ISSN 0351-6407 Klic v sili: Šola se podira! stran 14 RAČUNALNIKI M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094 ZIMSKI VRTOVI d. o o Lendavska 29, 9000 Murska Sobota V Tovarni kovinske opreme v Murski Soboti so lani zaposlili 40 novih delavcev S kakovostjo do tujih partnerjev Cista plača zaposlenih v povprečju giblje od 850 do 1.000 nemških mark stran 4 Zopet izredna seja na Cankovi Dve občini ak bojkot Predsedniku občinskega sveta §r°zili po telefonu stran 11 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Čudežni pralni stroj stran 15 Murska Sobota, 5. februar 1998, leto L, št. 6, cena 190 SIT Črna roka pravice Sodstvo, tretja veja oblasti, je izgubilo svojo Senco stran 3 Ponarejanje denarja se ne splača Odkrili tiskarno denarja Previdno: ponaredki najbrž še krožijo stran 32 Spor na sodišču Plačilo obveznosti do konca aprila stran 4 Ob mednarodnem dnevu mokrišč gM Pogodbe za raO akumulacijska m jezera, tudi SRi kraško FajU. V prihodnjih mesecih bo mSBp MOP poskusno uredil . upravljanje s pogodbami za tr’ akumulacijska jezera, šele nato bodo prišle na vrsto akumula-cde’ kjer je veliko intere- sentov stran 8 Vse poti vodijo v VRHUNSKA SuVRata Tel.: (069) 35 555 nElMCTB IIF Faks: (069) 32 093 LJIFIIWW I OHl VREME Ob koncu tedna bo prevladovalo sončno in razmeroma hladno vreme. 5. februar, četrtek, Agata 6. februar, petek, Ljubo 7. februar, sobota, Rihard 8. feb., ned., sl. kult, praznik 9. februar, poned., Apolonija 10. februar, torek, Vilijem 11. februar, sreda, Marija Se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja. Lunine mene: sonce bo 6. febru- ] arja vzšlo ob 7. uri 18 minut in za- * šlo ob 1 7. uri 1 5 minut. Dan bo | dcllg 9 ur in 57 minut. V sredo bo . polna luna. zvoni stran 3 zvoni? (Strategija regionalnega razvoja Pomurja (Prekmurja in Prlekije) je ponovno postavila pred ogledalo dejansko podobo pokrajine ob Muri. To kar je bilo omenjeno že nekajkrat in kar je po opravljenih ekonometričnih analizah posameznih gospodarskih panog napovedal nekdanji sodelavec Zavoda za ekonomiko in urbanizem Vojvodinec Slavko Lisul sredi osemdese- stavkov takrat bistveno cenejši in bistveno učinkovitejši od sedanjih. Primerjalno gledano smo v osedemdesetih še plavati nekje na sredini po razvitosti v Sloveniji, sedaj pa, smo končno pristali na slovenskem repu, kat' je v popolnem nasprotju z grafično prispodobo Slovenije, kjer predstavljamo kurjo glavo, ali pa tudi ne, če prispodobo obrnemo neko- Ogledalo »odštekanosti« 5. do 21 ■ februarja Akcijska prodaja dobaviteljem MlP - I Nova Gorica v seh Potrošnikovih poslovnih 6riotah z živili JAjNA KLOBASA..... ^Ntarska SALAMA.... ^adela va gorica 5/1..... ^'ŠKA KLOBASA V. P.. 1.856,20 SIT/kg 2.044,00 SIT/kg ^acfTJSKE MCE-ZADNJE 1.308,40 SIT/kg ... 960,50 SIT/kg ... 820,30 SIT/kg 608,60 SIT/kg tih in pri tem bil deležen precejšnje arogance in posmeha, je ta študija potrdila. Takratne napovedi o propadu pretežnega dela industrije so danes dejstvo. Takrat je bilo še nekaj možnosti, tako kapitalskih kot tudi kadrovskih, da bi lahko voz preusmerili, toda tega veljaki v prostoru, ki ga še danes kapitalsko obvladujejo, niso bili sposobni storiti, kajti to bi kljub vsemu preveč poseglo v njihove pozicije in zahtevalo drugačno porazdelitev moči v prostoru tako na mikro (podjetniški) kot tudi širši regionalni ravni. Zato se je Lisula takrat zavračalo z že značilnim lokalnim stereotipom prepotentnosti in razglašanjem omenjenega resnega analitika za »odštekanega«, da ne uporabim hujšega izraza. Gledano z današnjega zornega kota ni problem samo v tem, da se takrat nihče ni zganil, tragikomično je, da se med nosilci posameznih študij na lokalni ravni pojavljajo nekateri nosilci, ki so bili takrat največji ignoranti takratnih analiz, in to celo njegovi nekdanji sodelavci. Jasno, denar je sveta vladar, samo da se vrti in s tem plemeniti. Žal je bil takraten vložek v raziskavo pravi drobižek v primerjavi s ceno sedanje študije. Pa to sedaj niti ni pomembno, pomembno je, da bi bili stroški , prestrukturiranja in iskanja novih razvojnih na- liko drugače, saj je znana tista ljudska o kokošji pameti: Ne da bi se tokrat spuščal v podrobnosti ugotovitev in nakazanih razvojnih možnostih, se odpira vprašanje, kje so potenciali, s katerimi bi si lahko zagotovili vsaj delno uresničevanje razvojnih nastavkov. Domača še delujoča industrija namreč nima potenciala in tudi ne interesa, da bi prestopila svoje plotove. Zanašanje na državo je premalo in tudi nesmiselno, kajti še toliko državnega denarja bo brez pameti ostalo tam, kjer je nekoč že ostajal, v breznih. Po drugi strani! pa denar verjetno ne bi smel biti velik problem, saj se bančniki in zavarovalničarji hvalijo, da so. najpogosteje »posejani« po številu prebivalcev v Sloveniji, to pa verjetno vleče za sabo določeno količino kapitala, ki bi ga namesto v Elizabete v prihodnje kazalo vlagati v pamet in odpiranje regije tehnološko zahtevnejšim programom, in to ne ŠPAROM. Te tehnološko zahtevnejše programe so nam nekoč že ponujali, pa smo jih odklanjali. Če bi začeli takrat, bi bili morda primerljivi z Idrijo, ki je bila ob zaprtju rudnika v podobnem položaju, kot je Pomurje, že kar\nekaj časa. J. VOTEK Oh ta lotmerški mini mundos Kupčije z gimnazijo Šolsko mešetarjenje — Prleška natalilteta ali vrednostno določanje po reproduktivnosti — Boji med občinskim svetom in krajevnimi skupnostmi stran 8 VESNA Ljutomer Domače je vendarle domače Vesna Ljutomer namerava obdržati svoj večinski lastninski delež - 45-odstotno lastništvo soseda Potrošnika jih ne moti, moti jih način prodaje delnic stran 5 Kupili bodo stanovanja Kmetijstva Črnci Fridau bo plačal gospodarske objekte iz svojega žepa Ali je cenejša predpogodba tudi ugodnejša? stran 7 2 ££ktualno okoli nas vestnik, 5. februar 1998 Seja vlade Slovenija bo ena sama avtocesta Višji delež bencinskega tolarja za avtoceste od leta 1999 - Za večino osebnih vozil bo cestnina 12 tisoč tolarjev - Lastninsko preoblikovanje podjetja Telekom Vladaje na zadnji redni seji obravnavala in sprejela rebalans nacionalnega programa zgraditve avtocest v Republiki Sloveniji, gre za 518,6 kilometra avtocestnih odsekov, ki morajo biti zgrajeni do leta 2004. Vrednost teh del je 4,6 milijarde ameriških dolarjev. Program je za slovensko gospodarstvo in razvoj slovenskih pokrajin zelo pomemben, saj med drugim predvideva navezavo nekaterih magistralnih cest na avtoceste. V rebalans nacionalnega programa je vključenih tudi nekaj drugih pomembnejših cest, med njimi priključitve Celja, Maribora in Novega mesta na avtocestno omrežje, povezave na obali ter povezava Ljubljane preko Mengša proti Kamniku. V rebalansu predvideno avtocestno omrežje mora biti končano do konca leta 2004, nekatera zaključna dela pa naj bi potekala še v letih 2005 in 2006. Da bi zagotovila zadostna sredstva, je vlada danes sprejela tudi predlog spremembe zakona o t. i. bencinskem tolarju, s katerim se delež sredstev iz prodaje naftnih derivatov, namenjenih za gradnjo avtocest, s sedanjih 16 povečuje na 20 odstotkov. Zakon bo namreč, potem ko ga bo sprejel državni zbor, predvideval, da se predvidenih 20 odstotkov od prodaje naftnih derivatov za gradnjo avtocest začne v celoti namenjati šele s 1. januarjem 1999. Vlada bo oba dokumenta poslala v sprejem v parlament. Cestnina bo seveda dražja Vladaje sprejela 50-odstotno podražitev letnih povračil za uporabo cest, ki se jih plačuje ob registraciji vozila. To pomeni, da bodo lastniki osebnih avtomobilov s prostornino do 1800 kubičnih centimetrov za uporabo cest po novem odšteli približno 12.000 tolarjev. S tem ukrepom se bo deloma pokril tudi izpad proračunskih sredstev zaradi financiranja avtocestnega omrežja, saj naj bi se s povišanjem povračila za uporabo cest v proračun steklo dodatnih 4,8 do pet milijard tolarjev letno. Vlada pa pripravlja tudi evropsko uredbo o uporabi cest, ki bo usklajena z evropsko zakonodajo. Lastnica Telekoma je država Vladaje med drugim obravnavala tudi akt o lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Telekom Slovenije, po katerem bo večinska lastnica Telekoma s skoraj 74-odstotki ostala država, imenovala pa je tudi člane nove uprave in nadzornega sveta Telekoma. Za predsednika štiričlanskega upravnega odbora.Telekoma je imenovala Petra Tevža. Z uveljavitvijo sklepa o preoblikovanju podjetja Telekom Slovenije, p. o., v javno podjetje je vlada kot ustanovitelj prevzela funkcije upravnega odbora. Iz tega razloga je vlada sprejela akt o lastninskem preoblikovanju podjetja Telekom Slovenije in statut. Vladaje že nadalje največji lastnik (73,91 odstotka),, sledijo skladi (18,26 odstotka), zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci pa imajo 7,83-odstotni lastniški delež. Telekom Slovenije je tako do 31. decembra 2000 izključni izvajalec obvezne gospodarske javne službe govorne telefonije in teleksa ter gradnje in upravljanja javnega telekomunikacijskega omrežja. Poleg tega lahko opravlja tudi vse druge telekomunikacijske storitve in s tem izpolnjuje čisti podjetniški interes. Na seji je bila sprejeta tudi uredba o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev, govorne telefonije in teleksa ter o opravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja. Z njo vlada določa načine opravljanja govorne telefonije in opredeljuje obveznosti nacionalnega operaterja. Uredba ureja način opravljanja gospodarske javne službe govorne telefonije in teleksa ter zgraditev in upravljanje javnega telekomunikacijskega omrežja. V uredbi, ki sicer povzema bistvo smernic Evropske zveze, so tudi določila o medmrežni povezavi in oddajanju prostih zmogljivosti vodov in kabelske kanalizacije javnega telekomunikacijskega omrežja v zakup. V grobem je v uredbi urejen tudi obvezen zakup vodov krajevnega omrežja, zgrajenega na podlagi podelitve koncesije. Vladaje sprejela tudi odobreno’japonsko donacijo za projekt pokojninske reforme v Sloveniji. Gre za nepovratna finančna sredstva Evropske banke za obnovo in razvoj v višini 340.000 ameriških dolarjev. Trideseti januar '72 Krvava nedelja Ko je 30. januarja 1972 britanski vojak streljal na civiliste, so mnogi na Severnem Irskem prenehali verjeli v reforme, speljane po mirni poti Leta 1967 seje na Severnem Irskem začelo gibanje za pravice katoliške manjšine. Protestantska unionistična večina je degradirala katoličane na drugorazredne državljane in jim prepovedala tudi kakršno koli izražanje nezadovoljstva, tudi mirne protestne pohode. Tudi zato so se slednji vedno znova končali v pretepih s policijo. Kljub temu so katoliki še naprej korakali. spominski pohod je postal vsakoletni ritual. Dvajset let ni nihče napisal nove verzije krvavih dogodkov, dokler ni Eamonn McCann, eden od organizatorjev pohoda v letu 1972, napisal »Bllody Sunday in Derry: What really happened« (Krvava nedelja v Derryju: Kaj se je v resnici zgodilo), v njej pa je podvomil v Widge-ryjevo verzijo. Leta 1992 je bila ustanovljena Bllody Sunday Justice Iz Ljubljane piše Uredba o podpori kmetijstvu Vladaje sprejela še uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v prvem polletju 1998, torej za obdobje veljavnosti začasnega državnega proračuna. Zaradi začasnega financiranja proračuna se uvajajo le najnujnejši ukrepi, med njimi podpora vzreji plemenskih živali, podpora pridelavi sladkorne pese ter podpora financiranju zalog vina, semen, krompirja in hmeljarstvu. Ukinjeno je regresiranje obresti za posojila za tekočo proizvodnjo. Izvoznih spodbud ni spremenila, razen pri mleku od 5 na 7 tolarjev. Na podlagi uredbe bo mogoče objaviti razpise za obnovo sadovnjakov, vinogradov, in pospeševati prodajo kmetijskih pridelkov. Vladaje sprejela tudi sklep o imenovanju Jožeta Smoleta za državnega sekretarja za malo gospodarstvo v Ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem in v. d. direktorice Sklada RS za razvoj malega gospodarstva Lojzko Podvrščik ter v. d. direktorja Slovenskega odškodninskega sklada Marka Prijatelja. Podpora olimpijskim igram Vladaje sprejela tudi stališče, da podpira projekt zimskih olimpijskih iger treh dežel. Tudi 30. januarja 1972 pohod katolikov ni bil dovoljen. Borci za človekove pravice so hoteli izraziti svoj protest zoper politiko zapiranja, ki jo je vlada Severne Irske uvedla v letu 1971 in ki je omogočala zapiranja političnih upornikov brez sodnega procesa in za nedoločen čas. 30. 1. 1972 je vojska na 26 točkah postavila barikade, da bi tako demonstrantom preprečila pohod v središče Derryja. Pohodniki so spremenili smer, toda ko so prispeli do barikad v William Streetu, je 200 demonstrantov s kamni napadlo policiste in vojake. Ti so najprej odgovorili s slepimi naboji in vodnimi topovi. Ko so se metalci kamnov začeli umikati, so vojaki napadli - toda tokrat s pravimi naboji! Dva dni po masakru je takratni britanski premier Edward Heath pooblastil glavnega britanskega sodnika Lorda Widgeryja, naj začne preiskavo. Nekdanji oficir rojalistične artilerije je zaslišal 114 očividcev in stokovnjakov - prebivalce Derryja, duhovnike, novinarje, vojake, policiste, zdravnike in tuje opazovalce. Desetega aprila je Wid-gery podal svoje končno poročilo, v katerem je zapisal: »Nobenega dvoma ni, da so vojaki streljali šele po tem, ko so streljali nanje.« Sodnikovo poročilo je bilo v nasprotju z dokaznimi materiali in izjavami prič — krivda za masaker je bila pripisana žrtvam. Katoliki so Widgeryjevo poročilo poimenovali »Whitewash«, na Joseph Placeu pa so postavili spominsko ploščo »v spomin na tiste, ki so jih umorili britanski vojaki na krvavo nedeljo«. V pravičnost ni nihče več verjel. Krvava nedelja je, postala instrument republikanske politike — MARJAN HORVAT Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I trimesečje 1998 je 2.400,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-0011 2-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Iz New Yorka Slovenija v vrvežu varnostnega sveta OZN Campaign (Krvava nedelja, kampanja za pravico) z zahtevami po novi preiskavi pokola v letu 1972, po uradni zavrnitvi Widgeryjevega poročila, po rehabilitaciji žrtev in po procesu, v katerem bi obsodili odgovorne. Družine »Bloody Sunday Justice Campaign« so rezultate predložile irski vladi, ta pa jih je lani poleti posredovala Londonu. V njej je takratni irski premier John Burton zapisal, da »poročilo Lorda Widge-ryja ne odseva resnice tega, kar se je zgodilo«. Novopečena laburistična vlada se je odločila znova oživiti mirovne procese na Severnem Irskem, zato je naročila ponovno preučiti dokumente. Malo pozneje je londonski Times sporočil, da vlada pripravlja formalno opravičilo za krvavo nedeljo. Samo opravičilo? Tudi letošnjo nedeljo so na Severnem Irskem korakali. Prizadeti, svojci in znanci preminulih v krvavi državljanski vojni so nosili križe z njihovimi imeni. Tony Blair, ki si skupaj z Mo Mowlan, ministrico za Severno Irsko, prizadeva, da bi vzpostavili premirje, pa je Severnim Ircem obljubil, da bo ponovno sprožil preiskavo o pokolu v letu 1972. SI Slovenska država je v začetku letošnjega leta uradno prevzela svoj sedež v Varnostnem svetu, kjer bo do konca leta 1999 sodelovala pri sprejemanju pomembnih odločitev o svetovni politiki. Z vstopom v najpo-mebnejše telo svetovne organizacije bo morala mlada srednjeevropska država v prihodnjih dveh letih postati vsaj bolj razpoznavna na političnem zemljevidu sveta, da se ne bi v nedogled ponavljale že kar neprijetne zamenjave s Slovaško ali ozemljem kakšne druge države. Izbor Slovenije za predstavnico vzhodne Evrope v VS, čeprav bi se to prej ali slej tako ali tako zgodilo, pa kljub temu pomeni priznanje, saj je to dokaz, da je normalna država, brez večjih notranje- in zunanjepolitičnih problemov. Misijo Republike Slovenije v Varnostnem svetu vodi diplomat z večletnimi izkušnjami v OZN veleposlanik dr. Danilo Turk z namestnikoma Samom Žbogarjem in Janezom Lenarčičem. Glede svetovalcev, bolje rečeno svetovalk, je slovenska ekipa ena bolj feminiziranih, saj so med štirimi kar tri pripadnice nežnejšega spola: Anita Pipan, Sanja Štiglic in Irena Mernik, »moško čast« pa rešuje Andrej Benedejčič. Po besedah namestnika Sama Žbogarja so imeli srečo pri izbiri vrstnega reda predsedovanja VS. Članice Varnostnega sveta, med katerimi so štiri stalne s pravico veta (Rusija, ZDA, Kitajska, Velika Britanija, Francija) in osem nestalnih (Japonska, Kenija, Portugalska, Gabon, Gambija, Švedska, Bah-rein ter Slovenija), se namreč vsak mesec zamenjajo na položaju predsednika. Po angleški abecedi bo Slovenija prevzela vajeti v roke šele avgusta, tako da se bodo diplomati lahko dovolj pripravili na zahtevno nalogo vodenja sej. Usoda je nanesla, daje prva letošnja resolucija VS, sprejeta sredi januarja, govorila o ozemlju nekdanje skupne države. To je bila resolucija o polotoku Prevlaka na severnem delu zaliva Boka Kotorska, ki pripada Hrvaški, pod svojim nadzorom pa bi si ga želela tudi Zvezna Republika Jugoslavija. Slovenska diplomacija je aktivno sodelovala pri pripravi besedila resolucije, še pomembnejše pa je, daje zavzela načelno stališče o nespremenljivosti nekdanjih republiških mej. Torej je v tem primeru nekako stopila na hrvaško stran, čeprav ima z južno sosedo še vedno odprta ozemeljska vprašanja. Navijanje za Hrvate je seveda le navidezno, saj je vztrajanje na prej omenjenem načelu dokaz resnosti politike in točka več v pogajanjih s Hrvati, ki so se sloven- skim diplomatom tudi zahvalili Odnosi v OZN med nekdanji® republikami SFRJ so sicer v red11' le z diplomati ZRJ niso posebno »topli«. Slednje od pomembnejših držav resno jemlje le Rusija, ki j® vabi na svoje sprejeme. Status članstva nekdanje SFRJ je nanu® zamrznjen, ZRJ pa še ni bila uradno sprejeta v OZN. Nekaj negodovanja in celo strahu je v Sloveniji po nepotrebne® izzvala novica o predsedovanj® komisije za nadzor sankcij, uvedenih proti Libiji. Slovenija je tub zamenjala prejšnjo predstavnic0 vzhodne Evrope v VS Poljsko, in to po nekem neformalnem načelu rotacije, ki ga sprejemajo vse članice. Tukaj niti ni bilo nobene 1®' prave, odveč je tudi vsak strah, bi se lahko zamerili Libiji, saj P® dsednik komisije le izvršuje, kar ju bilo sprejeto v drugih telesih. . Začetek letošnjega leta m obetal posebno pretresljiv^ urnika sej VS, vendar seje to hitro spremenilo. Ob dolgotrajni kriznih žariščih po svetu (Anč® la, Libanon, Zahodna Sahara--je na dnevni red znova pri8° Irak, ko je Sadam Husein zav®1 sodelovanje z mednarodnimi® špektorji za nadzor razorožit*0. Iraški režim je začela motiti8® stava inšpektorskih ekip, v ka® rih naj bi bilo preveč Americ*' nov, zato je izzval krizo s preP® vedjo delovanja nekaterim6^ pam. S tem je izzval enotno o® sodbo VS, ki pa do danes nii”' šla skupnega jezika glede prime® -nega odgovora. ZDA in Veli” Britanija se najbolj zavzemata2* bombardiranje, medtem ko d® ge članice, med njimi tudi Slo*® nija, zagovarjajo stališče, da J1 treba najprej poiskati drugače rešitve. Diplomatska priza® vanja, kjer izstopata Rusija1* Francija, intenzivno potekaj0' vendar igro vodi najmočnej’1 država na svetu: ZDA. Amefi^ ni so kar preveč navdušeni H* vojaško akcijo, čeprav ne obstal' trden dokaz za obstoj iraške? orožja za množično uničevanj in samo bombardiranje n® J ničesar rešilo. Orožja, če°° staja, ne bi uničili, Sadam H® sein pa bi še naprej ostal trdil® sedlu, tokrat celo z videzom110 kakšnega mučenika. Pred naPj dom bo potrebno doseči soPM je članic VS ter sprejeti reso'( cijo. Slovenija takrat seveda’ bo »odkrivala Amerike« ih’ upoštevala voljo večine. ROBERT PORED°S Zmaga (prleške) lepote, ne pameti?! Tako kot smo predvidevali, se je zgodilo; ljubljanska nova županja, sicer samo do novembra, je postala Prlekinja Vika Potočnik. Eni pravijo, zakaj bi se samo Mariborčanom slabo godilo, ker imajo za župana Prleka Križmana, drugi pa, da je bilo njima lahko, ko jima je Ivan Kramberger oral ledino, tretja (svetnica) Marija Janežič pa Je izrazila strokovno mnenje, da je zmagala lepota, ne pa pamet. Nova županja si je župansko verigo nadela kar sama, saj se trije podžupani niso mogli dogovoriti, kateremu naj bi pripadla ta čast. Zdaj je bila naloga ene od komisij ljubljanskega mestnega sveta, da odloči in predlaga, koliko stroškov za predvolilno kampanjo bodo povrnili kandidatom za župana, ki so ga izvolili, ker je prejšnji Dimitrij Rupel predčasno zapustil barko in pobegnil na veleposlaništvo v ZDA. Eden od njih je bil najbolj prepričljiv, češ pošljimo račun za volitve kar Dimitriju Ruplu! Najprej je nova županja skušala zamenjati direktorja mestne uprave (Štajerca) Janeza Sodržnika, to je pred njo neuspešno poskušal tudi prejšnji župan. Tudi njeno željo so mestni pomladni svetniki zavrnili in se ob tem na široko smejali, verjetno misleč: Naj ga ima, strankarskega »buntov-nika«, kar ob sebi! Sicer pa je županja velika ljubiteljica ljubljanskega Barja, na katerem se velikokrat sprehaja, zato je tudi govorila, da bo naredila vse, da ga očistijo in spremenijo v pravi naravni park. Na njem je osrednje ljubljansko odlagališče smeti in na desetine divjih.. Predvidevajo, da jih je okoli Ljubljane 450, največje je pri Igu, ki meri kar nekaj hektarjev, tik ob vodarni Brest. Kazni pravzaprav ni, ker ni očividcev, čeprav bi lahko »ekokriminalca«, če bi ga dobil na delu republiški inšpektor, čakala zaporna kazen. Veliko ogledalo mesta so tudi »odvrženi« avtomobili, ki jih srečujemo predvsem na parkirnih prostorih ali celo zelenicah. Lani Je mestni inšpektorat odredil odvoz kar 900 zavrženih vozil. Večine lastnikov ne morejo najti, tiste, ki so popolnoma oskubljeni, pa v stiskala ci stisnejo. Lani so jih tako »predelali« okoli 350. sti, ki so količkaj »uporabni«, pa se znajdejo na odi"' gališču ob robu Barja, kjer njihovo dnevno »parki' ranje« stane lastnika 280 tolarjev (prevoz 10 tisoč tv larjev). Seveda pa se lastnika po navadi nikoli ne najde. Kot vidimo, se marsikaj dogaja na tem močvd' skem delu Ljubljane, po katerem smo dobili svoj1 vzdevke (Žabarji, močvirniki), zavarovati pa ga kij11" vsemu ne uspemo. Že vrsto let obstaja ideja, da j" uredili regijski park Barje. Gre za 163 kvadrata1'1 metrov površine, kmetijsko slabo obdelane, ker prav^ ga pridelka na kisli zemlji ni. Pa še tisto, kar se P^i deluje; se ob intenzivnem umetnem gnojenju, kil1 porušilo ekosistem. Pred prvo in drugo svetovno vojn0 so imeli na vzornih njivicah največ uspeha z zelj^' ki so ga večji kmetje skisanega prodajali celo v Egr in Južno Ameriko. Zdaj so ideje, da kmetijstva n Barju ne bi odpravili, ampak poskusili z novimi Prl delki, ki bi bolje uspevali kot sedanji. Ekokmetij^ naj bi bilo ob turistično-rekreativni ponudbi osnol za ohranjanje ozemlja. Do jeseni naj bi priprav' operativni načrt za regijski park, v petih letih pa bi ga izpeljali, čeprav v Sloveniji še nismo spre)0 zakona o varstvu narave, ki leži v vladnem preda" . Med zanimivejšimi idejami je tudi ideja o parniku, naj bi vozil po Ljubljanici od centra do Črne vasi . roma cerkve svetega Mihaela, ki jo je projekti Jože Plečnik. Bil naj bi kot javno prevozno sredstvo... že letos zaplul po vodi. Ob Iščici pa naj bi nared umetno Jezerce ■ kopališče. Že zdaj pa je res, da so na trgu krompir P° ali 80 tolarjev, peteršilj od 500 do 700 tolarjev,r dič od 600 do 1400 tolarjev, jabolka od 150 do L tolarjev... MARJAN HORVA. vestnik, 5. februar 1998 IZktualno doma 3 Nafta med Petrolom in vlado Mačka miško, miš pšeničko... Tisti dan, osemindvajsetega ja-nuarja, je kar butnilo na piano. In sem imela priložnost posredno »biti zraven«, vem, da je temu kriva za Jenost Kadar pa čustva stopijo ' ospredje, kadar kri butne v glavo, „ at za trezni premislek ni časa in Prostora. Bili bi naivci, če bi mislili, nit rS vlado in Petrolom še o i ni prišlo do ostrega medseboj-ega besedovanja. Bilo je že nemalo ročih in pekočih, če se spomnimo 'o na vprašanje lastninjenja Pe-roia, toda nobenkrat doslej ni po-a o medsebojno »drgnjenje« prek ijev tako ostro in pred javnostjo ko‘Prav slednjič. • Y ozadju zadnjega javnega pra-je torej užaljenost. Najprej so 1 nejevoljni v Petrolu, ker je bilo za javnosL ki so ga pri-11 v Nafti, po njihovem mne-'n n' dovolj jasno zar>t0Cal°’ da Je glavni krivec za aostntev razmer vlada. Na hitro so ro-..m V Petr°lu sestavili svoje spo-skih °' „v>narske hiše elektron-le ob^eV S° potem tak°j P°vze' Sn e'Na to je reagiral minister za «jodarske zadeve Metod Dra-narjJa-n poP°ldne zbobnal novi-iim ; Se k seb'- Užaljen do konca troJe povedal svojo resnico in Pe-reakc"0^ žogico. Akcija je rodila Prenln P’az b^d se je kar usul, sem, da preminuli prvi svoii' Franc Premk, ki je v običa- ušenost' 'n diplomatskosti den jJn° Prej dvakrat premislil, preja^6 kak^no povedal, takšnega etie^3 P[anja ni želel. Res da je dzOr Poslancev po seji na-27: e8a sveta v Nafti, ta je bila dev0 ajaria’ napovedal, da bo »za-Seved ■ vlade nekoliko zaostril, vsaj n ,Je bil namen jasen, iztržiti vlada ili °d tistih milijard, ki jih je tolari?o')rala na račun ekološkega devet . .Prodaje derivatov. Gre za pa hj ^bjard tolarjev, Fran Premk 2 vlad Popravljen na »kompromis šna jePri milijardi tolarjev. Tak-Pa j0 j 1 a torej njegova taktika, ki »neviht Pohitela nepričakovana smrt a" 'n P°lem nepričakovana Ce" Padale°bnov'mo’ besede, ki so Petroln strani vlade: vlada ne bo ali b0 s V ta'ec> Petrol naj se odloči. Vati a]iUrn° trgovec z naftnimi deri-žemaniPt?0 vlagaL Petrolovo iz-Nafte z nizkimi cenami, Petrol in vlada pred javnostjo že dolgo nista oprala toliko umazanega perila kot prav pred dnevi Pamflet Na sončni strani Alp izginjajo dokumenti na račun Nafte je vlada Petrolu zagotovila večinski tržni delež. In potem z druge strani: vlada je »pognala« v druge namene devet milijard ekološkega tolarja, od Nafte Petrol kupuje derivate po najvišji ceni, Petrol je edini kupec od Nafte, Petrol je izpolnil obveznosti, ni jih vlada ... Toda nič od vsega ni tako udarilo kot izjava ministra Metoda Dragonje, da Slovenija zmore tudi brez rafinerije. Pa smo spet tam! Pri vprašanjih ali rafinerija v Lendavi DA ali NE, jo potrebujemo in zakaj, ali kdo jo potrebuje bolj in kdo manj. Okrog tega vprašanja se menca že nekaj let, in čeprav nekoliko ironično, je bil še najbolj odločen politični vrh s Francetom Popitom, ki je takratnemu delavskemu svetu v Nafti sporočil, da se že kupljena rafinerija mora prodati. To je bila politična odločitev, kakor je Nafta vedno znova politično vprašanje tudi novodobnega sistema. Lendavsko Nafto prav to, da nihče doslej še ni dal dokončnega odgovora na vprašanje rafinerija DA ali NE, vedno znova potiska v roke politike, ta pa si jo potem jemlje glede na potrebe za pomembno politično karto. Še pomnimo izjavo dr. Maksa Tajnikarja, ki je tisto leto, ko je Nafta prišla v državne roke, to je bilo pred štirimi leti, izjavil, da Sloveniji zaradi njene majhnosti skorajda nič ne more biti strateško pomembno, tudi rafinerija ne. Pa se je plošča obrnila v trenutku, ko je Nafta prešla v državno last oziroma ko je Petrol z dokapitalizacijo firme rešil del njenih starih obveznosti in postal Naf-tin večinski lastnik. Politika, podkrepljena z »manjšinsko roko«, pa je rafinerijo tudi postavila v dokument o strategiji države z energijo. Mar rafinerijo potrebuje Petrol? Takrat, ko je prišlo do družabniške pogodbe med Petrolom in državo glede lastništva v Nafti, so bila v ozadju številna ugibanja. Petrol potrebuje le skladiščni prostor. Nafto je prevzel, ker mu je vlada obljubila ^oška dalekosežna odločitev J^estna občina bo lastnica ^{urinega nogometnega stadiona! -- ----—--—-— -----——— večinski tržni delež v državi. Jemal bo samo tisto, kar mu bo koristilo ...Toda skoraj preslišano je bilo tisto, kar je ob podpisu pogodbe izjavil Franc Premk. Z Nafto oziroma rafinerijo bo Petrol postal naftna družba. Ne bo samo trgovec, ampak več od tega. Ob koncu uradnega dela pa je zbranim tudi povedal, da se Petrol s tem, ko bo dokapitaliziral firmo, nekako oddolžuje Feriju Horvatu za njegovo pomoč Petrolu, ko je bil minister v Beogradu. Šlo je za vprašanje deviz. Franc Premk je gojil torej do lendavske Nafte vendarle neko čutenje in v ostrih zahtevah nekaterih lastnikov Petrola, da bi bil dobiček brez Nafte višji, je uspel držati protiutež. Milijarda, ki jo je nazadnje pričakoval od vlade, bi mu seveda prišla pri tem zelo prav. Vsaj do trenutka, ko bi znotraj družbe in javnosti že lahko predstavil rezultate študije o upravičenosti rafinerije v Lendavi. Rezultati nove študije, ki jo financira Petrol, menda sploh niso slabi. In če niso slabi, potem bi jo morali v parlamentu pri načrtu gradnje energijskih objektov v državi dati na prednostno listo, to pomeni, da bi izrinila ... Pa smo spet tu, pri politiki. MAJDA HORVAT Državni zbor premetava. Izginil naj bi sporazum med slovensko in izraelsko obveščevalno službo. So ga založili? Kako lahko dokument sploh izgine? Očitno tajnost obveščevalne službe razumejo preveč dobesedno. Morda, da bi zanjo ne vedeli tudi tisti, ki sodelujejo pri njenem izvajanju. Heh, pa so se poslanci zaprli v svojo dvorano, da bi imeli sejo. Pa so jo imeli, brez Tita Turnška - je iskal dokument? Dobili niso nič več kot obljubo o pisnem odgovoru. Menda, saj nikoli ne veš, kaj so se za zaprtimi vrati zmenili. Menda naj bi sporazum podpisal Marjan Miklavčič daljnega 31. januarja 1995, ko je bil minister Jelko Kacin. Toda lani jeseni so na slovenskem obrambnem ministrstvu ugotovili, da je treba naravo parafiranega sporazuma spremeniti. Menda naj bi potekali pogovori med slovenskim in izraelskim obrambnim ministrstvom. Proti Kučanovi odločitvi, da za mesto evropskega sodnika predlaga Alenko Selih in ne še enkrat Petra Jambreka, se je odzvala tudi skupina osmih študentov pravne fakultete. Puckova glava na pladnju je očitno še vedno nekaj vredna. V Strasbourgu je vodja poslanske skupine SKD Miroslav Mozetič svojim evropskim kolegom zatožil, kako je Jambrek izvisel, in tako poskrbel, da se imidž Slovenije med krščanskimi strankami ne bi izboljšal. Jah, Marjan Podobnik, med drugim tudi podpredsednik vlade, se je odločil napraviti na avstrijskem Koroškem red med Slovenci. Zagrozil jim je, da če ne bo edini kriterij pri volitvah pripadnost manjšini, se bo ljubljanska malha zaprla. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Lovro Šturm ostro protestira, toda dejstvo ostaja: malha se vsako leto manj polni — od 5,9 milijona šiligov v letu 1995 do 2,2 milijona šilingov letos. Republika Slovenija da izvaja pritisk. Politično mostiščarstvo prek meja Slovenije očitno ne obrodi sadov. Marjan Podobnik bi v stilu preteklih vladnih strank (z njegovega brega) moral delovati predvsem po načelu karavanškega predora. Naša zunanja politika je resda čudna zadeva. Tako se je Zmago Jelinčič, bolj znan kot Padalec, odpravil v Beograd na pol zasebni obisk. Se z nacionalisti lahko dogovarja samo nacionalist? Seveda ni prišel do Miloševiča, sta se pa zato skupaj z Debelakom s slovenskega.notranjega ministrstva motala okrog ministra za notranje zadeve Stojiloviča, Jelinčič pa je obiskal tudi predsednika odbora za mednarodno politiko stranke JUL-ain podpredsednika srbske skupščine Vladimira Štambuka. Pri tem se je Jelinčič v hotelu Metropol še hvalil, kako je on poskrbel za ta srečanja. Najbolj smešno se seveda zdi, da največji nacionalist, ki je nekoč kričal, kako bo izgnal vse »jugoviče«, zdaj naenkrat z »jugoviči« vzpostavlja stike, in to na državni ravni! Če ni prekoračil pooblastil, kdo ga je potlej poslal v Beograd? Seveda, spominjam se Draškovičevih sodelavcev, kako da ne: velikih trgovcev s slovenskimi podjetji, da, prav tam so mi namignili, da jim je Jelinčič blizu - pri tem pa šo se muzali. Dublerji. No, da, glede na dokaj pozitivne odmeve Jelinčičevega obiska v Beogradu je očitno ta ponovil svojo znano maksimo: odnosi Slovenije z ZRJ temeljijo na skupnem sovražniku: Hrvaški. Medtem ko je Jelinčič plesal srbsko kolo, se je Pahor odločil, da v Svetu Evrope doseže, naj evropski poslanci vendarle sprevidijo, da se Slovenija in druge države nismo odcepile, temveč da je Slovenija razpadla, kot je to že zdavnaj ugotovila Badinterjeva komisija. Ob tem je Pahor elegantno prestrašil evropske poslance, da je »razpad« tisti, ki omogoča stabilnost na Balkanu, pri tem pa jim je na veliko opisoval zaplete v Črni gori in na Kosovu. Kaj so hoteli drugega, kot podleči Pahorjevemu šarmu. No, in kako je z našimi ljubimi sosedi? Frlec zagotavlja, da se bo slovensko-hrvaška meja reševala v paketu. Da bo rešena tako ali drugače. Da se je menda vojska umaknila zato, ker v Evropi stražijo meje policisti, ne pa vojaki. Najbrž že, toda na mejah, ki niso sporne. Če bodo pristali na kataster, potem lahko pozabimo Hotizo. Še več, bodo v paketu zamenjali Trdinov vrh za Piranski zaliv? Sploh pa, slovenska vojska se ni umaknila s Trdinovega vrha, kje pa. Od tam se je umaknil samo del vojske. Samo enota za elektronsko obveščanje. Upamo lahko, da pri sestopu s Trdinovega vrha niso padli v roke hrvaških specialcev. Plače. Plače. Državni svet se je odločil, da bo imel predsednik plačo v višini predsednika državnega zbora, državni svetniki, ki opravljajo funkcijo nepoklicno, pa bodo dobili do 33 odstotkov nadomestila, ki pripada poslancu za polni delovni čas. Seveda jim pripada tudi funkcijski dodatek. Nekateri pametni šele zdaj ugotavljajo, zakaj so se na lokalni ravni lomila kopja zaradi kandidature v državni svet. No, tudi eden od občinskih svetnikov je ljutomerski predsednici občinskega sveta in novoizvoljeni državni svetnici predlagal, naj odstopi. V imenu socialne države. V imenu preštevilnih funkcij. Hm, očitno je pozabil, koliko funkcij so imeli nekdaj člani partije. Da, da, časi se spreminjajo, ljudje nikoli. Po najnovejši noveli zakona o lokalni samoupravi bodo člani nadzornih odborov v občinah lahko tudi člani političnih strank oziroma njihovih vodstev. Tako se bodo stvari še lažje prikrile, NO pa bo še bolj lajal v prazno. A. POTOČNIK Sob Ornetn^ stadion v parkovnem gozdu Fazanerija v Murski °ti je v ponos mestu in svojevrstna promocija.- Celoten ^Pleks s trimsko stezo, kopališčem, teniškimi igrišči in drugim uJa širokemu krogu meščanov, posebno mladim, veliko najrazličnejše športne dejavnosti id rekreacijo Črna roka pravice ^ato je n . s*ia* se čimprej uredi status nogometnega stadiona, ki Cev športn a ^^'rialcev in ponuja udobje velikemu številu obiskoval-Se s šport pr*red’tev» hkrati je zbirališče velikega števila mladih, ki !MnOs(jOni vhljučujejo v zdravo življenje, ne gre pa prezreti tudi s’ršeea „ °rganizirania različnih množičnih prireditev mestnega in s Pomena. pri ^^retj8^,1?111-ie nemogoče d°sežkov 'cnih tekmovalnih 8a tioštva °80rnetašev članskega kluba M°kviru N°g°met-?st sdekp; ^Ura pa deluje že evokrOBiJ mladih navdušen-^žtia tek m83 Usnja. Tako je v 25o °\anJa vključenih ?°trebe nn? adUt in zato so nd.njihovo v možnostih UJSe- samo hvb° čedalJe očit-i Sanacij0 netOs bi za gradnjo igrišča br-ern igrišč,6 Posege na osre-uS 15£Potrebovali pri-ir>a^n'h ocen J?nov tolarjev. Po din ^^ditev^n Sta Stali obnova D ?ha i[0 '?gornetnega sta-C. Cemer je 1Jonov tolarjev, Pr>speva? v °metni klub nov S1T Peval skoraj 84 milijo- Ker nogometni klub Mura v prihodnje ne bi več zmogel pokriti vseh stroškov, povezanih z vzdrževanjem nogometnega stadiona, ki ga ne uporabljajo le poklicni nogometaši, ampak tudi mladina, so člani upravnega odbora tega nogometnega kluba naslovili več pobud na Mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Tako naj bi nogometnemu stadionu dodelili status objekta širšega javnega pomena, mestna občina pa naj bi nogometni stadion prevzela v svojo last in upravljanje. Medsebojne odnose med mestno obči- no, mestno četrtjo Park in NK Mura pa naj bi uredili s posebno pogodbo. Hkrati naj bi mestna občina prevzela del denarnih obveznosti NK Mura, ki so posledice dosedanjih obsežnih vlaganj. Ta znesek znaša 18 milijonov tolarjev. S takimi predlogi NK Mura so se mestni svetniki strinjali, obenem pa so sklenili, da se v ta namen pripravi konkretna pogodba, s katero bodo uredili status parka Fazanerija ter finančne in druge obveznosti mestne občine do nogometnega kluba. Upoštevajoč izkušnje iz drugih držav, kjer so stadioni v lasti mesta, ne pa nogometnega kluba, so svetniki podprli pobudo o tem, da bo nogometni stadion NK Mura last mestne občine. Dogovorjeno je, da bosta občinska uprava in župan Anton Slavic pripravila ustrezno pogodbo, ki bo natančno opredeljevala posamezna razmerja. MILAN JERŠE Sodstvo, tretja veja oblasti, je izgubila svojo Senco. Dovolj ji je bilo tega, da so sodni mlini tako počasi mleli, zmleto pa potem sploh ni imelo pravega »žmaha«, zato seje odločila, da bo začela hoditi svoja pota in iskati pravico na svoj način. »Poštirkanost« in polikanost sodniškega talarja, ki pa je pokrival in prikrival toliko nesnage, se ji je zdel rahlo smešen, sploh pa odvečen in nepotreben. Zakon, po katerem so tehtali pravico in krivico, se ji je zdel kar na mestu, toda beseda na papirju - črno na belem -kaj bi s tem, če potem ni bilo prave metle. Odločila se je delati brez talarja in v senci nepisanega zakona, ki uči, da mehka rokavica ni za krivico. V času, ko je še hodila kot sodniška Senca, se je mogla naučiti tudi tega, da je sistem ljudi, ki so padli v njegove mline, neusmiljeno ožemal. Krmljenje sodniškega ustroja in vseh pribočnikov v črnih haljah - da, v tem je bil sistem nadvse učinkovit. Senca se je torej odločila za samostojnost. Slišala jih je, vse ogoljufane, razžaljene, jezne, obrane, ki so kleli hišo pravice, kijih je leta samo obirala brez haska, in zraven še preostali veji oblasti, ker ji dajeta potuho. Čas tranzicije in finančne nediscipline med podjetji in podjetniki, firmami in obrtniki, omejenimi in delničarskimi družbami jo je rodil in tega je bila prav vesela. Vedela je, da je to priložnost zanjo, saj bo s tem, ko bo zadostila pravici na svoj način, postala najbolj iskana, najučinkovitejša in seveda tudi dobro plačana. Tako je nastopila svojo službo. Odela se je v legalno oblačilo, si poiskala odločne, brezkompromisne mladce, jim dala status »pooblaščeni izterjevalci« in začela. Sprejela je prve stranke, tudi z našega konca. Na limanice se kar tako tudi ni dala speljati, zato je vzela v obdelavo le tiste stranke s papirji, kjer je pravica zapisana črno na belem ter še »poštemplana« s sodniškim pečatom. Priznava, da ji je tak ščit potreben, učinkovitega pa ga dela za pas zataknjena pištola. Imeti posla s Senco ter njenimi pooblaščenimi izterjevalci, to ni več šala! Pometanje se začne najprej z opozorilom: denar ali Senca! Če na dan D denarja ni, sledi pogajanje o plačilu na daljši rok ali v materialu. Potem je zadeva predana črni roki pravice. Ti pridejo, brez pojasnil. Na njegovo dvorišče so prišli s tovornjakom, naložili material in odšli. Prestreči si jih ni upal nihče, saj so jim diskretno dali videti orožje za pasom. Drugega so obiskali zvečer. Odprli so blagajno in pobrali dnevni izkupiček. Bil je premajhen, zato so prišli še drugi in tretji dan in naredili prav tako. Napisali so potrdilo, se podpisali s »pooblaščeni izterjevalci« in odšli. Tretjega so obiskali ponoči ter mu hoteli odpeljati vozilo. Vajen podzemnega sveta jih je pregnal s pištolo, ljudje pa so potem še nekaj časa govorili o nočnem streljanju. Senca s črno roko pravice postaja vse bolj organizirana, in ker je učinkovita, je tudi čedalje bogatejša in vplivnejša. Uradni oblastni svet prav dobro ve zanjo. Pa gre mimo nje, saj ji ni v napoto, ali zamiži na eno oko, ko ji mora gledati v obraz. Vse dotlej, dokler ne bo prestopila praga legitimnosti, jo bodo pustili na miru in molili, da se ne spozabi, kje ji je meja. Saj prav dobro vedo, da je pravna država lahko pravna tem bolj, če za njo pometa Senca s črno roko pravice. ^gospodarstvo vestnik, 5. februar 1998 Slovenska delegacija v Podgorici Gospodarstveniki prebijajo led v Črni gori Predstavniki nekaterih slovenskih podjetij so bili na obisku v Črni gori, kjer so jih uradno sprejeli predstavniki Gospodarske zbornice Črne gore, številni ministri (za turizem, trgovino, prosveto ...) in predsednik vlade Vujanič, najpomembnejši pogovori pa so potekali z direktorjem blagovnih rezerv Črne gore. Po besedah direktorja Mesne industrije Radgona Branka Križana je bil obisk izjemno. V pogovorih je bila izražena obojestranska želja po sodelovanju, zato bo Križan osebno skušal vplivati na uradne državne organe, da bi pospešili urejanje političnih in gospodarskih odnosov z ZR Jugoslavijo in Črno goro. V Podgorici so ustanovili slovensko firmo Slomont (solastniki so Mobilmarket in Agro Ruše ter Koio-niale Maribor), njen direktor pa je postal dosedanji župan Podgorice Boro Drakič, ki je že prevzel svoje posle in se dogovoril z direktorjem blagovnih rezerv Črne gore, da bodo takoj realizirali nekatere posle. Zaenkrat bodo vsi posli potekali prek omenjene firme Slomont in črnogorskih blagovnih rezerv. Nekoliko težje bo s plačevanjem, kajti to ni urejeno, problemi pa so tudi pri transportu, carinah in podobno. V pogovoru so sodelovali tudi črnogorski bančniki in ena od njihovih bank že navezuje stike z SKB-banko, zato obstaja možnost, da bo stekel tudi plačilni promet. Kljub temu pa so se dogovorili, da bi podjetje Slomont aktiviralo eno od slovenskih turističnih agencij, ki bi turiste vozila v Črno goro. Plačevanje teh aranžmajev pa bi bilo plačilo za slovensko blago, ki bi ga izvažali v Črno goro. Direktor MIR-a Branko Križan je izjemno zadovoljen z dogovorjenim. OSTE BAKAL Ustanovljen Razvojni center Sinergija Prejšnji teden so v Moravskih Toplicah župani šestih prekmurskih občin (Beltinci, Gornji Petrovci, Hodoš-Šalovci, Kuzma, Moravske Toplice in Puconci) ob navzočnosti predstavnikov Gospodarske zbornice Slovenije, Območne obrtne zbornice Murska Sobota in Območne enote Zavarovalnice Triglav slovesno podpisali pogodbo o ustanovitvi Razvojnega centra Sinergija. Gre za skupni poslovno-podporni center omenjenih občin, ki naj bi prispeval k pospeševanju podjetništva ter gospodarskega in duhovnega razvoja tega območja. Vsekakor gre za pomemben dogodek v prekmurskem prostoru, posebej za šest občin ustanoviteljic, ki doslej niso imele nobene intelektualne gospodarske infrastrukture oziroma tovrstnih institucij, ki bi strokovno in sistematično prispevale k spodbujanju podjetniškega razvoja in gospodarskemu razvoju tega območja nasploh. Razvojni center Sinergija, katerega poklicni direktor je postal dipl, inž. Stanislav Sraka, bo imel sedež v Moravskih Toplicah, poslovati pa bo začel 1. marca kot družba z omejeno odgovornostjo. Le-ta bo imela devetčlanski nadzorni svet, ki ga bodo družbeniki izvolili na prvi seji skupščine, in programsko-raz-vojni svet. Mandat predsednika skupščine bo trajal štiri leta in bo po izteku mandata lahko ponovno izvoljen. Programsko-razvojni svet je posvetovalni organ direktorja-družbe in obravnava strokovna’ vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti družbe. Za zdaj znaša osnovni kapital 2,4 milijona tolarjev, ki jih kot vložek zagotavlja šest občin, podpisnic pogodbe, ter Gospodarska zbornica Slovenije, Območna obrtna zbornica Murska Sobota in Območna enota Zavarovalnice Triglav. Sicer pa je Razvojni center Sinergija eden od petnajstih podobnih centrov, ki pri nas že delujejo. Njegovo dejavnost bo sofinanciralo ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Ena prvih nalog omenjenega centra bo sodelovanje v projektu odpiranja novih delovnih mest v regiji. M. JERŠE V Tovarni kovinske opreme v Murski Soboti so lani zaposlili 40 novih delavca S kakovostjo do tujih partnerjev Čista plača zaposlenih se v povprečju giblje od 850 do 1.000 nemških mark, odgovorni pa zatrjujejo, da ima podjetje zagotovljeno prihodnost V obdobju dobrih zadnjih desetih let je bilo v Pomurju največje nazadovanje prav gotovo v kovinskopredelovalni industriji. Glavni nosilci razvoja te dejavnosti so domala propadli ali pa je za njimi ostalo le bore malo. Neslavno je končalo več podjetij, ki so včasih zaposlovala 500 in več delavcev, tista, ki so se po stečajih ter takšnih ali drugačnih zapletih in razpletih le uspela obdržati in nadaljevati proizvodnjo svojih nekoč slavnih predhodnikov, pa so zaposlenost zelo zmanjšala. Podjetij, ki bi dosegala razvojno rast, tako rekoč ni ali so le izjema. In med slednje gotovo sodi Tovarna kovinske opreme v Murski Soboti, kjer pravijo, da se jim tudi za prihodnost vsaj zaenkrat ni treba bati. Dela je zdaj dovolj Tovarna kovinske opreme posluje kot družba z omejeno odgovornostjo v skoraj stoodstotni lasti ljubljanskega SCT-ja, v vsej njeni zgodovini pa obstoj podjetja ni bil ogrožen. Ne bi sicer mogli trditi, da tudi težav ni bilo, vendar so se znali vselej uspešno prilagoditi razmeram na tržišču in tako preživeti tudi najbolj kritične čase. V zadnjih letih pa je to podjetje doseglo izredno rast, saj je samo v lanskem letu število zaposlenih povečalo za okoli 40 novih delavcev in skupaj jih zdaj zaposluje že 149. Povečanje zaposlenosti je bilo nujno, zatrjuje direktor Štefan Banfi, saj so fiksni stroški visoki in šele sedanji obseg zagotavlja ustrezno rentabilnost. Dela je dovolj za vse, delajo v dveh, na obdelovalnem stroju pa celo v treh izmenah in prav slednji jim predstavlja ozko grlo. Zato razmišljajo o še enem takšnem stroju, zanj pa bi potrebovali okoli milijon nemških mark. Ta naložba bo morala dobiti prednost, saj so vezani na vsakodnevno dobavo svojim kupcem in vsaka okvara stroja jim lahko povzroči hude težave. načrtovani fizični obseg proizvodnje, finančni rezultati niso temu primerni. Med osnovnimi razlogi za to omenja direktor Štefan Banfi nerealen tečaj tolarja, pritisk kupcev na znižanje cen, velik izpad pa jim povzročajo tudi bolniški izostanki. Ob podpisu triletne pogodbe z nemškim partnerjem so morali cene znižati za 3,5 odstotka, na račun bolniških izostankov pa so lani izgubili do- bljenosti med boljšimi tovrstnimi podjetji. Njihovi delavci sos{ usposabljali tudi v tujini, podjw si je pridobilo evropsko spriče# lo za varjenje, s takšnim spričet^ lom pa se ponašajo tudi nekaten posamezniki. Prav visoka kako-vost storitev je porok za zaupa# pri tujih partnerjih, zanje pa d# pretežni del proizvodnih zmogli8 vosti. Prevladujejo stalni kupcih s podjetjem sodelujejo že vrst0.' let, pojavljajo pa se tudi novi. Največji tuji kupec je fif®1 O&K iz Nemčije, s katero im# dolgoročno pogodb’ zanjo pa