sosedstvu krvne osvete, sedaj pa pridigujejo Hrvatom, naj čez noč zaduše elementarna čustva ljudstva, ki obžaluje in preklinja umor ljubljenih voditeljev. Psihologi pač niso v Beogradu. Z nerodnostjo in gospodovainostjo so odbili vsa srca in ko je biia storjena najhujša krivica, so šli v bolečo rano brez potrebe s surovo ostjo. To je biia vlada dr. Korošca. Dr. Korošec mora iti. Narod pa je ostal, a še več je nezaupanja v njegovem srcu. Misija dr. Korošca je bila ena največjih napak, storjenih nad jugoslovansko državnostjo. Svetla točka v tem tužnem času je nastop starega borca «čike» Ljube. Lani ko so ga strle intrige in vse možne človeške nadloge, kj so se kakor lavina zrušile na njegove slabotne rame, je skoro vsakdo že obupai nad njim. Mislili smo vsi, da je usoda povsem zlomila to rodoljubno energijo. Te dni pa se je pokazalo — in to bo ostalo zabeleženo še dolgo, — da je g. Davidovič še vedno sposoben riskirati za višji cilj. Očita se mu, da od KDK nima nobenih zagotovil in garancij, a pri tem se prezira, da je prav v tem moralna in državniška veličina njegovega dejanja. Režim dr. Korošca je bil obsojen na smrt, desperadi so pripravljeni ga držati. dokler ne bi hiša pogorela do tal, naša valuta pa propadla G Davidovič je narodu skrajšal trpljenje in s tem dal možnost, da se še mnogo reši. A kaj sedaj? Desperadi so na delu za «trojko». Mi se ie kot stranka ne bojimo, v strahu pred njo pa mora biti vsakdo, ki mu je za našo državo. KDK ne bo ne apelirala, ne prosjačila, ne protestirala, ako se krona odloči za «trojiko». Izgovor na potrebo budžeta pa ne bo zmanjšal teže odgovornosti niti za trohico. Državni raison priporoča režim, ki bi vlil zopet nekaj zaupanja v državno upravo in izvedel svobodne volitve. Ustavotvorne ali običame volitve? Brez izpremembe ustave ne pojde in to se mora izvršiti v legalni obliki. Izpre-memba ustave se mora izvršiti, če hoče imeti blagodeien efekt, sporazumno nikakor oa ne z majoriziranjem. To ne daie pravice «veta» za nagajive ali fri-volne zahteve, ker je tu sodba naroda, ki bo razorožila vsakogar k; bi hote1 samo razdirati, oa tudi onega ki bi trdovratno branil katerikoM najmanjši pojav hegemonizma. Seveda bi bilo najbolje, da se vprašanje ustavne reforme reši čimprej. Zato pa je potreben prejšnji sporazum vsaj v glavnih načelih. Ako smo že tako daleč, da je to mogoče, potem bo vsakdo želel, da nova ustavotvorna skupščina čimprej opravi svoje delo. Bati se je. da atmosfera in duhovi za to odločitev še niso zreli. V Beogradu še vedno govorijo samo o razširjenih samoupravah, o nekakem povečanju oblasti, kar pomen; praktično samo pre-valitev ogromnih bremen na ramena oblasti, ne pa saniranje centrale. Formula »razširjenih samouprav*, ki jo je svoječasno skoval dr Marinkovič. se je preživela. Na drugi strani so ekstrem-ne zahteve po samostojnih državah v raznih odkritih in prikritih formulah istotako nemogoče solucije jugosloven-skega ustavnega probema. Tudi one. ki so itak izkopane iz frankovske predvojne orožarne, morajo v grob poleg Marinkovičeve formuie. Zagrebška deklaracija od 1. avgusta 1928. je pokazala pot k edinicam, ki imajo tvoriti reorganizirano državno celoto. Vsako hegemonijo z ustavnimi odredbami onemogočiti in ustvariti garancijo, da se v dekiaraciji označene edi-nice morejo v okviru državnega edin-stva svobodno izživeti, to je okvir za novo ustavno ureditev. Okvir za svobodno Hrvatsko in svobodno S'ovenljo da ne govorimo o srbstvu v jugoslovenski državi. Te ideje zore in si prebijajo pot skozi skalovje šovinizma in ledenike he-gemonizma. Edini izhod iz krize, ki more spasiti državo, je objektivna vlada, ki bo vodila svobodne volitve. Ako smo že zmožni postaviti glavne Iraije. naj bodo ustavotvorne. ako š« nismo, nai bodo navadne, da se iz njih porodi vlada reševanja države, vlada sporazuma in priprave za ustavno reformo, ki je neizogibna. Kdor bi jo hotel izigravati, ali • •• o mm vii! Ponovna seja šefov četvorne koaliciie Dasi je bilo dokaj malo verjetno, da bi se Ljuba Davidovič po vsem tem, kar se je odigralo v vrstah četvorne koalicije tekom zadnjega časa, zopet vdal, je dr. Korošec v pričakovanju, da si bo g. Davidovič preko noči vendarle premisli, za danes dopoldne ob 10. ponovno sklical sejo šefov četvorne koalicije. Seja se je vršila v vladnem predsedstvu in je trajala 35 minut. Tudi ta zadnji poizkus je ostal brezuspešen. Ljuba Davidovič ie prvi odšel s seje. Novinarjem je izjavil, da ie v polnem obsegu vztrajal pri svoiih zahtevah hi da se bo kmalu videlo, i ai bo sledilo. Velja Vukičevič je zapuščal vladno predsedstvo vidno slabe volje !n bilo je takoj jasno, da on in dr. Korošec nista uspela. Po Davidovičevein odhodu so imeli Vukičevič. dr. Korošec ln Spaho še pol ure traiajoče posvetovanje, nakar le dr. Korošec ob pol 12. odšel na dvor v avdijenco. Opoldanska avdijenca dr. Korošca Po mestu se Je b!iskov:to razširila vest, da ie vlada v detnisiji in da bo dr. Korošec že v svoji opoldanski av-dijenci podal ostavko. Pred dvorom se ie zbralo mnogo Rudi, ki so nestrpno čakali nadaljnih poročM. Dr. Korošec se je vrnil z dvora kmalu po 12. url. Odšel je v vladno predsedstvo ter skl«cal za 6. uro zvečer se-io ministrskega sveta. O rezultatu svoie avdijence nI hotel ničesar povedati. Splošno se ie mislilo, da ie ostavka vlade že izročena, da pa bo objavljena uradno šele oo sei? ministrskega sveta, na kateri da hoče dr. Korošec podrobno motivirati ostavko. Poskus uregovoriti demokratska ministre V ministrskem pred?edn!štvu ie pričakoval dr. Korošca Vukičevičev Inti-mus posl. O. Popovič, kateremu je dr. Korošec podal poročilo o avd*it*nci. Nato je povabil k sebi ministra Šumenko-viča, ki urat/uje v ist5 hiši in pri katerem se ie ftahaia! tudi minister Ang!e-llnovie. Kakor se zatrjuje, ie skušal dr. Korošec ob? ministra, ki sta pristaša g. Warinkov'ča, pregovoriti, naj demokratski nrin'stri ostanejo v vladi ter apelirajo n* demokratski klub. ki bi se zbal morebitnega razcepa ter bi bil po-ous*!5fve.iši. Tako b? se pridohllo na času Oba sta ta predlo* odb'li. Vendar se le popoldne preko gotovih ljudi še enkrat poskušalo vplivati na demokratske ministre naj se izneverijo Davido-viču. češ da so jim brez obzira na odločitve d?t*w>kratskega kluba portfeljft oa razpolago. Davidovič vztraja na zahtevi i1 Ves včerajšnji dan je še potekel v brezuspešnih poskusih rešiti četvorno koalicijo. - Večerna ministrska seja. Vladni komunike napoveduje koalicijo Beograd, 29. decembra ob 20. p. Dogodki današnjega dne potrjujejo, da so ostali vsi obupni napori dr. Korošca in Velje Vukičeviča za ohranitev njunega rerma brezuspešni in da sta se morala spričo odpora demokratov odnosno Ljube Davidoviča, ki kljub vsem obljubam vendarle n| hotel še nadalje nositi odgovornosti za početje režima, v katerem sta imela glavno besedo dr. Korošec hi Velja Vukičevič, končno vendarle odloč'ti za ostavko. V tem trenutku se nahaja dr. Korošec na dvoru, da s predalo demisije tudi formalno otvorj krizo vlade. Dasiravno so že včeraj popoldne z vso sigurnostjo računali s tem, da bo demisijonirala vlada včerai zvečer ali najkasneje danes dopoldne, je dr. Korošec Po svojem večernem posvetovanju z Vukičevičem še enkrat skušal preprečiti razpad četvorne koalicije in ohraniti na krmilu svoj režim. Potrdila se je danes vest, da le po svojih sinoč-njih konferencah poslal pozno zvečer Ljubi Davidoviču Sporočilo, da je tkzv. vladna trojka pripravljena sprejeti demokratske zahteve, če demokrati odnosno Ljuba Davidovič s svoje strani pristanejo na poostritev režima proti KDK in na ostre ukrepe, ki sta jih začela Velja Vukičevič ln dr. Korošec na lastno pest Izvaiatl v Zagrebu ln vseh prečanskih krajah proti protlvnikom he-gemomlstičnega režima. kosa prevariti. ga bo treba izločiti brez usmiljenja. Dr. Korošec in tovariši zav'ačuiejo izvršitev obsodb" nad seboj Napenjajo vse sile da b; etablirali diktaturo trojke. Lahko povzročijo še škodo, rešiti pa se ne morejo več. Ljuba Davidovič je po seji šefov četvorne koalicije odšel v demokratski klub, kjer je že bilo zbrano vodstvo demokratske stranke. Ljuba Davidovič je poročal o poteku razgovorov z ostalimi šefi vladnih strank ter naelasil, da je odklonil vse nogoje. ki so jih stavili dr. Korošec, Velja Vukičevič ln dr. Spaho ter zahteval, nai dr. Korošec čim preje poda ostavko celokuone vlade, ker bo v nasprotnem slučaju treba izzvati vladno krizo na drug način. Posvetovanja v demokratskem klubu so trajala do 2. Odhajajoč domov, je Ljuba Davidovič novinarjem ponovno izjavil, da vztrajajo demokrati pri svojih zahtevah. »AH Je res,« so se zanimali novinarji, »da ste zahtevali od dr. Korošca, naj poda ostavko, da na ta način omogoči pričetek razgovorov z Zagrebom?« »Da. to sem že davno zahteval.« »Trdi se hidl. da .ie dr. Korošec zahteval, naj demokratski mhrstrl s Svojo ostavko izzovejo vladno krizo.« »Ne vem, kal hoče g. Korošec. Vem pa, kaj hočemo ml. S?cer bo Pa zvečer seja ministrskega sveta hi potem vam bo jasno, kako stoji stvar.« Zadnja seja ministrskega sveta Z naraščajočo napetostjo so v vseh političnih krogih in tudi v ostali javnosti pričakovali seje ministrskega sveta in nadaljnjega razvoja dogodkov. V vladnem predsedstvu -o biii ves popoldan zbrani radikalski iiiinistri z dr. Korošcem, v demokratskem klubu pa se je vršila konferenca vodstva demokratske stranke. Točno ob 6. so se zbrali vsi ministri z izjemo »težko obolelega« dr. Marin-koviča in vojnega ministra generala Hadžiča v vladnem predsedstvu, kjer se je nato vršila seja ministrske^ sveta. Seja je trajala jedva 25 minut. Ministri so odhajali skrajno rezervirani in so na vprašanja novinarjev kratko izjavljali, da bo itak Izdan komunike, za podrobnosti pa naj se obrnejo na dr. Korošca. Demokratski minister Pera Markovič je opozoril novinarje, da jim bo pojasnil stališče demokratskih ministrov minister Grol. Prometni minister Andra Stanič je šaljivo pripomnil: Ostavka nI sprejeta. Finančni minister dr. Supotič pa je na vprašanje, ali je vlada že podala ostavko, ironično odvrnil: »Saj vidite, da grem peš. Če bi bil še minister, bi se gotovo peljal z avtomobilom.« Minister pošte dr. Ku-jundžič je dejal: »Ravnajte so po svetopisemskih besedah: Čakajte ln vse vam bo razodeto.« Končno je bil ob 7.20 izdan Iz vladnega predsedstva sledeči komunike: Službena napoved demisije »Na današnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik dr. Korošec obrazložil histori at in potek razgovorov med šefi viadnih strank. Končno je izjavil, da je prišel na osnovi teh razgovorov do p enrieanja. da iih je treba razčistiti na način, kakor to zahtevajo parlamentarni običaji. Seja je bila na in naglaša, da je jugoslovenski naziv antiteza Velike Srbije. Na drugem mestu ob-^vlja odprto pismo na angleškega poslani- ka Kenarda ter ga napada zaradi njegovih stikov z voditelji KDK, obtožuj« ga, da se kot predstavnik prijateljske države na nedopusten način vmešava v naše notranje zadeve. V nadaljnjem članku glorificira Mussolinija in se zavzema za najtesnejše sodelovanje Srbijancev s fašistično Italijo. Vrhunec vsega pa je članek pod naslovom javlja, da namerava strasbour« ški škof po ukazu iz Vatikana kaznovati oba voditelja katoliških alzaških avtonomi* stov, duhovnika Haegyja in Schliessa s su» spenzijo a divinis. Slednji je bil urednik separatističnega lista «Elsasser». oba pa sta iz golega separatističnega fanatizma ob volitvah sklenila kompromis s komunisti proti katoličanom Predsednik Masaryk za treznost Praga, 29 dec. s. Predsednik republike je z odlokom z dne 20. t. m. vrnil zakon z dne 20. novembra t. i., po katerem naj bi se dosedanje določbe o prepovedi točenja alkoholnih pijač dan pred volitvami in na dan volitev v parlament in občinske, okraj« ne in deželne zastope spremenile Svojemu sklepu je dostavil, da smatra popolno uki« nitev prepovedi točenja alkoholnih pijač na dan pred volitvami za neprimerno, ker se razmere od leta 1919. ali še manj od le» ta 1927. niso tako spremenile, da bi točenje alkoholnih pijač ne moglo neugodno vplivati na volilni izid. Brezposelnost inteligence v Zagrebu Zagreb, 29. dec. r. Nedavno je občina razpisala natečaj za 19 uradniških mest. Za ta mesta se je prijavilo nad 300 reflek« tantov. Kmečki nemiri na Ruskem? Mmskva, 29. dec. (ri.) Kljub strogi cenzu» ri se potrjujejo vesti, da so izbruhnili ▼ raznih krajih veliki kmetski nemiri. Iz pr* testa proti postopanju sovjet. oblasti pri rekviziciji žita, zažigajo premožnejši kmet« jc sami >itni pridelek in frspr darska po> slopja Kmetje so p«, bili tud: več sovjet« skih uradnikov. Nova pregrupacija v Rusiji Iz Rusije prihajajo vesti, po katerih se zdi, da se vrši zopet nekaka preori-jentacija v boljševiških vodilnih krogih. Sicer je razbrati še premalo konkretnega iz teh poročil, ali vendar vzbujajo komentarje inozemstva. Predvsem se opozarja na dejstvo, da je sovjetska vlada dovolila Trockemu preselitev iz Sibirije na Krim. 2e dolgo so prihajale v inozemstvo alarmantne vesti o bolezni tega nekdaj tako odločujočega sovjetskega politika; poročalo se je. da je bolezen Trockega take prirode, da mu je življenje resno ogroženo, ako ostane še nadalje v ostrem sibirskem ozračju. Sedaj mu je sovjetska izbrala ugodno ležeče zdravilišče na Krimu, da se preseli tjakaj; lahki južni zrak bo njegovemu zdravju gotovo v izdatno okrepilo. Stalinova vlada je s tem pokazala, da niso imeli prav oni, ki so trdili, da nalašč drži Trockega v zdravstveno neugodnem sibirskem kraju, češ da se ga hoče na barbarski način enostavno i znebiti. Gesta StaTnova je s stališča humanosti sicer samoobsebi umljiva. vendar je spričo ostrosti notranje po 1-tične borbe v komunistični stranki simpatičen pojav.. Nekateri inozemski komentarji so jo skušaj' tolmačiti kot znamenje zbližania med Stalinom in Troc-kim; Stalin išče baie spoprijaznenja s Trockim. svojim poglavitnim nasprotnikom in mu je v ta namen predložil točke, v katerih bi morala opozicija popustiti. Tu prčno seveda gole kombinacije. zakaj prvič ni Stalin v takem položaju. da bi mu bilo treba iskati opore pri opoziciji, ki ni le premagana, marveč naravnost strta, in drugič ni Trocki mož, ki bi ga bilo mogoče tako labko pridobiti za kompromis. Ni tedaj mnogo verjetnosti, da bi šlo pri premestitvi Trockega na Krim tudi za poskus zbližania med obema politikoma. Druga pomembna vest je signalizirala te dni razdor med Stalinom in Buhari-nom. Buharina, ki je šele nedavno prišel z dopusta, je poslala moskovska vlada nepričakovano znova na dopust, kar pomeni, da ie prišel pri merodainih sovjetskih krogih v nemilost in da je do pust pričetek odstranitve tega vodilne ga državnika. Treba je pri tem nagla siti, da je bil Buharin v dobi borbe med Stalinovo večino in Trockega opozicijo eden poglavitnih pristašev večine; on je bil prav za prav poglavitni teoretik večine in na njegova načelna izvaja nja se je naslanjal Stalin, ko je tako temeljito pripravil in izvedel svojo ata ko zoper opozicijo. Bilo bi tedaj zelo velikega jx>menL, ako bi priš.o med obema možema zares do tako važnih diferenc, da bi Buharin moral zapustiti svoje visoko mesto. Ali tudi to vest je težko preizkusiti. Prinesel jo je berlinski komunistični list — in te vrste viri niso najslabši za sovjetske odnošaje —, toda sovjetsko poslaništvo v Berlinu in na Dunaju je izjavilo, da tamkaj ne vedo o stvari ničesar. Ker pa so dogodki te prirode iz Rusije oficijelno potrjujejo običajno šele. kadar so že v prav resnem stadiju, demanti seveda še ne more biti končnega pomena. Treba je tedaj počakati, da se izkaže, ali se zares pripravlja nova pr?srru-pacija v vodstvu boliševiške stranke. aH pa imamo ooravka samo z običajnimi neuteme'jenimi kombinacijami. Mussolinijeva diplomacija se živahno giblje Atene, 29. dec. g. Kakor izve vaš dopis, nik, se italijanski državni tajnik Grandi, ki bo sredi januarja prispel v Atene, ne bo vrnil neposredno iz Aten v Italijo, temveč oficijelno potoval v Sofijo. Mussolini mu je poveril posebno misijo, da omogoči raz* čiščenje turško«bolgarsl:ih odnošajev in de* luje na to, da bosta Bolgarija in Turčija čimprej zaključili prijateljsko in razsodišč« no pogodbo. V isti smeri deluje po nalogu francoske vlade v Soli ji francoski poslanik Bastide. Vendar razvijata oba zastopnika romanskih držav s/oje delovanje za konč« noveljavno zhližanje med Grčijo, Bolga« rijo in Turčiqo ločeno vsak zase. Francoski finančni škandal se siri Pariz, 29. dec. d. Aretacije v znani Ha« nauovi aferi zavzemajo vc«lno večji krog. Po včerajšnji aretaciji ravnatelja «Rumeur« ja» Anquetila menijo splošno, da bo aretira nih še več drugih oseb. Med temi se ime« nuje ravnatelj «Quotidiena» Dumay, ki je skušal skrivati svoje zveze z «Gazette du Franc* v ponarejeni knjigovodstvu. Nacijo« nalistična «Libert6» poroča, da bo preisko« valni sodnik odredil tudi aretacijo Dumay« jevega sina, ki je za očeta vodil pogajanja z «Gazette du Franc*. Uredništvo «Rume« urja» naznanja, da bo list kljub aretaciji Anquetila izhajal dalje in svečano izjav« lja, da nikdar ni vedelo za odnošaje med Anquetilom in voditelji cGazette du Franc» in ni imelo z zadevo niti najmanjšega po« sla. Preiskovalni sodnik je obtožil na prijavo delničarjev Socižt6 d' Edition et de Publi« cit6 technique», bivšega ravnatelja pariške« ga večernika «Pari« Soir*, ter ustanovitelja in ravnatelja pred meseci ustanovljenega jutranjega lista «Par» MatinaU poneverbe. Bivšega finančnega ministra Klotza so včeraj v kaznilniški bolnici izčrpno zasliša« li. Dasi je avtomobilska tvrdka Kellner umaknila svojo civilno tožbo proti Klotzu zaradi izdajanja nekritih čekov, to ne bo imelo na potek preiskave nikakega vpliva, ker je zadeva kazenskopravnega značaja. Vsekakor zatrjuje ministrov zagovornik, da se afera razvija ugodno za Klotza. Angleškemu kralju gre zopet slabše Radi pomanjkanja apetita je telesno tako oslabel, da se zdravniki zelo boje najhujšega. — Skušali ga bodo okrepiti s transfuzijo krvi« počasi, kakor m je prvotno mislilo. Kot vzrok navajajo slabo sprejemanje hran®. Zdravniki izražajo nado, da ari bo bolnik — London, 29. decembra. Glede zdravstvenega stanja angleškega kralja javljajo, da se je bolezen znova poslabšala. Vendar 1» upajo zdravniki, da bodo kmalu zopet lahko poročali ▼ izboljšanju splošnega stanja. V sedanjih okoliščinah gre v prvi vrsti za tak napredek. Da jje kralj brez apelita, po mnenju zdravnikov ne pride toliko v po-štev, ker bodo mogli ohraniti kraljeve moči s koncentrirano hrano. _ London, 29. decembra. Kakor javljajo se je zdravstveno stanje kralja v pretekli noči poslabšalo. Situacija je danes od časa do časa kritična. Recidivi v bolezni se mora vzeti za resno. Izboljšanje v stanju kralja v zadnjih dneh je napredovalo bolj Glas francoskega lista o naši krizi Ves pariški tisk objavlja obširna poročila o notranjepolitičnem položaju v kraljevini SHS, poudarjajoč, da Je pričakovati vsak čas krizo vlade. »Temps« je 28. t m. objavil uvodnik, v katerem piše: »■Nevarnost težke politične krize v Jugoslaviji opozarja na splošni položaj na Balkanu. Leto, ki gre h koncu, je bilo zelo burno v tem delu Evrope in nihče ne more vedeti, kaj pripravlja najbližja bodočnost državam, ki jim nn uspelo v desetih letih po veliki vojni zasigurati si ob novih pogojih svoj nacijonalni obstoj. RuTmmija je doživela padec liberalne vlade in prihod narodne kmečke stranke na vlado, Bolgarski neprestano grozi agitacija revolucionarnih makedonstvujuščih, Grška je doživela triumfalni povra^ek Ve-nizelosa, v Jugoslaviji pa je končno tragedija v skupščini, ki je veljala življenje tri hrvatske poslance, med njimi tudi narodnega heroja Stjepana Radiča. hudo zastrupil odnošaje med Srbi in Hrvati. To vse so dogodki, ki imajo labko več aH manj globoke reperkusije na mednarodni položaj.« »Temps« prehaja nato na položaj v Ru-rnuniji ln Grški ter nadaljuje: »Ako se že lahko bližnja bodočnost v Rtnntmiji ki Grški pričakuje z večjim zaupamem. obstoji velika skrb za Jugoslavijo, kjer otežkoča zadržanje Hrvatov zdravo polidko, ki bi bila usmeriena k potrebnemu konsolidira-njti narodnega edinstva. Zdi se, da uporaba ostrejših ukrepov ni ojačila vlade dr. Korošca, ker je padec vla. de neizogiben zaradi pogojev šefa demo-kratov Davidoviča, ki Jih smatrajo srbski radikali za nesprejemljive. Jutrišnji dan — sobota — bo brez dvoma v Beogradu odločilnega pomena v tem vprašanju. Dejansko ne obstoji spor v nacijonalni politiki v Jugoslaviji niti v vladni koaliciji, niti v krogih hrvatske opozicije. Dočim zahteva vodja HSS dr Maček avtonomno Hrvatske brez vsake druge zveze s Srbijo, razen osebe vladarja, ne želi vodja SDS Svetozar Pribičevič integralne avtonomije, ali politične in upravne ločitve Hrvatske«. Ali je mogoče, vprašuje »Temps« rešiti ta problem z revizijo gotovih določb ustave iz leta 1921., ne da bi se izpostavila nevarnosti obstoječega stanja in ne da bi se vedelo, s kakim novim sistemom ie mogoče zagotoviti sodelovanje vseh živih sil jugoslovenskega naroda. Svoja izvajanja zaključuje pariški list z besedami: »Notranja k" iza. ki io preživlja Jugoslavija, v tem trenutku naibolj vznemiT ja politične činitelje na Balkanu. V interesu Jugoslavije upamo, da se bo praktično rešila tekom 1. 1929 kar je zlasti v interesu ohranitve političnega ravnotežia v enem izmed najbolj občutljivih delov Evrope.« Nesoglasje radi poslanskih dnevnic v francoskem kabinetu poravnano Pariz, 29. decembra d. Včeraj smo kratko omeni'li krizo, kj je nastala v kabinetu Poin-caTČja zaradi diferenc glede povišanja poslanskih dnevnic. Med debato o tem predmetu v senatu je Poincarč nenadoma zapustil seio, da s tem da dovoljnega poudarka kako nesimpatičen mu je ta predlog. Tudi nekateri drugi senatorji so se pridružili mnenju ministrskega predsednika in naglaša!!, da nima povišanje dnevnic nikakega pravnega ali stvarnega razloga ter bi sprejetje predloga javnost gotovo pozdravila z nejevoljo. Po tem prizoru je nastopil finančni minister Chčron in se zavzel za povišanje dnevnic. Izjavil je, da bi pri nizkih dnevnicah bilo nemogoče parlamentarno udejstvovanje človeku, ki ni bogat in to tembolj, ker bo zakon o inkompatibilnostS odvzel poslancem vsake druge dohodke. Predlog je bil nato sprejet s 140 proti 107 glasovom. Nastalo nesoglasje se te pozneje v seji min istrskega sveta poravnalo ln ministrski svet je dovolil Poincarčju. da v tem pogledu postopa po lastni uvidevnosti. Poin carfi se bo v bodoče pri njemu neljubih predlogih odtegnil glasovanju. Mobilizacija r^^menih v Tur- vh< C1J1 Carigrad, 29. dec. a Mestni guverner je proglasil mobilizacijo vseh prebivalcev me« sta od 16 do 45 leta, ki bodo na ta npčin pri^jtni. da se udeležujejo javnih državnih tečajev za pouk v čitanju in pisanju lati« niče. Ta zanimivi kuluk bi trajal štiri meso« ce in je za pouk otvorjeno 28 posebnih šol. 500 žrtev viharja na Filipinih Washington, 29 dec. d. Pred kratkim je divjal na Filipinih silen tajfun. Vihar je zahteval 500 človeških žrtev in uničil 20 ladij. V šestih provincah grozi prebivalstvu lakota. zopet opomogel. Ce ne bo krenilo na bolj«, bo med drugim izvršena tudi transfuzija krvi, da bolnika na ta način ohranijo prt močeh. London, 29. dec. (lo.) Po popoldanskih poročilih je kraljevo zdravstveno stanj« nespremenjeno. Današnje časopisje je pri» neslo vest, da je bil kralj predvčerajšnijm več ur v nezavesti. Uradni krogi zanikajo to vest im naglašajo, da »o ta poročila ▼ sedanjem stadiju bolezni skrajno neprevid« na. Po najnovejših vesteh zdravniki, ne bo« do poskušali pri bolniku izvršiti prenos to vi, temveč bodo le menjali zdravila. Amanuiah zatrl uporniško gibanje London, 29. dec. (io.) Iz Kabula poroča. jo, da so uporniki popolnoma opustili boj proti afganskemu kralju in da so se umalo nili v Konistan. Upor je zatrl kraljev svak. Kralj je bil za časa upora vedno v Kabul« in tudi vesti o uporu vladnih čet »o po« polnoma brez podlage. Bivii guverner Ka» bula, ki se mudi trenotiio v Jelalabadu, s« pogaja z uporniki plemena Šinvarov gledt likvidacije upora. Dosedaj so prevozila an« fleška letala iz Kabula v Pešavar 68 oseb. revažanje je poteklo brez vsake nezgode. Ponesrečila se je edino nevesta nekega nein škga inženjerja v Kabuhi, ki je hotela na vsak način revidirati svojo prtljago v zacU njem delu letala. Prijel jo je propeler in jo je težko raniL Propaganda v mrtvaških krstah šangha), 29. dec. d. Na krovu nekega ni« skega parnika »o zaplenili večjo množino propagandne literature, ki je bila skrita v dveh krstah. V zvezi s tem so aretirali 52 potnikov na parniku. Avstralski delavci proti Italijanom Rim, 29. dec. d »Tribuna* poroča te Ink> sfaiila v Avstraliji, da so tamošnji delavci mod demonstracijami proti italijanskim delavcem ponoči strgali grb z italijanskega konzulata ter ga pribiti narobe nad poslov« ni lokal v bližini. Italijanski vice konzul j« zahteval od avstralske vlade zadoščenje in kazen za storilce. Megla nad Srednjo Evropo Berlin, 29. dec. s. Nad Nemčijo Tlada od danes ponoči razen ozkega pasu ob obali tako gosta megla, kakršne že dolgo ne po» mnijo. V Berlinu je bilo mogoče videti ko« maj pet metrov daleč. Posebno v jutranjih urah je megla uplivala zelo neugodno m Eovzročila številne prometne nezgode, pri aterih je bilo mnogo oseb več ali manj ranjenih. Varšavski atentator pred sodiščem V&rSava, 29. dec. d. Včeraj se je pričela obravnava proti dijaku Juriju Wojciechov« skemu, ki je v maju mesecu izvršil atentat na člana sovjetske trgovinske misije v Van« šavi, Lizareva. Obtožba se glasi na posku» šen umor in ako bo Wojciecho&ski obsojen, mu grozi težka kazen 15 let ječe. Ako pa bo sodišče vpoštevalo še izjemne določb« kazenskega zakona, se zna zgoditi, da bo nad atentatorjem izrečena smrtna obsodba. Dijak označuje svoje dejanje kot osveto nad boliševiki, ki so mu v Kijevu ustrelili očeta. Tudi atentator sam in njegova mati sta dalje časa trpela v zaporih pod boljše« viškim režimom. Rdeči bojevniki proti Hinden- burgu Berlin, 29. decembra, g. Nemškonacijonal-na deželnozborska frakcija je naslovila danes vprašanje na prusko vlado, da li ji j« znano, da so pri manifestacijah Zveze rdečih bojevnikov peli pesem, ki m glasi med drugim: Ko pride Hindenburg na vislic«* bo mir v državi. Frakcija vprašuje vlado, da li bo ukrenila vse potrebno, da se taki dogodki ne bodo ponavljali in da ii bo povzročitelje kaznovala. Dolgčas v komunistični državi Štirje mladi delavci v donešketn mestu Ručenkovki so se nekega prazni-škega dne popoldne strašno dolgočasili in da si ta dolgčas preženejo, si je eden med njimi izmislil svojevrstno tekmo: Tisti, ki bi v pol ure snedeJ največ sladoleda, bi imel pravico sestaviti na stroške ostalih treh program najrazličnejših zabav. Predlog je bil sprejet, tekma se je pričela; po pol ure se je končala z zmago mladega Roc-kova, ki je bil v tem času snedel 20 porcij sladoleda. Sestavil je program tistih zabav — a do izvršitve ni prišlo več. Zvečer je umrl zaradi vnetja pljuč. »Komsomolskaja Pravda« organ komunistične mladinske zveze, poroča o primeru in ne more razumeti, kako da se v Rusiji mladi ljudje dolgočasijo, v RuČenkovki pa še posebej, kjer so zgradili velikanski delavski dom, ki nudi proletarijatu vse mogoče udobnosti in zabave: restavracijo, briv-nico, čitalnico, knjižnico, gledališče, kino, koncerte itd. Hmeljski trg žatec, 29. dec. h. Povpraševanje po žate» škem hmelju letošnje žetve traja nepreki« njeno dalje, kakor pred prazniki. EVnevni promet dosega po več kot sto meterskih stotov. Kupci so domačini in inozemci. Tendenca in cene so trdne Plačuje se 1500 do 1^50 Kč za 50 kg brez prometnega dav» ka. Dosedni je bilo v Žatcu javno marki ranih 86.200 meterskih stotov žateškegi hmelja letošnje žetve. r i Kraji in ljudje Glavna skupščina Jugoslovenskega novinarskega udruženja Tiho im skoro neopaženo se zberejo danes v Ljubijani jugoslovenski novinarji iz vseh pokrajin naše države na glavno skupščino svoj« stanovske organizacije. Po skoro dveletnih notranjih konfliktih je Jugoslov. novinarsko udru-ženje zdaj zopet konsolidirano in jačje kakor je bilo sploh kdaj. Da se prepreči ponovitev slične krize, se je vseh pet sekcij Udruženja sporazumelo na temeljito spremembo pravil in samega ustroja organizacije. Iz kom-petence skupne državne organizacije bodo izločene vse zadeve, ki bi ojogle izzivati medsebojne konflikte. Dosedanje sekcije se spremene v samostojna društva, ki pa morajo imeti v vseh bistvenih zadevah identična pravila tako da ie zajamčena enotnost novinarske stanovske organizacije v vsej državi. Skupne zadeve bo vodil glavni odbor JNU, v internih poslih pa bodo nova novinarska društva, ki stopijo na mesta sedanjih sekcij JNU v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Novem Sadu. docela avtonomna. Ta spremeba pravil in ustroja Novinarskega udruženja bo tvorila glavno in najvažnejšo točko današnje skupščine v Ljubljani, ki bo zaradi tega tvorila gotovo važen mejnik v razvoju jugoslovenskega novinarstva. Ker so na spremembo pristale že vse sekcije, ni dvoma, da bo danes sprejeta brez posebne borbe. Ze drugič so si izbrali jugoslovenski novinarji Ljubljano za svojo glavno skupščino. Prvič je bilo to 1. 1922.. ko je bila skupščina združena tudi z novinarskim kongresom. Današnja skupščina pa bo izrazito delovna skupščina bri.jz srik h par^d in sv-ča-iosii. Kljub temu. ali morda ravno zato se ie udeleže najodHčnejši novinarji. Zastopani bodo vsi dnevniki Jugoslavije in vsi važnejši drugi politični listi. Iskreno pozdravljamo v svo?! sredi svoie tovariše, glasnike in posredovalce javnega mnenja, in iim želimo. da bi odnesli iz naše lepe Ljubljane čim lepše vtise. _ čigav b, Ljubljana, 29. decembra. •Končano je!» so dejali danes Jutrov stric, tisti ki jim ob večjih praznikih pri» pada skrb, da iščejo za naše najmlajše «Ju* trovčke» trde orehe, namenjene za prega* njanje dolgega časa in ostritev duha. Tudi vas malčke štejejo naš stric k veliki druži* ni «Juirovcev». In ravno zato vam bomo podarili za letošnji Božič imenitna darila. Poleg lepih knjig — krasen gramofon... Hej! Kakšen jel Tako*le: malo ga zavT* tiš, pa ti zapleše čarodejna kljuka z ošpi* čeno peto po plošči; vsa soba pa je tisti hip polna najmilejših glasov... Kdo bi se branil takega Božička!? Nihče, gotovo, da ne! Zato smo vam pa zastavili hudomušno uganko. Na rajžo ste morali po cikcakasti poti mimo najrazlič* nejših zapeljivih ovinkov ob ribici, ko» iftrunčkih, papirnatih zmajih in drugih za* peljivostih tja notri do čarnih betlehem« skih jaslic. Ej, vemo kakšen direndaj je bil povsod, kamor prihaja «dutro». In kje ga ni?! Debela pisma smo dobivali ves čas, dan :ra dnevom in v njih ste pisali, kako pridno »te potovali z rdečimi svinčniki v roki po zakrivljenih potih v Betlehem. «Še na potice je pozabila naša Bredica, dokler ni prišla v «Jutrove jaslice«. Tako nam piše odličen gospod z dežele, ki nam je čestital k naši imenitni nalogi. — «In Breda komaj, da je markirala betlehemsko pot, je že zdrdrala na pošto. Še med potjo je lepila kuverto, doma je ni utegnila. Ta* ko se ji je mudilo, da ne bo zadnja med Jutrovčki.