zapolnjuj# 40 odstotkov pr°if vodnih zmogljivo#' Ohišje in sestavne dele za bager, ki ga sestavlja podjetje O&K, so skoraj v celoti izdelali v Tovarni kovinske opreme v Murski Soboti. Vlaganj v posodobitev proizvodnje niso zanemarjali tudi v preteklosti, saj se zavedajo, da le tako lahko vztrajajo v zelo močni mednarodni konkurenci, vendar pri tem ni šlo vselej povsem gladko. Njihova proizvodnja je delovno zelo intenzivna, kupci, med katerimi prevladujejo tuji, pa zahtevajo vedno nižje cene. Čeprav so lani zelo povečali produktivnost in za 3 odstotke presegli brih 400 tisoč mark. So pa navkljub vsemu lani v posodobitev proizvodnje vložili 300 tisoč mark. Varilci z evropskim spričevalom V podjetju so namenjati že v preteklosti posebno skrb izobraževanju delavcev in danes se lahko pohvalijo, da so po usposo- Spor med PAN-AGRO v stečaju in podjetjem MS Ključarovci na sodišču Plačilo obveznosti do konca aprila Takšen je najnovejši dogovor med PAN-AGRO v stečaju, Panonijo in podjetjem MS Ključarovci - Slednje je plačilo zavarovalo s kakovostnim jamstvom RHH Agromerkur v Perutnini V letu 1996 seje soboška PAN-AGRA v stečaju prodajala kot celota. Posebej so sicer prodali nekatere stroje, delujoči del podjetja pa se je prodajal kot celota najboljšemu ponudniku. Premično in nepremično premoženje PAN-AGRE je bilo prvič naprodaj na javni dražbi 18. marca in nato še 20. maja, vendar nobena od teh ni uspela. Stečajni upravitelj Milan Koren se je zato odločil za prodajo z zbiranjem ponudb, med tremi ponudniki pa se je odločil za najboljšega. Gospodarska družba MS, turistično, kmetijsko in trgovsko podjetje, Ključarovci, katere lastnik je Marko Slavič, je namreč za nakup PAN-AGRE ponudila 65 milijonov tolarjev, kar je bilo za 10 oz. 15 milijonov več od preostalih dveh ponudnikov, v skladu s pogodbo je bila kupnina tudi v celoti plačana in 13. oktobra 1996 je bilo premoženje izročeno kupcu. Na izrednem občnem zboru je lastnik Agromerkurja, to je Perutninska zadruga, razpravljal o povezovanju s Perutnino Ptuj, to z drugimi besedami pomeni prodajo Agromerkurja. Tako naj bi Perutnina prevzela soboški del Agromerkurja, ki je tako zaokrožila svojo ponudbo z domačim puranjim mesom in dobila klavnico za klanje težkih kokoši. Končno odločitev bo sprejela skupščina. Do tu je šlo vse gladko, zataknilo pa se je pri izvajanju nekaterih drugih določil pogodbe. MS, turistično, kmetijsko in trgovsko podjetje, Ključarovci se je namreč v pogodbi zavezal, da bo od prodajalca odkupil tudi vse zaloge reprodukcijskega materiala, polizdelkov in nedokončano proizvodnjo, ki bo na dan prevzema pri prodajalcu in se ovrednoti po dejanski vrednosti. Kot zatrjuje Milan Koren, je bilo takšno določilo v pogodbi nujno, saj je kupec PAN-AGRE nadaljeval proizvodnjo, prevzel pa je tudi večino delavcev. Pogodba o prodaji omenjenih zalog je bila sklenjena 23. maja lani, kupnino v višini nekaj več kot 21 milijonov tolarjev pa bi moral kupec v celoti plačati do 30. julija. Kupec v tem roku ni izpolnil obveznosti, zato so rok za plačilo podaljšali do 4. decembra, ker pa tudi v tem času podjetje MS ni poravnalo svojih obveznosti, je stečajni upravitelj Milan Koren na sodišču vložil tožbo za plačilo, hkrati pa tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se dolžniku prepove odtujitev proizvodnih sredstev ter vsakršno razpolaganje z izdelki, kijih ima v skladiščih, čemur je sodišče delno tudi ugodilo. Konec januarja so se PAN-AGRA v stečaju, Panonija (pod tem imenom je podjetje MS nadaljevalo proizvodnjo v PAN-AGRI) in podjetje MS dogovorili, da bo celotna kupnina skupaj z obrestmi od dneva zapadlosti plačila plačana do 30. aprila, kupec pa je to plačilo tudi zavaroval s kakovostnim jamstvom. Upati je, da se bo s tem razvozlal en vozel v stečajnem postopku PAN-AGRE, nerazrešeno pa še naprej ostaja vprašanje dolžniških razmerij med PAN-AGRO v stečaju in podjetjem Pomex. Slednje je namreč od PAN-AGRE kupovalo izdelke in ji tako dolguje okoli 70 milijonov tolarjev. Zoper Pomex je zato PAN-AGRA vložila na sodišču zahtevo za izvršbo, zoper katero seje dolžnik pritožil in hkrati vložil svoj zahtevek do PAN-AGRE v približno enaki višini. Zadevo zdaj rešuje sodišče, stečaj v PAN-AGRI pa se tako samo zavlačuje. Če bi teklo vse po načrtih in brez omenjenih zapletov, bi po besedah Milana Korena stečaj že lahko bil v sklepni fazi, saj bi se v stečajni masi nabralo blizu 170 milijonov tolarjev, s tem pa bi lahko poplačali delavce, ki so PAN-AGRINI največji upniki. LUDVIK KOVAČ Za to firmo delajo večino sest® nih delov za bagre, že kmalu P naj bi proizvodnjo zanjo pove# še za 30 odstotkov. Se pa iRj lijo preveč vezati na enega pa(l nerja, saj imajo s tem v pretep j sti slabe izkušnje. Ko je nen^1 ‘ podjetje pred leti opustilo izd# vo viličarjev, so v Tovarni ko’1111 ske opreme čez noč imeli Pr? sežke delavcev, zato ne želijo, ’ bi se takšne težave še kdaj Pol)1 vile, in širijo krog poslovnih P® nerjev. Zdaj sodelujejo s šesti® med večjimi pa je še podjetje F* finger, kateremu dobavljajo vne dele za avtomobilska dvig# Zanj so še lani zapolnjevali # odstotkov proizvodnih zmogM® sti, letos pa jih bodo le 20, Palfinger širi lastno proizvod® I v Mariboru. V Tovarni kovinske opN# kjer letno ustvarijo okoli 7 rnW: nov mark prihodkov, nimajo jih likvidnostnih težav, se pa zadnjem času zaostrujejo. TegUr zaenkrat še ne čutijo delavci, ' jim podjetje zagotavlja vse pr#? po kolektivni pogodbi, povra# za prevoz na delo, za prehran0, regres za letni dopust. Tudi n J plačami se ne morejo pritože^J saj se čiste plače gibljejo med’. in 1.000 markami, kvalificira varilec pa dobi za svoje delo brih 1.000 mark. V sedanjih merah pa bo pri takšnih plaCj težko,vztrajati, pravi Štefan ki zatrjuje, da morajo dati p^. nost ohranitvi delovnih mest# hodnost podjetja je namreč tovljena in dolgoročni cilji zato dobiti prednost pred kr3’ j; ročnimi. LUDVIK KOV/' 2231 Pernica, Vosek 6 d (ob cesti Maribor-Lenart) telefon 062/640-540 od ponedeljka do petka od 8. do 16.30, v soboto od 8. do 12. ure NAJVEČJI PRODAJALEC VOZIL LAHA V SLOVENIJI Vino iz lendavske kleti bodo začeli stekleničiti predvidoma v začetku marca Ime: Grad Lendava četku marca, bo potrebno kupiti še posebno mizo za dodajanje steklenic in mizo za pakiranje ter zagotoviti sredstva za montažo. V ta namen pa bo potrebno vložiti okrog 4 milijone tolarjev. Te dni so predstavniki družbe obiskali Samara 1500/5v Za stekleničenje »pripravljenih« 230.000 litrov Prva novica, ki jo je novinarjem želel sporočiti lendavski župan Jožef Kocon, se je nanašala na vinogradništvo. Potem ko je decembra občinski svet sprejel sklep o zagotovitvi 38 milijonov tolarjev za odkup vinogradniške opreme za polnilno linijo (od zadrug, rok plačila pa 10 let), so stekle še zadnje priprave na stekleničenje vina, ki so ga odkupili od vinogradnikov in shranili v lendavski kleti. Za stekleničenje je pripravljenih 230.000 litrov, preden pa bodo lahko začeli s tem postopkom, to naj bi se zgodilo v za- Madžarsko, od koder naj bi uvozili steklenice. Po županovih besedah bodo nekaj posebnega (ne »litrske«), tako da bodo lendavska vina na policah v trgovinah prepoznavna. Odločili so se, da bo ime vina Grad Lendava. Dogovarjajo se tudi, da bi zmogljivost vinske kleti povečali na 500.000 litrov vina. J. G. rB Karavan 1700i - posojila brez pologa do 5 let, tudi za KMETOVALCE IN ZAPOSLENE V TUJINI, enako za upokojence in redno aposlene - posojila tudi za rabljene avtomobile - avtomobili v zalogi -sistem rabljeno zo novo Niva 1700i sx-l 0 2X3251 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER/ 14-letnd tradicijo ustnik, 5. februar 1998 ^gospodarstvo Medtem ko stečaj v nekdanji Beltinki še traja, nova Beltinka že poldrugo leto uspešno posluje kot družba z omejeno odgovornostjo v stoodstotni lasti nemške firme Rabe Moden Devetdeset odstotkov izdelkov na tuje trge Eden od ciljev je, povečati prodajo na slovenskem trgu, kamor želijo prodati vsaj petino svojih izdelkov VESNA Ljutomer Domače je vendarle domače Vesna Ljutomer namerava obdržati svoj večinski lastninski delež - 45-odstotno lastništvo soseda Potrošnika jih ne moti, moti jih način prodaje delnic Trgovsko podjetje VESNA je od 1996. leta registrirana kot delniška družba. Predmet poslovanja je ostal enak kot prej, prebivalce oskrbujejo z vsemi živili, tekstilom, gradbenim materialom, belo tehniko, akustiko in drugim. Z lastninjenjem so opravili tudi določene organizacijske spremembe, tako da so združili podobne programe v eno poslovno enoto. Kljub številnim težavam, kamor spada velik upad prodaje zaradi slabšega standarda ljudi in manjše stanovanjske gradnje, predvsem pa navkljub velikim finančnim obremenitvam (denacionalizacije, zmanjševanje števila zaposlenih na »mili« način, lastninjenje) so se obdržali na trgu in ostali uspešna trgovska organizacija z dobro razvejeno trgovsko mrežo po vsej občini Ljutomer. Morebiti so njihove delnice prav zato tako zanimive. Direktor Emil Kuhar, ki je na čelu Vesne prebrodil že številne težave, ne more skriti razočaranja nad potezami nekaterih. Prvič sije država prilastila 40-odstotkov lastnine, nato so si ta delež prilastili skladi, ki bodo postali najverjetneje družbe, sedaj pa se s tem deležem trguje brez njihove vednosti. Niso edino podjetje, ki se jim ne zdi prav, da se sedaj nekdo »igra« z dobrimi podjetji, jih kupuje in prodaja, da se kitijo s premoženjem, za katerega je zaslužen nekdo drug! Lahko da se bo kdo spomnil in začel spraševati, zakaj šnjeOmpr.ska P^jetja, ki jih je doletel stečaj, imajo z njim slabe izku-ostalSaj' vc^*na končala dokaj klavrno in za njimi tako rekoč ni naib > aicesar- S° pa med njimi tudi izjeme in za te je bil stečaj gotovo steč °‘JSa rc^,ev- To velja predvsem za tista podjetja, ki jim je tudi med med Mr Uspe'° °hraniti dobre programe in nadaljevati proizvodnjo. In tako ■SnC gotovo s°d* Beltinka iz Beltinec, kjer so se razmere pred leti ^lovZa°Str*'e’ da pot* naPreJ n' bilo več. Več kot 300 zaposlenih v tej plačen°,n*enZ*Vn^ dejavnosti s svojo produktivnostjo ni ustvarilo niti za steča’ na ' pa so Prijavili še skaljeni medsebojni odnosi. Uvedba cesti bda ne'zbežna in boleča zlasti za tiste delavce, ki so ostali na rib in * pa Se Pr°izv°dnja ni ustavila, saj jo je v Beltinkinih prosto- 1 s Pogodbenimi delavci nadaljevalo novo podjetje. del ned stečajnim postopkom je Hab x 6tJa kupila nemška firma Pold ^°den *n tako Beltinka že kOt jU®° leto uspešno posluje nost,rU^a z omejeno odgovor-zdai $ to nemško firmo, ki je st°°dstotni lastnik nove lj $ ke, So Beltinčani sodelova-PostoPLed uvedbo stečajnega ravjjg. 1 zanjo pa tudi zdaj op-Pih 2J° odstotkov proizvod-rekto^n^Bvosti. Kot pravi di-r °°jan Belovič, pa je Bel- ^rud za varstvo potrošnikov in Zveza potrošnikov Prikrajšan bo Predvsem potrošnik .ePrav je Urad za varstvo potrošnikov pri Ministrstvu za domske odnose obljubil, da bo financiranje brezplačnega ^<2yanja od januarja 1998 nemoteno, se to ni zgodilo M Mit], r^šnikov Slovenije se mora, odkar je bil na njihovo pobudo Po za ekonomske odnose in razvoj ustanovljen Urad za var-sker |ai,?Sn!kov> vsako leto znova boriti za proračunski denar. Tokrat se Pri bVai K° Ogovarjajo na pozno sprejeti proračun, zaradi česar je nastal ?Pl«h raznih projektov in dejavnosti pravi kaos (bodo poslanci K nii]ijs^ °^8ovarjali za škodo, ki so jo povzročili?), toda dejstvo je, da *gV)( s v pogovorih z nemškimi partnerji (prof. dr. Maier in '®97 0|)|.ated,ni sodeluje Zveza potrošnikov Slovenije, konec novembra 1,l*arja °’ bo financiranje svetovalne dejavnosti zveze od ja-Prtih svef 8 Potekalo nemoteno. Nemoteno delovanje računalniško pod-!ZVajaHju P*sarn> povezanih v sistem, je pomemben element pri a°jij° skuPnega slovensko-nemškega projekta. Ker se to ni zgodilo, se ^^olj Pri&a,?je ne bo več moglo biti brezplačno, zaradi česar bodo Jav Kr^^an* Prav vse prepogosto opeharjeni potrošniki. ?tevje bh3"?'5 za dodelitev sred-। Pomen °a v^en šele januarja, aeljena » , bodo sredstva raz-aprila' Prefinjeni 1,1 ga Pred« nek°8a onemogočiti Feshega. i av'ti v javnosti za ne-s? Potrošnii0 °d ljudi’ Prevara-zaprt:„ kov ve. da za zača-, PlačrL Plsarne ali odrekanje ?a Potrofnl,Pom°či ni kriva Zvesti Uran °V’ arnPak neki biro-v . ? Zač3 Za varstvo potroš-i anja lahk’ cijskega kopališča, ki je v lasti w Lendava, pa je samostojna fazi Dogovorjeno je, da bo tudi W kopališče prešlo v upravljani* zdravilišča. JOŽE GRA® Mizarstvo Ljutomer Ali zagon ali likvidacija ali stečaj Poročali smo, da je decembra skupščina Mizarstva Ljutomer izglasovala sklep o dokapitalizaciji družbe v vrednosti 60 milijonov tolarjev, ki naj bi bil začetek sanacije razmer v podjetju-Večinski lastnik družbe bi postala z nakupum novoizdanih delnic ter z odkupom starih od delavcev družba za upravljanje S Hram Toda slednja seje sredi januarja odločila, da od te namere odstopa. Povod za to naj bi bila nepričakovana zahteva zaposlenih po izplačilu zaostalih plač, dela regresa ter razlike manj izplačanih plač pa tudi nezadovoljstvo nadzornega sveta ob poročilu uprave glede poslovanja v zadnjih treh mesecih. Agonija v Mizarstvu Ljutomer se torej nadaljuje, nadzorni svet pa bo desetega februarja dokončno odločal, kako naprej. Govora je o treh variantah, kijih po nalogu nadzornega sveta preučuje in pripravlja tričlanska skupina. Sedanji direktor Franc Korpič se zavzema za ponovni poskus dokapitalizacije, možnost stečaja proučuje poslovni sekretar v družbi, za likvidacijo pa je prokurist Mitko Ivanovski. Nadzorni svet družbe se bo torej odločil samo za eno od treh poti, zaposleni delavci pa verjamejo le še v stečaj. Če bi bili večinski lastniki, bi stečaj predlagali že sami, ker so prepričani, da proizvodnje glede na sedanje razmere v podjetju in zaradi nezaupanja v upravo ponovno skorajda ni več mogoče zagnati. M« Pazite tudi na »ležeče policaje«! Že na začetku torkove seje soboškega mestnega sveta se je zapletlo - Za Franca Zvera je bilo namreč sporno mnenje o imenovanju ravnateljice soboške gimnazije Kot kandidatki sta se prijavili zdajšnja ravnateljica Regina Cipot in Nadja Ivanc - Miloševič, prof, matematike v tej šolski ustanovi. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je obravnavala vlogo sveta gimnazije in menila, da sta obe prijavljeni kandidatki primerni za ravnateljico. Sklenila pa je, da mestnemu svetu predlaga, da poda pozitivno mnenje k imenovanju Nadje Ivanc-Miliševič. Kot je na seji pojasnil predsednik omenjene komisije Alojz Sraka, je bilo na sestanku od sedmih članov navzočih šest. Pri glasovanju eden ni želel sodelovati, od petih pa so se trije odločili za Nadjo Ivanc-Miloše-vič, predsednico sveta zavoda gimnazije in tudi članico mestne volilne komisije, dva pa za Regino Cipot. Prav slednja pa je dobila večinsko podporo v svojem kolektivu, kar bo zagotovo odločilno pri šolskem ministru. Da celotne zadeve ne bi preveč spolitizirali, so mestni svetniki sklenili, da to točko umaknejo z dnevnega reda in jo preložijo na naslednjo sejo, dotlej pa naj bi dobili podrobnejše poročilo ustanovitelja in kolektiva. Svetniki so osrednjo pozornost namenili prometni študiji za mesto Murska Sobota. Po besedah načelnice oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Nade Cvetko - Tordk je le-ta nujna, saj so se po osamosvojitvi Slovenije bistveno spremenili prometni tokovi. Ob soboškemu podjetju Seping je kot podizvajalec sodeloval mariborski Cestno-prometni inštitut. Prometni koncept ureditve mesta Murska Sobota predvideva poleg že preverjenega obvoznega sistema tudi traso severne obvozne ceste, ki bi razbremenila zlasti Lendavsko ulico. V notranjem prometu bi med drugim ukinili trikrako križišče Cankarjeve in Slomškove ulice, ki bi ga nadomestili z novim štirikrakim križiščem Cankarjeve, Kocljeve in Kuharjeve ulice, pri čemer bi s povezavo Kocljeve in Cankarjeve ulice omogočili dvosmerni promet; temu je ostro nasprotoval Martin Žižek. Hkrati načrtujejo popolno preselitev avtobusne postaje na , novo lokacijo ob železniški postaji. Železniška proga Ormož-Hodoš ne bi potekala skozi mesto, ampak od železniške postaje v Beltincih za Rakičanom proti markišavskemu gozdu, medtem ko bi skozi mesto po tekal le potniški promet. Ker je kolesarski promet v mestu neurejen, je v študiji omenjeno, da bo večinoma potekal ob glavnih prometnih vpadnicah iz smeri Tišina, Krog, Bakovci, Rakičan in Černelavci. Čeprav je župan Anton Slavic zagotavljal, da študija ne bo rešila vseh prometnih zagat, saj je dolgoročno naravnana do leta 2016, omogočila pa bo bistveno večjo pretočnost prometa v mestu, je razprava zašla v slepo ulico. Nekateri svetniki so namreč na široko modrovali o nepotrebnosti »ležečih policistov« oziroma hitrostnih ovir. Bolj so se zavzemali za uvedbo krožnega prometa in semaforjev v križiščih. Naposled so sklenili, da se sprejme informacija o izsledkih prometne študije kot strokovna osnova za urejanje prometa v Murski Soboti. Možnost onesnaževanja terja gradnjo vodnjakov v Krogu Ker so se v javnosti pojavljale različne govorice o kakovosti pitne vode, so v podjetju Komunala v Murski Soboti pripravili ustrezno informacijo. Kot navajajo, bo avgusta začel veljati nov pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode, ki bo veliko strožji od doslejšnjega. Zato sproti analizirajo kakovost pitne vode iz mestnega vodovoda, odvzete vzorce pa primerjajo v skladu z novim pravilnikom. Že lanskega julija odvzeti vzorci pitne vode v Fazaneriji so pokazali, da le-ti presegajo dopustne koncentracije atrazina. Zato so po predlogu zdravstvenega inšpektorja meseca oktobra na dvanajstih različnih odvzemnih mestih vodovodnega omrežja kontrolirali kakovost pitne vode in vsebnost pesticidov. V ta namen so vzeli po en vzorec iz vsakega vodnjaka v Fazaneriji, devet pa iz omrežja. Te analize so pokazale, da so presežene dovoljene vrednosti v vzorcih, ki so bili vzeti v vodnjakih Fazanerije, v teniškem centru in v prvi osnovni šoli. Očitno je bližina črpališča v Fazaneriji vplivala na kakovost omenjene vode. Vsi drugi vzorci so bili neoporečni. Upoštevajoč rezultate analiz in ugotovitve s posveta s predstavniki zavoda za zdravstveno varstvo in zdravstvenim inšpektorjem so v Fazaneriji izklopili dva vo dnjaka. Konec novembra so ponovno kontrolirali vodo v vseh treh vodnjakih in pri prvi osnovni šoli. Tudi te analize so vnovič pokazale preseganje vsebnosti pesticidov v vseh treh vodnjakih, vzorec iz osnovne šole pa je bil tokrat neoporečen. Zato so decembra odklopili še tretji vodnjak v Fazaneriji. Po sestanku na zavodu za zdravstveno varstvo in pogovoru z zdravstvenim inšpektorjem so se v podjetju Komunala odločili, da bodo podtalnico nekaj časa prečrpavali v jarek in občasno kontrolirali vsebnost pesticidov. Še kako dobro se namreč zavedajo, daje črpališče v Fazaneriji zelo pomembno za vodovodni sistem, saj so iz njega v letu 1997 načrpali 23,9 odstotka celotne količine vode. Zato bodo letos naredili raziskovalno vrtino, s katero bodo poskušali ugotoviti količino in kakovost podtalnice v Fazaneriji v globini od 30 do 40 metrov. Ker je možnost onesnaževanja pitne vode zelo velika, so pospešili tudi priprave na gradnjo dveh vodnjakov v črpališču v Krogu. Kako dolgo bo kroška gramoznica zlata jama? Ureditveni načrt za območje gramoznice Krog povzroča v javnosti precej ugibanj. SGP Pomgrad Nizko-gradnje namreč želi prenehati kopati gramoz v Krogu, kjer je po geoloških podatkih zalog gramoza le za tri leta. Njena jama je globoka povprečno osem metrov, medtem ko je do tri metre pod okoliškim terenom zalita z vodo. Južni del gramoznice je obrasel in se že nekaj let ne izrablja za pridobivanje gramoza. V stavbah na vzhodni strani gramoznice si je svoje prostore uredilo kroško lovsko društvo, ki ima tam tudi strelišče na glinaste golobe. Eno od manjših jam so spremenili v ribogojnico. Precejšnji del gramoznice se je ob vzhodni strani okrog 15 let uporabljal kot občinsko odlagališče komunalnih odpadkov in ta deponija že 10 let miruje. Gramoz pa še naprej izkoriščajo na severozahodnem delu gramoznice. Brežine, kjer so nedavno končali izkop, so strme, drevesna pregrada proti njivam pa je ozka. Gramoznica naj bi se širila proti Satahovcem, kjer so slabše rodovitne njive in travniki s tanko plastjo plodne zemlje. Ob zahodni strani kroške gramozric pa teče potok Mokoš, ki je od nje ločen z nasipom- Južni obraščeni in naravno precej stabilizirani d6 gramoznice bi na pobudo Zavoda za varstvo naravne 1» kulturne dediščine Maribor spremenili v naravni pa#' rezervat. Tu bi bilo nadomestno prebivališče za od god pregnane živali. Predvidevajo le ureditev za * stop, ločitev od preostalih delov gramoznice in opaZ^ vanje živali ter drobno opremo. Strelišče na glinaSL golobe bi zaradi hrupa odstranili. Določeno je, da meja gramoznice lahko približa najbližji hiši v Salaj* vcih na 160 metrov. Območje kopališča s športni11 igrišči, gostiščem in parkiriščem pa bi segalo do P'a' ske meje, kjer bi bila okrepljena drevesna pregrada P‘ ti vasi. Na ta način bi se seveda precej zmanjšalo jzN riščanje gramoza. Kot navajajo, bi ga na površini hektarja lahko izrabili v treh do štirih letih. K®r ( nekdanje smetišče blizu gramoznice, je precej8"^ možnost za onesnaženje vode, kar bi bilo škodljb0 j kopalce in ribe. Veslaško stezo so predvideli ob Jf.Z med rezervatom in drugim delom gramoznice in bi0 dolga 300 metrov. Za več reda pri nameščanju reklamnih tabel Pred kratkim sprejeta sprememba odloka o ko^ nalnih taksah v Mestni občini Murska Sobota, s L rim je določeno, da bodo podrobnejše lokacije, jjji in velikost reklamnih objektov določene s predma®^ odlokom. Z njim bodo natančneje opredelili med'a.. postavljanje reklamnih objektov v času volilne ka panje, določili lokacije, oblike in velikosti za i* rjevalne table (obvestilne oz. smerne table). Opr^ bodo merila za table v zvezi z oznakami ulic in doKL ustreznejše lokacije za reklamne table na kandela" Med drugim morajo biti začasni reklamni objeJd*. s5 obliki in vsebini enaki kot stalni reklamni objekti, postavljeni za določen čas med volilno kamp^j. Manjše obvestilne table pa morajo biti združene, mer je na enem drogu ali kandelabru več enakihta^ Na kandelabru je lahko poleg reklamne table tudi o stilna tabla z oznako ulice, ki mora biti pod rekl^ tablo in je enake širine kot le-ta. Sicer pa lahko ob*. Ine table postavi le pooblaščena organizacija občine, medtem ko mora stroške postavitve in Y . tllJi vanja pokriti investitor. Le-ta pa si mora pridobit' ustrezno dovoljenje in soglasje uprave mestne ob { za že postavljene, pritrjene in izobešene reki" objekte. Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka y puščeno pristojnim inšpekcijskim službam oZ'f jji službi komunalnega nadzora Mestne občine M" Sobota. Yestnik, 5. februar! 998 »Sociala, šolstvo, zdravstvo Kupili bodo stanovanja Kmetijstva Črnci Fridau bo plačal gospodarske objekte iz svojega žepa Alije cenejša predpogodba tudi ugodnejša? dločitev občinskega sveta Gornja Radgona je bila, da bodo stano-Iprj3 deleče in upokojence Kmetijstva Črnci v stečaju kupi-’ ako stanovalcem, večinoma upokojencem z minimalnim dohodkom, teht r ne 1,0 potrebno trepetati za streho nad glavo. Svetniki so na seji da i'P^dlngoni županove predpogodbe, ki je vsebovala tudi gospo-ta k 3 'n Predlogom predpogodbe predsednika občinskega sve-> Kt je zajemala gola stanovanja, in na koncu odločili - proti županu. podporo predloga predsednika sveta. Fridau je dejal, da bo, če bo potrebno, funkcionalno zemljišče kupil iz lastnega žepa. Od- Župan Miha Vodenik je občin-skemu svetu predložil svojo varianto predpogodbe odkupa stanovanj v vrednosti 23 milijonov 268 tisoč tolarjev za sedemindvajset stanovanj s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem in na zemljišču stoječimi gospodarskimi, objekti. Specificirane so tudi hišne številke in najemniki. Svetniki so ugotovili, da stano-vanjski problem morajo rešiti, y®ndar ni nujno, da se strinjajo z županovo varianto. Zato je dal seji predsednik sveta Petra ridau na mizo svoj predlog za “dkup petindvajsetih stanovanj To besedah Žilavca šestindvaj-za šestnajst milijonov to-arJev. Pozneje so ugotovili, da je en° stanovanje prazno. Stanova bi kupili z minimalnim fu-"^ionalnim zemljiščem k posadi stanovanjski enoti, v ceno Pa n«o zajeta preostala stavbna Tališča oziroma vrtovi in dvo-'LCa ler gospodarske stavbe in kijih ob sklepanju poslg .b°mbljajo stanovalci. Fridau J? k p°nudil še možnost, da bi ,a!ko stanovalci ta stanovanja z .^imi posojili na daljšo dobo ^kupili. s..aželjo Antona Tropenauerja zrazpravi krajši odmor p°Svetovanje ter se odločili za ^dska univerza Lendava Nenormalno visoke plače? NePotrjene »kalkulacije« naj preveri J^^orni svet sve^ novonastalih občin na območju prejšnje skupne lenda-1$^ ■ ne naravnavajo tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lju-Mce n,Verza Lendava. Dogovorjeno je namreč, da so vse občine nasle-Ustanoviteljice ljudske univerze. V . - - ev °Je že kazalo, da bo šla za-tVea*skozi« brez kakšnih bi-d°polnitev, seje prejšnji avie* »zataknilo« prav v Len-et. ’ Nekatere je namreč prese-a Podatek iz finančnega pla-a 'eto 1998, v katerem je odloča, komu bo posodil oziroma s kom bo zamenjal igračo. Na ta način se otroci med sabo tudi več pogovarjajo, se zbližujejo in Otroci vsak dan prinašajo s sabo v vrtec svoje .igrače, si jih ogledujejo in se dogovarjajo za zamenjavo. Seveda samo lastnik Dogaja se, da postanejo otrokom čez čas njihove igrače nezanimive. Mikajo pa jih tiste, ki jih imajo drugi otroci. Zato se je vzgojiteljici Metki Ribarič in njenim sodelavkam v vrtcu v Gaberju porodila ideja, da bi si otroci izmenjevali igrače. Rečeno - storjeno. Otroci najprej postavijo svoje igrače na ogled, potem si jih ogledujejo in izmenjujejo ter se dogovarjajo za obiske po domovih. j genterovci, am-AK- GEDEROVC1 - Zapisa-s Turistični zvezi Slove-J16 uvrstili med tri najbolje osemletke v Sloveniji, sodelovale v projektu Mnogim hišam bi težko rekli hiša, prto je vprašanje, kaj je funkcionalno zemljišče, ali je to le ozek pas zemlje okoli hiše, ki je potre- predvideno za bruto plače zaposlenih 13,5 in še za prispevke za plače 2,5 milijona tolarjev (skupaj 16 milijonov SIT). To se jim je zdelo nenormalno visoko, in sicer glede na to, da so na ljudski univerzi zapo- Moja dežela - lepa, urejena in čista, tudi Dvojezično OŠ Genterovci. V resnici pa je prejela tako visoko priznanje OŠ Tišina -podružnična šola Gederovci. Obiskujejo jo učenci od 1. do 4. razreda, ki s pomočjo svojih uči- ben za dostop prebivalcev do hiše, za popravila na objektu, običajno, a ne nujno, pa je to približno štiri metre zemljišča. Stečajni upravitelj Miran Žilavec je zatrdil, da v nobeni predpogodbi, niti v Vodenikovi niti v Frida-uovi, niso vključene parcele ali vrtovi, kijih danes ti prebivalci obdelujejo in s pomočjo katerih mnogi tudi preživijo. Nekatere parcele okrog hiš namreč obsegajo tudi 20, 30 arov zemlje, zato dom pa je le. Foto: ANRR se bo zemlja na dražbi prodajala posebej. Žalostno je poslušati, da kljub sleni samo 3 delavci in pol. Če bi imeli vsi enake plače, bi to pomenilo okrog 200.000 neto mesečno, vendar so med zaposlenimi seveda razlike. Slišali smo podatek (ni bil povedan na glas), da naj bi imela direktorica tega zavoda mesečno neto plačo okrog 430.000 tolarjev, torej več kot šolski minister. Zato so svetniki zahtevali, da mora biti o zadevi seznanjen nadzorni svet, v katerem imajo dva predstavnika tudi občine. J. G. teljic in kuharice, ki tudi čisti in kuri, vzorno skrbijo za čistočo in lepo urejenost okolice šole. Pri tem jim občasno pomagajo tudi starši. Njihova šolska stavba pa je sicer stara že čez 100 let. Foto: J. G. problemu svetniki za govorniškim odrom še danes ugotavljajo in se iz medijev informirajo, kaj v bistvu kupujejo in v kakšnih razmerah živijo njihovi občani, večinoma tudi brez vodovoda in kanalizacije. Poleg tega pa so Karlu Kuzmi, predstavniku teh prebivalcev in upokojencu Kmetijstva Črnci, šele po večkratnem posredovanju dovolili, da pove svoje mnenje. Svetniki raje vedno znova glasno ugotavljajo, da bi lahko ta stanovanja, ki so v mizernem stanju, stečajni upravitelj ljudem, ki tam živijo, podaril. Mnogi svetniki pa še danes govorijo v smislu, češ kupujemo jim stanovanja. Občina in svetniki s tem nakupom samo rešujejo socialne probleme, ki jih nekoč niso znali. Pred leti so jim omenjena stano vanja ponujali zastonj, pa jih niso vzeli. Potem pa so se stanovanja pred letom in pol, ne da bi na to opozorili stanovalce, po odločitvi stečajnega upravitelja znašla na dražbi. Vedno znova ponavljajo stare zgodbe, tisočkrat izrečene in obdelane, si nasprotujejo in lomijo kopija; v smislu kakršna koli bo že vaša rešitev, mi bomo podali svojo, če ne boljšo, pa vsaj drugačno. A. NANA RITUPER RODEŽ Med otroki, ki obiskujejo vrtec v Gaberju, se spet dogaja nekaj zanimivega Igrače delajo čudeže Popoldne se obiskujejo po domovih, se družijo in bolje spoznavajo Dvojezična srednja šola Lendava Zmaga dijakov v debatiranju V Ljubljani se je pomerilo sto petdeset srednješolcev iz dvajsetih debatnih klubov Skupina dijakov Srednje dvojezične šole Lendava se od nedavnega lahko ponaša z naslovom državnih prvakov v debatiranju, ki so ga osvojili na tekmovanju iz programa Debata, katerega izvajajo v okviru Zavoda za odprto družbo Slovenije. Tema letošnjega tekmovanja je bila trditev, da je tradicionalna družina edina oblika družine, ki omogoča zdrav osebnostni razvoj otroka. Sodelovalo je 34 ekip iz dvajsetih slovenskih srednjih šol, med njimi tudi po dve ekipi iz ljutomerske in soboške gimnazije ter lendavske srednje dvojezične šole. Prva ekipa Lendavčanov v sestavi Edita Car, Silvija Tot in Peter Varga se je najprej uvrstila v četrtfinale, nato še v polfinale in finale, kjer se je pomerila z ekipo koprske gimnazije in zmagala. Dokaj dobro je šlo tudi drugi ekipi iz Lendave, saj je s tremi zmagami in enim porazom le za nekaj točk zgrešila četrfinale. Dijaki in dijakinje Dvojezične srednje šole Lendava (z mentorjema), ki so se letos zelo dobro izkazali na tekmovanju v debatiranju. Velja tudi omeniti, da so letošnji zmagovalci lani osvojili tretje mesto, Peter Varga pa je bil razglašen za najboljšega govorca. Za uspeh lendavskih dijakov pa sta zaslužna tudi njihova mentorja Metoda Per-ger - Kardoš in Štefan Kardoš, ki sta sodelovala z nacionalno koordinatorico programa za severovzhodno Slovenijo Manjo Klemenčič, sicer tudi predstavnico Slovenije pri programu Debata v mednarodnih organizacijah. J. G. si pridobivajo prijatelje. Poleg tega so se tudi dogovorili za obiskovanje po domovih skupaj s starši. Gostitelji v takih primerih po navadi kaj spečejo in pripravijo prigrizek. Otroci pa so pred obiskom polni pričakovanj. Na ta način se seveda bolje spoznavajo tudi starši. Takšni popoldnevi so res lahko posebno doživetje za vse. Igrače res delajo čudeže. J. G. O tem in onem vestnik, 5. februar 1998 Sveti Jurij ob Ščavnici Za dobro četrtino večji prihodki Kam s smetmi? — Radgonska komunala in njen predlog — Rebalans in začasno financiranje — Prvi skupni akt o delitvi premoženja prejšnje občine — Speče kmetijsko ministrstvo Svetniki so predlagali, da bi v letošnjem letu uvedli ekološki teden, namenjen predvsem čiščenju okolja in zbiranju odpadkov, pri čemer bi vključili lovce, gasilce in ljudi, zaposlene prek javnih del. Prav tako pa naj bi se nadaljevale priprave za gradnjo lekarne, ki naj bi zrasla ob sedanjem zdravstvenem domu, s sofinanciranjem Zavoda pomurskih lekarn in ministrstva za zdravstvo, izvedbo projekta pa so svetniki že na prejšnji seji naložili županu. Svetniki so radgonski Komunali odobrili samo sredstva za redno letno vzdrževanje kraja v višini okrog dva milijona in pol, niso pa pripravljeni sofinancirati nakupa strojne metle, v vozilo za odvoz odpadkov, iskanje novega odlagališča in v sanacijo odlagališča. Preprosto zato, ker bo po delitveni bilanci vprašanje, kdo bo najprimernejši koncesionar, ki bo opravljal komunalna dela. Soglasno, kot skorajda vse sklepe OS, tudi z dvema novoizvoljenima svetnikoma (Antonom Golnarjem in Cirilom Mircem), so sprejeli tudi rebalans proračuna. Na najrazličnejših razpisih jim je uspelo dobiti od ministrstev kar 27 odstotkov več sredstev, kot so načrtovali, kar navsezadnje dokazuje, koliko funkcionalnejša in kako uspešna je lahko manjša občina — z malo zaposlenimi ljudmi, ne pa aparati, v katerih je toliko ljudi odgovornih za toliko stvari, da na koncu ni iz vsega nič. No, res pa je, da so imeli ob 27-odstotnem povečanju prihodkov tudi za 21 odstotkov višje odhodke: za vrtec, občinski praznik, za županovo pokroviteljstvo (56 %), za socialne transferje itd. Ob tem so ostale neizpeljane investicije v javno razsvetljavo v Bolehnečicih, v vodovod Žihlava-Slaptinci in investicija v gradnjo kanalizacije in pločnika na Blagušu, ker niso imeli pripravljene dokumentacije. Svetniki so tudi sprejeli sklep o delitvi premoženja, ki ga upravljajo osnovne šole in vzgojno-varstveni zavodi in ki se prenese v lastništvo občine, na območju katere je premoženje. To je prvi dogovor med občinami prejšnje občine Gornja Radgona, na njegovi podlagi pa naj bi šele nastala delitvena pogodba za posamezne objekte. V občini imajo podobno kot drugod problem čiščenja komasacijskih jarkov. Odkar je ministrstvo za kmetijstvo prevzelo urejanje jarkov za odvodnjavanje, prepustov, kanalet in drenažnih cevi ter odvoznih poti, se dogaja, da ostajajo jarki nepokošeni in neurejeni. Ne glede na to, pa davčna služba lastnikom zemljišč (kmetom) pošilja položnice, ki jih ti morajo plačati, ne glede na to, ali je bilo delo opravljeno in kako je bilo delo opravljeno. Odbor za kmetijstvo, ki mu predseduje g. Slana, je svetnikom razložil predlog, po katerem naj bi za posamezne melioracijske objekte skrbela krajevna skupnost, ki bi pripravila finančni načrt, razpisala dela in najela izvajalca ter izdelala oceno, ki bi jo posredovala županu, ta pa bi poročilo poslal na ministrstvo. Svetniki so se s to pobudo strinjali. Izvedeli pa smo tudi, da minister Smrkolj še ni imel časa za proučitev tega problema. Pozdravili so tudi pobudo šentjernejske občine, po kateri naj bi imelo 31 občin, ki nimajo sedeža v upravni enoti, na registrskih tablicah svoj grb. ' A. P. Državni sekretar za vode o problemu akumulacijskih jezer Pogodbe za akumulacijska jezera Prvo branje letošnjega proračuna Koliko denarja iz občinske blagajne? Osrednja točka na seji beltinskega občinskega sveta je bila namenjena prvemu branju proračuna za leto 1998. Brez večje razprave so svetniki sprejeli predloženo besedilo letošnjega proračuna. V njem predvidevajo, da bodo zbrali 504 milijone tolarjev, kar je v primerjavi z letom prej za približno 12,8 odstotka več. S tem denarjem naj bi zagotovili nemoteno delovanje občinskih organov, občinske uprave in sploh občine. Kot predvidevajo, bi se prihodki dvignili zlasti na račun raznih subvencij pa tudi gradnje vodovoda, kanalizacije in stanovanjske gradnje, pri čemer načrtujejo zgraditev novega večjega stanovanjskega objekta v Beltincih. Največ (30 milijonov SIT) jih bo stala gradnja vodovoda in kanalizacije. okrog 25 milijonov bo namenjenih za dograditev pokritih tribun na beltinskem nogometnem stadionu, za sakralne objekte in mlin na Muri naj bi iz občinske blagajne zagotovili 8,5 milijona, za vzdrževanje šolskih zgradb pa 7,7 milijona tolarjev. Sicer pa bo beltinska občina tudi v prihodnje usmerila precej sredstev v izobraževanje, socialno varstvo, zdravstvo in otroško varstvo. Ustrezne pozornosti bo deležna tudi kulturna dejavnost, glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pa velja omeniti požarno varnost, saj je že kupljeno novo specialno gasilsko vozilo, vredno 14,5 milijona SIT. Poleg vzdrževanja lokalnih cest in zimske službe bodo precejšen delež iz občinske blagajne porabili za investicije v infrastrukturne objekte v krajevnih skupnostih. Prihodnjič se bo pred svetniki pojavil tudi tuji investitor za izvedbo projekta predelave krompirja v Lipi, ki ga predlaga novoustanovljena zadruga Rakitje. Le-to je ustanovilo 11 kmetov iz Lipe, ki imajo skupno okrog 100 hektarov obdelovalnih površin. To so storili Na lastno zahtevo so na seji občinskega sveta soglašali z razrešitvijo občinskega tajnika Stanislava Srake, ki bo kmalu prevzel poklicno funkcijo direktorja razvojnega centra Sinergija. z namenom, da naredijo konec »divjemu« nesistematičnemu pridelovanju krompirja. Če se bodo dogovori z nemško firmo uspešno končali, bi lahko v Lipi na hitro zgradili tovarno za predelavo krompirja, katere začetna zmogljivost bi bila sto tisoč ton surovega krompirja z možnostjo razširitve. Pri tem je nemška firma pripravljena financirati celotno investicijo z edino zahtevo, da gradnjo in opremljanje opravi slovensko podjetje, v katerem bo omenjena firma delničar. V Lipi pa pričakujejo, da bo svoj delež k uresničitvi tega velikopoteznega projekta primaknila tudi beltinska občina, predvsem iz sklada za kmetijstvo. MILAN JERŠE V prihodnjih mesecih bo MOP poskusno uredil upravljanje s pogodbami na treh akomulacijskih jezerih, šele nato bodo prišle na vrsto akomulacije, kjer je veliko interesentov Akumulacijska jezera so nastala z natančno določenim namenom: zbirati ali zadrževati vodo zaradi varovanja. V Pomurju so vsa večja jezera pravzaprav akumulacije ali vodni zadrževalniki, torej Blaguško jezero, Negovsko jezero (edino, ki je zaščiteno z občinskim odlokom in je predlagano v dol-gorčnem planu kot krajinski park), Ledavsko jezero in Bukovniško jezero. Slednje je bilo nedolgo od tega očiščeno. Že ves čas so se ob njih zbirali ljudje s takšnimi in drugačnimi interesi, najbolj pogosto so bili to ribiči in kopalci, zadnja leta tudi deskarji, čolnarji in ljubitelji ptic. Z novimi občinami so se želje po ureditvi vodnih površin okrepile. Med najglasnejšimi je tudi Občina Rogašovci, ki je pred dnevi ponovno poslala na Ministrstvo za okolje in prostor skorajda grozilni dopis - žal so se zadeve lotili na netakten način, saj zahtevajo le ureditev jezera oziroma očiščenje severnega dela akumulacijskega jezera, ki edini spada v rogašovsko občino. Netaktna je zahteva zaradi tega, ker je prav ta del velike omitološke vrednosti, saj je v njem gnezdišče velikega števila ptic. Pametneje bi bilo skupaj z Občino Cankova - Tišina pripraviti ureditveni načrt in določiti interese obeh občin. Država oziroma pristojno Ministrstvo za okolje in prostor pa mora urediti pravne zadeve, torej izdelati način za vzpostavitev upravljanja in financiranja akumulacijskih jezer. O tem smo nekaj aktualnih vprašanj postavili državnemu sekretarju za vode prof. dr. Franciju Steinmanu. »Trenutno urejamo prve pilotne akumulacije oziroma zajezitve in jezera in ugotavljamo rabo za javni ali posebni interes, Javni interes je varstvo pred poplavami, bogatenje nizkih pretokov, če katero od teh akumulacij služi tudi za vodooskrbo, pri posebni rabi so koristniki kmetijci ali ribogojci. Na jezerih zdaj vzpostavljamo tako pravno stanje, da se gle 2. februar - svetovni dan varstva mokrišč ... kljub spoznanju, da so mokrišča izredno bogati ekosistem, se je njihovo uničevanje nadaljevalo in so danes med najbolj ogroženimi ekosistemi na Zemlji. Oktobra 1996 je bil na 19. seji stalnega komiteja ramsar-ske konvencije 2. februar uradno razglašen za svetovni dan varstva mokrišč, ki naj bi pripomogel k spoznanju, da moramo mokrišča varovali in uporabljati tako, da njihovih funkcij ne ogrožamo. Imamo mokrišča, ki so pomembna tako v slovenskem kot svetovnem merilu. Z njihovim ohranjanjem prispevamo k biotski in krajinski raznovrstnosti v Sloveniji. Mokrišče je naravno in antropogeno območje prehodnega značaja med kopenskim in vodnim ekosistemom, ki se nahaja na obali ali na celini, na površini ali pod zemeljskim površjem. Tla so večino leta nasičena ali pa so stalno ali občasno poplavljena s plitvo, sladko, brakično ali slano vodo. Rastline in živali sestavljajo značilno biocenozo, prilagojeno značaju mokrišča. Mokrišče je zelo širok pojem, ki vključuje različne habitatne tipe, kot so močvirja, barja, poplavni gozdovi in mokrotni travniki, prodišča, mrtvice, obrežja, plitvine, rečna ustja, slane lagune in soline. de na odstotek rabe določijo obveznosti uporabnikov pri vzdrževanju in obratovanju. Vsako od akumulacijskih jezer bo dobilo svojega upra-vljalca z objektom, verjetno kar z ge- Oh ta lotmerški mini mundos Kupčije z gimnazijo Prleška natalilteta ali vrednostno določanje po reproduktivnosti Ko je svetnica Bunderleva vprašala, ali je res, da bodo v Ormožu dobili oddelek ljutomerske gimnazije, in se vprašala, ali je smiselno imeti toliko gimnazij na tako majhnem območju - Sobota, Ljutomer, Ormož, Ptuj -, je druge svetnike tudi spomnila na lanskoletno posodobitev gimnazije in na vprašanje, ali bodo imeli v Ljutomeru čez nekaj let dovolj učencev? Medtem pa je že bilo slišati šepet, da bodo osemnajstega februarja Ormožani že imeli informativni dan, in to kar v osnovni šoli. Župan seveda ni vedel, ali je »sklep o ustanovitvi ormoške gimnazije že dogovorjen«, čeprav naj bi na enem od sestankov ormoški župan Trofenik dejal, da želijo imeti gimnazijo. Na katerem sestanku? Ob tem je še povedal, da Ormož od ljutomerske gimnazije ni zahteval soglasij. Zakaj pa bi, ko pa je ustanavljanje srednjih šol vodeno z ministrstva in na to politiko — formalno! — lokalna skupnost nima vpliva. Tega, da so letele replike v stilu, da imajo Ormožani lovke visoko v državnem vrhu, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. K sestavljanju zgodbe je pripomogla tudi zelena svetnica Auerjeva. Obiskal naj bi jo Ledavsko jezero v Kraščih je zanimivo za marsikoga; pred vsemi so si ga za svoje domovanje izbrale Širjenje govoric, da se v grmovju na severnem delu zbirajo kače (strupenih pri nas sploh ni), je malce za privlečeno in neprimerno z naravovarstvenega vidika, ki bo imel v prihodnje prednost pred vsemi. neralno pogodbo za upravljanje, ki je boljša od koncesije, ker so v njej zapisane pravice in obveznosti.« Bo upravljalec lahko le z vodnega ali vodarskega področja? gimnazijski ravnatelj in ji povedal o svojem obisku ministra. Menda je Tucič Gabru povedal, da če jim že jemlje oddelek gimnazije, naj mu potem v zameno ponudi kaj drugega. In ministrstvo je Ljutomeru ponudilo 3 oddelke gimnazije in srednješolski program z nazivom »pomočnik vzgojitelja«, srednjo šolo, ki so jo do nedavnega imeli samo v Mariboru. Medtem ko je Auerjeva pozdravljala tak »deal«, se je Bun-derlova vprašala, zakaj niso v Ormožu ustanoviti takšnega srednješolskega oddelka, Nemec pa je zahteval, naj občina opozori ministra, da gre za politični interes. Krščanski demokrati so pripravili imela pomembno vlogo. Država ima cilje, povezane z javnim interesom, lokalne skupnosti pa svoje interese. Generalni upravljalec bo pripravil skupaj z lokalno skupnostjo podpo-godbe s tistimi, ki bi radi imeli to posebno rabo poleg generalne rabe, Če imate akumulacijo, ki ščiti Mursko Soboto pred poplavami, je to javni »Za pogodbo bo javni razpis, tako kot za koncesijo. Izbira je pristojnost države, ima vodilno vlogo, v vsakem primeru bo lokalna skupnost povabljena k sodelovanju in bo predlog, po katerem bodo družine s ' tremi ali več otroki oproščene plačila nekaterih občinskih dajatev: »povračila za uporabo vodovodnega priključka, povračila za priključitev na javno kanalizacijo, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, plačila sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnih zemljišč«. Odlok so podprle tudi druge stranke, tako da je bil soglasno sprejet. Štebih (DeSUS) je svetnike opozoril, da zgolj s takšnimi posameznimi rešitvami ne bodo rešili demografskega problema v ljutomerski občini. Toda Tomi Nemec kot prvopodpisani je ugovarjal in poudarjal, da bo Ljutomer edina občina s takšnim odlokom. No, pa smo tam. Odlok se nanaša predvsem na olajšave pri gradnji. Katera od družin s tremi otroki si lahko privošči gradnjo? Najbrž ne tista, ki živi na eksistenčnem robu. Komu bodo torej s tem odlokom svetniki pomagali? Po njihovih izračunih (evidence o tem, koliko je družin s tremi otroki do 18. leta, nimajo) naj bi se namenski prihodki v občini zmanjšali za okrog 3 milijone tolarjev. Boji Odbor OS za pripravo oblike funkcioniranja in lastninjenja kabelske TV v ljutomerski občini je predlagal, naj se kabelski sistemi (Ijuto- interes; so pa na tej akumula®1 lahko potem ribogojstvo in po^ ne dejavnosti, ki bodo s podpogod-bami podrejene osnovnemu interfr su.« Predvidoma kdaj boste objavili11I razpise, kajti nekateri so že kar I nestrpni? »V postopku so trije pilotni obj^' ti, tri akumulacije, ki imajo urejen0 dokumentacijo, torej uporabno de voljenje, vodnogospodarsko de, voljenje. Na podlagi teh izkušenj bomo potem uredili tudi objekte Začeli smo z objekti, kjer je ci1" malo uporabnikov, da uredimo n® merja med dvema, tremi, potemf na lokacijah, kjer je več interesen^ Delo bo z določitvijo obvezn°s za obratovalne in vzdrževalne ške in tam, kjer bo treba objekt končati. Problemi bodo tudi, če# bila urejena lastninska razmeri3* so se vsi izmikali obveznostim. tka, objekt mora normalno fun»®J nirati in šele potem ga predan10 upravljanje.« . J Tudi upravljanje bo nekaj | kdo bo to plačal? jj »Tu se najbolj zatika. Interes za tako lokacijo, ki bo dobil dbg o upravljanju, bo dobil prav1'" o obratovanju z obveznostmi in L | . vicami kot tudi drugi uporabnik podpogodbeni izvajalci. Recif1^ bogojnica spada pod nadzor izpusta v vode, hranil in podoM0 mora izpolniti vse vodnogosp®^ ske pogoje, da lahko opravlja nost. Nekaj bodo morali prisp6'. da vodo kot javno dobro lahko 'T rahljajo.« BERNARDA B. PEC merski, veržejski, razkriški111 ževski) organizirajo kot društW organizacijo pa izpeljejo do k° (j maja 1998, če pa reorganizacij j bodo izpeljali, bo to začela iz^. občina. Odbor je prav tako Prf j gal, naj se za povezavo kabelsMg Sternov v drugi polovici leto^fj leta zagotovijo proračunska sre^ j( v višini treh milijonov. Pa 2 zapletlo. Svet krajevnih skupn°sj v svojem pismu zapisal: »Ne osebe, ampak zaradi funkcije nika upravne enote Ljutomer ji funkcionar državnega orga^'lp sporno predsedovanje upravne enote občinskemu od° , Po mnenju predstavnikov KS M tem primeru za izrazito neZ“f J vost funkcije.