* In takih Bred je bilo te dni mnogo, mnogo. Želeli bi le, da bi vi vsi videli, kako so nam deževale rešitve. Kakor bi se odtrgal v hudi uri velik oblak, je bilo takrat, ko Je prihajal k nam pismonoša. Rešitve, ki iso prišle prvi dan smo naložili v naše iz* ložbeno okno v Prešernovi ulici, kjer čaka tudi gramofon svojega bodočega srečnega lastnika. Vse pošte pa je prišlo nadaljnje dni toliko, da se je nismo upali več basati v izložbeno okno, ker smo se zbali za šipo, ki se j že vsa šibila pod težkim bremenom. Posebno je zadnje dni pritisnila z rešitva* mi Štajerska deca, predvsem mali Maribor* čani im Celjani. Kljub temu, da je rok sa rešitve ie pote* kel, se oglašajo ie zamudniku Pa sa nje je srečno upanje ie odklenkalo. Te dni je stalo pred oknom naše oprave mnogo začudenih obrazov. Eni so ob čudo* vali lep gramofon, drugi so se čudili mno* goštevilnim pismom, Vsi pa zdaj napeto pričakujejo, čigav bo gramofon. Naše pravo delo pa se je zdaj Sele pri* čelo. Vso ogromno pošto preštevamo, pre* gledavamo, popravljamo, urejujemo in da* jemo v volilno žaro. Radovednost pa se je polotila tudi našega strica in ga tare hud firbec, kdo bo tisti srečnik, ki bo zapel ob koncu žrebanja ono fletkano pesmico: »Jaz imam pa gra... oj, gra... oj, gramofon. » Vsem sTečnikom, ki bodo prejeli letošnje božične nagrade jih privošči že v naprej — •JUTRO*. Slovenci, pomagajte! Med nami prebiva več tisoč delavcev iz Primorja. ki so tekom letošnjega poletja pribežali pretko meje in si tu s poštenim detom služili vsakdanji kruh. Z nastopom zime je delo, ki so ga opravljali kot sezijski delavci, prenehalo in ogromna večina vseh teh nesreoiežev se nahaja sedaj na cesti brez sredstev in brez strehe. Vsi bedni in gladni, slabo obiečeni in prezebli tavajo iz kraja v kraj, iščoč dela in pomoči. Nimajo svojcev, kjer bi našli zatočišče čez zimo K svojim družinam onstran meje. ki same gladujejo, se iz bojazni pred preganjanjem in zaporno kaznijo zaradi bega čez mejo ne upajo vrniti. Pri naših javnih in zasebnih dobrodelnih ustanovah in podpornih institucijah kot tuji državljani ne najdejo pomoči. Njih edina na-da in opora jim je Jugoslovenska Matica, ki pa danes sama ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, da bi jim vsaj v najhujši stiski dovoijno priskočila na pomoč. Prizori, ki se dnevno odigravajo v uradu Jugoslovenske Matice, kjer ti bednj nesrečneži iščejo usmiljenja in pomoči, so naravnost pretresljivi Solze, ki rosijo oko tem trdega dela vajenim in delaželjnim mladeničem in možem, so izraz njih dolgo zatajevane bede in obupa. Slovenci! Jugoslovenska Matica je doslej kolikor je bilo v njeni moči podpirala te uboge trpine. Danes so njena sredstva izčrpana. Zato je primorana obrniti se z javno prošnjo za pomoč na ves naš narod. Pravkar bomo jemali slovo od starega leta ter na raznih javnih Silvestrovih večerih in v domačih intimnih krožkih zabavajoč se pričakovali prihod novega leta. Ali se bomo v takem veselem razpoloženju vsaj za hip spomnili onih. ki jih je usoda pregnala izpod domače strehe in ki bodo lačni in prezebajoči pričakovali in pričakali prihod novega 'eta. prihod novega gorja in še hujše bede. Slovenci! Vedno ste bili pripravljeni pomagati raznim nesrečnežem in trpinom, pa nai si je klic na pomoč prišel od kjerkoli. S hvalevredno človekoljubnostjo ste nudili še pred nedavnim svojo dokaj izdatno pomoč tudi bratskemu bolgarskemu narodu, ko ga je zadela huda potresna katastrofa Danes prihaja tak klic na pomoč od vaših bratov Slovencev. Ne preslišite ga! Pokažite svojo človekoljubnost tudi rapram njim. Na raznih Silvestrovih in drugih zabavah spomnite se jih s prostovoljnimi zbirkami. Iniciativo za take zbirke naj dajo slavnostni govorniki, ki naj se v svoj:h govorih spomnijo teh najbednei-ših med nami in onih naših rojakov onstran meje. Vse zbirke nai se pošljejo na nas'ov Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7'IT. Kdor ima le trohico sočutja do sočloveka, nai ne presliši naše prošnje. — Jugosl. Matica. DANES! JOHM GILBERT kot Lukaska, sin hrabrega he mana v velefilmu DANESl RENEE ADOREE lepa kozaška mladenka Marjana. Po istoimenskem romanu L N. TOLSTEGA Predstave: ob 3, pol 5, 6, pol 8. In 9. NILS ASTHER elegantni ruski knez OUnjin. Velefilm, ki pretega po tvoji lepoti, divvik scaaak, krasni rtefeiui vse do sedaj predvajane! Narodni slikarji v Selški dolini Prelepa Seflška dolina, kj nad njo kraljuje romanticn,] Ratuovec, hrani razno bogastvo. Okolica je polna prijetnih lzleuuilun točk in pota je skrbno markiral po večini sam vjad. svetnik dr. R. Andrejka Ogromne šume so vir dohodkov tamošnjih prebivalcev, rodovitna polja dajejo potrebni živež pridnemu in delavnemu ljudstvu te doline. Vasi so snažne, hiše pa soiidno zidane m s Skriljem krite. Poleti kimajo raz oken ži-vordeči gorenjski nageljni, ki jih z vso nežnostjo gojijo gorenjska dekleta. Ob potih siečav;amo znamenja, kj so jih naredili gorenjski samouki. Koliko narodne umetnosti je na teh deiih! Čebelnjaki se ponašajo z živopisanirnj končnicami. Brez podpisov umetnikov so ta dela, le letnice na nekaterih nam povedo dobo, ki iz nje izhajajo. Stari Tomažek je ohranil te narodne umetnike v dobrem spominu in po njegovem pripovedovanju so bili glavni zastopniki ljudske umetnosti v Selški dolini: Podnar-tov.čeva Micika in Babjekov Gašper v Selcih in Plnadarjev Tone v Železnikih. Prva je umrla pred svojimi 40. leti in le prebivala v Selcih št. 19. Pri hiši se je reklo pri Blazevcu. Njen oče je bil iz Podnarta in zato so mu rekli Podnartovec Bii je tudi slikar. Micika je b.la postala po njegovi smrti pcsestnica, vendar jo je slikanje še vedno zelo veselilo. Delala je mnogo. Na stotine in stotine končnic za panje je naslikala. Motivi so vzeti iz sv pisma ali iiz kmeiiške-ga življenja Slikala ie polee končnic tudi podcbe za znamenja, »bridke martre« (to so znamenja na krajih nesreče) in podobe na steklu, kj so prava redkost. Honorarji so bili zelo skromni. »Navadna končnica je ko-štava 5 krajcarjev, za en zeksar ie Da na-malala celo vojsko«, pravi stari Tomažek lz Selc.* Zelo šibka konvurenca je bil Mi-clki v Selcih Babjekov Gašper, ki je bil tudi slikar, vendar bolj slab. Najbolj znana je bila njegova končnica, ki ie prikazovala prizor »kako so babe briča teple«. Žtnske so neko;« prodale pr£.cej las nekemu rrgovcu, kar so iim ljudje zamerili. Birič jt pri nedeljskem oklicu pripomnil, da naj dotične, kj so lase prodale, bolj juho solij.i. da iim bodo preje zrasli novi lasje. Prizadete so mu to si.no zamerile. Maščevanje ni izostalo. Neki dan se je birič zamudil do vrče-ra v Selcih To priliko so izkoristile bojevite ženske in so dale biriča že v popolni temi pckbcat; po nekom iz hiše. Ko le sto-r»Jl birič nič hudega sluteč lz hiše. je začelo padati po njem. Teple so ga z metlami, ki so bile namočene v razne hlevske in straniščne »dišave« To je bila seveda prava senzacija za sicer mirno vas ln zato ni čuda. du je to junaštvo ovekovečil tudi l;ud-skl umetnik. Babjekov Gašper je umrl nekaj let preJ Podnartovčevo Midko. Zeiezn:kar'em je pa slikal Vončnice za r»a-nje, dea znamemia in jaslice Plnadarjev Tone, ki 'e bil po poklicu prav za Prav sobni slikar. * Micka je bila zelo sp-etna slikanica. Nekaj njenih del ie naravnost izvrstnih Tako le n. pr zramenie na razpotju pod Prt w-čem. ki predstavila sv. družino na begu v Egipt. Barve ie uporabljala prstene in so se ohranile prav dobro še do današniih dni. _ B. R. »GAiMMA« je izven konkurence, zakaj je edino sredstvo, čigar zdravilni učinek je znanstveno ugotovljen. „Slovenčeva" pevodenj na trgu LJubljana, 29 decembra. V Ljubljani je bilo že nekaj dni skrajno dolgočasno. »Uf, ali je dolgčas!« so zdehalj gostilniški gostje, o dolgčasu so se menili po kavarnah in celo na uiicah je bilo čuti pogovore in kratke pomenke, ki so izzveneli v končni refren: »Priraojdunaj — v nedeljo jo pa pobrišem venkaj na dežeio — vsaj ne bo tako dolgčas . . .!« Naenkrat pa —kakor bi odreizal. Ljudje se smejejo, ljudje se hihitajo, ljudje se krohočejo. Povsod. Doma, v gostilnah, v kavarnah. Ustavljajo se na uh-cah in se smehljajo, branjevke na trgu pa se posmeškuiejo in se modro drže. »Kongc skrbi!« Je vzkliknila zjutraj Ančka ter se pokroviteljsko obrnila do Mete. »Kaj pa novega?« je vprašala Meta. stopila na obe nogi in čakala, kaj pove Ančka. »Na, na,« je menila ta in sklenila roke na trebuhu, ko je odložila »Slovenca«, ki je postal zadnje dni humorističen list. — »Kai ne vidiš nič, ja, — ali si slepa, Meta?« Meta se je važno prestopila, vzela v roke »Slovenca«, brala inserat iin se vsedla spet nazaj na stol. Vsedla se ie trdo, skoraj omahnila je. Številna jo je podrla. Šele, ko je prišla k sapi, ie vzkliknila; »Jejdeta na, Ančka, kaj sem brala, kaj sem brala? O ti reč ti taka, prav res Ančka, dobra ženska si! Pa sem pravkar nameravala poslatj poba, da mi preskrbi papirja za zavijanje. Saj sem bila že kar v zadregi. No, zdaj smo pa rešene skrbi!« Ko sta se oddahnili, je Meta zopet vzela »Slovenca« v roke in skakala okrog vseh prijateljic ter tovarišic na trgu. Izvod »Slovenca« je romal od štanta do štanta. »Jej, Jej,« so si pripovedovale prijazne ljubljanske branjevke, »zdaj pa že bo!« Dopoldne se je priklatil na trg in se pri-sukal med štante navihanec in hitel pripovedovati: »Preklemano, zdaj bo pa kšeft!« Nekaj mi boste že dale zaslužiti. — Eh — počakajte, mislim namreč, da vam bom prodajaj papir. »Slovenca« na kupe! Prosim, počakajte saimo še par dni. Po novem letu bo v Ljubljani lepo zvitega, čednega papirja na cente! Prinesem vam »Slovenca« in vas založim za pol leta naprej.« »Pa daj!« so menile branj evke prijazno ln odpodile Vinkota z Zabieka naprej. Hitel je od trafike do trafike in naročal, naj puste novoletnega »Slovenca« lepo zravnanega, kakor se spodobi, prav takega kot bo prišel lz tiskarne, ker drugače tudi po 4 Din kik at bo šel v denar. »Ti ksc ti tak!« so se smejale ženske te rasSkl po trafikah in neusmiljeno secirali čudovito »Slovenčevo« številko. »Tja,« so menili, »ali bo »slepa, številka To bo papirnatih »Slovencev« na plac.« Silvestrov večer doma Ves d zaključek in nadepdn začetek pri radio - godbi iz vsega sveta. Z aiparatom TELEFUNKEN 9 sprejemate vse evropske postane v zvočniku. En sam prijem — in Evropa Vam zaigraj - Zahtevajte od trgovca, da Vam predvaja novi Telelunken prej enimi aparat na izmenični tok in zahtevajte Prospekte 0 Telefunken elektronkah in TeHefunken zvočnikih! a * TELEFUNKEN 9 za priklon na baterije stane 7100 Din. Stavek zraven spadajočih Telefunken elektronk stane 500 dinarjev. Telefunken koncertni zvočnik »A r c o f o n 3« stane 1385 Din. »OOsT -V9« TELEFUNKEJ Najstarejie preiskuinje — Najmodernejša konstrukcija S sekiro se je hotel usmrtiti Škoija Loka, 29. deceimhra. Škofjeloški hribi so skrito torišče raznih zanimivih dogodkov in tiho domovanje pravih slovenskih originalov. »Jutro« Je že Pisalo o iznajdljivem planinskem očancu Kožuhu, ki kraljuje v hribih nad »Poljansko dolino tn si je napravil kot samouk najrazličnejše tehnične pripomočke v svojem gospodarstvu. Na samotni kmetiji, ks spada pod patrona sv. Ožbolta, pa živi takisto znani original in šaljivec Debeljakov oče Večkrat zaide prav rad v veselo družbo, ki se od srca nasmeje njegovim dovtipom. Tudi obiskovalcem škofjeloških hribov, kj hodijo mimo Debeijakovega doma, razdexe stari Debe-ljak rad kako okroglo. Zadnje čase pa se je možu zameril svet. Nekaj mu je zagrenilo življenje. Kratkomalo naveličal se je pohajkovanja po tem svetu in sklenil, da bo storil samomor. Ampak kako naj pride s tega sveta na onega? Strupa ni utegnil dobiti nikjer, orožja ni imel pri roki, prepada ni nikjer tam okrog, da bj se pognal s kake čeri v globino. Edino orodje, ki je prišlo v poštev, je bila sekira. Poiskal jo ie v drvarnici, nato Pa je šel sam v svojo čumnato, da bi presekal nit svojemu staremu življenju. Stari Debeljak se je slekel, da ne bj imeli z njim po njegovi smrti preveč posla, nato pa je legel v posteljo ln krčevito objel svojo poslednjo prijateljico sekiro. Pa se je možaku menda zdela sekirina ostrina prehuda, zato je potegnil odejo Preko glave, z obema rokama privzdignil sekiro in jo z vso močjo spustil na svojo glavo. In še dri|gič in tretjič, pa ga še ni bilo konec... Tedaj pa Je stopii nenadoma eden domačih v sobo in je opazil dedkovo čudno ravnanje. Iztrgal le Debeljaku sekiro iz rok, nakar je priklical domače, ki so pregovorili očanca, da se je odpovedal prostovoljni smrti. »Cujte. oče.« ga le vprašal pastir Janez kasneje, ko se je razburjenje že poleglo, »zakaj ste pa potegnili odejo Preko glave?« »Zato, ker sem se bal, da me bo preveč bolelo, če bom tolkel s sekiro Po glavi!« Popačene brzojavke Narodna banka kraljevine Srbov, Hrva* tov in Slovencev se je že večkrat pritožila na poštno ministrstvo, da prihajajo njene brzojavke, ki jih oddaja na posamezne fi* lijalke z nalogi za izplačilo, v roke naslov* nikov z izmenjanimi ali izpuščenimi bese* dami, posebno pa, da se pogrešno odprav* lja v brzojavki prva beseda, ki je posebej dogovorjena beseda (šifra) in na podlagi katere se izvrši izplačilo. Ce se ta kontrol* na beseda ne odpravi pravilno, se izplačilo ne more izvršiti. Potrebna so ponovna br* zojavna povpraševanja, kar povzroča tudi nove stroške. Kljub temu, da je ministrstvo posvečalo tem nerednostim vso pozornost, pogreške le niso prenehale. V zadnjem pri* meru je bilo onemogočeno izplačilo pri fi* lijalki v Zagrebu zaradi napačno odprav* i jene brzojavke po krivdi uslužbenca v Beogradu, v prejšnjih primerih pa zaradi pogreške v Sarajevu, Cetinju itd Da se brzojavna služba ne vrši dandanes s tisto vestnostjo in točnostjo kakor ne* kdaj, je vobče znano. Vzrokov, zaradi ka* terih trpi brzojavni promet, je pa več, in sicer: vsi, na račun reparacij dobljeni apa* rati so jako slabi, njih nadomestni deli pa celo manjkajo, brzojavne proge se prema* lo popravljajo; zaradi raznih direkcijskih okrožnic so brzojavne linije tako obreme* njene, da zastajajo plačane zasebne brzo* javke. Po ministrski naredbi ne sme no* bena brzojavka ležati več kakor eno uro v uradu, v resnici pa čakajo na odpravo pri aparatih po več ur, tako, da izgube br* zojavna poročila vso svojo aktualnost. Tu* di niso brzojavni uradniki pri vseh poštah v teelgrafski službi dovolj izurjeni. Naša poštna uprava je ie pred leti odpravila br* zojavne tantieme irradnrštvu, kaT je bilo vse prej kakor v prid točni rn vestni brzo* javni službi. Brzojavne tantieme so v vseh kulturnih državah v veljavi. V avstrijski republiki »o jih s 1. januarjem 1928. celo zvišali. Da 9e dvigne brzojavni promet ns nekdanjo višino, bo pač potrebna v brxq* javni službi obširna remedura. Z raznimi pisanimi naredbami in odredbami bo pa brzojavnemu prometu prebito malo poma* ganol i ' ■ m is Ples ciganskih vil na podstrešju Prijatelj našega lista nam piše iz slavo*.-sikega seia: Da ne bodo Slovenci mislili, da so njihovi cigani največji mojstri, vam bom dokazal, da jih slavonski še prekašajo. V Slavoniji je selo Mrzovič in je v njeni tudi več ciganskih družin, ki se preživljajo s kartami, nnuziko, konjsko kupčijo, s tatvino in goljufijo. V selu sta živela v svoji hišici mož iQ žena, stara vsak čez 70 let, ter varovala svoje prihranke, baje nad 16 tisoč foria-tov. V Slavoniji namreč še vse računa, prodaja in kupuje v forintih Za ta zaklad so seveda vedeli tudi cigani. Pa so si izmislili, kako bi prišli do denarja. Spomladi sta se splazili na skrivaj dve ciganki v hišo in ss vtihotapili na podstrešje. Ko sta starec in starka legla v posteljo in zaspala, sta premeteni ciganki začela plesati po podstrešju, da se ie tresla vsa hiša. Plesali sta neko-koliko ur, potem pa na skrivaj spet odšli Dopoldne pa se je etna ciganka vrnila in pripovedovala starcema, da zna čarati. Z dlani očanca je začela Stati bodočnost. Naenkrat se zgane in zakriči: »Kaj Pa je fco? K vam prihajajo vile in plešejo po hiši.« Možiček in ženica sta preplašena priznala, da sta slišala ponoči, kako so vile plesale po Podstrešju. Ciganka jima Je rekla, da ne bo prenehalo strašiti, če ne dasta ciganom vsega, kar zahtevajo in je potrebno, da vil« odženo. Razen tega se starec in starka morata postiti vsak dan i® ne vžiti diugega kakor v vodi namočen kruh s česnom, slanino in mast Pa morata dati ciganki, da pomiri vile. Seveda ii morata Izročiti tudi prihranjenih 16 tisoč forintov, kar sta tudi storila in in se vestno postila. Nekaj časa je bil mir, aH kmalu so ss vije zopet pojavile na podstrešju. Vendar Pa sta se starca opogumila in na skrivaj pokukala na podstrešje, kjer sta v resnici zagledala dve beli vili z razpleteninfl lasmi. Silno sta s prestrašila in sta odslej še raje pristafla na vsako cigansko zahtevo. Zlasti pa sta obljubila, da nikomur ne črhne>ta o strahovih v hiši. Postila sta sta še, dokler ni stari 16. t. m opešal in umrl lakote. Ciganke so pobegnile, vendar pa se je posrečilo kmetom, da so eno vzeli in jo dobro naklestili, __L B. Nemška sodba o našem tuj-skem prometu in propagandi Neka ugledna nemška strokovna revija Je nedavno priobčila daljši članek o tujskem prometu v Jugoslaviji in o smotreni propagandi, kj jo leto za letom vodijo v inozemstvu naše tujsko-prometne organizacije. Naj nav.edemo le del tega članka, ki mor« z veseljem navdati vsakega našega čita-telja. Ni dvoma, piše člankar, Jugoslavija W postala v modernem prometu moda. V glavnem Nemci potujejo na solnčno obal vzhodne Adrije; poleg njih igra tudi če§k| element, — iz razumljivih narodnostnih simpatij, večjo vlogo. Italijani niso priljubijenL Angleži obiskujejo le Split ta izkopine r. SSolinu, ali pa vznemirjajo dalmatinsko vodovje s svojimi križarkamj in zrakoplovi, kakor se je to zgodilo koncem septembra. Nemec vsaj ne nosi zastonj svojega dobrega denarja v Jugoslavijo. Pokrajine, otoki, polotoki so neizmerno lepi. Pa!me, solnce, kopeli do začetka novembra, vse to se dobi v Jugoslaviji, le mnogo ceneje kakor na rivijerl Ne samo tarife, ampak tudi cene so točno fiksirane ter ostanejo tudi stalne. Kalkulacija izdatkov Je naravnost vagledna. Sicer tudi ne manjka na tem blagoslovljenem koščku zemlje različnih; taks in doklad. teh neizogibnih spremljevalcev vseh hotelskih računov na svetu vendar pa ti Izdatki bazirajo vsaj na Vt» Spomini na prevratno dofio na Koroškem Kdo je bivši koroški deželni glavar Schumy, o katerega manipulacijah z javnim denarjem razpravlja te dni sodišče v Celovcu Proces, ki se jo vršil te dni pred sodiščem v Celovcu, je znova postavil osebo bivšega koroškega vsemogočnega dež. glavarja Schumya na javno pozornico. Kdo je Schumy? Pisal se je popreje pravilno šumi io je sin slovenskih staršev na Žilici, blizu Podkloštra v Ziijsiki dolini. Njegova mati ni znala, niti razumela nobene nemške besede — oče je bil gozdni čuvaj. Politično društvo koroških Slovencev je mladega Šumija, ki je tedaj bil zaveden Slovenec, na svoje stroške pustilo šolati na kmetijsiki šoli na Grmu pri Novem mestu — nato pa je Šumi bil nekaj let slovenski potovalni učitelj. Žalibog je mož bil brez narodnega značaja; pustil se je od Nemcev preslepiti in postal najhujši nemškutar. Z njegovo pomočjo, ki je slovenske razmere na Koroškem kot bivši slovenski potovalni učitelj dobro poznal, so Nemci mogli še uspešneje raznarodovati koroške Siovence, posebno s pomočjo kmetskih strokovnih organizacij in kmetskih šol ter Šumijeve nemškutarske stranke, tkzv. »Beuernbunda*. Najhujša preganjanja na vseh poljih so pretrpeli koroški Slovenci v času, ko je Schumy prišel na Koroškem do politične moči in se povzpel celo do deželnega glavarja. Z deželi ukradenim, večinoma slovenskim denarjem je financiral nemško re-volto v Mariboru in nemško propagando v mežiški dolini in širom Slovenije v bližini plebiscitnega ozemlja. Značaj tega trinoga koroških Slovencev osvetljuje dogodek, ki se je pred nekaj leti pripetil v Smohorju v Ziljski dolini. Schumyju je edino koroški poslanec Grafenauer pripomogel, da je kot kmečki fant bil sprejet na kmetijsko šolo na Grmu ln nato nastavljen kot potovalni učitelj. Ko je Schumy bil v prevratni dobi deželni glavar, je bolnemu sivolasemu Grafenauerju zabranil povratek na njegov dom v Ziljsko dolino. pozneje pa mu je dovolil le proti podpisanemu reverzu, da se ne sme ganiti iz hiše. Ponovno je pustil dovoljenje za bivanje preklicati, tako da je moral bolni Grafenauer v najhujši zimi zapustiti dom in iz Slovenije delati nove prošnje na deželno vlado v Celovcu, da se mu dovoli povratek. Nekoč leta 1925. je Grafenauer moral k zdravniku v Šmohor; ko se je slučajno srečal s tedanjim deželnim glavarjem Schumy-jem v Gaserjevi gostilni, je od myjevih spremljevalcev pristopil k Grafenauerju vodja ziijskega »Heimats-schutza* in v navzočnosti Schumyja zagrozil poslancu Grafenauerju, da ga pusti na licu mesta linčati in pobiti, če se ne odstrani iz Koroške, ker on že ve, koliko zlega je moral nemški narod pretrpeti od njega. To se je dogodilo z odobravanjem in v navzočnosti deželnega glavarja Schumyja in sreskega poglavarja v Smohorju dr. Klosija. Slovenci moramo biti veseli, da se je vendar našel človek med poštenimi Nemci, ki si je upal razkriti nepoštenosti nesrečnega Schumyja, ki je največ kriv preganjanja slovenskih Korošcev. Zvesta pomagača Schumyju sta znam Glančnik iz Velikovca — tudi hud nemškutar, ki pred nekaj leti, ko je bil izvoljen za poslanca »Bauernbunda* v deželni zbor, ni znal besedice nemški in je letos pustil na nagrobnem kamnu svoje matere v Vobrah odstraniti slovenski nagrobni napis (kolika srčna surovost!). — drugi pomagač Scbumyju je bil profesor Plaš, sin slovenskih staršev iz Žihpolj pri Borovljah, ki je predsednik velenemcev na Koroškem. Oče Plaša je zaveden Slovenec in se je sina, ki je strasten nemškutar, odrekel in mu zaprl hišo. Žalostno je, kakšnih poturic se Nemci poslužujejo pri germanizaciji Slovencev na Koroškem. centnalno masnih temeljnih cenah. Ničesar si potnik bolj ne zaželi, kakor približna pravilnosti svojega proračuua. fo Je glavni vzrok, zakaj je Jugoslavija taKo priljubljena kot tujsko-prometna dcšela. Komfort igra v Jugoslaviji seveda manj-So vlogo. Povsod se opaža, da le tu vjla-dala do nedavna Se primitivnost ^ da »e povsod potrudijo, ustvariti boljše pogoje za bivanje razvajenejših tujcev. Jugoslavija Je _ >cin Dornroschsniandc. Nato opisuje pisec lepote našega Pri-morja, bujno vegetacijo in si«dov« »tare hrvatske kulture, hvali podjetnost prebivalstva in uvidevnost naših prometnih ustanov, ki znajo z znatnimi popust? privabiti v deželo tujce, ter se vprašuje, zakaj se tudi v Nemčiji ne uvedejo slične ugodnosti na železnicah in parobrodih. »V propagandi nas Jugosloveni, ki jih T tujsko-prometni kulturi vsekakor nadkrilju-jemo, odločno prekašajo. Uspeh pač ni izostal. Moramo priznati spoštovanje onim, ki se jim je posrečilo v malo letih pričarati eno najboil cvetočih tujsko-prometnih Industrij Evrope. V Jugoslaviji se mnogo gradi in investira, vendar pa Je treba še mnogo storiti na tem polju Naše solidnosti pisec n« more prehvalitl ter poudarja, da se tuiec pri nas lahko nastani v hotelih, ki se imenujejo prvorazredni, ne da bi se mu Mo treba bati, da bo oskubljen. Priporoča svojim rojakom, da posnemajo Jugoslovene v tem, da v glavni sezoni kljub prenapolnjenosti ne navijajo cen, »Nemci so v Jugoslaviji povsod čim najlepše sprejeti: vsa pota so iim >dprra ta ni s© jim treba (kakor v Italiji) bati, da se bodo kjerkoli spodtaknili. Resne ovire razmahu jugoslovenskejra tujskega prometa pa so: nerazčiščena politična situacija in večni strankarski boji na ZHOtraj in zunaj, ld pa so sicer precei podobni našim lastnim političnim razmeram (nemškim namreč).« Ta članek jasno kaže, kako ogromno kulturno in narodno-gospodairsko de'o vrše naše oficijelne tujsko-promertne organizacije doma i® na tujem. Ta društva so Izdala velikanske vsote za propagando v tujini, od javnih in privatnih faktorjev pa ko dobivala v ta namen le neznatne subvencije, tako da so morala skoro vse te Izdatke kriti iz dohodkov svojih potovalnih pisarn. Priporočamo, da se naše občinstvo v večji meri poslužuje udobnosti, ki mu jih nudijo naši ofici-Jelni potniški uradj (»Putnik) ter da kuouje vozne listku itd. le pri niih, ker jih dobite po Isti ceni kakor Pri Železnikih blagajnah. __A. V. P, Univerzitetno ndruženje kraljevine SH3 za Društvo narodov Včeraj popoldne se je v Ljubljani vršila seja univerzitetnega udruženja kraljevine SHS za Društvo narodov. Prisostvovali so delegati iz Beograda in Ljubljane ter pooblaščenec iz Zagreba. Sejct-ie otvoril cand. iur. Rad, Z. Nedeljkovič, predsednik ljubljanskega kluba. Toplo je pozdravil delegate in prisotne člane ljubljanskega kluba ter imenoval za zapisnikarja stud. jut. Branka Alujeviča. Po določitvi dnevnega reda Je zavzel predsedniško mesto g. Milenko Mili6, doktorand prava iz Beograda. Ugotovljeno je bilo predvsem, da v udru-ženju vlada popolno soglasje. Vse člane prevzema zgolj ideologija miru brez vsake politične primesi. V inozemstvu Je naše udruženje doseglo prav iepe uspehe. Tekom 3 let smo zavzemali stalno mesto v odboru mednarodne delegacije. Lani je bil podpredsednik g. Milenko Mrlič, Razpravljalo se je o zadevah klubov in članstva ter je bilo sklenjeno, da morajo na skupščini udruženja v Zagrebu zastopati širši odbor gg. Rad. Z. Nedeljkovič in Marjan Zajec, v Skoplju pa Ibrahim Laki-šič iz Beograda. Tekom leta se bo izvedla reorganizacija v Subotici. Sprejeto je bilo poročilo ožjega odbora o delovanju udruženja. o stanju blagajne m pribavljanju gmotnih sredstev. G. Milenko Milič Je re-feriral o kongresu mednarodne univerzitetne federacije za Društvo narodov in ponovno ugotovil, da je naše udružetnje doseglo prav lepe uspehe, ker sme zavzemali vidno mesto ne samo s svojim taktičnim nastopanjem, marveč tudi z razumevanjem vseh odprtih problemov Italijanski delega-ciil je bilo naročeno, naj spravi svoja pravila v sklad s statuti federacije, ne pa kakor doslej, s fašistično orijeniacijo. Na predlog našega delegata sta bili Bolgarska in Grčija zaradi škode po potresih za dve l^ti oproščeni kontribucije. Na predlog predsednika g. Milenka Miti da so bili soglasno izvoljeni v častni komite naslednji gg.: Joca Jovanovič narodni poslanec v Beogradu, dr. Lujo Bakotič, pomočnik zunanjega ministra v Beogradu, dr. Milorad Stražnickj in dr. Oto Frangeš, vseučiliška Profesorja v Zagrebu, dr. Gior-Kle Tasič, vseue. profesor v Ljubljani, dr. Vladimir Levstik: Hiromantija Bila Je vroča nedelja sredi minulega poletja. Med tistimi, ki so po kosilu na-Hk obupanim muham prilezli v »Zvezdo*, sva bila tudi midva: moj stari znanec Minimus Weibengel in moja malenkost. Z Minimom We4beng!om (piše se prav za prav baš narobe) sva se bila zadnjikrat videla pred dvajsetimi leti. Kot vnet globetrotter je Ml preromal od tistih dob spet mnogo sveta. Med svetovno vojno se je klatil po Kavkazu, Armeniji, Perziji in Turkestanu, kaj vem kod, tik tja do Indijske meje. La-komno sem poslušal njegove skitalske istorije; kadar kdo pripoveduje o dalj-njih potovanjih, dobim čisto pobožen obraz, še dihati se ne upam, oh, še zavidati ne... A Minimus Weibengel Je naposled Izpraznil svojo torbo. Pusto je nastalo med nama. «Cuj,» se Je zdajci oglasi starina, ko sem baš vzdignil levico, da bi zazehal vanjo, »pokaži mi roko. Ali hočeš, da ti kaj povem o tebi?* »Daj.* Iz vljudnosti sem pokimal »Nisem vedel, da si hiromant* cDiletant. Nekaj sem se naučil iz knjig, nekaj so mi pokazali v Benarestt. Milan Zujevič, vseuč. prof. t Beogradu, dr. Zivko Topadovlč, odvetnik v BeogTadu, Ojura Popovič in Vaadeta Vukičevič, predstavnika naše države pri Društvu narodov. Kosta Pavlovič, Šef kabineta zunanjega ministra v Beogradu. Marijan Zajec, cand. iur. v Ljubljani, Milenko Simič, dipl. pravnik v, Beogradu, dr. Nikola Frangeš v Zagrebu, dr. Ferdinand Majaron v Ljubljani, dr. Bogdan Novkovič v Zagrebu, Stanko ko Mencinger, cand. iur. v Ljubljani, in Pavle Štefanovi č v Beogradu, Razgovor se je še razpletaj o izpremem-bl pravil ln so bile podane direktive za delovanje v novem letu, nakar je bila seja zaključena v najlepšem soglasju z zeljo vseh delegatov, da bi udruženje tudi v bodočem letu delovalo v bratski slogi, braneč čast naroda in države tei- razširjajoč visoke ideale svetovnega miru. K desetletnici Društva jugo-slovenskih tehnikov v Pragi faveo meja svoje domovine — v sovobodm »lati Pragi v kulturni io industrijski rnefcropoii Češkoslovaške republike — praznuje v tekočem študijskem letu dese.tle.tmco svojega obstoja Društvo juge slovenskih tehnikov. U stanov ljeno je balo prvo leto po prevratu a v»e4i dotedanjih tehniških klubov slovenskih, hrvatskih in srbskih. Imenovano društvo skrbi za to, da olajša svojim članom Stadij, da jih »oznani predvsem s praktičnim in realnim življenjem »r jim pomaga na t« način »polniti teoretski študij, ki jim ga nudi visoka šok ter tako doseči čim popolnejšo vsestransko izobrazbo. Pole« tega tvori važno vez med študentstvom v domovini k študentstvom češkoslovaškim ter polaga veliko pažnjo' na to, da seznani svoje člane s svetovno industrijo, gospodarstvom m kulturo. Posebno pozornost polaga na poznanje kulture bi pestre industrije GS republike. V ta namen prireja poučne ekskurzije po CSR in po ostalih evropskih državah, vzd-nžuje bogato študijsko knjižnico, prireja zabavne večere in znanstvena predavanja. DJT ie eno najaigilnejših akademskih društev v Pragi. S svojim neumornim ia plodnim delom si Je pridobilo veliko priznanje ia simpatije ne samo med svojimi člani ampak tudi v domovini iti tukajšnji javnosti. S ponosom in zadovoljstvom lahko pogleda na Jubilejno bilanco velikega deta, ka ga Je izvršilo v korist naših tehnikov, ki prihajate v slovansko Prago c namenom, da tn na mogočnem evropskem vre tu moderne tehnike Črpajo io obo«ate svoje znanje. Tekom svojega ofestoja Je priredilo društvo preko dvesto eno In večdnevnih naučnih ekskurzij, mnogo drugih prireditev, večkrat nastopilo v javnosti in repre-aentkalo Jugoslov. tehnike ter čuvalo njih interese. Od velikih ekskurzij naj omenimo na tem mesto vsaj one, ki so trajale 4 do 7 tednov te« se j« prepotovalo od 1600 do 13.000 km. So to ekskurzije v Nemčijo v 1. 1»22., v Poljsko v leta 1923., v kalijo v 1. 1925- v Francijo v L 1926. in v sovjetsko Rusijo v 1. 1927. (s posebnim dovoljenjem našega notranjega ministrstva). Vse te prireditve so vzgojno vp&vaJe na člane in bile velikega kulturnega pomena; zlasti se j« pokazalo to v realni obliki skoro ob vsaki večji ekskurziji, ki Jo Je priredilo društvo med češkoslovaški narod. Povsod je društvo dostojno zastopate svojo domovino in članom nudilo priliko, da spoznajo vsaj v glavnem vsestransko kulturo obiskanih držav ter jih povsod navajajo k smisk za moderno, trezno hi koristno delo, ka naj ga kot bodoči javni deiavd posvetijo svoji domovini, ki ga tako zelo pogreša. Se vedno nima domovina popolnih visokih šol sa najrazličnejše panoge in še dolgo ne bo mogla daiti tega kar nudijo visokošolski zavodi evropskih velemest. Zato se ni čuditi, da še večno obiskuje veliko število naših akademikov inozemske visoke Sole. Posebno priljubljena ie postala v zadnjem času ravno Praga. Že od nekdaj nam je ta slovanska Meka vzgajala resrričnt. slovanske može s drugačnimi čuti v srcu kot druga neslovaroska velemesta; pa Je tudi tako mesto, kjer študent lahko živi s smernim mesečnim prejemkom. Letos Je v Praigi okrog 200 naših tehnikov, ki so zbrani okrog ognjišča DJT. Društvo bo skušate s pomočjo vseh svojih članov čim dostojnej-še proslav,Mi svojo desetletnico in ie že izdelate bogat program. OficJjelna proslava se bo vršila oto semestru. V svojem Jubilejnem letin namerava obiskati Poljsko in Bolgarijo ter ob tej priliki navezati v slovanskih središčih stike z narodom in akademsko mladino. Da omogoči udeležbo na večjih ekskunztjah predvsem siromašnim članom, Jim podeduje posojila iz svojega fonda. Ker nam naša država ne dalje nikakih subvencij, je naš foud navezan le na dohodke prireditev, na darove dobrotnikov v domovini in na podpor« nekaterih tukajšnjih študentovskih mecenov. Jasno pa je, da se moramo tudi mi kot vsako Študentsko društvo boriti ne samo z ntaiterijel-nimi, ampak tudi drugimi neprilikami. Vendar pa se bo dToštvo i nadalje brigalo, da pomaga izpopolnjevati znanje svojim članom in vzgajati domovini moderne ter zmožne inžemierje in znanstvenike, ki bodo na svojih službenih mestih skrbeli »a čim jačje skupno delo na polju gospodarstva in kulture naše domovine in bratske republike Češkoslovaške. Jože Rus. Nu. vidiš...* Zagledal se je v črte na moji dlani. Kadar Weibengel modro govori, mu glas kar nehote uhaja v fortissimo. Tri dame pri sosednji mizi so željno vlekle na ušesa. Gospod Weibengel je razvijal moje notranje bistvo kakor dojenčka iz plenic. Svojstva značaja, ki jih ni mogel nihče poznati, in dejstva prošlosti, ki jih še nisem zaupal živi duši, so se vzneseno razlegala pod Krapeševimi kostanji .. . •Zastran bodočnosti pa to-le.. .* «Nikar!» sem se zdrznil iz svojega strmenja. «če vem naprej, recimo, da me bo jutri strela ubila — tedaj ni več pikantno. Jaz ljubim presenečenja.* Nekai podobnega sem doživel pred tednom dni. Zima je, megla, pusto, Ljubljana interesantna kakor vobče vse leto — i skučno i grustno i ne komu ruku podaf — in novo leto se bliža in veš, da bo spet 365 dni tako kratek čas-- in izza okna kavarne pri «S!onu» vabi lepak g. Sadluckega... »Zakaj pa ne?» sem pomislil. «KaT je riskiral slavni znanstvenik Cvljič, si smem dovoliti tudi jaz; vse mesto me pozna, da sem ekscentrik.