« Svoje pismo je "pl tudi Vlado Ivanušič, ki seje 0° f sodelovanja v občinskem odb° p ' njem pa med drugim zapisal, lišča odbora niso bila sprejeta5 J sno, da občina nima pravice & JI da bo ona izvedla reorganizaciji pa je vprašanje, ali je društvo11 memejša oblika. Občinski svet^p dprl sklepe svojega odbora, pa najverjetneje še nekaj čas3^ končana. Toda, ali so lastnih jff skih sistemov res posamezne JI ne skupnosti ali pa vsi tisti a niki, ki so za priključitev na 5 plačali od 300 do 1600 ne' mark? A- vestnik, 5. februar1998 ZCulturna obzorja 9 Priprave na jubilejni koncert in na gostovanje v Grčiji Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Štefana Kovača Murska Sobota zadnje čase delajo in bodo delali še bolj zavzeto, kot so doslej. Pripravljajo se na koncert, ki ga posvečajo tridesetletnici obstoja zbora. Ta bo predvidoma 27. marca letos. Že aprila pa bodo odpotovali v Grčijo, kjer bodo sodelovali na mednarodnem tekmovanju podobnih pevskih zborov. Porok za uspeh je srebrno priznanje, ki ga je zbor dobil na zadnjem republiškem tekmovanju Naša pesem v Mariboru. Zadnje čase je v Soboti slišati Precej mnenj, da ima zbor daljšo tradicijo. In kako je s tem v resnici? V Murski Soboti je začel peti septembra 1945 mešani pevski zbor Štefana Kovača pod vodstvom priznanih zborovodij, profesorjev Ferda Pirca in Vladimirja Močana. Zbor se je povzpel med najboljše Pevske skupine v takratni Jugoslaviji in je imel številne nastope v Sloveniji, na gradbiščih proge Šamac-šarajevo, avtoceste Zagreb-Beograd in pel graditeljem Novega Beograda. Leta 1948 je imel za seboj že sto nastopov in je dobival številna Priznanja. Žal je prenehal delati in nastala je dolgoletna vrzel. Občni zbor novega zbora je bil '9-januarja 1968. Ko je sedanji zbor praznoval dvajsetletnico delovanja, je vodstvo zhora nameravalo upoštevati konti-nniteto s predhodnim zborom. Zaprosili so za mnenje odgovorne za S asbeno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Odgovor ^“'i' da je bil presledek predolg. Ob Priložnosti so predstavniki zbora Vseeno obiskali takrat še živečega danjega zborovodjo profesorja ^imirja Močana in mu v imenu ^d.anjega zbora izročili spominsko ^mo. FRANČEK ŠTEFANEC Okrogla miza DAPP Ponuditi priložnost sodobni arhitekturi Prekmurski in prleški arhitekti želijo zaščititi in uveljaviti pomen dela arhitektov - Predlagajo večjo svobodo pri projektiranju mestne in obmestne stanovanjske gradnje V sredo, 28. januarja 1998, so se grajski dvorani v Murski Soboti za okroglo mizo prvič zbrali člani Društva arhitektov Prekmurja in Prlekije. Kot glavno temo so si izbrali nadvse aktualno problematiko: s strokovnim nadzorom dovoliti odstopanja od smernic za oblikovanje arhitekture, ki dovoljujejo le dvokapnice; dopolnitev odlokov ter smernic za oblikovanje in gradnjo naj bi se nanašala predvsem na mestno in obmestno stanovanjsko arhitekturo. Poleg 25 arhitektov iz pokrajine ob Muri sta se okrogle mize udeležila tudi gosta iz Ljubljane Robi Potokar in Jože Peter Koč. Da je bila tema za arhitekte nadvse zanimiva, dokazuje tudi to, da so o njej razpravljali skoraj štiri ure. Dejstvo je, da si bodo morali slovenski arhitekti marsikje še izboriti svojo vlogo projektanta umetnika; to pa je sredi okvirja, ki ga določajo tehnični standardi in predpisi, oblikovalske smernice in želje investitorja, zelo težko. Veliko bo že to, če bodo končno dosegli, da bodo projekte izdelovali le arhitekti in ne tudi gradbeniki; predvidoma maja naj bi inženirska zbornica - v kateri imajo svojo sekcijo tudi arhitekti in krajinski arhitekti - začela izdajati licence za svoje člane. Posebna služba inženirske zbornice bo iskala in sankcionirala vse kršitve. Prav tako bi k svobodi arhitekturnega dela in spodbujanju sodobnega načina gradnje pripomogle dopolnitve odlokov in smernic za oblikovanje in gradnjo mestne in obmestne stanovanjske arhitekture, saj naj bi se ob ustreznem strokovnem nadzoru dovolile tudi izjeme v gradnji, na primer gradnja z ravno ali enokapno streho v mestnem in primestnem okolju, na podeželju pa v izjemnih primerih, če gre za prvovrstno arhitekturo s posebnim namenom. V drugem delu srečanja so sprejeli sklep o objavi arhitekturnega javnega natečaja v organizaciji DAPP na temo sodobne stanovanjske enodružinske gradnje na vnaprej določeni parceli nekje na ravninskem delu Prekmurja. Arhitekti naj bi predstavili svoj osebni pogled na obravnavano tematiko, ki ne bi bil obremenjen z željami in predlogi investitorjev ter trenutnimi tržnimi razmerami. Dejstvo je, da trg takšnih arhitektur ne naroča (vsaj do sedaj jih še ni), kajti pomembno je le »varno zavetje«, arhitekti pa bi z arhitekturo morebiti radi poudarili kaj drugega. Gre za natečaj eksperimentarnega žanra, ki bo poskušal najti odgovore in ponuditi trgu možnost izbire gradnje ob uporabi sodobnih materialov in tehnologije ter upoštevanju tradicionalnih značilnosti, ki so našo pokrajino zaznamovale skozi dolga stoletja - pa najsi gre za hrvaški, madžarski, gradiščanski, haloški ali prekmurski del držav, geografski prostor je isti. Vsa prispela dela bodo razstavljena, nagrajeni projekti pa predstavljeni širši javnosti. K sodelovanju bodo povabili tudi arhitekte iz drugih delov Slovenije. K večji popularnosti arhitekture v obmurskem prostoru pa bo prispevala tudi razstava najboljših realiziranih del preteklega leta in izbira arhitekture leta. Za razstavo bo vsak član izbral en realiziran projekt, lahko gre za visoke ali nizke gradnje ali projekt s področja notranjega oblikovanja prostora. Komisija bo sestavljena tudi iz članov drugih društev; projekti se bodo predstavili s po tremi enotami velikosti 50 x 70 cm, razstavljeni pa bodo predvidoma v galeriji. Vsako leto bodo predstavili tudi opus del vidnejših domačih arhitektov in prva otvoritvena razstava bo posvečena arhitektu Feriju Novaku. S knjižne police Pet novih Kondorjev V zbirki Kondor, ki jo že dolgo vrsto let izdaja založba Mladinska knjiga in v kateri izhajajo prevodi najpomembnejših tujih klasičnih del in najboljša dela domačih sodobnikov, je do sedaj izšlo že 282 naslovov - Oglejmo si zadnjih pet Komedije Revizor, ruskega pisatelja in dramatika Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, najbrž ni potrebno posebej predstavljati, saj jo poznajo že srednješolci, za katere je to delo eno od najljubših obveznih branj. Revizor, kije pomembno vplival na slovensko dramsko ustvarjalnost, hkrati pa je bil tudi prvo rusko dramsko delo, uprizorjeno na slovenskem odru (1887), dobivamo tokrat v novem, natančnejšem prevodu Rajka Vidriha. Nemškega dramatika in prozaista Georga Biichnerja (1813-1837) poznamo predvsem po njegovih dramah Dantonova smrt, Wojzeck in Leonce in Lena, večkrat uprizorjenih tudi pri nas. V Kondorjevi izdaji, naslovljeni Drame in proza, je prvič v slovenščini natisnjena vsa literarna zapuščina tega izvirnega in samosvojega umetnika in revolucionarja, ki mu je pravo ceno priznalo šele naše stoletje. Prevod je delo Bruna Hartmana, Jožeta Udoviča in Mojce Kranjc, ki je knjigo tudi uredila. Argentinec Jorge Luis Borges (1899-1986), ta izvirni uvajalec metafikcijskih prvin in začetnik ter vzornik literarnega postmodernizma, je že nekaj desetletij cenjen kot najpomembnejši latinskoameriški pisatelj, njegovo delo pa je močno odmevalo tudi pri nas. Kljub temu smo imeli do sedaj prevedene le tri njegove knjige, zdaj pa je prevajalec Aleš Berger prevedel še njegovo znamenito zbirko novel Alef (1949), reprezentativni primer njegovega literarnega ustvarjanja, v katerem med drugim naletimo na zanj značilne motive vzporednih časov in prostorov ter osamljenih popotnikov skozi njih. Srečko Kosovel (1904-1926), po eni strani pesnik Krasa, po drugi pa naš prvi pesniški avantgardist, je kljub svojemu kratkemu življenju zapustil okrog tisoč pesmi in več sto drugih besedil in njegova zapuščina vedno znova priteguje bralce in literarne teoretike. Eden od njih, Matevž Kos, avtor izbora pričujočih Izbranih pesmi, je poskušal narediti uravnotežen izbor iz pesnikove raznolike in še vedno navdušujoče ustvarjalnosti. Nekropola (1967), roman tržaškega Slovenca Borisa Pahorja (1913), je eno od naših najbolj prevajanih literarnih del. V središču njegovega literarnega zanimanja je ogroženi, nesvobodni človek, delo pa bazira na njegovih osebnih izkušnjah z italijanskim fašizmom in nacističnimi uničevalnimi taborišči. Poleg tega da je čedalje bolj svetovno priznani pisatelj, je Pahor tudi eden od stebrov Brunec v Galeriji Radenske Govorica samote greha BBP slovenstva v Trstu. D. ŠTEFANEC Cetrtek, 29. januarja 1998, so v galeriji v Muzeju Radenske v Radencih ^^iki množici zbranih odprli razstavo kipov in slik Irene Braneč re^ih d ^runec ie domačinka iz Murske Sobote, rojena 1964. leta, in ena 1992 । pl°niantov Akademije za likovno umetnost z dvema diplomama; ^'nuih je diplomirala iz kiparstva, 1997. pa še iz slikarstva. Doslej je v Mubli ?SIn’h letih sodelovala ha kar 30 skupinskih razstavah (leta 1997 v kipi j "h Murski Soboti in Parizu) ter na 14 samostojnih razstavah. Tudi v ga|er?.. e Pod naslovom Sedem smrtnih grehov so bili pred tem že videni 'Ji Equrna v Liubliani in bili deležni samih dobrih kritik. realno na zanje ustvarjeno arhitekturo - piedestal. Za vselej so ujete v prostor svojega greha. Irena Brunec tokrat ni oblikovala, tako kot pri šahu, nasprotje dobrega in zla, temveč le dve obliki zla. Moškim figuram odgovarjajo | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo | Panonski 1 i^zozz/I w 31 Portreti I ittrtro^ Za konec še nekaj besed o izrazni plati Baševe poezije. Miroslav je bil premlad, da bi se v nekaj letih pesniškega snovanja mogel otresti vseh vplivov šolske poetike in pa trdadicionalnih pesniških vzorcev. Njegova metaforika, prej skromna kot JOŽEF BAŠA-MIROSLAV storil tako, kakor je: svojo metaforiko je popreprostil in približal naravnemu okolju, iz katerega je izhajal. Ugotovitev seveda ni vrednostna oznaka, ampak govori o tem, da se Miroslavova metaforika napaja po eni strani v ruralnem okolju, po drugi bogata, je tradicionalna, pozna se ji, da se mu je oblikovala ob zgledih cerkvene himnike. Seveda seje zavedal, daje kot besedni ustvarjalec tudi izrazni inovator, in se je želel izrazno osamosvojiti. “Pomoč” je iskal tudi na slovenski strani. Kje jo je lahko dobil? Za romantično (prešernovsko) figuraliko z njeno prefinjeno kombinatoriko naravnega in umetelnega je vedel, daje preživeta, saj so tudi pesniki 2. polovice 19. stoletja ubirali drugačne slogovne poti; delo slovenske moderne se ga ni dotaknilo, kajti z mohorjevkami so prišle do njega druge pesniške informacije. Tako je pravzaprav lahko VeI'ko linhuZ.Stave k'P°v >n shk domačinke iz Murske Sobote Irene Brunec JU'ljev lepeSa. i? lkarko in nJena dela n ^ar'bora |<^eta Goršek Prosenc t2- n'ho k’u' ie naJPrej opozorila gaCa'a decidira"Je sheme’ ki bo omo-l 'n negativ,,n °dnos do pozitivne-nj^irane dv^11' Odkrila je šah in soezd°mcev in"CC Sledil ie cikius toJ^obe 5n«,^a^ Izseljencev, ki tla' a 'ndIvidual°te' Samota jim je sre ia Sedem smrtnih košene je ta Jn°st- Meta Gabr- Uk° "pisala dela: »Sedem moških aktov v realnem kiparskem prostoru, sedem naslikanih ženskih figur - popolnost per ne-gationem. Nova zaveza uči, da greh uničuje odnose med ljudmi - pred nami je štirinajst človeških figur, od katerih se vsaka druži le s svojo pregreho. Spoznamo jih po njihovih atributih, ki so dvojni: tisti, ki jih je doktriniral srednji vek, in oni, ki so plod umetničinih Izkušenj. Kiparske figure so klasične, v proporcih poznamo renesančne vzore, locirane so se je v Galerjji Radenske udeležilo ženske, postavljene v delvauxjevske prostore, z oblačili v sedmih alkimističnih barvah. Tudi njihova govorica je govorica samote greha. Tema, za katero se je odločila umetnica, ima različne možnosti likovne transpozicije: od ekspresivne do naturalisične. Irena Brunec pa je raje poiskala manierističen jezik odtujenosti. Ne vzbuja nam groze in ni odbijajoč - iz njega veje le hlad popolnega p slabem. BBP mi«»» n. ____________________________ mojemi «krMu: .Spomlaaj M x njih, o iloreasko lodtlto. ki »o nnj«Di ■pomrli na t«ojlh riltnjl* Kak K bili moeoi, krepki, rd«egi Ilca, bl«tfb odh. btlriroi, »riOMal. GI4s ojihoT donid, kda bo nam spenil mile domiOe premi. Su »o, kak ki na goIMnJe Ido, umil a« Je trosila pod njiboriml stopdjl, bajonotje so sc lesketali T Jesenškom sood, u krila, ra domovino, u domlti ogojllča so ili na groino klanje. Pa so tnali, ka na pridejo vsi nsiij pa jih Je ne motilo to. Pred odhodom so poiskali cirkev, opravili spoved, vsili k sebi krflb angelski u popotnico pa eo al pogutall red, llere je nlkda Matatija* pravo vernim lira-eleom : .Zdaj se jo potrdila previdnost (odredov) ioo pokorjenje; zdaj tedaj, o stoovl, bodite gorlei u poslivo, Ido dajte tl v len Je u siveio avojlb oM-kov.* (I. Mak. 2. «.) Sil so rekoC: .Eduo trikoje mam, ved Jih nemrem »gabiti". Mi smo pa odreveneli domd, pa Ut lida ne rasmlmo njihovega veadja, ka je .Ustno mreU u domovino*. Znarpo, ka .nlM« nema vikle ioMtaoill, kak ki Uvleuje dl u brate svoje.* Oni so je pa ddtr. Vnogi samo v nakanenji, Starim Bog nameni dote Uveli deli; voogl pa v letini, kak njim je bilo zapisano med skrivnostmi bosimi. Pa s lej ee spomlnajmo dore. Vredni eo naSrga spomina. Za nta m ee darUvall na krrivom oltiri domovine. Za nate starce, Seneke i dačo se je razlejtli njihova rdita, Junaika, cve-tUa krt. Za nate llvlenja, ra bite, imdnja. poM ao ee III vojskovat U na roejd Pa njihova Je dtka. ka ml U* Itak v miri prebiramo to. So med nami Jndatka ddde, Stare so h posdbile tal Srditost rele obilne je naj prelen«, naj ne imajo mira med oaml, naj beUjo, kak Kaln po »etl, naj se Jih ogne vsaki polleol Človek I Ml pa pokleknimo doli, sklatimo nate rok d pa molimo elak: Goepodne, koga vola je sv6ta I koga dokouttoja so skrivnostih puna, U si nam je dao, nate junaka I znova vmo kak krvive daritve n domovino, spomenl se z njih. Stori ao Uk lablll avhje, ka eo livlenje darovali m nji ino jo pripalaj kem liltrej v krdlealvo tvoje. Pa d so oaUviil v siromadtvi do-vice I sirote, ali hevolne ouride, belimo njim na pomot s veor modjov, ka de mjileol Ibdl ndm nal Bog, ki nas Uk tOdovilno brini po nadih jundkaj. Smilujmo se nadim pokojnim vojakom i darujmo njim meseca novembra vsaki ddn Čeravno krotko, vendar goreCo molitev I — Prečistimo se edook Id mreoc aa nj«, konci v dohl, Ca nad, ne bi nam bilo mogoče! — Dajmo odnok Id me-om mllo*Cino, ali na dober lisk, sli na ranjence, ali v drOgi dober namen, v bank pokojnim vojakom! — No posd-bimo, ka ki omilenje seja, amlUnJe bo todi leo! V Spomin.’) Slovenci prineslo ml role Prijdtno, lObleno cvetoCe, Ar venec Stdm splesti Pa U ga odnesli Na grobe, gomile Nemdnlb krajev, Ode trtve podvlo Krvdvih bojov I Prinesle cvetlice rddCe spomina. Naj vsakoga mola, Naj vsakoga sina Ti temle, Slovenje Z diSdvov obddm Ju pesnik nerodni O dah moj! Zdaj Strane naldgnl. Potoki tivahoo ml sdgol I Zoapevli, uigraj Od boja, krvi I U rooCao, II glasno U divje, tlvabno Naj Ctye. naj slUi U vsaki, ki spi; Naj ivedjo juodci: Njih ddn M svoll. . — A polom pa llbo, Kak noem veirit Kak tiho SepeUnje Netnih cvelllc, Tak liho, Uk sladko Zaigraj v spomlu Pokojnim jundkom Z neiodnlb višin I > ed tvevde m skrij, Po gtts melodij JoCddh naj pride KI v sladko Ja apdnje ZaiibU. UomU,. ♦) NaMa podelala vojUoa. — ta tiare nili ne vemo. -- Počivajo. Potiva njim telo. I dota k Sla je na sod t Ustim uslUenjom, iteroga it dotdaj meta, s ilerim Je na bojitte tla. Bojitte njoj Je zaslOienje ne do-■U povektalo, dr jo malo Časa trpela na njem I te to ne vemo kak. Sli so Uk dole oslih vojakov • vnogim du-goni na drOgi svet. Sle ao proti veC-ooml smllenjl Vopamo tt da ja velika retina tvelicaoa teh, ki so na bojitei ostali. Ali ivellCani ao v vicah, v ognji oeimeroo tgdCam. Ndba se njim Je be odprla. Ndba se po smrti Uki samo onim odprd, ki eo u ne svoje grehe udosu trpeli le na lom sveti. Bi mogli to praviti od pokojnih vojdkov I Nikak ne. Za mdle grebe vrle pravičen Bog dtlio le na vedcloo dugo trpeCo ognjeno voto vu vlcab. Kaj pa te tUt u velike le odpOdtene grehe se more trpeti I Keljko koli so si te le nagi pohotni vojdkl kadtig po trplenjl boji dolMilOtili — slabi je pa vet bilo, kak poboloib — vso malotteri j< OsUlo Je tem e*Ce doeU doga, dosti vet pa tistim, ki so pred slabo Uveli i se urno na bojitel strsnoli. Tem ubogim dotam pokojnih vojakov je velika tolsiba sprtvljeua stern da odsebmal do dObovniki smeli ns dOini den Iri ivdte mete nlmitl i pc njih trikrat darovati predrdgo telo i kn Jetulovo M uvicavc dote. Kakta lo lalba u ojd I njihove ostale I Boditnc ubvalni M lo veliko dobroto svdlogs oCd I Vtemimo rodovoljno gor Id evdt ddr, pripeUimo se k tem svetim me tam i molimo pri njih doaU u vsi pokojne, posebno ta vojake. Potolažimo #o. Milijone IJOdtb najlopOlh lat je U svetovna bojna i sveta spravila. Kolika ukriva liha gomila, ture taka Uk Uljno domo a.rl slani, drobna deca, : tutna iona. Oh kellko vOll Je uuo-mllo, tiara M mogla to govoriti, kellko rok osUbelo, Kara bi mogle to kruh | aioutil Mimo podvajo oni; — vnogi Na kržopotji. Veronika: Mama u pravili vtiraj nam vsem, da blflii le ide „Vaeh vernih dot den* Vanek: Dobrni Zdaj tl al me spomnila najne dutnostl, llero sva duiniva ..........dngoml od................ Veronika: VenCek vi plela in svete prosila, vinesla ni ijtekov grob. Vanek: Dobro je dobro, ja, sestrica moja! S lem akaieva ajtekl velko veselje. Veronika: Zidu toga molila v kak najbol gorati NiJ Jeius njim dalo gor vteme v nebesa To bode pat lepo dejanje I Pl hod'vi ubirat idij rolic in vejic.. Veronika: Da spleteva lepi njim venec. Časopisna stran Novin z Miroslavovo pesmijo (31. 10. 1915, štev. 44) pa še bolj v naravi. Manj tradicionalen pa je Miroslav na zgradbeni, verzni in ritmični ravni. Prav tukaj se že kažejo pomembnejši oblikovalni premiki, kakor so se dogajali tudi v osrednjeslovenski poeziji. Gre za prehod od tradicionalnih verzno-kitičnih vzorcev k sodobnejšim. Pri Miroslavu sicer še ne bomo naleteli na svobodni verz, kakršnega je v njegovi prvi fazi izoblikovala slovenska moderna. Našli pa bomo dovolj značilnih mest, v katerih se oddaljuje od tradicionalne formalne strukture. a) Štirivrstično kitico, ki je sicer še prevladujoča, nadomešča s šest-, tudi s sedemvrstičnico, nekaj tudi z drugimi tipi. Lahko se tudi zgodi, da pesmi ne členi v kitice, ampak mu pesniška erupcija narekuje neč-lenjeno, “hitro” nizanje verzov od začetka do konca. b) Verzni vzorci so pri njem osredotočeni na osmerec; drugih vzorcev ali kombinacij je manj (največ še šesterec in peterec). Pri tem je opazno, da ga moti izo-silabičnost (istozložnost verzov) in zato osmerce v skoraj enaki meri kombinira s sedmerci. Zaznavni odmiki od izosilabičnosti pa so vidni ne le v regularnem in predvidljivem kombiniranju določenih raznozložnih verznih vzorcev, ampak tudi v na videz istozložnih kiticah in verzih, kjer verzni konec skrajša za zlog, nemalokrat tudi za dva. c) Tudi na ravni verznega ritma so odmiki od tradicionalnega verza v Miroslavovi poeziji že dobro opazni. Količinsko dokaj izenačeni trohejski in amfibraški verzi (približno polovica manj je jambskih) so pogosto ritmično znantno razgibani. S Ionizacijami in atoniza-cijami Miroslav razgibava verz in njegovo metrično strukturo do te mere, da lahko ponekod govorimo le še o tendencah v določen ritem. Vse to pa navaja k naslednjemu sklepu: znotraj prevzetih krščanskih svetovnonazorskih koordinat je Miroslav izpovedal svojo prizadetost ob človeških stiskah in navezanost na rod, dom(ovino) ter poezijo, vse to pa s pesniško besedo, ki se ji pozna, da se je oblikovala ob tradicionalnih vzorcih. Pesniška narava, ki teži k individualizaciji in preseganju danih vzorcev, se je sprostila in zaživela na verzno-ritmični ravni, kjer je Miroslav prepoznaven oblikovalec, hkrati pa njegova poezija -gledano razvojno - utira pot novim oblikovalskim pristopom, kijih uresničijo pesniki za njim. (Nadaljevanje prihodnjič) Poceni rešitev 2^90^ za vsak problem! g® 7.59OE p1-#«: mešalnik-set, BOSCH, MFQ1961, moč 300 W, prostornina posode 1,51 enoročajna sanitarna baterija za korito, UNITAS, A 00117, Elegance ;p?8O'R električna verižna žaga, ALPINA, Elettra 160, moč 1550 W, dolžina meča 35 cm, samodejno mazanje verige, varnostna sklopka.za verigo, pokazatelj nivoja olja, teža 3,9 kg ■ ■.... ■ ■■, ‘ visokotlačni vodni čistilec, AL-KO, PC 160 R, moč 2000 W, 2850 vrt/min, delovni pritisk do. 120 barov, regulacija pritiska od 35 do 120 barov (160 barov EWE), poraba vode 7,5 l/min, vhodna temperatura vode do 6Q°C, teža 17 kg aluminijasta lestev, ALPOS; M 31 04, prostostoječa, . višina 89 cm Vroče cene veljajo od 5. do 21. februarja 199 za izdelke v zalogi. MERKURJEVI POPUSTI IN PLAČILA NA OBROKE ŠE 4% DO 10% POPUSTA • 4/ ceneje pri vsakem takojšnjem plačilu s kartico DINERS-MERKUR • 4% do 10% ceneje pri takojšnjem plačilu nad 5.000 SIT z MERKURJEVO KARTICO ZAUPANJA DO 5 OBROKOV BREZ OBRESTI • pri nakupu na 5 čekov z odloženim plačilom • na Merkurjevo posojilo do 5 obrokov • pri obročnem nakupu z DINERS-MERKUR (s tem da priračunamo obresti (2-2%, 3-2%, 4-3%, 5-4%), obenem pa upoštevamo tudi 4% popust na kartico) TUDI NA 12 OBROKOV • možnost nakupa na 12 čekov z odloženim plačilom • na posojilo do 12 obrokov • na največ 6 obrokov s kartico DINERS-MERKUR Minimalni znesek oz obrok je 5.000 SIT, pri nakupu nad 5 obrokov poračunamo obresti, <. in sicer 6-1%, 7-2%, 8-3%, 9-4%, 10-5%, 11-6%, 12-71 Pri obročnem nakupu z D1NEPSMEPKUP pa velja 6-5%, s tem da obenem upoštevamo tudi 4% popust na kartico. merkuWV£SPJ£™^ V MERKURJEVO PRODAJALNO MURSKA SOBOTA: TC MERKUR, ® 069 ^1 788 IN V MERKURJEVO FRANŠIZNO PRODAJALNO ORMOŽ: Merkur v Hardeku, » 062 701 106 ... in še 33 izdelkov za vaš dom po izjemno vročih cenah: hladilnik, IBERNA, IMP 245 53.890,00 garnitura orodja za elektrikarje, cvrtnik, TEFAL, Univerzalis 1250 27.990,00 VETO, 7515 1.490,00 sekljalnik, GORENJE, S 302 Elektronic 26.990,00 žaga lisičji rep, SANDVIK, 297 1.690,00 aluminijasta lestev, ALPOS, M 38 12 39.990,00 3-delni komplet plastičnih posod, BEKAFORM, 3/1 790,00 raztegljivi sušilec za perilo, TOPORŠ, Teleskop 650 3.490,00 sesalnik, SIEMENS, VS 73 A 00 29.390,00 sedež za kopalno kad, KUHAR, 3500 5.990,00 oljna peč, WAMSLER, OS 4 kalorifer, CORONA, Maestral 101 37.690,00 6.590,00 električni grelnik vode, TIKI, TEG10/N aliTEG 10/P, 101 11.490,00 videorekorder, PHILIPS, VR171 televizor, SONY,25R1 K 37.490,00 109.990,00 električni grelnik vode, TIKI.TG-50,50I 15.690,00 radiokasetofon, SONY, CFS-W 338 L 5delna garnitura za kompresor 16.790,00 5.990,00 priključna cev za grelnik vode, BRŽAN, Brinox, 300/350 580,00 vijačnik, BLACK & DECKER, KC 9019 stabilna krožna žaga, BLACK & DECKER, KS 810 7.900,00 32.990,00 priključna cev za grelnik vode, BRŽAN, Brinox, 500/550 690,00 kopalniški blok, Menorka, 70 cm 48.990,00 vrtalni stroj, BLACK & DECKER, KD350RE 9.890,00 enoročajna sanitarna baterija za umivalnik, UNITAS, Elegance, A 00027 13.990,00 krožna žaga, ISKRA ERO, KZ 55 D oblič, BLACK & DECKER, KW 750 12.490,00 18.990,00 enoročajna sanitarna baterija za kad, UNITAS, Elegance, A 00305 12.290,00 škarje za visoko obrezovanje drevja, BANDO, BD617-2T, BD627-2T, BD617-2TSali BD 627-2TS škarje za obrezovanje drevja, BANDO, BD 333-2 1.550,00 ' 850,00 IJdelna garnitura žarnic, PHILIPS, E 27 590,00 sobna TV-antena z ojačevalcem, ISKRA ANTENE, G 2235-03 3.990,00 prenosna svetilka, BRENNENSTUHL, TL 1.590,00 ^estni^ 5. februar 1998 ^Cronika Komen na Krasu: Nesreča Sobočana V času med 27. januarjem in barjem seje zgodilo v Po-^rju 37 prometnih nesreč, od tega kar deset v ponedeljek, na svečnico. Posledice so v glavnem z ita pločevina, torej materialna s oda, telesno pa seje poškodo-val le en udeleženec v prometu, j Pa se ta je imel srečo, kajti poško-dba je bila k sreči lažja. ač pa smo zvedeli za hudo Prometno nesrečo 68-letnega T. - iz Murske Sobote. Nesreča se Je je zgodila v soboto, 28. januarja, okrog 14.30 na regionalni s i med Komnom in Štanjelom .....rasu- Skoraj neverjetno se S!. vozil je motorno kolo proti njelu in izsilil prednost pred ozntkom osebnega avta Lada Ramara 58-letnim J. M. iz Ilirske v v "Ce’Zat0 Je P™10 do trčenja, l , erem se je Murskosobočan hudo poškodoval. Mota: Zb°g>m, »štilerica« hudpo°5 P' j®’ ne da bi slutil kaJ tliažJv’ PUStil januarja na pr-svojega kolesa z motorjem takoTzag0 znamke Stihi. Čas za Da ni’m?mb0*(med 19-°°in 20.40) že 7no~llraVno Primeren, saj seje dela tat' °' Pregovor’ da priložnost nec ie -U’Se sPet uresničil: neza-kodnv ^ag° kradel in lastnika oš-K0d°valza 60.000 tolarjev. Kadenci: ho treba kolin do vloma v27' na28-januar je nek-striie n, ,v Prodajalno Mesne indu-odtniii3 g°na v Radencih in iz nje snih^n^0 k°dčin mesa in me-žato ip ® kov ter nekaj gotovine, Za 355'OOOt°- pUrska Sobota: onaredek v SKB -banke v Murski Nen januarja odkril pona-p,inesel °Vec za 10-000 tolarjev-Potem J6, neki gostilničar, ki je Ponaredi C'Stom izjavib da je s pitek. N' °m najbrž kdo plačal za-vse ie ?a se mogel spomniti, kdo aceval z desettisočaki. I4^^or je eksplodiral lahko da tudi akumulator r°g 7.3q ? °^ira? 29. januarja ok-Pri GedprJe ^hanik J. J. s Krajne ‘or in ^ih priklapljal akumula-Pdčakovai.''0 se je’ česar ni nihče ral. De]: ' akumulator je eksplodi-brizgi aL°u^ja akumulatorja in rnehatjik umulatorske kisline So ludo poškodovali obraz. Zopet izredna seja na Cankovi Dve občini ali bojkot? Predsedniku občinskega sveta grozili po telefonu Kot kaže, se problemi okrog razdružitve občine Cankova - Tišina še ne bodo tako kmalu umirili. V prejšnjih številkah smo že pisali o tem, kako se KS Cankova želi izločiti iz omenjene občine - s tem bi se strinjali tudi na Tišini toda vladni predlog je neusmiljen: sprememba imena občine v Tišina -Cankova in preselitev sedeža na Cankovo. Zato je bila v petek, 30. januarja, sklicana še ena izredna seja, vendar tokrat v polni občinski sestavi, navzoča pa sta bila tudi »Prekmurca.v Ljubljani«, podpredsednik Državnega zbora Andrej Gerenčer in poslanec Geza Džuban, ki je takoj na začetku povedal, da ima še en sestanek, in sicer pri Gradu, kjer imajo v občini Kuzma podobne probleme kot na Cankovi. Ta pripomba pa ni naletela na najbolj ugoden odziv pri nekdanjem podpredsedniku občinskega sveta Antonu Omarju: »S tega položaja sem odstopil ravno zaradi, tega, ker v treh letih na našo sejo niti enkrat nismo uspeli dobiti poslanca. Sedaj pa gospod Džuban, z vsem spoštovanjem, pravi, češ pohitite, ker imam še eno sejo. Zakaj potem naše raje kar ne prekinemo? Vsak dan se v medijih piše in sliši, kako se kregamo. Naš človek iz Krajne pride k zobozdravniku na Cankovo, kjer mu povejo, da je »izdajalec« ali pa Cankovčarju na Tišini, da je »izkoriščevalec«. Kaže, da moraš res narediti kakšno afero ali cestno zaporo, da poslanci pridejo k tebi.« Geza Džuban je kritiko mirno sprejel in pojasnil položaj: »Kljub vsemu sem še vedno tukaj med vami. Jaz nisem še nikoli dobil vašega vabila za sejo, kar lahko potrdi tudi gospod Gerenčer. Mislim pa, da sem se po dogovoru zelo dosti ukvarjal s Tišino. Glede nastanka občin pa so informacije, ki jih imate, točne. Res je, ko so te občine nastajale, marsikomu ni bilo jasno, kakšno območje naj bi zajemale in kako naj bi delovale. V Ljubljani so mi povedali celo tole: »Veste, nismo vedeli, kam bi dali Cankovo in kam Tišino, in smo ju zato združili.« Sam sem bil vedno mnenja, da KS Canko- Poslanec Geza Džuban: »Pri Kuzmi in Gradu smo bili poslanci krivi. Tudi jaz sem bil podpisnik predloga gospoda Šiftarja, ker takrat še nismo vedeli, kakšne bodo občine. Toda za krajevni skupnosti Cankova in Tišina sem vedno sodil, da ne spadata skupaj. V mojem drugem mandatu ni bilo nobenega amandmaja s tega območja.« va in Tišina ne sodita skupaj.« Andrej Gerenčerje svojega kolega podprl: »Vem, da bo kakršnakoli odločitev vlade »zgorela« na naju dveh. Zato se bom pridružil gospodu Džubanu pri reševanju vašega problema in tistega v občini Kuzma. Midva bova delovala v skladu z vašimi sklepi in tako vlagala amandmaje. Brez vaše vednosti ne bova storila ničesar, to vam obljubljam. Treba pa se je vprašati: kaj bo, če ne bomo uspeli? Problem, če se Cankova izloči, je v tem, da Tišina ne bo imela pet tisoč prebivalcev, kolikor jih je potrebno. V Ljubljani ni pravega razpoloženja za razdrobitev občin. Lahko vam povem že zdaj, da financiranje občin v prihodnje ne bo več potekalo tako kot doslej. Sprejet bo zakon, ki za majhne občine ne bo ugoden.« V imenu svetnikov KS Cankova je na to brezkompromisno odgovoril podžupan Viktor Voršič: »Tega vprašanja za nas ni. Ker če to vprašanje bo, nas ne bo več tu in pika!« Pri tem je sugeriral na sklep zadnje seje KS Cankova o bojkotu vsega, kar se bo v občini dogajalo, če njihov predlog ne bo sprejet. Pomembno je tudi vprašanje, ki ga je na glas izgovoril podpredsednik občinskega sveta Štefan Flisar: »Alije pre- dlog vlade o spremembi imena in sedeža sploh v skladu z zakonom, če na občinskem svetu takega sklepa nikoli nismo sprejeli?« Razlog za sklic tokratne seje pa je bil še eden, namreč ta, da so predsedniku občinskega sveta Francu Horvatu po nedavnem intervjuju, ki gaje dal za radijsko postajo Murski val, grozili po telefonu: »Bili so organizirani klici na moj dom, napadalo se je mene in mojo družino. Vendar me to ni prizadelo. Prizadelo me je, da so v kletvicah omenjali mojo mater, ki je že osem let pokojna. Zato šem se vprašal, ali je sploh še smiselno, da opravljam to ali kakršnokoli funkcijo v občini.« Takšno ravnanje, ki nima ničesar skupnega s kulturnim političnim obnašanjem, so soglasno obsodili vsi svetniki, tisti z »zgornjega konca« pa so še dodatno izrazili zgražanje in oster protest. TOMO KOLES Foto.: NATAŠA JUHNOV Jeruzalem: Škode za 500.000 tolarjev V noči na 29. januar, torej iz srede na četrtek, je trgovino na Jeruzalemu, ki jo ima H. B. iz Ivanjkovec, obiskal nepovabljen obiskovalec. Gre seveda tekočih računov in hranilnih nri Pomurski banki! brij Ursks banka sporoča cenjenim komitentom in varčevalcem, da od 1. fe-Bari Ja s tekočimi računi in hranilno knjižico ne bo mogoče dvigovati de-dVe Pn °kencih Pošte Slovenije in Poštne banke Slovenije kot doslej. S tema sodp|a Ustanovama namreč ni prišlo do podpisa Dogovora o medsebojnem °Vanju bank in hranilnic. Ko °kron V*' Pornurske banke lahko še naprej dvigujejo ali polagajo gotovino v P'ne n °° P°sl°valnicah različnih slovenskih bank. V enotah bank bančne sku-Sp|Oš Ove Ljubljanske banke (Banka Domžale, Koroška banka Slovenj Gradec, p0| 3 banka Velenje, Banka Zasavje Krško in Nova Ljubljanska banka) pa je ln dvig gotovine s tekočega računa in hranilne knjižice brezplačen. račj60'110 komitentom se zahvaljujemo za razumevanje, imetnikom tekočih Polož°V Pa °b priložnosti priporočamo, da pri pologu gotovine in plačilu venjj:1^ uporabljajo bančne avtomate mreže, ki poslujejo po vsej Slo-J 24 urna dan. za vlomica, ki je ukradel večjo količino cigaret in prehrambenih artiklov in tako lastnika oškodoval za dobrih 500.000 tolarjev. Dolga vas: Bilo mu je hladno Iz pisarne na odlagališču komunalnih odpadkov v Dolgi vasi sta v noči s četrtka na petek izginili plinska peč in plinska jeklenka. Škoda znaša 51.000 tolarjev. Ta hip še ni znan vlomilec, predvidevamo, da je to storil, ker mu je bilo hladno. Radenci: Okraden hrvaški državljan Pred hotelom Radin v Radencih je stal 30. januarja ponoči osebni avto hrvaškega državljana V. V. Neznanec je vozilo »vzel na piko«, vanj vlomil in vzel avtoradio, vreden 50.000 tolarjev. Dolga vas: Kdo je podtaknil ogenj? Veliki načrti o opekarni v Dolgi vasi so se izjalovili. Vse naokrog je eno samo razdejanje. V petek, 30. januarja, okrog 23. ure pa je izbruhnil še požar, in sicer v vratarnici. Sumijo, daje nekdo zažgal papir. Ker so hitro posredovali lehdavski gasilci, ki so ogenj pogasili, še preden bi zajel ostrešje, tako je nastala le manjša škoda. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Murska Sobota: Zlatnina in denar V noči s 30. na 31. januar oziroma s petka na soboto je neznanec vlomil skozi vhodna vrata in se splazil v stanovanjsko hišo Janeza L. v Murski Soboti. Iz sobe je potem ukradel zlate izdelke in denar, zato je lastnik hiše oškodovan za 800.000 tolarjev. Š. S. Prejeli smo_______________________________________________________ Ples Po treznem premisleku in strpnem pogovoru z dijaki, starši in učitelji šole vam pišem tudi osebno. V vaše uredništvo Vestnika in Svetu potrošnikov M. Sobota je anonimnež pisal žaljive in lažne ocene o gospe profesorici Mariji Bugar in učiteljskem zboru naše šole. Svoje mnenje in popolno moralno podporo šoli so pisno izrazili starši in tudi dijaki 4. letnika, za kar se jim v imenu učiteljskega kolektiva, kamor spadam tudi sama, iskreno zahvaljujem. Srednja zdravstvena šola Murska Sobota je strokovna šola. V 4-letnem vz-gojno-izobraževalnem programu pedagogi ne učijo in vzgajajo dijakov »avtoritativno in primitivno«, ampak posredujejo splošna in strokovna znanja za delo in nadaljnji študij. Zelo pomembno je, da se dijaki pri teoretičnem in praktičnem pouku ter prostovoljnih dejavnostih naučijo in privzgojijo vrsto specifičnih vrlin zdravstvenega poklica. Po končanem izobraževanju so cenjeni ne samo doma, temveč tudi drugod v Sloveniji in tujini kot marljivi in pošteni delavci. Verjetno je to tudi zasluga požrtvovalnih pedagoških delavcev naše šole, med katerimi so tudi zdravniki, farmacevti in drugi strokovni sodelavci zdravstvenih ter socialnih zavodov. Gospa profesorica Bugarjeva ni le dobra pedagoginja in razredničarka, ampak tudi prizadevno pomaga skupaj še s dvema razrednikoma pri organizaciji maturantskega plesa 4. letnikov. Izbira plesnega učitelja je bila prostovoljna odločitev dijakov 4. razreda. Najlažje je obrekovati učitelje, ki dosegajo tudi kot mentorji z dijaki dobre uspehe v šoli; naši dijaki so uspešni tudi na občinskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. O tem pa se v Vestniku malo ali nič ne piše. Želja šole je, da tudi o tem pišete v vašem tedniku. Za reševanje obtoževanja dijakinje brez osnove ni le pisarna ravnateljice. Skupaj z dijaki sem mirno, na kulturen način uredila ta konflikt. To lahko potrdi tudi novinar g. Jože Graj, mati dijakinje in profesorica Bugarjeva. Take nepredvidljive zadeve se morajo reševati s strpnim in spoštljivim pogovorom. Skoda je le, da se dijakinja ni istega dne oglasila pri meni in bi takoj preprečila nezaupanje dijakov in profesorice. Bliža se informativni dan za učence 8. razreda. Učencem in staršem sporočam, da smo prijazna, odprta in dobra šola. V naši šoli je na prvem mestu skrb za vzgojo in kakovostno izobraževanje naših dijakov s sodelovanjem staršev za humani, a težki poklic. Delo z ljudmi, ki potrebujejo pomoč med boleznijo ali v stiski, lahko opravlja le zrela, pravilno usmerjena osebnost. Upam, da neresnično anonimno pisanje o naši šoli ni antireklama, o ustvarjalnem delu šole se lahko prepričate sami. Učimo se vse življenje, tudi anonimnemu piscu bi svetovala, da se nauči nekaj o odprti komunikaciji z našo šolo. Končala bi z učenimi besedami najboljšega poznavalca človekove notranjosti dr. Antona Trstenjaka: »Eni imajo oči, a ne vidijo ničesar, drugi pa vidijo ali zrejo tudi nevidne stvari.« Ravnateljica šole MARIJA ZADRAVEC Mestna občina Murska Sobota objavlja na podlagi 47. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. RS št. 44/97) JAVNI RAZPIS z zbiranjem pisnih ponudb za prodajo zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč v k. o. Murska Sobota, in sicer: I. Grabeno parcelo površine 1833 m2, ki predstavlja zemljišče pare. št. 1652/1, površine 420 m2, pare. št. 1652/3, površine 704 m2, pare. št. 1363/1, površine 330 m2, in pare. št. 1636/ 2, površine 379 m2, k. o. Murska Sobota, z objekti predvidenimi za rušitev, ki je po prostorsko izvedbenem aktu predvidena za zgradnjo poslovnega objekta, za izhodiščno ceno 26,666.191,00 SIT. Izhodiščna cena predstavlja ceno stavbnega zemljišča z objekti, ne vključuje pa komunalnega prispevka. II. Gradbeno parcelo št. 1324, površine 1837 m2, k. o. Murska Sobota, ki je po zazidalnem načrtu namenjena za gradnjo poslovnega objekta, za izhodiščno ceno 11,400.377,00 SIT. Izhodiščna cena predstavlja ceno stavbnega zemljišča, ne vključuje pa komunalnega prispevka. III. Pogoji razpisa: 1. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe pod naslednjimi pogoji: - da v ponudbi navedejo gradbeno parcelo in ceno nad izhodiščno, - da vplačajo varščino v višini 10 % od izhodiščne cene parcele, za katero so vložili ponudbo na žiroračun Mestne občine Murska Sobota, štev. 51900-630-76001, - izbrani ponudnik mora v 15 dneh od izbire skleniti pogodbo in plačati kupnino v 15 dneh po podpisu pogodbe v enkratnem znesku. 2. Prometni davek, stroške sestave in overitve pogodbe ter zemljiškoknjižnega urejanja plača kupec. 3. Ponudniki morajo poslati ponudbe ali jih oddati v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, z oznako »Za javni razpis parcel v k. o. Murska Sobota« - ne odpiraj! 4. Ponudbi je potrebno priložiti: - potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oz. izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, - potrdilo o vplačilu varščine, - idejno-programsko zasnovo objekta, usklajeno s celovito zasnovo pozidave območja, - rok zgraditve objekta. Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu pa vrnili v 8 dneh po končanem postopku razpisa. Če uspeli ponudnik odstopi od pridobitve stavbnega zemljišča in ne sklene pogodbe, varščina zapade v korist Mestne občine Murska Sobota. 5. Če bo več ponudnikov izpolnjevalo razpisne pogoje, ima prednost tisti, ki ponudi: - ustreznejšo idejno-programsko zasnovo objekta, - višjo ceno za gradbeno parcelo od določene izhodiščne cene. - krajši rok zgraditve objekta. 6. Pravočasno prispele ponudbe bo obravnavala Komisija za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v Mestni občini Murska Sobota. Podrobnejše informacije o razpisu lahko ponudniki dobijo na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa 2, soba št. 23, tel. 31 000 (int. 442). Mestna občina Murska Sobota 12 »Šport vestnik, 5. februar 1998 Ivan Zajc - predsednik H K Lek Lipovci Nadaljevati s tradicijo hokeja na travi Franc Maučec športnik občine Beltinci 1997 Na nedavnem občnem zboru hokejskega kluba Lek iz Lipovec, ki je bil razglašen za najboljši športni kolektiv v beltinski občini za leto 1997, so za novega predsednika izvolili Ivana Zajca. Z njim smo se pogovarjali o dosedanjem delu in načrtih v klubu. - Funkcijo predsednika ste prevzeli v času, ko so si lipovski hokejisti priborili naziv enega najboljših klubov v državi. Ali je bil to motiv ali kaj drugega? »Lipovčani smo zares lahko ponosni na rezultate, ki so jih dosegli naši hokejisti na travi v minulih 35 letih. Hokejisti iz Lipovec so zasloveli že v prejšnji državi, saj so bili trikratni mladinski prvaki Jugoslavije. Pomembne uspehe pa so vsekakor dosegli v samostojni Sloveniji tako na domači kot mednarodni sceni. Naj spomnim samo na lanskoletne rezultate, saj so osvojili vse mogoče državne naslove, prvič pa so sodelovali tudi v evropskem pokalu državnih prvakov skupine C. Ti rezultati, ki so jih Lipovčani dosegli samo z domačimi igralci, in pa naklonjenost tradiciji so bili zame motiv, da sem sprejel funkcijo predsednika kluba.« - Kako pa razmišljate za naprej, kaj načrtujete? »Mislim, da moramo z dosedanjim delom nadaljevati pri vzgoji lastnega kadra, ki je naša pri- Razpored tekem 1. SNL 1997/98 (pomlad) 19. krog -1. marca (15.00) Rudar: Vevče (0:1) Primorje : Potrošnik (2:1) Maribor: Korotan (0:1) Mura: Gorica (1:2) Olimpija: Publikum (0:2) 20. krog - 8. marca (15.00) Olimpija : Rudar (1:1) Publikum : Mura(1:3) Gorica: Maribor (0:1) Korotan : Primorje (0:2) Potrošnik: Vevče (2:0) 21. krog - 15. marca (15.00) Rudar: Potrošnik (1:3) Vevče: Korotan (0:1) Primorje: Gorica (0:1) Maribor: Publikum (1:2) Mura : Olimpija (1:3) 22. krog - 22. marca (15.00) Mura : Rudar (2:1) Olimpija : Maribor (0:2) Publikum : Primorje (2:4) Gorica: Vevče (4:0) Korotan : Potrošnik (1:1) 23. krog - 29. marca (16.00) Rudar: Korotan (1:0) Potrošnik : Gorica (1:5) Vevče : Publikum (3:4) Primorje : Olimpija (3:3) Maribor: Mura(0:1) 24. krog - 5. aprila (16.00) Maribor: Rudar (1:1) Mura: Primorje (2:4) Olimpija: Vevče (2:2) Publikum : Potrošnik (1:2) Gorica : Korotan (0:1) 25. krog - 11. aprila (16.00) Rudar: Gorica (0:2) Korotan : Publikum (1:4) Potrošnik : Olimpija (0:.1) Vevče : Mura (0:1) Primorje : Maribor (1:0) 26. krog - 19. aprila (16.00) Primorje : Rudar (0:2) Maribor . Vevče (3:1) Mura : Potrošnik (2:0) Olimpija. Korotan (2:2) Publikum : Gorica (1:3) 27. krog - 26. aprila (16.00) Rudar: Publikum (2:2) Gorica: Olimpija (0:2) Korotan : Mura (0:1) Potrošnik: Maribor(0:5) Vevče: Primorje(1:4) 28. krog - 3. maja (16.00) Publikum : Rudar (0:0) Olimpija: Gorica (1:1) Mura: Korotan (2:2) Maribor: Potrošnik (1:0) Primorje : Vevče (3:0) 29. krog - 6. maja (17.00) Vevče: Rudar (0:2) Potrošnik: Primorje (3:1) Korotan : Maribor (0:2) Gorica: Mura (2:2) Publikum : Olimpija (1:1) hodnost. Že sedaj imamo v klubu blizu 30 starejših dečkov, s katerimi načrtno delamo, pritegniti pa želimo tudi mlade iz sosednjih vasi in navezati tesnejše stike s šolo in sosednjimi klubi. Veliko več kot doslej bi morali narediti pri popularizaciji tega športa, ki ni najboljša. Sodelovali bomo na vseh organiziranih tekmovanjih v državi in se udeleževali tudi nekaterih tekmovanj v tujini. Med drugim načrtujemo gostovanje na mednarodnem turnirju na Hrvaškem in v Nemčiji. Sami pa bomo organizirali že tradicionalni mednarodni turnir v spomin na Milana Forjana, ki bo 31. maja v Lipovcih. Seveda pa nas čaka še dokončna ureditev športnih objektov na igrišču, mislim predvsem na sanitarije in slačilnice, ki niso v najboljšem stanju.« (FM) 30. krog - 10. maja (16.00) Rudar: Olimpija (1:2) Mura : Publikum (0:0) Maribor: Gorica(1:0) Primorje : Korotan (0:0) Vevče : Potrošnik (1:0) 31. krog - 13. maja (17.00) Potrošnik : Rudar (0:3) Korotna : Vevče (1:1) Gorica: Primorje (1:0) Publikum : Maribor (0:3) Olimpija : Mura (0:2) 32. krog - 17. maja (16.00) Rudar: Mura(1:2) Maribor: Olimpija(1:3) Primorje : Publikum (2:6) Vevče : Gorica (1:2) Potrošnik: Korotan (1:2) 33. krog - 24. maja (16.00) Korotan : Rudar (0:3) Gorica: Potrošnik (1:1) Publikum : Vevče (3:1) Olimpija: Primorje (2:5) Mura: Maribor (3:1) 34. krog - 31. maja (16.00) Rudar: Maribor (0:1) r Primorje : Mura (0:2) 'Vevče : Olimpija (0:0) Potrošnik: Publikum (0:4) Korotan : Gorica (3:2) 35. krog - 3. junija (17.00) Gorica: Rudar (0:1) Publikum : Korotan (1:0) Olimpija : Potrošnik (4:2) Mura: Vevče (4:1) Maribor: Primorje (0:2) 36. krog - 14. junija (16.00) Rudar: Primorje (1:2) Vevče : Maribor (1:5) Potrošnik: Mura (2:5) Korotan : Olimpija (1:3) Gorica: Publikum (1:1) Košarka___________________ Na tradicionalnem dnevu košarke v Ljubljani so sodelovale tudi igralke KK Pomurje Skiny iz Murske Sobote. V članski reprezentanci je igrala Jocičeva, v kadetski pa Kol-manova, Moravčeva in Pušenja-kova. Badminton________________ V Lendavi je bilo ekipno fmaL no tekmovanje osnovnih šol Slovenije v badmintonu. Sodelovalo je okrog 65 tekmovalcev. Med njimi tudi iz DOS Lendava (Ketler, Pal, Skledar, Koncuto-va, Radakovičeva in Gjurkačeva), ki je ekipno zasedla drugo mesto. (VS) V Beltincih so pripravili slovesnost ob drugi razglasitvi najboljših športnikov, športnih ekip in perspektivnih športnikov za leto 1997. Po pozdravnem nagovoru je župan beltinske občine Jože Kavaš podelil plakete in priznanja najboljšim. Za perspektivne športnike so razglasili nogometaše Potrošnika iz Beltinec Cvetka Antolina iz Ižakovec, Uroša Tratnjeka iz Gančan in Daniela Zlatarja iz Beltinec. Za najboljšega športnika občine Beltinci je bil izbran član hokejskega kluba Lek iz Lipovec in eden najboljših slovenskih igralcev v hokeju na travi, zlasti pa odličen strelec Franc Maučec iž Lipovec. Veliko zaslug ima za uspešno tekmovanje HK Lek iz Strelstvo Manuela Rudolf solidna V Miinchnu je bilo veliko mednarodno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem. Med 580 strelci iz 37 držav sta v slovenski reprezentanci nastopila tudi Manuela Rudolf iz Ljutomera in Robert Markoja iz SD Štefana Kovača iz Turnišča. Prvi dan tekmovanja je Rudolfova zadela 389, Rokoborba__________ Dve zmagi Slavka Miholiča V Mariboru je bil prvi mladinski in kadetski rokoborski turnir od štirih, ki ga je pripravil Železničarski rokoborski klub. Med 30 tekmovalci so sodelovali tudi člani soboškega in ljutomerskega rokoborskega kluba in dosegli lep uspeh. To še posebej velja za Sobočane, ki so zasedli kar štiri prva mesta. Najuspešnejši tekmovalec je bil Sobočan Slavko Miholic, ki je zmagal med kadeti (57 kg) in med mladinci (61 kg). Prva mesta sta med Sobočani v konkurenci kadetov zasedla še Aleš Krojs (42 kg) in Jure Kuhar (48 kg). Od Ljutomerčanov velja omeniti drugo mesto Bojana Možine (63 kg) in tretje mesto Primoža Horvata (48 kg) med kadeti. Ekipno je Murska Sobota zasedla tretje mesto s 24 točkami, Mlekopromet Ljutomer pa četrto z 9 točkami. (R. Bačič) Šport od tod in tam Kasaštvo - Konjeniški klub ____ Ljutomer je pripravil v hotelu Radin v Radencih tradicionalni Kujski bal, na katerem so razglasili rezultate v lanskem letu. Ljutomerčani so bili zopet najboljši ekipno in posamično. Ljutomerski klub je prepričljivo zasedel prvo mesto z 802 točkama pred Brdom, 275 točk. Med vozniki pa je bil najboljši Marko Slavič iz Ključarovec, evropski prvak, s 26 zmagami. Badminton - V Ljubljani je ____ bilo državno člansko prvenstvo v badmintonu. Med 51 igralci in 30 igralkami so sodelovali tudi Lendavčani. Najuspešnejši med nijimi je bil Bojan Sekereš, saj je v moških dvojicah skupaj s Trampužem (Ježica) in v mešanih dvojicah skupaj s Sanjo Nadž zasedel peti mesti, med posamezniki pa je pristal med 9. in 16. mestom. Enaki uvrstitvi sta dosegla tudi Miha Horvat in Sanja Nadž. (F. Bobovec) Namizni tenis - Odigrano ____ je bilo 3. in 4. kolo občinske namiznoteniške lige Puconci. Rezultati 3. kolo: Pečarovci II : Moščanci 1 : 4, Markišavci : Šalamenci 3 : 2, KA-EL : Nor-šinci 3 : 2, Gorica : Puconci I 1 : 4, Zenkovci I: Zenkovci II 2 : 3 in Lemerje : Pečarovci 14: 1. Rezultati 4. kola: Moščanci : Pečarovci 12:3, Zenkovci II : Lemerje 3 : 2, Puconci I : Zenkovci 13:2, Noršinci: Gorica 5 : 0, Šalamenci : KA-EL 0 : 5 in Pečarovci II : Markišavci 1 : 4. Župan občine Beltinci Jože Kavaš podeljuje priznanje najboljšemu športniku občine Beltinci za leto 1997 hokejistu Francu Maučecu. Fotografija: N. Juhnov Markoja pa 579 krogov. Drugi dan tekmovanja pa je Rudolfova dosegla 390 in 378 krogov, Markoja pa 584 in 581 krogov. Vodita Rudolfova in Tišina SD Janka Jurkoviča je bila organizator četrtega kroga tekmovanja v streljanju z zračno puško treh dežel. Rezultati 4. kroga -ekipno: L SD Ljutomer 1745, 2. SD KF Tišina 1734, 3. SD ŠK Turnišče 1728, 4. SD Janko Ju- | Šah Najboljši Krumpačnik V Bakovcih je bil letošnji drugi konectedenski mednarodni šahovski turnir in hkrati sedmi za pokal Krajevne skupnosti Bakovci. Sodelovalo je 68 šahistov iz Slovenije in Hrvaške. Prepričljivo je zmagal Ptujčan Krumpačnik z 8,5 točke. Sledijo: Zupe in D. Hari (oba Radenska) ter Lazar (Poljskava) po 7 točk, Supančič (Kovinar, MB) in Kranjc (Branik, MB) po 6,5 točke. Med ženskami je bila najboljša Maja Hočevar (Radenska), kije dosegla 5 točk. Tretji konectedenski šahovski turnir bo 15. februarja v Moravskih Toplicah. (J,R.) Judo Aleš Nedelko državni prvak V Slovenski Bistrici je bilo državno prvenstvo v judu za starejše dečke in deklice. Med 163 tekmovalci in tekmovalkami so sodelovali tudi Lendavčani in se lepo odrezali. Najuspešnejši med njimi je bil Aleš Nedelko (71 kg), saj je za- Vodi ekipa KA-EL. Rokomet - V organizaciji ____ ŠŠD Tri srca pri OŠ Radenci je bilo medobčinsko tekmovanje v rokometu za osnovne šole iz občin Radenci, Sv. Jurij in Gornja Radgona za starejše deklice in dečke. Med st. dečki je zmagala OŠ Sv. Jurij pred OŠ Radenci, OŠ Kapela in OŠ Apače. Pri st. deklicah pa je bila najboljša OŠ Sv. Jurij pred OŠ Gornja Radgona, OŠ Kapela, OŠ Stogovci in OŠ Radenci. (OB) Košarka - V osmem kolu ____ prvenstva v pomurski moški košarkarski ligi je bila odigrana le ena tekma. Claudia shop je v Beltincih visoko premagal Soboto s 103 : 62. Po nepopolnem osmem kolu vodi Sobota s 14 točkami pred Radgono in Clau-dio shopom, po 13, Creativom, 11, Sebebroci, 10, in Lindaum, 5 točk. (K. Glažar) Namizni tenis - Odigrano ____ je bilo predzadnje kolo v prvi in drugi občinski ligi Ljutomer. Rezultati - 1. liga: Agro-Ma: Lo-Ko 5 : 4, Ljutomer: Žibrat L 2 : 5. Vodi ljutomerski Partizan. Rezultati - 2. liga: Žibrat II: Stara nova vas 5:1, Lo-ko II: Vučja vas 2:5, Agro-Mekotnjak : Raz-križje 5 : 0. Žibrat II je že prvak. (NŠ) Nogomet - V okviru pri-____ prav na drugi del nogometnega prvenstva je bilo odigranih nekaj prijateljskih tekem. Rezultati: Čakovec : Nafta 2 : 0, Drava : Potrošnik 2 : 1 (Zver), Aluminij rkovič 1728, 5. SD Radgona 1712 krogov. Posamezno: 1. Manuela Rudolf (Ljutomer) 591, 2. Dušan Ziško (Tišina) 586, 3. Milan Sve-tec (Radgona) 585, 4. Gorazd Kocbek (J. Jurkovič) 583 in 5. Ernst Huber (Gleichenberg) 583 krogov. Po 4. krogu ekipno vodi SD KF Tišina (6958) s 130 točkami pred SD ŠK Turnišče (6930), 111, SD Ljutomer (6951), 100, in 5. Janko Jurkovič (6296), 64 točk. Med posamezniki vodi po 4. krogu Rudolfova z 2348 krogi pred Markojo, 2348, Huberjem, 2330, G. Kocbekom, 2324, in Bukovcem, 2322 krogov. sedel prvo mesto in postal državni prvak. Tretja sta bila Rene Žunič (46 kg) in Adriana Zver (48 kg), peti Matej Časar (60 kg), sedma pa Maja Zver (52 kg) in Ana Lekčevič (48 kg). F. Horvat : Potrošnik 1 : 2 (Novak, Osterc), Potrošnik : Drava 4 : 0 (Kotnik, Kečan, Kocet, Baranja). Tenis - V Celju je bilo dr-____ žavno člansko dvoransko prvenstvo v tenisu. Sodeloval je tudi Peter Škraban iz Murske Sobote in v prvem krogu premagal drugega nosilca Ivana Bezjaka (Železničar, Maribor) z 9 : 5, kar je lep uspeh. Za uvrstitev med 32 najboljših pa je izgubil z Mitjom Zgago (Branik, Maribor) s 7 : 9. ~"H Mali nogomet - V tekmo-____ vanju prve slovenske lige v malem nogometu je Interier -Meteorplast iz Ljutomera premagal Domel iz Železnikov s 5 : 3 (D. Novak 2, Stojko 2, Kosi). V tekmovanju druge slovenske lige v malem nogometu je FA Maik premagal Železne Dveri -Belca s 7 : 3 (Stanjko 2, Vrbnjak). Marco Polo pa je v Murski Soboti igral z Oplotnico neodločeno 3 : 3. (Zrim, Habjanič, Donoša). AgrotimLjutomer je igral z Mizarstvom Širovnik prav tako neodločeno 5 : 5 (Modlic 5). (NŠ) Rokomet - RK Pomurka iz ____ Bakovec je organiziral tradicionalno tekmovanje v streljanju sedemmetrovk. Med 20 ekipami, ki so štele po štiri igralce, je zmagala ekipa Pelikana iz Nemčavec pred ekipo BMW in Tremi Kovači iz Bakovec. Najboljša strelca sta bila Mojca Bu-zeti in Peter Martinec, najboljša vratarja pa Martina Vrečič in Borut Vereš. (OB) Lipovec na državnem, pokalnem in mednarodnem tekmovanju ter za uspešne nastope državne repm zentance. Drugo mesto v izboru najboljšega športnika občine Beltinci je pripadlo nogometašu Potrošnika iz Beltinec in članu državne kadetske reprezentance Mateju Škafarju iz Lipe. Je najboljši strelec druge slovenske mladinske Hč® vzhod. Tretje mesto med najboljšimi športniki občine Beltinci je zasedel član odbojkarskega kluba Pomgrad iz Murske Sobote Tomas Čeh iz Beltinec. Je stalni član prvoligaške ekipe in kandidat za državno reprezentanco. Za najboljšo športno ekip0 beltinske občine za leto 1997 s« izbrali hokejski klub Lek iz Lip®-vec. Gre za enega najboljših slovenskih klubov, ki je lani osvojil vse možne državne naslove in s°' deloval na evropskem pokalu«® tekmovanju državnih prvaku’ skupine C na Švedskem. Za drugo najboljšo športno ekipo občine Beltinci je bil izbran Odbojkarski klub Beltinci, jesenski Pr' vak v tretji državni ligi. Treti* mesto v izboru najboljše športno i ekipe občine Beltinci pa je dlo Strelsko društvo iz Ganč3® 'ki je v dopisni strelski ligi zasedlo drugo mesto in je jesenski pf1™! v regijski strelski ligi. V imenu dobitnikov priznanj se je zahvali predsednik hokejskega kluba L® iz Lipovec Ivan Zajc. Priredit®’ so popestrili beltinski tamburisl- (FM) Atletika_______ Polonca Horvat prva v Avstriji V Brucku v Avstriji je bil predz^ nji mednarodni zimski kros. M® okrog 150 tekači so bili tudi pon1® ski tekači in dosegli nekaj dob® uvrstitev. Najuspešnejša je bila P® lonca Horvat (AK Pomurje), saj j®, teku na 3.000 m med mladink3® zasedla prvo mesto. Gregor Man15 (TS Radenska) je bil med dečki v' ku na 2.000 m drugi, Damir Cas® (AK Pomurje) med mladinci v t« na 4.000 m in Geza Grabar (TS B denska) med člani v teku na lOv . m četrta, Gregor Dugar (3.000 rib bil pri st. dečkih peti, Damir Žiri (10.000 m) pa pri članih šesti. d Šport od tod in tani Veleslalom - Na Ravnmi ---- bilo tekmovanje invalid v veleslalomu. Med 87 tekn10^ ci je sodeloval tudi član DB Murska Sobota Izidor Vrbnjah v svoji skupini zasedel prvo1*;, sto ter se uvrstil na državn0" venstvo. (T. K.) . Mali nogomet - V Ra“ ( ____ cih je bil veteranski tuf® malem nogometu. Zmagala j6 \ pa Bistro Leo, kije v finalu gala Jurano iz Maribora Z 2-Tretje mesto so zasedli KrižeV 1. A moški 0 Fužinar 5 5 0 15:0 Salonit 5 5 0 15:2 5 Pomgrad 5 3 2 9:8 j Gradis 5 3 2 9:8 J Olimpija 5 2 3 12:1° l Žužemberg 5 14 3:12 $ Kamnik 5 1 4 3:12 o Bled 5 0 5 1:15 1. A ženske l0 Infind Branik 5 5 0 15:3 J N. mesto 5 4 1 12:4 j Sobota 5 4 1 12:5 4 Ljutomer 5 2 3 9:1° ® Kemiplas 5 2 3 8:9 1 Krim 5 2 3 7:1° 7 Marsel 5 14 4:1" d Prebold 5 0 5 3:1» 1.B moški Krka 5 5 0 15:2 J Granit 5 4 1 1% { Šoštanj 5 3 2 11:" Sim. zaliv 5 2 3 , Brezovica 5 2 3 9:12 J T. Lubnik 5 2 3 7:1’ Ljutomer 5 14 6:12 / Kočevje -5 14 6:1» vestnik, 5. februar 1998 »Šport 13 Marika Kardinar in Tomaž Gajser športnika Lendave 1997 V hotelu Lipa v Lendavi so razglasili najboljše športnike, športnice, športne ekipe ter perspektivne športnike in ekipe za leto 1997 za območje nekdanje lendavske občine (Odranci, Črenšovci, Kobilje, Lendava). Na slovesnosti je o športnih dosežkih v minulem letu govoril predsednik Športne zveze Lendava Viljem Sekereš. Najboljši so dobili plakete in praktične nagrade. Perspektivni športniki: 1. Sendi Lešnjak (plavanje), 2. Robert Hajdu (judo), 3. Marko Ket-ler (badminton). Kot perspektivni športniki so priznanja dobili še: Rok Horvat, Eva Cug, Aleš Lazar, Neda Tompa, Matej Časar, Aleš Nedelko, Rene Žunič, Adriana Zver, Tanja Koren, David Solarič in Simona Koncut. Perspektivne športne ekipe: 1. Judo klub Lendava, 2. Rokometna ekipa starejših deklic ŽRK Mobix iz Črenšovec, 3- Športno društvo Dokonča Lendava. Za najboljšega športnika za leto 1997 so izbrali Tomaža Gaj-serja, člana Aerokluba Mavrica Odbojka Zmage Pomgrada, Sobote in ZM Ljutomera petem krogu drugega dela Prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je Pomgrad iz Murske Sobote v gosteh prerna-Sal Bled s 3 ; 0(15 : 12, 15 : 12, • 11). Zmaga Sobočanov je °'la pričakovana, vendar so se ^orali zelo potruditi. Pomgrad Murska Sobota: Berdon, Horvat, Pot' Kerec, Čeh, Marič, Novak, ‘opovšek, Fujs. Petem krogu drugega dela Moštva v državni ženski od- Lendava, ki je na odprtem državnem prvenstvu z ultra lahkimi letali zasedel prvo mesto in postal državni prvak. Na državnem prvenstvu v letenju z motornimi zmaji pa je bil drugi. Uveljavil se je tudi na mednarodnem tekmovanju. Je najboljši športnik Slovenije v letenju z motornimi zmaji. Marika Kardinar in Tomaž Gajser - športnika občine Lendava za leto 1997. Fotografija: N. Juhnov bojkarki 1. A-ligi je ekipa Ljutomera Zavarovalnice Maribor doma premagala Kemiplas iz Kopra s 3 : 0 (15 : 7, 15 : 9, 15 : 9) in dosegla pomembno zmago. Kope-rčanke so namreč državne prvakinje. Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Stankovič, Šoštarič, Štumperova, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Vrečko. Odbojkarice Sobote so gostovale v Ljubljani in premagale ekipo Krima s 3 : 0 (15 : 9, 16 : 14, 17 : 15). Sobota: Za Drugo mesto v izboru najboljšega športnika za leto 1997 je pripadlo Robiju Markoji, članu Strelske družine Štefana Kovača iz Turnišča, ki je na državnem prvenstvu z malokalibrsko puško zasedel četrto (leže) in peto (tri-stav) mesto. Na dvoboju reprezentanc Slovenije in Hrvaške je porožec, Drevenšek, Kopylova, Kerčmar, Šlebinger, Kuhar, Moreč, Muraus, Časar, Kolar. V zaostali tekmi prvega kroga je Infond Branik v Mariboru premagal Soboto s 3 : 0 (15 : 6, 15:8, 15:5). V petem krogu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je Granit iz Slovenske Bistrice premagal Ljutomer s 3 : 1. Ljutomer: Primec, Šmauc, Babič, Šu-mer, Dobošič, Onišak, Savič, Zidar, Horvat, Pirher. (NŠ, FM) zasedel četrto mesto (584 krogov). Tretje mesto je zasedel Miha Horvat, član badmintonskega kluba Mladost iz Lendave, kije na državnem prvenstvu (do 17 let) zasedel prvo mesto in postal državni prvak. Po jakostni lestvici Badmintonske zveze Slovenije je športnik leta v svoji kategoriji. Za najboljšo športnico za leto 1997 je bila izbrana Marika Kardinar, članica Kegljaškega kluba Miroteks iz Celja. Je državna prvakinja med posameznicami in v dvojicah. Z ekipo Miroteksa je bila na svetovnem klubskem prvenstvu peta. Na svetovnem pokalu državnih prvakinj pa je zasedla drugo mesto. Je športnica Pomurja in kegljavka Slovenije za leto 1997. Za drugo najboljšo športnico za leto 1997 je bila izbrana Jožica Vrbančič, članica strelskega društva Varstroj iz Lendave. Na svetovnem prvenstvu gluhih, slepih in slabovidnih na Danskem je med posameznicami v streljanju z zračno puško zasedla drugo mesto. Zveza za šport invalidov Slovenije jo je razglasila za športnico leta 1997. Na tretjem mestu v izboru najboljših športnic za leto 1997 je Mateja Dražnik, članica AD Kladivar iz Celja. Je državna prvakinja za starejše mladinke v suvanju krogle in metanju diska. Na evropskem mladinskem prvenstvu je v suvanju krogle zasedla dvanajsto mesto. Za najboljšo športno ekipo za leto 1997 so razglasili aeroklub Mavrica iz Lendave, ki ga je Letalska zveza Slovenije razglasila za najboljši klub v Sloveniji za leto 1997. Drugo mesto v izboru najboljših športnih ekip za leto 1997 je pripadlo Strelski družini Štefana Kovača Turnišče, ki uspešno tekmuje v prvi državni ligi. Tretje mesto med najboljšimi športnimi ekipami pa je zasedlo šahovsko društvo Rokada iz Lendave, ki je v prvi slovenski ligi na drugem mestu. (FM) Predstavljamo vam________ Miha Gomboc - postati mednarodni mojster Petnajstletni Miha Gomboc iz Černelavec, dijak prvega letnika soboške gimnazije in član Šahovskega društva Radenska - Pomgrad iz Murske Sobote, je na nedavnem prvem močnem mednarodnem šahovskem turnirju Radenska open ’98 dosegel svoj največji uspeh, saj je dobil naziv mojstrskega kandidata. Miha Gomboc sodi med zelo talentirane šahiste, prvih šahovskih potez pa se je začel učiti v tretjem 'razredu osnovne šole pri mentorju Jožetu Benku, nadaljeval pa pri mojstru Fide Borisu Kovaču. Zelo hitro se je začel uveljavljati na občinskih in medobčinskih tekmovanjih, kjer je zasedal prva mesta. Leta 1996 je na državnem prvenstvu med dečki do 14 let v Mariboru zasedel prvo mesto in prvič postal državni prvak. Istega leta je sodeloval tudi na svetovnem prvenstvu za dečke (do 14 let) v Španiji in osvojil 5,5 točke od 11 možnih, kar je bil lep uspeh. Lani je na državnem mladinskem prvenstvu (do 16 let) v Mariboru zasedel tretje mesto, uveljavil pa se je tudi na mednarodnih tekmovanjih v Ljubljani, kjer je osvojil 5 točk od 9 možnih, in v Finkensteinu v Avstriji, kjer je zbral 5,5 točke od 9 možnih. Zelo uspešno je igral na prvi deski za ekipo Radenske - Pomgrada na mladinskem državnem prvenstvu, ki je zasedla četrto mesto, in v prvi državni šahovski ligi vzhod, kjer je ekipa Raden-ske-Pomgrada zasedla prvo mesto in se uvrstila v superligo. Odlično pa je začel tekmovati letos, saj je na nedavnem prvem mednarodnem šahovskem turnirju v Radencih osvojil 5 točk in kot najboljši mladinec zasedel 19 mesto med 46 šahisti ter postal mojstrski kandidat. To je uspeh, ki si ga je na tihem pred tekmovanjem tudi želel, zato je tembolj zadovoljen, hkrati pa mu je tudi velika spodbuda za zahtevna letošnja tekmovanja, ki ga čakajo. Še ta mesec bo sodeloval na državnem mladinskem šahovskem prvenstvu v Rogaški Slatini. Potem se bo udeležil dveh najmočnejših mednarodnih šahovskih turnirjev v Sloveniji, to je na Bledu (marec) in v Ljubljani (junija). Za ekipo Radenske -Pomgrada iz Murske Sobote bo igral tudi na državnem mladinskem prvenstvu in v državni superligi. Veliko si zlasti obeta od mladinskega državnega prvenstva, saj le-to odloča, kdo bo našo državo zastopal na evropskem in svetovnem mladinskem šahovskem, prvenstvu. Seveda pa si dobrih rezultatov želi tudi na drugih tekmovanjih. Njegova največja želja pa je, da bi postal mednarodni mojster. Ker gre za zelo nadarjenega in vztrajnega šahista, se lahko nadeja, da se mu bo želja tudi izpolnila. Feri Maučec Pričakovan Waz genske državSestnajstem kolu prvenstva v ligi košarkarski 1. B- van u ek'Pa Zagorja po pričako-den? Plemagala Radensko iz Ra-^adenčan°4 : 82 07 : 39\ Za Kuna- e sta bila neustavljiva točk Z1C Z 32 in Peterlin, 26 Pavlih' Za Radensko: Karlo 15, 11, 7’ Bratkovič 13, Banič Bala?; \9’ Ojsteršek 9, Rojko 4, Zlc4in Ulaga 3. Js°ka zmaga ^urja Skiny Arst\paprei odigrani tekmi za venSk: - 7- do 12. mesta v slo- ekiPa p enski košarkarski ligi je Sobptj Lrnurja Skiny v Murski Premi ,ez težav prepričljivo (6^'a Domžale s 126: 41 ^eeva^c Za Pomurje Skiny: Jonova 'Horvatova 27, Sveti-hva [/’"uzjakova 17, Grčar-eeva 5 ’ eferJeva 6 in Ivanči- Namizni tenis Tesna poraza Sobočanov in Radgončanov V enajstem krogu prvenstva v prvi državni namiznoteniški ligi sta obe pomurski ekipi tesno izgubili. Moravske Toplice Sobota so v Ljubljani po hudem boju izgubile z državnim prvakom Olimpijo. Junak srečanja je bil odličen mladinec Olimpije Tokič, kije premagal Ungerja in Nekhmedo-viča. Nepremagljiv pa je bil tudi državni reprezentant Škafar. Presenetljivo pa je dvojica Sobočanov Unger-Nekhmedovič premagala dvojico Škafar-Reflak. Tudi Radgončani so v Mariboru po hudem boju tesno izgubili. Odločilen je bil poraz dvojice Kovač - Benko, ki sta prvi niz dobila, v drugem pa že vodila s 14:8. Kovač je sicer dobil obe partiji, Ben- kovič pa eno, kar pa je bilo .premalo, saj se nova okrepitev Kitajec Cheng ni dal presenetiti. V drugi državni namiznoteniški ligi je druga ekipa Moravskih Toplic Sobote na Ravnah premagala Fu-žinarja. Kerna iz Puconec pa je v tekmovanju tretje lige dosegla dve prepričljivi zmagi. 1. SNTL - MM Olimpija : Moravske Topli,ce Sobota 4 : 3 (Tokič : Unger 21:14, 22 : 20, Reflak: Nekhmedovič 13:21,21 : 7, 15: 21, Škafar: Horvat 21 : 18, 21 : 17, Škafar-Reflak : Unger-Nekhmedovič 21 : 15, 11 : 21, 18:21, Tokič : Nekhmedovič 16:21,21 : 17,21 : 19, Škafar: Unger 21 : 12, 21 : 14, Reflak : Horvat 21 : 17, 13 : 21, 17 : 21); Maribor : Radgona 4 : 3 (Plohl: Benko 17 : 21. 21 : 16, 21 : 13, Tancer : Kovač 14:21, 13:21, Cheng : Benkovič 21 : 9, 21 : 3, Plohl-Cheng : Kovač-Benko 13 : 21,21 : 18,21 : 19, Plohl: Kovač 10 : 21, 21 : 19, 18 : 21, Cheng : Benko 21 : 17, 23 : 21, Tancer: Benkovič 16 : 21, 21 : 17, 19 :21). 2. SNTL - Fužinar: Moravske Toplice Sobota II 2 : 5 (Solar 2, Koščak 2, Šbiil). 3. SNTL - Kajuh-Slovan : Kerna Puconci 0 : 7 (Fridrih 2, Sa-pač 2, Kuzma 2, Fridrih -Kuzma); Logatec : Kerna Puconci 1 : 6 (Kuzma 2, Sapač 2, Fridrih, Kuzma - Sapač). M. U. Šolski šport I Delavske športne igre| Zopet najboljši športniki Mure V Teniškem centru Mešič v Murski Soboti so razglasili rezultate delavskih športnih iger Mestne občine Murska Sobota za leto 1997. Pokale in priznanja sta po pozdravnih nagovorih podelila predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar in predsednik odbora za šport in rekreacijo Željko Kranjc. V lanskem letu je v delavskih športnih igrah Mestne občine Murska Sobota sodelovalo 22 podjetij. Moški so tekmovali v devetih, ženske pa v treh športnih panogah. Zmagovalci v posameznih panogah- moški: kegljanje: Mura; mali nogomet: Carinarnica MS; namizni tenis: Obrtna zbornica MS; odbojka: Carinarnica MS; košarka : Obrtna zbornica MS; tenis: Obrtna zbornica; strelstvo : Vojašnica MS; športni ribolov: Mura: šah: Potrošnik; ženske - kegljanje: Mura; odbojka: Carinarnica MS; Strelstvo: Vojašnica MS. Skupni vrstni red - moški: 1. Mura 135, 2. Obrtna zbornica 108, 3. Carinarnica 99, 4. Potrošnik 92, 5. Vojašnica 78, 6. Pomurska banka 68, 7. Zavarovalnica Triglav 49, 8. Elektro 43, 9. SCT-TKO 43, 10. Blisk montaža 40 točk. Ženske: 1. Potrošnik, 2. Mura 23, 3. Carinarnica 22, 4. Vojašnica 19, 5. Dom starejših Rakičan 19, 6. Obrtna zbornica 11, 7. Pomurska banka 9, 8. Zavarovalnica 9, 9. Mestna občina MS 8, 10. DRŠ in Pomurka po 7 točk. Generalna uvrstitev: 1. Mura 158, 2. Potrošnik 122, 3. Carinarnica 121, 4. Obrtna zbornica 119, 5. Vojašnica 97, 6. Pomurska banka 77, 7. Zavarovalnica Triglav 58', 8. Elektro 43, 9. SCT-TKO 43, 10. Bliska montaža 40 točk. (FM) Sna A MS j« 10 91 ^OVci' 19 7 2 S Kron TanL. . 0 Mali nogomet - V četrtfina- lu malega nogometa osnovnih šol skupine A so bili doseženi naslednji rezultati: Lendava : Črna 3 : 0, Lendava : Šentjur 8 : 0, Lendava : Maribor 5 : 2. Vrstni red: 1. DOŠ Lendava, 2. OŠ D. Kobal Maribor, 3. OŠ Šentjur, 4. OŠ Črna. DOŠ Lendava se je uvrstila v polfinale. Rezultati skupine B: Celje : OŠ1II MS0: 1, OŠH1 MS: Ta- bor Maribor 3 : 2, Dravograd : OŠI11 MS 4: 1. Vrstni red: l.OŠ Dravograd, 2. OŠ III Murska Sobota, 3. OŠ Tabor Maribor, 4. OŠ Celje. OŠ lil Murska Sobota se je uvrstila v polfinale. Rezultati skupine D: Črenšo-vci: Leskovec 5 : 2, Črenšovci: Zreče 4 : 4, Črenšovci: Dornava 4 : 2. Vrstni red: 1. OŠ Črenšovci, 2. OŠ Zreče, 3. OŠ Leskovec, 4. OŠ Dornava.'OŠ Črenšovci se 10 7 4 4 2 1 o ■ * 2 1 1 2 10 0 1 Skupina B 10 MoUeimci 10 Upov« 10 MiiPnževci 10 0«. 10 0 1 0 5 6 6 7 9 82:18 67:33 56:34 37:63 43:57 34:56 39:61 32:68 28 23 23 13 12 7 5 1 Karate Na soboškem seminarju 120 karateistov Hra>10 10 7 6 5 3 3 3 3 2 0 0 1 2 2 2 2 2 1 3 1 0 2 2 3 5 5 5 6 5 9 76:24 66:34 60:40 49:51 50:50 48:52 44:56 40:60 40:60 27:73 30 22 20 17 11 11 11 10 9 1 Karate klub Murska Sobota je organiziral prvi samostojni zimski seminar, ki so ga vodili: Milan Zadravec (3 DAN), Franjo Kramberger (1 DAN), Metka Primec (1 DAN), Mitja Klemenčič (1 DAN), Samo Gros (2 DAN), Mišo Skuhala (2 DAN) in prof. Silvester Vogrinec (4 DAN). Na seminarju je sodelovalo okrog 120 karateistov iz Lovrenca na Pohorju, Slovenj Gradca, Radenec in Murske Sobote. Izpi- te za podmojstrskega kandidata so opravili: Dejan Zečevič, Boštjan Lucu, Mitja Voroš, Mihael Benkič, Goran Trajbarič in Nuša Ledinek. Izpit za mojstrskega kandidata pa so uspešno opravili: Peter Kaštrun, Saša Pjevič, Robert Sočič in Tina Mlinarič. (D. Škandali) je uvrstila v polfinale. (MS) Košarka - V povratni tek-____ mi šestnajstine finala osnovnih šol v košarki je OŠ Toneta Čufarja iz Ljubljane premagala OŠ Križevci s 45 : 33 in se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. V povratni tekmi šestnajstine finala srednjih šol v košarki je Srednja trgovska šola iz Kranja premagala ljutomersko gimnazijo z 62 : 55 in se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. V osmini finala srednjih šol v košarki pa bo igrala ekipa soboške gimnazije z ekipo Šolskega centra iz Brežic. Strelstvo - Strelsko društvo ____ Varstroj iz Lendave'je bilo organizator območnega prvenstva osnovnih šol v streljanju z zračno puško serijske izdelave. Sodelovalo je 30 dečkov in 5 deklic. Ekipno je zmagala DOS Lendava s 535 krogi pred OŠ Tufnišče, 497. Med dečki posamezno je zmagal Marjan Bencik s 182 krogi pred Jožefom Ko-pinjo, 178, in Igorjem Pavšičem (vsi Lendava), 175 krogov. Pri deklicah je bila najboljša Eva Cug (Lendava) s 172 krogi pred Petro Pintarič, 170, in Barbaro Pintarič (obe Turnišče), 166 krogov. (A. Zver) Dvoranski hokej___________ Prvi turnir dobila Svoboda V športni dvorani soboške tretje osnovne šole je bil prvi (od štirih) turnir za državno prvenstvo v dvoranskem hokeju za člane in mladince. Med člani so bili najboljši hokejisti ljubljanske Svobode, ki so premagali vse tekmece. Rezultati članov - Triglav : Moravske Toplice 5:1, Svoboda : Lek Rokomet___ Dober start Mobixa iz Črenšovec V prvem spomladanskem krogu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi je ekipa Mobixa iz Črenšovec premagala Sevnico z 21 : 20 (12 : 12). Mobix Črenšovci: Sabo, P. Smej 1, K. Smej, Horvat, K. Pintarič 2, S. Hozjan 7, Huber, A. Pintarič 8, V. Hozjan 1, Žalik, Jakopina, D. Pintarič 2. Lipovci 4:1, Lek Lipovci: Triglav Predanovci 5 : 3, Murska Sobota : Svoboda 1 : 2, Triglav Predanovci: Murska Sobota 7 : 1, Moravske Toplice : Lek Lipovci 2 : 5, Murska Sobota : Moravske Toplice 2 : 2, Svoboda : Triglav Predanovci 5 : 2. Drugi turnir bo v nedeljo v Murski Soboti. Svoboda 3300 11:4 6 Tirglav 4 2 0 2 17:12 4 Lek 3 2 0 1 11:9 4 M. Toplice 3 0 1 2 5:12 1 M. Sobota 3 0 1 2 4:11 1 Na prvem mladinskem turnirju v dvoranskem hokeju, kjer tekmujejo starejši dečki, mladinci in ženske so bili doseženi naslednji izidi: Triglav (ž.): Svoboda (s. d.) 6 : 1, Moravske Toplice : Svoboda (m. 1.) 1 : 3, Lek (m. 1.) : Triglav (m. 1.) 6 : 1, Svoboda (s. d.): Triglav (m. 1.) 0 : 2. Triglav (ž.) 1 1 0 0 6:1 2 Lek(m.L) 1 1 0 0 6:1 2 Svoboda (m. I.) 1 1 0 0 3:1 2 Triglav (m. I.) 2 10 1 3:6 2 Svoboda (s. d.) 2 0 0 2 1:8 0 M. Toplice 10 0 1 1:3 0 14 naših krajev vestnik, 5. frbruar 1998 -------:------------—' Klic v sili: Šola se podira! ZLATOPOROČENCA PETERNELJ IZ ŽEPOVEC - 20. decembra 1997. je minilo 50 let, odkar sta se poročila Marija in Rudolf Peternelj. Ona se je rodila v Koprivniku na Gorenjskem, on pa na Cerkljanskem Vrhu pri Cerknem. Kot mladenič je delal v rudniku živega srebra v Idriji. Po vojni sta se preselila na Apaško polje v Že-povce. Nekaj časa sta delala v KZ, pozneje, ko je zadruga propadla, pa se je Rudolf zaposlil na kmetijskem kombinatu, Marija pa se je posvetila gospodinjstvu in vzgoji otrok. Rodila sta se jima dva sinova (Boris in Jelko) in hčerka (Emica). Imata sedem vnukov in enega pravnuka. Pred kratkim, ko ste Petemeljeva zaznamovala petdeset leta zakona s »poroko« na matičnem uradu, jima je čestital tudi gornjeradgonski župan Miha Vodenik in izročil spominsko listino. - L. Kr. — GORNJA RADGONA - V ____ katoliški cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni je bilo v tednu krščanske enotnosti zanimivo ekumensko srečanje. Pri večerni maši je sodelovala tudi evangeličanska duhovnica Violeta Vladi-mira Mesarič, nameščena v evangeličanskih cerkvenih občinah Maribor in Apače. V svojem nagovoru je spomnila, da bi bilo lepo, ko bi bilo duha ekumenizma (sodelovanje krščanskih cerkva) čutiti vse leto in ne le v enem tednu. Obreda se je udeležilo še kakih 20 evangeličanskih vernikov. (F. KI.) ---- SODIŠINCI - Prostovoljno ----gasilsko društvo Sodišinci ima lep gasilski dom, gasilsko cisterno, orodno vozilo ter ročno gasilsko brizgalno, izdelano 1845. leta, na katero so še posebno ponosni, saj jim jo je uspelo ohraniti vse do današnjega časa. Na občnem zboru so se zbrali člani, mladinci, članice, pionirji... Samokritično so ocenili lanske aktivnosti. Tudi v letošnjem letu bodo sodelovali na več vajah, tekmovanjih ■ in gasilskih jubilejih. (F. Ku.) Društvo kmetic Beltinci ima okrog 100 članic iz osmih vasi, vodi pa ga Anica Bugar. Še posebej so aktivne v teh dolgih zimskih večerih, saj se zberejo najmanj enkrat v tednu in oživljajo stara kmečka opravila: luščenje bučnega semena, pletenje izdelkov iz koruznega ličja, ročno luščenje koruze in oblikovanje izdelkov iz slame. Obiskovale bodo tudi 30-urni tečaj, ki ga bo vodila Mihaela Flisar s Tišine. Sicer pa so si članice društva kmetic zastavile bogat program aktivnostih: več predavanj o zdravi prehrani, urejanju okolice kmečkih gospodinjstev in raznih kmečkih opravilih. Pri delu jih strokovno usmerja Ivanka Donko iz kmetijskosve-tovalne službe ŽVŽ Murska Sobota. - Fotografija: T. Horvat V dvanajstih krajih krajevne skupnosti (v Vratji vasi, Vratjem Vrhu, na Novem Vrhu, Pogledu, v Grabah, Janhovi, Žibercih, Spodnjem Konjišču, Drobtincih, Stogovcih, Podgorju in Zgornjem Konjišču) je komajda 364 gospodinjstev oziroma 1.300 prebivalcev. Iz Bukovec V ospredju je kanalizacija V Krajevni skupnosti Bakovci si prizadevajo, da bi že letos začeli s postopno ureditvijo kanalizacije. Da je zanjo med krajani veliko zanimanja, je dovolj zgovoren podatek, po katerem se je za to pomembno naložbo doslej prijavilo 333 posameznikov. Sicer pa je gradnja kanalizacijskega omrežja opredeljena tudi v sedanjem srednjeročnem referendumskem programu. Problem je, da se je prvotna predračunska vrednost teh del povzpela od 270 na 460 milijonov tolarjev. Tako bi moralo vsako gospodinjstvo prispevati po 3.500 DEM v tolarski protivrednosti, pri čemer bodo dodatnih 500 DEM na gospodinjstvo zagotovili iz krajevnega samoprispevka. Samo lani so za kanalizacijo plačali okrog 24 milijonov SIT. V ta projekt so vključene tudi vasi Krog, Markišavci in Polana, kjer imajo že pripravljeno ustrezno dokumentacijo. Druga pomembna naložba je vodovod. Če se želi 353 gospodinjstev, kolikor jih je doslej prijavljenih, priključiti na soboški mestni vodovod, bodo morali odšteti po 200 DEM. Ker je kakovost sedanje pitne vode marsikdaj vprašljiva, bodo skušali ta načrt čimprej uresničiti. To pa velja tudi za gradnjo kolesarske steze do Murske Sobote in ureditev pokopališča s popravilom mrliške vežice. Za ta dela bodo skupno s stroški za porabo električne energije plačali okrog 2 milijona tolarjev. M. JERŠE To so osnovni podatki, ki jih je povedal predsednik sveta KS Stogovci Jože Zagorc. Pozabil sem ga vprašati, na koliko kvadratnih kilometrih se razprostrirajo ta naselja, saj bi tedaj lahko kar hitro izračunal, koliko ljudi prebiva v povprečju na enem kvadratnem kilometru. To je sicer običajno merilo za merjenje gostote naseljenosti. Trdim pa, daje naseljenost redka, saj v omenjenem ducatu krajev živi komajda toliko ljudi, kot kje drugje - v eni vasi. Posamezniki: 100.000 tolarjev za krajevno cesto Redka ali gosta naseljenost imata dobre in slabe strani. Jasno Ljudje iz naših krajev Težko bi bilo brez Karla 72-letni Karel Vogrinčič iz Domajinec se je učil za ključavničarja, a je postal in ostal - kmet V krajšem pogovoru se ni nobenkrat (pri)tožil, da mu je žal, ker je poprijel na kmetiji. Priznal pa je, da vsega tega, kar sta ustvarila z ženo (in v novejšem času še sin in snaha), ne bi bilo, če ne bi nekoč hodila oba z žena na občasna dela v Avstrijo. Že nekaj časa pa sta oba kmečka upokojenca, saj sta bila pokojninsko zavarovana. Eden tistih Domajinčanov, ki so zaslužni za razvoj kraja, je prav gotovo Karel Vogrinčič, saj ni bilo akcije, kjer bi ne bil zraven. Tako je bil več let predsednik vaškega odbora in tudi njemu se gre zahvaliti, da je dobilo štirinajst domačij, ki so v zaselku Domajinski Vrh, času primerno cesto. Zraven je bil, ko so 1957. leta napeljevali v vasi elektriko; ni manjkal pri gradnji gasilsko-vaškega doma; bil je ustanovni član gasilskega društva, ki deluje od 1950. leta ... Povedal je, da so imeli gasilci najprej ročno brizgalno (in še jo imajo), nato so kupili starejšo »rosenbacherico”; 1972. leta so kupili kombinirano vozilo IMV, leta 1991 pa novo motorno brizgalno znamke Ro-senbacher. Menda so bili domajinski gasilci celo prvi v Prekmurju, ki so dali brizgalno blagosloviti. Karel spada med tiste ljudi, vsaj tak vtis je naredil name, ki ne govorijo ravno veliko, ampak več naredijo z rokami. Kar dobro je moral poprijeti na kmetiji v Domajincih, kamor se je bil poročil in vzel za ženo Pavlo. Nje kot beli dan pa je, da na območjih, kjer prebiva več ljudi, lažje izpeljejo določene naložbe, ker imajo pač več denarja. Še sreča, da skozi večino krajev pelje regionalna cesta Gornja Radgona-Tra-te, ki je seveda asfaltirna; hudo bi bilo, ko ne bi bilo tako in bi morali sami modernizirati vse cestne povezave. Že zdaj, ko imajo »samo« 56 kilometrov krajevnih cest, težav ne manjka: ne morejo jih tako hitro asfaltirati, kot si želijo, ker pač ni denarja. Doslej so jih utrdili in prevlekli z asfaltom 18 kilometrov. Lani so bili kar uspešni, saj so uspeli položiti črni trak v dolžini 1.800 metrov na cesti Vratja vas- gramoznica oziroma ribiški dom. Še svež je tudi asfalt v dolžini 1.500 metrov v Janhovi. Za modernizacijo cest so dobili iz Karel Vogrinčič iz Domajinec pravi, da se mora človek zaposliti, četudi mu tega ni treba. On v prostem času rad plete razne izdelke iz šibja. -Foto: Š. S. gov rojstni kraj pa so bližnji Topolovci. Od tam je kmalu po končani osnovni šoli odšel v Sze-get na Madžarsko (čas okupacije), da bi se izučil za ključavničarja. Proti kocu 1944. leta, ko je vse bolj pritiskala ruska rdeča armada, jo je popihal domov. Po osvoboditvi je služil triletni vojaški rok v »avtočeti«. Potem se je zaposlil v tovarni okovja v Slovenski Bistrici in se postavil na stran delavcev, ki so si v tistem času upali štrajkati. Seveda so udbovci zaslišali tudi njega in zažugali, da se to v socializmu ne sme početi. »Ko sem se učil za ključavničarja, sem bil več lačen kot sit; ko sem bil pri vojakih, je bila slaba hrana, pa premalo je je bilo; ko sem delal v tovarni, smo med drugim prekinili delo, ker nismo dobili hrane. Sklenil sem, da se bom poročil na kmetijo. Zavedal sem se, da bo treba trdo delati, a tolažil sem se, da vsaj lačen ne bom. Tako je bilo in je! Karel in Pavla sta se poročila 1949. leta. Imata hčer in dva sina, od katerih se je eden poročil domov. Vogrinčičeva sta na novo postavila gospodarski del kmetije, stanovanjski del pa sta lepo obnovila. Pri tem je bila uporabljena doma izdelana in žgana opeka. Vešč je bil tudi v tesarstvu in s svojo »dardo« (sekira za te-sanje hlodov) je pomagal pri iz- občinskega proračuna 14.000.000 tolarjev, 4.500.000 tolarjev pa so zbrali v krajevni skupnosti. Pa ne s klasičnim samoprispevkom od osebnih dohodkov, ampak z neposrednimi deleži občanov. Domačije, ki so ob cestah, ki sojih na novo asfaltirali, so primaknile okrog 100.000 tolarjev, preostali krajani dvanajstih vasi pa so sodelovali s prostovoljnimi prispevki: od 1.000 tolarjev naprej. »Z modernizacijo cest bomo seveda nadaljevali. V naslednjih letih bomo asfaltirali cesto Vratji Vrh-Vratja vas,« je povedal Jože Zagorc, ki sem ga obiskal na njegovem domu. Čeprav je bilo zunaj hladno, je bil zunaj in je obrezoval sadno drevje. Če me spomin ne vara, mi je povedal, da to najprej stori doma, šele potem pri drugih. Zaposlen pa je kot delovodja na Kmetijstvu Črnci. Sogovornik je o cestah še povedal: delavi marsikaterega ostrešja. Potem ko se je »odprla« tujina, je kupil traktor Stayer in z njim oral ne le na domači, ampak tudi na marsikateri tuji njivi. V vitrini na hodniku Vogrin-čičeve domačije sem zagledal priznanja in druga odličja, ki jih je dobil za delo v gasilstvu. Nisem pa tudi spregledal priznanja Regijske zveze lisaste pasme Pomurja Murska Sobota, ki mu je 1. 9. 1991. leta podelila odličje za osvojeno prvo mesto »za življenjsko proizvodnjo.« Priznanje je seveda za dosežke v živinoreji. V povprečju najmanj šest Vogrin-čičevih krav je v tako imenovani A-kontroli. Še kaj? Kakih 20 let je bil pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez na matičnem uradu na Cankovi. Nekoč je bil čebelar, a so bolezni uničile »roje.« Dokler je bil mlajši, je bil neke vrste vaški mesar. Tedaj so bile koline resnično praznik: skupaj so prišli zjutraj, domov so šli ponoči... Karel pa tudi zdaj, ko je zakorakal v sedmo desetletje svojega življenja, ne more brez dela: iz šibja plete košare in še kaj, kar pride na kmetih prav. Morda pa bo spet sezidal krušno peč. Nekoč jo je že in v njej je žena Pavla pekla zelo dober kruh. Ko so preurejali hišo, so (kot marsikje drugod) žrtvovali peč na drva. V sedanjem času pa se krušne peči spet vračajo in zdi se, da bi jih morali imeti na večini kmetij, saj jih imajo ponekod, kjer sploh niso kmetje. Š. SOBOČAN :n »Seveda ne moremo le čakati na asfalt, ampak skušamo maka' damske krajevne ceste vzdrži’ ti. Prav te dni smo dali nanje voziti okrog 300 kubičnih metrov gramoza. S tem smo ponek0’ napravili dobro podlago, kje gje pa je bolj malo pomagalo, N hribovitih območjih zaradi ne"' godnih vremenskih razmer^ men velikokrat .odnese’, niso Pa nam tuji niti zemeljski plazov* Klic v sili: Šola se podira! Ob starem šolskem poslopjav Stogovcih je novejši prizidek, ® se seveda dobro drži. Drugače f s staro »učilno«, ki se utegne p”! ali slej podreti, če je ne bodo‘J meljito obnovili. V Stogovd tudi ne bodo dovolili, da bivSt otroke prešolali na OŠ Apaje' kajti dobro poznajo razmete, ko je v krajih, kjer so izgubili šol in učitelje - vse gre dol, č®Pra včasih radi »šimfamo« prosve taije, da se ne vključujejo v ZU^ šolsko življenje in delovanje kraju. V Stogovcih, kot je p”’’ dal Jože Zagorc, želijo, da oW na, dražava... poskrbijo, dabod" hkrati z gradnjo nove šole v AP* čah »sanirali« še staro šolsko P^ slopje v Stogovcih. Tamkaj^ popolno osnovno šolo obiskuje povprečju 115 učencev. Ne b0’ pa vztrajali, da ostane vseh ose razredov (v prihodnosti de” razredov), saj se zavedajo, nesmiselno, da bi bilo v en{’ razredu na višji stopnji p° r učencev. Konkretno: tretja J” da’ bi lahko obiskovala šol° Apačah (učenci sedmega, osi” ga in devetega razreda). , Še bo čas za dogovarjanje, * lepanje morebitnih komprom^^ .... s popravilom starega SolsK^ poslopja pa le ne kaže odlašaj saj se utegne zrušiti. In kdo’ nosil posledice? Otroci. Voda prihaja na Vratji Vrh Del krajev segovske kraj6^ skupnosti je na ravninske^ močju Apaškega polja, del hribovskem območju. V va® ki so na višjih nadmorskih nah, imajo seveda večje me, kar zadeva črpanje je treba kopati globoko, prideš do »žile.« Na Vrati Vrhu bo v tem letu dobilo osč najst gospodinjstev zdravo v iz zajetja v Vratji vasi. Cev” bodo napeljali iz črpališ^V katerega se napaja zavod h . stovec Trate. Večina gosp0” štev v drugih krajih pa j nekaj časa odvisna od last^ (hišnih) črpališč. Na ob«10^ KS Stogovci namreč nimaj0 kih vodovodov, krak obči”8.11 vodovodnega omrežja zdaj »obstal« v Žepovcih1 Apače). fjl Pravimo: Za malo de” malo muzike. Pa še res je-se vrti okrog denarja in ni dovolj. Pa ne toliko tega, ker bi imeli bistveno f še dohodke, ampak pred^ zato, ker imamo vedno v«” j vih izdatkov. Da bi jih P”^ se je treba dodatno potru”” ’ morda »prezaposliti.« Sit”” st pa se s tistimi, ki pravijo,”/ prav vsak »ne more zn”J jf območja KS Stogovci je zaP nih 130 ljudi, kar je 10 kov vseh prebivalcev. Vel”^j|i tudi tako imenovanih d”” migrantov, ki hodijo na »d” v bližnjo Avstrijo. Podob” na prekmurskem Goričke”1 marsikoga na apaškem P° V/ suje« ta občasna zaposli^ pl stran meje. Resnici na 1J”, je treba z debelimi čtk”1”1^ p sati, da so tudi na obmo^jii1 Stogovci uspešni podjet” tudi kmetje. „/.4!* Š. SOB°C vestnik, 5. februarl 998 naših krajev Na Meleh je nastala v velikih steklenjakih »industrija cvetja« Tisoči cvetov družine Kurbus Na obisku v eni od petih največjih vrtnarij v Sloveniji avko in Marija Kurbus v svoji razsežni vrtnariji na Meleh. Foto.: F.Š. Mele, vasico, ležečo med Gornjo Radgono in Radenci, se radi zazremo v velike steklenjake, v katerih raste na tisoče rož. To je Vrtnarstvo in cvetličarstvo Kurbus. Kmalu bo v deželi pomlad in tam se rojeva cvetje, ki bo krasilo naša okna, balkone, gredice. Na voljo bo 50 sort fuksij in drugega cvetja. Vrtnarijo na Meleh vodita Slavko in Marija Kurbus s sodelavci. Vseh zaposlenih je dvanajst. Njuna hčerka Simona in sin Dani pa obiskujeta štiriletno tehnično vrtnarsko šolo v Celju. Hčerka bo s študijem kmalu končala. Tako bo v vrtnariji dovolj strokovnjakov. Ljubezen do cvetja je pred leti vodila Slavka v vrtnarsko šolo v Celje. Štiri leta je potem delal v vrtnariji Zdravilišča Radenska. Danes mu je 41 let in s popoldansko obrtjo je začel leta 1978 ob svoji hiši v Gornji Radgoni. Redno obrt ima 11 let, na Meleh deluje vrtnarstvo v novih rastlinjakih od 1992. leta. Osnova za delo na Meleh so domača zemlja ter velika pomoč staršev in drugih sorodnikov. S pridnim delom so se povzpeli med pet največjih vrtnarij v Sloveniji. Na voljo imajo sadike za okna, balkone, gredice, za cvetlična korita, grobove. Prodajajo rezano cvetje, lončnice in drugo. In da bi bila povezava z ljubitelji cvetja uspešna, organizirajo dneve odprtih vrat in predavanja. Skratka, delajo tako, da si pridobivajo ugled, zadovoljstvo kupcev. Podjetna in delavna družina so in so lahko drugim za zgled. FRANČEK ŠTEFANEC Franc Kojek (levo) in sin Franc, ki sta z veseljem pokazala stari in novi pralni stroj. Foto: NATAŠA JUHNOV Nemogoče je mogoče! Čudežni pralni stroj Cvet je podoba duševnih kre-Posti, šopek pa duhovne popol-... In cvetna čaša je kot ke-’n zbirališče ali ležišče nebeške nejavnosti... , Karkoli že je človek doslej na-P'sal o cvetju, je dejstvo, da si rez njega ne moremo zamisliti lePih in ne žalostnih življenjskih priložnosti. In ni nam dovolj cvetje, ki ga narava poseje po travnikih, premalo ga posadimo na svojih vrtnih gredah, pomoč potrebujemo pri vrtnarjih. Nekoč so poznali vrtnarije po graščinah, samostanih, v velikih mestih. Danes jih je vedno več tudi v manjših krajih. In ko se vozimo skozi BODONCI - Društvo kmečke mladine Goričko Bo- donci ima 43 članov iz Bodonec, Beznovec, Vadarec, Zenkovec, Vaneče, Šalamenec, Pečarovec in Radovec. Poslanstvo društva: pomagati mladim pri reševanju njihovih težav in problemov. Društvo pa skrbi tudi za izobraževanje. V sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo je potekal tečaj s področja poljedelstva, govedoreje, varstva rastlin, o okolju prijaznem kmetovanju, .ureditvi okolice domov in pripravi prazničnih pogrinjkov. Mladi sodelujejo tudi na kmečkih igrah in tekmovanjih v oranju. Društvo gmotno in moralno podpira Občina Puconci, pridobilo pa je tudi pokrovitelja: Lekov obrat v Lipovcih. (J. Ž.) To, kar seje pripetilo 65-letnemu upokojenemu trgovcu iz Bakovec Francu Kojeku, spada gotovo v Guinnessovo knjigo rekordov Ko je leta 1964 kupil pralni stroj italijanske firme Candy, si niti v sanjah ni mogel predstavljati, da mu bo brezhibno deloval polnih 33 let. Čeprav se na prvi pogled zdi skoraj neverjetno, da lahko pralni stroj, ki ga v gospodinjstvu nenehno uporabljamo, zdrži toliko časa, pa je vendarle res. »Kot trgovski poslovodja v Celju, kjer sem preživel kar 40 let, sem navezal številne stike s strankami. Ob neki priložnosti sem spoznal zdaj že pokojnega dr. inž. Uga Luterottija, ki je delal v predstavništvu milan- skega Candyja v Trstu. Beseda je dala besedo in z njegovo pomočjo Q Dobrovnik - svet ks Pob Dobrovnik je sklical na ki Se 0 uPokojencev sestanek, udeležilo 40 upoko-klu^■*’ so potem ustanovili bg ^Mojencev. Podobna klu-Vcj^ j °iUstanovili še v Streho-organ’ .lovcih. Upokojenci, in boi'Zlrari’v klubih, bodo lažje Sajanii« ‘formirani o vseh do-jih zanimajo. (F. B.) Lj p°RNJA RADGONA -slovnefance Slana> Ustnik P0-v središču Gornje lico M N6 Prenovil okrepčeval-"Znejša Ucco’ ki Je zdaJše Pri' )01Jpristm počutie v niei ie še hanj^ p°’ zato obiskovalcev ne Udi n Prostorje namenjen Rilcem. (J. Ka.) / U“SKI CRNCI - V tem ilsko tNu 100-letno ga-'Osebn^^'0’!0- Lani so bili še ovoo ° deJavni, saj so kupili Mi več°^n° v°zilo, imeli pa so d 1^ Pr'reditev in tekmovanj, ^niov^ • naJ Posebej omenim lisari.,apie v spomin na Karla Ja' (F- Ku.) BAKOVSKI ŽENSKI SEKSTET - Skupina šestih bakovskih upokojenk že nekaj časa nastopa na vrsti prireditev, ki jih organizirajo v okviru upokojenskega društva in krajevne skupnosti. S tem veliko prispevajo h kul- turnemu utripu kraja. Fotografija in besedilo: M. JERŠE sem se odločil za nakup pralnega stroja te priznane italijanske tovarne. Šlo je za tip super 5 avtomatic, ki je bil takrat najboljši in najdražji pralni stroj. Pri njegovem prevozu iz Trsta v Celje mi je pomagal brat, ki živi danes v Kočevju,« je pripovedoval. Kot kaže, je imel Franc Kojek, kije že 35 let naročnik časopisa Vestnik, ki ga je ves čas seznanjal z dogajanji v domači pokrajini, res srečno roko pri izbiri pralnega stroja. »Stari pralni stroj, ki ga zaradi okvare programatorja ni bilo mogoče več zamenjati, je dokončno odpovedal lanskega junija. Odločil sem se, da ga ne bom vrgel v staro šaro, ampak ga bom obdržal kot lep spominček. V teh dolgih 33 letih je bil pokvarjen le nekajkrat, večinoma je »šel« grelec, vendar gaje celjski serviser vedno znova usposobil za nadaljnje delovanje.« Ker se sodobnega načina življenja pač ne da zamišljati brez pralnega stroja, je bila družina Kojek, ki se je v novo hišo v Bakovcih preselila šele v 90. letih, primorana kupiti novega. Začasna rešitev je bil pralni stroj Gorenja iz Velenja. Toda Francu Kojeku trgovska žilica ni dala miru, zato je drezal dalje in se naposled odločil, da v tovarno Candy v Milano pošlje dopis s tremi fotografijami čudežnega pralnega stroja. V dopisu je izrazil željo po zamenjavi pokvarjenega programatorja ali nakupu novega pralnega stroja. Čez približno dva tedna je dobil odgovor, ki ga je nadvse presenetil. »Izrazili so začudenje in hkrati tudi zadovoljstvo, ker doslej še niso imeli takega primera. V znamenje priznanja so mi prek ljubljanskega Tehnouniona, kjer je zastopstvo Candyja za Slovenijo, ponudili številne ugodnosti, poslali pa so mi tudi prospekte in cenik. Žena in sin, ki največ pereta, sta izbrala sodobni tip activa 126, ki sicer stane dobrih 115 tisočakov. Nam so zaračunali le 101 tisoč tolarjev, povrh pa so nam zastonj poslali še sušilni stroj, katerega vrednost je okrog 80 tisoč SIT.« Franc Kojek in njegova družina niso mogli skriti zadovoljstva nad tako pozornostjo italijanske firme Candy. Direktor Tehnouniona Franc Šušteršič pa je hudomušno pripomnil: »Naj se ne zgodi, da bi tudi novi pralni stroj deloval 33 let, sicer bomo ob prodajo!?« Obveljati mora medgeneracijski dogovor MILAN JERŠE L^inac^ki odbor Zveze upokojencev Pomurja in Demokratična stranka upokojencev ^^organizatorja zanimivega ponedeljkovega predavanja o pokojninski reformi gubili del svojih prisluženih mesečnih povprečnih pokojnin. Zato se zavzemam za večjo navzočnost upokojencev na skupščini Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer bi morala biti zasto- D°VZet<>l ■ vnega lz bele knjige je pripravil poslanec dr-d Up0/. ra Ivan Kebrič, ki je poudaril, da je Se bod°JCriC’ves čas v’se' Damoklejev meč, češ ihoVe D°s Predvideno reformo precej zmanjšale jencCy av'.ce- Okrog 460 tisoč slovenskih upo-UdarjaPaodločnih stopiti skupaj, saj ni, kot ki bi lahko brez njihovega pri-Mo Ud h '0 uve'iav',a spremembe, ki bi bile na kuja jencev. Zmotno pa je tudi mnenje, da ie|a ® °rroa pokojninskega sistema ne bo pri-ie geil(; anM upokojencev, ampak zgolj prihodi zatja^i6, Ra™° upokojenci pa so pripra-Jhost D J?1'1' pas’ ee bodo seveda takšno pripra-u neKt azali tudi drugi. In kaj pravijo o vsem r' Pomurski upokojenci? ■5 hpoR1 SLAVINEC (Lendava): »V Pomurju predst°J društev z okrog 14 tisoč člani, s‘lo. Zat Z rnvaDdskimi društvi zares moč-Sti’ Ro n- ° nas moraJ° povsod upoštevati, še 11 prav a$topamo enotno s svojimi stališči. Če ribami »|Cd'' povedanemu- se strinjam s pri-.tehi sev e?e ref°rme pokojninskega sistema. : Pa tudi6 - ne delamo samo za upokojence, Za zaposlene in brezposelne ter za ti- osnova za pokojnino zniža po 2 odstotka. To pa seveda ni v skladu z zavzemanji za socialno državo. Z drugim, kar je zapisano v beli knjigi, pa se strinjam. Sicer pa bomo o tem še velikokrat razpravljali, saj bomo upokojenci morali sprejeti dokončna stališča.« ste, ki se bodo šele zaposlili. To pomeni, da mora v praksi obveljati medgeneracijski dogovor. Če bomo to dosegli, bom najbolj vesel. Želim, da bodo imeli naši zanamci tudi v prihodnje zagotovljene ustrezne pokojnine in da nas ne bodo kritizirali, češ da smo zapravili del njihovih upokojenskih pravic. S tem bodo lahko dostojno živeli, hkrati pa nas pohvalili, da smo jim pustili tako zapuščino.« MILKA NEUV1RT (Gornja Radgona): »Bele knjige ne poznam povsem, dobro pa sem seznanjena z vsebino posameznih stebrov. Pri tem mi ni všeč tisti del, ki govori o podaljšanju delovne dobe za ženske. Vsega ne bi smeli strpati v prvi steber, druge zadeve pa bi morale biti prostovoljne. Menim, da bi morali izločiti drugi steber pokojninske reforme, do katere pa bo prej ali slej moralo priti. Ni ugodno tudi to, da če nimaš polnih službenih let, se ti za vsako leto manj tvoja FRANC WE1NDOR-FER (Krog): »To, kar se predvideva v beli knjigi, najbrž za nas upokojence ne bo ugodno. Ne morem se namreč strinjati, da so v preteklosti posegali po naših pravicah in nam odvzeli poračun poko-jnip. Bojim se, da bomo tudi v prihodnje iz- pana vsaj polovica delegatov iz vrst upokojencev. Če je nekaj državno premoženje, to pomeni, da ga država lahko proda. Ravno kapitalski sklad pa je naše minulo delo, zato so tu nujne spremembe.