* Ojunačil sem se in krenil po stopnicah. Polkovnik Sadluckii je majhen, simpatičen gospod, zmerom živahen in zmerom v ognju za svojo stvar. Razkazuje mi strokovne knjige, Issbernerja- Sokol Sokolstvo in smučarstvo Mojstrana, koncem decembra. Smučarstvo M te zadnje čase tudi v sokoiskih društvih precej raaširiilo, osobito v eknsko-sport-nih postojankah na Gorenjskem. Sokolsko društvo v Mojstrani, katero Je že 2 leti brea telovadnice, vsled nesreče — poplav«, a nima zadosti sredstev za zopento vpostavitev svojega doma, j« moralo seči po neki panogi, da se članstvu nadomesti vežbo v telovadnici. Začete se Je med članstvom živo zanimanje sa smučanje in pre-drzali, vse doline v okolici. Društvo, videvši veselje članstva, Je priredilo že v zimd 1926^27 svo-k> 1. društveno smrušks tekmo, katera je s ozirom na začetek in razne okolnosti zelo dobro izpadla. V zimi 1927-26 je lo društvo zopet priredite svojo smuško tekmo; hotelo pa Je < tem seči malo globlje in vabilo tmdi sosednja bratska društva k tekmi izven konkurence. S tem Je hotelo društvo meriti svoj« moči z drugimi bratskimi društvi, ker j« imelo sokolsko društvo Mojstrana že na programu, da ako bo mogoč« se zeddniitd z vsemi društvi oziroma s starešinstvom GS2, da bi se vršila tudi tekma iste panoge celokupne žtspe. Tod« članstvo sosednih bratskih društev se ni moglo udeležiti te tekme, ker takratne železniške zveze niso bile ugodne. Po tej tekmi, ki je dala prav lepe rezultate, je dobilo članstvo še večje veselje in tudi sosednja društva so bila za to, da bi se vršila še v tej zimski seziji župna smuška tekma GS2. Društvo Mojstrana je res ponudšlo starešinstvu žu-pe svoj načrt e tekmi, ponudilo tudi vse svoje izkušene moči in izvedba tekme, Sledili so dogovori in kar na hitro roko se je dne 3. marca vršila iupna smuška tekma GSŽ. Udeležba Je bila dokaj častna, kljub temu, da se je udeležilo prav malo dTuštev, ker je večina njih prepozno prejela obvestite. Zaradi že bližajoče se pomladi pač ni bik) mogoče odlašati niti za teden dni in šlo Je vse na brzo roko. Borba Je bila ijut a, posebno za prva tri mest«. Prvo mesto je zasedel neki brat Iz Jesenic, druga dva mesta pa Mojstrančana. Tudi pri naraščaju Je bH boj hud, uspeh pa ne manjši. Tekmi je prisostvoval poleg starešinstva TO SSŽ tudi odposlanec JSS brat Stane Vidmar, ki se Je divil disciplini, te-vedbi in rezultatom. (Glej Sokolski glasnik od marca 1928.). To je bila prva večja smuška tekma JSS. Društva OS2 bodo Mojstrano zopet posetila v letošnji zimi, to pot gotovo z večjim številom, kar bo MojstTančanom gotovo v ponos. NapeH Haldanea, francoske, in ruske, ki jih je sam napisal. Pa da se uverim: albume, grmade, gorovja albumov, napolnjenih z radovoijnimi priznanji. Pokojni profesor Cvijič je med njimi in še marsikdo tudi nekatera znana osebnost iz Ljubljane; celo tovariše iz uredništva mi je čast pozdraviti... «Vot-vot-vot!» mrmra g. Sadlucki.i, ogledujoč moje dlani skozi lupo. «Hm-hm..In že mu je vse očitno. «Tega in tega leta konflikti z rodbino in šolo.» Res je: tisto leto sem jo bil popihal z doma — o šoli pa raje ne govorim... «Tega leta dolgo potovanje.* Točno: Pariz. «Tega leta ljubezen, sreče vam ni prinesla...* Kal so policijski arhivi v primeri s Človeško dlanjo! O. Sad-ludkij čita vse moje grehe. Kar vroče mi -postaja od njegovih vse vidnih oči. Tn dalje: «Leta duševnega trnlienja: 1915., 1916., 1917....» Jetništvo! «Nato huda bolezen: smrt vam je bila za vratom. Oneracija. Evo. tn: slepič.* Vse vidi noFkovnfk. On ve. kje so pljuča občutljiva. In trka s nrstom prav tja, kamor je trkal dr. Tone Jamar: ve, da sem si pred leti nalomil nogo; vse vidi. Nato Jame pripovedovati o bodočnosti (be«*>da «nfkaT» mi to pot ne gre več ? Jezika) NareVuie m? od^čilne čase. dobra in slaba leta. dajp mi nasvete. Listka, na katerega sem jih zapisal, nimam pri roikah, sai razumete, ni vse za bodo vse svoje moči in izvedli tekmo br« vsakih nedostatkov. Tudi bratski JSS ne bi smel zaostajati. Pokazafl naj bi društvu v Mojstrani svoio naktemjenost s tem, da iz-vede v letošnji zimi sarvezno ah vsaj dehio savezno smuško tekmo. Društvo v Mojstrani za izvedbo te tekme ne bo samo žrtvovalo svojih moči, temveč šteii si bomo v časrt m ponos, da se naš kraj določi ca te tekme; s tem bomo dobili tudi plačilo za ini-cijativo »lede sokolskfh smuških tekem. Mojstrana ima sama ob sehi krasne terene ca izvedbo velikih smuških tekem. Tudi ima skupno z Dovjem zadosti kurljivih sob na razpolago. Cene sobam kakor prebrani so glede na druge kraj« »elo nizke. Vse to veže smučarja nas«. Sneg nam Je letos naklonjen. Ni ga baš veliko, a Je za smuko. Obeta se idealen spoTt. Mojstrana poseduje izborno smuško skakalnico. Dokaz temu je, da so se na nje) že dve let* zaporedoma vršile tekme v smuškh skokih za državno prvenstvo. Tudi za letošnjo zimo Je taka tekma od strani JZSS že določena na dan 20. februarja 1929. Skakalnica je že pripravljena za izvajanje smuških skokov m bo tudi vso zimo v najlepšem stanju, osobito še ob nedeljah in praznikih. PoSkodbenl fond ČOS Je socijafna wtv nova, ki je velike važnosti za telovadeče članstvo. Leta 1927. se je pripetilo v celi organizaciji 2983 raznih nezijod. Poskodbeni fond je izplačal članstvu znatno vsoto 700 696 Kč, dohodkov pa je imel skupno 935.000 Kč. Zanimivo je, da je članstvo podarilo podpornino v mnoffih slučajih svoji organizaciji teko, da znaša vsota teh daril skoraj 150.000 Kč. Fond je danes tako na« rasel, da predstavlja nekajmil i jonsko pre* možm i e, ki preskrbu je p oleg rednih po» škodbenih podpor mnogštevilnemu član« stvu oskrbo v bolnišnicah, zdraviliščih rtd. Pr^i seginifii Ljubosumni Nace Na zelenem travniku, nekje za belo LjubHano, životari starec Nace. Mož bo imel kmalu osem križev na svojih plečih, vendar Je njegovo srce še vedno mlado. 25 let je bil ožeajen, pa se še ni naveličal zakonskega jarma. Ko Je legla ▼ grob njegova rajnka, si je poiskal mnogo mlajšo tovarišioo Tono, ki Je zdaj stara 33 let. Nace ni s srvojo drugo ženo posebno zadovoljen, ona ž n'Lm pa menda še mani. Starec J« često rogovilil nad njo in pTe*'ri so biH na dnevnem redu. V bližini stanuje soliden gospod, vsakogar. Toda logični so, v skladu s tem, kar mi je dobro znano. Vederemo. Profesor literature, zapomni si: po zatrdilih g. Sadluckega mi ie umreti leta 1958., če takrat ne, pa najkasneje leta 1963. In mimo tega: šest velikih potovanj. Po eno na vsako stran sveta, eno v Indijo Komandijo in eno nekam, kjer ne bi bilo ne človekov ne psov. Tako bi si jih razdelil, če bi bilo po mojem. • V albumih g. Sadluckega sem Stal mnogo potrdil, da so se njegove prerokbe izpolnile. Jaz se nanie ne bom zaklinjal; vobče verjamem samo temu, kar morem preveriti — s tem je vse povedano. Toda obenem ml sili na um prigodbica, Minimus Weibengel mi jo je povedal v «Zvezdi»: Neko noč so na pohodu popivati oficirji nekega po'ka (Weibensre!. rodom baltski baron, je bil v davnih časih sam carski «afic§r»). Pogovor se ie zavrtil okoli smrti in nači-nov smrti: kako kdo misli, da bo umrl. Kapetan ta in ta —• imenujmo ga Sologtibova — de na pol zanršljeno. na pol pijano: «Meni ie Iz roke naoovedano, da po-snnprri nd ostr^ea iek'a.» Kdnr z mečem okoli hodi... Toda tovariši so udarili v krohot. Ruski «afi-c5r», hi verjame vedeževalkam! Solo- posiarm vdovec, U mv Tone Kn4». ®v*umi Nac«u pa budi to ni všeč, saj *a grim ljubosumnost ii om n« da pokoja. Tako sta »e zadnjič enkrat Nace hi žena sprla. Nace Je skočil vanjo. Tona je pa pograbita težek kftfoč io jeia i njim udriha« po svojem modu, it mi Je pustila vidne zoak« na obrazu. Nac« Je nrao nesel svoj obraz kazat možem postave, žena j« bik ovadena in obsojena na 2 dni zapora. Nace je triumfirai. Ponosno Je hodil okoh, če*, p« sem naučil babriico kozjih molitvic! Tona m j« jezila ie vložila vzkbe, trdeča, da le ni bila kaznovana, dočim Je imel njen mož že opetova-no posla oa sodišču. Kazenski senat J« vzkHc radi krivde zavrni, radi kazni ga je pa upošteval ki Tona k dobila ca svoje dejanje samo ukor. Nace. ki j« sedet med pričami, je JeJ kar ki-hati in hropeti, ko Je sačul obsodbo in »vedel, da njegova boljša polovica ne bo sedela. Zlobni Jeziki trdijo, da )e največ vzrok njunega prepira hišica, ki >o Je starec na žeoo prepisal, pr mu Je Tona zdaj neče vrniti. Tatinska Nežika Služkinja Nežika iz Begunj se Je gotovo mete-daia v tisto dolgo hišo, kjer delajo dekleta, pokoro; saj boče kar šiloma tudi sama priti tja. Deklica šteje šele 16 let, pa Je bila radi tatvin« ž« trikrat kaznovana. Lani enkrat si je Izbrala za svoje bivališče lepo vite za LJubljano, ld J« bila tedaj prazna. V tej vila Je Nežika stanovala in delala izlete v okolico ter vedno kaj prinesla. Kuhala ai Je r vili ter se veselo gostila, dokler Je niso zasačili hi Jo vtaknili pod kijuč. Premetenka pa vendar ni nehala, čeprav J« imela poštene starše in resnega fanta, ki U to rad spreobrnil. Ko je služila y Begunjah, Je letos svoji gospodinji odnesla suknjo. Gospodinja jo Je zapodila in Nežika je odšla k neki znanki, ld Jo Je c veseljem sprejela za par dni na stanovanj«. Pa tsadd tej Je Nežika pokazala, kaj snat odnesta ji je nekaj denarja, zlato verižico te obesek. Nežika rada Jč cabeljeoe žgane«. Ko i« nekega dne mešala pri svoji prijateljici Mioiki moko, ji Je bilo zete hudo, da ni imela masla, da bi žgančk« lepo zabeffla. Pa it kar lonček vesta, odšla v trgovino ta dejala trgovca, da Jo pošilja njen gospodar Ciril po poj kile masla ki da ga bo že sam plačal. Trgovec M J« seveda koj postregel, denarja pa Se do dane« ni (iobtt. »žgančk« boš kuhala, milo se jokala,« J« tedaj cape! nek poreden fantaEn pod njenim oknom li v kuhinjo J« stopi! mož postave, ki J« Nežko odpeBal zaradi raznih njenih grehov ca 3 mesece na dopust v Justlčno palačo v Ljubljani. Razstava kiparice Karle Bulovčeye ▼ Narodni galeriji (Narodni dom) vsak dan od 10—12.30 in od 14—17 Slomškarji Kakor znano so klerikalni učitelji, Sani Slomškove zveze, vstopili v UJU, »Slomškovo zvezo* pa so »pretvorili* v kulturno organizacijo. Zdaj pa je imela »Slomškova zveza* svoj občni zbor, kjer se je kljub vsemu maskiranju vendarle vršila razprava o stanovskih vprašanjih, ki spada izključno pred forum UJU. G. Capuder je branil obilno uporabo pargarafa 71, češ da popravlja prvič «še ne popravljene krivice* režima PP, drugič, da pomaga temu ali onemu iz nevzdržnih socijalnih težav, in tretjič, da ravna iz neobhodno potrebnih službenih ozirov. »Slovenec* poroča, da je učiteljstvo vzelo izvajanja »g. šefa odobruje na znanje«. G. Capuder je bil zelo nepreviden, ker je priznal, da ga pri uporabi paragrafa 71. ne vodijo samo službeni razlogi, kakor veleva zakon. Še neprevid-nejši pa so bili g. Slomškarji, ki v »Slomškovi zvezi* odobravajo, kar v UJU na videz obsojajo. Sklicevanje na tako zva-ne »krivice« Iz režima PP. še koncem 1. 1928. je čisto neresno zakrivanje nasilnega režima g. Lončarja. Izjavo gospoda prosvetnega šefa in odobravanje Slomškarjev si velja vzeti na znanje za čas, da bo »treba popravljati krivice Capudrovega režima in nove nevzdržne socijalne težave*. Gg. Slomškarji imajo pač dvoje žeeiz v ognju. Volk menja dlako, narave pa ne more. Zborovanje »Slomškove zveze* je tudi pokazalo, da je na klerikalni strani ostalo vse pri starem. Klerikalno učiteljstvo >e vstopilo v UJU, da paraiizi-ra to nekdaj tako uspešno borbeno učiteljsko stanovsko organizacijo, obdržalo Da si je svojo posebno politično klerikalno organizacijo, preko katere klerikalci vodijo in krepko sodelujejo pr! vsem, kar v stanovski organizaciji ob-soiaio... i—11. M u julmuii j jj1j—-L- j i—illli.. — gubov. pijana glava je kakopak skočil iz kože. »Pa stavimo, gospoda! Evo me, tn stojim. Vzemite samokrese m streljajte name: niti ena svinčenka me ne bo ranila!* Seveda se nobeden n« upa. Toda kapetan je trmoglav. Ko vidi, da nihče ne misli streljati, izdere svoj »nagan* in si ga šestkrat zaporedoma sproži v glavo: pek! pek! pek! — predstavite si ta prizor za rahle živce: pek! pek! pek!... Sest pritiskov, šest «oseček»: noben naboj se m užgal! Minimus Weibengel pravi, da jih je ▼ tistem trenutku minila pijanost. Usoda se je bila dotaknila njihovih razgretih čel... In čez pol leta, ko «1 že nihče v©5 mislil na to, so neko jutro naš'i kapeta-na Sologubova mrtvega v stranski ulici. Med pleči mu je tičal nož. • »Ne vem, kaj vidiš čudnega v teft stvareh?* je deja' takrat Minimus Weib-engel, ko sem zmajeval z glavo. »Povsod v prirodi se formula, notranje bistvo. duša. značaj. kaT hočeš, in s tem tudi »usoda* odraža v vnanjH podobi. Se lokomotiva ima svoi obraz in vešče oko lahko čita iz njega vso meno zgodovino. A koMko zgovomejša je živa, mehka roka od mrtvih kotlov in koles! ...» % Domače vesti • Trije častni doktor]! beograjske univerze. Na predsnočnji seji sveta filozofske fakultete so bili sočasno izvoljeni za častne doktorje beograjske univerze veliki prijatelji našega naroda Avgust Gauvain, Herman Wendel in Seaton Watson. • Razpis iložbe šolskega upravitelja. Na dvorazredni osncv. Soli v Bevkah pri Vrhniki je razpisana služba šolskega upravitelja. Prošnje taj se predlože velikemu županu ljubljanske oblasti najpozneje do konca januarja 1929. • Vodnikova družba v Ljubljani sporoča da ji je Pratika za leto 1929 popolnoma po-Ma Zaradi tega more novo pri stopa jočkr članom za leto 1928. oddati le še tri knjige (Govekar: »Olga«, Matičič: »Na mrtvi stra-H«; Lah: »V borbi za Jugoslavijo«) članarina 20 Din, s poštnino vred 27 Din Kdor hoče knjige kupita v knjigarni ga veljajo 36 Din. Istočasno prosi družba vse svoje dosedanje člane, da se takoj priglasijo in plačajo pri svojih poverjenikih članarino za leto 1929 Na ta način si zagotovijo, da dobilo prihodnje leto vse družbene knjige s Pratiko vred. • Koledar Družbe »v. Cirila in Metoda sa i. 1929 je pravkar izšel Je to 43 letnik koledar je torej dosegel že prav častitljivo starost in — kar je tudi posebnost. — vsa ta dolga leta ga tiska »Narodna tiskarna« Poleg navadne koledarske vsebine obsega koledar tudi izčrpan družbin vestnik ki podaja zanimive podatke v družbinem delovanju ta o njenem gmotnem stanlu Kakor druga leta. tako s>o tudi za letošnji koledar prispevali s svojimi orinosi Ksaver Me-Sko. Mara Larrmtova, Komooljski dr. Iv Lah, A. Sič, J Spi car in drugi. Posebno zanimiv je Kompoljskega članek »Udarec s kolom«, ki ga zlasti priporočamo v uvaže-vanje številnim našim ljudem ki menijo, da jie x osvoboditvijo odpadla Midi nemška nevarnost Da se družba spominja svojih pokojnih prijateljev, je vse hvale vredno, saj so to na primer Matija Prosekar, dr Leo Brur*čko, Gabrijel Jelovšek. dr R Pipuš dir. Lj. Stiker Anton Koblar ZdTavko Von-čfna in mnogi drugi s svojim požrtvovalnirr delom za družbo tudi pošteno zaslužili Posebno poučen je članek »10 let češkega narodnega dela« Naj bi ea čitali naši rodoliu-bi! Koledar stane samo 15 Din toplo ga priiporočamo na^rn č;tate1iem in naročnikom • Akcija za zdravstvene domove po Sloveniji je v polnem razmahu Letos sta bila dograjena dva. in sicer eden v Tržiču, drugi v Cerkljah pri Krškem Kakor piše »Zdravje«. bosta oba začela poslovati v začetku leta 1929 po istih smernicah kakor Zdravstveni dom v Lukovici Gradi se še Zdrav-srtveni dom z letnim kopališčem v Rogatcu. Nadalje se vrše priprave za take domove \ Kranju, v Medvodah in v Murski Soboti ter se je započela akcija za velike zdravstvene domove v Ljubljani, Celju in Mariboru. v največje veselje so krasni damski plašči ter večerne toalete tvrdke F. LUKIČ v Stritarjevi ulici, zato najbolj zaželena darila. • Propagando za naš tujski promet vodijo v inozemstvu Centralni urad za propagando Jadrana in drugi potniški uradi. Prihodnje leto pa se bo vršila propaganda tudi s pomočjo svetovnih razstav Naša dr-Jiava se bo udeležila velike svetovne razstave v Barceloni, na kateri bo dostojno re-prezentiran tudi naš turizem. Tudi pomladni velesejem v Pragi bo ime! poseben oddelek o naših pomorskih lukab in kopališčih Na zagrebškem pomladnem zboru pa bo urejena posebna razstava našega turističnega materijala. * Glasnik podmladka Rdečega križa. De-cemberska številka tega mladini namenjenega mesečnika je po večini posvečena kralju Aleksandru I., oziroma njegovi 40 letnici. Poleg tega ima več daljših im krajših razprav za mladino Izhaja mesečno in velja 15 Din na leto • Smrt uglednega veljaka v Gorskem kotaru. Po dolgotrajni bolezni je v Karlov-cu umrl podpolkovnik v P Slavko šneier, oblastni poslanec primorsko-krajiške oblasti in eden prvakov HSS v Gorskem kotaru, Pokojnik se je pred leti posvetil iavnemu delovanju ter mnogo storil v prid ljudstva ondotnih krajev * Lovci si žeiijo snega. Evropa si želi kož lisic kun poaiasic. torei baš naših do- mačih kož Zato je veliko upanje da se bodo dosegle na kožnem sejmu ki bo 21. januarja na Ljubljanskem veiesejmu zelo ugodne cene. Kupci i z inozemstva se že oglašajo, istočasno pa sprašujejo, ali je že zapadel sneg Kvaliteta kože je neprimerno boljša, če je divjačina ustreljena v snegu Upajmo, da nam bo novo leto že takoj v začetku naklonilo sneg Kože naj se pošljejo do 19 januarja na Ljubljanski velesejem. oddelek »Divja koža«. ♦ V novih hišah padajo cene stanovanjem. It Splita poročajo Zaradi velika števila novih hiš v Splitu se v zadnjem času pojavlja kriza glede oddaianja stanovanj v teh fcrišah Stanovanje, za katero se ie moralo preje plačati mesečno 2500 Din. se dobi sedaj za 1500 Din. a kljub temu ie še mnogo itanovanj praznih. * Samaritanske tečaje bo v mesecih januarju in februarju priredil oblasitni odbor pomladka Rdečega križa v Ljubljani po naših srednjih šolah. V tečajih se bodo izvež-bali dijaki najstarejših dveh razredov v prvi pomoči ob nezgodah V dekliških srednjih šolah se bodo namesto samaritanskih tečajev vršili tečaji za mlade matere. * Velika ekskurzija nemških delavcev v Dalmaciji Socijalistični izobraževalni odbor v Berlinu pripravlja več velikih ekskurzij nemških delavcev v Dalmacijo Izletniki bodo posetili razen Dalmacije tudi druge naše kraje Na ekskurzijo poide približno 800 članov omeniene organizacije. * Smrt v tujini. Iz Cannesa v Franciji prihaja poročilo, da ie tamkai postal žrtev nesrečnega slučaja naš roiak IVan Blažič iz Lentovca na Štajerskem Ko ie Blažič iz spremstvu nekega prijatelja obiskal rojaka fvana Juga, si je za povratek izprosil lugov revolver, ker v onem kraiu ni vama po-nočna hoja Jug je nabasal revolver ki pa se je i>o nesrečnem slučaju sprožil in krogla ie Blažiča zadela v glavo Ranjenca so prepeljali v bolnico, kjer pa je naslednje jutro podlegel poškodbi * Opozorilo tvrdkam. ki zaposlujejo Ino-zemce. Inšpekcija dela v Ljubljani javlja da se vsa dovolenja za zaposlenje inozem-cev. izdana do 31 t. m. podaljšajo avtomatično do 31 januarja 1929 Poslodavci. ki za podaljšanje dovoljenja za zaposlenje ino-zemcev niso vložili predpisane prošnie imajo prošnjo za nadaljno zaposlenje ino-zemcev takoj vložiti. * Reis ul Ulema Čauševltf za latinico. V zasedanju vakufskeea zbora v Sarajevu je Reis ul Ulema Čauševič pri razpravi o reviziji statutov zahteval naj se v verskih muslimanskih šolah kakor tudi v osnovnih in srednjih šolah proučava v hrvatskem jeziku in v latinici, a ne kakor doslel v arabski pisavi. Nastopil je tudi proti službeni šolski politiki ki da je preveč pravoslavna ter meri na odtuievanje muslimanskih otrok od njihove vere * Nov« svetilniki ob morju. V Bokf Ko-torski so te dni dogradili več novih svetilnikov Na vhodu v bokeškl zaliv na rtu Oštro je postavlien nov svetilnik na onem mestu kjer je bil že doslej, a z mnogo več->o svetlobo, k? se bo videla na daliavo 30 morskih milj Novi svetilniki so postavljeni wdi v Baošiču v Morinju ter ob pristanišču orestolonaslednika Petra v Dobroti sna po znamenitem delu Laijos Biro-« s najlepšo ženo Blllie Dove. Pride f Pride! * Podgana med poštnimi paketi. V Zagrebu se je vršila te dna sodna obravnava proti bivšemu poštnemu pripravniku Martinu Stritarju, ki ie bil obtožen, da je ob praznikih kradel poštne pakete, namenjene našim vojakom v južnih krajih Pri hišni preiskavi so našli v Stritarjevem stanovanju mnogo embalaže, ki poteka od ukradenih paketov. Obtoženec sam je priznal, da je izmakni} kakih dvajset paketov Sodišče je Stritarja obsodilo na osem mesecev težke ječe. * Gospodinje! Ob novem letu si nabavite »Gospodinjski koledar« za leto 1929. ki vam bo s svojimi koristnimi nasveti lajšal delo v domačem gospodinistvu. Poleg raznih poučnih člankov in razprav prinaša koledar letos 53 novih kuhinjskih receptov in 10 primerov nedeljskih iedilnih listov s točnimi proračuni Koleda* vsebuje prektič-no ureien troškovnik za vse dni v letu Naprodaj je pri vseh podružnicah fugosloven-ske Matice v Sloveniii in po vseh knjigarnah. Naroča se ga tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani. Selenburgova ulica 7-11 Cena 20 Din. za člane 16 Din. * Obloke kemično čisti. barva, pllsira in lika tovarna Jos. Re'ch. * Pri glavobolu, omotici, bolečinah v ušesih, slabem spanju. razdraflHvostl takoi uporabi pristno naravno grenčico »Franz-Josef« Iziave klinik za interne bolezni nam pričajo e velikih usnehih ki jih ie dosegla grenčica »Franz-Josef« Dobi se v vseh lekarnah. drogeriiah in špecerijskih trgovinah. 15860a *VTOMOB'UST!! Nov 6 c lindersk W8NCESER k' je vzbujal največjo pozornost na letošnji berhn k> razstav dospel. Ma ogle pri glavnem zastopniku PAViU ŠTELE Uub lana Kap teliska 3 * Tkanina »ETFRNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved manufak-tura 185 ITO — zobna pasta najboljša. * Darujte »Podpornemu društvu slepih« v L Jubilant Wolfova ulica 12. 186 * Lajšajte našo neizmerno bedo In se če-sto spominjajte Podpornega driš-va s.epih 2354 * Pralnica - svetlolikalnlca Rakuša Slovenska ulica 15. zraven Ljubljanske Kreditne banke, se priporoča 276 * Volnene nogavice In pletenine v veliki izbiri se dobijo pri tvrdki KAREL PRELOG v L tub liani 285 * Našim debretalkem. Ob zaključku leta se zahvaljujemo vsem dobrotnikom, ki «o se spomnili tudi nas nalfeednetlfb 8 kakršnim koli darom i* tako evMBOčili, da sa« laAj« prenašali aale keduo «taaje Prosimo da nam ostanete še nadalje naklonjeni — Podporno društvo slepih 2352 u_ Redna plesna vaja bo v nedeljo 30 decembra t. I. ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. 2370 Popolnoma novo! Premijeral Krai ica nierovega srca ^ (Wlen do Stadt melner Triurne) ^ Film razkošne inscenacije, dov« U tipne vsebine, polne humorja, za» bave in veselja. Liane Haid Kathe Nagy in drugi znani film« ski umetniki. Predstave ob 3. pol 5. 6, pol 8 in 9. X 3XXXI==1XXX u— Silvestrov večer Ljubljanskega So. kola. Silvestrovo Ljubljanskega Sokola bo letos posebno zanimivo. Telovadci in telo-vad' so si zamislili tako zabaven pro-gn li bo moral vsakdo z veselim obrazov .ledati v novo leto. Poleg izvežba-nih , ivadcev z vrhunskimi vajami nastopijo ->iloviti akrobati. Občudovanja je vredna njihova spretnost Cirkuški pajaci bodo nastopili prvikrat s svoiim najnovejšim plesom. Ta komična točka mora spraviti v zadrego slehernega resnega človeka Čudovite skupine ta nad vse lepi telovadni ples' bodo očarali vsakogar. Za oddih in spremembo bodo na sporedu še druge šaljive točke Godba ln ples bosta še k temu pripomogla da bo ločitev od starega leta ahka Vse to in še mnogo drugega bo Vam nudil letošnji Silvestrov večer Ljublian-skega Sokola Zaradi tega ne zamudite pri-'.'ke da Vam ne bo celo leto žal. 2376 * Neprljateij družabnosti. Zima ie čas domačih zabav Kdor se je zabaval poleti s športom izleti ali potovanji ta vabi pozimi svoje prijatelje in znance k sebi. da pri plesu ta prijetni zabavi prebije čas prav tako ugodno kakor na svežem zrn k it Ako se želimo res zabavati moramo biti dobro razpoloženi, a dobre volje nam prav lahko zmanjka, n. pr. zaradi glavobola Glavobol nam vzame vsak užitek ter nam na-pravlja zabavo neznosno. Sedai hvala bogu ne živimo več v oni dobi. ko smo mora1! čakati da je glavobol prenehal sam od sebe Z dobrim sredstvom, kakor je n. pr p i r a m i d o n. se lahko bolečin. *udi najhujših. v kratkem času popolnoma odkrižn-mo. 168 * Veliko športno reduto bo priredil 12. januarja SK Bled. Vstop je dovoljen samo vabljenim in po njih vpeljanim gostom Maske dobrodošle Obleka promenadna Pripravljalni odbor je že z vso vnemo na delu, da bo prireditev čim siiajnejše uspela in vsakogar zadovoljila. Kdor ne bi pomotoma dobil povabila, pa bi želel se udeležiti redute. naj se blagovoli obrniti na SK Bled na Bledu Povabila se pa lahko dobe tudi isti večet pri blagajni. 2377 Pozor plesalci! Največja plesna priredtev letošnje se« zone bo 1. februarja v veliki dvorani hotela «Union». 15.847«a Vsakovrstne ure, 'latnina ia •rebruioa po ni«ki eeni pri L.Vi!har,urar Ljubljana Sv. Petra cesta it. M Mi divisčlfie so naodno premoženje naidražje p'a čuje za ce povhe, lisice itd. P. Ssmifo, Lfšsbltaaa Miltteslče« > oasfta. so najlažja pot, po katerem bacili bolezni prihajajo v naše telo Proti prenosu bacilov, ki provzročajo opasne nalezljive bolezni ustne dupline v grlu rabite okusne ANACOT-PAST W *VTOERA Iz Ljnbljane o— Glavna letna skupščina Jugosloveu-skega novinarskega udruženja bo kakor smo že poročali danes točno ob 11. dopoldne v dvorani mestnega magistrata. Skupščine se bo udeležilo poleg činov iz Slovenije še nad 50 delegatov iz vseh pokrajin države u— Nov odvetnik v LJubljani Kakor nam poročajo, otvori s 1. januarjem samostojno odvetniško pisarno v LJubljani. Tavčarjeva ulica 12. naš znani književnik g. dr. Igo Gruden. o— Vzgojevalno ta podporno društvo »Mladika« je dovolilo eni gojenki na ženski realni gimnaziji ustanovo v znesku 500 Din drugi pa podporo v znesku 200 Din. a— Ravnateljstvo mestnega vodovoda in elektrarne opozarja si občinstvo, da ni nihče uslužbencev mestnega vodovoda in elektrarne upravičen pobirati po hišah novoletne darove. Baje so se poiavili nepoklicani. ki prosjačijo v imenu omenjenih uslužbencev. VfiLiKA itUSfJA Velefilim o zadnjem ruskem cairjn Nikolaju II. in o Rusiji pred » med svetovno vojno Predstave v kinu Matica: danes 30. t m. ob ti ari; v ponedeljek 31. t. m. ob 14.30 uri Predstave v kinu Ideal: danes 30 t. tn ob po! 11. uri. Zveza kulturnih društev. n— Na izrednem občnem zboru Jugoslovanskega društva za proučavanie angleškega Jezika ie bil izvoiien naslednii odboT: predsednik univ prof dr Leonid Pitamic; s:l tajnik odvet kand dr Ferd D Maja-ron; tajnica lektorica Fanny S Copeland; 'ajnikov namestnik vlad. konc. Alojz Lenarčič; blagajnik odv kand Zdenko Švigelj gospodar prof dr Marius Rebek: odborniki- soproga velikega žuoana Asta Vodopi-vec prosv referent dr. Pavel Brežnik ta pri-marij dr. Minaf Društvena čitalnica je članom na razpolago vsak dan razen ob sobotah od 7 do 8 zvečer Društveni sestanki se vrše redno vsako sredo ob 9. zvečer i sto ta m. u— Vodstvo po »afriški« razstavi v Jakopičevem paviljonu bo imel danes ob 11. dopoldne akademski slikar g. Božidar Ja-kac. Rumena Lilija po znamenitem delu Laijos Btro-a t najlepšo leno Blllie Dove. Pridel Pridel u— Velika Rusija. Opozarjamo na današnji spored, ki ga nudi ZKD svojim prijateljem. Predvajal se bo velefilm »Velika Rusija«. ki je v svoji vsebini izredno poučen in zanimiv Film nam kaže zgodovino od carja Petra Velikega ter prehaja na opis Rusije v dobi pred svetovno vojno ta med njo. Izredno mnogo posnetkov Je, ki nam kažejo zadnjega ruskega carja Nikolaja II. njegovo rodbino in razne dogodke iz njegovega življenja Ker je pričakovati za ta film mnogoštevilne udeležbe, se predvaja isti spored danes v kinu Ideal ob pol 11. dopoldne in v kinu Matici ob 11. dopoldne Film toplo priporočamo. Ob filmu bo predaval prof. dr. N. Preobraženski. 'V«ov VECE* NAROOiVfo. 4 ♦*'' vc,\KOV VtC£RSj ^ reo®4^11 zveilnoči ples v dveh dvoranah. Sodelovala b-sta orkester Sokola I ta jazz-band. Prcdprodaja vstopnic v Narodni knjigami. u— Silvestrov večer bo priredib pevsko društvo »Slavec« v Mestnem domu ob 20. Petje, godba, komični nastopi, alegorija, ples do zore. 23S1 u— Silvestrov *ečer »Pr| Jerneju«, Sv. Petra cesta 85. Godba ples. 2384 Poslovne knjige amer>&. /ournale registraiorie ter vse vrste koledar i ev priporoia M. Jičar, Cjubljana, St enburgova ulica l, in Sv. cPeira o> sta 26. u— Osrednje društvo nižjih poštnih uslui. bencev, krajevna skupina Ljubljana, bo 5. januarja priredilo zabavni večer s plesom v vseh prostorih hotela Uniona pod pokroviteljstvom poštnega direktorja g. A Gre-goriča. Sodelovala bo godba železničarjev. Cisti dobiček bo pripadel bolnim, vdovam in sirotam. 2349 u— Ker Je Ciril Metodova družba podpore zelo potrebna, bo priredila mestna ženska podružnica v Ljubljani 5. januarja veselico v Sokolski dvorani. Narodr.i dom. Vhod z Bleiweisove ceste 2368 »GAMMA« je najpopolnejše sredstvo zas lase današnjega časa. Edino sredstvo, ki ga zdravniki pripoznavajo io predpisujejo. u— Obrtniški ples. ObrtniSko društvo v Ljubljani bo priredilo 12. januarja v dvorani Kazine velik obrtniški ples. ki obeta bid eden najlepših v letošnjem predpustu Prireditelji posebnosti te prireditve še ns izdajo. u— čajanka — Solrče dansante vsako nedeljo In na novega leta 1 januarja ob pol 9. zvečer v Kazini. Jazz-Negode. 2383 u— Popoldanske plesne vaje Jenkove šole danes in vsako nedeljo od 3. do 7. pop. ▼ Kazini. 2382 u— Plesne vaje ASK Primorje v nedeijo ob 20 v Unionu Plesne vaje vodi prof. Jenko. Poučeval se bo twist 2369 u— Plesne vaje družabnega odseka drž. rač. in biag. uradnikov bodo zopet v sredo 2. januarja 1929 - Odbor. 2365 u— Veliko zanimanje vlada za ples Jadranske straže v slovanskih narodnih nošah 12. januarja v Unionu. Dekoracija dvorane bo originalna zamisel priznanega umet nika. na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. 2353 PRFMOO DRVA KOKS .11. I R 1 J 4« Vttbarleva cesta ta gla» kal. Kralja Petra tre * MlklnSIdeva :esta « Tel W?0 XJUuncoDaDaanaannaaaaaogoaoa Lak /a nohte na dkg samo v drogeriji A. Kane sinova, Ljubljana, Židovska ulica. 16574 lj L • čaj za želodec in čiSčenje RODOnn krvi, uspešno sredstvo proti dnebelostl, slabe prebevi in habi* tuelne obstipacije. — Dobi se v vseh lekarnah. Proizvaja lekarni IH. ARKO, Zagreb, Ilica St. IZ ! y Iz Maribora a— Sezflskl poljedelski delavci na po- rratkn. Serijski poljedelska delavci, več sto po številu, večinoma iz Prekmurja ki so bHi letos zaposlene od poletja do pozne Jeseni v Nemčiji, največ na Bavarskem in Wurttemberškem so se te dmi vrnili. Serijski delavci so bili v Nemčiii zelo dobro preskrbljeni in so dobivali plače kakor domači nemški delavci. Dosegel se je tudi sporazum za zaposlitev naših delavcev v Nemčiji tudi za prihodnjo seziio. Pri tem gre posebna zasluga g. Weiseju, delegatu Nemške delavske centrale, ki se Je osebno mudil v naši državi. a— Nedelja ▼ mariborskem gledalKču. Da si more pogledati letošnjo dramsko senzacijo »Dover-Calais« tudi nedeljska publika. se bo vprizorila ta lepa komedija v nedeljo 30 t. m. zvečer. a— Silvestrov večer v Ruški koči. Zlm-sko-sportni odsek ISSK Maribora bo orire-dil v Ruški koči Silvestrov večer s podrav-sko podružnico SPD v Rušah. Na planinsko slavje so vabljeni vsi sportnfki in planinci Poskrbljeno ie za obilno zabavo, dobro postrežbo in topla prenočišča. a— Nezgoda. Na Kozaku je 60 letni vi-nidar Miha RagoHč pri nakladanju sena padel z visoko naloženega voza in si zlomil desno nogo Moral je v bolnico. a_ Pralulca-svetlofikalnlca Rakuša, Slovenska ulica 15.. zraven podružnice Ljubljanske kreditne banke, se priporoča. a— Vsi na Sllvetrovo Sokola v veliki dvorani »Uniona« 2375 Iz Celja e— Novo drsališče v mestnem parku, ki ga Je uredil letos SK Celje na rizširjenem tenis-igrišču. je bilo otvorjeno pred prazniki. Zaradi južnega vremena je drsališče za par dni zaprto. o— Redni občni zbor k. o. SDS za Celje-okollco bo 3. januaria ob 20 v gostilni g. Permozeria v Gaberju. Udeležba članstva obvezna! e— Solopevski pouk g. Segule na Glasbeni Matici se bo z novim letom nadaljeval Ustmene im pismene priijave gojencev sprejema vodstvo šole Slomškov trg 10. e— Prva dela za regulacllo Savinje. Kakor znano je prispevala država za regulacijo Savinje in pritokov 400.000 Din. S tem denarjem so pred dnevi pričeli dela ob levem bregu Savinje pod Starim gradom Med obema železniškima mostovoma se bo zgradil nasip in fzčrstila struga Savinje Delo zaradi neugodnega vremena zelo počasi napreduje. e— Gledališki abonma. Priglasilo se ie že lepo število abonentov. vendaT so vsi priglasniki reflektanti le na parterne sedeže. dočim se za lože ni priglasil doslej še nihče. Do abonmana pa bo prišlo samo tedaj. če se priglasi tudi za lože vsaj še toliko abonentov. Pogoji so zelo ugodni: Za 10 predstav (6 dramskih in 4 operetne) se plača v abonrnanu (ali vse takoi ali pa v 5 zaporednih mesečnih obrokih s pričetkom 1. Januarja) za lože po 1300. 1000 za par-ternes edeže po 300. 250. 200 in 140 za galerijske sedeže oo 120 in 100 Din Lovci! Cvanik v kapsulah je najučinkovitejši strup proti lisicami Zahtevajte ga v drogerijah in lekarnah. — Glavna za* losa v aroaeriii « SANITAS», Celje. 15.849*a e— Dvoboj v Ozki ulIcL Neki tukajšnji mesar se ie vračal na Štefanovo okoli polnoči i i Gosposke ulice po Ozki ulici proti domu Ko je prispel do hiše nekega tz-voščka ga je hišni lastnik kakor je Javil mesar policiji pred vrati napadel in udaril s tako močjo z roko po obrazu, da je mesar padel Ko ie mesar zopet vstal, se je tzvošček znova zagnal v njega Mesar se }e začel braniti in udrihati s svoio palico Po nasprotniku. Ta je poklical še sina na pomoč Izvošček se Je sedaj zagovarja da je mesar trkal na njegova hišna vrata in da ga Je udaril s palico po glavi na vprašanje, kaj dela pred njegovo hišo. O čudnem dvoboju bo izreklo sodišče zadnjo besedo. e— Trlglavanskl ples v Cellu 12. Januarja 1929. 2385 17 PfA^nria mr— Zahvala podružnice *Kola jugoslo» venskih sester». Podružnica «Kola» v Mur* •ki Soboti je priredila božionico, pri kateri je bilo obdarovanib z obleko in obuvalom 210 učencev, med njimi 34 gimnazijcev. Za božičnico je bilo izdanih nekaj nad 12.000 Din. Da se je nabrala za naše razmere ta» ko lepa vsota, se ima Kolo zahvaliti pred* vsem županstvu velike občine Murska So* bota. veleposestvu v Beltincih, denarnim zavodom trgovcem in privatnikom v Mur» »ki Soboti. Vsem darovalcem prisrčna hva« la za blagohotna darila v denarju in blagu Odbor «Kol a jug sester». mr— Študentova ljubezen. Kaj 9« z lju* beznijo do stvari m r energijo lahko dose* ie tudi z najmanj prikladnimi sredstvi, so dokazali maturantje soboške gimnazije z uprizoritvijo Andrejeveoa igrokaza «Štu» dentova l jubezen* Na odru, ki ne odgovarja niti naiprimitivneišim zahtevam gleda« liške tehnike se je odigrala ta 9ubtilno» psihološka drama v takem tempu in s tolis kim notranjim doživetjem, da je publika, vajena s tega pseudo®odra le narodnih iger fn plehkih burk. presenečeno obstala Osmo Sofci. ki stoje pred maturo so s tem ns» stonom dokazali, da jim življenske zrelosti ie sedai ne moremo odrekati Šola sama pa je dala lep vzgled, da ni okostenela, da je polna mladih živlienskih sokov da je sposobna ustvariti na prekmurskih tleh svoievrstno tradicijo. ki ne bo v sramoto temu "i jpomembneišemu kulturnemu za' ▼tvbj Slovenske Kraiiue Pri predstavi so priSl5 nrvem deianiu D'iaški pevski Thrrr if rK>H vodstvom 0 prof Justina na= Študiral nek* i rtj^lrih r»psmi. ki so bile po= dane v dovršeni obliki Maturantom ki so prinesli kos resničnet«! gledališča v Dittri* chovo dvorano, aamo čestitamo in želimo, da ne ostane ta prvi poizkus tudi zadnji. Vodstvo igre je imel v rokah g. prof. Sta« ne Malihar. Iz Ptuja j— DruStvo jugoslov. akademikov v Ptut ju bo priredilo Silvestrov večer z zabavnim sporedom in plesom v Narodnem domu. Začetek ob pol 21. Vstop le proti vabilu. Reklamacije naj se naslovijo na predsed« nika, akademika Jen^eta v Ptuju. j— Razdružitev Odvetnika dr. Matej Senčar in dr Franjo Šalamun v Ptuju bo= sta s 1. januarjem sporazumno razdružila dosedanjo skupno odvetniško pisarno. Dr. Franjo Šalamun ostane v dosedanjih pro« štorih, dr. Matej Senčar pa bo posloval od 1. januarja v prejšnji odvetniški pisarni dr Frana Jurtele. LIPTON-čaj 1 naših znamenitih plantaž na Cey-Ionu direktno v Vaš čajnik 241 Iz Novepra mesta „ Sokolsko druStvo bo vprizorilo na Silvestrov večer veseloigro. Orkestralne točke bo izvajal sokolski orkester n— Najdeni predmeti. Pri mestnem županstvu je deponiranih precej najdenih predmetov, čijih lastniki se naj čimprej zglasijo V čakalnici g Ogriča se je našel nov dežnik, čigar lastnik naj se javi. n— Hlapca zaklali. V vasi Medvedjek pri Gabru so pretekle dni zaklali fantje hlap« ca Alojzija Klemenčiča, doma iz Male Lo« ke. Povod za krvavo dejanje je bil malen« kosten prepir. n— Aretirana tatica. Topliški orožniki so te dni aretirali in privedli ▼ tukajšnje zapore 181etno A J. Aretirali so jo zaradi tatvin v tamošnji okolici. Gospodarstvo -ca j tajboiižr od najboljših svetovnih plantaž čaja 241 Iz Trbovelj t— Za občinski vodovod v Hrastniku je dala občina v proračaiD 500.000 Din Upati je, da bodo takoj spomladi pričeli z grad« bo. Vodo bosta dajala izvirka na Polakovi planini pod Mrzlico. Za Gasilski dom v Hrastniku je v proračunu 15.000 Din, t— Gasilsko druStvo v Hrastniku je pri» redih, tudi letos svojo običajno božičnico. Lahko bi bolje uspela, če ne bi priredila »Svoboda 11» istočasno božičnice. Seve ni* so krivi temu steklarji, temveč lastnik dvo« rane, ki je ni hotel dati na razpolago za katerikoli drugi dan. t— Silvestrovanje v Hrastniku se bo vr» šilo z bogatim sporedom v Narodnem do* mu. LIPTOGI-čaj '.apomnite se, po eno žlico na vsako skodelico čaja 241 k Zagorja z— Sokolsko druStvo bo priredilo v po* nedeljek 31. t. m. svoj tradicijooalni Sil* vestrov večer z bogatim sporedom. V ta namen je povabilo večje še vilo raznih umet nikov, med njimi tudi znanega filmskega komika Chaplina ki prispe že dane« do« poldne v Zagorje. Nadalje sta se odzvala povabilu slavna plesalka Lola Rizibizi in njen trener slavni Muhič. Iz Amerike se pripelje svetovno znani brivec Jg. Johnha« tes Parkelpopokatepelsohn s svojo paten« tiTano britvijo in idealno pomado «Titika» ka». Sviral bo polnoštevilen jazz*band iz Ljubljane Začetek naj bi bil točen in si« cer ob pol 20. LIPTON-ftaj ahtevajte aa se vam da poznati žoiti paket 241 Iz Litije i— Prijateljem lepega Stival Ce želiš či« tati lepe in zanimive knjige, se oglasi v knjižnici Sokolskega društva. Društvo si je nabavilo tudi *&vejka» in druge. Z Jesenic s— Pristaši in somišljeniki SDS na Jese* nicah se opozarjajo, da so volilni imeniki na občini razgrnjeni ter med uradnimi ura* mi v vsem januarju vsakemu na vpogled. Dolžnost vsakega člana in somišljenika je, da se prepriča, je li pravilno ali sploh vpi* san, osobito se opozarja one pristaše, ki so si med letom pridobili na ta ali oni način volilno pravico v občini Stori naj vsak svo» jo dolžnost čimpreje in naj nikdo ne odla* ša; s tem prihranite odboru mnogo dela in neprijetnosti. s— Sokolsko druStvo na Jesenicah praz» nuje svoj običajni Silvestrov večer v kolo« dvorski restavraciji. Na sporedu je godba, petje, govori in ples Pristni Harzerjl Od S M naprej predpevcl, plemenski pari. snežnobeli kanarčki, kletk«. fcičja ki ma. irlraTiU Sg tiftf — Ilustrii&ni Cenik ia«tonj Veleptifjereta Heydenreicb Bad Saderode IM - Har* Dejanja zaprtega zločinca V kaznilnici v Insterburgu (Nemčija) so imeli nevarnega zločinca, Berne-ckerja po imenu, ki so ga bili zaradi umorov obsodili na dosmrtno ječo. Zad nji ponedeljek ga je obiskal neki Lauk, njegov sorodnik Ko ga je spustil glavni paznik v jetnikovo celico, je imel ta hipoma samokres v rokih. S strelo-m je usmrtil glavnega paznika, z drugim strelom je smrtno ranil drugega stražnika. ki je prihitel na pomoč. Pred tretjim stražnikom sta se jetnik in obiskovalec zabarikadiralo v celico. Tu sta se dolgo upirala močni četi stražnikov. Ko so ti vdrl' v celico, so našli Lauka lažje ranjenega, a Berneckerja v zadnjih zdihljajih. Zločinec se je sam končal s strelom v glavo, ko je videl, da ne more uiti. Letošnja svetovna pšenična letina in svetovna poraba Presežek letošnje svetovne produkcije pšenice za 90 milijonov met. stotov večji kakor svetovna uvozna potreba. V borznih poročilih je pogosto razvidna precejšnja gkepsa nasproti statističnim ugotovitvam tržnega položaja. Navaja se, da so šLsk,sb s2r,go,Rž L/!ieR2,lm,22 baš cnepreračunljivi momenti, ki so v gospodarskem življenju tako v posameznem kot v celoti odločilni*, dokaz, da se ne dajo vse gonilne sile tržnih dogodkov številčno ugotoviti in da je zato karakterizacija tržne situacije na statistični podlagi aemogoča. Pozablja pa se pri tem, da je vpliv takih tnepreračunljivih momentov* na tržni promet, če izvzamemo nekaj malih izjem, kakor vojna nevarnost, elementarni dogodki itd., vedno le kratkodoben. Na ceno vplivajo pač le trenotno, za daljšo dobo pa so odločilne le dejanske razmere, kolikor se nanašajo te na produkcijo, porabo, zalogo in gibanje robe. Ti dejanski momenti pa se najo številčno z dokajšnjo gotovostjo dojeti. Analiza učinkujočih sil _ ponudbe in povpraševanja — daje najboljšo možnost pregleda in izključi vsako presenečenje. Bodoča tendenca se da tako na zadovoljiv način stalno predvidevati. Opravičena »e sdi samo trditev, da sta za potek gibanja een merodajna v širšem obsegu ponudba in povpraševanje v prostem gospodarstvu. Trditve, da je pri današnjih obsežnih organizacijskih tvorbah in koncentracijah pridobitnikov prost razvoj gospodarstva oviran in da v takem vezanem gospodarstvu te gospodarske združitve i*ene enostavno diktirajo, praksa zaenkrat ne potrjuje. Tako n. pr. že večletnemu prizadevanju inozemskih proizvajateljev (kanadskega poola), da bi umetno podprli oeno pšenici, uspeh ni bil naklonjen. Zlasti pri letošnji obilni žetvi je pokazalo dosedanje nazadovanje cen, da ne more biti vsak poizkus umetnega vzdrževanja cen trajne vrednosti. Mogoče je pač natrpati bolj ali manj ogromne količine žita v zbirališčih z namenom, da bi se tako vplivalo na trdno situacijo, »ocja to je mogoče le za kratek čas. Ce vztrajajo kupci v pasivni resistenci, ali pa 6e prihajajo vedno nove količine žita iz rok proizvajateljev na trg, pa je vsaka podporna akcija iluzorična. Na svetovnem pšeničnem trgu pa se temu pridruži še konkurenca med »Severno in Južno Ameriko. Argentini je uspelo zaradi nje razsežnosti tekom zadnjih petih let povečati posetveno ploskev od 6.47 na 8.46 milijona ha in s tem tudi svoi, delež in vpliv La svetovnem trgu. S pričetkom žetve in izvoza na južni zemeljski polobli Izgubi Winni-peg svoje edinstveno gospodstvo na svetovnem pšeničnem trgu. VeiJno večji vpliv Argentine pa je za stvarjanje cen odločilnega pomena. Da se pri tolikšnem križanju običajnih tržnih naziranj ustvari žitni trgovini trdna in kolikor toliko gotova podlaga za njeno uakupno in prodajno delovanj,e, je važno postaviti analizo najvažnejših faktorjev cene-presežka in potrebne količine. Po podatkih Mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu, bi bila situacija naslednja: Od izvoznih držav bo Rusija pred vidno izpadla, ker je zaradi tamkajšnje slabe letine rži mogoča redna preskrba le s presežr kom pridelka pšenice. Da bi nastopala kot kupec, pa ni verjetno. Tudi Indija je zaradi svoje pičle žetve menjala ulogo in je prisiljena do večjih nakupov na svetovnem trgu, prav tako kot posamezne mani pomembne države. Kot države s presežkom pridejo v glavnem v poštev: Severna 'n Jnžna Amerika, Avstralija. ▼ manjši meri pa Ogrska, balkanske države in Severna Afrika. Kanada: Navzlic obilni žetvi so bile znatne količine dodeljene nižjim kvalitetnim razredom, tako da se dajo tržiti le kot blago za krmo. Skupno s staro zalogo žita in Menične moke (1. avgusta t. 1.) od 20.8 milijona met. stotov in letošnjim pridelkom (136.2 milij. mtc) ima Kanada na -azpolago l57 milj. mete. Po odbitku domaČe porabe, blaga za krmo in izgub (dvanajstinka letne porabe} ostane n isvoz 122 5 milij. mtc. Zedinjene države. Pri starih zalogah od 36.3 milij. mtc in letošnjem pridelku od 246 milij. mtc, znaša po odbitku predvidene lastne porabe od 180 milij. mtc in izgube, preostaja ia izvoi 87-3 milij. mte. Argentina. Ce glede na ugodno vreme in n« podlagi dosedanjih izvoznih številk ocenimo bodočo žetev samo na 70 milij. mtc (lani 65), dobimo po odbitku količine za lastno porabo (2j milij. mtc) *a Svoz okrog 49 milij. mte. kateri količini je prišteti še stara naloga od 9 milii. mte. _ Iz ostalih južnoameriških držav (Cile in Urugvaj) je pričakovati le manjših količin (ca. 0.5 milij. mtc). Avstralija je izdala doslej le esao predce-nitev svoje žetve, ki bi bila za 32 % večja kakor lani. Vzemimo, da se bo pridelalo semo 26 % več nego lani. tedaj dobimo približno 39 milij. mtc nove žetve Po odb'tku 13 milij. mtc za domačo potrebo in po prišteti,u »tare zaloge (fi.8), preostaja za irvo 1 količina 32.8 milij. mtc. Za ostale irvozne države se dobijo na pod-lasri približnih cenitev naslednji pre?ežici_ v milijonih mtc: Jueosbviia 4.3 Cž^tev 28.7V Rumuniia 3 5 (žetev 31.4), Madžarska 7.2 fžetev 25). Bolgariw 1.5 (žetev 13.8). Alžir 2 in Tunis 1. skupaj 19.5 milij mte. Celotni presežek ra pšenici B»»aša torej ▼ sjospodarskem letu 192R.'29. v milii. mte: v Severni Ameriki 209.8. v Južni Ameriki 58.5 v Avstraliji 32.8 io v f>«ta'ih izvoznih državah 19.5. skupai 320.6 milij. mte. Predvidene potreb« na ošenici ra to leto se da približno ugotoviti iz številk produkcije in višjesa uvoza tv>«nmpwiib držav v preišniih gofmodarskih lf+ib Potreba uvoznih držav fevropske države, Egipt, Japonska) je znašala v zadnjih letih (v milijonih mtc): skupna prodnkrila uvoz potreba 1925./26. 266.6 150 6 417-2 1926.,/27. 222.2 183.0 405.2 1927./28. 24?.9 180.8 424.7 1928./29. 253.5 1&5.5 439.0 Četudi je oole? nšenlčn?£ra pridelka v vp- Sini evropskhi držav precej znaten tudi pridelek rži. bi bilo napak iz tega sklepati na manjšo potrebo pšenice. Slab pridelek koruze, ki služi ponekod za krušno hrano', dalie slaba letina kromnira in krmil, v?*> *o bo potrebo po ošenici znatno dviernilo. Tudi neposredna poraba ho zaradi nizkih een večjo in se bo nabavljalo tudi za zalogo. Poleg tega je upoštevati tudi 5e kalo in Izgubo na uvozu v države, od katerih nimamo podntkov. Količina teca neznanega uvoza in drugih izgub se pa da ugotoviti po izkušnjah prejšnjih let s primerjavo resničnega uvoza znanih uvodih držav z resničnim izvozom izvoznih držav. T * in brzina > u v m >n sek. /61-2 33 9S mirno 50 SW 2 /60 6 3 0 ■v mo '01*1 70 6S SSE 1 J '>8-2 —6-0 -8 E 0 | /62 4 10 80 E 2 o C O o — 5 i 10 I; 10 10 10 10 Padavine Vrsta dež dež dež megla t mm do 1. ure 0-4 Solnce vzhaja ob 7.39. zahaja ob 16.26, »una vzhaja ob 19.21, zahaja ob 10.22. Sdivišie temn-rn- ir« danes Liuhiian 6-5 C, najnižja 2.2 C. Pri nas se \t tepo vrean« držalo čez praznike enaiko stanovitno; bilo je sicer po večina oblačno. toda zelo subo, prijetno, ne premrzlo. Bih smo pač v območju visokega zračnega tlaka, neikaj časa celo v njegovem središča. Prvi znaki vremenskega preobrata so se kaša« že na Štefanji dan; v oblakih se Je pojavila severno«aipadna smeT io oblaki sami so bili videti vlažnejši m istočasno Je barometer znatno padel. V četrtek zjutraj so se pojavili že prvi oblački, gnani po južnozaipadnem vetrn in tud. spodaj Je postalo vetvorno. Vendar pa srn« ostali nekako v zatišju tekom četrtka; slabšanj« vremena Je zastailo, tako da je pravi prevrat nastopil šele tefaam noči od četrtka na petek; v petek in soboto pa smo bili popolnoma v območju depresije. Južno vreme ie nastopilo v zapadni Evropi mnogo poprej nego pri nas. Atlantska depresija se je približala Evropi toliko, da je že v ponedeljek prevladal topi' ju«ozapad nad Velikotorl-tanskrm otoSJem. pa tudi že na seve-rozapadli francoski obali, ravno tako v zapadni Nemčiji, Danski, SkamdibraiviH ter Finslri. Vteok zračni tlak se je držal nad kontinentalno Evropo in središče Tudi glede prometa oa ljubljanski borat moremo ugotoviti lep napredek ter upamo, da se bo prihodnje leto pokazal Se v izdatnejši meri, ker smo prepričani, da bodo slovenski lesni producenti v stremljenju po zboljšanju kvalitet manipuliranega blaga in po reelni trgovini nadaljevali dosedanjo uspešno pot. maksima zračnega tlaika Je bik) nad vz-hodniimi Alpami, Podunavjem in južno Rusijo; ta se k držaJ mra«. naijhujši v Oaliciji ip na dolnji Volgi. V naslednjih dneh je depresija prodirala čez Skandinavijo proti vzhodu, visoki tlaik p« se Je »mjkal na vzhod proti Sibiriji ia na jug nad juž-nozaipadno Sredozemsko morje. V srednji Evropi je jiužnozapadna struja prevladala zelo n« hitro, taiko da je nastopila posledica, v Mflnchenu n. pr. ž« v torek popoldne, na Dunaiju in v Budimpešti pozneje Poledica se pojavi često, kadar planejo zelo vlažne, tople zračne plasti čez zelo ohlajeno zimsko pokrajino. Naši kT»Ji so ostali od jedTa depresije, ki Je bilo na primer v četrtek rjutraj nad zaipaidno Finsko in severno švedsko, precej oddaljeni, zato se je vremenska sprememba izvršila v milejši obliiki in bolj polagoma. Za odpadajočo depresijo pa stremi proti srednji Evropi mrzli zraik s Severnega Ledenega morja, kjer je na pr. na Spitzberigih M stopinj Celzija pod ničlo Bliža se tedail nova ohladitev, pri nas pa moramo računati z večjo spremenljivostjo. Dunajska vremenska napoved za nede* ljo: spremenljivo, bolj toplo vreme. = Koliko bodo slovenski vlagatelji pla* čali rentnega davka na vloge. Kakor znano, bodo prihodnje leto denarni zavodi pri izplačilu ali kapitalizaciji obresti na hranilne vloge odtegovali novi rentni davek ▼ višini 8 % na akukpni znesek oKrr*ti. Ker ima Slovenija v primeri s številom prebivalstva največ hranilnih vlog v naši državi, bo ta novi davek relativno najtežje obremenil Slovenijo. Hranilne vloge pri slovenskih regu-lativnih hranilnicah bodo v početku novega leta znašale če računamo približno enak prirastek kakor lani, okrog 775 milijonov Din, pri bankah pa okrog 700 milijonov Din, skupaj torej 1475 miliionov Din. Ce računamo povprečno 6 % obresti, bo vsota obresti ne glede na nov prirastek vlog v prihodnjem letu. znašala preko 89 milijonov Din, rentni davek pa preko 7 milijonov Din. Ker ja bodo morale tudi mnoge hranilnice kot zadruge odtegovati ta davek, lahko računamo, da bodo slovenski vlagatelji prihodnje leto plačali okrog 10 milijonov Din na račun tega davka. = Nov«, organizacija prodaje vžigalie. Kakor smo že poročali, je švedski vžigalični trust (Svenska TSndsticks Aktieboiaget) predložil trgovinskemu ministru v odobre-nje pravila novoustanovljene delniške družbe cJugoslovensko žigično društvo* z delniško glavnico J milijon Din. Delnice nove družbe bodo ostale v rokah trusta. Tej družbi bo švedski trust na podlagi zakona o mo-nopolskem posojilu poveril organizacijo pro-daje vžigalic v naši državi. V zvezi i to organizacijo bo družba v gospodarskih centrih naše države zgradila posebna skladišča (najprej v Skoplju), preko katerih bo organizirala prodajo vžigalic. Ker v zakonu ni določeno, da se mora dosedanji sistem veliko-in maloprodajalcev obdržati, m računa, da bo družba vsaj deloma sama prevzela veli-koprodaio. Kakor se zatrjuje, bo švedski trust ukinil produkcijo voščenih vžigalic v tvorniei Drava v Ositeku, ker ima po pogodbi možnost, da te luksuzne vžigalice sam uvaža v našo državo. = Kontrole mer in dragocenih kovin tet kontrole sodov. V smislu zakona o merah ia dragocenih kovinah je finančni minister i posebno uredbo poveril vse tozadevne administrativne in tehnične pofle osrednji upravi za mere in dragocene kovine. Osrednji upravi bodo podrejene kontrole mer in dragocenih kovin, ki imajo nalogo pregledovati merila in merilne priprave (nove in popravljene) in kontrolirati čistino dragocenih kovin. Kontrole mer bodo postavljen« v Sloveniji: v Ljubljani za področie ljubljanske oblasti, v Mariboru za področje mariborske oblasti razen mesta Celje ter političnega okraja celjskega ter političnih okrajev Prelog in Cakovec in končno v Celju, za področje mesta in političnega okraja Celje. Delokrog celjske kontrole mer je omejen ter bo kontrola preizkušala čistino dragocenih kovin in žigosala samo domače izdelke iz zlata, srebra in platine ter pregledovala in žigosala sode. Z« krajevne potrebe se ustanovijo posebne kontrole sodov v Brežicah, v Kamniku. Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji Novem mestu, na Rakeku, v Črnomlju, Konjicah, Ljutomeru. Ptuju, Ormožu, Rogatcu. Kozjem, Slovenski Bistrici, Slovenjgrad-cu, Šoštanju in Št. Lenartu. == Stanje Narodne banke (22. t. m.) (Vse v milijonih Din: v oklepajih razlike napram stanju "od 15. t. m.) Aktiva: kovinska podlaga 843-4 (+ 6.7), saldo raznih računov 424.2 (_ 63.8), posojila na menice 1426.6 (+ 22.2), lombard 253.4 (_ 0.1); pasiva: obtok bankovcev 5342.7 (— 27.9), žirovne obveznosti napram državi 338.8 (+ 479), ostale žirovne obveznosti 485.7 (— 8), obveznosti po raznih računih 185 (— 46.8). Iz ponovnega nazadovanja postavke csaldo raznih računov* je razvidno, da je v tednu od 15. do 22. t. m. devizni zaklad nazadoval za preko 50 milijonov Din. Dotok deviz iz kratkoročnega mo-nopolskega posojila v angleških funtih in iz švedskega posojila v tem izkazu še ni prišel do izraza. = Zbornica ta trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da odpade zaradi novoletnega praznika zbornični uradni dan v Mariboru 2. januaria 1929. Prihodnja zbornična uradna dneva se bosta vršila v torek, 8. januarja v Celju in v sredo, 9- januarja v Mariboru. Peložaj na naših borzah Ljubljana, 29. decembra. Ker .so borze zaradi praznikov poslovale le 2 dni v tem tednu je bil tudi devizni promet 'ljubljanske borze manjši. Znašal je 12 milijonov Din napram 13.3, 28.4. 24.9 in 16.2 v zadnjih 4 tednih Zaradi intervalutar* ne okrepitve švicarskega franka, s katerim drži Narodna banka dinar v stalni relaciji, se je tudi dinar intervaiutarno okrepil in so tečaji deviz več ali manj popustili. Na zagrebškem efektnem tržišču je Voj« na škoda po praznikih popustila od 434 na 431 — 432.5. Tečaji bančnih vrednot so ostali nespremenjeni. Za nekatere industrij« ske vrednote se kaže nekaj več zanimanja. Trboveljska se je te dni živahneje trgovala po 475 — 4S0 Čvrste so tudi Vevče pri te« čaju 117 Din. Curih. Zagreb 91275, Pariz 20.906. London 2518, Newvork 518.50. Milan 27.14. Praga 1536, Berlin 123.50. Dunaj 73.025. Budimpešta 90.35. Bruselj 72.17, Varšava 58.175 Novosadska bJac-ovna bona (29. t. m.) Tendenca mirna. Cene pšenici in moki (boljše vrste) so nekoliko ponustile. Promet: 22 in pol vagona pšenice, 17 in pol vagona tur-ščiee in 1 vag. ovsa. pšenica: baška 235 do 238; banaška, pariteta Vršac 232 — 234; gornjebanašk8 232 — 23o: sremska 237.5 do 240. Ječmen: baški 252.5 — 257.5; pomladni 270 __ 280. Oves: baški 240 — 245; bauaški 235 _ 240. T u r š č < c a: baška in sremska 247 5 _ 250: za marc mai 280 do 2R5 Moka: baška <0g» in 255 _ 265. Otrobi: baški 175 do 180. Krompir: 115 — 120. Dnuaiska borza za kmetijske proizvode (28 t m.) Ker so inozemske notacije mirnejše, se prijaznejša tendenca prejšnjega dne ni mogla zopet uveljaviti Cene so ostale glede na slnb promet nespremenjene. Za iugoslovensko pšenico (potijsko) zahtevajo ponudniki za december 1.55 — 1.56 Kč in za marc 1.58 — 1.59 Kč ex šlep Dunaj. V hirsčifi je tendenra strlna. Podunavska tur-ščica se nudi po 1.66 Kč šlep Dunaj. — Uradne notacije so ostale povsem nesprom^ njene j I z življenja in sveta Vatikansko štetje - po Mussolini ju Odkar vlada v Italiji fašistični štejemo kristjani čas V Ostiji blizu Rima so sezidali novo cerkev, zvonove zanjo pa naročili v papeški livarni v Vatikanu. Da bo zvo-nenje posebno slovesno in bogato ubrano, so jih vlili kar šest in vseh šest bodo te dni obesili v zvonik, da bodo oznanjali kristjanom jutro, poldan, zvečer Pa bodo peli »Zdravo Marijo«. Zvonovi so opremljeni z običajnimi okraski v reliefu. Nič posebnega ni, da je na enem izmed njih upodobljena glava papeža Piia XI. To je čisto v redu, kajti zvonovi pojejo v čast božjo in smejo biti okrašeni z slavo božjega namestnika na zemlji. Tudi to. da je na enem zvoniku relief kralja Viktorja Emanuela III., na enem pa kardinala Vanutellija, ni nič hudega. Papeži so vedno imeli radi kronane glave, posebno dokler so imeli nanje vpliva. Vendar je treba resnici na ljubo povedati, da si papež in italijanski kralj nista najboljša prijate-Ijalja, vsaj takšna ne, ki se ljubita in si pada izkazujeta obojestranske usluge. Kar človeka na novih zvonovih za Ostlo najbolj preseneti je to, da je v bron enega zvona vrezana tudi glava Beni+a Mussolinija. Ta mož je nekoč bil najhujši sovražnik cerkve, ko pa je stopil v vlado, je uvedel v šolo križ in v zadnjem časai celo govori, da bo dal papežu tisto svobodo, ki ni je Vatikan le dolgo želi. Zato je glava Mussolini- režim so v Vatikanu pozabili, da od Kristusovega rojstva ja na zvonu koncem koncev še razumljivo dejanje. Nerazumljiva pa je druga reč, datum, ki stoji vlit pod naštetimi glavami in ki pozna štetje po fašističnem koledarju. Napis se namreč glasi: V VIL letu fašistične vlade in v desetem letu zmage...« Ta »zmaga« se nanaša na znanega Viktoria Veneta, ki ga Italijani toliko proslavljajo, da bi bodočim generacijam zakrili težke poraze, ki so jih doživeli med svetovno vojno na bojišču. V Ostiji stoji torei spomenik »zmage« italijanske vojske in pa novi mejnik v življenju rimsko-katoliške cerkve, fašistični datum. Doslej smo kristjani šteli čas le od Kristusovega rojstva. Zdaj pa uvaja Vatikan štetje po Mussolini ju, od dobe njegove vlade. Mar hoče s tem reči, da je Mussolini važnejši nego Kristus, da se je Odrešenik sveta preživel in da ne računa papež več z njegovim naukom, za katerega je dal včlovečem Bog svoje življenje na križu? Mar bodo v Vatikanu — po tem štetju sodeč — zavrgli tudi križ in postavili na njegovo mesto liktorski znak s sekiro, kl je simbol fašističnega režima? Zares se čudno sliši, da se je Vatikan tako spozabil in da oznanja pod vplivom fašistične diktature zvon v Ostiji dobo fašistične vladavine... Nekateri primeri novih igrač Zgoraj: Ljudje ia živali Iz lesa. — Spodaj: Živali iz blaga. Umetniki želodca V našem času, vsaj pred nedavnim še, so prišu v modo svojevrstni virtuozi, ki imajo takšno oblast nad svojimi žeiodci, da vztrajajo, nekateri marij, nekateri več, nekateri celo za običajne pojme prav do.go brez vsake hrane. To je jako zanimiva umetnost, za tiste, ki jo hodijo gledat kakor kakšen cirkuški špektakei, m še bolj seveda za tiste, ki jo uganjajo in si na nje račun kujejo dobičke za vsakdanje življenje. Toda ta umetnost se po zanimivosti vendar ne da primerjati z umetnostjo prekomerne želodčne nezmernosti. ki so jo včasi ljude uganjali naravnost sistematično in ki še dandanes ni popolnoma izumrla — v kolikor jo dopuščajo materijalne prilike in moda «vitke iini-je», Naravnost čudne stvari beremo o njej iz starih časov — pri tem se niti nočemo spuščati v to, kar so uganjali staroveški m srednjeveški jedilni virtuozi s svojimi želodci. Atlantski ocean za sardine V neki knjigi, ki je izšla ob koncu 17. stoletja v Parizu («La vervtable histoire des Goinpres«), nam popisuje > z . ni avtor mojstrska dejanja, ki so h r-šili odlični snedci njegovega č".,-. govi deželi. Bil je tu n. pr. Fiii; ' i, ki je pospravil za neke pojedine v U • leu - 120 raznih jedi. Anton Bourbonski je snedel nekoč brez odmora 200 p>rc:; kuretine; debeelga vojvoda Ves idijie-skega so imenovali «Atlantski ocean sardine* — in dobri mož jih je zna! tudi v resnici pospraviti do 10 štirih libsr na en mah. Markiz d'Uxelle? ie ime! samo zase na razpolago celo armado Suknje po globoko znižanih cenah od 3 les dalje samo pri tvrdki DRAGO SGHWAB, LJUBLJANA kuharjev; Ludovik XIV. je snedel vsak dan za kosilo 22 krožnikov mesa in za večerjo 18. Ko je bil nekoč bolan, so mu zdravniki zapovedali post. Post je izgledal takole (upoštevano samo kosilo): krožnik juhe, 10 jajc, 3 kokoši, še kakšna «friandise» in kakšna «creme fouetee»... Rossini in njegova zlata brizgalka Bourbonci so bili sploh skoraj nedosegljivi požrešnikl. O Ludoviku XVI. je znano, da je «pokusil» pred zajtrkom, komaj je skočil iz postelje, mimogrede: 4 kotlete, 1 kokoš, 6 jajc v omaki, lepo porcijo gnjati s solato in dve, tri steklenice šampanjca. Kako je izgledal potem zajtrk in dalje kosilo, o tem raje molčimo. Aleksander Dumas ntl. ni bil samo slaven pisatelj, ampak tudi slaven ga-stronom. Njemu se morajo zahvaliti Francozi za marsikakšno svetovnozna-no specijaliteto njihove kuhinje. Umetnik in lačenberger sploh nista vedno identična pojma. Sloviti komponist Joahim Rossini ni bil nič manjše gastronomsko čudo nego Dumas ml. V svoji strasti za dobro kuhinjo je šel tako daleč, da si je tudi najraje sam kuhal. In kako kuhal! Njegova najljubša jed so bili makaroni, kuhani v juhi iz ko-punov, toda vsak makaron posebe je bil napolnjen s čudovitimi rečmi za grlo in želodec, ki jim v slovenščini ne najdeš niti imena. Rossini je tako rad in toliko jedel, da je moral zavoljo ljubega zdravja neštetokrat uporabiti neko posebno I brizsralko. ki jo v takšne namene priporočajo tudi zdravniki. To brizgalko si je skonstruiral sam in je bila iz zlata. Bil je nanje zelo ponosen. Obiskovalcem jo je kazal raje nego lastne kompozicij«. Z mlekom pitane žabe Predaleč bi zašli, če bi hoteli našteti ' te sama imena znamenitih in čudaških gurmanov. Naj zaključimo z Dunaj-čanom Franzom Bizonyjem, ki spada še v naše čase, ker je umrl L 1910. Franc Bizony, milijonar, je doživel neko razočaranje v ljubezni in to je nanj tako vplivalo, da se je zaprl s starim služabnikom v enega svojih gradov in se vdal za vse svoje nadaljnje življenje samo užitkom grla in želodca. Jedel je osemkrat na dan, vsaki dve uri. Oboževal je gobe, gosja jetrca in — Liebi-gov mesni ekstrakt. Tega je jedel nekako tako kakor mi krompirjeve cmoke — samo v desetkrat, dvajsetkrat večji množini. Ena njegovih specijalitet pa so bile žabe, kl jih je sam pital z vsemi mogočimi slaščicami, med drugim s svežim mlekom. Od časa do časa je svoje žabe skopal v posebnih mrzlih kopelih, da so jim postale krače še bolj bele in mečje. Kakor rečeno je umrl leta 1910. Počil je. Claudia Victrix, •lovita pevka, )e nastopila te dni v nlogi Katju-še v Albanovl operi »Vstajenje«. Predstava se |e vršila v pariški Komični operi ln Je bila namenjena zgradbi novinarskega doma v Parizu. Silovitemu moralnemu uspehu se ]e pridružil Isto takšen materij al nI uspeh. Predstava ]e vrgla 190.000 frankov čistega dobička. Vi potrebujete samo eno kožno kremo, kaft NIVEA-CHEME ie dnevna in nočna krema obenem. Podnevi Vas varuje Škodljivih vplivov slabega vremena, pronikne v nasprotja t ma-stilno zlato kremo popolnoma v kožo, ne da bi zapuščala blesk. — Ponoči učinkuje EUCERIT kot hranilno sredstvo za kožo, vse staničje pomlajajoča. okrepčujoča ia negujoča. Samo NIVEAV KREMA vsebuje EUCERIT ki r tem temelji njena svodevrstna učinkovitost celih gledaliških in koncertnih prireditev, z razvratnostmi vseh mogočih vrst je dosegel ob koncu leta popolno sušo v žepih — toda smrt ni prišla. In smrt ni prišla niti drugo leto. niti tretje, niti deseto — Emory je preklel zdravnike in njihovo vedo do dna, pa kai mu je to pomagalo? Tistih 250.000 dolarjev se ni vrnilo več, še sreča, da je dobil mesto kot maser in da si je mogel vsaj na ta način pomagati v življenju naprej, v večni jezi na zdravniško vedo, v večni žalosti za izgubljenimi sto tisočaki Končno po petnajstih letih se ga Je spomnila kap, ki jo je bil pričakoval že pred petnajstimi leti. Ob svoji smrti nI bil gospodar niti beliča. Za čistočo v izvrševanju parlamentarnega poklica Francoski senat je sprejel zaradi škandalne afere senatorja Klotza zakon, ki prepoveduje pralamentarcem, da bi se istočasno bavili s trgovinskimi, industrijskimi in finančnimi posli. Ta zakon se bo razširili sedaj sploh na vse uradnike in izvrševalce javnih funkcid. Noben parlamentarec in zlasti noben minister ne bo smel dajati svojega imena v reklamne svrhe; tudi za člane Častne legije bo veljala ta določba glede reklame. Zakon bo stopil v veljavo v prihodnji legislatumi dobt V letu dni zapravil 250.000 dolarjev V Atlantic Cityju (Združene države) je umrl na kapi Emory Timan, eden najdebelejših, če ne sploh najdebelejši Američan. Ob svoji smrti je tehtal 545 funtov, pa to je še malo. V svojih mlajših letih se je povzpel namreč celo na 700 funtov. Takrat se mu je pripetila svojevrstna smolnata zgodba. Bil je v 24. letu, ko je prejel obvestilo, da mu je bogat stric zapustil 250.000 dolarjev. Emory si je baš zdravil debelost, s 700 funtov jo je spravil na 600 funtov, toda zdravnikova prognoza se je glasila na neozdravljivo elefantijazo, ka ga mora ; spraviti najkasneje v enem letu v mrzli j grob. Kaj je hotel ubogi Emory s svoji- j mi 250.000 dolarji in dvanajstimi meseci življenja? Sklenil je, da jih v teh dvanajstih mesecih zapravi vse. 250.000 dolarjev ni majhna reč in moral se je res pošteno potruditi, da se jih reši — toda posrečilo se mu je. Z brezprimerno razsipnostjo, s posebnimi luksuznimi vlaki za svoja potovanja, z banketi, na i katerih je gostil prav sijajno neštevilne j prijatelje in prijateljice, s pokupovaniem Mramornat blok, ki tehta 400 ton V Carrarl so Izrezali 17 m dolg ln 400 ton težak blok iz marmorja, Id Je namenjen za stebre na novem Mussolinijevem stadJjonu v Rimu. Tipična pokrajina v Velikem Čaku, ogromnem, skoraj neobljudenem ozemlju med Bolivijo ln Paragvajem, radi katerega bi se bffl državi t aadnjem času skoraj stepM aa ifve la u mrtva. Štirje otroci zgoreli na dan pred Božičem V francoskem mestecu Motitreull-sous-Bots m |l pripetila na dan pred Božičem strašna nesreča. Neka Martinova, kl ma v reji tuje otroke. Je bila odšla zjutraj, da Jim nakupi za praznike sladkarij in igrač. Pustila Je doma .J rejeočke, med katerimi Je štel najmlajši komaj i mesecev, ▼ varstvo svoje 6-Ietne hčerke. Neznano kako Js med njeno odsotnostjo pričelo v hiši goreti in ko se Je vrnila, Jo je našla že vso v plamenih. Otrok nI bUo več mogoče reški, zgoreli so. Slika kaže vse rejenčke, kl jih je doletela tako nenadna in strašna smrt. Inficirani zobozdravnik Pred dunajskim obrtnim sodiščem teče v tem času zanimiva pravda. Znan zobozdravnik, dr. Schauer, se je bii zavaroval pri družbi «Kosmos» za vsoto 50.000 šilingov. V pogodbi je bil med pogoji izrečno določeno, da bi pripadla ta vsota njegovi ženi tudi v tem slučaju, če bi se zdravnik okužil v izvrševanju svojega poklica in če bi se zgodila infekcija skozi rane v zunanji koži. Dr. Schauer se je pozneje res infici-ral in te na posledicah infekcije umrl. Ker pa se je pojavila infekcija po vnetju bezgavk in ker se je bil pred tem še ranil na nogi, se je zavarovalnica branila izplačati vdovi dogovorjenih 50.000 šilingov, češ da se ne da ugotoviti. a
  • . RIM (445 a 12 kw>, BUDIMPEŠTA (55* m 20 kw). STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw). Nedelja. 30. decembra LJUBLJANA 8: Kmetijsko- gospodarsko predavanje. (Inž. R. Lah). — 9.30 Prenos cerkvene glasbe te frančiškanske cerkve — 11: Koncert radk>-kvarteta. — 15: Poskusno oddajanje petia na razstavi nagrajenih kanarčkov, žlahtnih vrvivcev — 15.30: Silvester-radio: predava oisateli Mil-činski. — 16: Tercet-Šiška. — 16.30: Reproducirana giasba. — 17: Komedija »Pro-valnik«. _ 20: Zbor balalaik »Kreoiel« poje ru®ke narodne pesmi. — Koncert lahke glasbe. — ZAGREB 11: Simfoničen koncert hrvatske filharmonije. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos ooere te narodneea gledališča. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Brna. — 18: Koncert arii in >es.nl. 19 ^Prenos iz praškeea nar. eiedališča: Dvorakova opera »Armida<. — Koncert lahke godbe. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 18: Pevski koncert. — 19: Prenos opere iz nar. gledališča v Prati. — Lahka glasba. — VARŠAVA 15.15: Prenos koncerta te filharmonije. — 18.: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Poljuden koncert orkestra in solistov — 22.30: Lahka godba. — DUNAJ 10.20: Koncert ra orgle. — 11: Konccrt dunaiskeea simfoničnega orkestra. — 16.: Popoldanski koncert. — 18.10: Koncert komorne dasbe. — 20.20: Dunajski večer v starem slogu. — Koncert lahke glasbe. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 20.: Mešan večer — 21.: Koncert narodni (Bariton). — Lahika glasba — FRANKFURT 16.30: Koncert onem« elasbe. — 20.30: Moderni »šlagerti« — LANGENBERG 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Mozartova opera »Čarobna oiščal«. — Koncert lahke glasbe — STUTTGART 20: Plesne melodije evropskih narodov — Pa- rodij«. — BUDIMPEŠTA 12.16: Simfoničen 1 koncert — 16.13: Pevski koncert _ 17.25: Koncert vojaške godbe. — 19: Dramski večer in koncert lahke elasbe. — LONDON 18.45: Koncert Bachovich skladb. — 21: Prenos večernic. — 22.05: Koncert orkestra in solistov — RIM 17: Koncert lahke glasbe. — 20.45: GM/bertova ODereta »Sramežljiva Suzana«. — STOCKHOLM 16: Koncert voiaške godbe. — 20: Leharieva opereta »Vesela vdova«. Ponedeljek 31. decembra LJUBLJANA 12.30: Reproducirana gias-ba in borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. 20.: Silvestrov večer Recitaciie petje, godba ln kupleti — 22: Koncert radio-orkestra — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20 30: Stare in noverše hrvatske božične in novoletne pesmi. — 22: Kabaretni večer — PRAGA 15: Silvestrov pro-?ram za malčke — 17.50: Pevski koncert. 19- Koncert codbe na nihala — 20: Dramski večer — 22 Silvestrov večer te Brna. 24: Polnočni zvonovi te Brna. — BRNO 19: Koncert eodbe na pihala. — 22: Silvestrov večer — 24: Prenos polnočnega zvonenia — VARŠAVA 16 30: Proeram za deco. — 18: Večerni koncert lahke elasbe. 30.30: Prenos orkestra In eea koncerta fe Katovic — 22.45: Silvestrov večer poliskih oddajnih postaj. — DUNAJ 11- Koncert kvarteta. — 16.15: Koncert orkestra — 19.30: Prenos lz dunalske dTŽ ooere: Joh. Straussova opereta »Netopir«. — 22.15: Silvestrov večer. — 24: Prenos polnočnega zvonenia. _ Lahka glasba orkestra in solistov. — BERLIN 16.30: Koncert orkestra. — 20: Koncert godbe na pihala. — 22.30: Godba za oles — 23.30: Silvestrov večer. — FRANKFURT 16.05: Popoldanski koncert. — 18.30: Prenos te frankfurtske opere: »Netopir«. — 24: Silvestrovanje na frankfurtskih ulicah. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert. — 19 15: Šoanski večer. — 20: Silvestrovanje. — STUTTGART 16.05: Koncert te Frarrkfurta. — 21: Pravljična Igra »Srlvesterski zvonovi« — 21.45: Punč. — 22.30: Silvesterska revija. 23.50: Koncert pevskega zbora hi dbe na pihala, — 24: Polnončni zvonovi — 1: Pre«nos fe Londona. — BUDI M PF ŠT A 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.20: Klavirski koncert. — 17.45: Ciganska godba. 19.30: Prenos operete »Netopir« te budim-peštanske opere. — Silvestrov večer. — LONDON 19.45: Beethovnove sonate. — 20.45: Kabaretni večer. — 21 15: Pevski koncert — 22.35: PoPuden koncert orkestra in sofistov. — 23.50: Lahka godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Pra-znovanie Sfvestrovega večeTa. — STOCKHOLM 19 45- Pevski koncert. — 30. Orkestralen k.-vncert in recitacije. — 21.45: Kabaret. — 22.45: Silvestrov večer. — 24: Prenos zvonenja im večerni c. Torek. 1. lamiaria LJUBLJANA 9.20 Prenos cerkvene glasbe b franč. cerkve. — M: Koncert radao-oricestra. — 15: Reorodticirana elas-ba. — 15.30: Planinski spomini (Prof Mlakar.) — 16: Lahka glasba. — 18: KonTediia »Univerzalni genij«. — 20: Kupleti. — G. Stanko igra harmonfko-solo. — Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20.35: Moderni večer — 22 Koncert lahke glasbe. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta te Brna. — 19: Koncert godbe na Dihala — 20: Zabaven večer — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Lahka glasba. - BRNO 1630: Popoldanski koncert. — 18: Koncert arii in pesmi. — 19: Poli-uden koncert orkestra. — 20: Program lz Prage. — Lahka glasba. — VARŠAVA 12.10: Prenos simf koncerta te filharmonije. — 15.15: Polluden koncert orkestra. 19.20: Prenos fe opere v Katovlcah: Joh Straussova opereta »Beneška noč«. — DUNAJ 10.20: Koncert na orarle. — 11.45 Orkestralen koncert — 16.30: Orkestralen koncert: skladbe Straussov. — 19.10: Koncert komorne glasbe — 20 30: Nestroveva spevoigra »Usodna pustna noč«. — Koncert lahke glasbe. — BERLIN 16.30: Popoldanski koncert. — 20: LehSrieva opeTe-ta »Ciganska liubav«. — FRANKFURT 19.30: Koncert na čelo. — 20.,30: Novoletni večer. - Lahka glasba - LANGENBERG 16 30- Končen pevskem rbnra — 20: No- RADIOVAL specijalna radiotrgovina KONGRESNI TRG 3 Priznano najkulanftnejša po streh ba. — Najmodernejši aparati. — Zahtevajte ponudbe ln neobvez* no predvajanje. 173>a sta jih narekovala sila ta potreba. Gospod štabni, ki je bil zlikan od vratu do gležnjev, tega seveda ni mogel razumeti. »Odkod pa vi?« me je ustavil z ne-zaupno prijaznostjo. Natanko sem mu razloži!! kraj ta pot. »In kam sedaj?« Takoj sem imel izgovor, ki se mi je zdel tehtnejši, nego da povem po pravici, kaj me je prineslo semkaj. »Očeta grem obiskat tu v vas. Vso vojno ga že nisem videl.« »Očeta imate tukaj? Tako, tako . . . Kdo pa je vaš oče?« »Nadučitelj Zdpančič,« sem se odrezal brez zadrege, kakor bi bila to najčistejša resnica. Mislil sem pač. da se bova razšla brez drugih besed. »E. to mi pa ne gre vkup,« se je namrdnil. »Nadučitelj Župančič ima še, kolikor mi ie znano, prav majhne otro-ke.« Tega še sam nisem vedel. Reči sem hote? že, da sem njegov nezakonski sta ta nemara bi bilo to mnogo bolje, nego da sem bleknil: »Jaz sem namreč iz prvega zakona.« »To pa že. to.« se ie zadovoljil in mi še prav toplo naročil, da naj tudi v njegovem imenu pozdravim gospoda »pa-pana«. Pot me >e že itak peljala v šolo, pa sem potrkal najprvo na nadučiteljeva vrata. Razložil sem »papanu« to nerodno dogodivščino in on mi je, kakopak, obljubil, da me bo dragevolje posinovil pred gospodom štabnim, če bo treba. Dekleta pa ni bilo doma. Popoldne nj imela pouka in je odšla k šivilji v sosednjo vas. »Papa« me je potolažil, da se utegne vsak čas vrniti. Ponudil mi je stol ta pogrnil mizo, pa je verno poslušal moie kramljanje. Potekla ie dobra ura ta še več. nje pa od nikoder. Postajal sem nestrpen, zakaj dolga pot me je še čakala in po polnoči služba nad rombousko grapo. Mahoma pa ie potrkalo na vrata. »Kar naprej!« ie vabil nadučitelj. Pognalo me je s stola, da sem se ne vede približati vratom. Neznanska radost mi je spreletela mozeg. Vrata so se odprla ta moje roke so bile že napol razprostrte. Vstopil ie voiak in mi sporočil, da me čaka pred hišo gospod štacijski poveljnik. Grom ska strela! Bilo ml je kakor muhi v močniku. »Za menoi!« me Je osorno sprejel gospod štabni. Vedel sem. da me ne čaka nič dobrega.* Ko sva stopila v njegovo pisarno, se je postavil predme v najstrožjo pozo Pevka: »Nezaslišano! Kako ste mogH o mojem petju tako pisati, ko sami ne znate zapeti niti ene note!« Kritik: »Draga gospa, jaz ne znam leči niti jajc, pa si vendar domišljam, da se razumem več na omelete nego kakšna kokoš!« voletni ples. — 22.15: Orkestralen koncert — STUTTGART 20: Koncert Mozartovih skladb. — 12.15- »Mennuett«: scherzo fe rokokoia. — Koncert operetne elasbe — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 12.15 Koncert ooemeza orkestra — 17.55: Koncert voiaške godbe — 20 Mešan večer in koncert lahke elasbe. — LONDON 19.45: Beethovnove sonate. — 20.45: Koncert vojaške godbe — 23.35: Koncert lahke glasbe. — RIM 17.30: Po-popoldanski koncert. — 20.45: Vokalen i» instrumentalen koncert — STOCKHOLM 19.15: »Tisoč in ena noč«: pravljična iera z glasbo. — 21.40: Koncert stare italiianske glasbe. Sreda. 3. Ianuaria LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba in borzne vesti. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Pisateli Milčinski pripoveduje rpavljice. — 19: Srbohrvaščina — 19 30: Značaji grške znanosti. (Prof dT Bradač.) 20: Koncert z*bora mandolin ln mandol: igrajo ruski akademiki. — Koncert radio-orkestra — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20.35- Grečaninrrv večer. — 22 Gramofonske plošče. — PRAGA 19 Koncert komorne glasbe. — 20; Mešan večer — 21: Koncert Mendels-sobnovih skladb. — 21 40- Koncert bolgarskih pesmi. — BRNO 19: Koncert moravskega komornega kvarteta — 20: Shakespearov večer. — 21.40: Prenos Pevskega koncerta iz Prage. — VARŠAVA 18: Večerni koncert orkestra. — 20.30: Poljuden koncert solistov. — Koncert lahke glasbe. — DUNAJ 11: Koncert kvarteta. 16: Popoidansnki koncert orkestra. — 19.30 Prosto za prenos iz dunaiske drž. onere. Koncert safonskeea orkestra. — BERLIN 17: Popoldanski koncert lahke elasb1 — 20: Zabaven večer — 21: Koncert Schu-bertovih pesmi. — 0.30: Lahka elasba. — FRANKFURT 20 15: Prenos ooere te Stutt-garta. — LANGENBERG 17.45: Koncert godbe na pihala. — 20: Večerni koncert orkesrra — 21: Dramski večer in koncert lahke glasbe. — STUTTGART 30.15: Bize-teva opera »Oriežanka< — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldansnki koncert. — 12.20: Koncert komornega tria. — 17.15: Koncert na d tre. — 20.30: Koncert srodalneea kvarteta. — 22.: Ciganska godba. — LONDON 19.45: Beethovnove sonate. — 20 45: Orkestralen koncert. — 24: Koncert lahke glasbe. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Dramski večer in koncert lahke glasbe. — STOCKHOLM 18.30: Večerni koncert lahke elasbe. — 20.15: Primeri islandske lirike im elasbe. ta srdito namršil obrvi »Kdo ste prav za prav?« Povedal sem po pravici in po predpisu. »Imate kako rzkaziJo?* Pokazal sem mu »Orfene Ordre.« Nato me je pozval, naj izpraznim žepe. , »Ta bo pa lepa.« ie šinilo vame, »ako me prisili, da izpraznim tudi hlačne žepe!« V njih sem imel namreč par italijanskih ročnih granat ki sem jih hotel spraviti pri dekletu za spomin na vojno. Vedel sem, da so ti gospodie. ki s< bore za fronto za visoka odlikovanja, silni strahopetniki jn bi me tako noben izgovor re rešil suma. da sem pretkan špiton. ali Bog si ga vedi kak nebodi-gatreba. K sreči ie začel gospod štabni brskati med korespondenco v moj! listnici. Ko je vkie! povsod moj naslov in enako ime. kakor ie stalo v »Offene Ordre« se ie nenadoma pomiril. »Nalagali ste me tOTej prav nesramno. da je gospod Zupančič vaš oče.« »Zgodilo se ie v sili,« sem se jel opravičevati ta razodel po pravici, kakor je bilo. t »Jaz sem vam seveda sveto verjel. Ko pa sem po kosilu pravil kolodvorski testavraterki, da sem govoril z nao-učitdjevim asom, ki da ga je Brišel Kraljestvo mode Ca v šal hi tod! obrob« rokavov » Srni, zgornji del le pa iz vnzorčastega materijala, kar deluje nenavadno dekorativno in daje ncsiteljici najapartnejšo noto. Čopki iz pozamentarije T« smo dolgo časa smatrali za staromodne in jih zato zadnja leta nismo rabiti nikdar. Šele letos se rope* poslužujemo tega efekta, kakor se sploh moda poslužuje zadnji čas Hnii prejšnjih let te kaže izrecno tendenco po ferniniziranju. ki je v največ- Ju ste se ravno ialio lepi afzo se odkrijete ? Domača obleka Dama v pižami je bila 5e pred nekaj leti več ali manj razupita prikazen in javnost Je skušala spraviti pižamo na vsak način v zvezo z nemoralnostjo. To je medtem postalo popolnoma drugače, ker smo spoznali, da je pižama praktič-nejša kakor vse druge nočne halje in tudi bolj odgovarja zahtevam higijene, zlasti na Potovanja. Poleg tega ima pižama tudi to prednost, da se pri njej individualnost dame lahko popolnoma izživi kar pri drugih haljah ni bilo mogoče. Sploh pa pižama ni obleka samo za spanje, temveč )o lahko nosimo tudi zjutraj in zvečeT v sobi in si s tem prihranimo spalno haljo. Končno pižama nudi tudi priliko, da porabimo dobro vsak košček materijala, ker nikakor ni potrebno, da bi bila ta domača obleka cela iz enake tkanine, temveč lahko napravimo zgornji del in hlače brez skrbi iz različnih tkanin, zlasti ker današnia moda sama priporoča kombinacije raznih barv in blaga. Saj dandanes vendar iahko porabimo najmanj? ostanek za ovratnik ali manšete in za podobne namene. Predno si napravimo pižamo, moramo biti seveda popolnoma na jasnem, če naj bo samo za ponoči in za v posteljo ali pa za Jutranje in večerne ure v sobi Razlika je pri tem glavna v materijah: pri spalnih pižamah moramo v prvi vrsti gledati na lahko pranje, kar pri sobnih pižamah ni treba Zato izgotavljamo poslednje navadno iz svile ali fantazijskega blaga, večkrat pa tudi elitnih plaščev, boe, jopic itd. vedno najbolj ugoden pri 99 e^. Hestni trg iz žameta. Spalna pižama pa mora biti vedno iz pralnega blaga, surove ali pralne svile. Vendar imamo tudj tkanine, ki odgovarjajo obema zahtevama. To so umetnostno-obrtno vzorčaste, poslikane in vendar pralne svile ki so zelo priljubljene in izredno dekorativne. Na naši prvi sliki vidimo te vrste piža. mo, ki je ravnotako porabna za posteljo, kakor za sobo in ki ima kljub svoji enostavnosti zelo originalno noto deloma že v vzor-čanju svile same. Zgornji del je popolnoma preprost, na pošev prekrižan in spet z ozkim pasom Rokavi so širok], ohlapni in jih spodaj drži elastika Isto velja za spodnje partijo ki te popolnoma podobna šalvaram. kakor se imenujejo hlače naših muslimank in so stisnjene z elastiko okrog členkov Orijentalske copatke še podčrtavajo slog naše pižame. Miono idejo za spalno pižamo nam kaže druga slika Spodnji del so široke mornarske hlače, zgornji de! pa sličš moderni spalni jopici ki jo lahko rabimo tudi k spalni srajci Jopica je kombinirana s čipkami, srča-stim vstavkom in s trombastimi rokavi. Ta model izdelano iz pralne svile npžne pastelne barve, čipke naj bodo pa naravne rumenkaste barve Najprimitivneišo ln naipraktičnejšo spalno obleko pa vidimo na zadnji skici Podobna je moški modi in ima enostavne ravne hlače in v sredi zapet zigornji del z dečjim ovratnikom in šiTokim pasom. Pižama te vrste se zelo lahko čisti, ker se popolnoma odpenja. Za najnovejšo modo veljajo ravni s fantazijsko kožuhovimo ali marabu.iem obrobljeni tutranj! paletoji, ki so izdelani iz cenih. vendar pa toplih tkanin Na tej sliki vidimo tak paleto, ki se bo pozimi gotovo naglo vdomačil Kako mično učinkuje pižama, sestavljena iz različnega blaga vidimo na sliki v ozad-iu Hlače visoko zaorri ovratnik ki se kon- m smučarje priporoča A. & E. Skaberne Mestni trg. 15.841 «a iskat s fronte, so me vsi naokoli debelo gledali, češ da gospod Zupančič ni bil nikoli vdovec in da tudi nobenega sina nima pri vojakih. Vidite, kako ste me grdo bbmirali!« Hodil je po sobi sem ter tja ki ugibal, kaj naj prav za prav ukrene z mano. Cez nekaj časa je dejal: »Ali mislite, da bi vas bil požrl, ako bi mi bili takoj povedal kako in kaj?! — V vojaški suknji tudi laž v sili ni dovoljena ... .« Pokorno sem poslušal to ginlftvo pridigo do konca. »Zdaj pa glejte, da se neutegoma vrnete na svoje mesto in da se v bodoče ne boste več posluževali takih metod, ki bi kak drugi najbrže ne gledal nanje tako prizanesljivo.« Zahvalil sem ga na dobrodušnosti, on Pa je zamahni z roko mimo sivih brkov jn me prekinil s tem, da je po-klical ordonanca iz sosednje sobe. Tako mu niti nisem utegnil povedati, da ob vsej tel smoli še nisem govoril z dekletom Pa sai se ie tudi že mračilo, ni bilo več časa muditi. Samo. da ni našel granat v moiih žepih, samo to! »Tega moža boste spremili do Trbiža.« ie naročil vstopivšemu ordonancu. Strumno sem se okrenil ln zapTl vrata Ka sabo. Onkraj Trbiža sem treščil tiste nesrečne granate v grapo, da je divje odmevalo v mrzlo zimsko noč. Iz nekih barak pred Rajblom sem slišal pesem kakor meni samemu v posmeh: Kaj pa ti, pobiič, se v nevarnost podajaj, čez Savco v vas hodiš, pa plavat ne znaš? ... Helteyn-U—a. Tri sestre i. Bile so tri. Dve sta bili pošteni, tretja pa ne. Poštenima je bilo ime Ela in Irena, ona tretja pa je bila Mija. Ni bila morda igralka, ampak tisto, kakor se pravi lahkoživka. Imela je namreč prijatelja in sicer samo enega prijatelja, kateri ji je najel udobno stanovanje, jo zalagal z denarjem, ji kupoval dragocene obleke in jo obsipal z nakitom. Ela in Irena sta stanovali z njo. Mija ju ie oblačila, jima kupovala klobuke in dajala denar, kajti Mija je bila dobra sestra in visoko ju je cenila vsled njune dekliške časti. Pa tudi Ela in Irena sta bili ponosni na to svojo čast, ker njima ni bilo treba niko-mur delati protiuslus: za udobno stanovanje, svilene nogavice, elegantne klobuke in lakaste čeveljčke. Ela je bila pa še na drugo ponosna. Hotela je postati učiteljica, položila je Jem nasprotju s »sportnimd »oblikami dame. 2e z barvo kvast lahko dosežemo zelo mične učinke Tu n. pr. vidimo črn« kvaste na beli podlagi kot gaTniranje manSeti (leva skica). Potem dosežemo zopet lep uspeh s svilenim bleskom kvaste v nasprotju z motnim materijalom, ki je iz nje izdelana dotična obleka (predzadnja risba). Tudi kot okras za klobuk izvrstno delujejo rese, ki so zvezane v toku iz posamez-mentrije. Nič manj apartno ne deluje garnitura ovratnika iz pozamentrije. kakor vidimo na zadnji sliki. Uporaba kvast je torej tako raznolika, da se bomo njenih efektov sigurno in zelo radi posluževali. Proti: Revml, Ischtasn. protloo, skrnini (Heienschusi) nenadomestljivo Naravno zdravilno sredstvo za zdrav||en|e na domu; kot naravni glen (blato) v kockah «Pi. Q«» (za pripravljanje sbkladkov) ah kot li žlico navadnega ea-luna. in daite da se voda ko ste dvignili reki iz nje. na nii oosuši. Preie oa si roki očistite dobro z milom, da odpravite vso maščobo iz njih Tudi 10% formaldehidovo mazilo, ali tak špirit dobro učinkujeta. — Samotarka. Tisti »zdrob« ood kožo ie nabrana lolevma proti kateremu ni učinkuio-čega zdravila. Kjer se nabira v večjih zrnih«. ie le-te moči iztisniti, potem ko ste z alkoholom očiščeno kožo na nainrosolneiših mestih predrli s šivanko čile ost Da treba sproti ali prekuhati, ali izžariti v Dlamenu. ali za nekai trenutkov razkužiti v visoko zgoščenem alkoholu. — Tudi se lahko Poskusi s finimi peščenimi mili obolela mesta odrgniti. Naiboljše Da le Dustiti stvar v miru. Časih ta zdrob Iz večine sam ob sebi Premine. — G. R. S. v M. Da bi omenfeni prhliai nastal zakadi obririe riave le neverjetno Smatrati ga le dokai boli kot ž niim v zvezi stoieče izoadanie las kot motnjo v Drehrani laslšča oač na temeliu vaše plnične bolezni Gleite da to do dobra iz-iečite in da kaf storite za svoio slabokrvnost. na kateri bržčas trpite. Poskusite Jemati nekai časa vigantol — Tudi priloženi recept lahko uporabiiate naorei Ali si Da dajte v lekarni napraviti žv epi eno mazilo v konzistend gostega mleka iz primerne količine tako zvaneea žvepleneza mleka, alkohola in par gramov glicerina. To brozgo treba pred uporabo vedno dobro oretresti tem Dotem namazati lasišče kier se orisušl na kožo. Vsak dan te namarstl omet zopet tam. kier ie odoal itd. — G D. S. v B. Bržčas imate Dovečane žrelne žleze. Iz katerih prihaja V) omenjena smrdeč? »Drosena« zrna Naiholiše bo. če se odločite za radikalno oDeracifo ln si daste te bezgavke do-Dolnoma izrezati. — Za enkrat W vam pri-Doročali znane »Danflavin« Dastfle katerih lahko vzamete vsako uro do eno. ter lih vallate toliko časa po ustih da se razstoue. _ G. M. L. ▼ N. V. p. R. Kakor vsako porozno telo. vsrkava tudi oelle pline vase. Seveda v prvi vrsti če ni napoteno s tekočino. — G. I. R. v S. Dobite v vsak! več« lekarni. Preskrbi vam ga Da lahko seveda vcraVa t-n rahtev^tp Pristne francoske pastilje V A L O A proti prehladu, glavobolu, grlo« bolu. Prodajajo vse lekarne in droge* rije. bila že izpite, čakala je samo še na imenovanje. Tega imenovanja, žal, ni hotelo biti, čeprav se je potrudil za to sam baron — Mijin prijatelj — do kom-petetnih faktorjev in je stopil v ta namen celo do samega župana. Irena pa je bilo sanjavo dekle. Imela je edino željo, postati zakonska žena. Omož5ti se poštena, kakor solidna meščanska dekleta. 2elela si je malo, čedno stanovanje treh sob, da bi si sama kuhala in se pehala z eno samo služkinjo. Ah, to je bil njen sen in nestrpno je pričakovala ženina. Tako so čakale vse tri — Ela na Imenovanje, Irena na moža, Mija pa na izpolnitev želj svojih sester. II. Nekega dne se je vrnila Ela žarečesa obraza domov. »Ti!« pravi Mijrl. »Upam, da bom zdaj imenovana. Gospod, ki 0 tem odloča, me je povabil za danes popoldne k sebi.« »No, končno.« je vzkliknila Mija. Irena pa je vzdihnila: »No, tvoja sreča je že vsaj na poti. toda kje je še moja!« In žalost ie obšla vse tri. Ze vidim, »ie rekla Mija, da boni morala tvojo stvar vzeti jaz v roke. Sama ne dobiš nikdar moža. Si preveč nerodna za to. Omožila te bom jaz.« »Oh, ko bi ti hotela, Mija! Tebi se vse posreči,« je vskliknila navdušeno Irena. Ginjena se je ozrla Mija na sestro. »Škoda, da se nismo prej spomnile! Revno dekle, kakršno si ti, čaka zaman na pravljičnega princa. Dandanes odloča denar. Kavalirji se ne upajo blizu, ker mislijo, da nimaš dote. Pa se motijo. Sklenila sem, da ti dam petdeset tisočakov.« Irena ni rn^Ia od sreče spregovoriti. »Petdeset tisočakov!« je rekla po daljšem molku. »Ti si najmilejša sestrica na svetu!« je vzdihnila Ela ginjena. »Da.« odvrne Mija. »Recita. kar hočeta. Dobra sem res. Ta denar je sicer ves moj imetek, a dam ga Ireni, da se omoži.« III. Tisto popoldne se je vrnila Ela od onega gospoda kmalu domov. Brla je nekoliko slabe volie. »Kaj se te zgodilo?« jo je v skrbeh vprašala Mija. »Oh. malenkost. Stvar bi bila v redu in imenovana bi bila lahko takoj, toda dobri mož je povdaril, da zastonj to ne gre.« »Mar hoče denar?« »Ne, tega ne. Zdi se, da sem mu bila všeč.« »Oh! »Mija se je zamislila, tudi Irena se je zamislila, Ela je molčala. »Kaj si mu rekla? «je vprašala Mija po kratkem molku. »Kaj naj bi mu bila odgovorila!« je vzkipela Ela bridko. »Menda vendar ne misliš, da bi se jaz s takim človekom spustila sploh v pogovor. Saj vendar poznaš moja načela in...« »Prosim, prosim,« je prekinila Mija preplašeno. »Ne smeš me napak razumeti. Vem, da si poštena, toda vendar.. Kako je zadeva končala?« »Odšla sem. Pustila sem ga. Rekfla sem mu: Vseeno mi ie, pa tudi če me nikdar ne imenujete. Kajti rajše umrem kakor da bi krenila na nečastno pot.« »Izvrstno si govorila,« jo je pohvalila Irena. »Izvrstno,« je pritrdila tudi Mija. »In on... kaj je dejal on?« »Da je to smešno, da naj si stvar premislim. ker gre končno vendarle za mojo bodočnost, in t bi mi rad pomagal. Dejal je. nai pridem jutri še enkrat... A odgovorila sem mu. da nikdar ve5 ne bom prestopala njegovega Draga, in sem jokaie odšla. Med potjo sem prev-dariala. kajti škoda bi pa le bik), zamuditi to sijajno priliko.« ' »Seveda!« je pžritrdlla Irena; Začetki narodne probuje na Primorskem Kdo bi si bij mislil kdaj, zlasti pa v tistih davnih predmarčnih časih prošle-ga stoletja, ko so se na Primorskem pojavili prvi znaki naše narodne probuje, našega narodnega političnega in prosvetnega gibanja, da bo tisto bujno narodno naše življenje, ki so si ga tedanji orači naše narodne ledine obetali kot plod svojemu in svojih potomcev vztrajnemu delu in ki je v svojem mogočnem razmahu gotovo daleč preseglo vse njihove najsmelejše želje in upe, nekega dne zamrzlo popolnoma kot žrtev nečloveškega nasilja tistih, ki so v tedanjih burnih časih z dotlej nepoznanim navdušenjem za narodne ideale dvigali zastavo narodnega edanstva. Bili so to časi Mazzinija in njegove »Mlade Italije«, časi sardinskega kralja Karla Alberta, ki se je postavil na čelo gibanju za ujedinjenje Ita'ije in so mu zato njegovi pristaši nadali častni priimek »me-ča Italije« (spada d'Italia); bil so časi, ko se je ta «meč Italije« zlomil na kose pod silnimi udarci avstrijskega maršala Radeckega pri Kurtatonu, Vičenci, Kustoci, Mortari in No vari. Kako nai bi bili mogli misliti, da bo kdaj Italija zasedla našo Primorsko in uničila vse ta-mošnje naše narodno življenje, tisti •slavjanski« rodoljubi, ki so pod pred-sednišitvom našega pesnika Jovana Vesela Koseskega v letu 1848. ustanovili prvo naše narodno društvo na Primorskem, v Trstu, «Slavjansk0 Društvo«, z obširnim narodmopoUvnirr. 'n narod-noprosvetnim programom ter naslednjega leta 1849. začeli izdajati prvi naš politični list na Primorskem, sloven-sko-hrvatski mesečnik «S!avjanskj Rodoljub«. Saj kaj takega nismo mogli ne pričakovati, ne misliti, še manj pa verjeti mn. ki smo bil' po sedemdesetih letih priče italijanske okupacije in deset let pozneje popolnega zatretja vsega našega narodnega življenja na Primorskem. Prvemu našemu narodnemu društvu na Primorskem je bil predsednik Jo-van Vesel Koseski, tedai kameralni svetnik v Trstu. Listu pa je bil urednik carinski uradnik Ivan Cerar Lista je izšlo samo 5 številk. S'edil mu ie leta 1850. »Jadranski Slav.ian«. tudi mesečnik, a pod uredništvom podpredsednika «Slavjanskega društva«, prof. Šimna Rudmaša. Sotrudniki so mu bili: Ivan Macun, Mihael Vernč. I. Toman, Fr. Babič in M. Stojanovič. Posebna depu-tacija «Slavjanskega društva« se je tedaj na Reki poklonila banu Jelačiču, tržaška okolica pa je naročila tržaškemu škofu Legatu, naj na Dunaju sporoči njene želje. Bachov absolutistični režim je zatrl nato to veselo se razvijajoče narodno življenje, ki je zopet oživelo šele z obnovo ustavnega življenja v Avstriji, nekoliko že po oktobrski diplomi leta 1860., a temeljiteje potem po decemberski ustavi iz let;? 1S67 «Slav-jansko društvo« in narodnopolitično življenje v Trn«l(j> drama Nedelja 30 ob 3 popoldne. tModri osliček Miško* Mladinska prebava po enotnih cenah (od 8 Din navzdol). Ponedeljek 81 ob 9 zvečer Opereta Ljudska predstava. Zelo znižane cene Izven. Torek 1 januarja ob 3. popoldne: cNikola Šubic Zrinjski. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. — Ob pol 8. zvečer: cfardaška kneginja*. Ljudska predstava po znižanih cenah Tzven. Mariborsko gledališče Vedelia M) -|)nvn Čihiis i\uponl. Ponedeljek. 31.: Zaprto. Torek, 1. januarja ob 3. popoldne: ni. Znižane cene. — Ob 8. zvečer: cBaja-deTa». Prvič v sezoni. Gostovanje gosp. Nerata. Danes, v nedeljo, se poje Aa premij^rski abonma KFenekova opera »Jonny svira« z g. Primožičem v naslovin partiji. V ostalih partijah nastopijo ge. V Majdičeva. Poliče, va in g>g Banovec, Rumpelj, Grba. Simon-čič in Mohorič. V tehničnem c/ziru je opera po izkušnjah prvih predstav spopolnjena. V ponedeljek 31. t. m. ob štirih popoldne bo v ljubljanski operj ljudska predstava po zelo znižanih cenah. Poje se Sup-pejeva opereta »Boccaccio« Opozarjamo, da je ta Predstava primerna za mladino. Na novega le»a dan se poje v operi cb 15. popularna Zajčeva opera »Nikola Šubic Zrinjski« zvečer pa Kaimanova opereta »Cardaška kneginja«. Obe predstavi sta pri znižanih cenah. V sredo 2. januarja je opera zaprta »Modri osliček Milko« po enotnih znižanih conah v nedeljo 30. t m. ob 15. uri popoldne Cene so vsakomur dostopne, od 8 Dan navzdol. »Dobri vojak Švelk«. Opozarjamo na predstavo, ki bo na Silvestrov večer ob 9. zvečer v dramskem gledališču. Vojaka Švejka igra s priznanim humorjem gospod Cesar V ostalih vlogah skoro ves dramski ansambel. Knjižnica v V M ona kovani s« uvedli naslednjo novost: s knji se ustavlja na važnejših trgih, da se tramvaju gami napolnjen tramvaj vozi skozi mesto In ljudje lahko preskrbijo s knjigami. »Res je,« je omenila Mija. »Morda bi se dalo vendarle kako to stvar urediti... « »Kako misliš,« je vprašala Mija. »Ko bi kdo šel k temu človeku in mu dopovedal, da se takih stvari ne more od mene zahtevati, da bi mu kdo na srce govorii, naj bi kavalirsko postopal in kaj takega ne skušal izsiljevati____ »Dobro! Toda kdo naj bi šel tja?« je vprašala Irena. »Naj bi šla Mija ... Ona zna govoriti in imponira...» ie predlagala Ela ne-icoliko boječe. Mija je prebledela. »Jaz naj bi šla?« »Zakaj ne,« je nadaljevala Ela po-gumneje. »To ni nikaka velika žrtev. Za sestro bi to pač lahko storila. Stavim, da bi mi ena sama tvoja beseda prinesla zaželieno imenovanje. Mija se je ozrla na Ireno, kakor da bi od nje pričakovala ugovora temu predlogu, toda Irena je rekla: »Ti si tako dobra. Mija... Zame si že poskrbela, še Eli pomagaj____« »In... in ... če ta gospod tudi mem ne bi hotel zastonj...? se je branila Mija potrta. Obe dekleti sta se spogledali, se nasmehnili in rekli hkratu »Ampak. Mija!« IV. Plin o imenovanie ie dozdevno prineslo tudi Ireni srečo Mestni učitelj. Flin kolega, je začel prihajati v hišo in se je zaljubil v Ireno. Irena mu je bila naklonjena in njegova ljubezen je hitro zrasla, ko ie doznal, da dobi Irena lepo doto. Ela mu je prigovarjala: »Zasnubite mojo sestro pni Miji.« »Kako? ... pri nji?« »No da, ona odloča v družini, sai od nje dobi Irena doto.« Učitelj je nekoliko prebledel: »Tako!« »No da! Pa kaj?« »To mi ie pač nekoliko neprijetno! Ne tolmačite me napak. Jaz č.slam vašo sestro, gospodično Mijo, zelo čislam... Toda... jaz sem silno rahločuten človek.« Ela ga je hladno premerila z očmi: »Neumnost!... Irena je pošteno, pridno dekle. Vi ste vrl človek. Srečna bosta skupaj. Vse drugo tu ne prhaja v po-štev. Škoda za vsak trenutek odlašanja in prevdarka.« Učitelj ie nekaj jecljal in končno je sprevidel, da je pamet temelj sreče in zasnubil ie Ireno pri Miji. M ja ie iokala od sreče. Z materinsko ljubeznijo iima je dala svoi blagoslov. Zaročenca sta bila srečna. Gospod učitelj ie prihajal dan za dnem k svoji nevesti. Vsak dan je dobil izborno malico. kadil ie fine baronove cigare in cigarete toda bil ie kakor je sam rekel — rahločuten človek. »Nimam rad teh stvari,« je izjavljal Ireni, »in če bi bilo mogoče, bi tvojo doto odklonil.« »Blaznost!« ie odvrnila Irena, »da bi odklanial toliko denarja«. »Toda vendar.. vendar ... Veš, tvo-;a sestra je sicer izvrstno dekle, a poštenje gre vendar nad vse.« »To je gotovo,« je prepričevalno pritrdila Irena. »Toda potem, ko bova mož in žena. ...« »Kaj potem?« »Ne štej mii v zlo. draga moia, midva potem ne bova ž njo občevala... « »Kakor boš želel, dragi moj.« je vdano izjavila Irena in mu zaljubljeno zrla v oči____ V. Kakor sem de'al, bile so tri sestre Dve sta bili pošteni, tretja pa ne. Frank Crane: Ljudje, ki prodajajo upanje Napo'eon ie rekel: »Narod je mogoče voditi le. ako se mu pokaže bodočnost. Voditelj pa je človek, ki prodaja upan'e!« Srečna beseda- človek, ki prodaja upanje! Kajti ljudi ki prodajajo obup. imamo baš zadosti! Naiceneiše in naj-priprosteiše na svetu je: dokazati, da drvj cvet v pogubo, da m^ški brutalni. ženske z'e in da ni vredno živeti. Tako, kakor je rekel londonski meščan: »Kaj koristi vse? Nič!« Vsak mlad pesnik, ki ni upoštevan, nam pove. kako strašen je ta svet. Vsak esejist ali kritik, vsak pridigar, ki bi rad postal čez noč EKjpularen, vsak romanopisec, ki hoče s svojo knjigo prekositi vse, svira isto melodijo, kadar potegne s svojo melanholično konjsko žimo čez tožečo črevesno struno. Toda pesimizem je otročarija. Dile-tantizem v filozofiji. Človek, ki piodaja obup, je podoben krošnjarju z bananami ali kramarju, ki prevaža svoje blago na vozičku. Kajti pesimizem nj nič druge-gega nego nesposobnost doumeti obče zakone in zato vidi nekatere življenske pojave pretirano. Pesimizem je prav za prav oddaljen le za par metrov od svojega nosu. Optimizem je vizija, gledanje v daljavo, pesimizem je ialov, nesposoben. Optimizem ustvarja, pesimizem pa ie sila smrti. Vauvenargue je rekel: »Kdor hoče ustvariti velike stvari, mora živeti, kakor da ne bo nikoli umrl!« __ In vsa naša prepričanja o neumrlii-vosti so !e pratok življenja. Neumrlji-vost prihaia iz previška življenske sile. In samo tam. kjer je življenje slabotno, 'alovo in grenko, samo tam se upira veri v posmrtno življenje. Na velikih svetovnih tržišč;h so za-'"Veni 'iudi<» ki pro^anjo upanje. Žalost je nezaželjeno blago. Novo leto v drami. Na Novo leto igra drama popoldne ob 15 uri novo izvirno igro »Betlehemska legenda« z gg. Rogozom. Le-varjem, Lipahom, Skrbinškom in gospo Sa-ričevo v glavnih vlogah. Cene so znižane. — Isti dan zvečer se igra tudi po znižanih cenah zanimiva kitajska pravljica . ki je že lani žela obilo priznanja. Letos bo še prav posebno privlačna. ker gostuje v njej znani operetni tenor gosp. Mirko Nerat, M je Mariborčan, a je deloval na mnogih jugoslovanskih in nemških odrih. „Ljub!janski Zvon" ^ za december je izžel in objavlja pesmi Ptana Kosovela (Nisi sam. Jutranje misli. Večerna Krajina), Toneta Seliškarja (Predmestje) in Radivoja Rebarja (Predilnica). Jože Pahor, ki je imel v prozaističnem d^lu revije leios glavno besedo, zaključuje drugi del zgodovinskega romana >Serenissi-mac. Janko Glaser priobčuje članek »H korespondenci Cankar - Lušinova«, Bratko Kreft publicira »Povest o 5 dekagramih«, Janko Lavrin razpravlja o Huvsmansu in Strindbergu, A. Debele.rak prevaja Rabelai-sa (Gargantua in Pantagruel), B. Kreft in Fr. Albrecht poročata o letošnji vprlzoritvi Cankarjevega v ljubljanski drami. Književna poročila govore o prvem zvezku Pregljevih Tzbranih spisov, o Eisnerjevi antologiji »Die Tcliechenc, o Stanojevidevi »Enciklopediji S. H. S.«, o Stefanovičevi knjiei »Granicec. Kronika objavlja pojasnila Poljaka LedmVkega o Teodora Koršu. Te prispevke so napisali: J. Vidmar. J. A. G., A. Budal, B. B. in dr. Fr. Ilešid. Obenem objavlja »Zvone svoj program za prihodne leto 1929. Nadaljeval in zaključil se bo Pahorjev zgodovinski roman. Sodelovali bodo poleg drugih: Pavel Golia. Anton Novačan, M. gnuderl, Fr. Bevk, Miran Jarc, Juš Kozak, Cvetko Golar. B. Kreft. I. Zoreč, I. Albreht, A. Ocvirk, Janko Lavrin, dr. Kidrič, O. Župančič, Fr. Albrecht, B. Borko, dr. Dobida. dr. Glonar. dr. F. Kozak, A. La ione, dr. Mesesnel, J. Rozman. J. Vidmar, dr. Debeljak, dr. Leben, dr. Preobraženskij, dr. Kelemina, dr. Veber, dr. Čibej, A. Pne-peluli, Kogoj, Osterc in drugi. Cena listu ostane ista kakor leto« — 120 Din letno za Jugoslavijo, 150 Din za Inozemstvo. Naročila se naslavljajo na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova, 54. Dr. Alma Sodnikova Zgodovinski razvoj estetskih problemov Publikacija Znanstveneea društva 7a humanistične vede v Ljubljani. 1128. str. 345 — IV. Delo je prvi poizkus, očrt a ti celotni raz-vol estetetike. dočim nam nudi dosedanja osežna liteartua le orise posameznih este-tov ali posameznih dob (n. Dr. Walte«r. Latze. H. v. Stein. Harrmann Bergmann, Somer. Moos itd.) in tudi Zimmermann hi Schasler. ki obravnavata naiobširneiio srov. preskočita srednji vek in renesanco. češ. da ie ta doba za estedko bre:zrx>-membna; oba končata tudi z estetiko po Kantu (Zimmermann 1858. Schasler 1872). V uvodu določa avtorica razmerje med estedko kot filizofsko dlsciolino in nj® ostalimi oblikami, ki raziskuielo estetsko skušnjo s tehnološko umetnostnees: ali zgodovinskega vidika. Markantna stran dela fe. da izkuša -podati razvicne liniie estetike t>o notranji zvezi problemov samih. Ta vidik omo?oča razvrstiti ves materijal v troie skuirtn. v estetiko kj je metafisično - snoznavno-teoretično ali empirično - Dslhološko ali analitično - psihološko osnovana. Ta no-trania za problemov odkaže tudi posameznim zastopnikom estetike dTmračno mesto, ki ga le odkazala dosedanja literatura. ki uvažehi zeoli časovno razvrstitev. Estetska literatura začenia n. pr. z novo dobo ori Baumsrartnerm. naše delo pa pokaže. da ie tudi to dobo uvrstiti med zastopnike prve. matafi-zično - sooznavno-teoretične smeri. Razven teea dobimo močne zastavke Baucartenove estetike -5e pri Leibnizu; Baumeertner torei ne po.nenla v estetiki ideineea preloma. Nad?i'ie smatra n pt. literatura Fechneria za ideineea začetnika empirične estetike, naše delo pa pokaže, da crre pri Fechneria le za nadalle-vanje one smeri, ki io najemo že v angleški estetiki 17. jn 18. str/etia. In če ie n. pr. Neumann Fechneriu od kazal ono mesto, izvira to iz okoliščine, da upošteva on samo razrnerie med Fechneriem in estetskimi sistemi ki so nastali po Kantu v Nemčii!: samo s tega vidika velia nieeova teza. ne velja pa. kakor hitro irvažuiemo v smislu tega dela tudi razvoino črto ansrleške estetike. Ker pa se ie do danes prav aneleSka estetika malo vpoStevala zato '-e oišlo do one opredelitve posameznih avtorfev ki ce» lotne razvome liniie ne prikazuie v prav! luči. Notranja struktura problemov torei pokaže, da gre empirično - psihološka smer od Angležev preko Fechneria in eksperimentalne estetike do empirično osnovanih estetskih sistemov naše dobe (estetski psi-holorizem). Posebna stran dela le obenem v tem. da podaia wvič v zgodovini tudi ori* analitične estetike. Med avtorji te vrste navaia kot doslei naivažneSe sledeče osebnosti: M. Oeiger W. Conrad Chr. v Ehrenfels. Schmidt - Kowaczih. Witasek in zlasti Fr. Veber. čigar »Estetika« pomenia v razvojnem pogledu prvi sistem take analitično ••norane estetik«. Z« nsvot tt meri )• tudi pomembno, da fe idejno tu ukoreninjena takozvana splošna umetnostna veda (Utttz). Poudariti te Se. da obravnav« delo v posebnih poglavilh odseve estetskih teorii tudi v naši domači literaturi: Mihnič. Lam-pe. A. Ušeničnik. Iz. Cankar Iv. Bernik. fv. Prijatelj Iv. Derganc. Stritar. Aškerc. A. Sajovic. Ozvald. J. Vidmar. St Vurnik L dr. Knjiga te izšla v založništvu Belo-modre knjižnice v Liubliani. ki izdala predvsem nmotvore slovenske žene. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino VIL letnik v obsegu 14 pol te pravkar Izšel. Iz vsebine navedemo: P. Skok. Topo-nomastički priloži ( o imenu Zagreb): Fr. Stwm. Romanska lenlzaciia medvokahiiti konzonantov in njen pomen za presoianie romanskega elementa v slovenščini: J. Šolar. Slovenska medvokalna m in n: P. Skok, Još o rrečl »Beziak< I o metodu ono-mastičnoe ispitivania: A. Breznik. JaoMev prevod sv pisma: Fr. Ramovš. Karakteristika siov narečla v Režiji: Iv. Prllateli. Klasje. V malih vesteh poroča P. Skok o poreklu besede »car«, o rodbinskih imenih na -ščak -šek ln o slovenskih tvorbah na -ftev Fr. Ramovš oa o novem reziianskem katekfzlu. o novih študlfah za fezik v brl-žinskih spomenikih o imenu Cirminah za Roten-nana na štajerskem o imenu Varož! ra Varaždin in o poreklu besede »osobe-nfk«. časc*p's prinaša še neka! slovarskega gradiva, doneske Fr. Kidriča h kranjski Cbelici in M. Kosa k zgodovini vprašan! o kralju Samu. — Sedmi letnik časopisa stane 65 Din. Naroča se ga ori upravi časopisa. Ljubljana, univerza. Novosti Šent jakobske kn Silnice v L jubljani Priobčuje knjižničar Matija Rode. Februarja 1928 Je fedfda Šentjakobska knjižnica v Ljubljani kompleten imenik svojih knjig. Ker si Je takrat nabavila mnogo novih prvovrstnih knjig, izrazili bo literarni krogi željo, da bi knjižnica pri občevala v >Jutru od časa do časa tvoje boljše novitete. Uredništvo >Jutra« je tej želji drage volje ustreglo, za kar se mu tem potom v Imenu šentjakobske kn.tižiice kakor tudi ▼ imenu nienih čitateljev najtoplejše zahvaljujem.* Bevk P.: Vihar. RtbiSfca zgodba. 4830. Regnier H. de: Beg. Roman. 4335. Pregelj I.: Izbrani spisi II. 4306. Čapek - Chod: Hojka. Nedonošen. 4331. Križanovska V. J.: Pajčevina. Roman v Štirih d-elib. 4357/60. Bevk F.: Škorpijoni zemlje. 4364, Revmont V. S.: Pravica. Poveft. 4365. Gradnik A.: Kitajska lirika. 4369 p. Sodnik A.: Zgodovinski razvoj estetskih problemov. 4370 r. Hauff W.: Pont de artska beraSica. Odpoved nesrečne žene. Roman 4362. Haggard S. H. R.: Kleopatra. 434a VaIIery P.: Eupalinos ou 1'architecte prš- de 1'ame et la danse. 6l6 L Fabre J. H.: Le ciel. Lecturea et le^Dn« pour tous. 617 t MaeterHnck M.: La vle de "eepace. 018 f. Bodel M.: Jerome 600 latitnde nord. 619 f. Girandoux J.: Eglantine. 625 L Deleil J.: Les cinq sens. Roman. 646 f. Merežkorski D. S.: Napoleon. Seln Leben. Hapoleon der Mensch. 10046 b. Chateaubriand: Napoleon. 10042 s. Masarvk T. G.: Die Weltrevolution. 9978 z Rolland R.: Ludvrig van Beethoven. 9979 z Beneš E.: Der Aufstand der Nation. 9967 z Nowak K. F.: Versailles. 10-229 z. RA-m»s«en K.: Bismarck. Geschichte ei-nes Kampfers. 10.228 z. Tolstoj S. A.: Meine Ehe mit Leo Tolstoj. 10.241 z Glaise - Horstenan B.: Die Katastrrrohe. Die Zertriimmerunsr Oesterrelch - Ungarns und das Weren der Nachfolgerstaaten. 10.282 z. Lndwig E.: Ktrost und SehieksaL Vler Bildnisse (Rembrandt, Beethoven, Web^r. Balzac). 10.281 z. Nenmann A.: Guerra. Roman. 10.277 n. Sinclair U.: Der Stindenlohn. Eine Studie flber den amerikao isehen Journalismus. 10.269 n. Kaergel H. C.: Zlngel gibt ein Zeichen. Ein grotesker Roman. 10.207 n. Mifhaelis K.: Familia Worm. Romanu 10.212 n. Tarassow - ltodionowt Februar. Roman. 10.218 n. Istrati P.: Die Disteln de« Barsgan. Roman. 10.196 n. Ewers H. H.: Fundvogel, Dle Geechicbte einer Wane£em morju, 24 evropsko mesto, 26. tri v abecedi enako med seboj oddaljene črke, 28. dva predloga, 81. kratica, 83. postaja (franc^ fonet), 38. osebni za-imek. Rešitev križank« Božično drevesc« Navpično: 1. Največ sveta otrokom sHa Slave! 5. Aorta. 6. Itaka. 10. Kasta. U. Rapid. 15. Te 16. L. t 17 Smuk: 18. Neva 22. Eli! (O Bog!) 23. Lun —. 26. Ada. 27 Taz 3. Ito. 32. TIr. 34 Ek. 35. Ke-t (dve). 38. OoWL 40. Anror fMandžarfta). 41. Ri. 42. As. 44 Radič. 45. Akaha. 46. II. 47. Tara. 4«. Amon. 49. Lava. 51. Adam (Mjfcldewicz). 52. Moda. 53. Ew>n. 54 Ra. Vodoravno: 2. P«n. 3. Iv«. 4 Ra-fifčl! 7. Ost. 8. Nirvana. 9. Tek. 10. Katar. 12. Ida. 13. Apo (3300 m). 14 Stolu. 17. Ste-t-tinn. 19. Ma. 20. De. 21. Aru. 22. Gol. 24. Vb. 26. Kalkuta. 28. Diona (aM Dione). 29. Oka. 30. ZOO. 31. Ist. 33. Metlika. 36. Loi-r«. 37. Praga. 39. Taida. 41. Ria. 43. Bre-slav (Vratislava). 46. ItaHa. 50. (Dr.) Kra-mer. 55. Lama. 56. Diana. 57. Dona. 58. Rovti. 59. Brad«. 60. Morana. 61. Čreda. 62. Mantua. Dolarska princesa In ptič smolič V brzovlaku Ljubljana—Beograd. — Usodepolna čaša piva na Zidanem mostu. — Stari agitator. — Veseli Pit. — Katastrofalni smeh. — Slovenska grča. • Op. ur.: »Jutro« dale prostor za ta namen in izključno samo Šentjakobski knjižnici v Ljubljani, ker se ona po namerah ZKD razvija v centralno našo ljudsko knjižnico,, ki je jwzvana reorganizirati vse mnnj-5e ljudsko knjižništvo v eno veliko in čim najbolj praktično urejeno duševno fronto. Pri aas Slovencih postane človek lahko kaj hitro slaven. To Je znana stvar. Treba, tt ie na primer samo pridno streljati politične kozle, pa te že proglasijo za največjega Slovenca. Zato pa Je tem čudneje, d« »e moj prijatelj Bin« nikakor ne more dokopati do kake slave, dasi je oa to stran zelo strem-ijiv in podjeten. Ampak smolo Ima. tisto je. Rad bi postal mecen, dobrotnik naroda, pa nima denarja, rad bj postal slaven pisatelj, pa mu manjka talenta, rad bi postal vsaj veljaven politik, pa mu narava ni dala tiste potrebne debele kože itd. Skratka, prijatelj Bine se ni mogel spraviti dosled uiti do spodobnega kruha, kaj šele do slave. In vendai je tudi prijatelj Bin« ž« doprinesel nekaj, zaradi česar bi po analogiji slavnih činov sodobnih veknož zaslužil vsaj častno mesto drugega največjega Slovenca. Prijatelj Bine sicer na t« svoj znameniti čin ndti najmanj ni ponosen. Da, on je zaradj tega ceio strašno sam na sebe hud in pravi, da je to največja oslarija, ki jo je kdaj mogei narediti kakšen človek. Jasno pa ie seveda da sodi prijatelj Bine tu povsem napačno: take reči je treba gledati drugače, z višjih vidikov tako rekoč. Io prepričan sem. gospoda moja. da boste soglašali z mojo sodbo, ko vam to stvar povem. Torej to Je bik) takrat, ko »e j« Bine s zadnjim izposojenim denarjem peljal dot ▼ Beograd, da bi s pomočjo enega ali drugega dobrega rojaka, ki sedijo tam po ministrstvih. dobil kafc,p svojemu stanu in svojem vsestranskim zmožnostim primerno službo. Peljal se je z brzovlakom — kdo hudiča se bo pa guncal 20 ur tja dol in še v taki vročini. Vrniti se praznih rok v Ljubljano pa itak ni več mislil. Ali dobi službo ali pa se ustreli na Kalemegdanu. Punctiun Naprej nad prijateJi Bine pripoveduje satn: Na Zidanem mostu sem se šel malo prezračit iz zaduhlega vagona in videl, kako se je iz kupeja I. razreda sklanjal* mlada dasma in klicala natakarja s pivom. Ta je pa «j sli<šal in tekel s svojo košaro dalje ob vlaku. Pa sem skočil za fantom, mu rzei čašo ln jo ponesel žejni punčki, za kar me Je nagradila s predražestnim nasmeškom. In je bila to sploh čudovito lepa stvarca. Da sj samo videl ta očarljivi prikaz njene gole roke, ko ie držala čašo k ustnam in Je na njenem zapestju pobli.ska vala dijamantna urica Kdo je ta tuja vik, ki se vozi skozi našo deželo? Po eksotičnem obrazku m vsej ostali žlalhtnosti sem takoj Izkalkuliral: Kaka dolarska princesa! In se nisem prav nji zmotil Ko je izpila, sem 5a*o prevzel jaz b njene roke. samo da sem se mogel dotakniti teh finih prstkov. In med tem. ko je plačevala natakarju, sem skrivaj posrebal iz čaše tisti požirek piva, ki ga je bila pustila, sem Posrebal prav na istem robu, kjer so bile njene ustnice. Mislil sem. da sem to naredil neopaženo, ampak ona ie to videla. In ji je moralo bitj čudovito všeč, ker se le tako presrčno zasmejala Na ves glas In vedno sipet. Smejal, se je, da so ji kodrčkj kar plesali okoli glavice, jaz pa sem se smejal nazaj. In tako sva se še gledala in smejala, ko se je vlak že pomikal, jaz na stopnicah vagona, ona v oknu. In nazadnje mi je Je z ročico pomigala. Lahko si misliš, a kako povzdignjenostjo sem se vozil dalie Nobenega dvoma: sreča mi ie iznenada pomolila prst. zdai p« Je velialo ne izpustiti ga! Samo nesreča, da sem moral sedeti v III. razredu. aH uoal sem. da se bo dala s sprevodnikom izgovoriti pametna beseda. Do Zagreba sem skleni počakati, tam se bo pa že našla kaka prilika za približanje. V Brežicah kier brzovlaki oostaValo. sem sel malo oprezovat okoli vagon« moje princese a ie ni bilo nič na spregled. Kar pa moje povzdiznienosti najmanj ni potlačilo. Všeč si ii, vzbudil si nieno zanimanje, tako mi ie vedno snet pokrepčevalno zavri-skalo v prsih Na zagrebškem glavnem kolodvoru masa sveta velik direndai. Radič se ie pellai v Beograd. Strašna gneča ob vlaku. taf7 pa sem se kakor detektiv prerival za nio. ki sem io videl oditi na peron v spremstvu gospoda ki ie sicer Izgledal kakor kak star aligator a bil brez dvoma njen blagi na-panček. Izgubi! sem iu iz oč! ln !o šele spet zanazil. vračajoča se k svojemu va-grmu. Tedai me ie pa twfl ona zagledala, ko sem ravno irtegoval za itfo vrat kakor lačen volk za ovco. Tako ie obstala ln spet udarila v trati nepopisno nresrčni Ln srčka-ni smeh kakor prvič na Zidanem mostu. In — bogme. bratec. — naenkrat ie poteg- nila starega s« rokav ta ma pokata!« mene. Videl sem. kako mu hfrl nekaj praviti, nakar se le stari ozri in mi pomtoal k sebi. In ko »e nisem zganil }e potni gnil vdrugič. Fant. sem si delal, zdai se oa bost« s starim aligatorjem. Auf. koraižol — In »em se pomaknil bliže. Ali stari aligator m« le čisto btagohotno Eemeril od nog do riave ta njegove če-. »ti so se prijazno razklenile, ko j« izpre* govoril Ali poprej sva se moral« šele sporazumeti z« jezik. Jaz premorem vsega skupaj komai sto besed angleščine, on pa je bil z nemščino približno na istem. A šlo je, izvrstno je šlo, le poslušaj. Kaj da sem. me je natprej vprašal. Jas p« sem si rekel: fant. tu imaš oprav«! z mteresamtnimi ljudmi, naredi se torej tudi ti tateresantnega. Jaz sem energično odgovoril. pesti v bokih: — Mož. Id išče dela: maral ▼ pekta. To mu ie bilo zelo všeč ta orincesi tudL ker e trti Je. naslonjena na njegovo ramo. še boii spodbujevalno smehljala. — Ali rightl ie ookimai. Vi ste moi moi. Vzamem vas s seboL MoJa hčerka — mi je razlagal, ko sem iskal, kie bi se oorHel. ko se je začelo vse vrteti okoli mene. — Moja hčerka nravi, da ste ravno tak. kakor ie bil naš Pit Moja hčerk« ie knela Pita zelo rada. — Kdo ie bi Pit? sem vpraševal kakor v sanjah. — Pit Je b8 naš bor. Id Je padel pod avto. Moja hčerka je veliko Jokala za dobrim šaljivcem H tom. Moia hčerka se sedaj spet tako smeje, ko vidi vas. Wek. VI boste naš Pit. — Ml se pel letno zdai v Beograd, i« govoril dalje. Tam vse uredimo. Pojdemo samo še do Bukarešte, tam imam posla. Potem takoi nazaj v San Francisco. Imate passe port? Zmajal sem e glavo, okoli men® i« ie vedno vse plesalo. — VVell. Bomo dobfll. Vi nimate nič denarja? Well. Tu imate 100 dolarjev. Vzemite si H. razred, da boste bol te soi.ll do Beograda. Medtem ko ie mož odpiral svoio veifko listnico so se tla pod menoj naenkrat ustavila. In naenkrat se ie z mt-noi nekai zgo-<£lo. Začutil sem. kako se ie v meni vzdignil neki drug človek, rob** in kot.nat. m ta človek se ie skoz mole nI.} to mcie drhteče grlo ki mu te šlo že na lok. naenkrat na ves glas zakrohotal. Pogleda! sem Američanu v obraz. Bi' je hipoma ko izmenjan. MrzJ« strela me je oš nila iz njegovih malih oči. dočim se mu je spodnja čeljust s črnimi zobmi pomaknila naprej kakor že4ezne »rabile. In pogledal sem njo: njene oči so prestrašene begal« med meno} tn očetom. — Zakaj se smejete? sem zaslišal zahre-ščat! njegov glas. trdo kakor kretiena. kadar se brusijo. — Pardon. mister. sem delal, ima loč se zdaj popolnoma v oblasti. — Oprostite, to je bilo samo tako . . . Tako malo komična je pač ta stvar, da grem v sflusžbo za lakaja, da imam čast postati vaš pokorni sluga. jaz. ki . . . Sooštliivo sem se Hma priklonil Oprostite. Jaz sem namreč doktor. Doktor filozofije. — Uas? se Je začudil moj kaliforniškl gospodar. Doktor ste? Potem seveda . . . Doktorjev, žal nimam kaj potrebovati. In ie zaloputnil denarnico, zaloputnil Čeljusti. se obrnil in odšel v svoj vagon. Za njim moja princesa. In pogled sem še mogel ujeti iz njenih oči. a ta pogled le šel preko mene in je bil poln neizmernega prezira . . . Polomljeno, opravljeno, končano. Amen. Kaj bi ti daVte pravi!? Natraišl bi se bil vrgei pod kolesa . . . Prokleti noreči Kai sem se pa šel smelat? Smeiatl bi se ne bil smel! Tisti moi neumni smeh te vse pokvaril .. . Ampak ie res hudičeva smola to: da sem se zasmelal. ko bi s« bil nairaiši cjokal. na ves glas m vpričo vseh Hudi. — Sai pravim, patentiran osel sem. In Američan le z menoi čisto prav naredil Ja* na njegovem mestu bi b« ravno tako naredil. Še brco nai bi mi dal. Zaslužil sem to. Tako te tarnal ubogi prjiatell Bine laz pa sem mu slovesno položil roko na ramo in rekel s slovesnim glasom: — Ne tako. Ijubček moi! T! se motiš Nasprotno: TI si se imenitno držal, hrna-ško heroično V zgodovini človeštva zaman iščem primere tebi. Jasno te da noben drug na tvotem mestu, v tvojem polo-žafu ne bi blfl tako naredil, lasno Je. da bi bil vsak sijajno ponudbo strica sam« na mestu z obema rokama po!"r?bi1. AmraV slovenska grča nikoli ne. Ker mi Slovenci —- mi imamo tisto notri v sebi. V sebi. In si slovenska grča tistega ne da vzeti magari bi šlo za roko ln doto dolarske princese. In da si to. ubogi slovenski berač, dolar- skem Nabobu tako odkrtto ▼ obras vrniti. to Je tvofc zasluga, orijateti Bine. Rešil si s tem tako rekoč naciJonatao čast nas Slovencev. Slava ti. In zato dovoH. pri. JateU Bine. doktor modroslovla. da fl v »Jutru-« postavim skromen spomenik, napisa v ši tvojo zgodbo. Josip Fr. KnafBfi. Šport Primorje t Svoboda Včeraj je bilo pomotoma Javljeno, da se vrši javna tekma med moštvoma Pri* morja ta Svobode. V resnici gre 1« za tre* ning, Id ga priredita oba kluba z« svoji prvi moštvi, skušajoč izkoristiti vremenske prilike, ki ie vedno vladajo ta ki omogo čajo tekmovanja na prostem. Nasprotnika st« prav interesantn«, ker »t« si ▼ pravkar minulem jesenskem tek« movanju priborila prvenstvo vsak v svo« jem razredu. Z« moštvo Svobode ve vsak, da apada, čeprav še ni v prvem razredu, med najmočnejša ljubljanska moštva. O tem priča tudi tesen rezultat 0 : 1, ki g« j« Svoboda dosegla napram prvaku v zad« njem treningu. Primorje mora izvežbatl svoje moštvo za predstoječa važna tekmovanja, zato bo postavilo najmočnejše sile na polje. Igra ae na Primorju ob 14 ASK Primor}e (nogom. sekcij«). Z« današnji trening s Svobodo naj bodo ob 13JO v garderobi naslednji igrači: Janugaj, Svetic, Hassl, Zemljak, Slamič, Pišek, Jug, Vrhovnik, čebo, Terček, Tomo, Sočan, Ča» mernik. — Načelnik. SK Svoboda. Danes ob 14 trening tek« m« z ASK Primorjem, ob 13.30 naj bodo naslednji igralci v garderobi Primorja: Fu* gina, Habicht, Novak, Batič, Gabršek, Boocl, Oziebek, Zore, Koser, Grabrijan, Potrato; rez. Starman, reditelji Cimperman, Sušnik, Sušteršič, Slavko. — Načelnik. Prlčetek državnega nogometnega pr» venstva. Na zadnji seji JNSa je bilo v zmi« slu sklepov glavne skupščine sklenjeno, da morajo biti podsavezne prvenstvene tekme končan« do 9. aprila 1929., nakar se bodo takoj prihodnjo nedeljo pričele tekme ** državno prvenstvo. Tenis obligatnt predmet imi univerzi. Univerza v Greifswaldu v Nemčiji je uve» dla tenis kot obligatni predmet Zgradilo se bo v to svrho osem tenišč. Pierre de Coubertin kandidat za No* btovo nagrado. Častni predsednik to usta* novitelj Mednarodnega olimpijskega odbo» ra Pierre de Coubertin je glavni kandidat sa letošnjo Noblovo nagrado za mir. Vse« kakor j« to veliko počaščen je navdušenega športnega propagatorja. Za športno giba« nje, ki predstavlja močno zvezo med naro« di je de Coubertin dela! skozi celih 40 let. Leta 1894. jc de Coubertin zbral na pari« ški Sorbonni najznamenitejše francoske ta inozemske športne delavce in strokovnjake, umetnike, učenjake in diplomate. Ob tej priliki je bil službeno ustanovljen Medna« rodni olimpijski odbor. Prva olimpijada se je vršila leta 1896. v Atenah. Po svetu Kako se je godilo raznim nogometnim moštvom, ki so šla za praznike na turneje, smo poročali sproti V prvenstvih držav je sedaj slika naslednja: V Angliji je na čelu skupin«, ▼ katero začetkom sezone niso stavili mnogo upa« nja. Odločno na vodstvu je Sheffield Wed« nesday s 27 : 11 točkami (t. j. z 19 absol« viranimi igrami), ki mu sledita Derby Co« unty s 24 : 14 in Leeds United s 23 : 13 točkami. Seveda se lahko še mnogo spre« meni, ker je odigrana komaj polovica te« kem. V IL ligi vodi Notts County s 27 : 14 za njim pa se vrstita Hull City in Chel« sea s 23 : 15 ozir. 24 : 14 točkam. V Škot« ski ligi Glasgow Rangers sploh še ni doii« vel poraza m dominira s 33 : 1 točki. V Avstriji ta na Madžarskem je prven« stvo zaključeno. Kakor smo ie zabeležili, je avstrijski jesenski prvak Sportklub, ki mu sledita WAC m šele na tretjem mestu lanski prvak Admira. V Budimpešti nosi jesenski naslov Hungaria za njo sta Uj« pest in Bocskay z enakim številom točk (14 : 8). Na Češkoslovaškem si delfta prri dve mesti z 10 : 2 točkama Viktorija Žižkov ta Slavia, dočim j« ostala Sparta s 6 : 6 točka« mi na tretjem mestu. Italija napreduje s prvenstvenimi tekma« mi pTecej počasi Dosedaj vodi v skupini A pred Milanom, v skupini B pa Bo« log »red Brescio. Tržaški in reški klub, ki sta bila po novem tudi sprejeta v naci« jooalno divizijo, ne igrata vidne vloge in sta si v 11 igrah priborila le vsak po 8 točk. V Belgiji st« ostala na prvih dveh me« stil- Beerschot A C. in Royal Antwerpen z 20 : 4 točkam. Profesijonalnemu nogo« metu posel zaenkrat ne gre od rok. Na Ni« zozemskem j« skupna slika še nepregledna, ker so boji razdeljeni v pet velikih skupin. V Švici so prvenstva razdeljena v tri okrožja: vzhodno, osrednje m zapadno. Najmočnejši reprezentanti v teh okrožjih so po sedanjem stanju: Grasshopper iz Cu« riha, Nordstern iz Bazla in Urania is Ze* neve. V Parizu j« prvi Club Franc&ise s 15, drugi C. A- Park s 14 in tretji — tudi Ju« goslovenom znani — Red Star 01ympiqu« z 11 točkami Arne Borg lepo v miru nadaljuje svoj sprehod po svetu. V Bataviji na Javi je zop>et nastopil in postavil na neobičajni progi 1100 vardov v času 13:45.8 nov sve« tovni rekord. Pri zeleni mizi tega rekorda ne bodo vzeli na znanje, ker proga ni med« narodno uvedena — Nizozemka Zus (se« strica) Braunova je v Parizu na študijah m Je nedavno vrgla svetovni rekord umrle Američanke Bauerjeve na 400 m hrbtno. Dosegla je čas 6:16.8 in zboli šala rekord Bauerjeve za 8 sek. — Preko Seme so pl&» vali za Božič v Parizu na 190 m dolgi pro« gi. Voda ie imela 8 stopinj Zmagal je Svi« car Zwahlen v 2:18.8 pred Belgijcem Mal« faitom. Da je lahka atletika »port množic, doka« zuie števlkt prvovrstnih atletov t Nemčiii, ki ima: 60 atletov, ki tečejo 100 m pod 11, 51 atletov, ki tečejo 200 m pod 25, 46 atle* tov, ki tečejo 400 m pod 52, 30 tekačev, ki tečejo 800 m pod 2 minute. 38 atletov, ki tečeio 1500 m pod 4-15.5, 52 na 5000 m pod 16:24 in 36 na 10000 m pod 35 minut. Ra« 7.en tega razpolaga s 47 atleti, ki skačeio v dalfavo preko 6.6 m, z 81 atleti, ki skačejo v višino preko 1.70 m, s 34, ki skačejo ob palici 130 m, s 75, ki mečejo kopje pavko 48 m, s 25, ki mečejo disk preko 36 m, s 37, ki mečejo kroglo nad 12.9 m m z 31 atleti, ki spravijo kladivo nad 31 m daleč. Organizacijski odbor za Davi sov pokal je imel nedavno v IMantua». Priče tek ob 20. Igral bo jazz-band iz Ljubljana. BLED. N« praiznik 6. januarja bo priredilo članstvo sokolskih društev Radovljica in Bled v Sokolskem domu na Bledu običajni Koroški večer s predavanjem, pevskimi in tamburaškkni točkami ter vprizoritvijo Aškerčevega prizora »Knez Volkun«. Začetek točno ob 20. Prosimo, da se druga društva na to dobrodelno prireditev ozirajo. KOROŠKA BELA - JAVORNIK. Sokolsko društvo Koroška Bela - Javornik bo imedo svoj letni občni zbor 6. januarja ob 9. z običajnim dnevnim redom, ki je razviden na oglasni deski v domu. K udeležbi se vabi vse članstvo brez osebhin vabil. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor uro Pozneje n« giede na število udeležencev. TR2IČ. SK Trži? sklicuje glede na sa. stanek zimskosportne sekcije SKT 22. t m. in na podlagi pravil SKT čl. 9. izredni občni zbor na četrtek 3. januarja točno ob 9. r kavami Javornik z naslednjim dnevnim re-dom: 1.) Poročalo Predsednika, tajnika ta blagajnika. 2.) Poročila načelnikov sekcij. 3.) lučajnosti. Glasovalno Pravico ima vsak član, ki je poravnal članarino za leto 1929. v znesku 12 Din. Članarina se bo pobirala tudi pred začetkom občnega zbora. Prosimo za obilno udeležbo vseh Prijateljev SKT. Posebno Pridejo v poštev oni faktorji, ki žeje. da bi športni Idub z njihovo pomočjo nj nesebičnim delom oživel, uspeval in na ta način dosegel ono mesto v Sloveniji, ki mu pritiče. STRAZIŠČE PRI KRANJU. Na Štefanovo smo pokopali gospo Dorotejo Ferjan roj. Šlfrer. vdovo po pok. nadučitelju Leopoldu Ferjanu iz Oiševfca. Ogromna udeležba pri pogrebu je pokazala, kako priljulbjena je bila rajnica. Pogrebni sprevod so otvorili gasilci iz Stražašča, Kranja, Bitnja in Zabnice, okolj 100 po številu. Za duhovščino in krsto so se razvrstili sorodniki ta številno občinstvo. Pred hdšo žalosti in pred odprtim grobom je zapel močan zbor pevcev iz Stra-žišča in Kranja pod vodstvom gosp. Cirila Mohorja dve ganljivi ža!ostinki. Rojena v Zabnicd j« bila »fuklova« mama splošno znana po svoji originalnosti in humorju. Zato jo bodo pogrešali gostje Puklove gostilne, še bolj pa užaloščena hčerka Marica in njen mož Joško. Blag jj spomin, prosta-lkn Pa Iskreno sožalje. — Namesto venca na grob pokojne Doroteje Ferjanove so darovali gg. Leo Matajc 100 Din, Ciril Schiff-rer 100 Din in Ivan Levičnik 100 Din za ubožne učence osnovne šole v Šmartnem Pri Kranju. Iskrena hvala! PRESERJE - KAMNIK. Sokol Je priredil preteklo nedeljo v sv.ojem domu Fin-žgarjevo i&ro »Na razvalinah življenja«, ki je izvrstno uspela, za kar gre vsa pohvala ta priznanje režiserju br. Filepiču ter igralcem in igralkam. Tudi oder z opremo dela vso čast društvu. Igralo se ie v domačem narečju, kar je naredilo prdstavo še boij prikupi j ivo. Sokolskj dom je bil poln hvaležnega občinstva. Po igri je razpravljal br Drenik pred zbranim članstvom o vprašanju »Ali je delavcu in kmetu treba telovadbe?« Ob zaključku je povzel besedo v tean kraju še vedno splošno priljubljeni br. Korbar, bivši dolgoletni nadučitelj v Preserju, ter vzpodbujal z ognjevitimi besedami navzoče članstvo, naj bo složno ter naj se marljiv.o oprime sokolskega dela v telovadnici. STARI TRO PRI RAKEKU. Agilno društvo »SokoJ Ložka dolina« Priredi kakor vsako leto. tudi letos v lepem lastnem domu Silvestrovanje, na kar opozarjamo vse okoličane. Program Je nad vse bogato «a-študiran Točila se bo samo pristna kap&jlca, igral bo jazz-band. na programu so tudi razne zabavne komedije; ne bo manjkalo pravega razpoloženja med udeleženci. Zato nikdo ne sme ostati doma. Vsi v Sokolski dom na Silvestrovo in devica naj bo vsako-mur: »Po tem krokanju ne bo mačka i« / m g®!?® (Vjekoslav Cvetišič, Zapise! planin ara.) L. 1925. ie izdal v zalogi Rother v Monakovem znani nemški alpinist dr. Julis Kugy prelepo delo »Aus dem Le-ben eines Bergsteigers«, ki je vzbudilo med nemškim občinstvom splošno priznanje, ter bo letos potrebna še druga izdaja. Ne le, da je dr Kugyjevo delo stvarno in bogato; vplivalo je tudi po srčnosti pisave in izražanju ljubezni po alpske prirode. Izvzemši nekaj mani važnih kritičnih opazk, sodijo vsi nemški alpinisti Kugyjevo knjigo za najlepšo svoje vršite. Naravnost vrhunec navdušenja pa je knjiga vzbudila med slovenskim alpinističnim občinstvom. Dr. Julij Kugy pred vojno slovenskim alpinistom skoraj ni bil znan, dasi je izza 1. 1878. naprej opisaval po nemških alpinskih revijah vse predele Julijskih Alp. Posebno pozornost je bil vzbudil s članki »Ostalpen«, kjer je pole« Augusta von Bohma, ki je obdelal Karavanke, opisal prvič Julijske Alpe. Ta njegov opis je služil kot znanstveni temelj poznavanja Julijskih Alp med nemškim občinstvom, med nami pa je bi lneopažen. Slovensko planinsko društvo je hodilo svojo skromno pot pod geslom prvega predsednika prof. Orožna: »Odpirali bomo slovenskim turistom pristop na naše planine, ne bomo pa se spuščali v vratolomna podjetja kakor nemški alpinisti. Hodili bomo po nadelanih potih ter uživali s pristopnih vrhov alpske lepote.« Slovensko planinsko društvo je stalo tudi v bojni fronti proti Nemško-av-strijskemu alpskem društvu, ki je propagandno gladilo koče in zavetišča po slovenskih Alpah z očitno nacionalističnim namenom, osvojiti si alpinistično posest Julijskih in Kamniških Alp. Ko je družba Domenig in dr. 1. 1906 preplezala severno steno Triglava, ie zapisala ponosne besede »Vsi Slovenci lahko trdite, da stoji Triglav na slovenskih tleh, a nemški duh Ln nemška si'la ga je osvojila.« Z neumornim, požrtvovalnim in sistematičnim delom ie Slovensko planinsko društvo pod svojim predsednikom dr. fr. To-minškom zasledovalo vedno bolj jasno cilj, vzdržati nacijonalno posest naših Alp z zgradbo lastnih koč in potov po vseh pristopnih predeFh. Visoke turi-stike ni gojilo. Se 1. 1908 je odklonilo moj spis s poukom o rabi vrvi in drugih pripomočkov za plezanje v pečevju, češ da bi utegnilo služiti k večjemu dunajskim samomorilcem. Dr. Jul. Ktrgy je do pred vojne za one, ki so niegovo alpinsko delovanje poznali, bil nemški alpinist in je dejanski sledil ciliem in namenom Nemško-avstriiskega alpskega društva. Sodeloval pa ie v drugi vrsti tudi pri Societa alDina delie Giulie v Trstu. Bil nam je ti-j i-ec Dr! Kug.v ie alpinfetiko 1. 1907 opustil ter se po-svetil literarnemu delu. V svoji prelepi knjigi je razodel najlepše svoje lastnosti alpinista, toplo ljubezen do alpske prirode. da gane vsakega čital-ca. Kar je na slovensiko občinstvo posebno vplivalo, je njegovo prznan.ie vrlin našega slovenskega človeka — vodnika, ki ga je spremljal na prvih potih v naših Alpah, vodnikov, ki so mu s skoro neverjetnim samožrtvovamjern odpirali pristope na naše alpske velikane preko dotlej alpinistom nepristop-nih sten. , . _ Dr. Kugy nam je dal karakteristiko naših Hudi. ki so nas same presenečale, ker naši alpinisti dotlej niso poznali ne pomena veleturistike. ne lastnih telesnih in drševnih sil, posebno pa ne idealnega značaia našega preprostega človeka planinca. Podoba Andreja Ko-maca. ki je bil vsak čas pripravljen dati živlienie za svoiega gospoda, ra mu ie deianski tudi dal svoje živlie-n:e. ostane pač trajen spominek slo-venakega alpskega vodnika. Slovenski turizem, a tudi alpski visoki snort se ie po vojni krepko razmah-rp'1 Kdor ie opazoval naš alpinizem t>red voino m po ni«'- kdor je sledil drznemu početju dr. Juga m megovih biva riše v. zmagovalcev vseh naihu^in s'en vzhod"!h JuWsk;fi in Kamniških Alp. se ie čudoma zavedel s'!e našega duha in telesa. Mladina je našla v dr. Kugyievi knjigi temeljno noto svoiega vstajenja, neomejeno ljubezen do alp- ske prirode, zavest lastne volje. »Whe-re is the will, there is the way«, ponosnega gesla ponosnih angleških alpinistov izza srede preteklega stoletja. Po vojni je bilo iz naših Alp izrinjeno nacionalistično delovanje Nemsko-av-strijskega alpskega društva. Tudi naš ulp;nizem je izgubil pretežno nacijona-listično smer, osvojevanje naših Alp. Vsi ti momenti so vplivali na slovensko občinstvo, da ie knjigo dr. Kugyja sprejelo z enituzijazmom, kot je skoraj ni še doživela nobena nemška ne slovenska knjiga. Predsednik Slov. plan. društva je pred številnim občinstvom ob predavanju dr. Kugvja o svoji knjigi proglasil dr. Kugyja za »našega človeka«. Te misti so me obhaiale. ko sem prečrtal delce Vjekoslava Cvetišiča. predsednika alpskega kluba »Sljeme« v Zagrebu »Sa planina i gora« v prvem delu izšlo skoraj istočasno z nemško knjigo dr. Kugyja. Kakor so spremljali pojav te knjige celi ditirambi slavospe-vov, tako je. in precei pozno. Planinski Vestntk prinesel kratko, četudi dokaj iskreno pohvalo Cvetišičeve knjižice. Nemo propheta in patria! Na lastne lepote je moral nas opozoriti tujec, lasten izliv občudovanja in ljubezni do naše prirode je ostal skoro neopažen. Letos je kot božični dar izšel drugi del Cve-tišičevega dela »Sa planina i gora«, tudi skoraj neopažen. Cvetišič podaja črtice lz Julijskih Alp. Karavank m Hrvatskega Primorja. Prehodil je te gore v domači družbi — brez vodnikov. Ni podvzemal drzn,-h plezalnih tur. Užival je lepoto prirode, užival vso slast aipinskega, četudi skromnega športa, užival iskreno sočutje s hrvatskim primorskim ljudstvom, ki se bori za ponižen obstanek na svojih kršnih tleh, nedotaknjen od mestne izprijene kulture, a svež na duhu in telesu. Iz vsake črke Cvetišiča govori idealist alpinist, domač človek. Kar ie dr. Kugyju estetika, to ie Cveti-šiču etika. Dr. Kugy narekuje alpsko geslo »wahrhaft und beseheiden«, dasi njegova dejanja daleč prekoračijo vsako skromnost, a dejanski resnično in skromno je Cvetišičevo geslo: »Plani-nar je idealist, nesebičen, požrtvovalen, neumoren.« Mirne, resnične besede vejejo iz celega dela. Ako je dr. Kugyjeva knjiga z estetič-ne strani celotna lepa slika Alp, z etične intimna Slika dejanja in nehanja hri-bolazca, nam riše Cvetišič v nizu črtic, a krepko in izrazito, posamezne slike Julijskih in Dinarskih Alp, etično pa iz raznli skrivenfh kuteva duše, izvija se iz zajedničkih grla zvuk sklada i lje-pote, pjevaju Kajkavci i Talijani, pjeva Nijemac »pskrbmk, — svi pjevaju. svi smo brača u planini, pjeva cijela pri roda, što je povela kolo oko nas. Oživila je slavenska pjesma naših planina ra tudjinsku kuču i svačije srce u toj tihoj gorskoj noči. — A kad je u mrko j noči usnuo sav sviiet. samo je naša duša osjetila .kako preko mora k hrvatskim bregovima Kapele i Velebita ide tužno dozivanfe istarskog mika i samo ga naš čovjek, našeg jezika razumije i shvača.« »Ah, sav taj svijet, što ga gledamo sa vrha Učke naš je. onoga je, koji umije da uživa, da se nasladjufe. Kud do-segneš okom. sve je to tvoje, užitak posieda opstoji u tvorne pogledu, rekao bi Kipling.« Na Viševniku se navdihne: »Kadgod ugledam snijegom pokrivene brijegove, sto se ističu iz tmaste magle i za-okružuin kameno Ličko ool.ie, ne vjeru-jem više. da je izmišljena Ijepota snježnih planina, o kojoj toliko pripo-vijedaju. Ne vjeruiem više u varku, da su brijegovi i oblači posverna jednaki i da nema ljudskog srca, koje ne bi zimi u planinskim višinama osječalo njihov čar i ljepotu. 1 u sječanjima naj taj naš krasni gorski krai. pomišliam nehotice na to, kako u studenim snijegom, po-krivenim gorskim dolinama jadno živi naš puk i sve što zove svojim i što je privredio u bijedi. da je izbio težkim rado m iz gologa kamenja.« »Zrak se čisti i pred očima postaje svjetlije. Svitalo ie naokolo po visokim vršcima sniježnih brda. Negdje se dale-ko izza njih radjalo zimsko sunce, što se bojavljivo dizalo iz oceana megle. Ah, eno ga! Eno, u malenom bijelom oblačiču visoko vrhu naših glava, prve krvavo zlatne zrake rodjenoga sunca onog vječnih svijetla, izvora našeg života, štu razbija tugu u dolinama, po-zlačuje život i donosi vesehi misao. Eno sunca, što radja zanos i ganuče, daje melankoličnemu srcu, da odahne dahom jutamje molitve života, da se is-pieva u sav glas uzvišenim uzdasima svemira i dubokim modrinama neba. Pozdravljamo ga drhčuči od zanosa i uzbudjenja, osječajuči kao nikad prije uzvišenost misli i dubinu osječaja našeg pjesnika Kramičeviča u prekrasnim sti-hovirna: Rodilo se sunce, rodio se svijet!« Na Velebitu prenočuje v tesni pastirski kolibi: »Ako imade na svijetu sret-rih lica, ako imad? dobrodušna smijeha nam istočasno izraža svojo ljubezen do ljudstva kot neločljivega dela prirode. Z belega Medvedjeka se mu izdere vzklik: »More! — More! Učka! Ris-njak! — Kameniak! Velebit! — Otoci i jedrenjaci! — Radosti i neobuzdanome udivljemju nema kraja, a ponos raste nad ustrajnošču u svladanju napora. Ah, za ovom bijelom liticom (strma peč) na vrhu — čudo je od prirode! Iza nje zima, studen vjetar. pred njom prolječe, zavetrina i toplo južno sunce. Tu se usred zime sunčaju mušice i kukci, tu cvatu iaglaci in pupčaju gran-čice na grmljn, tu ni traga buri niti vjetru, što prolazi vrhu naših glava. — Ah, ovamo, ovamo gore dodjite svi, koji umijete čustvovati. ljubiti i pjevati od milja. Dodjite. da di.ielite s nama našu beskrajnu radost i udivljenje! I vi, koji ste vidjeli sa Karavanka i Golice pre-krasnu panoramu Dravske doline. Visoke Ture, Julijske Alpe i Triglavske sni-ježnike, vidit čete «vdje Veličanstvo našeg mora. valovie šuma Velike Kapele masivna brda sureg Velebita, geolrške revolucije Vinodola i siroticu našu Istru!« . . . Na Učki zapiše: »Bože moj, kako u toj gorskoj večernoj tišini gode te pjes-me, meke su i blage, srce raste u izobilju čustava. Dižu se sve jači glasovi kod ljudi, onda su to velebitski čobani gorštaci, koje je vazda zanimivo i milo gledati, a prepoznaješ jih u tini planinama več izdaleka po njihovoj pinačkoj prilici, po suncem opaljenom licu, cr-venkapi i odječi modrih i crvenih boja.« In na Alamu se začudi: »Bože moj, odakle daje taj pusti, suhi tvrdi kamen toliko mekoče srca i dobrodušnosti tim Ijndima?« Što me zanosi ovamo na Bijele Sti-jene toliko privlačivom snago m? . . . Da ni je to ojja čovjekova sreča u nama samima j samo u gorama, kako kaže Maeterlinck? Ud'josmo u bijele dvorove golih i ši-Ijatih stupova i hridi, izmed.i u njih gu-ste. tešlco prehodne krške vrtače i gu-štare. Labirint dorskih i gotskih stupova bijelih kao alabaister, što se steru od Jasenka do Bitora.ia u duliinu od više kilometara i u visinu od 1335 meta ra! To su naše dolomitske vrleti! To su naše »Zinne« i »F"nffm^^rspitze«, »Va-jolethiiijne« i »•Rosszahne« i bog ti znao. kako se sve zovu ona dolomitska čudovišta, što privlače radoznale put- j nike iz narudal'enij;h krajeva zeml;e A u niihov'm je škrapama i vrtačama bo- . gastvo flore, bogastvo gorskog cvije- j ča. kite velikih bijelih runolista . . .€ I »Planina ovlemenjtrfe Idea8zmom, osvaja romantikom i ispunja duh ljudski odvažnošču, je geslo druge knjižice. Kadgod sam bio na Triglavu, vračao sam se s njega razmišljavajuči, u čermi je njegov čar. Je li u širokoj i impo-zantnoj perspektivnosti, je li u tajan-stvenosti njegovih slikovitih prizora? Triglav ostavlja u svačijoj diiši duboke dojmove, jer na« zanosi u neodredenu, sanjavu daljinu. Uzvišenost stare Triglavske gore. što je p roži vila sva vremena, šutljiva je i mistična. Na nioj gu-bimo iz svoje duše sitne interese, jer nam ona otkriva svoje tajne radosti sreče i ljepote. Ona imade svoj ritam S njim nestaje na ugarcima stare poganske slobode, prepune obijesne »nage i moči, strasti i čeznje, što ju budi u godini jedna jedina ivanjsika noč...« Na Okrešlju: »Živimo životom ov8i gora, dišemo njihovim dahom, dieemo poglede iznad njihovih visokih vrhova, u tamne dubine neizmjeme vaselene, što nam ostaju jednaku tajinstvene i duboke tamo od Ptolomeja a Galileja, pa sve do Kopernika. Newtona i Einsteina. Svaka je njihova misao u tom misteriju ostala samo pokušaj, da se otkrije bistvo i vrijednost ove ljepote . . . Podimo dalje, — dalje* kuda čezne života, svoju snagu. d.elotvornu snagu, u svom vremenskom redu — onu istu »životnu snagu, što rada i pokreče svi-jetom i s nama. I onaj, tko znade da prisluškuje kucajkna srca ove velegore, osjetit če, kako na njoj život treptl 1 titra i u blještavoj igri svijetla na niezi-nim vrhuncima, i u tamnim sjenama njezinih visokih, surih stijena.« . »U današnje doba novih životnih ele-menata, koji nam donose eksaltaci;je od-važnosti, novi športski moral, kulturu tijela mjesto duševnih potreba, rado odlazimo u svobodan svi;et. U duševno.i težnji za istinom i u čežnji za sjajem i vedrinom, što ih nalazimo u višinama planina i gora. Tu se magle razilaze, a duša postaje mirniia u rumenom sjaju zore i tihoj meL" /• oli ji sutona.« »■Ne dolazi li sfeča k nama u šutnji na visokim klisuraima, na gorskim viso-vima, na planinskim travnicima miriš-Ijivoga cviječa? Na modrim gorskim jeze rima, u kojima se odrazu je bijeH oblaoi i tamne borove šume, tihim mr-miorom i šumom svojih vitkih krošnji? U idilama čoba-nskog života? Na ledenim stijenama Alpi. u silnim oblacima, što nas okružuju i zastira kao u nekom misteriju?« »Otkada pos+oji čovjek, duh njegov čezne za visinom i dosti že je u visokim gorama, ko je miu daje duševnu i tjelesnu okrepu.« Na Kumu: »Crveno sunce zapadalo je za daleke Alpe. Vrhovi Triglava i njegovih trabanata su lafcim ruimen/ilom. MagOe pop at bijelih stupova dizale se iz sumračnih dolina i jedna se vukia za drugom poput prikaza nekud Drema sje-veru. čitav kraj oko Kuma. Mrzlice i Svete gore pričinio se da sestoji iz črnih silhueta i bijelih sjena. Obzorje je bivalo sve tamnije. Daleko nad Kamniškim i Julijskim Alpama počeli se stva-rati masivni oblači, i polagano ploviti nad njima i bacili crnn sjen na zemliu, po ko.ioj je puzao mrak. Bilo je mnogo rroističkoga i sanjarskoga u somraku, što je dolazio iz neznanih višina i po-krivao črnim baršunom naselja, kučice i crkvice s njihovim zvonejma. Svuda unaokolo tišina ljetne tople noči. — »Sute zvijeri, ljudi i sh'ari Ružačastt se zaoad rasplinuo. Zamore tiho valoviti vrhunca«, zapievao bi Carducci. Stojimo na samom vrliu Kuma u or nom mraku u iščekivanju, da opazimo prvn iskru ivanjskoga kriiesa. A kad ugledamo prvu iskru negdie na obronku rzmedu Sv. Gore i Sv. Planine, pro-trnemo od uzbudenja kao dieca od bojazni, kad se nadu u mraku. Nad našim glavama za brenči otaistveni. mukli glas zvona i zadršče uzduh u tamnoj, ve-lebnoj noči, — noči usplamsale opojnosti. oomamnih i obiiesnih piamennva. što bude u nama osječaje poganjke slobode. strasti i moči , , , Dogorjeli so krijesovi i nočni plame-novi. još se samo '^'rr nu§j n oblac'ma esne stroke, s Mrfektnim znanjem hrvatskega in nemškega jezika (po možnosti tudi madjarskega) iščemo za čimprejšnji nastop. Ponudbe z zahtevkom p'ače. sliko in referencami na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «BAČKA». naša duša. Ona hoče sunca, ljepote njegovih boja, harmonije, prirode, uma i duše. Ovako *e čovjek u planini obnovUo-je .. .!« Hrvatski listi so prinesli o Cvetfšače- vi knjigi laskava priznanja. Pridružimo se jim in sezimo — po lepem domačem delu tudi mi! Dr. H. Toma ECypIm takoj s trgovino meš. blaga v prometnem, prednost v lesnem kraju, bJizu železnice. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Do 200.000 Din plačam takoj. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo ®£sn fco iz dosedanjih prostorov Krekova ulica it. 6 preselil v lastno hišo Krekova ulica štev. 5 katetro sem moderno in higijenično opremA ter bom slavnemu občinstvu nudil, kakor do sedaj prvovrstno, vedno sveže meso, prekajeno meso, slanino iti vse druge mesne izdelke po najnižjih cenah. Prosim slavno občinstvo, da mi ohrani isto naklonjenost k (kor do sedaj. Zagotavljajoč najsolidnejše in hitre postrežbe in obenem žeieč vsem svo:;m odjemalcem in znancem srečno in veselo Novo leto, beležim z odličnim sipoStovaaJe« VINKO PERNAT, 15528 mesar in prekajevalec v PTUJU Mlchel Z6vaco:, 14 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. Jc zdajci vzdignfl glavo in vprašal malone posmehljivo: »Ali je to vse, kar mi sporoča Njegova Svestost?« »Da, gospod.« »Ce je tako, me izvolite oprostiti: Njegovo Veličanstvo kralj Henrik me pričakuje, kakor veste . . . Sporočite, prosim vas, Njegovi Svetosti mojo hvaležnost za dragoceno opozorilo iin sprejmite mojo iskreno zahvalo za svoj trud.« Henrik IV. je bS sprejel vojvodovo sporočilo s pravo kraljevsko nesikrbnostjo, toda v resnici ga je globoko presunilo in posledice usodnega dejstva so moi mahoma stopile pred oči. Neutegoma je sklical tajni svet svojih najzvestejših pristašev, in ko je stopil vitez v kraljev kabinet, je že našel pri njem Rosnyja, Bartasa, Sancyja in Agriippo d' Aubigneja, ki so bili v naglici prihiteli k Bčarneu. Kakor hitro j evftez sed«4, je kralj poročal o svojem razgovoru B papeževim poslanikom ter prečital prepis listine, ki mu ga je bil pustil Ponte-Maggiore. Pardaillan ni trenil z očmi, saj mu je bilo že vse znamo; tem bolj pa so osupnili ostali kraljevi svetovalci. »To listino je treba uničiti!« so vzkrikni-li vsi v en glas. Samo Pardaillam je molčal. »Kaj menite, vi gospod vitez?« je vprašal kralj, ld al odvrni oči od njega. »Strinjam se s temi gospodi, sire: listino moramo dobiti v roke, aH pa splavajo vaši upi po vodi,« je hladno dejal Pardaillan. Krali je pogledati vitezu v obraz, kakor bi mu z očmi narekoval odgovor, ki ga je pričakoval od njega. »A kdo,« )e nadaljeval, »kdo je dovolj premeten, dovolj drzen ki dovolj močan, da opravi to težko nalogo?« Rosny, Sancy, Bartas in d' Aubignč so se kakor zmenjeni obrnili proti njemu. To nemo priznanje s strani štirih vrlih in zasiužnih mož je šlo vitezu nehote do živega. Toda premagal se je in odvrni s svojo znamenito prostodušnostjo: »Kakor je videti, bom to jaz.« »Pripravljeni ste?« je vzkliknil Bearnec. »Oh, vitez, če kdaj postanem francoski kralj, bom samo vam dolžnik za svojo krono!« »Eh, sire, tedaj mi boste dolžnSk za nekaj, kar je zelo po ceni...« Vitez se je čudno nasmehnil in nadaljeval: »Signora Favsta, vidite, je moja znanka iin prav vesed bi bdi, da morem pokramljati z njo o starih časih . . . Potrudil se bom tedaj, da ne pride ta važna listina nikoli v roke Njegovega katoliškega Veličanstva . . . Zastran sredstev pa mislim . . .« »Gospod vitez,« mu je kralj živahno segel v besedo, »sredstva s ovaša skrb ... Z moje strani imate polno pooblastilo.« Pardaillan se je zadovoljno nasmehnU. »■Da vam olajšamo tajni posel, ki se mora posrečiti, naj stane kar hoče, je treba, da imate mimo njega še drugo nalogo, ki bo uradna in javna. Zato boste poiskali kralja Filipa Španskega ter ga pozvali, naj umakne čete, ki jih vzdržuje v Parizu.« Nato se je obrnil k tajniku: »Rusč, pripravite za gospoda viteza de Pardaillana poverita« listine. Mirno tega dobi naš izredni poslanik oa španskem dvoru polno pooblastilo za vse korake, ki bi se mu zde4d potrebni.« »Očividno mi je biilo usojeno, da umrem v diplomatski koži!« Je otožno pomislil Pardaillan. »Le kaj bi rekel moj pokojni oče, ako bi vstal iz groba in bi me videl odlikovanega s tako visokim dostojanstvom?« Pri tej misli so se mu skrivile ustnice v ironičen nasmeh. »Koliko mož naj vam dam na razpolago?« je vprašal kralj. »Mož? . . . Cemu neki, sire? se je prostodušno zavzed Pardaillan. »Kako čemu?« )e osuplo vzkliknil kralj. »Menda se ne mislite sami boriti s španskim kraljem ta njegovo inkvizicijo? . . .« »Bogme, sire,« je hladno odvrnil vitez, »stvar je preveč nujna* da bi utegnil misliti . . . Toda če naj jo srečno opravim, tedaj se je moram lotiti sam.« Tako govoreč, je iskro pogledal kraSju v očL »Ventre-saint-gris!« je ostrmel Henrik IV. Pardaillan se je naklonil, kakor bi hotel reči, da je njegov sklep neomajen. Bčarnec ga je gledal z neprikritim občudovanjem. Nato se }e obrnil k svetovalcem, ki so bii od osuplosti obnemeli, ter vzdigni! roke, češ: »Ta vražji človek je menda res zmožen vsega; tudi tistega, kar ni mogoče!« »Kdaj mislite odriniti?« je vprašal Pardaillana, ki Je nestrbno čakal nadaljnjih povelj. »To minuto, sire.« »Oh, to vam je človek! . . . Evo moje roke, gospod.« J!i zdraviš ki dobra mM Ali čutite pritisk io napihnjenje v želodcu po Jedi. kisel okus v ustih? AH tipi te na zapeki, vrtoglavosti in nespanju? Ali Vas mučijo glavobol bolečine v želodcu in lakotaicah? AH imate kožne izpuščaje in mozolje, ki so se pojavili vsled slabe prebave? Overite se tudi VI, da preizkušena zdravilna specijaliteta Figol-eliksir urejuje prebavo in Vam povrne zdravje Figo! izdeluje in pošilja po Pošti proti povzetju z navodilom o uporabi lekarna SEMELIC. Dubrovnik 2 Originalni zavojček s 3 stekleaiica-mi z omotom in poštnino vred 105 Din. 8 steklenic 245 Din, a 1 steklenica 40 Din. Mnogobrojne zahvale prihalafo dnevno o uspešnem učinku FIGOLA. Zahtevajte znamko / Jiinf ia / snežne čevlje. ' Jretonr nimajo tekmeca ZeitsKi KlobuUi po 40 Din Da bi svojo novo o tvori eno mo-distovsko trgovino napravil čim pristopuejšo najširši kupovalni publiki, sean se odločni, da prodam vse gotove ŽENSKE KLOBUKE IZPOD LASTNE CENE Prodajai bom najmodernejše prvovrstne kvalitete od 120 za 40 D, od 150 za 50 Din. od 180 za 60 Din in tako dalje — da, najdražje pariške modele od 1600 Din dajem za 300. 400 ln 500 Din. Ker je moja trgovina povsem nova, zatorej imam le najmodernejše ženske ki oblike I. Ml L KIČ - BEOGRAD Knez Mlhaflova 1 — 3. V provinco pošiljam po povzetju, neugajaioče zamenjam z drugimi. Tito *apijic« odpravljajo t 8 dnei) u vedne tetovirano koio bradavice, madeie is pega. — Din 60. Zcilo PuoKl. mali duhoviti ortoped i jeki aparat, kateri tudi naj^rSj do« garantirano v kratkem i asu modelira, pofir&vljajoč ga t lepo ln saželjano formo. — Din »5. tfepovoljne dlake po obrs-iu, rokah ic nogah, kakor tudi ie&sk« brke in brado odpravi i« vedno «R»pM« tTo. 1» od dr. Dor-r&ine & Oie.. Pari« Preko 30 let izkuSeno sredstvo, katero mom*ntan0 ubija in odpravlja dlačice v sa-mem korenu Du> 60 Za velike povriine dlačic na rokah, nogah to prsih nam eluii »Rapide No. 11». Din 80. PleSa is Upadanje la« je največja nesreča u mlado ln utaro V 24 urah «au->tavimo iioadanjf- la» u vedno • odpravimo ve* prhljaj srbeči, nesnago in hrast* r »Bsoar-cette. od dr Dorrains ft Oie Parit l-a*j* bodo »drav1 in sope t bujno Da raetli Za aspeh garantiramo — Garnitura 80 Din Sivi las}« so v resnici največji »ovratnik mladosti % gotovo kvarijo lepoto v»arks dam* »Eideior Henne» od dr. Dorrain* & Cie„ Pan«. barva lase perfektno in enako v D Barvanje }e j« stavno ta vsikega poeamznika Ne male roke, gla ▼e niti perila Popolnoma ne&kodljivo sa Lfcss ter vsakemu Jamčimo is uspeh — Din S6 CENTIFOLIA. kozmetlškl zavod, Zagreb, JuriSičeva nI. 8. Zahtevajte brezplačne ilustrirane prospekte! nad 4,iMjtj.0vU strujev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši LUDtfaiC &HBAGA LJUBLJANA pisalni stroi ima svetovni sloves SaJenburgova ulica št««. 6/1. 1'eleton št ? P n. slavnemu občinstvu, trgovcem in industrijcem vljudno naznanjam, da sem otvoril svojo lastno 1S813 carinsko posredništvo ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča opravila, katera bom vršil najkulantneje JOSIP SIK0ŠEK, Ljubljana, Kolodvorska u*. 35. autom legulatorje, zatvoruice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja O. F. SCHNEiTER, Škofja Loka podaje za zgradbo vodnih turbin Konkurenčne cene Zahteva te ponudbe Prvovrstne reference Umetnost lea? postati sn ostati bo uspela vsakemu dekletu, leni In moškemu, ako upotrebuje spodaj navedene preparate, kateri se proizvajajo po receptiih. izkušenih skozi 32 let. ter so radi tega popolnoma neškodljivi: ZA NEGO LAS PROTI VSEM KOŽNIM NAPAKAM Fellerjeva kavkaška »Elsa« - pomada za obraz čuva tudi kožo. obnavlja ter pomlajuje hrapavo, razpokano in luknjičasto kožo obraza, vrata in rok. Odstranjuje sojed-ce, lišaje. njeno brzo delovanje proti solnčnim pekarn naravnost izmena-di Najbolje zaščiti od Posledic vetra vlage, praha in pare En lonček 12 D. MLADENIŠKI SVE2 IN ZDRAV IZGLED daje Feiierje-vo »Elsa« Hlijino mleko. Stefldeirica 13.20 D. za oijačanje in pospeševanje bujne j šega porasta las, za sprečavanje prhljaja, izpadanja las in pre-rane osivelosti se uporablja Fellerjerva jaka »Eisa« pomada za rast las (Ta-nobina pomada). Obdrži lase mehke in gibke. En lonček 12 D. »Elsa« žganje »lase, krepi, osvežuje ter prehranjuje lase. 27.50 D. ZA PRANJE LAS IN GLAVE poizkusite enkrat Fellerjev prijetno dišeči »Elsa« Shampoon. Vi bo-dete navdušeni. — Ea »avoiček 330 Din. a Po pošti Za poizkus 2 lončka ene ali p« en lončeJr obeh Elsa-pomad z zavojnlno tn poštnino 40 Din. samo ako se denar pošlje vnaprej, ker po pov®etju stane poštnina za 10 Din več. Feilerjova »Eisa« mila lepote In zdravja: Clsa-liHJino mite, rumenjakovo, «41- cerlnovo. boraksovo. katranovo ter Elsa-milo za britje, za poizkus 5 komadov na izbiTo 52 Din Naročila točno na EUGEN V. FELLER. lekarnar, Stubica Donja, Elzatrg 245. Hrvatska. ivornica oms-m netla in Mih sitsr M n F. Stern, llioa 44. preje JUHra [t fii\tx) 2 do 3 znamke «Elin» 75 K. V. A. 231 voltom nizke napetosti in 10.400 voltov visoke napetosti, 50 perijod ceneno, na pro« daj. Vprašati y Mariborski mehanič« ni tkalnici in apreturi Doctor in drug, Maribor, Tvorniška c. 40. 15.850«a PLESA m lapsulaii]. u* največja Moreča sa staro ta mlad« V £4 arab ustavimo izpadanje ta« sa ved-oo, a odpravimo res prh. tjaj. srbei hraete ta mu. g« * cESPABCEITE. od * Dorraine k Oie. Parit Uaj« bodo otdnvelt ia sope« bojno sraotM Za oap«A garantiramo Oamitvn 00 Din. t CENTIFOLIA, kozmetiikl zavod, Zagreb, Jurišičeva nI. 8. Zabtevafte brtzplačoe Hustriraoe proa<>«4rt«I Rast brade pri damah in v»e nadležne dlačice na tilniku pod pazduh ki na obrazu odstranite sami na najprtpro-steja način z mojim preizkušenim odstranjevalcem dlak-- Kompletni samo 60 Din franko ako pošljeet denar naprej Kosm. laboratorij W. ECKHARDT, Augsburg. Deutschland, Ravenspurgerstrass« 12-93. II Naznanjamo vsem prijateljem ln znancem, da je dne 17. t. m. ▼ 73. letu svoje starosti za vedno zatisnila svoje blage oče naša do» bra, nad vae ljubljena mamica Marisa Mrak Žalujoči ostali. Ignacij, Ivan, Marija, otroci; Jota GabrŠČek, zet; Justina, snaha; Janko Oton, Marija, Justinca, vnuki. TaimlTvltallJa, 17. dec. 1928. Tudi pozimi fotografiram PotocrafiSol aparat) vseh formatov, o6Mc .'o eea aa obrok«. Plošč t m pavk neb svetovnih znamk v vseh formatih vedno r svežih zalogah Prva SpeciJaJn« Poto-maaufaictara C. Th. Meycr, MARIBOR Oosposka al. i9. Kopott« potrebščine pr! strokovnjak u. — Pouk brezplačen. 13549 Zahvala. Ob težki ln nenadomestljivi izgubi svoje ljubljene mama, tašče, sestre, atarc mame, tete, itci, gcmpa Doroteje ferjan učiteljeve vdove ac ne j prisrčne je zahvaljujemo vsem prijateljem ln znancem za tako Številno in častno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. dr. Fajdigi za njegovo požrtvovalno skrb med boleznijo, častiti duhovščini, učiteljstvu in mnogobrojnim pevcem za prekrasne žaloatinke, zelo častno zastopanim gasilnim društvom StTažišče, Kranj, Bitnje in Žabnica. V veliko tolažbo nam je bil izredno lep sprevod tudi z ozirom na dejstvo, da je moralo vsled praznikov izostali časo* pisno obvestilo. StražlSče, 28. decembra 1928. 15.839=a ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala. Potem ko je bil izročen domači zemlji naš soprog, predobri oče. brat ded in tast, gospod Miha Poklnkar ioiaki upravitelj v p. in posestnik izražamo odkrito zahvaio vsem, ki so ga spremljali na njegovem povratku v večnost, prečistiti duhovščini, gasilnemu društvu, pevcem, darovalcem vencev in vsem, ki so si prizadeli i>la;šati nam težko izgubo. Bled, dne 28. decembra 192S. I58f2 Žaiuioči ostali. JfaroiiLeL uy ara dop*s* t*£o£*> auzldc. oglasom /a- poAatt, na, OaUutu, odcLddt J&TRA. LfuH+ajia, frtM/novtL uL.4 CcJurutu, ra&tuv portaa irajuUuc* LfuNjfuuiJl nJ,{2 rMrl« TaUfon sUudka 1492 Mah ooLomkt thxiyo u posrtden+aUu- ut,ura/altu naaitM*. obajutoa.. utaka btstda. 50 var. Majauznfri ZA*t*k Din Pristojbina za Iifro Vi*,Zenitu*, dopisovanja, in, oglasi. trgovsktaa, ah. rtklamju^a. vulujjcl usaka btstda Dul r-. VafOOJifjv JJVU*k Dut-KT-.Pruicfbtna mhfrvDia.Ur* pridajU nt j* vporiati obtnsm, z nar66ilxm,,Mctrs€ ogtaiLMAprtabafor Sprt*Man/€ malih, ogiasov za, prt^ koxuif<7 Runlko- JUTRA j*, zaklpici. dctn, pr*cL uu-dam. Us-ta, ob t? ur*. P&zAsCf*. sprtfih, otplasi, bodo prv-občen*' v naslednjo fUuiUzu lucta, TuhforL sbandka, 2492 v lesni Stroki Mpolaoiu versirano moč h samostojno vodstvo lesnega skladišča i i i e leena industrija Ponudbe aa ogL oddelek »Jutra« pod iifro »Strokovnjak-pošten*. 45109 V službo vsaae isučenega fanta sa karamo na Jesenicah Jure 46083 Starejši šofer »anesljiv, sa zaprt osebni ▼os, dohi takoj met to is-▼en Ljubljane. Lampret in drag, d. i o s., Ljubljana, Dunajska 28. 45015 Prodajalca (ko) Iščem sa trgovino špecijai-nih laboratorijskih In sdrav-nilkih potrebščin Podrobne Č »nudbe s navedbo sahtev-ov in možnosti nastopa aa oglasni oddelek »Jutra* pod »Laboratorij«. 45008 Trg. vajenca poltenih staršev, močne narave, sdravega, ki ima veselje do trgovine, ▼ starosti 15—16 let »prejme ▼ trgovino mešanega blaga Stanko Lenarčič, Nova ra« pri Rakeku. 44943 Trg. pomoČnjka veščega knjigovodstva Julijanskega jezika ter kontoristinjo ista stroke sprejmem na dojelo. - Naslov t oglasne™ oddelku »Jutra*. 452(ra Kontoristinjo zanesljivo pri pisavi, fektno v nemščini, sprejmem. — Ponudbe s sliko in referencami pod »Marljiva zanesljiva* na oglasni oddelek »Jutra*. «WU6 Kuharico samostojno, pridno, čedno, sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval pod »Trgovina r meetn na deteli* na oglasni oddelek »Jutra*. ^ 45137 Praktikanta (Injo) perfektnega v srbohrvaščini sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Srbohrvaščina*. 45028 Postrežnico M opravlja posle hišnice takoj sprejmem. — Osebno se predstaviti v Slomškovi ulici 14/m. 45221 Sprejmem takoj tri prešivalke gornjih delov sa luksuzne čevlje, 3 lenske, katere »o vajene pri sestavljanj« gornjih aelov (umpigarce). 2 pri-kroievalca. 4 čevljarje sa teksano delo kateri bi delo vseli na dom, 10 čevljarskih pomočnikov sa fi-nejša dela in 1 prodajalko, katera bi bila vajena ▼ skladišču. Ponudbe poslati direktno na Ivan Pre-šern, tovarna čevljev, Kranj. 45146 Knjigovodjo ali knjigovodkinjo bilancl-sta. zmožnega slovenske in nemške korespondence, išče >a takojšen nastop Industrijsko in trgovsko podjetje. Ponudbe n» »Poštni predal 191*. 45142 Otroško varuhinjo dobrosrčno in zdravo, sprejmem k eno ln šestletni deklici. Reflektiram na osebo s daljšo prakso in dobrimi spričevali. Ponudbe s prepisi spričeval in plačilnimi zahtevki pod »Dolenjsko* na oglasni oddelek »Jutra*. 45136 Pianistu •e preskrbi primerna slul-ba r večjem kraju Slovenije, ako se obveie sodelovati pri nekem kulturnem društvu Ponudbe je poslati pod št 174 na upravo »Jutra*. 45156 Dekleta ▼ starosta 28—80 let, ki razume kuho meščanske hrane in ki j« vešča gospodinjskih del, sprejmem v boljšo mestno hišo. — Le poštena, zdrava in snažna dekleta, s spričevali iz boljših hiš »e upoštevajo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 45211 Postrežnico pridno in pošteno iščem sa dopoldanske ure Predstaviti se je v nedeljo med 9 in 11. uro v Komenskega ulici štev. 8, I. nadstropje 45240 Pridno služkinjo s letnimi spričevali, ki sna nekaj kuhati in opravljati domača dela, sprejmem takoj. — Trgovina Hočevar. Krško. 45134 Ženska moč ki posodi 15.000 Din, dobi »talno službo v Ljubljani ali dobi 8 1 majem brezplačno eobo. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Sigurno 84*. 44934 Gdč. ali vdova vajena občevanja z občinstvom. samostojna, dobrega značaja, se išče od velepod jetja sa javno priporočanje in kuhanje (okusne preizkušnje), po trgovinah itd. po vsej kraljevini SHS — Pogoj: znanje slovenskega, hrvatskega in nemškega je-zika Ponudbe s opisom dosedanjega službovanja, zahtevkom plače in priloženo sliko pod »L. K F 1929» na podružnico »Jutra* v Maribora. 45119 Praktfkantinjo ln vajenko sa nodistko, pošteni, spretni in pridni sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 45031 Posredovalnica Plahuta v Ljubljani te priporoča. Rabi nujne privatne kuharice in služkinje. 45068 Sprejmem žensko srednjih let k majhnemu dojenčku, katerega bi oskrbovala ponoči ln podnervu sama, proti dobri plači, na deželi Le dobrosrčne ln tega posla vajene naj se ponudijo P»d »Zanesljiva* oglasni oddelek »Jutra*. 4512S Potnike zanesljive in poštene sastop-nike ter agente sprejme proti dobri proviziji tvor-nica pijač — Ponudbe pod »Zanesljiv 28* na oglasni oddelek »Jutra*. 45208 Gospodom samo energičnim, bivšim oficirjem uradnikom s obširnim poznanstvom nudimo prve S mesece sa akvi. zicijo visoko provizijo — kasneje fiksum in provizijo Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Življenska zavarovalnica* 44297 li Th Rotman: Janko in Stanko 28. Komaj sta dečka pojedla cvetki, sta ie znala govoriti vse jezike sveta, če je Janko vprašal kaj po zamorsko, mu je Stanko odgovoril po kitajsko; to je bilo veselje! Ko sta šla daije, sta ie zunaj gozda srečala staro ženo je viknila in jima podržala polno košaro pod nos. «0h,> je potožila, cniti enih nogavic še ni9em prodala in moji vnuki nimajo česa jesti!* — cNu, nikar ne obupajte,> Je rekel Stanko in ji dal nekaj svojib zakladov. 29. Ko je tndi Jaako še nekaj dodal ii svojega lepa, je rekla starka: cKer sta tako dobro, podarim vsakemu izmed vaju dvojico čaro-dejnih nogavic, če jih obiijeta. bosta npv;ijna Človeškim očem!» — «0h. prav to nama bo koristilo^ je rekel Stanko. (Najlepša vam kvriaJ* Perilo v pranje in likanje sprejme hišnica oa Rimski cesti 82. 45193 Najugodnejši mesec zaslužka! Dnevno zaslužite pri nas 200 Din z našim zastopstvom. Sigurna eksistenca. Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva cesta. 45188 Agilne zastopnike In akviziterje išče svetovna zavarovalna družba, ki deluje v vseh zavarovalnih panogah, za vse večje kraje mariborske oblasti Pri uspešnem delovanju razven provizije tudi fiksum Ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Velik zaslužek*. 45118 Nemščino poučujem po najboljši metodi v Salendrovi ulici 4/II (blizu Križevniške cerkve). 45190 Francoski in angleški poučujem po ugodni ceni. Stari trg 8/n, desno. 45188 Pozor! Pouk v krojnem risanju in prikrojevanju kakor tudi v izdelovanju daroskih oblek daje edino strokovno izprašana učiteljica Roza Medved Ljiibljana. Mestni trg 24/Tli (nasproti rotovža). 45081 mm Prodajalka izvežbana v mešam stroki, želi premeniti mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mešana stroka*. 44984 Mesto sluge ali trg. tekača želim Govorim perfektno nemško ia slovensko. Službeni pogoji po dogovor«. Cenj. ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »M. K. 19*. 45187 Trg. pomočnik mlad, Ieli službe v boljši manufakturni ali modni trgovini. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vesten*. 45171 Službo gozdnega čuvata iiče Fran Sterniša, Dol pri Hrastniku. Nastopi po dogovor«. 45236 Radio - tehnik izkušen ▼ praksi ln teoriji, kakor tudi v elektrotehniki in precizijski mehaniki, išie delo v Sloveniji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod »Radiotehnik*. 45132 PrekroJevalec z« mo&ko in damsko obleko (inozemski kroj), Ieli premeniti službo. Gre tudi kot družabnik. Obrtni list na razpolago. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Prikrojevalec*. 45013 Kočliai pošten, vajen delati r mlekarni in voziti blago s kolodvora, Ieli službe s 1. ali 15 januarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44947 Službe hišnika ali skladiščnika iščem. Event. položim kavcijo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 45127/a Šofer strojni ključavničar, samo. stojen monter in dober vozač želi službo sa takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na ogl»sni oddelek »Jutra* pod »Trezen*. 45097 Kovaški pomočnik dobro izveiban, Išče stalne službe. Naslov: Josip Bevc, pošta Podsreda It. 65, Rožice. 45138 Avto In vožnja! Pozor! Zelo ugodna prilika! Kadi od potovanja oddam avto-votnjo (a koncesijo vred) is postaj« in nazaj v selo prometnem industrijskem kraja. Rentabilnost oasigurana! Pogoj: odkup luksuznega avta pod zelo ugodnimi pogoji. Interesenti naj se javijo osebno čimprej v Rudniški restavraciji v Toplicah pri Zagorju ob Savi. 45155 Avtomobilna zveza s pogodbenim prevozom pošte in selo obilnim prometom, se radi prezaposlenosti s koncesijo sa progo od 90 km solventnemu interesentu s vsem avtoparkom ugodno proda ali pa sprejme družabnika s vlogo Din 100.000. — Za podjetnega, zdravega ln agilnega inte-reeenta zelo ugodna eksistenčna prilika. Cenjene ponudbe od samoponudnikov je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Autopromet*. 45178 Koks s«h. po 80 Din 100 kg ved no v salogl » mestni plinarni. 261 Puhasto perje razpošiljam po p o ▼ * e t j u najmanj 5 kg po Din 38 kg. — Izkoristite priliko, lokler traja zalog* — L. Brozovlč. Zagreb, IHca 82, kemična čistilnic« perja 169 Perje kokošje, purje in gosje, na ravno in s strojem čiščeno dobavlja v vsaki množini E Vajda Cakovec Medji-murj« Telefon 59 8. 80. 229 Pozor! Volno ta bombaž kupite najceneje pr' trdki Kari Prelog. Ljubljana Stari trg št 1? in tldov-k* ulic 4 Mlado dekle ld sna šivati, želi službo hišne v Ljubljani, Kamniku ali Kranju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 45072 Knjigovez dobro verziran strokovnjak, energičen, spreten kalkulant in dobro vpeljan v Sloveniji, želi službo poslovodje ali pod. Cenj. ponudbe pod »Agilen* na oglasni oddelek »Jutra*. 45079 Brivski pomočnik star 24 let, uren delavec, želi premeniti službo. Nastopi po dogovoru. Naslov in informacije prosim na: Rebemik, brivec, Krško. 45042 šivilja želi mesto pomočnice, kjer bi se Izpopolnila v šivanj«. Event. gre tudi h kaki boljši družini. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 44964 Gospodična s dvoletno trgovsko šolo in 2%letno prakso v trgovini s mešan blagom. Ieli slul. be kot pomočnica v trgovini ali pisarni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Mešana stroka*. 45098 Bivši preglednik finančne kontrole ilče primerno mesto v pisarni ali skladiščnika; govori in piše: slovensko, hrvatsko, srbsko in nemško. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trezen in , polten*. 45145 Mladenič zmožen vseh del v notar-sko-odvetniSki pisarni, samostojen, posebno v sem-l.ieknjižnih stvareh, sprejme kakoršnokoli službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zmožen 52*. 45152 Gospa s koncesijo Ieli »lužbe v trgovini kot ooslovodkinia ali prodajalka Dopise pod šifr« »Naj »i bo kjer-koli* 45154 Kot ffeepedinila nri »t»re6. 451^8 A. J. S. motor ekoraj nov ugodno proda Gustav Pečnik, Stožice 47, pošta Ježica. 45002 Gospodinje! Podgane ubija . . RATOT. poljske miši ubija ARVTCIN ščurke nbija GAMAD1N stenice ubiia . . STEXOL bolhe ubija . . PULEKSIN Dobiva se povsod. — Biokemia. Zagreb. Hatzova ulica št 25. Telefon 59-69. Otroški voziček športni, kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Športni voziček*. 45194 Vsakovrstno zlato Kupuj« po aajviijifc senati Cerne — luvellr i.lobljana Wo!tova ulica i 38 Avstro-ogrske nemške, romunske, italijanske in vse druge vrednostne papirje, rente, prioritete, obligacije, posojila delnice, srečke itd vseh vrst kupuje in prodaja Banka Pehani k Ko., Ljubljana, Tavčarjeva 10 43351 fTMHBMrBNHT Na Ollncah, v gostilni •Amerika« Silvestrov večer s koncertom in plesom Ker v«i v novem letu veselo dobro radi bd Uveli za to najbolje prvo uro v veselju bo demo pričeli. V »Ameriki* na Glincah pogodili so prav tapravo in poskrbeli so za staro, mlado lepo silvestrovo zabavo. 45180 Kam? Kam T Silvestrov večer Vsi k Poljšaku na pristno silvestrovo zabavo z domačo godbo — Vljudno vabi Fani Lužnik. 45186 Otvoritev gostilne Sibenik, {Ki Sasanu Roku, Selo št. 25 (pri kemični tovarni) bivši hotel Kavčič, bo Sa novo leto. Točil bom pristna dalmatinska vina is lastnih vinogradov. odlikovana z zlato kotanjo; specijaliteta Opolo belo, Opolo rdeče, črno viško. črno namizno, pečeno, fcro-pinovec, 0Hvno olj«, na razpolago gorka in mrzla jedila. Sprejemam tudi abonente. NajtopleJ« se priporočava za obilen oblek ln želiva Vam srečno novo leto Roko in Marica Saean. 45192 Bukova drva z navedbo cene in množine ponudite družbi »Ilirija* — Ljubljana, Vilhar jeva ceeta. 45214 Posojilo od 100.000 Din, od privatnika sprejmem za dobičkonosno aktivno podjetje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Vieok zaslužek*. 45177 Trgovec C 600.0U0 Din kapitala Ieli pristopiti kot sodelujoč družabnik Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Podjetnost*. 45066 Povzetna razpošHjalnlca išče. sa dobo o*mih meeeoev linančnika ali družabnika s 100.000 Din. Cenjene resne ponudbe pod »Absolutna sigurnost* na oglasni oddelek »Jutra*. 45175 40.000 do 80.000 Din 'i&rn lesno - trgovskemu ali drugemu dobičkanosnemu podjetju kot pisarniška moč ali družabnik. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stajerc*. 45151 Kmečko posestvo 16 minut od postaje Stičaa na Dolenjskem, v solo lepi legi, njive, travnike, gosdo-Te _ poslopje krito s opeko, vse novo, takoj prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Posestvo 58». 44958 Krasna vrtnarija ugodna leja, lepa hiia s lokalom v Maribor« naprodaj. Cena po dogovor«. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. «0« Vogalna hiša enonadatropna, s desetimi stanovanji, 2 trg. lokaloma in velikim vrtom (1000 m«) naprodaj za 440.000 Din — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 44904 Večje posestvo na Dravskem polju s 80 orali zemlje, s isvanredno velikim gospodarskim poslopjem. V hiši dobro ido-6a trgovina z mešanim blagom in trafiko brez konkurence. pod ugodnimi pogoji za prodati. Ponudbe na naslov F Mešič, trgovina, Prepolje na Dravskem polju, p. Sv. Jani. 45147 Hišo ali vilo v ceni od 200—300.000 Din kupim v Ljubljani ali Mariboru. Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »I. A.» 45205 Vila 5 velikih sob, podkl«*>e<&a, 1000 m« vrta. naprodaj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Sv. Jožef 500.000*. 45209 Kredenca 3X2X0.65 m emajliiana, dobro ohranjena, pripravna za gostilno, naprodaj Graščina Boštanj o./S. 45150 Spalnico moderno, iz trdega lesa, ceno prodam Wolf, tapet-nik. Gosposka 4. 45164 Otroško posteljco skoraj nov0 proda Frančiška Močilnikar, Stožice 57 pošta Ježica. 45061 Pohištvo lastnega Izdelka, v vseh slogih, T najpriprostejši in najfinejši izvedbi, v vseh vrstah lesa (mehkega, trdega in eksotičnega) je v solidni in strokovno najvišji izvedbi z enoletnim jamstvom pri Produktivni zadrugi mizarskih moj-trov v Mariboru, Vetrinjska ul 18 44942 Prodam oblekco is kamgarna za lOletnega fantka, z dolgimi in kratkimi hlačkami, malo nošeno Ogledati pri hišniku v Pra-žakovi ul. 15, podprit!ič;e. 44892 Liutomerška vina najboljša, kakor tudi tli-vovk« proda po salo nizki ceni upravitelj Anton Slik, ^ornia Radgona ITI Vfn« garantirano naravno zelo fino lahko lobite edino pri nas za nizko ceno Obrnite se na: Ciglar, posestniki lastnih vinogradov, Stubica kraj Zagreba, 44844 Za financiranje visoko dobičkanosnega podjetja se Išče posojilo, odnosno družabnik s vlogo od 100—150.000 Din. Cenjene ponudbe na oclas. oddelek »Jutra* pod »Germania* 45176 Družabnika s večfo vsoto gotovine tn pogojno s osebnim sodelovanjem sprejmem v selo rentabilno podjetje, le obstoječo tovarno domačega izdelka. Zasigurana prihod-njoet. Tozadevne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sijajna prihodnjost*. 45213 Lesna veletrgovina sprejme za Izrabo ugodnost-nih nakupov sodelujočega finančnika kot tihega družabnika z vlogo od 600.000 Din in nudi kot jamstvo vknjižbo na nad 2 milijona vredno posestvo — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod »Finančnik*. 45179 50—150.000 kavcije vložim v prvovrstno večje podjetje, za vodilno mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Vsestransko verziran*. 45053 Kot družabnik in sodelavec Ieli vrtopiti v primerno nodjetje srednješolec z večlptno trg. prak«o in 80 000 Din kapitala. Ponudbe na podružnico Jutri, v Mariboru pod »Knjigovodstvo*. 45048 Hlode nnkove tn hrastove (hra «tove le od 20 em naprej) k n p n J * parna laga V Scagnetti v Ljubljani 287 Drva sokove In hrastove odpad k* od parketov dostavlja no nisV ceni na dom parna »tg» V Scagnsttl LJublJa na sa gorenjskim keledvo ro« W Nežamane plohe -veže rezane brestove Jelenove in orehove prodam nekoliko vaeronov Pisati na otrlas. oddelek »Jutra* pod šifro cL ia H. vrsto*. «910 Hiša v dobreim stanju, opremljena s električno razsvetljavo in vodovodom, naprodaj. — Pripravna za vsakega obrt. nika Savlje 84, p. Ježica. 45223 Hišo s sadonosnikom, odnosno več zemlje, blizu premogovnika proda Fran Sterniša, Dol pri Hrastnika 84. 45235 V Mariboru radi izselitve prodam pod zelo ugodnimi pogoji trgovsko hišo z 2 trg. lokaloma. 1 Industrijskim lokalom ln 10 stanovanji ter dobro vpeljano špecerijsko trgovino. Stanovanje 5 sob takoj na razpolago. Dopise na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Konjunktura*. 45120 Enonadstropno hišo brdno zidano, velik vrt in dvorišče ugodno prodam — Šiška 117 (poleg mitnlceV 45078 Mehanično delavnico v mest«, dobro idočo, e sta. novanjem odstopim radi selitve tistem«, ld odkupi orodje. Dopis« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mehanična*. 45090 Lokal s stanovanjem oddam takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 44970 2ago vsameaa v najem aH kupim. Naslov v oglasnem oddolk« »Jutra*. 45127 Travnik v Mestnem logu oddam v najem tistemu, ki plača sa 5 let naprej. Poizve se v Trnovem, Vogalna ulica B. 45201 Skladišče ▼ bližini glavnega kolodvora oddam s februarjem v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45203 Stanovanje dvosobno, s kuhinjo in pritiklinami, parketirano, elektrika, plin, ležeče v HI. nadstr. v centru mesta oddam s 1. januarjem samo boljši stranki brez otrok — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45092 Sobo s kuhinjo in štedilnikom oddam stranki brez otrok s 1. Jan. v Mostah št. 7». 44989 Stanovanje dveh sob in kuhinje ter prostor sa medičarsko delavnico — na dvorišču ali v kleti, v mestu ali okolici iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Takojšen nastop 54». 45054 Stanovanje sob« in kuhinje (lahko tndi samo prazna soba) iščeta novoporočenca za 1 februar — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Bližina gorenjskega kolo dvora*. 45039 Stanovanja po 3 sobe, s kopalnico in vsemi pritiklinami oddam takoj v najem na Celovški ceeti Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45017 Stanovanje 4—S sob • pritiklinami ln kopalnico za takoj iščem za maloštevilno rodbino. Ponudbe na poštni predal št 127. Ljubljana. 45009 Stanovanje 2 parket sob, kuhinje tn shrambe, s elektr razsvetljavo takoj oddam Cena po logovom — Anton Pečar, Novi Vodmat 77. 44991 Stanovanje solnčno in Buho, od 2 sob, kuhinja, klet, vrt, s električno razsvetljavo, v novi vili, oddam mirni stranki s prvim januarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45169 Stanovanje 3 sob ia vseh pritiklin oddam samo mirni družini. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 45182 Stanovanje 1—2 sob in kuhinje iščeta 2 gosp., ki sta ves dan odsotni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »E. K.» 45232 Velik lokal ▼ sredini trga Žalec, s izložbenim oknom in posebnim vhodom, primeren sa trgovino, pisarno ali kakšne drugo obrt oddam s 1. januarjem 192S v najem Naslov v ogl odd. J 44529 Dva lokala se oddaeta s 15. januarjem ali 1. februarjem, eden za brivnico, drugi za trgovino z opremo Naslov v podružnici »Jutra* Celje. 45166 Oddam lokal Poizve se na Bregu št tfH. 45106 2 poslovna lokala skupno ali posamezno oddam na Aleksandrovi eesti *t. l/I s 1. januarjem 1929. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*. 45103 Ključavnic, podjetje dobro idoče, ae vs-led bolezni odda v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45149 Koncesijo za fljakersko obrt oddam v najem. Prodam landaver in poiodkrit vo«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 45196 Gostilna na prometnem kraj« se odda v naje« Išče samo re-flektante, ki inaje osebno pravico z« gostilniško obrt Naslev: Gostilna Sloveac. Artič« — Vrelies. 451» Gostilno ali vinotoč vzamem v ni jem v Ljub lja-ni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gol •tilaa aU vinotoč*. 46171 Stanovanje 2 eob in kuhinje v podpritličju takoj oddam stranki, ki bi pozneje prevzela vinotoč s trgovino v najem. Vpraša s« v 2 hiši levo od Stadiona. 45230 45230 Sobo ln kuhinjo ojjremljeno takoj oddam na Krekovem trgu štev. 10/11. 45229 Stanovanje 1 ali 2 sob ter vseh pritiklin oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45094 Stanovanje 2 sob ln pritiklin, z lokalom ali brez takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 45112 Opremljeno sobo z 2 oknj sa ulico, dieto in svetlo, parketirano, e posebnim vhodom in elekiričn-o razsvetljavo, v neposredni bližini drame in tehnike od (lam takoj boljiemu stalnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 44925 2 gospoda sprejmem na hran0 in stanovanje Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 45099 Opremljeno sobo blizu Tabor« m bolnice oddam solidnem«, boljšemu gospodu Event, tudi s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45077 Opremljeno sobo separirano, nasproti »odnije oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45067 Gospodično sprejmem na stanovanj« v lepo sobo z elektr razsvetljavo v Rožni dolini Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 45057 Sobo e posebnim vhodom ln električno lučjo oddam gospodu ali gospodični s 1. Jan. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 45040 Lepo sobo event. tudi z dobro hrano išče dama za par mesecev ki Je le začasno v Ljubljani — Cenjene ponudbe s točnimi pogoji na ojrlasni oddelek »Jutra* pod značko »Januar*. 45032 Prazno sobo v Celju s kuhinjo, event. tudi brez nje iščem s 1. ali 15. jan. Ponudbe na upravo »Jutra* v Celju pod šifro »Mirna stranka*. 44940 Sobo s poeebnim vhodom oddam v Šiški, blizu stare cerkve. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 44935 Prazno sobo s elektr. razsvetljavo, v katero s« lahko postavi štedilnik, takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45139 Elegantna soba se odda boljšemu gospodu ali dami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* Istotam se proda razno pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45165 Opremljeno sobo lepo, oddam le dostojni, čez dan odsotni osebi v centru. Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45161 Sostanovalec se sprejme k gospodu v meblirano sobo z elekt. lučjo; event. tudi na celo pre hrano. Povpraša se v oglasnem oddelku »Jutra*. 45158 Opremljeno sobo oddam v Levstikovi ulioi št. 19/III, desno. 45218 Opremljeno sobo separirano in zračno, z električno razsvetljavo, v centru mesta iščem za 2 gospoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4521» Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom išče mken gospod. Ponudbe pod »Stalen* na oglasni oddelek »Jutra*. 45224 Dve sobi s eepariranim vhodom tako} poceiii oddam v centru. — Naslov v oglasnem oddelk« »Jutra*. 45199 Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v ogla.snem oddeiku »Jutra*. 45193 Gospoda sprejmem na stanovanje ki hrano. Naslov v oglasne« oddelk« »Jutra*. 451» Gospodični oddam s«iparirano sobico n 200 Din Naslov pove ogi. oddelek »Jutra*. 46124 Sobo s posebnim vhodom ia dok tnčn0 razsvetljavo, v bliB* ni glavnega kolodvora takoj oddam boljšemu goepodu. — Naslov v oglasnem oddelk« »Jutra*. 45185 - ^ Mesečna soba s posebnim vhodom, v sredini mesta takoj na razpfr. laeo. Ponudbe pod značko »Ddobna 3» na oglasni oddelek »Jutra*. 450®) JerančičevI spomini izidejo z novim letom t knjigi »Pe* let pezneje*. 44251 Dijaka »prejmem v lepo sobo s hrano. Pomoč pri učenj«, klavir. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 45160 Gospoda al! dijaka sprejmem v vpo oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45191 Prijeten dom nudi mlajši dijakinji profesorska rodbina — Nemška konverzacija. klavir, pomoč pri učenju v hiši Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44920 Več abeuentov sprejmem na najboljšo de-»aše hrano pe IS Din dnevno Naslev v ogla«nem oddelka »Jutra*. 452ST K d« M se vsmflH in vrel 13 mesecev starega fantka, ki je zelo bistroumen in zdrav, za svojega? Fani Cankar, p. Laverca, Srednja vsa K. 11 pri LJub-Iju*. 45123 Prazna soba mesečna, se odda. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 45157 2 gospoda aH gdč. sprejmem na hrano in stane vanje. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 45173 Sobo oddam eamo boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 45210 Opremljeno sobo oddam solidnemu goepodu ali dami. event. s sostanovalcem. Stari trg štev 3/1. 45200 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom c idam boljšemu gospodu. — Majhno sobico pa gospodu, ki je vee dan odsoten, na Zrinjskega ceetd 6/1 — levo. 45174 Sostanovalca sprejmem v Wolfovi ulici Št. l/I, desno Poseben vhod Pojasnila samo med 1 in 2. ter 7. In 8. uro svečer. 45071 Opremljeno sobo lepo. v sredini mesta oddam — Tavčarjeva ulica št. 8/1, levo. 45228 Opremljeno sobo lepo. s prostim vhodom oddam solidnemu goepodu aH gospodični v Strosfmaverie-vi ulici 5. 45215 Zastonj dam opremljeno sobo in hrano za primerno posojilo. Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra* pod »Januar 1959». 45226 SoMeo s hrano odda« v esotrn mesta. Naslov peve eflasmi «dd*lek »Jutra*. 45225 OpremVeno sobo lepo. v sredini mesta. « posebnim vhodom oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45318 Vojnim dobrovolj-cem J« sa pridobivanje dovolj™ j za prodajo tobaka ia za ostale administrativno posle z vsemi poiasnili na razpolago Tošič, Major invalidov. Beograd, Miloša Velikog 7/B. 4502S Gospod vozeč ee 26 decembra is Ljubljane proti Kariovcu ob 4. uri t starejšim gospodom, ki je koketiral z gdč., ki je izstopila v Novem mestu, »e prosi za naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vožnja*. 45053 1915 St hif nad vsem in pesem. življenje si in cilj. Njemu bliže v novem lotu! 4514S «8'12» Zadovoljno in srečno! Zdravilna roža moja, sreča, - to si Til — Ovir* v dopisovanju — svetujte! 45131 Mlad samec z lastnim lokalom, želi nja z boljšo gospodično, ki bi bila zmožna tTgovine &11 gostilne, e primernim kapitalom. — Samo resne ponudbe e sliko pod značko »Zenitev 88* na oglasni oddelek »Jutra*. 44976 Samostojen gospod star 40 let, s stalno službo v Ljubljani in 100.000 Dia gotovine, želi znanja z nad 281etno gospodično ali vdo-vo, v svrho poznejše ženitve. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »R. R. 89» 45038 Starejši tvorničar posestnik v Ljubljani žeM znanja z gospodično, zmotno pravilne nemščine in zanesljivo pri pisavi Ponudb« z referencami in sliko pod »Inteligentna, poštena* na oglasni oddelek »Jutra* 45207 Zahotelo se mi ie spoznati svojo bodočo žen-ko. Gospodične, ki imajo slične želje naj jih prfV zaupno pošljejo na uho moji šifri »V novem letu* na oglasni oddelek »Jutra* 45230 Veleindustri?alec dobro situiran. v najlepši moški dobi, neodvisen, aka-demično izobražen — bres znanstva v Ljub1 Jani. išče elegantno inteligentno družico za avtofzlete. obisk eleda-lišča ln koncertov Dopis« no mo*no't.i v nemščini, s nrilož<»no sliko, ki se pod ?a=tno besedo vrne. pod »Zimski večeri ob kalinu* sa er-la^ni odielek ».Tu'ra*. Aneninae se ne vpoJ+^va. 4500J n. l«^ TotnažiS, Maribor Prosim blagovolite rx*c1a.t| Vaš naslov na podružnic« Jutra v Maribora pod IHfra »S poznanstvo*. 4514 r «lX>m 44» Odgovoru. IMgiiite ptemoi 46128 Obrtnika |elit« ukuijs i premoininut gospodičjuuak Sliki pogoj. Canj. dopi&e n*: Boio ▲damii, poštno te&bit Raj-kenburg. 45130 Gospod 81 let star, t dobro privatno »luž bo, bi poročil Soipodifcno vU vdovo od ) do 28 let staro, t aekaj premoženjem. Dopis«, če mogo&e t eiiko, ki te pod fcastno besedo vrne, na oglasni oddelek «Jutra» pod uksuiko »Srečna bodočnost«. Tajnost »trogo u- Mlad posestnik ia trgovec ieli poročiti dekle do 80 l«t, prida«, ki bi Imela primemo doto. Cenj. dopis« po moinosti t sliko, ki »e Trne, na oglausni oddelek *Jutra» pod »Srečen lakom 1929.. 46199 L rt Plano aH klavir dober in dobro ohranjen divan kupim. Joa. Oblak, Gline« XIV. /U. 46162 Klavir - cltre te navadne eitr«, oboj« le popolnoma nove. poceni prodam. Ogled na Karlovski e. M 8, Ljubljana, majiufak-trgovlaa. 46187 Razpošlljlalnlca gramolonov ln plošč H. C sada, Ljubljana, Mest-al trg 17, Vam pcžlje po s&bteri brezplačno relo ta-Blmh- obiiren wnik. 44638 Gramofon ohranjen prodam. — Kiglor ▼ oglasnem oddelkn Jntra.. 46123 Mlade prašičke ■a peče® j t' (Odojči — Spaim-i«rkel) priporoča ca nov-o leto velemesa-ija Slamič — Gofpoavetsii cesta itev 6 Blagovolite al taradj omejene količine takoj rezervi, rati. Telefon 2^3. 44961 Psičke mlad«, prodam. Frane___ pica, ieleznina, Gospotvet-aka L ----- Stu 46168 Dobri Jahalni konji, tndi ta vprego, 6 in 8 let gtari, na prodaj Oskrbni gtvo Fužine. D. M. v Polju pri Ljubljani. 45163 Za Izgubljeno usnjato rokavico de&no. r bližini kavarne »Europe». dam prinoscu SO Din. Odddati pri oglasnem oddelku «Jutra*. 45170 Torbica i manjio vcolo denarja »e Je naila na Dunajski cesti. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 45231 Zlata zapestnica •e je naJla. Dobi se v Lin-garjevi ulici l/in — desno 462a4 Železnato vino lekarnarja dr. G. Piccolija ▼ Ljubljani, krep?» oelabf-U. mal o krme, odrasl« Is otroke £57 Lokomobilo 100 k. til kupim Ponudbe pod »Parni gtroj» na podružnico »Jutra, t Celju. 44900» Rezkalnl stroj (Fresainadohine) lahko je (družen » cirkularjem, kupim Glektro motor 4 do 9 k«. i% i6to*merni tok 440 volt Kabel xa isti tok 8 do 4 mm debeU posa-met-na tica Ponudbe i navedbo cene na Petrovčič Peter, DoL Logatec, Cevca it. 18. 44665 Delilni stroj za žemlje (BemmelMlmMchine) kupim. — Ponudbe i navedbe cene aa ni.-lov: Jo« Zanko m!.. Selnica ob Dravi. 45129 Šivalni stroj «Wngpr» *» proda Oo«)o-evetska cesta tt. 18/I./100. vrata. 45167 SpecUallst | sa barvanje ia »u-ilenje Im» ter ondulacijo Franchetti, Ljubljana, Dunajska «. 20 M0 Urarska popravila izvriuje najceneje is naj preciineje Prano W0lfing. urar, Goeposvetaka oeeta 12 46222 Za kovanje konj vo« in kolarstva ee priporoča Matija Terlep, Ljubljana it. 7, Sv. Jerneja ee»ta 6o2 Vreče nor* ia rabljene vseh; vrst ter lato za embalažo! una redno ▼ saiogi • Mirko Mlakar Ljabljana, Slomškova 11 < Ztmrske .matraoe), posteljne mrett. žele*n» ooetelje (sloiljive), >tomane. divane in tapetni Sk* tidelke nud' najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 poleg Me*ta«ga doma. 96 JMnnT najooljši pisalni stroj Satnoprodaja j van ^.egat, Maribor Veti injska uL 30. Tel. int 434. Planinka zdravilni čaj prenavlja, fieti is osvežuje kri. izboljša elabo prebavo, slabotno delovanj* čreve«. napihovanje, obolenja mokraine kislino, jeter, tole* is žolčn; kamen. Vipod buja ».petit te [»borno učinkuj« pri trterio-jklerotl — »Planinka, čaj j« pristen r plom h i rani h paketih po Din 20 t napisom proizvajale« Lekarna BAHOVEC Ljabljana, Kongresni trg (Dobi ae v vseh lekarnah.) ^Jvto- posestnlki Kvpia rabljem« avtomobile ▼ dobre« ate-nj«, odnoono »ameojajn aa drug« — oventaolno nove. O. Žužek Ljubljana, Tavčarjeva 11. 16422-a Neuničljiva ura se obstoja, toda tanenljivo odporna prava ivicaraka Žepna ara 1* aolidiiega vi-ra more (luiitl vrat« le* brei popravila, take are ta »olo a g o d n o oeno t jamstvom dobite v tluatro-vanem kataloga star* strokovne tvrdke Anton Kift-mann. Maribor it M rt), ki ga na uhtero dobit« brex-plačno. 231 Dober _ • mr sir cnamke dho», dr aa mali- oo, Skorup sir (Rahmkfae), Deeertni sir, Romadoui sir nudi najceneje Mlekarna Groee. Novi 8ivae 16686-a akuten ia kroničen, giht, itijae, trganje, kostoboljo, glavobol naj sigurne je osdra- EUSK1 MBLBM Uporabljajo ga io aad 18 let a najboljšim uspehom, kar dokazujejo razne aa-hvalnice, U prihajaj« dnevno. Oena originalnem« omota s poštnin« vred 86 Din Dobite ga v veeb lekarnah in drogerijah po vsej državi. Po pošti ga Vam pošlje dvorska apoteka M Bogojevld. Skopi]*. Velespoštovani g. Bogojevičt Jaz sem v letu 1926 dobil od Vas dve i ruskega melema, katerega sem z najboljšim uspehom porabil, zato prejmite mojo najtoplejšo zahvalo. — Pošljite md zopet 10 škateij, po možnosti z nemškim navodilom. S spoštovanjem Mamz Lorenz, opančar. — Odžaci. dne 13. Januarja 1927. PletHnl stroj Jaoi»ard (žakart) zajamčeno brez hibe, « tremi kartami, prodam za 14.000 Din ln šivalni rtro; *» pletenine (Interlok) za 800O Din — Naelov pove oglas oddel-k »Jutra.,. '«5065 Slike za legitimacije lsdelnje najhitreje fotograf Hugo HittSef Ljubljana -Sv Petr« ooeta »8 Kdo poceni popravlja galoše ta gneik«? Ponudbe na poštni predal 240. 44896 ETNE OEŠ6ICE hrastove hi bukove TJE Z® STROPE fe najboljšega materijal« U L A (leseno plethro) za strope io stene Strelno lepenko in lesni cement dobavlja takoj ▼ vsaki množini najceneje Jos« R. PUH, Ljubljana Gradaška ulica št. 22. — Tel. int. 2513 OgleK« ri a«jnol a radiom ItevilkamJ to kazalci Din «9.20 St 108. Budilka. U en rtsoka. • prvovrstnim inkar-«trojem, Dte »4.20 ZAHTEVAJTE BOGATO ILUSTRIRAJ CE-NIK S KOLEDARJEM. ORATIS IN FRANKO I od H. Suttner, Ljubljana 4 Kupujte Mmo KINA 8RE- BRNO JEDILNO ORODJE, 8 PETDESETLETNO TOVARNIŠKO GARANCIJO pri H. SUTTNER Ljubljana, Frateraova allcs WMf 4 ELEKTROMOTOR CONZ zaprta konstrukcija nait>otx>lnei& nemški oro izvodi brez konkurence ra industriio obrt rosoodarstvr L L d — Zahteva ite Donudbe Glavno zastoostvo: Inž. GUZELJ Ljubljana Jerneievo c. 8. Telefon štev 3252 Ravnotam Luzove in Monolit-oečl. Samotna opeka za vsako industriio Čira tis srevec •Kalektaktor. oatent Svška iti Voithove male turbine Pristno □ □ □ n □ □ slivovko, droženko, brinjevec, konjak rum, vse vrste likerjev, sadn h .-okov, špirita, vinskega Kisa esančnega kisa čaj v zavitkih in odprt po ugodnih cenah v trgovini Jakob Perhavec, Maribor, Gosposka ulica št. 19 'ovarni u izdehvanje likerjev, deželnih »Ia « širno« Na debelo! 5742-a Ma drobno □□□□□□□□□□□□□□□□UUUUUUUUUUUUL3 Vsakovrstne trgovske knjige, §trace. mnpe. ooteze. herbarije odje» tnalne knjižice, bloke, šolske zvezke itd oadim po skrajno ugodnih cenah) AotoD Jauežič, LJUBLJANA Florjanska 14 Knjigoveznica in črtalntca trgovskih knjig N'A OEBELOI NA OROBNOl nSfANDABr < sveuljfca Najboljša, najsigurnejša z lepe bele svetlobo. Podzastopnike sprejmemo za vsa večja ai^st; Samo pismene ponudbe na: Standart-Svetlost Beograd Kne» Hfih^lova S Chrys!eriev genij je ustvaril novo delo. iesfctlinderski 10155 PS., faf ne združuje samo vseh dosedaj znanih prednosti «Chryslerjevih» avtomobilov, temveč ima še mnogo več novih izpopolnitev. RAZSTAVA od 1. do 4. januarja v hotelu «Union», Ljubljana. Mirna vožnja tudi na najslabših cestah, vsled novega hidravlič* nega blažilca (amortizatorja). Popolna sigurnost tudi pri 100 km tempu, vsled hidravlične De Soto Lockheed četverokolne no* tranje čeljustne zavore in vsled nizke lege težišča, ki ga imajo evropski vozovi. Nobeno zana* Sanje. Veletvorni motors Strom« berg razplinjačem, torej najiz« datnejša poraba gonilnih snovi C ARTER*ZRAČN IK GENERALNO ZASTOPSTVO za Slovenijo & avtomobilna prodajna družba t o. z. Ljubljana, Dvorakova ul, 3. (Obnova) Tel. int. 2762. Product of Chrysler Corporation, Detroit U. S. A. 15.848*a iit~mvka rti po in pecivo is po §ta kruh nenodkrnljiva Najprimernejša darila so: volnene in flor - nogavice, triko perilo, puloverji, žepni robci, naramnice, kravate, sralce, ovratniki, ročne torbice, aktovke, dežniki, toaletna mila itd. JOS. PETELINC, LH+liana Tel. 2913 >!izu Prešernovega spomenika ob vodi Tel 2913 2r 9P Kupiti stalno vsako množino kostanjevega tan nskega lesa. smrekove skorje cele n dr ibiiene snrenove hmeljeve drogt rabi ene dobro ot ran ene sode od krojnega in ediinegfc olja po naivišjib cenah Akreditivno piačiio. Franc Oset. Sv Peter « dolini. Zahtevajte BREZPLAČEN CENOVNIK UR namiznih, žepnih, stenskih aa odplačili ta v jo-to vini »Odplata« K. D. S. BEOGRAD. Kralja Petra 64, mezzaoin 13460 Nt prekosifitfcn 1,6: 4a HSchneeweia« • lasni generate' (v steklenici) vas porrlad za io let n vrne edv lun lasem prredno barve Povsem neškod lj'v. i oliiv* se v va^h drrgarHah, lokarnai ir parfumeriiah. Če ga kje i e dok te, ga peš!jem »roti v#e* jatv< zneska 40 D n 2 stek enici franke. Droger s* BAtLtt. Vel Becker k fuskar f. K. Kaiser, tjubljana Kongresni trg it. 9, kupuje in prodaja stare puške, samokrese tei prevzema iste v komisijsko prodajo. Lisic e in (volčje kože 4 menia kupuje in prodeja Za eno zimsko lisičjo dam enega velikega s rojenega volka, piipravno za pred postelje, avto o^njo, za pod suknje itd Kupujem tudi vse ostale kože divjačine stalno >ko>j celo leto D. Zdravič Uubljana. Flor lanska ul. 10 IZŠLA JE BIa$n?kova za navadno leto 1929 ki ima 365 dni »VELIKA PRATIKA« je naistareiši slovenski kmetijski koledar koii ie bil že od naših pradedov vpoštevar in je še dane« naiboli obraitan Letošnja obširna izdaja se odnkuje pi bogati vsebin' tn slikah »VELIKA PRATlK le oajb.ljši tn najcenejši družinsk koledar Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din Kier bi io ne bilo dobiti, nai se naroČi oo dopisnici pri: ]. Bliisnb m eriirifrt tiskarna in litografični zavod LJUBLJANA Breo « 12 kokošie, purje, gosje naravno in s strojem čiščeno dobavila v vsaki množini E. V AJDA, Čakovec (Medjimnrjej Telefon 50, 3, 60. 230 i Specijalna tovarna strojev za obdelavo lesa KLEIN & STIEFEL v Fuldi Zastopnik Peter Angelo, Ljubljana Gledališka ulica, 4/1. Specijaliteta. mizarski in ko« larski stroji posamezni to v vsaki kombinaciji i vdelani* mi elektromotorji (pogon brez jermena) kakor tudi vsi stroji za jermenski pogon. Dolgotrajen kredit brez menične podlage £ahteva|te ponudbo ali brezplačni obisk -rasiopnika. c e 10 i E Velita fihistro/anii dobite zastonj: Zahtevajte ga od »klad MEINEL in HEROLD tvornica glasbil, gramofonov io harmonik R. Lorger MARIBOR »t 191 Violifle od Din 95.— . Ročne harmonik« od Dim 85. Tarnbiire od Din 98. Gramofoni od Din 345 datfe Lesna industrija, gostilna, mesarija ob državni cesti, farni cerkvi pri Mariboru, žage polnojaremnik, venecijanka, krožina žaga, priprava za ameriško rezanje se elek* trični pogon v najboljšem obratu, velika množina, razpoložljivih plohov. Gostilna 6 sob, kleti, ledenica, mesairija s klavnico, veliko gospodarsko poslopje, se zaradi starosti posestnika UGODNO PRODA. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 15651*« Prodam enonadstropno hišo ki obsega: dva gostilniška lokala, šest sob za prenočišča, modem* klet in keglišče. — Gostilna je prva v tem kraju s krajevno pravic** zraven oečji rudnik in velik lesni promet, oddaljena dve minuti or postaje; pred hišo je križišče štirih cest. Radi preselitve v memto, se nud ta ugodna prilika za nakup v znesku 450.000 Din, Potrebni kapital 300.000 Din. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifre ■GOSTILNA 450.» 15.828*» »l»H(HQK»IHn*M»ll Naznanilo preselitve. Produktivna zadruga mizarskih mojstrov v Mariboru, r. z. s e. z„ naznanja p. t, občinstvu, da se 1. januarja 1929. radi prezidav* preseli iz Grajskega trga 3 ▼ Vetrinjsko «118, Maribor Pohištvo lastnega izdelka v vsakem slogu od najpriprostejie do najfinejše izvedbe iz mehkega im vsakovrstnega trdega lesa* kakor tudi iz eksotičnih vrst lesa, ie na razpolago v največji izbiri-Solidne in strokovne izddave z enoletnim jamstvom so samo prt Pro duktivai zadrugi mizarskih mojstrov, r. z. e e. z. Maribor Vetr^ska ulica it. 18. Urejuje Davorin Ra^ljea izdaja m Honaorcij Outra* Adoli Ribnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekarnarja traoc Jeieršek Za in^ratni del je odgovorea Alojzij Novak. V»i f Ljubljani