« FRANJO ŠTEBIH (Ljutomer): »Glede pokojninske reforme moram reči, da so bile dosedanje razprave o njej preozke. Po mojem so sedanji predlogi dr. Ribnikarja in dr. Marmorja zelo dobrodošli, ker nakazujejo tudi rešitve za t. i. stebre oziroma kapitalske sklade z vložitvijo delnic vanje. To bo prišlo v obdobju tranzicije zelo prav, kajti država ne bo imela dovolj sredstev, da bi zadovoljila potrebe pokojninskega sklada, posebej zato, ker so v preteklosti prehitro upokojevali mlade ljudi. Tako imamo sedaj preveč premladih upokojencev, ker jih je država v preteklosti prehitro upokojevala; nekatere že pred 40. letom starosti. To pa seveda zelo vpliva na upokojenski sklad.« MILAN JERŠE, foto: NATAŠA JUHNOV 16 r eportaza vestnik, 5. frbruar 1998 Starostno razvrščan je je delitev pravic in obveznosti Sodba Vse moje starosti Če ste pri volji, vas vabim, da stopite pred ogledalo in se dobro ogledate. Videli boste svojo podobo. Ampak pogled v ogledalu se ne bo končal samo pri tem, da se vidite, ampak vas bo napeljal k temu, da boste začeli premišljevati. O čem? O svojem videzu v povezavi z vašimi leti. Da pa boste mogli sami sebe spoznati čimbolje in da boste uvideli, da je vaša podoba več kot le samo zrcalna slika v ogledalu, vam ponujam v rešitev naslednji test. Ne lažite sami sebi in pustite, da odgovori, ki jih boste vpisali, pridejo iz tistega najbolj intimnega kotička vaših misli. Pa začnimo: 1. Ljudje mi prisojajo .... let. 2. Mislim, da je moje telo enako telesu .... letnika. 3. Moje misli in zanimanja so enaka mislim in zanimanju .... letnega človeka. 4. Moj družbeni položaj je enak položaju ... letnika. 5. V sebi se počutim starega ... let. 6. Pošteno povedano, raje bi imel.... let. Sedaj poglejte vse vaše starosti! Vas to spoznanje, da nimate samo ene starosti, preseneča? Pa nadaljujmo. Vzemimo, da ste moški pri štiridesetih. Ste polni telesne moči, vendar »prestari«, da bi se začeli ukvarjati s tekmovalnim športom in »premladi«, da,bi šli v pokoj. Vaša hčerka jih šteje petnajst let, in je »premlada«, da bi šla delat, in »prestara«, da bi se igrala z barbiko. Vaša soseda se je poročila pri sedemdesetih, pa ste rekli: Ali ni za to že malo »prestara«? Vaš sodelavec jih šteje šestdeset, pa je »prestar«, da bi začel delati na novem delovnem mestu, vendar ravno dovolj star, da obdeluje vrt in dela v sadovnjaku. Starosti torej različno presojamo. Po naši družbeni presoji je torej otrok pri trinajstih še premlad, da bi delal, medtem ko je v nekaterih državah otroško delo pri teh letih običajno, pričakovano in zahtevano. Družbeno določeno je tudi, da gre človek pri petdesetih, šestdesetih ali petinšestdesetih letih y pokoj. Merjenje starosti s koledarskimi dnevi in leti ne more biti merilo naših telesnih in miselnih sposobnosti Torej: starost presojamo ljudje. Pri tem pa nam je os kronološka starost človeka. Na tej osi je pripet kazalec, ki se potem odklanja v levo ali desno in presoja glede na naše in družbene norme ali pričakovano ravnanje ter vedenje človeka določene starosti. Govorimo torej o predsodku ali vnaprejšnji sodbi. »Če je kronološka starost nekaj popolnoma neosebnega, gluho odštevanje let, in funkcionalna starost ‘objektivna uporabnost človeka v družbi’ pri neki kronološki starosti, pa je doživljajska starost človekovo osebno doživljanje svoje starosti. Kaj pomaga, če je človek kronološko šele v poznih srednjih letih, funkcionalno v izredno dobrem stanju za svoja leta, počuti pa se ‘na koncu ‘ vseh svojih poti,« je v eni svojih knjig zapisal dr. Jože Ramovš. Biti star Stereotipno ali »vgravirano«, vtisnjeno vnaprejšnje prepričanje pri ljudeh je tudi, da ženska ostari prej kot moški, pa čeprav govori statistika o življenjski dobi ravno obratno. Pred petnajstimi leti so v javnomnenjski raziskavi spraševali, koliko let naj bi imel človek, da bi ga opredelili za starega. Več kot polovica vprašanih je imela žensko pri štiriinšestedetih za staro, moškega pri teh letih pa le tretjina vprašanih. Podobno vprašanje smo po telefonu postavljali tudi naključno izbranim tridesetim anketirancem. Torej ne gre za raziskovalni vzorec, ki bi nam absolutno potrjeval ali zanikal določene trditve, ampak zgolj za »tipanje« ali pobiranje mnenj naključno vprašanih. Tretjina vprašanih je na vprašanje Pri katerih letih postane človek star odgovorila, da pri petinšetdesetih, in druga tretjina, da pri sedemdesetih. Samo dva vprašana sta mejo »biti star« postavila v poznejša leta. Ta prelom med vprašanimi se je zaznal pri štiridesetletnikih. Kaj bomo porekli na to ali h kateri skupini bi uvrstili še sebe? Pa je to vaše prepričanje res čisto vaše ali pa ste preprosto povzeli normo ali mejo, ki jo postavljajo ljudje okoli vas in družba. Presojanje starosti torej ni samo subjektivno početje človeka, ampak je pogojeno oziroma nosi v sebi družbeno presojo. Še za dojenčka v zibelki ne rečemo, da je »toliko mesecev mlad« Včasih nam je modrovanje kot mazilo za gladkejšo pot mislim. Pa si sposodimo modrost dr. Antona Trstenjaka, človeka, ki je sam doživel visoko starost in z bistrim duhom in svežimi mislimi zavrgel nekatere stereotipe, povezane s sposobnostmi starega človeka. V svoji zadnji knjigi Umrješ, da živiš je zapisal: »Staranje je neizogibno, nepovratno dogajanje živega organizma od rojstva do smrti. Zanimivo je, da sodi ta notranja sestavina v človeško življenje; da niti dojenčku v zibelki ne rečemo, koliko mesecev je mlad, marveč, koliko je star.« Življenje torej ni nič drugega kot staranje, kateremu pa družba nadeva lestvico različnih pravil ravnanja in pravic. Starostno razvrščanje je delitev pravic in obveznosti Smo družba, v kateri veljajo pravila starostnega razvrščanje po tistem: toliko je star, zato mora sam skrbeti zase in se zaposliti, si ustvariti dom, skrbeti za družino, delati za dobro družbe, mora se upokojiti... Starostna delitev je torej pomemben način razvrščanja ljudi ter delitev pravic in obveznosti, odgovornosti. In tako smo prišli do tistega, sedaj tako aktualnega vprašanja upokojevanja in določapja starosti za upokojitev. Sicer trditev, ki jo bom zapisala, ni zrasla na mojem zelniku, se pa z njo popolnoma strinjam: Nobene znanstvene podlage ni, da bi mogli reči, da se človek mora upokojiti pri šestdesetih, petinšestdesetih ali kateri koli drugi kronološki starosti. Upokojitvena (kronološka) starost je torej družbeno določena meja, povezana z veljavnim starostnim razvrščanjem. To pa se spreminja, odvisno od družbene potrebnosti ali koristnosti. Torej, če prevlada ocena, daje družbeno koristno, da ljudje ostanejo zaposleni dlje časa oziroma da pozneje odlagajo družbene obveznosti, bo temu primerno (tako kot sedaj pri nas) sledilo spreminjanje družbenih določil, zakonov. Da pa to vendar ne poteka preprosto in gladko, se lahko ob zadnjih vročih debatah okrog pokojninske reforme prepričamo sami. Spreminjanje upokojitvene starosti je namreč izzvalo niz trditev ZA in PROTI, vse pa še kako trdno stojijo, saj vendar izhajajo iz pestrosti življenja ter upoštevanja ne samo kronološke, ampak tudi funkcionalne in osebnostne, doživljajske starosti. Upokojitev - odlaganje družbenih obveznosti Predstavljajmo si, da imamo pred sabo tehtnico. Na levo stran bomo dali trditve in pojasnitve, ki govorijo ZA povečanje upokojitvene starosti, na levo pa tiste, ki govorijo PROTI. In pri slednjih bo glede na javnomnenjsko razpoloženje tehtnico zagotovo močno prevesilo v levo prepričanje, da je starejši delavec na svojem delovnem mestu manj uspešen. Ali je res? O tem, ali so starejši delavci na svojem delovnem mestu manj uspešni, smo povprašali tudi naše anketirance. Devetnajst od trideset vprašanih je to zanikalo, pritrdilno pa je odgovorilo enajst. Odgovore smo povezali s starostjo vprašanih in ugotovili, da se s trditvijo nekoliko bolj strinjajo starejši vprašani. Ko pa smo naredili povezamo med izobrazbo anketirancev in odgovori, pa smo, morda nekoliko presenetljivo, ugotovili, da je pomemben delež anketiranih z višjo in visoko izobrazbo prepričan, da so starejši delavci na svojem delovnem mestu manj uspešni. In kako so se odločali upokojenci? Med naključno povprašanimi jih je bilo sedem, štirje so se s trditvijo strinjali, trije, od tega sta bila dva kmetovalca, pa ne. Spet vprašanje vam: kam bi dali sebe, ali med tiste, ki so prepričani, daje starejši delavec na svojem delovnem mestu manj uspešen, ali k drugim, ki se s tem ne strinjajo? Skoraj verjamem, da sem z vsem zapisanim o starosti že nekoliko omajala vašo trdnost pri dajanju enoznačnega odgovora. Če pa boste prebrali še slednje, povzeto iz knjige Huberta Požarnika Umetnost staranja, pa boste svoje prepričanje ali še bolj utrdili ali pa ga dobro »prevetrili« in celo prevrednotili. Omenjeni strokovnjak je namreč zapisal: »Starejši ljudje so duševno in telesno zvečine enako sposobni kakor mlajši ali pa jih celo prekašajo. Res je, da se starejši človek težje zapomni nepomembno telefonsko številko. Tudi novega dela se ne loti tako nestrpno in zagnano, kakor se ga je loteval, ko je bil še mlad. Zato pa ima mnogo več znanja in izkušenj, razsodnosti in zdrave previdno sti. S terni in podobnimi lastnostmi temeljito odtehta in nadomesti posamezne primanjkljaje.« Svojo trditev je utemeljeval z raznimi opravljenimi študijami in pa izreki številnih strokovnjakov. Naslanja se tudi na dr. Trstenjaka, kije ljudi glede na njihov upad ustvarjalnosti razdelil v pet skupin. O upadu ustvarjalnosti človeka je dr. Trstenjak ljudi razvrstil v pet skupin. Prvi tip so na primer športniki in vsi tisti, katerih ustvarjalnost je odvisna od telesne moči, hitrosti in gibčnosti. Življenjska krivulja njihove ustvarjalnosti ali dosežkov poteka skoraj vzporedno z biološko krivuljo rasti in se povzpne najviše konec drugega ali v začetku tretjega desetletja Življenja. Drugi tip so ustvarjalni duhovi, katerih življenjska krivulja doseže svoj vrhunec v srednjih letih. Me dnje spadajo številni raziskovalci, iznajditelji, pisatelji. Tretji tip so ljudje, katerih življenjska ustvarjalna krivulja doseže svoj vrhunec v zadnji tretjini življenja. V to skupino spadajo predvsem filozofi in politiki. Za četrti tip je značilno, da so ustvarjalni dosežki teh ljudi enakomerno porazdeljeni skozi vse življenje. Pri ljudeh petega tipa ima krivulja ustvarjanja več vrhov, navadno dva ali tri. Hitri svet je proti starejšemu delavcu Hubert Požarnik tudi trdi: »Mnenje, da v poznih srednjih letih popušča delovna sposobnost, je splošno razširjeno, a z ničemer zares dokazano.« Po njegovem so številne predčasne upokojitve prej posledica neustreznih delovnih razmer in odnosov na delovnem mestu, bolezni, nezdravega načina življenja ali doseženega pričakovanega standarda. Če so starejši delavci manj uspešni, ko morajo delati v časovnem pritisku ali je od njih pričakovana hitra reakcija, pa so pri delu toliko bolj zavzeti in natančni ter delajo s premislekom. Če so manj uspešni na delovnih mestih, ki od njih terja veliko »potisne« moči, pa so uspešnejši, ko gre za lažja dela z enakomerno zahtevano trajno močjo. Po vsem tem zopet lahko ugotovimo: presojanje uspešnosti na delovnem mestu je odvisno od tega, s katerimi parametri ali merili merimo ali katerim merilom dajemo večji pomen. In ker v zadnjem času prav hitrost pri odločitvah postavljamo na tron napredka in sodobnega sveta, potem ne more biti drugače, kot da počasnost okvalificiramo kot nesposobnost in neuspešnost. j***««. 1 Delodajalci sodijo po letih. Prestar za zaposlitev že pri petintridesetih? Stereotip, da so starejši delavci manj uspešni, pa kajpak ni samo tema teoretičnih razglabljanj, ampak je lahko neka terim v korist ali drugim trpko rezilo’ življenju. Prepričanje, da so starejši delavci manj uspešni, si lahko v prid obff čajo tisti, ki se želijo umakniti iz delovnega procesa, udarja pa po tistih, M ostali brez zaposlitve, pa jim je ponev® zaposlitev pomemben življenjski cilj-Toda delodajalci, ki iščejo novega delivca, najprej vprašajo po letih in pri določenih poklicih še po spolu. V svoje prijave potreb po delavcih prav vsi zelo ■ natančno izpolnijo rubriko o pričakovani starosti delavca ne glede na to, šno delo ponujajo, a le redki zapišejo-da zaposlitev ponujajo vztrajnemu, ■ tančnemu, doslednemu delavcu. In^’ šna je torej za delodajalce »primernaj starostna meja za zaposlitev delavca Čedalje nižja je in vedno več delo« cevjo postavlja že pri petintridesetih k tih. Je torej delavec, ki dopolni petintrideset ali štirideset let, že »prestar« za no’0 zaposlitev? Biti manj star je na trgu dela prednost Na murskosoboški enoti zaposlitvi' nega zavoda je prijavljenih 3454 isM|| cev zaposlitve, ki so stari več kot Štiri® set let, torej tretjina vseh prijavljen1!1 brezposelnih. Drži tudi to, da staf?S iskalci dela dlje časa čakajo na novo® poslitev, ampak je ta njihova čakalo8 doba bolj kot s samo starostjo povež^ z znanjem ter izobrazbo. Starejšim is“ : cem delaje torej pot do ponovne zapj slitve težja kot mlajšim predvsem zaf8“ nižje izobrazbe, še najmanj možnosti!’ imajo delavci, ki so fizično iztrošeni Svetovalci zaposlitve tudi ugotavljajo-je verjetnost, da bo tak delavec dobil®! poslitev, odvisna tudi od človeka sat® j ga. Tisti, ki je od vsega začetka oPraVG delo na enem delovnem mestu, in w' terjalo nobenih sprememb ali Pfl gajanj, takšnemu bo pri iskanju nove# poslitve veliko težje kakor drugim, । morali opravljati raznovrstna delaj, celo večkrat menjali zaposlitev.! iskanju dela so vztrajnejši moški “ ženske, saj se slednje zadovoljijo lij. spodinjskim delom doma. Toda tisti® ridesetletniki, ki so odločeni, da si o® najdejo, so pri tem početju vztrajnejši zavzetejši od mlajših iskalcev zaposlili Za programe usposabljanja se redi® odločajo, vendar takrat, ko se, jih 13 dokončajo. Od delavcev, ki so vključeni vj^, dela, jih je 26 odstotkov starih deset let in več, v klubu iskalcev % poslitve pa jih je te starosti manj", desetina. Kar 31 odstotkov vseh, k1 problem nezaposlenosti reši s 5^1 zaposlitvijo, je starih štirideset več let. , In kako bi se glasil vaš nasvet ki je v kasnejših letih ostal brez zap tve ali pa je njegova uspešnost pri3 začela upadati? Enajst anketirane6'^ so se strinjali s trditvijo, daje sta>W delavec manj uspešen, smo povpf3L po rešitvi problema. Ponudili sin0^ odgovora, najprej, da se tak dd3 umakne mlajšim, ali pa, da se do d3 f usposablja za to ali drugo delovno sto. Šest jih je menilo, da se tak d«*3 mora dodatno.usposabljati, pet P3' naj se umakne mlajšim. Dane smo povezali s tem, ali je anketi!3’ poslen ali iskalec zaposlitve. ne potrjuje domneve, da bi bili dela bolj za to, da se stari urnah11 -juj »naredijo prostor« njim oziron13 | šim. MAJDA FOTO: NATAŠA J1^ yestnik, 5. februar1998 /'eportaža 17 Ramazan v getu Po ocenah Helsinškega monitorja Slovenije (HMS), ki je del Medna ro helsinške organizacije, s statusom posvetovalnega telesa Posvetu Evrope in OSCE-ja, živi v Sloveniji brez državljanstva okrog 70.000 ljudi -Slovensko notranje ministrstvo to zanika, po njihovem štetju ima neurejen status okoli 2000 ljudi, 6000 vlog pa naj bi bilo v postopku ;j j na število Neslovencev, io I?10 V S'oven*jh so še ved-fnil^Unc'’ k' čakajo, da se bodo lonA113 ,SVoie t*omove- Tudi v Vi- Ih’ Mer živi še vedno 55 ljudi, v pnem muslimanov. lam Sest’h 'et'h njihovega bivanja nanje bledi. Tudi po-vsai nekdaj prihajala, ni več, iesth kot Je ie bil° prei' Je dno -| jenja v zabojniku res vre-dajaC. ka?! Slovenska zakono-n<>stn1,1 ne omogoča niti prilož-viz y^dela. Ne, nimajo delovnih odre? ^'loncih se zdi, kot da so T0jni °d sveta. VfUsjj a ostaja jim vera. Njihova, etraj i ska. In post, ramazan, ki inu . konca decembra do 28. obe " sledilo je »slavje«, ne, ne love n°’ tiho, skrivno pred očmi ncev. V mesecu ramazanu se td*0!?11! Postijo od zore do mraka 7^0 se tekočini, hrani in tudi /"tn odnosom. Post je resda ko-'2Za zdravje, toda kot piše v S1 muslimanski knjižici, je v gla-, metoda samoočiščevanja. Post Veri (v Alaha), namazu (moli- tvah, ki se obvezno opravljajo ob zori, opoldne, sredi popoldneva ob zahodu in zvečer), zakatu (darovanje) in hadžu (romanje v Meko) eno od petih načel islama. Muslimanska žena iz Foče kaže, kako opravlja molitev. Pokaže tudi tespih (molek), njen mož pa iz rute odvije koran, muslimansko sveto pismo. Pri tem nama pripovedujejo, kako pomemben je ritual pranja pred molitvijo: od čistega perila do čistega telesa: najprej se trikrat operejo dlani, potem se izperejo usta, nato nos, nato lice, desna roka pa leva roka, nato lasje, nato desno in nato levo uho in na koncu še stopala. Nimajo hiše, nimajo doma, izginil je sin, toda še vedno imajo vero. Starejša gospa pripoveduje o tridnevnih predpripravah za slaščice (saj veste, baklave, hur-maje, tulumbe ...) do priprav slanih jedi (burek, sarma...). Govori v pretekliku. Saj odkar ne ve za sina, ne pripravlja več baklav. Po licu ji tečejo solze. Kaj ji lahko rečem? Da mi je žal, da so postali begunci v državi, kjer ne smejo delati in kjer večina komaj čaka, da izginejo, kamorkoli že. Naj rečem, da vem, kako je,.če ti nekoga ubijejo? Ne vem, ne vem, kako je to. Foto: N. J. Marija Krajačič iz Lendave ni sužnja televizije, ampak v dolgih zimskih večerih veze prte. Odkar je v pokoju - 35 let je delala v računovodstvu Nafte - ji sicer ne manjka časa tudi podnevi. - Foto: Š. S. Marija in njeni prtički So ljudje, ki se še kar mladi upokojijo, potem pa se posvetijo svojemu najljubšemu opravilu - hobiju, po slovensko: konjičku Škoda, ker mi je odpovedal fleš, kajti ko bi blisni-lo, potem bi bila fotografija jasnejša in bolj ostra. Sem pa zadovoljen tudi s to, ki je nastala ob prižgani luči v kuhinji Marije Krajačič v Lendavi. Na mizi so sicer krožniki, skleda ..., vendar ta ni pripravljena za kosilo, ampak je razstavljen jedilni servis, ki ga je dobila Marija od tovarne porcelana v mestu Hollohazi na Madžarskem. Odzvala seje na natečaj za najlepše izvezenprt z zaščitnim znakom tovarne. Na belem prtu v velikosti enega kvadratnega metra je izvezla osem svetlih znakov in jih obrobila z zlatim sukancem. Komisija je presodila, da je njeno ročno delo naj... in ji dodelila prvo nagrado: dragocen jedilni servis, ki ga kaže fotografija, na kateri je seveda tudi Marija. Povem naj, daje dobila posebno nagrado tudi njena ročnodelska kolegica Olga Jandl, in sicer servis za pecivo. Marija Krajačič živi s svojo družino v Lendavi, zelo pa je navezana še na domači kraj: Čentibo. Tam že nekaj časa deluje krožek ročnih del, v katerega prihajajo mlajše in starejše ženske, njihova mentorica pa je Eta Torok iz Zalaegerszega. Uspeh ni izostal, saj so ženske bolj ali manj vztrajne. Pametno in koristno je v prostem času nekaj početi, saj samo sedenje pred televizijskim sprejemnikom nikamor ne vodi. Marija ni sužnja televizije, čeprav je priznala, da je velikokrat, ko plete, vključen televizijski sprejemnik ali radio. Ne toliko, da bi gledala in/ali poslušala, pač pa zato, da potem lažje dela. Dela pa kar precej, in to ji je v veliko veselje. Pojasnjevala mi je, kolikokrat je treba vbosti z iglo, da izveze rob ene same luknjice na prtu. Nekaj stokrat! Ustrašil sem se seštevanja, da bi dognal, kolikokrat je zapičila iglo. Na vprašanje, ali ona in njene prijateljice, ki prav tako vezejo, svoje izdelke tudi prodajajo, mi je odgovorila, da ne. To, kar delajo, ostane doma, tu in tam pa katera kaj podari. Odzvale so se tudi povabilu madžarskega veleposlaništva iz Ljubljane in podarile nekaj svojih prtičkov za dobrodelno akcijo pred novim letom. Tudi na dan mojega obiska je vezla prtič z velikonočnimi znamenji. Ni mi bilo treba ugibati, saj sem že ob pogledu nanj ugotovil, da bo z njim pokrito meso, klobase, jajca, hren ..., kijih bodo nesli blagoslovit pred veliko nočjo. Marija Krajačič iz Lendave je samo ena iz ducata žensk na lendavskem območju, ki v tem zimskem času ne gredo zgodaj spat, ampak vezejo, pletejo ... Njihove stvaritve so že bile na razstavi v Centibi, v lendavskem gradu in še kje. Zdaj, ko sta dve dobili nagradi, jih to še posebej spodbuja. Na njih je ponosna tudi njihova mentorica, ki jih obišče vsaka dva tedna, prinese nove vzorce, ženskam pokaže kako novost, pa tudi one, ki seveda niso mirovale, prinesejo svoje vezenine. Š. SOBOČAN APAČE - Pri nedeljskih mašah v cerkvi Marije Vnebovzete v Apačah pojeta dva cerkvena pevska zbora. Starejši mešani pevski zbor, ki šteje 40 pevcev, poje pri maši, ki se začne ob deseti uri, mlajši pevski zbor, ki ima 28 pevcev, pa poje pri maši, ki se začne ob osmi uri. Sedanji g. župnik Ferencek oba zbora enako upošteva, čeprav pojeta ločeno in med njima ni sodelovanja. Vsi, ki hodijo k maši, vedo, da sta oba zbora enakovredno vključena v kulturno in versko življenje v Apačah in okolici, hkrati pa se verjetno zavedajo njihove pomembnosti v današnjih časih, ko težko pridobiš ljudi za amatersko delovanje na kulturnem področju. Obema pevskima zboroma, tako MPZ, ki ga vodi ga. Marija Čepin mlajša, kakor tudi zboru, ki ga vodi gospodična Marjetka Urbančič, či-mveč dobre volje in uspehov na pevskih predstavitvah! (B. Macuh) TURNIŠČE - V župniji Marije Vnebov- zete Turnišče nameravajo letos začeti z obnovo stare romano-gotske cerkve, v kateri so znamenite freske (stenske slikarije). Zavedajo pa se tudi, da bi bilo škoda prepustiti zobu časa (propadanju) nekdanje staro župnišče v središu Turnišča, zato naj bi ga postopoma obnovili. Seveda verniki sami ne bodo mogli prispevati potrebnega denarja, zato računajo na pomoč države in turniške občine. (J. Ž.) FOKOVCI - V Fokovcih so bili preteklo leto zelo dejavni, saj so ob pomoči Občine Moravske Toplice rešili pred propadom zgradbo z zvonikom, ki že leta in leta stoji na pokopališču; posodobili pa so tudi krajevna cestna odseka proti Ratkovcem in na Votkov Breg. Precej denarja so tudi porabili za sklepna dela v vrtcu in vzdrževalne posege na tamkajšni osnovnošolski stavbi. (G. G.) Maturanti prihajajo 4. a, Gimnazija Murska Sobota Sedijo (od leve proti desni); Laszlo Cikajlo, Dunja Turk, Ksenija Svetec, Borut Mauko, Barbara Sever, Marina Radič, Tadeja Pucko, Simon Horvat, Barbara Flisar, Sašo Todorovič; prva vrsta: Dejan Beznec, Damir Podlesek, Matjaž Titan, Tamara Maučec, Jerneja Farkaš, Martina Marič, Blanka Denko, Aleš Mataj, Bojan Marušič; zadnja vrsta: Uroš Lulik, razrednik, dipl, ing., asistent Renato Lukač, Mirjana Horvat, Matejka Markovič, Saša Lebar, Jasmina Kuzmič, Maja Sočič, Ksenija Flegar, Sonja Škraban, Nataša Gerič, Mirjana Kuzma; manjkata: Stojan Cvetko in Roky Gy6rek. TOMO KOLEŠ 18 £rač vestnik, 5. februar 1998 Fergusonova top model Težnja po razkazovanju očitno leži v družini. Polsestra Sarah Fergusson bo postala manekenka. Prve fotografije 17-letne Aliče Fergusson so objavili v Daily Mailu. Tudi oče major Ron Ferguson je ponosen na svojo Aliče in pravi: »Postavo ima po meni.« Nemška predvolilna kampanja Le kdo bo letos postal nemški kancler? Bo to uspelo Kohlu, Schroderju ali Lafontainu? Vsaj slednja dva sta že začela nastopati po pravilih volilne kampanje: na karnevalu saar-bruške občine se je pojavil Oskar Lafontaine — tam so ga sprejeli celo s poljubčki. Schroder noče zaostajati: v okviru gala športnega spektakla v Hannovru se je postavil za vratarja — hehehe, tako si vsaj ni mogel zabiti autogola ... jem najno* Britanska kraljic* Elizabetha b°p svojem šem portretu k* Budistični Richard Gere Od Pretty Woman naprej ga ženske občudujejo. Toda Richard Gere, verjeli ali ne, še naprej namerava živeti v samostanu. Že leta je namreč deklarirani budist, ki se bori za človekove pravice na Tibetu. Na neki tajvvanski otvoritvi fotografske razstave je predsedniku Lee Tengu - Huiju razkril svoje načrte: v dveh letih bo se vrnil med filmarje, toda še naprej bo živel kot menih. obglavljena' no, da, takovsi ne bo več veF za konzervativni Monarhinjai6* svoj 125. porj? izbrala 2'' letnega umet1* Justina Mortif rja. Njeg° poglej kraljico je doZ|V" resne" ogorčene kritij Podel* obglavljen® kraljice cem ni všec karzapj navsezadnje’ slab znak-' John Glenn 8Vali evr°Pski opazo-c'noQr,H nared. Mladi, za vo-11 divi0' na obeh stra" Je Pijejo zaradi skoraj- Za otoplitev odnosov z Zvezno republiko Jugoslavijo se je na pot podal Zmago Jelinčič - bojda na pol privat. (Padalec jim je zagrozil, da bo nagnal iz Slovenije vse jugoviče, če ne bo MiloševičeVrežim sodeloval z nekdanjimi beograjskimi dečki news.) je nekoč pojavil tudi tekmovalec iz Prlekije. Za srečo ga je pred tekmo blagoslovil sam velečastni gospod Easy Big Barry. V Prlekiji se je zadnja leta to opravilo pokazalo na moč koristno. Vsa blagoslovljena dejanja in projekti so takoj propadli in zato kasneje niso po-vzročali.prevelikih stroškov. S štartno številko 97 se je pogumno pognal po strmi progi. Televizijski komentator iz Sri Lanke (sicer pripadnik Tamilskih Tigrov) se je navduševal nad njegovo elegantno vožnjo. Res so ga prehitevali tekmovalci z višjimi številkami, vendar so bili proti našemu mojstru videti nerodni in okorni, da jih ni bilo za gledati. Na cilj je prispel v velikem slogu. Nikogar ni motilo, da so že vse pospravili, kajti nikogar več ni bilo tam, razen premraženega Tamilskega Tigra. kuval@siol.net snjega odhoda na fronto. Kujski val, zimsko veselje Na tekmi svetovnega pokala se Kujski val, naj... osebnost ’98 Najbolj dejaven Prlek leta ’98 bo gotovo dr. Drnovšek, ki bo sprejemal varčevalne ukrepe, reforme in stabilizacije po tekočem traku. Računa na zakon verjetnosti, ki pravi, da z rastočim številom ukrepov narašča tudi možnost, da ga vsaj pri enem ne bo polomil. Luigi ob izgubi Vesne, ki je deloma prešla v prekmurske roke. 20 č?dsevi mladosti vestnik, 5. februar 1998 DOLGE GRKE SPIM <0 SEN V ŠOLI,ZAJEC SEDI NA LAWlS.BEliAkA.KO SE IGRAMjSBZ ------ Obisk pri Feriju Lainščku V torek smo Alena, Armin in jaz obiskali pesnika in pisatelja Ferija Lainščka, ki je doma v Lendavski ulici v Murski Soboti. Najprej nas je sprejela njegova žena in nas povabila v kuhinjo. Postregla nas je s sokom in keksi. Nato je prišel gospod Feri. Spraševali smo ga, ali še kaj piše. Povedal je, da bo letos izšla njegova nova knjiga. Mi pa smo mu rekli, da v šoli radi beremo njegovo pe- V Medvedjem Brdu V mesecu decembru smo po-bliže spoznali življenje v naravi v okolici Medvedjega Brda. Hodili smo na pohode in se pogovarjali o kraških pojavih. Ker je bil sneg, smo se tudi kepali in lovili. Drugi dan smo se učili o gozdu in rastlinah, pogovarjali smo se o orientaciji in vremenu ter o tipih oblakov. Naslednji dan smo imeli predavanje o klopih, v učilnici smo postavili iglu šotor, šli smo na kmetijo, nato pa smo si ogledali diapozitive o rastlinah in živalih. Preostala dva dneva smo Ali veste? Vprašanje št. 20 se je glasilo, ah veste, kdo izmed Slovencev je prav tako prejel Nobelovo nagrado. Nekateri ste odgovorili, da nihče, drugi pa ste najbrž v kakšnem leksikonu poiskali pravilen odgovor. Morda ste to tudi vedeli? No, kakor koli, gre za dr. Friderika Preglja, ki seje rodil v Ljubljani leta 1869, in ker je bila Slovenija tedaj še del avstro-ogrske monarhije, je bil uradno razglašen za Nobelovega nagrajenca kot avstrijski kemik (Fritz Pregl) in kot oče mikroanalize. To seje zgodilo leta 1923, ko je živel v Gradcu, kjer je vodil medicinsko-kemijski inštitut. Umrl je leta 1930, še pred smrtjo pa je zapustil svojo najdragocenejšo lastnino (aparaturo za organsko mikroanalizo) ljubljanski univerzi. Naša nagrajenka (izžrebanka) pa je MARIJA MIKL iz Čakove. Čestitamo! KUPON št. 22 - ALI VESTE? AH veste, katere napake so v stavku Nebom moral priti k vam na koline? Odgovore pričakujemo najpozneje do 11. februarja. srnico Ledene rože. Dal nam je knjigo Oto in Oto in Maruša ter poster, sliko in avtogram. Spraševal nas je, kako nam je ime, kateri razred obiskujemo in ali so nam všeč njegove knjige. Povedal nam je tudi, naj pozdravimo učiteljico. Obisk pri Feriju Lainščku je bil zanimiv. DENIS MOHAR, 3. c, OŠ III M. Sobota se orientirali s kompasi, učili smo se o vretenčarjih in sesalcih, po-bliže smo spoznali skakače in paličnjake, pogovarjali smo se o ognju, ognjiščih in kurjavi, o kamninah in prsti, o šotorki idr. Vsak dan smo imeli tudi nekaj prostega časa in večerne zabave. Ob koncu je bilo tekmovanje o vsem, kar smo se naučili. Težko smo se poslovili, saj smo se imeli lepo in spoznali smo veliko novih stvari. MOJCA KOVAČIČ, 6. raz. OŠ Kapela (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) Šele po smrti Leto tisoč osemsto je prineslo slovenskemu narodu človeka, ki je naredil v slovenski književnosti velik korak proti Evropi in svetu. Tega leta se je namreč rodil France Prešeren, njegovo ime pa je z zlatimi črkami zapisano v slovenski zgodovini. Čeprav gaje mati imela najraje in je želela, da bi France postal duhovnik, se je odločil, da gre študirat pravo na Dunaj. Tam si je pridobil naslov doktorja prava. Svojo pesniško pot je začel s Dogodek mojega desetletja V prvem desetletju mojega življenja se mi je marsikaj zgodilo. Opisala bom dogodek, ko sem bila stara pet let. Doma smo pričakovali dojenčka. Najprej je moral očka odpeljati mamico v bolnico, jaz pa sem šla k babici, kjer sem čakala sestrico ali bratca. Želela sem si sestrico. Očka je prišel domov, a mamice z dojenčkom ni pripeljal s sabo. Mamica je morala ostati v Po tratah, gajih in rajih Kje se zdaj potikaš? Mar po tratah stikaš, po dolinah in po gajih? Oh, po tistih krasnih rajih! A si mogoče že zapela tisti spev cvetoč, tisti spev, ki mene lepega dela, tisti spev, ki meni daje moč? BLAŽ ČERNELA, 7. a OŠ Bogojina Vrabček Vrabček je majhen ptiček. Ima sivo-rjavo perje. Pozimi ostane pri nas. Otroci naredimo krmilnice in natrosimo zrnje. TAMARA VIRAG, l.b OŠ Odranci / ti) C 0) >w d) 0) Skupina učencev 1. a-razreda Bakovci ob ptičji krmilnici,v * j ro redno nastavljajo hrano ” licenci 2. a-razreda pa so se naučili, kako se pripravlja ptičja pogača. V raztopljen goveji loj so dali bučno in sončnično seme, proso in tudi pesek. Potem so maso vlili v kozarce in jih dali v zamrzovalno skrinjo. Ko se je loj spet strdil, so ga vzeli iz kozarca, pogače pa so obesili pri krmilnici. oc pesmijo Dekletom, svojemu rojstnemu kraju pa je posvetil pesem O, Vrba. V njej je izpovedal, da bi bilo lahko njegovo življenje veliko slajše, če bi ostal v rojstni vasi. Srečno bi se poročil z delovno ženico in njegova življenjska barka bi mirno plula še naprej. Zaveznik tamkajšnje cerkve, sv. Marko, pa bi mu branil dom pred ognjem in pšenico pred točo. Skoraj celotno usodo svojega življenja je mojster lirike izpovedal v tem, po videzu kratkem, po vsebini pa zelo obširnem sonetu. bolnišnici. Odšla sem spat. Ko sem se zjutraj zbudila, je prišla vesela novica. Dobila sem sestrico! Bila sem zelo vznemirjena. Očku sem rekla, da bi jo rada šla gledat, on pa je odgovoril, dajo bom lahko videla, ko pride do- Kaj mi pomeni knjiga? Ne morem si predstavljati življenja brez knjig, kajti zame je to največji zaklad. Vsak dan berem knjige, včasih tudi do poznih nočnih ur, saj imam takrat največ časa in miru. Ko sem bila manjša, sem rada prebirala predvsem pravljice. Ptice pozimi Nekatere ptice jeseni odletijo v tople kraje, nekatere pa ostanejo pri nas. Doma preživijo zimo: ščinkavec, brglez, kos, sinica, vrabec, plavček, kalin ... Če je veliko snega in je mrzla zima, so te ptice v veliki stiski, zato jim moramo pomagati. Naredimo jim lesene krmilnice in natrosimo vanje zrna. Paziti moramo, da jim ne dajemo hrane, ki zmrzne. Tudi pri nas doma smo lani 'prosila zrnje. Dala mi je sončnic- naredili leseno krmilnico za ptičke. Spomladi nam bodo v zahvalo lepo prepevale. DOMEN HODNIK, 2. raz. OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici k k k Ko pride zima, so ptice, ki ostanejo pri nas, uboge, ker ne najdejo dovolj hrane. Zato jim moramo nastaviti kr- Pogled na Prešerna v času njegovega življenja se ne da primerjati s pogledom nanj v sodobnem času. »France je navaden človek, ki se pač ukvarja s pesništvom,« bi najbrž menil nekdo, ki je živel v njegovem času. Prav dobro pa se sedaj vsi zavedamo, kakšen mojster lirike (Sonetni venec) in epike (Krst pri Savici) je bil Prešeren. Tudi sam seje zavedal svojih pesniških mojstrovin, ko je izrekel: »Šele po moji smrti uvidi moj narod, kaj sem storil zanj.« MATJAŽ HORVAT, 7. a OŠ Franceta Prešerna Črenšovci mov. Ko sem jo res zagledala, sem bila zelo vesela. V roke je še nisem smela vzeti, ker sem bila premajhna. Želim si še eno sestrico. PETRA LUKAČ, 3. a OŠ Bakovci Najljubše so mi bile Pepelka, Sneguljčica, Trnuljčica, Žabji kralj, Rdeča kapica ... Zamikalo me je tudi, da bi še sama napisala kakšno pravljico, vendar nikoli nisem bila zadovoljna s svojim pisanjem. Zato pišem sedaj kriminalko. Vpisana sem tudi v Iju- mil- nice. Očku sem rek- la, naj jo naredi tudi on. Ko je bila končana, sem jo obesila na vejo. Potem sem šla k babici in jo no in bučno seme ter pšenico. Zadovoljna sem odšla domov in natrosila zrnje v krmilnico. Vsak dan sem opazovala, kako so ptičke zadovoljno kljuvale semena. Prihajalo jih je vedno več. Če bo huda zima, bom pridno trosila zrnje, da mi bodo ptičke spomladi lepo pele. PETRA LUKAČ, 3. a OŠ Bakovci Te san v Baško ša Dere sen jaz mali bija, te sen v Baško ša, soleno sen vodo kuša, te pa plavat ša. Tralala, tralala, morska voda voda solena, tralala, tralala je za Prleka. Tudi sladoled sen liza, bija sladek je. Hoda sen po lepi Baški, večer pa v disko ša. Tralala, tralala, morska voda solena, tralala, tralala je za Prleka. Tjeden dni sen že na morji, nimam nič težov, le malo ateka pograšam, to mi nije prof. Tralala, trarala, drugi tjeden bon dum11' tralala, tralala sredi Lot merke. KSENIJA in MAJA, 3- * OŠ Janka Ribiča Cezanje* tomersko matično knjižnico, M si prav tako sposojam knjigi* njih sem si pridobila veliko dnega zaklada, zato imam šob’ | spise večkrat dobro ocenj^' . Berem tudi za bralno znacL brez katere pri meni seveda J gre. Upam, da bom vedno r’0 : brala in nikoli se ne ve, ahf bom morda tudi sama kdaj P*s> telj ica ALEKSANDRA ŽUNIČ>* kkk Ko pospravljam v svojisC^' razmišljam tudi o knjigah, pri meni zelo priljubljene. 0 . me je že velikokrat spodil iz so“'I ker ga je jezilo, da samo gleda knjige. Z njimi se lahko odra vim tudi na potovanje v A#1*' Ameriko ... in prav nestrpen s£( kajti zanima me nadaljevanje^ dbe. Nekoč sem se »spremen«! papigo, starši pa so tako planiI1 smeh, da so se tresle šipe na^ nih. Menili so, da bom got° postal filozof ali arhitekt, ker' liko brskam po knjigah. ČeZ^. me je začel bolj zanimati rada?!■ nik. Televizije pa imam že P(( glave. Rajši prebiram knW.; tem, kako so ljudje nekoč Žhw _ MATEJ ŠTUHEC-S OŠ vestnik, 5. februar 1998 n* glasbeni sceni & deset dni do koncerta Green Day v Ljubljani Punk rock, ki postaja pop »Tokrat smo se želeli podati po različnih poteh in na njih zdržati, dokler se le da,« pravi pevec in kitarist Billie Joe Armstrong iz skupine Green Day, ki bo v nedeljo, 15. februarja, nastopila v ljubljanski hali Tivoli, kar bo njeno že drugo gostovanje v slovenski prestolnici. »V preteklosti smo se vedno nekako izogibali poizkušanja v različnih glasbenih usmeritvah. Tokrat smo se tega lotili.« surfersko inspiriran instrumental Last Ride In, z godali posnet Good Riddance ter osebno izpoved o izgubljeni mladosti Walking Alone. »Pesmi, kot so Dominated Love Slave z albuma Kerplunk ali AH By Billie Joeje ponosen na Nim-rod, peti album skupine iz Berkele-ya v Kaliforniji in tretjega za založbo Reprise. Nimrod sledi albumom Dookie, Insomniac, Kerplunk in 39/Smooth. Zadnja dva sta bila posneta za berkeleysko založbo Lookout Records. Album Nimrod so fantje snemali dobre štiri mesece poleti ’97 v Los Angelesu z že standardnim koproducentom Robom Cavallo. »Mislim, da smo se Potrudili, kolikor smo se le mo-gb,« pravi Billie Joe. »Kar se tiče snemanja, je bila to verjetno naj-Ložja plošča, kar smo jih posneli. Zanjo smo si vzeli največ časa do-slej. Vsaka skladba ima svoj značaj in identiteto, ki smo ju hoteli na plošči čimbolje izraziti.« Na albumu Nimrod je gostova-a tudi violinistka skupine That Dog iz Los Angelesa Petra Ha-Ben, ki igra v dveh pesmih, poleg nje pa se kot gosta na plošči poja-™a tudi trobilca Gabe McNair in StePhen Bradley, ki sta že igrala na turnejah z No Doubt. Nimrod pomeni za skupino ne-fekšen nov začetek. Ko so že pa-tentl—v nieTd-1 SV°j P°Sosto kopirani vim iv11' punk P°P stihse z no' nejQaMurnom Green Day dvig-ščah11^ Ze doseženo. Nova plo-ževal° zad°voljila stare obo-skUnCe *[* presenetila tiste, ki so erj0 ze odpravljali kot preveč sl^^enžioniilno. P° triteden-turne'°^tnoru’ k’so si ga vzeb po WŽSomnia,c’ so Billie Joe, začeli p'sat' *n va^h' al^ ’ ki so se kasneje znašle na »Ko . Poimenovanem Nimrod. Sem ME Zapel° snemanje plošče, JOe ' res razdražen,« pravi Billie dj0 pislim, da smo odšli v stu-sebj da dokažemo samim a Se hočemo glasbeno bolj že[e]j • 'n izraziti, čeprav smo čai»rSe Vedno ohraniti znani zna-^nDay«.« UiprJ"11 Je tudi uspelo. Med vse-najstikSenečenji na albumu osemurni vsebuje Nimrod tudi lusic Myself in Knowledge z EP-ja Slap-py, so bile kot nekakšna mala vrata. Pokazala so, da zmoremo več. Te pesmi so odprle vrata novim, na primer Good Riddance ali King For A Day.« »Tokrat se nismo branili pred drugimi glasbenimi stili, ki so nam všeč,« dodaja basist Mike. »Vedno smo pisali različne tipe glasbe. Skladba Longview je na primer jazzy. Prav tako smo prej pisali pesmi, ki zvenijo kot Sesame Street. Vedno se je lahko našlo namige na to, česa smo prav tako zmožni. Sedaj smo tisto, kar se nam je pletlo v glavah, brez predsodkov tudi posneli.« Dookie in Insomniac, sta prodala skupaj štirinajst milijonov izvodov v Združenih državah, vendar skupina z novim albumom ni hotela znova uporabiti obrazca, ki se je ponujal s prejšnjih albumov, da bi prodala še več plošč. »Mislim, ®°LjŠih SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV ■ °ETTER DAY - Ocean Colour Scene 3 JOU MIGHT NEED SOMEBODY - Shola Ama 4 MY FAVORITE THINGS - OMC 5 ^N DAY- 10.000 Maniacs 8 ta N ' Natalie Imbruglla 7'«?° MUCH - Špice Girls phEni PER LEI / ICH UEBE FUR SIE - Andrea Bocelli & Judy Weiss GOluf"LOVED YOU ANYWAY - The Corrs to VEGAS - Jimmy Ray Y0U FEEL MY LOVE - Bllly Joel 1ThUu s SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH j MZlvET(na tleh) - Tinkara Kovač 3 hORO - Zasavci 4 kn POMLADI, DVE JESENI - Viktorija 5 rSJ vSE NAROBE GRE - Leteči potepuhi 6 rm , MOJA - Jan Plestenjak k 7' ^0RAK NAPREJ - Vili Resnik q EDLoq|. AM ■ SunnY Orcheslra T Koren ^UBezc,, NEBO - Vladimir Samec GRE SKOZI ŽELODEC - Adi Smolar IggTt ’ MaNAR0DN0ZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 2' mpoj SE VESELIMO - Slovenski muzikantje 3. teoe CA OČETU - Slovenskogoriški kvintet 4 NF ia2 V KAMNIK - Ans. bratov Poljanšek 5 Msa, L DEKLE - Igor in Zlati zvoki 6 - Vrisk uk ' JOiS°L BOMBON - Gamsi Bo^logf L Bl S TEB0J ' š,irie kovačl Bl SVptVI DOMOVINO - Bobri CE BO Št a„BREZ MUZIKE - Štajerskih 7 |? SLO Po sreči -Zasavci kLupor|e PoSljite do četrtka, 12. februarja 1998, na naslov: Murski val, eK« Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. ^“Pon št. 6 Za sk|adbo - tuja: "aea; rilrnek ter naslov: daje Nimrod še vedno punk rock plošča, čeprav ima tudi drugačne elemente,« pravi Billie Joe. »Nočemo pa delati vtisa, da se poslavljamo kot punk bend in postajamo pop, eksperimentalni ali kakršenkoli že.« Vsi trije člani skupine se strinjajo, da je bil od petih albumov, ki sojih posneli, Nimrod najtežji za snemanje, vendar se jim je vložen trud poplačal. »Vse druge plati energijo,« pojasnjuje Tre Cool. »In potem se ta energija vrne nazaj k nam in to je super! Igranje novih pesmi v živo je vedno zabavno. Prav tako že dolgo nismo igrali nekaterih starejših, ki pa bodo sedaj verjetno vzbudile tudi čisto nove občutke.« Glede na ogromen uspeh Green Day v zadnjih letih se postavlja tudi vprašanje, ali čutijo še vedno isto strast in hrepenenje do svoje življenja sem žrtvoval za to ploščo. Vsi smo se zelo potrudili. Ob snemanju praktično nismo razmišljali o ničemer drugem, kot le o plošči,« pravi bobnar Tre Cool. »Sedaj čutim ta velikanski občutek olajšanja,« samozavestno dodaja Billie Joe. »Ob poslušanju Nimrod se tako zabavam. Mislim, daje plošča odlična. Je ena najboljših, kar jih je izšlo v zadnjih desetih letih, takšen je vsaj moj občutek. Takšnih reči prej nikoli nisem izjavljal, a vem, da je to izvrstna plošča, in to je najpomembnejše.« Obsežna svetovna turneja za podporo albuma Nimrod se je začela jeseni leta 1997. Cestno popotovanje jih je pripeljalo tudi v mesta, v katerih skupina ni še nikoli igrala, kot na primer v Južni Ameriki. »Ob igranju pesmi na živih nastopih množici pošiljamo glasbe, kot sojo nekoč. »Po mojem mnenju že,« potrjuje Billie Joe. »Vendar čas nekako vzame svoj davek na vse in tega se ne da zanikati. Glede tega ni izbire, vsaj dokler si odkritosrčen. Odkritosrčnost je najboljši del vsakršne umetniške oblike. Če je nimaš, mislim, da lažeš samemu sebi in svojemu poslušalcu.« »Za punk rock, ki smo ga igrali, se nam je že zdelo, da ne more biti res popularen,« končuje Mike. »Imeli smo punkovske nastope in preprosto opravljali svoje delo. Niti najmanj si nismo predstavljali, da nas bo vse skupaj pripeljalo tako daleč, kot nas je. Ko pa je prišlo do tega, da smo začeli verjeti, da je tudi punk rock lahko res popularen, smo lahko postali le večji in slavnejši ali pa bi verjetno preprosto razpadli.« Pripravil: T. KOLES Novice od tu tev pa bo dobila tudi skladba Bodi moj. Skupina Dicky B. Hardy si je zastavila skorajda bojni plan, ker jo čaka v letošnjem letu veliko dela. Februarja bi naj izšla njihova druga plošča, na kateri so hiti z njihove prejšnje plošče, s katero se bodo predstavili po Sloveniji. Morda tudi v našem koncu, čeprav so skupine, ki zaidejo k nam, bolj redke. Odpravljajo pa se tudi v Ameriko, kjer naj bi imeti nekaj koncertov. Če se dva glasbenika združita, nastane duet, lahko pa tudi plošča z naslovom Gorim. Katrina je namreč izdala svojo prvo ploščo, na njej pa je štirinajst skladb, katerih večino je napisal rhultiinštrumenta-list in skladatelj Rok Golob. Za skladbo Ne rabim dveh dežnikov je že posnela videospot, videoupodobi- in tam Madonna se po tem, ko je posta-' la mamica in drugih novic, razen o materinstvu, sploh ni bilo, spet vključuje v glasbeno življenje. Njen novi album je poln dencea in tech-na, prav kmalu pa se bo z novo predstavo odpravila na veliko svetovno turnejo. Svojo zadnjo turnejo je imela leta 1993. George Michael je šele pred kratkim priznal, daje na snemanju svojega albuma Older pokadil tudi do 25 džointov na dan. Dodal je,^ tudi, da je kadil zato, da ne bi v tem M času pil alkohola, saj potem ne bi G zmogel obilice dela. Z lepimi stvar- gg mi se hvališ, George! at M 2 Narodnozabavna uganka Narodnozabavno glasbo poslušate, ker je vedno vesela, ker se z njo zbujate, ker je prijetna za dušo, ker vas ob njenem ritmu zasrbijo pete, ker opeva lepoto slovenske pokrajine in še kaj. Izžrebali pa smo dopisnico Marije Miki, Čakova 3, 9244 Vdeni ob Ščavnici. Čestitamo! Novo vprašanje: Kdo sedaj prepeva popularno skladbo Ne joči, dekle? 5 Z a M Odgovor: rt Kupon št. 38 Odgovore pošljite do 13. februarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom za »narod-' nozabavno uganko«. 9 Fred Hersch Jazzovski svet pozna pianista Freda Herscha predvsem kot improvizatorja in komponista z močnim vtisom Earla Hinesa in Ahmada Jamala. Danes dvainštiridesetletni pianist se je pred dvajsetimi leti iz rodnega Cincinnata preselil v New York. Širši javnosti pa je vsekakor najbolj znan po svojem albumu iz leta 1994 z naslovom Last Night While We Were Young: The Ballad Album, katerega prihodke, zbrane s prodajo albuma v vrednosti 1.000.000 dolarjev, je podaril skladu za raziskavo aidsa. Sicer pa je Fred Hersch zelo dejaven glasbenik in je v svoji dvajsetletni karieri naredil že marsikaj. Najraje ustvarja z majhnimi zasedbami, skupaj z basistom in bobnarjem. Prav tako se zelo posveča tudi solističnemu nastopanju in snemanju. V nekaj zadnjih letih je njegova dejavnost zaenkrat dosegla vrhunec, saj je v dokaj kratkem času posnel kar veliko plošč. Prva od teh je plošča z naslovom The Fred Hersch Trio Plays ... (Chesky). Na njej so skladbe avtorjev, kot so Wayne Shorter, Miles Davis in Ornette Coleman, skupaj s takratnim triom, v katerem sta sodelovala še basist Drew Gress in bobnar Tom Rainey. Kmalu zatem je podpisal pogodbo za založbo Nonesuch Records, za katero je kmalu posnel dva albuma. To sta albuma Passion FIower, na katerem Fred preigrava klasike Billa Strayhorna, in solistični album z naslovom Fred Hersch Plays Rodgers And Hammer-stein. Lansko leto je sklenil s ploščo Thirteen Ways za založbo GM. Na najnovejšem albumu, ki je izšel januarja letošnjega leta, Frad nadaljuje s solistično obdelavo legendarnih skladateljev, med katere sodi tudi Thelonius Monk. Na plošči z naslovom Thelonius: Fred Hersch Plays Monk (Nonesuch) je prav njegova glasba. Kot solist je Fred začel nastopati pred kratkim. O tem pravi: »Pri igranju sem vedno posvečal veliko pozornost zvoku in barvi tona. Ko igram sam, brez spremljave, sem lahko obenem aranžer in improvizator. Svoboda v glasbi mi pomeni največ in s solističnimi izvedbami sem temu najbliže.« Kmalu ima Fred Hersch namen izdati album v duetu, in sicer z izvrstnim kitaristom Billom Frisellom. Pričakujemo lahko zelo zanimivo ploščo. Bobnarja Simona Phillipsa gotovo poznate že vsi. Čudežni dečko je že kmalu začel z igranjem bobnov in se kmalu uveljavil kot zelo nadarjen studijski bobnar. Čeprav je bil glasbeno skoraj neizobražen, so ga k sodelovanju povabili takšni mojstri, kot so Mick Jagger, Stanley Clark, Jeff Beck, Al De Meola in drugi. Po smrti Jeffa Porcara, bobnarja su-perskupine Toto, je stalno mesto bobnarja-v tej'skupini zasedel prav Simon. Poleg sodelovanja s skupino Toto pa se že kar nekaj časa ukvarja tudi s svojim projektom. Za sabo ima štiri studijske plošče z glasbo, ki so jo v sedemdesetih letih imenovali fusion. Mešanica rocka, jazza, funka in še česa je torej glasba, ki jo bomo slišali 10. februarja ob 20. uri v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skupaj z njim bodo tokrat nastopali kitarist Andy Timmons, klaviaturist Jerry Watts, basist Jeff Babko in saksofonist Wendell Brooks. Kot predsku-pina bodo nastopili Rok Golob & Stop The Band. IZTOK R. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E2 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Morje pokriva 71 % zemeljskega površja. Kateri oceani ga sestavljajo?. ODGOVOR: Odgovore pošljite najkasneje do 11. februarja 1998 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: Prvomajski Relaxov klub v Novigradu. BS KUPON ŠT. 49! 22 Avmetijska panorama vestnik, 5. februar 1998 Demonstracijski prikaz rezanja parkljev pri kravah Tudi kravam je potrebna temeljita nega Pred kratkim je bilo prikazano rezanje parkljev na kmetiji Stanka Glavača v Beltincih. Ta prikaz je za kmete pripravilo rejsko društvo iz Beltinec ob pomoči kmetijske svetovalne službe. Rezanje parkljev (delo je potekalo ročno) so prikazali na kravi Šargi lastnika Stanka Glavača. Delo je opravil kovač Evgen Solar iz An-drejec, strokovni prikaz z obrazložitvijo pa je vodil veterinar z Veterinarske postaje Murska Sobota. Tako so si kmetje lahko ogledali, kako je kravo potrebno pripraviti na to opravilo, da čim manj občuti bolečine. Kovač Evgen Solar iz Andrejec je za takšna opravila usposobljen, saj se s tovrstnim delom ukvarja že nekaj let. Kot nam je dejal, ima za tovrstna opravila posebej pripravljen boks,, kjer kravo priveže, nato pa se loti obolelih parkljev. Ob koncu demonstracijskega prikaza nam je še zaupal, da je takšen način za krave zelo zdrav in bi morali kmetje vsaj enkrat letno kravam očistiti parklje. Besedilo in fotografija: Jože Žerdin SKUPAJ PROTI | KRI f Ml fNALUj ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI Koruza na Krapju V letu 1997 smo preskušali tudi koruzne Bc-hibride. Včasih so bili ti hibridi na našem območju mnogo bolje zastopani, potem pa so »odšli« malo v pozabo. Nekateri te koruzne hibride še vedno dobro poznate in v tem preskusu smo hoteli prikazati, kateri Bc-hibridi se pojavljajo pri nas in so Vam dosegljivi. Preskus je bil nastavljen pri kmetovalcu Marjanu Kranjcu s Krapja 13,. preskus pa je nastavila in ga ovrednotila svetovalka Marjana Sovič. Preskus je bil demonstracijski, dolžina vrste je bila 250 m, število vrst na parceli pa 44 (11 hibridov je bilo posejanih vsak v 4 vrstah). Tip tal: tla so bila peščeno-ilov-nata. Oskrba z vodo: v glavnem je bilo zadosti vode, rastline so doživele manjši stres le pred cvetenjem in po njem. Predposevek: prvo leto pred preskusom, leta 1996, je tu bila pšenica, še leto nazaj pa koruza. Gnojenje: osnovno gnojenje je bilo opravljeno spomladi, ko je bilo pognojeno z govejo gnojevko v količini 30 m3, tik pred setvijo je bilo 30. 4. 1997 pognojeno z NPK 9/18/18 v količini 900 kg/ ha in istega dne še z ureo v količini 300 kg/ha. Varstvo pred pleveli: takoj po setvi in pred vznikom je bilo poškropljeno s kombinacijo TRO-PHYJA (aktivna snov acetoklor + diklormid) v količini 1,5 l/ha in STOMPA (aktivna snov pendimeta-lin) v količini 3 l/ha; kasneje, 21.5.1997, je bil kot korekcijsko škropljenje uporabljen še RING (prosulfuron + primisulfuron) v ko- Tretje ocenjevanje domačih žganih pijač in sadnih vin Osemindvajset zlatih medalj Sadjarsko društvo Pomurja je pripravilo že tretje ocenjevanje domačih žganih pijač in sadnih vin, strokovna komisija pa je tokrat dobila v ocenitev kar 102 vzorca žganih pijač in 9 vzorcev sadnih vin. Spodbudno je, da se kakovost vzorcev iz leta v leto izboljšuje, saj je bilo na prvem ocenjevanju zaradi neustrezne kakovosti izločenih 12 vzorcev, lani so izločili 7 vzorcev, letos pa le enega. Vino meseca februarja iz Ljutomerske kleti Že lani vinar leta Slovenska vinska akademija Veritas nadaljuje z izborom vin za Veritasov vinski nakupovalni vodnik. Vina, ki jih še naprej jemljejo iz prodajne mreže, ocenjuje posebna strokovna komisija, ki za vino meseca izbere tisto vino, ki doseže najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Med 21 slovenskimi vini, predvsem mladimi, letnika 1997 je komisija za vino meseca februarja izbrala laški rizling iz Ljutomerske kleti. Za ljutomerski laški rizling, letnik 1996, je zapisala, da je to kakovostno donegovano polsuho vino z lepo izraženo cvetico in oromo, po okusu pa prijetno in lepo razvito vino z nekoliko višjo kislino. Z dvema zvezdicama vinske kakovosti se Ljutomerčanov laški rizling uvršča med zelo dobra slovenska vina, ker je treba zanj odšteti manj kot 500 tolarjev, pa se po ceni uvršča v spodnji cenovni razred. Vino meseca februarja je tako postalo vino iz kleti, ki se je lani največkrat ponašala z vinom meseca in ji je tako tudi ob koncu leta pripadel laskavi naziv vinar leta 1997. L. KOVAČ Med vzorci sadnih vin so štirje prejeli zlato, eden srebrno in trije bronasto priznanje, za žganja pa so podelili 24 zlatih, 69 srebrnih in 8 bronastih priznanj, če ne bi močno poostrili kriterijev ocenjevanja, pa bi bilo število zlatih priznanj še večje. Med žganji je prevladovalo slivovo, saj so pridelovalci dali v ocenitev kar 39 slivovk, med slivovimi žganji pa so izbrali tudi najboljše in jim dodelili šampionski naslov. Tega je s svojo slivovko osvojil dr. Lojze Slavič iz Radenec, drugo mesto pa si delita Sonja Pasičnjek iz Ku-štanovec in Karel Gjergjek iz Ofo-vec. Med vsemi žganji je najvišjo oceno 18,50 točke prejela viljamovka Mitje Slavinca iz Murske Sobote, med višnjevimi je zmagala Marta Horvat iz Moščanec, med vinskimi družina Pelci iz Okoslavec, med breskovimi Štefan Pintarič iz Martja-nec in med hruškovimi Anton Lesic iz Otovec. Največ vzorcev je dal v pocenitev Drago Škraban iz Murske Sobote, in to kar 20 aromatičnih žganj. Sadjarsko društvo Pomurja pripravlja 18. in 19. februarja predavanje o žganju in pripravi na žganjekuho. Predavanje bo ob 15. uri pri Smodišu v Otovcih, predavanje in demonstracijo žganjekuhe pa bo pripravil priznani strokovnjak Šaba-novič iz Šentilja. V. SMODIŠ I/ Radgonskih goricah zadnje dejanje lanske vinske letine ličini 25 g/ha. Preskus je bil zelo kakovostno izveden. Organiziran je bil tudi dan polja, katerega se je udeležilo veliko kmetovalcev, pridružili pa so se nam tudi strokovnjaki z BC-in-štituta in iz podjetja Semevit Lenart, ki so tudi priskrbeli koruzno seme. Datum setve: 1. 5. 1997. Datum spravila: 9. 10. 1997. V preglednici 1 so prikazani vsi koruzni hibridi, ki so bili posejani na tem polju in vključeni v preskus. Prikazana je gostota rastlin/ ha, ki je bila ročno prešteta in preračunana na 1 ha, pridelek svežega zrnja, ki je bil preračunan po metodi Kmetijskega inštituta Slovenije, odstotek vlage, kije bil izmerjen z vlagometrom, in pridelek zrnja s 14 odstotki vlage, ki je W izračunan. Pripravila: METKA BARBARIČ dipl. inž. kmet Kmetijskosvetovalna služba za Pomurje Preglednica 1: Preskus koruznih hibridov na Krapju 1997 Pridelek Odst. Gostota Zrelostni pridolek kg/ha vlage rastlin/ha razred Slisži!1 HIBRIDI (zrnje) [zrnje) ob spravilo FAO zrnja k!/*1 BC 175 10.390 21,08 73.950 250 11.322 BC278 12.921 28,56 74.460 270 15.555 BC 272 - ETA 11.084 29,47 68.850 290 13.515 BC 222 12.446 31,19 69.870 300 15.555 BC 318 11.187 31,90 67.830 350 14.127 FANT 36 11.111 30,09 68.340 370 13.668 BC 3786 12.122 30,94 69.870 380 15.096 YUMBO 48 14.457 34,29 72.420 480 18.921 BC 488 8 14.310 34,07 71.910 470 18.665 BC 408 B 12.109 32,83 74.970 490 15.50*1 BC 5982 15.350 32,06 75.990 540 19.431 Predavanja Kmetijskosvetovalne službe za Pomurje 10. 2. 1998 ob 10.00 bo predavanje z naslovom Kaj čaka sadjarje ob vstopu v EU, Ekonomika v sadjarstvu, predavala bosta g. Milko Kranjc, GIZ Slovenije, ga. Tanja Strniša 10. 2. 1998 ob 9.00 bo v dvorani KZ Videm, Sveti Jurij ob Ščavnici predavanje Pristop k urejanju kmetijskih zemljišč, predavatelja bosta Žita Flisar-Novak, dipl. inž. agr., Marijan Potisk, UE Gornja Radgona 10. 2. 1998 ob 10.00 bo v dvorani kulturnega doma v Dobrovniku predavanje na temo Spomladanski ukrepi v ozimnih žitih in priprave na setev, predavatelja Metka Barbarič, dipl. inž. agr., Evgen Sep, dipl. inž. agr. 10. 2. 1998 ob 17.00 bo v Lendavi v I. osnovni šoli predavanje na temo Tehnika škropljenja, predaval bo Andrej Kraner, dipl inž. agr. 11. 2. 1998 ob 9.00 bo v Ivanovcih seminar iz vinogradništva, tečaj bo vodil Ernest Novak, dipl. inž. agr. 11. 2. 1998 ob 9.00 bo v dvorani KS v Turnišču predavanje na temo Spomladanska oskrba žit in priprava na setev, predavatelja Metka Barbarič, dipl. inž. agr., Franc Režonja, inž.agr. 11.2.1998 ob 9.00 bo v dvorani KS v Turnišču predavanje na temo Prednosti prašičereje, vpliv pasme na kakovost mesa, predavateljica bo Zorica Abraham Panič, dipl. inž. agr. 12. 2. 1998 ob 9.00 bo v Zenkovcih predavanje Napake pd pridelovanju voluminozne krme; plevelna flora v žitih in koruzi; zatiranje plevelov in bolezni; ohranjanje rodovitnosti tal, predavali bodo mag. Stanko Kapun, dipl. inž. agr., Metka Barbarič, dipl. inž. agr., Žita Flisar-Novak, dipl. inž. agr. 12.2.1998 ob 10.00 bo v prostorih KSS v Lendavi predavanje na temo Vzgoja sadik vrtnin, predavatelja bosta Drago Belec, inž. agr., Andrej Grof, inž. agr. 13. 2. 1998 ob 9.00 bo v Bodoncih predavanje Ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal; direktna setev - izkušnje iz ZDA, Žita Flisar-Novak, dipl. inž. agr. Svečnično vino za sladokusce Turnišče Trgatev, ki so jo v mrzlem februarskem dopoldnevu, na svečnico, opravili v podjetju Radgonske gorice, je bila gotovo med zadnjimi lanskega letnika, v zgodovini podjetja pa so grozdje nekega vinskega letnika tako tudi prvič potrgali šele v naslednjem letu. V vinogradu na Janževem Vrhu, nedaleč od parcele, kjer so imeli v začetku decembra Miklavževo trgatev, so pustili okoli 800 trsov chardonnaya, tako direktor Škrobar kot enolog Filipič pa sta bila z bero zadovoljna. Čeprav razmere za ledeno trgatev niso bili najidealnejše, se zaradi tega niso hudovali, saj so v moštu namerili dobrih 200 Eoxlejevih stopenj sladkorja, s tem pa presegli celo kriterije za najboljšo kakovost - suhi jagodni izbor, za katerega je potrebnih 154 Eoxlejevih stopenj. Res da je iz stiskalnice nateklo le kakšnih 200 litrov mošta, bo pa zato iz njega nastala žlahtna kapljica, ki jo bodo prodajali pod imenom svečnično vino, suhi jagodni izbor in čez leto ga bodo vinski sladokusci že lahko poskusili. Za polnitev bodo izbrali posebne 0,2-litr-ske steklenice v obliki sveče. Sicer pa v Radgonskih goricah iz leta v leto namenjajo vedno več pozornosti kakovosti, zato tudi posebnim tr- gatvam namenjajo vedno več površin. Ob že uveljavljeni in tradicionalni Miklavževi trgatvi se ponašajo tudi s poznimi trgatvami različnih sort ter z izbori, za lanski letnik pa pravijo, da bo eden najboljših v tem stoletju, po količini in kakovosti skupaj pa gotovo najboljši. S suhim jagodnim izborom se bodo ponašali tudi v vinogradniš-. kem in vinarskem podjetju Kapela, kjer so zadnji pridelek pospravili konec prejšnjega tedna. Tudi to vino bodo napolnili v posebne unikatne steklenice, namenjeno bo za posebne priložnosti ter primerno za poslovna in druga darila. Tekst in fotografija: LUDVIK KOVAČ cene pujskov Na turniskem sejmu so minuli četrtek ponujali 24 pujskov, starih do 9 tednov in težkih do 22 kilogramov. Za par je bilo potrebno odšteti od 16.000 do 1 7.000 tolarjev, lastnike pa je zamenjalo 17 živali. KREKOVA BANKA ZA NOVE SODELAVCE V poslovni enoti Krekove banke v Murski Sob^' ki si z uspešnim poslovanjem v Krekovem duhu nenehno prizadeva negovati zaupanje varčevalce'' ter plemenititi njihovo premoženje, si želimo dobrega sodelavca, REFERENTA - BLAGAJNIKA Razmislite o sebi in se predstavite! Ste komunikativni in na delovnem mestu radi urejeni? Vas veseli delo z ljudmi? Imate srednješolsko izobrazbo ekonomske sme**1 vsaj dve leti delovnih izkušenj v bančništvu-Poznate blagajniško poslovanje in osnove računalništva? Napišite nekaj o sebi, priložite potrdila o izobrazb* * svojo prijavo pošljite v osmih dneh na naš nasloV: Krekova banka d.d., Slomškov trg 18, 2000 Maribor. Spoznajmo se in prepričajte nas! Tako boste lahko postali naš sodelavec za določen 6 mesecev, s polnim delovnim časom in z zanimivim delom, kar vam zagotavlja bogat° pridobivanje izkušenj in osebno zadovoljstvo. Skupaj si bomo prizadevali uresničevati naše cilje. yestnik, 5. februar 1998 /Nasveti Pomurskim psoriatičnim bolnikom na njihovi poti k soncu Luskavica in njeno zdravljenje (IV) Lekarnar, kdor zna noč temno razjasnit, ki tare duha - In zdravilo, Lar položi jutranjo roso ob svitu na vrt in dete na materine prsi Mehanizem delovanja ni znan, nekatere avtorji pravijo, da ga je iskati v fotosenzitivni reakciji, pre-občutljivostni reakciji na osvetljeni koži, drugi spet, da ne. Seveda pa ie zdravljenje varno le pod zdravniškim nadzorom, pri samozdra-vljenju pa bolnikom odsvetujemo sončenje in umetno obsevanje med uporabo katranskih pripravkov. Prav tako svetujemo, da o vsakem samozdravljenju obvestijo svojega zdravnika. Katrani niso pri-merni za nosečnice in doječe matere, saj naj bi bili nekoliko kance-rogeni, rakotvorni. Drugače naj bi ™li dokaj varni, možno pa je, da Povzročijo draženje kože, ekcem ln nastanek tako imenovanih ka-"Snskih izpuščajev. Tedaj je treba ožo temeljito izprati z vodo. , Ne smejo se nanašati na vneto 'e Poškodovano kožo, prek katere 86lahko vsrkali v telo in delovali ^rppeno zaradi vsebujočih fenol-' spojin. Previdna naj bo raba na . raz", na pregibnih mestih kože ^.spolovilih, ne smejo priti v stik s Uznico, denimo očno. Očiščeni ani obarvajo kožo, lase in oblači-’ a,nekateri avtorji pravijo, da so ^učinkoviti. gotavljali so kancerogenost r'"skavičnih bolnikih. Po razis-na'z leta 1980 pri 59 bolnikih 1 bl večji odmerki katranov v 14. februar - Valentinovo Sto > ra?s .Ze slišali, da spomladi Oubez huda bolezen? To je se|; A6”; Verjetno poznate mi-^i storil^enJe ie prekratko, da Pa 11 Vse, kar si želimo, eno ne p^ani0 - ljubiti!« Ljubezen a H1®!3’ ljubezen pre-^^rja8^' Valentinovo, 14. fe-। 'Je praznik ljubezni. va? d J Pričakujemo od tega dne-besede, drobno pozor-n'2 ra?!^’1.0- Ljudje smo zadovolj-^lačiia Lnini' stvarmi, prinašamo 9a Up?1 bozrrietiko ali kakšna dru-rHe, brg a darila. Kar koli poda-cvetja ne gre. Vrtnica je ^rnijjč? cvetlico nasploh. Zaradi n ®istosr SV°ie9a cveta' izrazitosti (raljiCa p Plemenitega vonja je res ’anaj hišnega sveta. Vrtnica, ’arvs i« rdeča ali kakšne druge simbol ljubezni. Veliko-sote velika darila, velike pa kljub temu ni-lra''rnajk0'/°ljni' Pogosto pa nas 1 °Sr^j ®0Pek zares razveseli PO OKNA IN VRATA iž JELOVICA SEDAJ V BTC v PETEK, 13. FEBRUARJA od 9.M do 18.°" IN v SOBOTO, 14. FEBRUARJA od 9.“° do 12 “ BO ^^LlŠKEM DIJAŠKEM DOMU LIZIKE JANČAR • SKRB ZA ČIMBOUŠI UČNI USPEH • • AKTIVNA IZRABA PROSTEGA ČASA • PRe^ * pmjetno IN USTVARJALNO VZDUŠJE • DOSTAVITEV DEJAVNOSTI NAŠIH DIJAKINJ JAVNOSTI Formativni PRISRČNO VABLJENI! Odprto , * Predstavništvo Murska Sobota, H1! £1X1 I 1 AA Nemčavci 1d (BTC) IJI Jk/V tel./faks: (069) 22 921 OLGA VARGA dan E^ETA in STARŠI, SPOZNAJTETMAS IN NAŠE CILJE: A, 2000 MARIBOR, telefon: 062-30-046-66 kombinaciji s sevanjem UV zvečali tveganje pri obolenju za rakom. Kasnejši raziskavi 1981. trditve nista potrdili najprej pri 260 psoria-tičnih bolnikih, ki so se zdravili s katrani in svetlobo UV povprečno 20 let, nato še druga raziskava pri 71 9 bolnikih, ki so se s katrani prav tako zdravili daljše obdobje. Zdravila za zdravljenje pod zdravniškim nadzorom Zdravljenje luskavičnih bolnikov je zelo zahtevno, za bolnika zvečine neprijetno, zdravila pa so z mnogimi pastmi, zato ne more in ne sme potekati brez zdravniškega nadzora. To velja tako za lažje kot težje oblike bolezni. Zanimanje za luskavico se je zadnje čas zvečalo tako teoretično v znanstvenih krogih kot praktično v farmacevtski industriji. Razvili so nekaj novih zdravil, nekaj jih je v fazi kliničnega preskušanja, nekaj jih je na voljo samo na zahodu. Zelo obetavni sta skupini zdravil, ki izhajata iz vitaminov A in D, pa tudi iz dithra-nola izpeljujejo nova, učinkovitejša in varnejša. Prvi od sorodnikov vitamina D je kalcipotriol (Daivonex, Psorcutan), ponj ho dijo nekateri slovenski bolniki v Avstrijo. Tudi to zdravilo ima svoje omejitve in njegova raba seveda zahteva zdravniški nadzor. DITHRANOL (cignolin). Je indijanskega izvora. Njegov predhodnik krizarobin je najučinkovitejša sestavina praška goa, najstarejšega zdravila za luskavico, ki so ga Indijanci pridobivali iz vzhodnobrazilske metuljnice An-dira araroba in ga že pred več sto leti uporabljali proti gobastim kožnim obolenjem. Verjetno so ga Portugalci že v 1 8. stoletju izvažali v druge portugalske kolonije, od tam pa denimo prek Goe v vse druge dežele, kjer je bila potreba po zdravljenju kožnih bolezni. V 1. svetovni vojni se je prašek komaj še dobil, zato je firma Bayer sintetizirala podobno spojino dithranol, soznačnici sta antralin in cignolin, to pa sta Unna in Galewski 1916. vpeljala za zdravljenje luskavice. Se danes je bistvena učinkovina za zunanje zdravljenje. Rabi se skupaj s salicilno kislino (Psoralon MT) alrsečnino (Psoradexan). Mehanizem delovanja še vedno ni do konca pojasnjen. Ima citostatični vpliv na keratinocite, zavira njihovo delitev v zarodni vrhnjični plasti kože. JANEZ ŠPRINGER, mag. farm. Tokrat podarimo za Valentinovo prisrčen bidermajerski šopek ali šopek teloha ali eno samo vrtnico. Presenetite svoje sodelavke, sodelavce j drobno pozornostjo, s cvetjem, s tem čudovitim delčkom narave. 14. februar ni samo dan zaljubljencev, je dan pričakovanja, in ker je ljubezen eno od velikih čustev človeka, naj bi ta dan pripravili presenečenje. Valentinovo je cvetno obdarovanje, z njim preženemo zimo in se veselimo prihajajoče pomladi. Floristi nam v cvetličarnah znajo svetovati, kakšno vrsto cvetja vzeti oziroma podariti prijateljici, prijatelju, sodelavki, kakšno cvetje podariti za poslovni obisk. Pa poglejmo, kakšno simboliko izražajo nekatere vrste cvetja: bela vrtnica - ti zavračaš mojo ljubezen, a jaz umiram; rdeča vrtnica - goreča ljubezen; lilija - čisto brezmadežno bodi tvoje srce; vijolica - samo skrita ljubezen osrečuje; pasijonka - potrpi, ljubi, upaj; kovačnik - daj mi upanje; marjetica - jaz sem srčno dober; hiacinte - ali te smem ljubiti, kajti skromnega po-trpežljivca čaka sladko plačilo. Sicer pa vam prepuščamo, da izberete najljubši cvet in obdarite tiste, ki so vam pri srcu, ki jih cenite. Torej, če vam besede ne dopuščajo, povejte z rožami. f sacUa in zelenjave Zelenjava Tržnica M. Sobota G. Radgona Ljutomer jabolka 80 150 120 hruške 260 - 470 banane 2I5 200 200 limone 236 300 280 grozdje 950 980 1000 ananas 340 390 400 pomaranče 137 235 210 mandarine 190 240 220 grenivke 236 - 260 kivi 420 450 410 paradižnik ‘ 390 450 450 paprika 550 590 600 krompir 60 90 70 šolala 260 279 250 radio 330 400 350 korenje 140 200 200 zeleno zelja 66 80 70 rdeče zelje 100 - 120 kisla repa 144 - 200 kislo zelje 144 180 200 čebula 170 150 150 ohrovt 194 - 250 kitajsko zel|e 120 - 120 česen 420 450 450 cvetača 340 280 300 šampioni 660 - 550 jajca 20 22 24 lizol v zrnju 321 300 300 orehova jedrca 1050 450 450 suhe fige 800 600 680 suhe slive 800 550 600 med 950 600 - lešniki 1050 • 1399 kokosov oreh 340 250 rozine 410 - 400 Velik prostor, opremljen z razstavljenimi vzorci oken, notranjih in vhodnih vrat Vam omogoča, da si mirno ogledate in izberete izdelke iz prodajnega programa Jelovice. Vodja predstavništva gospod Alojz Klemenčič in gospa Ema Hari vam zagotavljata, da se boste v novem razstavnem salonu dobro počutili in dobili tudi vso strokovno pomoč ter nasvete. Rozinov kolač k čaju in kavi Potrebujemo (količine za dva ozka, podolgovata rebrasta modela): 30 dag moke, 8 dag gustina, 15 dag rozin, 30 dag zmehčane margarine, 25 dag sladkorja (najboljše v prahu), 1 vanilijev sladkor, 1 pecilni prašek, 3 žlice dobrega belega vina, 6 jajc, 15 dag mletih orehov, 1/2 žličke soli, 1/2 žličke mletega cimeta, margarino za premaz modelov in bele kruhove drobtine za posipanje modelov. Podolgovate (lahko rebraste) modele izdatno namažemo z margarino in potresemo s kruhovimi drobtinami. Pečico segrejmo na 190 °C. Rozine operemo z vročo vodo in osušimo s krpo. Zmehčano margarino (ali maslo) penasto umešamo s sladkorjem, vanilijo in limonino lupino. Drugo za drugim (eno po eno) dodamo jajca in še penasto umešamo ter dodamo vino. Moko zmešamo z gustinom (jedilnim škrobom) in pecilnim praškom ter presejemo skozi gosto sito. Rahlo premešamo z ročno (ne z električno) metlico. Dodamo še rozine, orehe, cimet, sol. Mešamo rahlo samo toliko časa,1 da se masa poenoti. Razdelimo v dva modela in spečemo. Peče naj se počasi, po potrebi pokrijemo z aiu folijo. Nasvet: Pecivo dobro .prenaša zamrzovanje, zato ga lahko del zamrznemo za pozneje. Narežemo ga na običajne rezine, ki jih pustimo zložene drugo ob drugi. Po nekaj kosov jih skupaj zavijemo v aiu folijo in damo v vrečko. Kadar potrebujemo, vzamemo zavitek iz zamrzovalnika, odstranimo vrečko ter damo zavitek z aiu folijo vred v segreto pečico za 6-8 minut. Nato vroč zavitek položimo na deščico in pokrijemo s pre-ganjeno čisto krpo. Čez 5 minut lahko pecivo odkrijemo, odvijemo in naložimo na krožnik. Odtajamo samo toliko peciva, kolikor ga enkrat uporabimo. CILKA SUKIČ Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 21 avtomobilov, prodali pa so dva. Znamka Letnik prev.km. Cena Renault Clio RN 1,2 1993 37.000 9.600 DEM Renault 5 Campus 1993 50.000 7.100 DEM BMW316 1987 113.000 7.800 DEM Suzuki Svvift 1,3 GS 1990 95.000 7.900 DEM Rover 216 Si 1996 17.000 21.000 DEM Golf Diesel 1,6 1989 125.000 8.700 DEM Zastava 126 PGL 1989 42.000 1.000 DEM Lada Samara 1,3 1987 112.000 1.700 DEM Mercedes 190 D 1985 172.000 12.000 DEM Škofjeloška Jelovica je preselila svoje predstavništvo iz Cankarjeve ulice v prostore BTC- ja v Murski Soboti. vsak delavnik od 8.00 do 17.00 ob sobotah od 8.00 do 12.00. 24 televizijski spored od 6. februarja do 12. februarja vestnik, 5. februar 1998 POTK 6. FEBRUAR TV SLOVENIJA 1 8.35 Lutkovna igrica 8.50 Narava od blizu, nemška nanizanka 9.20 Humanistika 9.50 Parada plesa 10.10 Oh, dr. Beeching, angleška nanizanka 10.45 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka, 2/ 14 12.00 Oddaja o Slovenski vojski 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 15.50 Zgodbe iz školjke 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Sprehodi v naravo 17.45 Risanka 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija, 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Nagano '98 20.35 Storyville, ameriški film 22.35 Odmevi, vreme, šport 23.20 Newyorška vročica, ameriška nanizanka 23.55 Mojstri jazza 1 .00 Novi raziskovalec, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 9.30 Pepa ih Pepel španska nanizanka 10.00 Šport 15.30 Bo uspeh pokvaril Rocka Hunterja?, ameriški film 17.30 Moje pasje življenje, ameriška nanizanka 18.05 Anna Maria, nemška nadaljevanka, 12/ 14 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Tomaž Domicelj 21.00 Koncert 21.35 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 22.05 Noč polna dežja, ameriški film 23.50 Profit, ameriška nadaljevanka 2.00 Zimske olimpijske igre '98, studio 2.55 Otvoritev ZOI, prenos iz Nagana POP TV 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Misija: Zvezde - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! - 14.00 Obalna straža ponoči - 15.00 Power Rangers - 15.30 Esmeralda - 16.30 Senca - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne -18.30 Acapulco H. E. A. T. - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Prva izdaja - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Psiho, ameriški film - 0.00 Poškropljena, erotični film - 1.30 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Hi-ghlander- 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Supermanove dogodivščine - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Izbor filmske zvezde: John Travolta (090 91 51), Richard Gere (090 91 52), Patric Swayze (090 91 53) - 22.00 M. A. S. H. - 23.00 Mesto prekletih - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30-GNES; 10.00-ZAKOJ PA NEJ; 11.00-Risanke; 12.00-Videostrani; 16.00-GNES; 16.30-ZAKOJ PA NEJ; 17.30 - Videostrani, 18.30 - Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku; 19.00-GNES, informativna oddaja; 19.30 - TV Dnevnik; 20.00 - GNES; 20.30 -VIDEOBOOM 40; 21.25 - NAJ SPOT; 22.30-GNES, ponovitev; 23.00 - Videotop; 23.50 -Erotika; 01.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Pastir, nadaljevanka - 13.15 Santa Barbara - 14.00 Poročila - 14.05 Z namenom in razlogom -15.10 Otroški program - 15.40 Poročila -15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sedem vrhov, potopisna serija - 20.50 Po našHepi -22.10 Opazovanja - 22.45 Tednik - 23.45 Poročila - 23.50 Oddelek za umore, nanizanka - 0.40 Nasloni se name, ameriški film - 2.25 Koncert - 3.00 Zimske olimpijske igre, prenos otvoritve - 5.00 Sedmi element - 5.50 Sedem let zvestobe, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.55 Koledar - 15.05 Fantomska dama, ameriški film - 16.25 Za otroke - 17.05 Pastir, nadaljevanka - 17.55 Iz sveta znanosti - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 18.35 Hugo -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.15 Stranka, nadaljevanka - 21.05 Poročila - 21.20Cosby- 21.50 Žrtve za žrtve, ameriški film - 23.30 Smrtonosna iluzija, ameriški film TV MADŽARSKA! 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitve - 11.15 Sa-vannah - 12.00 Zvon, ura novic - 13.55 Peterica na otoku - 14.25 Martin Chuzzlewit -15.25 Vino in oblast - 15.55 Za otroke -16.30 Vesoljske igre - 17.00 Otroška soba -17.15 Za upokojence - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.05 Okno - 19.00 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah - 20.45 Ekskluzivno - 21.10 Jeanne Moreau, portret -22.05 Aktualno - 22.50 Capone, ameriški film - 0.15 Telejazz - 1.15 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik -7.15 Svet v slikah -7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Bogovi ljubijo hrabre - 11.55 Ozdravljena otroška srca - 13.00 Ura novic - 14.00 Derrick - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Zeleni planet -17.50 Tip - 18.00 Družina Onedin - 18.30 Alpe-Donava-Jadran - 18.55 Pravljica -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Skrivnostni otok Island - 21.00 Madžarska hiša - 22.00 Nikogaršnja zemlja, madžarski film - 23.45 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.25 Obalna straža -10.00 Harry z dolgimi prsti, filmska komedija -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.50 Dr. Ouinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija -18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki -20.02 Šport - 20.15 Iskanje zlatega otroka, filmska komedija - 21.40 Umazani Harry III, kriminalka - 23.25 X-Tro II, srhljivka - 0.50 Vlak za dva malopridneža, akcijski film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Ženski hudič, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Zdravnica Markuš Merthin -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Stari - 21.20 Luč v temi - 23.00 Poročila - 23.10 Nočni pogovor - 0.00 Čas v sliki 3 - 0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Deželni magazin - 10.30 Po sledovih stekla, lesa in kamna - 11.00 Filmski festival Sundance - 11.15 Oznaka D - 12.00 Nočni studio - 13.00 Novo ... - 13.30 Borza -14.00 Miinchensko glasbeno poletje - 14.45 Šport pod drobnogledom - 15.15 Arktika - Antarktika - 15.45 Klic centrale - 16.45 Design -17.30 Bremenska zdravstvena delavnica -18.15 Potovanja k umetnosti - 19.00 Danes -19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila -20.15 Arktika - Antarktika - 21.30 3satova borza - 22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Albin Egger- Lienz - 22.35 Festival male umetnosti -23.20 Prijateljstvo, film - 1.05 Pogledi s strani -1.10 Deset pred deseto - 2.15 Jazzbaltica '96 SOBOTA L 7. FEBRUAR TV SLOVENIJA 1 7.40 Radovedni Taček: Pilot 8 .00 Taborniki in skavti 8.15 Male sive celice, kviz 9 .00 Tedi, kontaktna oddaja 9.35 Beg z Jupitra, avstralska nadaljevanka 10.00 Otvoritev ZOI iz Nagana, posnetek 11.35 Igra Sergej Krilov 11.50 Orgelska improvizacija 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.10 Sprehodi v naravo 13.25 Zgodbe iz školjke 14.30 Mojstri jazza 15.30 Navihanci, koprodukcijski film 17.00 Obzornik 17.15 30 let folklorne skupine Emona 17.35 Aylly, ansambel peruanske glasbe 17.45 Umirajoči labod, balet 17.50 Na vrtu 18.20 Kulti v Gani, nemška dokumentarna oddaja 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Podelitev Prešernovih nagrad, prenos 21.20 Portreti Prešernovih nagrajencev 21.50 Nagano'98 22.20 Turistična oddaja 22.50 Poročila, vreme, šport 23.20 Groza na progi 9, ameriški film 0.50 Na vrtu 1.15 Kulti v Gani TV SLOVENIJA 2 10.00 Tomaž Domicelj 11.00 Koncert 13.00 Šport 17.30 Otvoritev ZOI, posnetek 19.30 Videoring 20.00 Policijska akademija VI, ameriški film 21.30 V vrtincu 22.10 Sobotna noč 1.45 Zimske olimpijske igre, smuk (m) POP TV 8.00 Pujsji Dol - 8.30 Mukci - 9.00 Zverinice - 9.30 Vrnitev v prihodnost - 10.00 Družinski pes - '10.30 Mlajši bratec - 11.00 Rolkar, mladinski film - 13.00 Mali filmar - 13.30 Roseanne - 14.00 Super POP - 15.30 Tekvvar -16.30 Highlander - 17.30 POP party - 18.30 Pustolovščine Robina Hooda - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Ubežnik, ameriški film -21.45 Teksaški mož postave - 22.45 Sophijina izibra, ameriški film - 1.00 Playboy special -2.00 24 ur TV GAJBA 15.00 Ponovitev izbora filmske zvezde - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Zapp, glasbena oddaja -19.30 Mulci - 20.00 Napad, ameriški film -22.00 Kaskaderji - 23.00 MacGyver - 0.00 Zapp STUDIO AS 9.30 GNES; , 10.00 - Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku 10.30 - Videoboom 40; 11.25-NAJ... SPOT; 12.20-Videostrani; 16.00-GNES; 16.30-Videoboom 40, 17.25 -NAJ SPOT; 18.15-Videostrani; 18.30-Ri-sanke, 19.00 - GNES, informativna oddaja; 19.30 - TV-dnevnik; 19.55 - Utrip; 20.10 -GNES; 20.40 - Rezerviran čas; 22.30 - GNES; 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Opazovanja - 8.00 Risanka - 8.30 Poročila - 8.35 Za otroke - 9.00 Dobro jutro -11.00 Besedo imajo mladi - 12.00 Dnevnik -12.25 Tarzan in velika reka, ameriški film -14.00 Poročila - 14.10 Otroška serija - 15.05 Briljantina - 15.50 Televizija o televiziji - 16.30 Dr, Ouinnova, nanizanka - 17.20 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.15 Smrtonosno orožje III, ameriški film - 22.15 Opazovanja -22.45 Forum - 23.20 Polnočna premiera -2.35 Psi faktor, serija - 3.20 Dokumentarni film - 4.05 Skrita kamera - 4.35 Koncert - 5.35 Največji uspehi hrvaškega športa - 6.50 Jazz pred jutrom TV HRVAŠKA 2 11.55 Koledar - 12.05 Dosjeji X - 12.50 Filmi Kirn Novak: Prijatelj Joe - 15.50 Zmagovalne strategije, poljudnoznanstvena serija - 16.50 Po meri - 17.20 Izobraževalna oddaja - 18.10 Doba parnikov, dokumentarna oddaja - 18.40 Glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Triler - 21.10 Dokumentarna serija - 22.15 Ekran brez okvira - 23.15 Oprah Show TV MADZARSKA1 5.30 Vaška TV - 8.00 Otroški program -11.05 Strasti - 12.00 McKenna, nanizanka -12.55 Energetska abeceda - 13.00 Dnevnik -13.10 Erdeljski primaši - 13.30 Ameba -13.50 Zelena žaba - 14.05 Telešport - 16.15 Armenci - 16.30 Naj ... - 17.00 Po poti -18.00 Živalski svet - 18.35 Najlepše poletje naše najstniške dobe -19.05 Lotoshow -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Satelit, kabaret - 20.40 Album smešnic - 21.00 Maharadžina hči, 2. del - 22.30 V soboto zvečer - 0.1 5 Smrtna tišina, ameriški film TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Kje, kaj? -7.45 Od meje do meje - 8.00 Turizem - 8.30 Šola sv. Martina - 9.00 Umetnostni spomeniki -9.30 Narodnostne oddaje - 12.00 Moj rojstni kraj - 13.00 Okno v Evropo - 15.00 Biseri -15.30 Potepanje - 16.00 Ljubezni pesnikov -16.30 Telešport - 18.30Anno... - 18.55Pra-vljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Familija - 20.30 MTV plus - 20.40 Galv6lgyijev šov -21.15 Bil je velik uspeh - 22.00 Bolnišnica v predmestju - 22.50 Poper, nanizanka - 23.50 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 7.25 Olimpijske igre Nagano '98, otvoritev - 7.55 Ol Nagano, hokej Avstrija - Slovaška, prenos - 10.35 Vroča sled - 11.05 Disneyev festival - 12.00 Harry in Hendersonovi - 12.20 Nick Foley - 13.35 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.35 Beverly Hills 90210 - 16.20 Melrose Plače - 17.10 Specialisti - 18.00 Šport -18.30 Olimpijski studio - 19.30 Čas v sliki -20.15 Najboljše iz avstrijske komedije - 21.45 Smrtonosne slike, srhljivka - 23.15 Nož v hrbet, srhljivka - 0.40 Ol Nagano: smučarski tek, 15 km (ž.), smuk za moške, prenosi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Kralj to-rerov, film - 11.30 Iskanje izgubljenega otroka, filmska komedija - 13.00 Poročila - 13.10 Maska v modrem, film - 14.45 Majhni ljudje tokrat nekoliko večji, film - 16.15 Podobe Avstrije - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Sin proizvajalca otrok, filmska komedija -21.45 Poročila - 21.50 Vse je komedija -23.55 Poročila - 0.00 Zadnji sestanek, romanca 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Francoščina - 7.30 Znotraj britanskih otokov -8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki -9.05 Čas za kulturo - 9.45 Alpe-Donava-Ja-dran - 10.15 Domovina tuja domovina - 10.40 Reportaža - 11.30 Pred tridesetimi leti - 12.00 Koncert - 14.00 Novo ... - 14.30 Čudoviti svet - 15.15 Televizija za ženske - 15.45 Ogled -17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Arktika -Antarktika - 18.30 Tujina - 19.00 Danes -19.20 Foyer - 20.00 Poročila - 20.15 Demon, opera - 21.15 Gledališka delavnica -22.45 Tri pesmi - 23.15 Boulevard Bio - 0.15 Pogledi s strani - 0.40 Tohuvvabohu - 1.10 Aktualni športni studio - 2.30 Jazzovska klet NEDELJA 8. FEBRUAR TV SLOVENIJA! 8.45 Ferdi, risanka 9.10 Telerime 9.15 Zvezdica, lutkovna igrica 9.40 Čarobni šolski avtobus, risanka 10.00 Orkestralna glasba 20. stoletja 11.00 Dogodivščine z Divjega zahoda 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.30 Najstarejša družica, ameriški film 15.10 Podelitev Prešernovih nagrad, pon. 16.20 Portreti Prešernovih nagrajencev 17.00 Obzornik 17.15 Po domače 18.55 Svečina 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.10 Nagano'98 20.40 Zoom 22.15 Intervju 23.10 Poročila, vreme, šport 23.30 Harper, ameriški film TV SLOVENIJA 2 10.00 Anton letalec, danski film 11.20 Pomp 12.05 V vrtincu 13.00 Šport 19.30 Videoring 20.00 Stoletje ljudstva, angleška serija 21.00 Alpe Jadran 21.30 Šport v nedeljo 22.15 V New Orleansu, ameriška nanizanka POP TV 8.00 Kapitan Zed - 8.30 Pasji mornarji - 9.00 Klop - 9.30 Maček Felix - 10.00 Mladi super-man - 10.30 Parker Lewis - 11.00 Tekvvar -12.00 Highlander - 13.00 Brez zapor z Jonasom - 14.00 Goreči hribi, ameriški film -15.30 Radijska postaja - 16.00 Otroški zdravnik - 17.00 Moč - 19.00 Športni krog -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Super POP - 21.45 Športna scena - 23.00 Viva Maria, italijansko-francoska komedija - 1.00 24 ur TV GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Sled rožnatega panterja, angleška komedija - 18.00 Harry in Hendersonovi - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Se spominjaš Dolly Bell, jugoslovanski film - 22.00 Predvolilni boj, ameriški film - 0.00 Kavarna nočne more, ameriška nanizanka - 1.00 Živa STUDIO AS 9.30 TEDNIK ODDAJ GNES; 11.00 - Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku; 11.30 -ZAKOJ PA NEJ; 12.30 Moji mali prijatelji; 13.00 Iz ZLTV - TV Primorka; 13.30 - Videostrani; 18.00 - Škilasti lev; 19.30 - TV-dnevnik; 19.55 - Zrcalo tedna; 20.10 - Afera Lucona; 21.30 - Videostrani TV HRVAŠKA! 7.30 Opazovanja - 8.00 Risanka - 8.20 Koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Poljudnoznanstvena serija - 9.30 Filipovi otroci - 10.00 Otroški karneval Opatija '98 - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Dokumentarno glasbena oddaja - 13.45 Mir in dobrota - 14.20 Opera Box - 14.50 Poročila - 15.00 Oprah Show - 15.50 Družinska afera, avstralski film -17.25 Poročila - 17.35 Ženska v belem, nadaljevanka, 4/6 - 19.05 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.15 Nevihtna tišina, dramska serija -21.15 Parni valjak, posnetek koncerta - 22.20 Opazovanja - 22.50 Spoznavanja, dokumentarna serija - 23.45 Poročila TV HRVAŠKA 2 11.25 Koledar - 11.35 Briljantina - 12.20 Psi faktor, serija - 13.05 Polnočna premiera -15.55 National Geographic, serija - 16.50 Klasična glasba - 17.50 Alpe-Donava-Jadran -18.20 Etnokajda - 19.05 Maček Viktor -19.30 Dnevnik - 20.15 Fatamorgana, oddaja o filmu - 21.10 Foxov filmski večer: Saigon -22.50 Zakonski pristan, humoristična nanizanka - 23.15 Grenki mesec, britansko-francoski film TV MADŽARSKA! 6.30 Za kmetovalce - 7.00 Otroški program -9.30 Družinski dnevnik - 10.00 Tv-magister -11.05 Puder - 11.35 Poje Vera Jako - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo -12.30 Opoldanska okrogla miza - 13.05 Glavni inšpektor, ameriški film (č.-b.) - 15.00 Begavčki - 16.00 Disneyjevi filmi - 17.10 Odločate vi! -18.10 Halo, svet! - 19.00 Teden in dnevnik -20.00 Kneginja Sandra, nanizanka - 20.50 Album smešnic - 21.00 Nebrzdano srce, ameriški film - 22.45 Telešport - 23.10 Svet v petdesetih letih - 23.35 Angleški nogomet TV MADŽARSKA 2 7.30 Vesoljske igre - 8.00 Šola sv. Martina -8.30 Civilna korajža - 9.00 Zabavni program za mlade - 11.00 Zimske olimpijske igre - 13.00 V imenu ljubezni - 14.50 Obvezno čtivo -16.15 Pogled domov - 17.05 Zimske olimpijske igre - 18.00 Donator - 18.30 Naš prijatelj Tomi Marx - 19.00 Kolumb in doba odkritij - 20.00 Pot, dokumentarni film - 21.30 Telešport - 22.00 Dokler še živimo, nanizanka -22.45 Antarktida, španski film - 0.25 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.00 Šport: bob, smuk, umetnostno drsanje, hokej, prenosi - 14.55 Kdo nam je ukradel dinozavra?, filmska komedija - 16.25 Smokey in bandit, filmska komedija - 18.00 Srček -18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki -20.15 Zvezdna vrata, znanstvenofantastični film - 22.05 Kolumbo - 23.45 Brank, kriminalka -0.55 Ol Nagano: smučarski tek in kombinacijski smuk, prenos TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Potovalne zgodbe - 9.30 Literarni kvartet - 10.45 Teden kulture - 11.00 Evropski studio - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Grad Hubertus, film - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev -17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes -19.17Loto- 19.30 Časvsliki- 20.15Auber-gerjevi - 22.00 K stvari - 23.20 Vizije - 23.25 Brecht: matineja - 1.00 Teden kulture 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Pogovori o kulturi - 7.45 Kulturni izseki - 8.00 Alpska panorama - 9.00 čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 Mozartiana - 10.00 Literarni klub - 11.00 Eskim, film - 12.50 Trije filmi Oskarja Fischingerja - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 13.45 Arktika - Antarktika -14.30 Vsak poje na svoj način - 15.00 Ko oče s sinovi - 16.00 HITEČ - 16.30 Arktika - Antarktika - 17.15 Živalski portret - 17.30 Televizijski zdravstveni nasveti - 18.00 Dnevnik -18.15 Obzornik - 19.00 Danes - T9.10 Pogovor - 20.00 Poročila - 20.15 Arktika - Antarktika - 21.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva - 21.20 Arktika - Antarktika - 23.00 Besedo ima javni tožilec - 0.15 Policijska zgodba, film PONEDELJEK 9. FEBRUAR TV SLOVENIJA! 9.00 Na potep po spominu 9 .45 Novi raziskovalec, ameriška serija 10.35 Na vrtu 11 .00 Ganski kulti, nemška dokumentarna oddaja 11.50 Pomagajmo si 12.10 Utrip, Zrcalo 12.40 Glasbena oddaja 13.00 Poročila 13.10 Turistična oddaja 13.30 Ljudje in zemlja 14.00 Intervju 14.50 Zoom 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček: Mleko 17.50 Očividec, angleška serija 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Nagano '98 20.35 Savannah, ameriška nadaljevanka, 6/ 34 21.30 Dosje: Lustracija 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.20 Pogovor TV SLOVENIJA 2 9.00 Indaba, francoska nanizanka 9.30 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 10.00 Rodbina Mogadorskih, francoska®' daljevanka, 9/12 10.50 Anna Maria, nemška nadaljevanka, 1« 14 11.40 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 12.10 Tri barve: Bela, francoski film 15.00 Košarka NBA 16.30 Zimske olimpijske igre Nagano'98 j 19.00 Lingo 19.30 Vdeoring 20.00 Studio City 21.00 Pomp 22.00 Cikcak 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Studio City 1 .45 Zimske olimpijske igre POP TV 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.0’ Otroški zdravnik - 13.00 POP kviz - l’-”. Športni krog - 14.00 Športna scena -Esmeralda - 16.30 Senca - 17.30 PORI* 18.00 Roseanne - 18.30 Acapulco H. E.A-. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 » Titanica, angleški film - 22.00 Možje v mod®' - 23.00 Misija: Zvezde - 0.00 Poltergeist' 1.00 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00P-ti vetru - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - I7'"" Na sever - 18.00 Harry in Hendersono*’; 18.30 Živa, regionalni program - 19.30M“ - 20.00 Vesoljski bojevniki - 21.00 Parale' svet - 22.00 M. A. S. H. - 23.00 Mesto P®1' letih - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 - Škilasti lev; 11.00 - Risanke; 12.00 .” deostrani; 16.00 - Afera Lucona; 17.55-"'" ostrani; 18.30 - Risanke; 19.00 - GNES, * mativna oddaja; 19.30 - TV-dnevnik; 20-° GNES; 20.30 - Zagovor minulega žMJeJI 22.15-Videospoti; 22.30-GNES, pono® 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA! 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.0’2 ročila - 10.05 Izobraževalni program - 1'' Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Pastir." daljevanka - 13.15 Santa Barbara - 1 4.0“ ročila - 14.05 Ekran brez okvira - 15.10 0 ški program - 15.40 Poročila - 15.45! braževalni program - 17.00 Hrvaška dat® 18.00 Kolo sreče - 18.35 Obnova HrvaS” 19.30 Dnevnik - 20.15 Narava politi K® 20.45 Sedma kronika, film - 22.35 Or vanja - 23r05 Grobe strasti, ameriški film TV HRVAŠKA 2 14.00 Koledar - 14.10 Mestece Petf. 15.00 Bratovsko tekmovanje, ameriški 16.25 Za otroke - 17.05 Pastir, nadaljevan’?! 17.55 Pazi, steklo! - 18.25 Hugo -Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 2® Kviz - 20.25 Murphy Brown - 20.55 Pi? - 21.10 Ruska vojna, dokumentarna seri 22.10 Leteči odred, nadaljevanka, 22.55 Vidikon, glasbena oddaja TV MADŽARSKA! 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - , Družina Onedin - 12.00 Zvon, ura no^ 13.05 Narodnostne oddaje - 14.00Zi«t olimpijske igre - 16.00 Za otroke - 16-3j imenu ljubezni - 17.00 Popoldanska amba% - 17.15 Regionalni program - 18.05 Za O",, - 18.30 Kralj pamp - 19.30 Dnevnik, šp% ; 20.00 Novi muhasti letni časi - 21-0’ Bean -21.35 Mixi šov - 22.00 Aktivi 23.00 Dolgi somrak, madžarski film -Dnevnik TV MADŽARSKA 2 . 6.00 Dnevnik - 6.15 Teden -7.00 Dne®^ 7.15 Območje - 7.45 Od meje do meje -Odprta univerza - 9.00 Zakladnica -Slovite knjižnice - 11.40 Duh kraja - ; Zvon, ura novic - 13.00 Oni vedo, kaj je V zen, tv-igra - 14.00 Skupščinski dne*%, i 15.00 Zasedanje parlamenta - 16.50 R6^ izobraževalni program - 17.30 Znanstveni ročevalec - 18.00 Družina Onedin -Madžarska danes - 18.55 Pravljice - 1 j-Dnevnik, šport - 20.00 Ptičja krmi!" 20.45 MTV plus - 21.00 Zimske oli^s igre - 22.00 Nočna pasja pesem, madz film - 0.25 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.05 Ol Nagano: bob, kombinacijski si"Li kej, prenosi - 14.50 Dr. Ouinn - Zdrav«j strasti - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 O straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17-4^ ji kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 'Jt Grozno prijazna družina - 19.00 Karoline mestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Med^ J 117 - 21.05 Pri Addamsovih, filmska ^5’; - 22.35 Rosa Roth - 0.10 J. A. G. - : Nagano: smučarski tek, superveleslalom j nos TV AVSTRIJA 2 J 9.00 Poročila - 9.05 Grad Hubertih W 10.35 Bogati in lepi - 11.15 Konflikti' Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 r Avstrije - 13.00 Poročila - 13.10 Ljb”'J žina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi ' Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 D šli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -Gorski zdravnik - 21.05 Tema - 22-ročila - 22.30 Kraj srečanja kultura ' Čas v sliki 3SAT j 6.50 Sedem dni drugačne televizije - ' ska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9-05 9.40 Aktualni kino nasvet - 9.45 0^ m 10.30 Tujina - 11.00 Parlazzo - 1I-4W na glavo! -12.30 Odlikovani ali kak° dobi medaljo za zasluge - 13.00 Bre' A zdravstvena delavnica - 13.45 Zaklad' dediščina človeštva - 14.00 NedeljsK' - 14.45 Klub seniorjev - 15.30 Nasve'^.t dence - 15.55 Po sledeh Evrope 'j/. Jezik nemih - 16.45 Kariera z 17.15 Hobiteka - 17.45 Raziskovali' - 18.15 Slike iz Avstrije - 19-00 u M, 19.20 Čas za kulturo - 20.00 P0LA 20.15 Arktika - Antarktika - 21-00 časi - 21.30 Novo - 22.00 Poročila ' ji« Spomenik - 23.00 Nagrada Maxa OLsS’ 23.45 Vso, kar je Brecht - 0.25 Po9|e ni yestnik, 5. februar 1998 televizijski spored od 6. februarja do 12. februarja torek JO. rtBRLAB TV SLOVENIJA! 8.35 9.25 10.10 10.45 11.35 13.00 15.25 16.20 17.00 17.10 17.30 17.45 18.20 19.10 19.30 20.05 20.35 21.30 22.30 23.20 23.50 0.45 9.30 10.00 10.50 11.45 16.00 16.30 19.00 19.30 20.00 21 00 21.45 22.15 23.50 1.00 Sonce ne sije vsak dan, češka nadaljevanka Recept za zdravo življenje Newyorška vročica, ameriška nanizanka Savannah, ameriška nadaljevanka Po domače Poročila Dosje Prisluhnimo tišini Obzornik Po Sloveniji Taborniki in skavti Beg z Jupitra, avstralska nadaljevanka Besede Risanka Dnevnik Nagano '98 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka, 6/26 Made in Slovenia Odmevi, vreme, šport Kdo je glavni, ameriška nanizanka Solo ali zakon molka, nizozemska dokumentarna oddaja Svet poroča TV SLOVENIJA 2 9.00 Pepa in Pepe, španska nanizanka Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka Grad Hohenstein, nemška nadaljevanka, 5/6 Cik cak Zimske olimpijske igre Nagano '98 Tv-prodaja Zimske olimpijske igre Kolo sreče Videoring Hipnotični svet Paula McKenna Osamljeni planet: Jamajka Vprašanje zakonitosti, angleška nanizanka Maistrova najdaljša mariborska noč, tv-igra Sestre, ameriška nanizanka Zimske olimpijske igre sik0? Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Misli - i !zds * 130° POP kviz ‘ 1330 PoHci-gers 4-00 POP party - 15.00 Power Ran-17,: 1S.3O Esmeralda - 16.30 Senca -AcanH Op kviz “ 18.00 Roseanne - 18.30 24ur H E- A. T. - 19.20 Vreme - 19.30 drama 20-°° Usodna diagnoza, kanadska Zdravi ~ 21.45 Bolnišnica upanja - 22.30 Na -n Jž ~ 23.00 Spi, dete moje, ameriški film 24 ur ' ghh„^ ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Hi-VeSo “er ' 18-00 Krila - 1630 7aksi - 17 00 novi bojevniki " 18-00 Harryin'Henderso-Muic' '3-30Živa, regionalni program - 19.30 S. n 20.00 Severna obzorja - 22.00 M. A. 23.00 Mesto prekletih - 0.00 Živa 9 ^DlO AS 10.00 - Zagovor minulega živ-16.on11,43 ‘ Risanke; 12.00 - Videostrani; živiion-' $NES; 16.30 - Zagovor minulega sankp’ 18-15 - Videostrani; 18.30 - Ri-Jo.on 1?'33 ■ GNESi 1933 • TV-dnevnik; ^ativn GNES; 20.30 - Teden ob Muri, infor-22.3Oa °ddaja; 22.00 - Glasbeni predah; " GNES ponovitev; 23.00 - Videostrani JJ^ASKAl ^ila?^'3 - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Po-otrnu ° 05 Izobraževalni program - 11.30 Uljeva l' 1200 Dnevnik - 12.25 Pastir, na-P°roči|nka ' 13'15 Santa Barbara - 14.00 0p6ra a ' 14.05 Dramski program - 15.10 braž6v । °x ' 15.40 Poročila - 15.45 Izo-l8.oo k Pro9ram - 17.00 Hrvaška danes -' 'S.anr? sreče - 18.35 Novice iz znanosti fel, (jor dnevnik - 20.15 Zgodi se tvoja vo-klub - ,urnentarna oddaja - 20.50 Tiskovni 43 Opazovanja - 23.15 Filmska . mesom VVoodsom: Salvador kovaška 2 briški ?iledar “ 14.50 Na ulici Delancey, stir, na'"7 - 16.25 Za otroke - 16.55 Pa-%0 ’ i^evanka - 17.45 Prizma - 18.35 Dnevnik 9:°° Županijska panorama - 19.30 x?nka l a,10 Kviz - 20.25 Urgenca, nani-^ovak- -15 Poročila - 21.25 Filmi Kirn ^'^oglavica s^^URSKAl ~ 5.50 Sončni vzhod - 9.35 SneyiJ/• 51®"?93 - 10.30 Anno ... - 11.00 13'00 pJ ilmi ■ 12.00 Zvon, ura novic -ri^bijskJ6 Marika Nemeth - 14.00 Zimske ’ ' Oo '9rs - 16.30 V imenu ljubezni -?lni - 17.15 Igra - 17.45 Regio- 1®-20 7, ,ki ' 18.00 Katoliška kronika -o " 18.35 Kralj pamp, nani- A nanizank Dnevnik’ šport " 20.00 Urgen-b/I.ŽS T, ~ 20.50 Kriminalistični magazin SSvdežh ■ ča ' 21-65 Aktualno - 22.55 U’ Jugoslovanski film - 0.40 Dnevnik ^.o^^RSKA 2 do m!iVnik ' 6.15 Aktualno - 6.45 Od m^.^tskim 6'7 33 Dnevnik - 7.15 Intervju z So'6 ~ 8 n?r®dsednikom - 7.45 Od meje do to nie Dan SkuPščinski dnevnik - 8.30 Za-b. a'ni D lam®nta “ 16.30 Repeta, izobra-i^ina on^H1 ’ 17-3O Rokopis - 18.00 j4-55 pr dln * 18.30 Madžarska danes -M °3 Plesni® " 19-30 Dnevnik, šport -hiša - 21.00 Telešport - 22.00 Jv cer ' 23.35 Globoka voda s^stno9?"0: p°b- superveleslalom, hokej, C ' 16 ?iSAnie' Prenosi - 15.40 Zvezdne 'SaHo straza - 17.15 Vsi pod 19 o HoseanV'40 Glei' kd0 tam izbija -šk/3° Čas v ^ri® ' 18-30 Olimpijski studio -^Ik^^ljivka n J 20J 5 Zapeljevanje varu-' In' 23.5r'i i*1'50 ^ast Pri^zijevih, krimi- 8 O| Nan bežniki iz zapora, akcijski film 9300: kombinacijski slalom, pre- TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Majhni ljudje tokrat nekoliko večji, film - 10.35 Bogati in lepi -11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila -12.05 Šiling - 12.35 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzam -21.10 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slike iz Avstrije - 10.30 Evropski magazin - 10.55 K stvari - 12.10 Tema - 13.00 Hobiteka - 13.30 Raziskovalni magazin - 14.00 Pogled v deželo - 15.00 Tl-tanik, film katastrofe - 16.20 Železniška romantika - 16.45 Svetovne religije - 17.15 Veselje do potovanja - 17.45 Uživanje na pravi, nemški način - 18.15 Slike iz Nemčije -19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Mož za mojo ženo, filmska komedija - 21.45 Rendez-vous - 22.00 Poročila - 22.25 Ljubljene ženske, film - 0.30 Apropos film SREDA 11. FEBRUAR TV SLOVENIJA 1 9 .00 Dogodivščine iz živalskega vrta 9.45 Besede 10.40 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 11.10 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka 12.00 Prisluhnimo tišini 12.30 Glasbena oddaja 13.00 Poročila 14.10 Svet poroča 14.40 Solo ali zakon molka, dokumentarna oddaja 15.30 Made in Slovenia 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Zaročenca, italijanska nadaljevanka, 6/10 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Nagano ’98 20.35 Nash Bridges, ameriška nanizanka 21.25 Osmi dan 21.55 (Ne)znani oder 22.25 Odmevi, vreme, šport 23.20 Grace.na udaru, ameriška nanizanka 23.55 Koncert simfonikov RTV TV SLOVENIJA 3 9 .00 Pepa in Pepe, španska nanizanka 9.30 Trdno v sedlu, novozelandska hanizanka 10 .00 Iz dobrega gnezda, nemška nanizanka 10,50 Sobotna noč 12 .50 Najstarejša družica, ameriški film 15.00 Zimske olimpijske igre 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Evropska liga v košarki (ž) 21.40 Sestre, ameriška nanizanka 22.30 Lov za zakladom, francoski kviz 23.30 Šport POP TV 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Acapulco H. E. A. T. - 13.00 POP kviz -13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravje! - 14.00 Bolnišnica upanja - 15.00 Power Rangers -15.30 Esmeralda - 16.30 Senca - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Acapulco H. E. A. T. - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Nič ne vidim, nič ne slišim, ameriška komedija - 22.00 Prijatelji - 22.30 Na zdravje! - 23.00 Zasvojenka, ameriški film - 0.45 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Hi-ghlander - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Detektivka Lea Sommer - 18.00 Harry in Hen-dersonovi - 18.30 Živa, reigonalni program -19.30 Mulci - 20.00 Strogo poslovno, ameriška komedija - 22.00 M. A. S. H. - 23.00 Mesto prekletih - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30-GNES; 10.00-Teden ob Muri; 1.1.30-Risanke; 12.00-Videostrani; 16.00-GNES: 16.30 - Teden ob Muri; 18.00 - Videostrani; 18.30 - MINI 5, glasbena videolestvica; 19.00 - GNES, informativna oddaja; 19.30 - TV-dnev-nik; 20.00 - GNES, ponovitev; 20.30 - Iz ZLTV - VTV VELENJE; 21.00 - Klik; 22.30 - GNES; 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA! 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Pastir, nadaljevanka - 13.15 Santa Barbara, zadnji del - 14.00 Poročila - 14.05 Iskanje preteklega časa - 15.10 Otroški program - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Hrvaška in Federacija BiH - 19.30 Dnevnik -20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub -21.20 Sinovi neviht - 22.25 Opazovanja -23.00 Filmska noč z Jamesom Woodsom: Be-stseler - 0.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.30 Koledar - 14.40 Pet dni nekega poletja, ameriški film - 16.25 Za otroke - 17.05 Pastir, nadaljevanka - 17.55 Kiparstvo -18.25 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.25 Jalna, serija - 21.15 Poročila - 21.30 Popolni začetniki, ameriški film - 23.15 Fra-sier, humoristična nanizanka TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitev - 11.10 Druga možnost - 12.00 Zvon, ura novic - 14.00 Narodnostne oddaje - 15.25 Vino in oblast -16.00 Za otroke - 16.00 V imenu ljubezni -17.00 Naše stiske - 17.10 Iščemo pogrešane - 17.15 Regionalni program- 18.15Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Maharadževa hči, 3. del - 21.45 Aktualno - 22.45 Krvni brat, španski film - 0.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Publikum - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Slovite knjižnice - 11.45 Duh kraja - 12.00 Ura novic - 13.00 Šport - 15.00 Repeta - 17.30 Fortissimo - 18.00 Družina Onedin - 18.55 Pravljice - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Terra X - 20.45 MTV plus - 21.00 Šport -22.00 Bomo preverili - 23.45 Charlie Bub-bles, angleški film TV AVSTRIJA ! 6.05 Ol Nagano: bob, kombinacijski smuk, prenos - 12.35 Risanke - 14.50 Dr. Quinn -Zdravnica iz strasti - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Olimpijski studio - 19.30 Čas v sliki - 20.15 V krempljih morilcev, srhljivka - 21.45 Projekt 9000, kriminalka - 23.25 Napad na ladjo Mavrični bojevnik, kriminalka -0.55 Ol Nagano: smučarski tek, prenos TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Kolumbe - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila -13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Policist izTolza - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče -23.30 Apropos film - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.30 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slike iz Nemčije - 10.30 Sosedje - 11.00 Zvezdna ura filozofije - 12.00 Dnevnik - 12.15 ML Mona Liza - 13.00 Veselje do potovanja - 13.30 Uživanje na pravi, nemški način - 14.00 Hitparada - 14.45 100 stopinj - 15.45 Pur TV - 16.15 Obala morilcev - 16.45 Pustolovščina preživetje - 17.15 Avti in mobili - 17.45 V Avstriji - 18.15 Slike iz Švice - 19.00 Danes - 19.20 čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Brizantno -20.45 Prepir - 21.15 Verižni mislec - 22.00 Poročila - 22.25 Heinrich Heine - Drugi izgon iz raja - 0.10 Pogledi s strani - 0.15 Deset pred deseto ČETRTEK 12. FEBRUAR TV SLOVENIJA! 9.00 . Živalske pravljice 9.15 Ouasimodove čarobne dogodivščine 9.45 Grace na udaru, ameriška nanizanka 10.20 Nash Bridges, ameriška nanizanka 11.00 Dogodivščine z Divjega zahoda 11.30 Glasbena oddaja 13.00 Poročila' 14.50 30 let folklorne skupine Emona 15.10 Ayllu, ansambel peruanske glasbe 15.20 Umirajoči labod, balet 15.25 (Ne)znani oder 15.50 Osmi dan 16.20 Slovenski utrinki 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 18.20 Zenit 18.50 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Nagano'98 20.35 Vrtinec rož, francoska, nadaljevanka, 3/14 21.40 Tednik 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.15 Oblikovalke, ameriška nanizanka 23.50 Zenit 0.20 Sledi TV SLOVENIJA 2 9.00 Pepa in Pepe, španska nanizanka 9.30 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 10.00 Doktor Sylvestre, francoska nanizanka 10.50 Lov za zakladom, francoski kviz 11.50 Stoletje ljudstva 17.00 Zimske olimpijske igre 18.30 Gremo plesat 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Športna oddaja 20.35 Evropska liga v košarki (m) 22.15 Sestre, ameriška nanizanka 23.05 Igra usode, nemški film 1.10 Zimske olimpijske igre POP TV 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Acapulco H. E. A. T. - 13.00 POP kviz -13.30 Na zdravje! - 14.00 Razprtije - 15.00 Power Rangers - 15.30 Esmeralda - 16.30 Senca - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne -18.30 Acapulco H. E. A. T. - 19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje dobim - podarim - 21.00 Obalna straža ponoči - 22.00 Prijatelji - 22.30 Na zdravje! - 23.00 Jasnovidna Lisa, ameriški film - 0.45 24 ur TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Hi-ghlander - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Na jug! - 18.00 Harry In Hendersonovi -18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Mulci - 20.00 Dosjeji X - 22.00 M. A, S. H. -23.00 Mesto prekletih - 0.00 Živa STUDIO AS 9.30 - GNES; 10.00 - Iz ZLTV - VTV VELENJE; 10.30 - MINI 5, glasbena videolestvica; 11.00 -Risanke; 12.00-Videostrani; 16.00-GNES; 16.30 - Iz ZLTV - VTV VELENJE; 17.00 MINI 5, glasbena videolestvica; 17.30 - Videostrani; 18.30 - Risanke; 19.00 - GNES, informativna oddaja; 19.30 - TV-dnevnik; 20.00-GNES; 20.30 - MEHANIKA 19-51, 21.30 - Naj... spot; 22.30-GNES; 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA! 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Pastir, nadaljevanka - 13.15 Mesto, nadaljevanka, 1/ 352 - 14.00 Poročila - 14.05 Živa resnica -14.30 Poslovni klub - 15.10 Otroški program - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Besede, besede - 19.30 Dnevnik - 20.15 Odkrito - 20.50 Kubanska trgovina, dokumentarni film - 21.30 Pol ure kulture - 22.05 Opazovanja - 22.35 Doba zarot, dokumentarna serija - 23.00 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.40 Koledar - 14.50 Bestseler, ameriški film - 16.25 Za otroke - 17.00 Pastir, nadaljevanka - 17.50 Planet živali - 18.20 Moč denarja - 18.35 Hugoo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.25 Dosjeji X - 21.15 Poročila - 21.30 Ceremonija, francoski film - 23.20 Osumljeni, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitev - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Operete - 14.00 Narodnostne oddaje - 15.25 Vino in oblast -16.00 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 17.00 Nujna pomoč - 17.20 Lestenec, tv-igra - 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Ekumenizem - 18.20 Za otroke -18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje - 20.30 Zgodba neke generacije - 21.45 Aktualno - 22.45 Topoglave zadeve, škotski film - 0.00 Pori jazz - 0.35 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Svobodno tekmovanje - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.00 Slovite knjižnice - 11.50 Arboretum - 12.00 Ura novic - 13.00 Šport -15.00 Repeta - 17.30 Poročilo s seje vlade -18.00 Družina Onedin - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Naše 20. stoletje - 20.55 MTV plus - 21.00 Šport - 22.00 Elektra na veke, rock-opera - 23.45 Globoka voda RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.1 5 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventi-lator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 1 5.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -.18.00 MV-dur-19.00 Dnevnik RaSlo- 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne*na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 1 9.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu-06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.1 5 Trn v peti - -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10,30 Mali oglasi 11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in od- TV AVSTRIJA 1 7.00 Ol Nagano: hitrostno drsanje, umetnostno drsanje, hokej - 14.50 Dr. Quinn - Zdravnica iz strasti - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho -17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Olimpijski studio - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Dosjeji X - 21.50 Zunaj meja -22.40 Eden - 23.05 Oddaja o kulturi - 1.15 Ol Nagano: nordijska kombinacija, skoki, superveleslalom, prenosi AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Talent za srečo, film -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes -11.45 Vreme - 1 2.00 Poročila - 1 2.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.00 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Ko muzika igra - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate 3SAT 6.40 Sedem dni drugačne televizije - 7.30 Alpska panorama - 9.00 čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo - 9.45 Slike iz Švice - 10.30 Orientacija - 11.00 NDR-šov - 13.00 Avti in mobili - 13.30 V Avstriji - 14.00 Narodnozabavna glasba - 14.45 Arktika - Antarktika - 16.30 Jusuf, princ iz Tebe - 17.15 Novo - 17.45 Borza - 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Chicago blues, film - 22.00 Poročila - 22.25 Berlinska srečanja - 23.00 Zgodbe iz hladne vojne - 23.45 Strupena megla nad Urijem - 0.25 Deset pred deseto mevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi- 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06*10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismp - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank-10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -1 7.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.1 5 Mali oglasi -1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -1 5.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -1 8.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 1 9.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 26 vestnik, 5. februar 1998 Lepa kot nevesta Vestnikova fiesta!!! SKUPAJ PROTI MALE OGLASE motorna vozila f KRI ( Ml (NALU| ©080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. MOTOR SUZUKI RM 125 CROSS, vozen, brezhiben, prodam. Tel.: 48 011. ml7O15 VW PASSAT TS, letnik 1976, vozen, po delih, prodam. Tel.: 57 372. m 17032 CITROEN CX 2.0, karavan, letnik 1987, nujno prodam. Tel.: 23 296. ml7O37 CITROEN GS 1.3, letnik 1979, odlično ohranjen, poceni prodam. Zel-ko, Tropovci, Kolesarska 83. m 17047 ZASTAVO 35.8, letnik 1986, neregistrirano, vozno, prodam. Černela-vci, Ledavska 15, po 15. uri. ml7052 OPEL KADETT 1.3, 5 vrat, letnik 1986, motor za ford escord 1.3, letnik 1984, in menjalnik za BMW serije III, 5 prestav, prodam. Tel.: 57 650. m 17068 GOLF JX D, letnik 1987, rdeče barve, prevoženih 120.000 km, odlično ohranjen, prodajo. Tel:. 24 986. ml7069 TAM 2001 s kesonom in podaljšano kabino, registriran do avgusta 1998, prodam. Tel.: 71 188, zvečer. ml7O75 JUGO 45, letnik 1990, registriran do septembra 1998. prodam. Tel.: 57 416. ml7084 LADO NIVO, registrirano, 1. 1987, preurejeno na plin, kovinsko zelene barve, dobro ohranjeno, prodajo. Filovci 1. m 17087 Živali Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 21 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 91 c, tel.: 46 505, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Raj’ sar, Grad, tel.: 53 148, Zamuda, Galošak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044, gostilna Jožeta Čeha, Nedelica, tel.: 72 146. m!6745 TELICO, brejo 4 mesece, prodam-Hoheger, M. Črnci 54. m 17056 NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hisex, rjave, stare 12 tednov, pr°' dam po 450 SIT/kos. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m 17073 PLEMENSKE MERJASCE prodam-Koroša, Veržej, tel.: 87 100. ml7081 NESNICE, mlade jarčice, rjave, hi-sex, in nove Štajerke, pred nesno-stjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. po ugodni ceni. Na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna posesti GOSTIŠČE V OBRATOVANJ prodamo ali damo v najem. Tel.: 48 533.ml6975 STAREJŠO HIŠO Z GOSPODAR O/ politiki pa v gospodarstvi so stvari tak gamotane pa vo napnjene, kd si ^eVa okolll toga več nesče gfa-ve trejti, ban te dneve okoli svečnice nej. Si je misfc, ka de se tejši mafc s športen ukvarjo - teoretično, ka je tu vekši red pa disciplina. TOk se je mafo bofe viičeno igra-go, ka bi bole modrijašfco vo spadno. ‘Dostabrat se njemi tou tudi posreči, ^e v prejsnjon sistemi se je un tou na^čo od vodeni politiko^. Stiki v športi je tudi ^časi nadeto na ; tou, ka un najMe gmetno prenaša, pa si je tab gdČno po-I pejvati: '-Pes noma nam pove, da se čeg njo ne sme, ih v špoftfu to se ve, je knSiti ne g«e. DRUŽINA KMETIČ Riše in piše: I. Banfi Naslednjih nekaj dni so se sosedje gledali med Medtem v hiši, mama kmetič sabo izredno obrazov.., opravlja življenjsko poslanstvo, Gd pan stotink sekund odvisen je uspeli, ee v tem pa ptefaavaš, kaj kito si na (M. %i nas je no/tm vseli vtst napisaiiili cel kup, če no/tmo kdo paekaši, nastane vefik hup. : Se kmafu hup pofege, preb norme se g£eti ■ in na igJet vesefo skupina odleti. NEJ,,, TOU NEJE ISTI NA...' , VIW NEHA SMISLA.., TOU? [ SE NADALJUJ^ KA Jf^TAEA ? KA SF DF-Jjš? SEJE KOM KAJ ZTOčDILO7 JE ŠTOJ E^E 6jse.„ NROU? SANTA BARBARO souk/MOLi.., ^.hoježI; (Bratovi na slovenskem severovjbtou 5. del Breške ponazarjajo podobno kot v dvorcu Slovenska Bistrica Heraklejeva dejanja, vpete v okvir iluzionistične arhitekture. Ro Steletu naj bi nastale leta 1708..V dvorani sta med drugim dva* izjemno kakovostna baročna kamin«. Po vojni je bila odlična oprema v večini prenesena na Ptuj. Tukaj so bile na platno slikane tapete s prizori v parkih in v naravi s postavami in skupinami dvorjanov in dvorjank, ki so se močno naslanjale na fantazijo in barvitost francoskih mojstrov Lancerta in Paterja. IZGINULA GRAŠČINA V DRVANJI PRI BENEDIKTU Drvanji blizu Benedikta v Slovenskih goricah je stal dvorec Tribein. Ime Drvanja se v sre dnjem veku ne omenja, možno pa je, daje tu stal strelski dvorec, ki se 1290 omenja kot Turbaen. Leta 1659 se Hans.Karl Khemeter imenuje Dr-vanjski - von Tribein. Pozneje so bili lastniki Stubi-chi in Sifberbergi, 1740 baroni plemeniti Biloa, po katerih so graščino svoj čas imenovali. Dne 24. . Decembra 1765 je Ernest Anton von Azula, arhi-diakon v Strassgangu, pisal svojemu ordinariusu, da Dvorec Drvanja. Vischerjev bakrorez iz okoli 1681. je bila v graščini Drvanja kapela - oratorium publi-cum, ki pa se je pred leti podrla in bila profanirana. Baron Baloa je zato preuredil drugo primeno mesto v dvorcu za kapelo, ki je 1766 dobila mašno licenco. Stavbo je 1797 kupil Johan Strubl, 1808 Johan Ehrlich, 1810 Johan Edler pl. Rachenbuhel, 1811 Johan Nepomuk Schock, 1817 Anton Edler plemeniti Pistor, potlej znova J. N. Schock, 1822 znova Edler pl. Rauchenbuhel, za njim Kajetan pl. Schue-tenberg. Ob koncu stoletja je o njej pričalo le še nekaj sledov. Podobo nekdanje graščine nam posreduje Vi-scherjev bakrorez iz okoli 1681. Stavba je bila dvonadstropna z asimetrično komponirano fasado in štirikapno streho. Vogale je imela poudarjene z rustiko, v pritličju pa so držali vanjo trije mogočni rustificirani portali. Od nekdanjega obzidja je imela ob koncu 17. stoletja samo še dva štirioglata, s piramidasto streho pokrita stolpa. Obzidje, ki je povezovalo stolpe in osrednje grajsko poslopje ter je bilo opremljeno s strelnimi linami in zastrešeno, je bilo ohranjeno samo kot vezni člen med prednjim stolpom in graščino. V neposredni bližini stavbe sta bila ribnika in sadovnjak. DVOREC V ČREŠNJEVCIH a blagi vzpetini v Črešnjev-cih pri Gornji Radgoni stoji dvorec Eggenwald. Prvotni lastniki so bili Ivniški in Konigsfel-derji, sledil jim je Andrej pl. Pich-ler, kije stavbo 1618 prodal baronu pl. Stadlu. Leta 1651 je kupil posest Andrej Gopleis, trgovec iz Radgone. Zaradi raznih prezidav, ki jih je opravil na stavbi, so gradič imenovali po njem Gopleisov gradič. Njegovi dediči so bili povzdignjeni v plemiški stan s predikatom pl. Eggenwald. Po smrti Jakoba Jožefa Gopleisa pl. Eg-genwalda je gradič 1761 prišel v roke njegove hčere Justine, po- Pripravil: Franček Štefanec ročene z Jožefom Pavlom Eggerjem pl. Eggenwal-dom, podjetnikom iz Leobna. Leta 1784 je prevzel posest Jožef Treger, med poznej šimi lastniki pa nastopajo 1794 Jožef in Ana Huber, potlej Janez Jurij Schwinghammer, 1800 Ferdinand Benedikt Lang, 1807 Jožef Feichtinger, 1850 njegov sin Florentin. Ta je gradič s pritiklinami 1864 prodal Karlu Vincencu, vitezu pl Pichl in Gamsenfels, ki ga je temeljito preuredil in moderniziral. Obzidje, kije nekoč obdajalo stavbo, so na začetku preteklega stoletja odstranili, material pa uporabili zza nove stavbe. Leta 1905 je kupil gradič ravnatelj črešnjevske opekarne Karel Korat, zdaj je njegov lastnik Ivan Borko. Poslopje je zidano iz opeke. V tlorisu ima obliko pravokotnika z nekaj zamiki - ti pač razodevajo različne stavbne faze. Stavba je podkletena in sega v višino nadstropja, pokrita pa je s sedlasto, ob krajih na čop prirezano streho. Vhodni portal je na eni ožjih stranic in ima pravokoten, zgodnjebaročen, kamniten okvir s školjo sredi pretrganega trikotnega čela. Poleg je polkrožen portal, ki drži v klet in ki je zunaj opremljen s krilom iz kovane mreže, znotraj pa z vrati, obitimi s tolčeno pločevino. Pozneje pre delana okna so večidel še ohranila renesančne pe-ščenčeve okvire. Okrog opuščene in že razpadajoče stavbe so ostanki parka z baročnim vodnjakom ter mnogimi gotskimi in baročnimi arhitekturnimi členi. DVOREC DOMINIKA ČOLNIKA V DRVANJI Beta 1864 je začel graditi v bližini nekdanjega dvorca Tribein novo poslopje Dominik Čolnik, narodnjak, umen sadjar... Čolnik seje poročil 25. novembra 1861 z Ano, hčerjo lenarškega trgovca Antona Fanedla. Ta mu je v zakon prinesla lepo doto (24.000 goldinarjev) s čimer je Čolnik ob P0 sestvu v vrednosti 100.000 goldinarjev postal naj^' gatejši kmet daleč naokrog. V tistem času je imel $ svojem posestvu že petsto vrst sadja in štiristo so" trt, kot se je. sam pohvalil v Novicah leta 1862-pisal je tudi, da je postavil prvi veliki kranjski ko^ iec v Slovenskih goricah, ki še danes nosi častiti)^ letnico. Preprosta kmečka hiša, mu je zaradi ys večjih potreb postala premajhna. Na rahli vzpetI(1 Čolnikov dvorec v Drvanji dokler ni povsem propadel. nad strugo Drvanje, na mestu materine domači j le kakšnih 230 sežnjev (460 m) od ostankov znanega dvora Tribein se je odločil postavit' sežno stanovanjsko poslopje. Govorilo se je, j je odločil za tako veliko hišo, ker je upal, da njem restavracija ob železnici, ki sojo tedaj neR ri načrtovali skozi Slovenske gorice, in ki naj P j vezovala Ptuj ter Lenart s severnimi mesti P' Dunaju. Načrte za dvorec, ki ga je pričel graditi s pomočjo tasta, je menda dobil na enem potovanj v Pariz. Stavba, enonadstropen neog°‘ dvorec, je bila v celoti podkletena in graje"3 opeke na pravilnem pravokotnem tlorisu. Doda"^ bili še štirje enako visoki do kapi segajoči stojko Ti so dajali z neogotskimi okni in s stopni^TO atiko vtis mogočnosti. Prav zato je tukajšnje Pr^ valstvo imenovalo poslopje grad. Po nekih viri^Dj, bi pri gradnji uporabili ostanke že opisanega g'2 leW Hif odsv" i ki je stal v bližini. > (nadaljevanje prih0^ vestnik, 5. februar 1998 skim POSLOPJEM na 80-arski par-Kii7nv ni Izdamo. Informacije v ^uzmi 97, tel.: 55 267. m 17008 PT' ?rostor v Cankarjevi sarn jurski Soboti, primeren za pi-na: ’ T°?,ve a'* m™0 obrt, dajemo v Tel -32 463. ml7017 J^MU-ŠTUDENTKI iz Murne i?d i?e’ se. zan*ma za kozmetič-2-kmt ke p.onujamo honorarno delo 100 r>FMSe^no P° 2 do 3 ure. Plačilo "117029 mesečno- Tel" 061 667 464. 547, popoldan in zvečer, m 17071 POČITNIŠKO HIŠICO na sončni legi Goričkega, z vinogradom in sadovnjakom, ugodno prodajo. Tel.: 48 871. m 17074 V OKOLICI GORNJE RADGONE prodajo gradbeno parcelo. Tel.: 062 315 682. m!7O78 GARSONJERO v Moravskih Toplicah dajo v najem. Tel.: 48 788, zvečer. HIŠO v Lendavi ali v okolici vzamem v najem. Tel.: 77 554. ml7O83 STANOVANJSKO HIŠO, opremljeno, z vrtom, v Prežihovi 1, M. Sobota, prodam za 70.000 DEM. Tel.: 00385 40 315 592. m 17085 MANJŠE STANOVANJE v centru M. Sobote in kompletno pohištvo za dnevno sobo prodam. Tel.: 21 087 ali 38 330. ml7086 DVE GRADBENI PARCELI v Krogu ugodno prodam. Tel.: 22 997. m 17090 STANOVANJE, dvosobno, v Murski Soboti, kupim. Tel.: 23 707, zvečer, m 17096 OBALA. Prodam apart-Plaži in sta,novanja. super lokacija, 060 ml7035d mOlje'TeL: 041 6" A U T O R E A L V CENTRU TI-Giers>nt daj° v najem. Gostilna G.p 'Tlsina' do 12. ure. m 17036 oPremljeno, v centru 226 .Ščavnici, prodajo, tel.: 68 N^V '1C’m 17042 n’,1?00 m2. ob asfaltni cesti Kuz-prodam. Tel.: 65 266. 'JlVo c n Tep cčzj a' v G. Slavečih, prodam. y_ 05 266. m 17045 8rad LENDAVE kupijo vino-DVo '76466-ml7048 dav??2,^0 STANOVANJE v Len-951 nn 1 c Sobota, prodam. Tel.: 22 45,^. POSESTVO v Starešincih so v0(|a lngospodarsko poslopje, v hiši Teb tiktrika in telefon, prodam. staro 72'0117061 na 16,76-arski parceli z lntravj1'Zn’ sadovnjakom, vodnjakom ali Poči?°.nT Primerno za gradnjo hiše n!ške hišice, prodam. Tel.: 51 kmetijska mehanizacija Traktorji LAMBORGHINI sedaj tudi v Pomurju! (069) 57 350 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 18 m3, prodam. Tel.: 70 709. ml7011 TROSILNIK GNOJA in drugo kmetijsko mehanizacijo prodam. Anton RitTop, Janhova 2, Apače, tel.: 63 789, zvečer po 20. uri. m 17030 OBRAČALNIK ZA SENO PANONIJA, SADILNIK KROMPIRJA, kompleten, in gostinsko točilno mizo prodam. Tel.: 062 755 39J.ml7038 SAMONAKLADALKO, 22 ccm. in puhalnik za seno ter LADO, po delih, prodajo. Tel.: 26 553. ml7064 KUPIJO samonakladalno prikolico in manjši traktor. Tel.: 062 835 225. m 17066 MOTOKULTIVATOR. dizel, 7 KS. mulčer, frezo, plug in motorno škropilnico prodam. Tel.: 21 681. m 17067 TRAKTOR IMT 558, z nakladalnikom Ljubi! si življenje, ljubil si dom, že eno leto ti rože krasijo tvoj večni dom. V SPOMIN Tih in boleč je spomin na 4. februar, ko mineva žalostno leto, odkar si nas zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Jože Rous Ivanci 11 Hvala vsem, ki mu prižigata sveče in se ustavite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Kako prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA ^'ho in l . bo]ez ,ez slovesa, komaj v 51. letu, nas je po dolgi in težki Za vedno zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra, tašča, snaha in babica Marija Kerčmar roj. Sever Ob boleč, • ’z Černelavec ob JZRubi se zahvaljujemo vsem, ki ste jo med boleznijo s°rod 2Va1'’ j’ delah družbo in jo tolažili. Hvala vsem ^Pretnip °m’ sosedonL prijateljem in znancem, ki ste jo na^azaii '|na nien* zadnji poti, d -ovali vence, cvetje, sveče in ^ahva|ju enar v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalja. PeVcent ev ern° Se duhovniku za pogrebni obred in slovo, arigeličanske cerkvene občine za odpete žalostinke Poseb *n gosPe Editi za besede slovesa. ^Jahči*13 hvala osebnemu zdravniku dr. Milanovu, dr. ■ oddelkaU’ °r' ^v' Goltaj - Kocan in osebju ginekološikega vV| Račanu in tudi dr. Plaperjevi z onkološkega zdfavljen. Ljubljani za ves trud in požrtvovalno enajstletno • Hvala tudi vsem sodelavcem žalujoče družine in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni KINOLOŠKO DRUŠTVO GORIČKO PRIPRAVLJA TEČAJ ŠOLANJA PSOV VSEH PASEM. PRIJAVE SPREJEMAJO PO TEL. ŠT. 48 101 ALI VSAKO SOBOTO NA POLIGONU DRUŠTVA NA NOGOMETNEM IGRIŠČU KMN SEBEBORCI. ZAČETEK TEČAJA BO PREDVIDOMA V ZAČETKU MARCA. Carle Pešci, planimo desko, pluge, nove, tribrazdne, obračalne, in 1.000 kg tehtnico prodam. Tel.: 27 553. m 17020 razno EURO PRIKLOP ZA KADETT E, zadnja serija, prodam. Tel.: 46 544. ml7012 ODKUPUJEMO DELNICE Pomgra-da, Gorenja, Krke, Petrola, Save, Kompasa in Radenske. Tel.. 61 373. ml6931 DELNICE PID serije B, G odkupujem. Gotovina takoj na domu. Tel.: 041 676 170 ali 061 1591 8IO.ml698O Preklicujem veljavnost spričevala 1. letnika Strojno tehnične šole, 1990/91, Borut Perša, Rožički Vrh 75 a. m 17007 TRAČNO ŽAGO (»pant žago«), večjo stružnico in CO2, večji aparat, prodam. Tel.: 062 734 043. m!7013 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za srednjo gostinsko šolo v Radencih, letnik 1989/90. Boris Rat-nik, Tropovci, Križna 30. m 17019 Preklicujem veljavnost NALOGA za vpis v HK št. 226084, izdanega na ime Janez Sedonja, Tešanovci 82. ml7024 ODKUPUJEMO DELNICE ZAVAROVALNICE TRIGLAV, Gorenja, Krke. Petrola, Save, Kompasa in Radenske. Tel.: 61 363. ml7027 AŽ PANJE, nove, še nedograjene, vredne ogleda, ugodno prodam. Nedelica 145a, tel.: 72 52O.ml7O33 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Srednje tekstilne šole - smer frizer, izdane v šol. 1. 1989/90 na ime Jolanda Šiftar, Bučečovci 33. m 17039 Preklicujem veljavnost spričevala 1. letnika Srednje strojne šole, izdane v šol.l. 1985/86, na ime Bogdan Benko, Oh, kako hitro čas beži, leto dni je že, odkar te več med nami ni. Zakaj si moral nam umreti? Grob prerani ti krasimo, a odgovora od tebe ne dobimo. V SPOMIN Te dni mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Emil Šebjanič iz Rankovec Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, kar nam je dalo tvoje srce in pridne roke. Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: žena Erika, sin Andrej in drugo sorodstvo Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. N SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 4. februar, ko mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga in nepozabna Marija Trplan iz Markovec 89 Žalostni in potrti obiskujemo tvoje počivališče - dom miru. Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu ter prižigate < sveče. Z žalostjo v srcu vsi njeni Že drugo leto v grobu spiš, v srcih naših še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti, solza, žalosti, bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. Starši, sestra, prijatelji moji, lučka spomina naj vedno gori, cvetje belo naj dom moj poslednji krasi in moj nasmeh naj vedno med vami živi. V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 8. februar 1996, ko mineva drugo leto žalosti, odkar nas je mnogo prerano zapustila naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja in teta Marija Buček iz Sotine Žalostni in potrti obiskujemo tvoje prezgodnje počivališče. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji poklonite cvet, prižgete svečko ali se z lepo mislijo spomnite nanjo. Žalujoči: mama, oče in sestra Tatjana z možem Dragom. Marija, zakaj, zakaj si odšla za vedno, Ampak najini lepi spomini bodo ostali. Radost, veselje, ki si mi dajala, In najina ljubezen bo večna. Jaz te nikoli ne bom pozabila, A vedi, za vedno boš ostala zapisana v mojem srcu - Tvoja Meggie Kroška 73a, M. Sobota, m 17054 DELNICE TELEKOMA in slovenskih podjetij ter skladov odkupujemo po najugodnejših cenah. Tel.: 76 030 ali 0609 619 258. m!7062 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice, izdane pri HKS Panonka na ime Evgen Lucu, Adrijanci 24. m!7O63 PRIKOLICO za avto prodam. Tel.: 46 572. ml7072 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na SGŠ v Radencih v šol. 1. 1996 na ime Daniela Šantl, Vidonci 79. m 17095 delo ZAPOSLIMO ZIDARJE, tesarje in keramičarja. Možnost bivanja v Mariboru, tel.: 041 684 637. ml7021 NATAKARICO za delo v bistroju iščejo. Gizela Kovač, Otovci la, tel.: 51 590. m!7049 srečanja GOSPE IN GOSPODJE, fantje in dekleta, si želite partnerja ali partnerko za občasna srečanja, prijateljstvo ali traj- no zvezo? Pišite nam na naslov »Agencija Vaš partner« p. p. 70, 2001 Maribor, diskretnost 100 %. m 16994 storitve INŠTRUIRAM in prevajam iz angleščine. Tel.: 48 788, zvečer. ml7079 GRETJE IN VODOMONTAŽA. Ivan Šarkezi, s. p., Ul. 22. Junija 35 Petišo-vci, 76 376, ogled in predračun brezplačno. m!6475 DISKONT UNIVERZAL BELEC LJUTOMER, TEL.: 84 104, 84 105 in 87 630 AKCIJA M0DU1 6/1 KRIŽEVCI 72,93 kos, MODUL 6/1 ORMOŽ 69,90 kos, POLNILA, VELIKA, ORMOŽ 104,12 kos, BETONSKA OPEKA, 30 cm 127,49 kos, VINOGRAD, SOHE 737,00 kos. m 16930 MATEMATIKO za vse vrste šol inštruiram. Tel.: 42 238. m 17046 KURILNO OUE GEOCOM Tel.: 45 283, 0609 635 548 Oh, kako je hiša prazna, odkar te v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj pa pusta, sama tam stoji. Oh, kako boli, ko tebe, draga mama, več med nami ni. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila draga mama, tašča in babica Elizabeta Jug iz Gederovec 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, posebej sosedom Čontala - Karoli in Gaber, sodelavcem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče ter izražena pisna in ustna sožalja. Zahvala gospodu duhovniku Novaku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Avguštinu za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Z bolečino v srcu: vsi njeni Ko živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi! ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila draga mama in babica Marija Denša iz Turnišča Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem, posebna hvala osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti in delavcem oddelka 12-351 Planike Turnišče. Žalujoči: sin Ignac z ženo Ano in vnukinja Katja Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka ter brata Jožefa Kereca iz Sotine se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali vence, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Hvala vsem sosedom za vsestransko pomoč, prav tako iskrena hvala dr. Neradu, dr. Ani Gomboc - Horvat za obiske na domu ter patronažnima sestrama za lajšanje bolečine med njegovo boleznijo. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi vestnik, 5. februar 1998 ZAHVALA Zakaj neizprosna usoda jemlje nam najdražje iz ljubeče srede in prezgodaj jih odnaša v večni mir - tišino v tihi bolečini, ki nikoli ne zaceli. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nepozabnega moža, očeta, tasta, dedija, Zoli bačija Zoltana Gerenčerja fotografskega mojstra iz Murske Sobote izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in drugim, ki ste sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali prekrasne vence, cvetje in sveče ali darovali za dobrodelne namene. Za neizmerno pomoč v težkih trenutkih se zahvaljujemo družinam Čančar, Banko in Hajdinjak. Posebej se zahvaljujemo g. dr. Alojzu Horvatu in preostalemu osebju Bolnišnice Murska Sobota za požrtvovalno pomoč. Hvala g. dekanu Poredošu in g. kaplanu Benkoviču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Perkiču za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Z žalostjo v srcu tvoji najdražji ZAHVALA V 45. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi Stanislav Jakič iz Veščice Ni več besed, ne stiska rok, ostal Je le trpek jok, ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš prišel še domov. A usoda je hotela drugače, ostalo nam je le cvetje, ki zate cveti, sveča, ki zate gori, ter spomini na lepe dni in le srce in duša ve, kako boli, ko tebe, ljubi mož, očka, sin, brat, več med nami ni. Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali sveče, za sv. maše in druge namene, njegov prerani grob pa prekrili z venci in cvetjem. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, sodelavcem MI Lesnine, g. Roudiju za besede zadnjega slovesa, sodelavcem 3 DVA, Darjinim sošolcem 2. d in 3. b-razreda Srednje zdravstvene šole z razredničarkama. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in potrebništvu Banfi. Posebej hvala g. dr. Danijelu Grabarju, vsem zdravnikom in osebju intenzivne nege kirurškega oddelka soboške bolnišnice, ki so se nesebično trudili, da bi ga ohranili pri življenju, Kliničnemu centru, ter nevrokirurškemu in infekcijskemu oddelku mariborske bolnišnice. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Globoko žalujoči: žena Marija, hčerka Darja, mama in oče, sestra Marija z družino, bratje Jože, Milan in Drago z družinami, tašča in drugi sorodniki ZAHVALA V 90. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Etelka Bac roj. Luthar iz Strukovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter za vsa pisna in ustna sožalja. Hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Posebna hvala osebju doma v Lukavcih za požrtvovalno pomoč ob njeni bolezni. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoče hčerke Zlatka, Erika in Šarika z družinami Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. V SPOMIN 7. februarja mineva žalostno leto, . odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče Janez Baligač iz Gregorčičeve ulice v Beltincih Hvala vsem, ki ste ga ohranili V lepem spominu, z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči: žena, sinova in drugo sorodstvo Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA V 51. letu nas je po težki in kratki bolezni zapustil dragi brat in viijček Alojz Lazar iz Bakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ga obiskovali med boleznijo ter pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa ter godbeniku za 'odigrano Tišino. Hvala tudi zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu ter pogrebništvu Kampuš iz G. Radgone. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Bakovci, 26. 1. 1998 Žalujoči: sestra Helena z družino in drugo sorodstvo Zaman vaju iščejo naše oči, zaman vaju kliče naše srce, srci ljubeči zdaj v grobu mirno spita tam, nam pa rosijo se solzne oči. V SPOMIN 9. februarja mineva eno leto od takrat, ko nas je zapustila naša draga , mama Marija Žohar iz Doliča 24 in 22. let mineva od takrat, ko nas je zapustil dragi ata Jože Žohar iz Doliča 24 Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite njen spomin. Vsi, ki smo ju imeli radi V tihem spominu nas spremlja bolečina, odkar nas je 29. januarja 1992 nenadoma zapustil naš dragi Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. V SPOMIN Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. A ostala je praznina, ki hudo boli. N SPOMIN Jožef Sijarto iz Dolnjih Slaveč Težko je pozabiti nekoga, ki ti je drag, a najtežje je živeti brez njega. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji najdražji Boleč in žalosten je spomin na 3. februar, ko mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, sestra, tašča in svakinja Jolanka Horvat iz Središča Iskrena hvala vsem, ki seje spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči njeni najdražji Oh, kako je hiša prazna, odkar te v njej ni več, tvoj vinograd zaman te čaka, ko pa bolezen bila je močnejša od življenja. ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, tast, boter in svak Štefan Dominko gostilničar v pokoju iz Odranec Ravenska 6 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, sovaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani, pomagali, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Hala za izrečene prijazne besede, sočutja, darovane prelepe vence, sveče, darove za maše. Hvala g. župniku za pogreb in sveto mašo ter pevcem za čutno odpete žalostinke. Iskrena hvala osebnemu zdravniku, upokojencem, NK Odranci, Obrtni zbornici Lendava in govornici za ganljive besede slovesa. Hvala pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči: sin Stanko in hčerki Štejka ter Valerija z družinami in brat Ivan z družino iz Avstralije Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. S. Gregorčič ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, tašče in stare mame Marije Maroka iz Lipovec 53 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremil na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala č. g. župniku za pogrebni obred in sv. mašo. Prav lepa hvala tudi pevkam za odpete pesmi in g. Šebjanu za poslovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni dobrima sosedoma g. Srakovi in g. Vinkovičevi za skrb in nesebično pomoč v njeni visoki starosti. Zahvaljujemo se tudi osebju doma starejših občanov v Lendavi za vzorno nego, kjer je naš^ mama preživela zadnje mesece svojega življenja. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Jurič za opravljene storitve. Hvala vsem, ki ste bili do naše mame prijazni in dobri ter jo ohranjate v spominu! ( Vsi njeni Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina, le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. Ob izgubi našega dragega moža, očeta in dedka Jožeta Caroviča roj. 25. 2. 1910 iz Stročje vasi 30a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, .j prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zad® poti, izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in ■ svete maše ter v druge namene. Hvala g. kaplanu za pogr« obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom g. Križan' za besede slovesa in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Marjan in hčerka Marica z družinama vestnik, 5. februar 1998 Zdaj ne trpiš več, mama, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli? A svet je mrzel, prazen, opustošen, za nas, odkar te več med nami ni. V SPOMIN 3.februarja je minilo žalostno leto od takrat, ko nas je zapustila naša najdražja mama, stara mama in prababica Marija Lačen iz Murske Sobote Lepa hvala vsem, ki se je še spomnite, postojite ob njenem grobu, prižigate svečko ali prinesete rože. Žalujoča hčerka z družino Ni te na vrtu več ne med gredicami ni te na polju več ne med meglicami. Ni te nikjer več, kjer bila si prej, a v naših srcih ostala boš za vselej. V SPOMIN L februarja mineva žalostno leto, odkar ni več med nami naše drage žene, mame, tašče, babice in sestre Karoline Čerpnjak iz Trdkove Hvala vsem, ki postanete ob njenem grobu in se poklonite njenemu spominu. Vsi njeni Na grobu, kjer sveča zate gori in belo cvetje zate cveti, je bolečina, ki jo poznamo le mi. V SPOMIN Otožna tišina zimske narave nas je spet spomnila na 8. ebruarski večer, ko je pred sedmimi leti zemlja zakrila ljubljenega sina, vnuka in brata Fredija Škodnika H iz Gradišča Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Za vedno tvoji najdražji 2. februarja mineva leto dni od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji mož, oče in dedek Vinci Glazur iz Murske Sobote V SPOMIN Ljubemu možu, dragemu očetu in dediju z ljubeznijo. V SPOMIN . na 9. februar, ko minevajo tri žalostna leta, odkar nas je tragično zapustil Ludvik Rituper iz Kuštanovec V SLOVO dragemu svaku Francu Kontrecu iz Lendave Vedno, vsak trenutek te bomo pogrešali in naše veselje in sreča ne bosta več nikoli tako brezmejna. Hvala ti, da si bil del našega življenja in da si nas bogatil. Družina Fajhtinger Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Dragemu ajteku Francu, ki seje na novoletni dan 1998. leta tiho poslovil od nas hvala - za zlato srce, ki je ljubeče bilo za nas; - za tople oči, ki so srkale lepoto prekmurskih ravnic; - za trdne roke, ki so tudi v najtežjih trenutkih življenja hvaležno božale pšenično klasje; - za kolače kruha, ki so bili ljubezen sama; - za pravičnost, ko se nam je vsem enako razdajal; - za trdni pogum, da je ostal vse življenje zvest Bogu in zemlji; - za toplino našega kmečkega doma, kjer nas je venomer čakal in kamor nas je vabil; - za vse, o čemer ni nikoli govoril, a smo ob njem čutili... Vsi, ki smo ga imeli neizmerno radi Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker za vedno vzel si slovo. Spočij si - za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V 36. letu nas je zapustil ljubi mož, oče, sin, brat, zet in sorodnik Franc Kotnrec iz Lendave Ob kruti usodi in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, dobrim prijateljem, sedanjim in nekdanjim sodelavcem DOŠ I Lendava, župniku in kaplanu ter dr. Kulčarju, ki so nam stali ob strani, in vsem, ki so ga pospremili na mnogo prerani zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter izrečeno ustno in pisno sožalje. Z žalostjo v srcu vsi tvoji najdražji Ljubil si življenje, delo, polje, naravo, ljubil si vinograd, v katerega si se rad vračal in ga z ljubeznijo obdeloval. Dedku Štefanu Dominku v slovo njegovi žalujoči vnuki Anita, Ksenija, Iztok, Tina, Sašo, Rok, Vito, Silvija, Jure in Ingo Tiha bolečina spremlja spomin na 3. februar 1997, ko nas je zapustil dragi V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN Ludvik Časar iz Kupšinec Hvala vsem, ki na njegov grob prinašate cvetje, prižigate sveče in se z lepo mislijo poklonite njegovemu spominu. Žalujoči vsi tvoji najdražji Ljubezni žar, vse lepe blage sanje s teboj so se zgubile v črno noč, ostal je le spomin na dni nekdanje, ki v sreči so minevali nekoč. Besede zdaj tolažbe so zaman in solze, ki močijo tvoj grob preran. Srce ihti, boleče krvavi in tebe kliče, ki med nami te več ni. Robi Zver iz Trnja nisi nas zapustil, samo v svetlobo si se zlato skril. Pogrešamo te! Sošolci in sošolke Srednje gostinske šole Radenci resni*raV mineva že leto dni, ne moremo doumeti, daje to smo tako zgodaj ostali brez našega najdražjega. pOlT1 a vsern, ki ste nam takrat v naših najtežjih trenutkih Smi in nam stali ob strani ali nam kakorkoli pomagali. Hvala vam! a Marjeta, hčerka Suzana z možem Brankom, hčerka Marijana in vnukinja Julija Kruta usoda nam je iz naše srede iztrgala dragega sodelavca Stanislava Jakiča iz Veščice Ohranili ga bomo v lepem spominu! sodelavci MI Lesnina Murska Sobota Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Oh, kako zelo boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila naša draga mama, sestra, tašča, babica in botra Marija Čerpnjak roj. Kerec iz Martinja 13 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter za mrliško vežico, nam pa izrekli sožalje. Še posebej hvala Alojzu Kerecu iz Čepinec. Hvala g. župniku 1. Camplinu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi ter’vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Cvet z imenom Iris komaj je zacvetel, ko je tebe, dragi očka, Bog v svoje varstvo vzel. Zaman je bil tvoj boj, zaman dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. "LMJNKLA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nas je v 24. letu zapustil dragi mož, očka, sin, vnuk in zet Robert Zver iz Trnja 117 V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali za cvetje, sveče, svete maše in v druge namene. Hvala vsem, ki ste mu stali ob strani ali mu kakorkoli pomagali. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marjetka, hčerkica Iris, mama, oče, mamca, tast, tašča in vsi žalujoči, ki smo ga imeli radi 30 vestnik, 5. februar Šivanje po meri: SATEN zavese, namizni prti, gosp, pripomočki Marta Rogan, Čemelavci, tel.: 31 011 VESTNIK M MIZARSTVO ANTOLIN Štefan Antolin, samostojni podjetnik Odranci, Mladinska 25, mobitel: 0609 629 703 Strojno ključavničarstvo ŠTEFAN KRANJEC Storitve: struženje na avtomatih, rezkanje, pehanje, ozobljenje, rezanje navojev M8-M52, brušenje. 9221 Martjanci 28a, tel./faks: 069 48 511 ELTI, d. o. o., Panonska 23, 9250 Gornja Radgona razpisuje delovno mesto finančnega direktorja. HTV SERVIS Dejan Kerčmar, s. p. Ul. Prekmurske čete 75 9232 ČRENŠOVCI, tel.: 069 71 037 Gostilna LOVENJAK na Vaneči domače specialitete in žlahtna domača kapljica. Franc Lovenjak, Vaneča 54, tel.: 45-201 Trgovina VRTNICA in knjigovodski servis Panonska 9, Beltinci, tel.: 42-176 garal KIA MOTORS CHRTSLER O Jeep avtosalon BRANSBERGER Dolga ulica 79, Čemelavci tel.: 21 238, mobitel: 0609 617 641 Turistična kmetija in lončarstvo ZELKO Pečarovci 90 tel.: 51 118 51 318 MIZARSTVO - PARKETARSTVO Vladimir GROF, Sebeborci 110, 9221 Martjanci, tel.: 48-035, 48-145 MIZARSTVO VUTEK Izdelava notranje opreme in stavbnega pohištva. Ludvik Vutek, Vaneča 36, 9201 Pucon-ci, tel-: 069 45 604 * * * GOSPODINJE! TUROPOUE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 Murska Sobota, tel.: 36 580 Montaža centralne kurjave in vodovodne inštalacije PETER SOVJAK, s. p. Nemčavci 22, Murska Sobota, tel.: 069 24 553 Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK Gornji Slaveči 6, Kuzma tel.: 55 071 Popravilo z garancijo na vašem domu. LžjR Lendavska 13b, M. SOBOTA /si Slovesna oblačila po vaši meri ali že gotova. Posebna akcija v marcu: hlače že od 2.500 sit. Telefon: 56 010^ Polaganje vseh vrst podov in izdelovanje strojno betonskih tlakov Branko JAZBEC, Ribiška pot 1, Beltinci, tel.: 42 110 KOVAŠTVO Miran Cigut Martjanci 88, 9221 Martjanci, tel.: 069 48 441 Cvetličarstvo in pogrebništvo FERENČAK Trnje 58, tel.: 70 560, posl. Črenšovci, Prekmurske čete 20, tel.: 71 198 Pogoji: - visoka ali višja ekonomska izobrazba, - 5 let delovnih izkušenj s področja financ in računovodstva, ■ - znanje angleškega jezika. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na gornji naslov. SSŽFIamin MS, PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS MOTOR Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600, faks: (069) 36 610 DAEW00 PRIPOROČA OLJA Mobil TICO cena: 9.990 Po obisku gozdne učne poti obiščite gostilno SMREKA KOROVCI. Čaka vas počitek ob izbrani pijači in jedači. Sprejemajo tudi zaokrožene skupine. Korovci 4a, karavla, tel.: 069 40 150 SPLOŠNO MIZARSTVO in izdelava igralnih avtomatov ANDREJ RUŽIČ, Tomšičeva 6, 9000 Murska Sobota, tel.: 069 22 790 PARKETARSVO FENX _________________Serdica 99, telefon: 57 532 { izposojevalnica »ROŽA« velika izbira | poročnih in slovesnih ZVER in ugodne cene l oblek, poročni servis _ Kmečka 4, Beltinci, tel.: (069) 41 542 J AVTOMATERIAL, d. o. o., Ljutomer Trgovina na debelo in drobno Anteja Trstenjaka 17, 9240 Ljuto NCI PUSNI ks: 069 84 400 * REZERVNI DELI ZA VSA ZA VSE TIPE VOZIL OSEBNA VOZILA *. DODATNA OPREMA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH * OLJA VSEH VRST Prešernova 24, Ljutomer, tel in faks: 069 83 210 * GUME (svetovno priznanih proizvajalcev) IN OB NAKUPU BREZPLAČNA MONTAŽA * IZDELKI IZ GUME * UMETNO USNJE * VELIKA IZBIRA KLINASTIH JERMENOV * DODATNA OPREMA VABIMO VAS NA TESTNE VOŽNJE IN NAKUP SALONSKIH VOZIL PO UGODNIH CENAH! Pooblaščeni prodajalci MOBIX, Prekmurske čete 61, črenšovci, tel.: (069) 70 550 * Avtoservis HI MELRAJH, Kapelska 21, Radenci; tel&faks: (069)65 517; GSM: (041) 686 117* FUTURA SISTEM, Stročja vas 11 pri Ljutomeru, tel.:(O69) 84 347 AVTOSERVIS anw FIAT - LANCIA Franc MAKOTER, s. p. Anteja Trstenjaka 17, 9240 Ljutomer, tel. in faks: 069 81 987 MALE OGLASE Tel.: Fax: 00420/5/42 21 96 04 00420/5/42 21 86 71 CONSULTING International Kassel, Miinchen, Brno ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. SERVIS IN PRODAJA AVTOOPTIKA MONTAŽA GUM IZPUŠNI LONCI (prodaja, montaža in izdelava) Naš naročnik je mednarodno dejavno gospodarsko podjetje s sedežem na Dunaju. Za slovensko hčerinsko družbo iščemo ORGANIZACIJSKE VODJE V POSLU MORATA BITI ZADOVOLJNA OBA PARTNERJ Vaša naloga je organizacijsko vodenje obstoječe mreže, podpora in motivacija pri prodaji. Naš naročnik ponuja zanimivo nalogo, dolgoročne perspektive, dinamične možnosti napredovanja, obsežno izobraževanje in položaju primeren dohodek. Pogovora z Vami v hotelu Holiday Inn, Miklošičeva cesta 3 v Ljubljani, dne 10.-12.2.1998, od 10.00 do 16.00 se že veselita g. Berkopec, dipl. oec. in g. P. Uzel, dir.. Na tel.št.: 00420/5/42 21 96 04 se že lahko predhodno dogovorite za termin. /Bransberger E. s.p.. Murska Sobota, 069 21-238/ /Wolf d.o.o., Cankova, 06940-088/ /Avto-R d.o.o., Ljutomer, 069 81-988/ Vi ste stari od 25 do 35 let. Radi navezujete stike. Ste prodorni in radi delate v dinamičnem timu. Vaš cilj je uspeh in se ne čutite vezane na delo za pisalno mizo. Imate vsaj srednješolsko izobrazbo in aktivno govorite nemško ali angleško. Reja činčil zagotovo ni samo posel, vsaj meni je pomenila mnogo več. Opravka imaš z ljubkimi živalmi, kjer je še veliko neznank in tudi zanimivosti. Uspeti v reji, je v bistvu velika nagrada za določena odrekanja ob razvijanju farme, ki se običajno začne z nekaj družinami.Tudi sam sem tako začel pred skoraj devetimi leti. Spomin nazaj obuja veliko podrobnosti in zanimivih dogodkov. Celotna pot bi bila zagotovo mnogo težja ali pa bi vodila v slepo ulico, če ne bi bilo srečnega naključja, da sem takrat podpisal pogodbo z podjetjem C. I. International, ki se je med drugim obvezalo za reden odkup in plačilo glede na kakovost. Takrat je podjetje še imelo sedež v Avstriji in njegov direktor g. Rudolf Kovač si je veliko prizadeval za rejo činčil v Sloveniji in sleherne novosti posredoval takrat še maloštevilnim rejcem. Veliko skrb je posvečal izdelavi briketirane hrane v Sloveniji po novem - njegovem receptu, ki je dejansko osnovni pogoj za zdravo rast živali. Poleg redne oskrbe z raznimi potrebščinami za uspe IŠČETE DONOSNO DELO, POKLICNO ALI DODATNO? Postanite naš partner v vzgoji Južnoameriških činčil! Pogoji: - ljubezen do živali - nekaj lastnega kapitala - približno 10 m2 ogrevanega prostora Ponujamo: - visokokakovostne razplodne živali - strokovno pomoč Zagotavljamo: - odkup živali in ugodno ceno - poslovno zanesljivost Za vse dodatne informacije pokličite po telefonu (062) 69 22 50 (od 8. do 9. ure in od 18. do 19. ure) šno rejo moram posebej pohvaliti reden prevz®01 vzrejenih živali, to pomeni seveda dejansko izvrš®' vanje zapisanega v omejeni pogodbi oziroma dog0" voru. V minulih osmih letih se namreč ni primeri'0’ da prevzema ne bi bilo ob dogovorjenem datum®’ Glede na to, da se nenehno pojavljajo in izginjal? konkurence, ki bolj ali manj vse obljubljajo,tu, višjo ceno za vzrejeno žival, me je prav gori1! obdržalo, da vztrajam pri istem podjetju. V preteklosti se je namreč name obrnilo že mladih rejcev začetnikov, ki so želeli oddati vzr jene živali, pa jih niso mogli oziroma so jih oddal' P° mizemi ceni. Nenehno so se ubadali s problem0 oskrbe z ustrezno briketno hrano. Vse te pomanjkljivosti so v glavnem urejene s so° lovanjem s podjetjem C. I. International iz Mikla^ pri Mariboru. J Prav je, da se v poslu trudita oba partnerja in das^ tudi oba zadovoljna. Upam, da bo sodelovanje W v prihodnje na kakovostni ravni na obeh straneh^ si ga rejci najbolj želimo. ) Matična farma južnoameriških činčil z 18 - letnimi izkušnjami 2204 MIKLAVŽ, Ul. Kirbiševih 53 tel./faks: (062) 592 250 ^estnik, 5. februar 1998 Tl apovednik 31 kino Delimo vstopnice za kino kulturni koledar Kino Park Murska Sobota V četrtek, 5. februarja, v petek, 6. februarja, v soboto, 7. februarja, in v nedeljo, 8. februarja, ob 17, uri, je na sporedu ameriška komedija Moj bivši se poroči. V četrtek, v petek, v soboto in v nedeljo ob 19. uri pa bodo vrteli ameriško psihološko dramo Zbogom dekleta. Kino Gornja Radgona Ameriški risani film Herkul je na sporedu v petek, 6. februarja, ob 17. in 19. uri, ter v nedeljo, 8. februarja in v ponedeljek, 9. februarja, ob 17.30 uri. Ameriški psihološko srhljivko Igra pa si lahko ogledate v petek ob 21 .,v soboto ob 20. ter v nedeljo in ponedeljek ob 19.30 uri. Kino Ljutomer V soboto, 7. februarja, ob 19.30, in v nedeljo, 8. februarja, ob 17.15 in 19.30 uri, bodo vrteli angleški film Do nagega. kino M TEŠANOVCI - Ker se pri-। Pravljajo v Tešanovcih na Nadnjo kanalizacije (z deli naj bi ^celi še letos), lani v tem kraju, ki 16 v Občini Moravske Toplice, niso 'meli večjih naložb. Nekaj pa so endarle naredili: »sanirali« so sta-0 Podružnične osnovne šole, Povili vaško-gasiIški dom, nekaj ^aarja pa je šlo še za usposobi-I? Prostorov za javno občinsko .. Analno podjetje Čista naraVa, lrna sedež v Tešanovcih. (G. G.) M Dobrovnik - v delu Donu. brovniških goric, ki se ime-^.Jph^gy, so s Pčspevki vi-Urab ni^Ov z9radili kapelico sv. nike?11?' ^ščitnika vinograd-barvqtPotrebno pa jo je še pre-bodn I"1 Poslikati. Ščasoma Pa fr k rali denar tudi za to, bo ko n? saj se 25. maj, 9orik7' kapelico odprli in bla-naglo bliža. (F. B.) Kdaj? Kako? Titanik bo očitno res podiral vse rekorde, saj dobivamo v naše uredništvo ogromne kupe pravilnih odgovorov. Film Titanik je režiral James Cameron, kar je vedela tudi naša nagrajenka Blanka Kocbek, Užiška 20, 9240 Ljutomer. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Kdo igra v glavni vlogi v ameriški psihološki drami Zbogom dekleta? Odgovor:________________________________________ Kupon st. 46 Odgovore pošljite do 10. februarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Mubska Sobota Arhitekta Novaka 3 9000 Murska Sobota objavlja prosta dela in naloge INFORMATIKA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - višješolska izobrazba računalniške, elektro ali druge ustrezne usmeritve, - poznavanje lokalnih računalniških mrež (Novell), komunikacij, Windows..., ; - zaželjene delovne izkušnje. Za objavljeno delovno mesto se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh po objavi na naslov: Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 3, 9000 Murska Sobota. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi. *gu mentov Telefaksi Canon. Samo v Teletrgovinah. Februarja. Cenejši za 4.500 SIT. Ker so stroški vključitve v ceni! ?*tot®hna . Canon Ni vsaka trgovina Telet rgovina Telekom Slovenije http://www.telekom. ML Ga Da, d. O. O., marketing Kranj, generalni zastopnik in uvoznik delovnih oblačil za vse poklice firme SOLIDA iz Avstrije in firme WOODY iz Avstrije, proizvajalca zaščitne delovne obutve, vabi k sodelovanju samostojne podjetnike. Od kandidatov ali kandidatk pričakujemo delavnost, komunikativnost in vestnost. Sodelavcem ponujamo obdelavo terena na območju Pomurja. Informacije: MODNA KRAVATA GJERGJEK, MURSKA SOBOTA, Ivana Regenta 29, telefon 22 326. Slovesnosti ob kulturnem prazniku MURSKA SOBOTA: V četrtek, 5. februarja, bo v grajski dvorani ob 19. uri slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku ter podelitev občinskih nagrad za dosežke na področju kulture. Slovesnost bo potekala v znamenju španskega večera, nastopila bosta mezzosopranistka Edita Garčevič - Koželj in kitarist Žarko Ignjatovič, nagrajence bodo predstavili z videoportreti, ki jih je pripravil Aleš Nadai, letošnja slavnostna govornica je kustosinja Pokrajinskega muzeja Metka Fujs, scenarij in režijo pa je prevzela Duša Škof. " LJUTOMER: V petek, 6. februarja, bo v Domu kulture slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku in podelitev Miklošičevih nagrad in priznanj ter knjižnih nagrad osnovnošolskim literatom. V programu sodelujejo dijaki gimnazije Franc Miklošič, Ljutomerski oktet in Pihalni orkester KD Ivan Kaučič. BELTINCI: V soboto, 7. februarja, bo v prostorih OŠ ob 18. uri osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku ter večer proze in poezije mlajše generacije ob spremljavi harmonike in cimbal. GORNJA RADGONA: V soboto, 7. februarja, bo ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma osrednja prireditev ob kulturnem prazniku, ki je posvečena spominu na Manka Golarja ob obletnici njegove smrti. Sodelujejo Mladinski pevski zbor in recitatorji OŠ Gornja Radgona, ženski pevski zbor Manko Golar in recitatorji iz Gornje Radgone ter igralska skupina iz Veržeja. TEŠANOVCI: V petek, 6. februarja, bo v dvorani vaško gasilskega doma ob slovenskem kulturnem prazniku osrednja prireditev občine Moravske Toplice. Nastopili bodo slovenski igralec karakternih in komičnih vlog Evgen Car s 125. predstavo svoje monodrame Poredušov Janoš ter ljudski duet Rumič in Remenarov. VERŽEJ: V soboto, 7. februarja, bodo ob 19. uri v Domu kulture nastopili pevski zbori. KRIŽEVCI: V nedeljo, 8. februarja, bo ob 18. uri --- SVETI JURIJ OB ŠČAV- NICI - Na območju občin Sveti Jurij ob Ščavnici, Radenci in Gornja Radgona se je lani rodilo 193 otrok. V to število je všetih tudi 85 otrok, katerih starši niso poročeni. Leto prej -1996. leta - se je rodilo na območju omenjenih občin 189 otrok. Postopoma se torej število novorojenčkov povečuje, vendar najbrž še dolgo ne bo doseženo število novorojencev v letu 1989, ko jih je bilo 310. Kdo bi vedel? (F. KI.) ___ MURSKA SOBOTA - Ob-___ činska gasilska zveza je organizator tečajev za nižje gasilske častnike, strojnike in sod- v Kulturni dvorani praznovanje 50. obletnice folklore v Križevcih. Odprli bodo tudi prenovljen oder. Literarni večer GORNJA RADGONA: V torek, 10. februarja, bo ob 10. uri v dvorani Glasbene šole literarni večer s pisateljico Karolino Kolmanič ter predstavitev njenih knjig Razcvet sončnice in Sence na belih listih. Otvoritve LENDAVA: V soboto, 7. februarja, bo ob 18. uri v lendavskem gradu otvoritev razstave slikarja Vojka Pogačnika. Razstave MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota si lahko ogledate razstavo slik prekmurskih likovnih umetnikov z naslovom Nikolaj Beer, Sandi Čer-vek, Marjan Gumilar, Zdenko Huzjan in Franc Mesaričslike 10 let pozneje. Na ogled bo do 9. februarja. MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na Stalna razstava Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. V četrtek, 12. februarja, pa se lahko ob 1 7. uri pridružite strokovnemu vodstvu po razstavi, ki ga bo vodil kustos pedagog Franc Kuzmič. Ob nedeljah je vstop prost. RADENCI: V galerji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo skulptur in slik Sedem smrtnih grehov, avtorice Irene Brunec. O razstavi bo spre-govrila umetnostna zgodovinarka Meta Gabršek Prosenc. Razstava bo odprta do 28. februarja. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava Razglednice Maksima Gasparija. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošna muzejska zbirka Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. nike gasilskih športnih disciplin. Izobraževanje bo v tem in prihodnjem mčsecu, usposabljali pa se bodo gasilci z območja občin: Murska Sobota, Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Cankova - Tišina, Hodoš - Šalovci, Kuzma, Rogašovci in Gornji Petrovci. (J_. Ž.) TIŠINA - Predsednik Če-____ belarske družine Tišina Jože Andrejc je povedal, da je bilo lansko leto zelo slabo za čebelarje. To je posledica opuščanja pridelovanja določenih poljščin, čedalje manj travnikov in slabo razvitega sadjarstva. Vse pa le še ni izgubljeno, kajti trinajst članov ima še vedno 354 panjev. Nekaj je tudi podmladka. Nenehno pa bijejo tudi boj z boleznimi, ki ogrožajo čebele. (F. Ku.) ---- GORNJA RADGONA -— Komisija za pripravo elaborata za gradnjo doma starejših Občine Gornja Radgona je prišla do sklepa, da je treba začeti graditi tak objekt najkasneje v letu 2000. Stal naj bi na območju Trat, v njem pa naj bi bilo prostora za 110 postelj. Načrt zanj naj bi omogočal tudi prizidek, seveda, če bi se tudi svetojurijska in radenska občina odločili sofinancirati gradnjo. Za zdaj ti občini ne sodelujeta pri projektu. (F. KI.) Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG OBLAGANJE TAL IN STEN; določen čas 10 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: TERENSKO DELO; do 10. 02. 98; METIS D. O. O., BAKOVCI, ULICA OB MURI 26, MURSKA SOBOTA MIZAR MIZARSKA DELA; določen čas 3 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 06. 02. 98; FILIPIČ BOJAN S. P. MF MIZARSTVO FILIPIČ, KLJUČAROVCI 75, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU MIZAR; določen čas 3 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; ostala znanja: Območje PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 1 8 1 0 0 10 Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 06. 02: 98; FILIPIČ BOJAN S. P. MF MIZARSTVO FILIPIČ, KLJUČAROVCI 75, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU ZIDAR ZIDAR; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; do 06. 02. 98; TOPALLAJ TAFIL S. P. ZIDARSTVO -FASADERSTVO, KARDO-ŠEVA4, MURSKA SOBOTA POSEBNI POPUSTI PRI NAKUPU KURILNEGA OLJA V mesecu februarju je cena kurilnega olja nižja za 1,50 SIT na liter. GOTOVINSKO PLAČILO ALI PLAČILO S KARTICO MAGNA pri nakupu nad 1000 litrov pri nakupu nad 2000 litrov 42,20 SIT/liter 41,70 SIT/liter brezplačen prevoz brezplačen prevoz OBROČNO ODPLAČILO PRI NAKUPU NAD 1000 LITROV v 3 obrokih v 5 obrokih 43,00 SIT/liter 44,00 SIT/liter brezplačen prevoz brezplačen prevoz MOŽNOST TELEFONSKEGA NAROČILA IN PLAČILA OB DOSTAVI TOČNA DOBAVA NAROČENIH KOLIČIN PRAKTIČNO DARILO ZA VSAK NAKUP NAD 2000 LITROV Podrobnejše informacije dobite na najbližjih Petrolovih skladiščih in bencinskih servisih. PETROL VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK - DELAVEC - VILIČARIST; nedoločen čas; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. C; do 06. 02. 98; DISKONT - UN1VERZAL NA VELIKO IN MALO D. O. O., KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 136, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU KUHAR NATAKAR KUHAR - PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 10. 02. 98; PREHRANA LENDAVA D. O. O., INDUSTRIJSKA 2, LENDAVA - LENDVA NATAKAR NATAKARICA; nedoločen čas; Samsko stanovanje; jeziki: nemški jezik-pisno; ostali pogoji: GOSTINSKA ŠOLA; do 05. 02. .98; MAUČEC SLAVA S. P. GOSTILNA, GAN-ČANI 80A, BELTINCI NATAKAR; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: LAHKO PRIPRAVNIK; do 06.02.98; TUBONJIČ NADA S. P. OKREPČEVALNICA NADA, FOKOVCI 88, FOKOVCI NATAKAR; določen čas 1 2 mes.; 36 mes. delovnih izkušenj; do 06. 02. 98; RUDOLF ANICA S. P. FRIZERSTVO - KOZMETIKA - PEDIKURA, PREŠERNOVA 28, LJUTOMER EKONOMSKI TEHNIK TAJNICA; določen čas 12 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Word, Win-dows, Excel; ostali pogoji: DOBRO OBVLADANJE STROJEPISJA, DELA NA RAČUNALNIKU; do 06. 02. 98; ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, ULICA ŠTEFANA KOVAČA 50, MURSKA SOBOTA; (*) Zadnja stran V dvoje je lepše Pusti zaljubljencu, naj ljubi, kar ljubi, kajti, če mu boš rekel, naj pusti, kar ljubi, bo še naprej ljubil, kar ljubi, tebe pa sovražil. Pa še res je! Torej se ni dobro, pametno ... vmešavati v zadeve mladih. Nekoč pa je bilo tudi v naših krajih drugače. Nemalokrat sta se poročila fant in dekle, ne da bi se poznala dlje časa. Nemalokrat so ju »sparali« starši in »vogledniki.« Bili so pač drugačni časi. Le katero dekle si ni želelo priti na »bogato« kmetijo? Poroke so bile ponavadi v predpustnem času. V večjih župnijah, na primer v Turnišču, se je včasih pri velki mesi poročilo celo pet in več parov. Danes so poroke ponavadi ob sobotah in še zdaleč ne le pred pustom, ampak vse leto. Je pa tudi res, da prav veliko porok ni, kajti mnogi živijo »na koruzi.« Pravimo, da glasba ne pozna meja. Tudi ljubezen ne pozna meja. Med Čepinci in Ritkaro-vci v slovenskem Porabju (Madžarska) je sicer meddržavna meja, ki pa v novejšem obdobju sploh ni velika ovira, da se ljudje ne bi družili. Pred kakimi šestimi leti jo je začel prehajati tudi Drago Gašpar iz Čepinec, ko pa ga je zelo vleklo k Valeriji v Ritkarovce, ki je bila zaposlena kot šivilja v Monoštru. Neki dan je kar ostal pri njej in potem se je še on zaposlil onstran meje. Pred tremi leti pa sta se preselila na njegov dom v Čepince. Valerija se je kar hitro vživela na novem domu, ravno tako pa tudi njun sinek petletni Daniel. Naposled pa je nastopil še dan, ko sta večletno skupno življenje potrdila s poroko. Civilni obred je bil na matičnem uradu v Šalovcih, cerkvena poroka v katoliški cerkvi v Markovcih, gostija pa v zadružnem domu v domačih Čepincih. Igral je en mož orkester - mladi glasbenik Milan Horvat iz Fokovec. Bilo je res lepo. Tudi sinek zdaj 29-letnega Draga in 27-letne Valerije je rekel, da se bo poročil. V dvoje je pač lepše! - Š. S., foto: E. Kerčmar ---- GORNJA RADGONA - Na obmo----- čju Upravne enote Gornja Radgona, to je območje občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, je bilo v lanskem letu le 63 porok, od tega 46 v Gornji Radgoni, preostale pa pri Svetem Juriju. V Radencih pa še ne sklepajo po rok. Število porok v nekaj zadnjih letih upada, saj jih je bilo nekoč veliko več, recimo 1989. leta: 104! Bolj kot mladi pa se »poročajo« starejši, saj je bilo lani samo v Gornji Radgoni 11 zlatih porok. Na-matičnem uradu pri Sv. Juriju pa je bila lani celo ena biserna poroka. (F. KI.) MARTINJE - V Moškem kvartetu ___ Martinje pojejo: Alojz Andrejek (prvi tenor), Danilo Kozar (drugi tenor), CiriJ Kozar (prvi bas) in Metod Kozar (drugi bas). Za kvartet (in ne kako širšo zasedbo) so se odločili, ker na njihovem območju ni dovolj pevcev, ki bi bili voljni organizirano peti. Martinski pevci so zelo uigrana skupina in zato rezultati ne izostajajo: peli so v domačem kraju, v pora-bskih Sakalovcih, Dolnjem Seniku in Monoštru, gostovali so v Budimpešti in še kje. Pojejo cerkvene, ljudske in tudi zborovske pesmi. Gmotno jim pomaga Občina Gornji Petrovci. (J. Ž.) Menjalniški tečaj Pomurske banke 3. 2.1998 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 3. 2.1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.341,5461 1.327,00 1.343,00 Francija 100 2.816,7465 2.757,90 2.820,10 Nemčija 100 9.438,8664 9.335,00 9.450,00 Italija 100 9,5672 9,27 9,58 Švica 100 11.673,5180 11.429,60 11.687,30 ZDA 1 172,7596 170,00 173,00 Obrestne mere od 1. februarja 1998 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za februar je 0,8% mesečno oz. 10,95 % letno. Sredstva na vpogled .......................................Nominalna letna obrestna mera_ Hranilne vloge___________________________________________1,00% Tekoči računi..........................1,00% Žiro računi.............................0,50% Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave Obrestna mera Skupna letna obr. mera Od 31 do 90 dni..od TOM + 3,2% do TOM + 4%...14,50% do 15,38% Od 91 do 120 dni.od TOM + 4% do TOM + 4,4%..15,38% do 15,83 % Od 121 do 180 dni.. od TOM + 4,1% do TOM + 4,5 %.15,49% do 15,94% Nad 6 mesecev....od TOM + 4,7% do TOM + 4,9%.16,16% do 16,38% Na 181 dni..............TOM+ 5%............................16,49% Nad 9 mesecev....od TOM + 4,9% do TOM + 5%..16,38% do 16,49% Depozit z valutno klavzulo Rok vezave___________________Letna obrestna mera___________ Na 12 mesecev...........Val. ki. + 5,47% do 5,79% Depozit s premijo Rok vezave___________________Letna obrestna mera___________ Na 12 mesecev............ TOM + 5,68% do 6,00% pomurska banka Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Ponarejanje denarja se ne splača Odkrili tiskarno denarja Previdno: ponaredki najbrž še krožijo Od sredine lanskega leta so se na različnih krajih Pomurja pojavljali ponarejeni bankovci v vrednosti 10.000 tolarjev. Policisti in kriminalisti so seveda skušali čimprej najti ponarejevalca in ga 21. januarja letos prijeli. Na območju UNZ Murska Sobota je bilo obravnavanih 35 vnovčitev ponaredkov po 10.000 tolarjev. Ugotovili so, da sta ponaredke vnovčevali dve skupini Romov, in sicer ena na murskosoboškem, druga pa na lendavskem območju. Obravnavali so tudi tri osebe z Ijutomer- Lendava: Ni mu spelo, to je golf V Lendavi še naprej izginjajo avti višjega cenovnega razreda. V noči pred 31. januarjem, to je s petka na soboto, je neznanec vlomil v osebni avto Golf, katerega lastnik je Lazar G. iz Lendave. Avto, ki je bil parkiran v Župančičevi ulici, je očitno skušal ukrasti, a mu ga ni uspelo vžgati. Škoda, povzročena z vlomnimi »prijemi«, skega območja, ki so vnovčevale ponaredke na območju Gornje Radgone in .Murske Sobote. Preiskovalci so med terenskim delom ugotovili, da so ponaredki delo Š. D. iz Ljutomera in K. T. z Globoke pri Raz-križju. Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika so opravili deset hišnih preiskav, našli dva ponarejena bankovca za 10.000 tolarjev, ponarejenih 1.000 šilingov, razne predmete, ki izvirajo iz drugih kaznivih dejanj, in - dve pištpli. Zelo pomembno: uspelo pa jim je priti tudi do podatka, da je računalniška tehnika, s katero izdelujejo in tiskajo ponaredke, skrita v nekem stanovanju v Murski Soboti. Tam so potem, seveda spet na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, opravili hišno preiskavo in našli: računalnik, skener, tiskalnik, rezalnik in papir. Ponarejevalske naprave so seveda zasegli in pozneje temeljito pregledali. Ugotovili so, daje v bazi podatkov v računalniku spravljenih več skeniranih banko- Prezidij je prejel oster protest in demanti hkrati, ki mu ga je posredoval šef z opozorilom, naj se ne spotika več ob enega od menedžerjev ŽVZ-ja go; spoda Vrečiča. Ta se namreč ni udeležil zadnjega strokovnega popotovanja na Portugalsko. To pa, da naj bi postal direktor ŽVZ-ja, so tudi čiste insinuacije prezidija in ne držijo, čeprav niso zrasle na pre zidijevem zelniku. znaša 180.000 tolarjev. Lendava: Kam je »šla« fiesta? V noči s ponedeljka na torek v tem tednu je nekdo ukradel s parkirišča pred hotelom Lipa v Lendavi osebni avto znamke Ford Fiesta, bele barve, registrska številka MB 83 52E. Vse, ki bi morda kaj vedeli o nadaljnji usodi avta ali pa celo 'o avtomobilskem tatu, prosijo, naj to sporočijo policiji. Radenci: Vlom v dve stanovanjski hiši Policisti in kriminalisti sumijo, daje v noči s sobote na nedeljo v Radencih »operiral« tič in je bilo vlomljeno v dve stanovanjski hiši v Ulici Štefana Kovača. Na grbi ima torej dva vloma. Iz vsake hiše je odnesel zlate oziroma pozlačene predmete v vrednosti po 200.000 tolarjev. Ugotovili so tudi, da je poskušal vlomiti še v tretjo hišo, vendar je bila ta zanj »pretrd oreh.« Policija ga išče. vcev, in sicer: trije po 10.000 tolarjev različnih serijskih številk, bankovec za 100 makedonskih denarjev, prednjo stran bankovca za 5.000 tolarjev in prav tako prednjo stran bankovca za 1.000 šilingov. Ekspertiza ponaredkov in odkrita tehnika sta zavrgli prejšnjo domnevo, da so ponaredki fotokopirani na kakovostnem barvnem fotokopirnem aparatu. Zoper osumljene so podali kazensko ovadbo državnemu tožilstvu, kajti 249. člen Kazenskega zakonika R Slovenije določa za ponarejevalca denarja zaporno kazen od šest mesecev do osem let. Ker sumijo, daje nekaj ponarejenega denarja še v obtoku, je dobro, da preverite, ali je bankovec, ki vam ga kdo da, pravi. Š. S. Lepa kot nevesta fiesta Sodelujte v naši novi nagradni igri, saj boste morda dobili katero od tedenskih nagrad. Če pa vam bo sreča še posebno naklonjena, potem vam ne uide Vestnikova fiesta, ki je lepa kot nevesta. l-----------------v------------1 Nagradno vprašanje št. 6 Kam bo peljal letos Vestnikov vlak? a) Na morje. b) V toplice. c) V hribe. I__________________________•---1 Zaokrožite odgovor, za katerega menite, daje pravilen, kupon prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do srede, 11. februarja, na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK Ime in priimek:_______________ Ulica:________________________ Kraj:_________________________ Pošta:________________________ Podpis:_________________._____ Vestnikova Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali dopisnice treh bralcev, ki se bodo brezplačno zapeljali z Vestnikovim vlakom, in treh bralcev, ki bodo prejeli tople Vestnikove majice. Če boste poslali več kuponov, potem je seveda več možnosti za nagrado. Dopisnice, ki ne bodo izžrebane, bomo shranili in bodo prišle v poštev za žrebanje super nagrade - Vestnikove neveste - fieste. PRAVILNA REŠITEV 5. NAGRADNEGA VPRAŠANJA: a) Ludvik Kovač. IZŽREBANI REŠEVALCI: Vestnikov vlak: Rozalija Hozjan, Ulicaprekmur-ske čete 137, 9232 Črenšovci; Marija Žižek, Velika Polana 80, 9225 Velika Polana; Jože Franko, Martjanci 18 c, 9221 Martjanci Majice: Cvetka Gubic, Dankovci 33, 9202 Mačkovci; Cvetka Vajs, Dajnkova ulica 4, 9252 Radenci; Marijana Prelog, Šalinci 16, 9242 Križevci pri Ljutomeru Še preden je uspelo moravskemu šefu sveta Štefanu Kuharju - Brizgalnemu in šefu volilnega štaba Gezi Džubanu - Tolminskemu slovesno napovedati začetek predvolilne kampanje za župana na lis*1 LDS, že sta si skočila v las® direktor Toplic Dušan Bend*! -Tobogan in župan FerekCr pot. Bencik je Ferekujaspo povedal, da mu ne bo plačal komunalne takse pred volitvami, da mu s tem ne bo kupoval volitev. Takso je Ferek nameraval vložiti v moravsko infrastrukturo in si s tem pridobiti naklonjenost volivcev. ★ ★★★ Največja zavarovalna družba Triglav naj bi se v teh dneh kadrovsko okrepila s strokovnjakom za oranje Vitom Gy°j rekom - Avstralskim, ki naj b pregledoval oranje na njivah in s tem že v osnovi preprečeval odškodninske zahtevke kmetov, do katerih prihaja zaradi naravnih ujm, ki so pogosto posledica slabega oranja- Krajani slovenskega naseli3 Hotiza z lego v hrvaški katastrski občini so te dni preje« položnice z dokaj visoki^ zneski, ki jih morajo poravna*1 v osmih dneh. Po podrobne^ pregledu položnic so ugoto* li, da HDZ od njih zahtevaj čilo parkirnine za zasežej« kombi z vohunsko opremo i" brodnino, če se bodo blagovolili odločiti za vrnitev kp^j bija. Hotižani so položnic® poslali ministru Frlecu in na| šemu Titu. Ob tem so sarp vzdihovali, ker jim ni dano,®-bi jih poslali kumrovške”1 Titu. ■klekk Jože Toplak - Igra brez in Violeta Mesarič - Deuts® sta minulo soboto zaplepa ■ otvoritveni ples po konča duhovni obnovi pomursk1 SDS-ovcev. Jožko Topl^J, vskočil, ker Ludvik Sukič Ringo ni našel ustreznih P1 snih čevljev. Jožef Kocon - Zidanica J® prvi tedenski terapiji s se® < silo predaval o uspešni f drobnice na lendavskih a® nicah in njeni klimatski goditvi panonskemu P0^ bju. ■kkfk-k Neki direktor na lendavsk®^ koncu si utrjuje svoje m® 3 džerske pozicije tudi s s*a^, mi premeščanji delavcev- :■ ko je sedaj na enega od P membnejših položajev ? vil svojega sina, v priho®^! pa se bo okrepil še s P®51^ I poravnavo in s prevzel ene od lendavskih drog®’1*1 je tudi v družinski lasti. V ljutomerski Vesni te dn| ' zlično iščejo ime predse®’ upravnega odbora Pom® banke. Sporočeno J namreč, da je s tem P°v ni na prodaja njihovih delu' 1 j so jih imeli v lasti PiD-i- Veščica 4e, 9000 Murska Sobota, telefon: (069) 35 507 Priporočamo Olja Castrol nagrajujeta KESHM Vestnikova kulturna priloga - murska sobota - februarja 1998 SLOVENSKA KULTURA Ni ROBINZON ■-Je pojem nacionalna kulturna identite-RakeCei š'r°k 'n zaPieteno sestavljen, bi se vs t treba zag°tovo lotiti iz več vidikov -Pa' $e Posebej seveda, kar zadeva neh S^' kulturni prostor, tudi iz vidika ne-cj ne vzajemne soodvisnosti različnih na-S|. P^nih kultur. Ob vsej nenehni soodvisno-'n spremenljivosti neke nacionalne kultur-'“entitete pa je v vsaki od njih najbrž tre-V|deti tudi neko trajno, nespremenljivo Or. Ponento ali celo specifično duhovno v0 ^'ranost, ki kljub vsem različnim vpli-djo ter,dencam °b navezovanju na tradi-s. p Vsakem obdobju, v vsakem rodu vzpo-tr»st '*a nekakšno nacionalno kulturno enovi-d0 ln s tem tudi lastno specifično diferenco ^s.eh drugih bodisi sosednjih bodisi širše o„ 'nantnih nacionalnih kultur. Če torej lah|0 številnih narečnih različicah že ves in trpežen, da ga trajni in močni tuji vplivi ne kazijo, ampak plemenitijo in bogatijo, saj je še zmeraj sposoben velik del takšnih in drugačnih tujih VLADO ŽABOT elementov, se pravi bodisi besed bodisi sintaktičnih posebnosti, brez škode absorbirati in, kot pravijo etimologi, »po svoje prekvasi-ti«. Vse drugo, česar pač jezik zaradi svojih notranjih zakonitosti ne more sprejeti, prav tako brez škode ostaja in odmira v narečjih, pokrajinsko pogovornih jezikih ali interesnih govoricah. Ob vsem tem pa je slovenska jezikovna knjižna norma, ki je zasnovana na široki in raznoliki pogovorni in narečni osnovi, dovolj odprta in prilagodljiva, da jezika ne krni v nekakšno puristično čistunstvo, in hkrati tudi dovolj trdno utemeljena v izvorno slovanskih in slovenskih jezikovnih zakonitostih, da ji ta ali oni tujejezični sunek v resnici ne more do živega. Izjemnega pomena za ohranjanje slovenske specifične kulturne diference pa je še posebej slovenski umetnostni jezik. Že v najstarejših ohranjenih besedilih iz ljudskega slovstva je namreč mogoče čutiti nekakšno tipično slovensko melaholijo, liričnost ter globoko občuteno in ves čas negovano nesprijaz-njenost z resničnostjo. Tudi v navidez veseljaških, pivskih besedilih je mogoče čutiti to žalobnost, ta tihi upor in hrepenenje - vse skupaj pa pravzaprav priča, da Slovenci, čeprav dolga stoletja podjarmljeni in tlačeni, po duši v resnici nikoli nismo bili hlapci ali črto-mirovsko spreobrnjeni in sprijaznjeni poraženci, ampak da je v vsej slovenski zgodovini, sprva zgolj v ljudskem slovstvu, pozneje pa v slovenski umetniški ustvarjalnosti, živela skupna, nacionalna težnja po suverenosti in svobodi. V tej značilni lirični melanholiji, tihi upornosti in nesprijaznjenosti se je ohranjal v resnici nikoli poraženi duh nekoč svobodnega ljudstva, ki je kot neulovljiva, vendar trdna zaveza mnogih rodov ves čas ohranjal, obnavljal in motiviral osnove tistega, čemur danes rečemo slovenstvo. Tako je umetnostni jezik za Slovenca pravzaprav obstajal kot neke vrste magijski medij, čas dovolj živ prek katerega je bilo mogoče vzpostavljati vez z duhom že zdavnaj mrtvih rodov. V tem med Slovenci ves čas zelo razširjenem in živem umetnostnem jeziku, se pravi v njegovi leksiki, sintaksi, ritmu, intoniranosti, sta se ohranjala vsebina in občutje iz življenja preteklih rodov - in ko so novi rodovi to živo izročilo zmeraj znova sprejemali za svoje, ko so ga dopolnjevali in ohranjali za prihodnost, je nastajala tako rekoč nepogrešljiva in vsemu tujemu kljubovalna vez med slovensko preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Nadaljevanje na 2. strani 34 ZCulturna priloga vestnik, 5. februar 199* Dr. Motjož Kmecl o Prešernovi človeški podobi Videl je daleč naprej, naj se ^/ioram priznati, da sem se v osemletki z veliko težavo naučil na pamet nekaj Prešernovih pesmi (O, Vrba, Uvod h Krstu pri Savici, Apel in čevljar...), ki so mi takrat, prav zaradi umetelnega jezika, množice podob ter številih apostrofov, zvenele tuje. Celo več: zdelo se mi je, da so nekega Prešerna, za katerega takrat nisem bil niti prepričan, ali je sploh bil, preveč posiljeno postavili na piedestal slovenske poezije, da je njegov lik preveč v oblakih in preveč zamegljen, da bi bil lahko sploh človeški. Šele v dobi odraščanja, ko sem tudi sam začel »trpeti brez miru«, so mi v zavest ob raznoraznih priložnostih prinikali Prešernovi nekoč nadrdrani verzi, a tokrat živo, njegova beseda je naenkrat postala meso, prav tako tudi sam pesnik, o katerem je zrasla cela literarnozgodovinska znanost (dr. A. Slodnjak, dr. B. Paternu, dr. I. Prijatelj, dr. F. Kidrič ...), pesnikov mit pa se je ravno v zadnji študiji dr. Janka Kosa Neznani Prešeren (1994) nekako »demitiziral in demisticiral«. In ravno o tem, o »Prešernovi človeški podobi«, če smem tako reči, bo tekla beseda z akad. prof. dr. Matjažem Kmeclom, sicer upokojenim univerzitetnim profesorjem literarne zgodovine, ki skupaj s pisateljem Brankom Šomnom snuje filmski scenarij o našem največjem pesniku. Dolga leta ste predavali na univerzi o tako imenovani »slovenski književni klasiki«, o slovenskem realizmu in seveda niste mogli obiti Stritarjevega uvodnika k ponovni izdaji Prešernovih Poezij (1866); ali je bilo politično ali sploh kulturniško ozračje prve polovice prejšnjega veka, če samo vzameva polarizacijo med mladoslovenci in staro-slovenci, Prešernu res tako nenaklonjeno, da se je lahko »vzdigni! med izvoljene slovenske sinove« šele desetletja po smrti? Prešernov duhovni mecen in veliki prijatelj Čop je nekaj pred svojo nesrečno smrtjo v pismu znancu omenjal kranjske izobražence, tudi najbolj slovensko zavedne, ki niti v zasebnem dopisovanju ne uporabljajo maternega jezika. Čop je bil prepričan, da zaradi nerazvitosti slovenščine. Levstik je še deset let po pesnikovi smrti govoril o potujčenosti gospode na Slovenskem. Manjkal je torej bistveni družbeni, jezikovni in duhovnokulturni humus za razumevanje Prešernovih »mokrocvetočih rožic poezije«. Ne le da je vsa Evropa nepojmljivo, velikansko spreminjanje iz t. i. aksiomatske v izkustveno civilizacijo temeljila na uveljavljenju meščanskih vrednot o enakosti in svobodi vseh in o pravici ter odgovornosti vsakogar za lastno usodo (nihče ni samo trpna ovca v čredi), temveč je tudi Prešeren upe-snjeval svet, ki je vse prej kot lahek - svet, ki zahteva »gosposko« izobraženost in pred vse postavlja pravico slehernika do lastnih strasti in čustev, do narave v sebi; popolno svobodo. Tole je seveda povedano zelo učeno; preprosteje bi lahko povzel približno takole: kar je bilo gospode na Kranjskem, je v nemškosti še zmeraj videla gosposkost; šole so bile izključno nemške ali pa jih sploh ni bilo; torej naj bi bilo slovenstvo vnaprej obsojeno na duhovno nerazvito in družbeno zapostavljeno kmetstvo (suženjstvo so v monarhiji odpravili šele 1826., tlačanstvo 1848.); v Evropi pa je narodne usode jemalo v roke meščanstvo. Tovrstnega meščanstva pač nismo imeli; bilo je nekaj samohodcev, v gospodarstvu morda Fidelij Ter-pinc in še kdo, v kulturi jedro čbeličarjev; med njimi pa je bil Prešeren daleč najdaljnovidnejši in daleč najbolj nadarjen. Kako bi torej imel kaj veliko občudovalcev? Ali vsaj tistih, ki bi ga lahko razumeli? Povrhu je bil svojevrstnega, nevsakdanjega obnašanja in je tako med tedanjo filistrsko Ljubljano zbujal tiste vrste nelagodje, kakršno zmeraj občutimo pred nerazumljivostmi; zdi se nam, da nekaj je, da je zelo pomembno, ne vemo pa, kaj bi to bilo; potem se pač rešujemo v posmeh ali omalovaževanje. Skratka, nič prav hudo srečnega ni bilo v takratni Ljubljani za Prešerna in za razumevanje njegove poezije. - Nekoč kasneje je resi-gnirano zavzdihnil, daje njegovo ime med Slovenci izzvenelo, kar bi dalo misliti, da vseeno ni bilo zmeraj enako hudo; v osnovi pa vendar drži, da ga je malokdo razumel. Videl je predaleč naprej, naj se sliši še tako patetično; in drugi Slovenci so ga lahko »dohiteli« šele po njegovi telesni smrti. Iz dobe romantike pa tudi nove romantike, predvsem dekadence, izhaja kanon pesnika, ki rojeva pesmi predvsem iz osebne bolečine. Med ljudmi celo kroži krilatica, da pesnik mora biti nesrečen, da rodi, podobno kot Župančičeva školjka v Dumi, biser? Je bi! Prešeren tak? Je bilo vzneseno ljubezensko čustvo, povezano seveda z romantičnim razkolom med idealiteto in reali te to, res tisto gonilo, kije rodilo nj$ vo poezijo? To je razlaga, kakršno najdemo predvsem poznoromantični filozofiji svetobolja; nanjo* je precej oprl tudi Stritar v svojem zname® eseju ob prvem ponatisu Poezij 1866, potef pa jo je ponavljalo prešernoslovje za vs? danjo rabo, pri čemer ni opešalo vse do^J’ šnjih dni. Jo pa sproti in pogosto preklicuje;’ pesnikova poezija sama po sebi; ta obstaja' skrajnem razponu med »nebesi« in »peklo® med skrajno in srečno vznesenostjo ter e« skrajno bolečino in trpljenjem. Prešeren ni* samo elegik, temveč tudi sijajen, v mnogo*, do danes nepresežen satirik. Ni napisal s* najbolj patetičnih verzov, kakršne smo Slo*' ci vzklikali v najbolj dramatičnih in .tesnOn trenutkih svoje najnovejše zgodovine, teni* tudi najbolj banalne, če se mu je zdelo p0^/ no in če je le malo zaslutil, da ga bo okoM preslinasto vznesenostjo kot pesnika potvo* Ob splošni vseslovanski vznesenosti in K? ličevanju takšnih mož, kakršen je bil za C? mitični Jan Nepomuk, ki so ga vrgli v VltaVOJ, svojim ljudem vrgel v obraz znane verze: Sveti Janez Nepomuk / je mora! I smuk, / ker je kraljico fuk! Ti verzi so izpričano Prešernovi in to pj darjam zato, ker so mu pozneje skušali vsakršne verzificirane neslanosti. - Včasv bila duhovitost podobnih domislic vezan*', situacijo in brez nje izgubi skoraj vse; kole. duhovniškimi prijatelji obiskal slap Savici, vsi vzklikali od navdušenja in silili vendar v čast temu trenutku sestavi ka*| primerne verze; in jih je: Savica, Savici,' nisi več devica! / Poglejte, farji vi,/ kako ko šči!H\ maral slinavosti. Če bi stavil sam1’’ bolečino, bi bil naenkrat enodimenzion« stavil je na vse, kar je med »peklom« in« bom«. In če stvar malce politizirava: Niko ^4 nauer je lansko leto kot Prešernov Ni. jen ec izjavil, češ (po spominu) »da je PrL ren oče naše samostojne države«. Je K na imaginarna Slava predstavljala zaOp aliteto ali realiteto? To je bila pač domislica, primerna treni® po smislu tudi že od prej znana. - O Preš? vem odnosu do slovenstva in slovanstva P? kratko: bil je po romantično prepričan H vekovo narojenost, tudi kulturno; človeM narodnost v najširšem in tudi najbolj Pu skem smislu dana z rojstvom in materjo. seji izneveri, stori greh zoper naravo, ki H seveda pojmovana skorajda religiozno, kOT naksiom, vrhovno vsepravilo. V pismu P ) telju Vrazu, ki se je ta čas že odločil zal® štvo, nekako melanholično zvesto navajaj; merja, češ da je vseeno boljše biti zadnji ■ ski pastir med živimi kakor kralj med mm« In je pri tem mislil na revno, domala breZ® dno slovensko usodo.. Zase pristavlja besede, iz katerih je m0« povzeti, da bo ostal zvest temu, kar 1 dano, in naj prihodnost pokaže, ali je« prav. - Vsekakor je s takšno držo zasn j prihodnjo slovensko pot: takrat še pop°'W negotovo, nejasno, tvegano, ki pa je p°.a gih dramatičnih zasukih na koncu venela1?«', peljala do takšne naše samostojnosti, kaK^ je današnja. Duhovno suverenost smo s1 W da zagotovili že zdavnaj prej; pravzapra''$ nje prihajala tudi najpomembnejša p°" I dejanja. I Nadaljevanje s 1. strani Ta vez je živa še danes - in vsekakor pomeni enega temeljnih, nepogrešljivih elementov slovenske nacionalne in kulturne identitete. Ravno to dejstvo, da pač slovenski ljudje zvečine v duši nikoli niso postali dejanski hlapci ali črtomirovsko spreobrnjeni poraženci, in ta v slovstvu, v kulturi obstoječa zaveza pa je vplivala tudi recimo na odnos do zemlje, pokrajine, narodnih običajev, dela, vojaške službe, religije, do tujine in navsezadnje tudi do tistih odpadnikov, ki so iz tega ali onega razloga zavračali, zasmehovali to slovensko kulturno zavezo in se razglašali za nekakšne »kozmopolite« ali pa se kar naravnost vdinjali tujim, bodisi posvetnim bodisi cerkvenim oblastnikom. Takšnih slovenskih zvečine malomeščanskih kvazi kozmopolitov ali recimo nemškutarjev, madžaronov itn. je bilo na Slovenskem, še posebno po trgih in mestih, zmeraj veliko. In oblast, ki pač ni bila slovenska, je takšna odtujevanja od slovenskosti seveda še posebno spodbujala in nagrajevala. Vendar pa večina tako neizobraženega kot tudi izobraženega slovenskega prebivalstva nikoli ni sledila tem odmikom. Tudi v oholo domačijsko samozadostnost ali celo nacionalističnost ne. Obstoječe politične, gospodarske in socialne razmere so pač zahtevale določeno mero prilagodljivosti, odprtosti in multikulturnosti - in vse to je skozi stoletja nedvomno sooblikovalo slovensko kulturo. Ob dejstvu, da torej kljub nenehno obstoječemu svojevrstnemu multikulturalizmu na Slovenskem slovenskost naše nacionalne kulturne identitete nikoli ni bila izničena, da se je, nasprotno, ob vsem nenehno navzočem tujem ves čas celo krepila, pa se je spričo naposled vendarle pridobljene državnosti treba vprašati, kaj je pravzaprav s slovenskostjo slovenske države in še zlasti s kakšnim in na čem temelječim konceptom se ta država vključuje v aktualne mednarodne asociacije. Kakšna so njena tovrstna pogajalska izhodišča, kaj in koga zastopa, za kaj se po gaja - kaj žrtvuje in kaj pridobiva? Kar zadeva nacionalno kulturno identiteto, bi bilo namreč vsaj neodgovorno pozabljati na dejstvo, da so vse glavne udeleženke sodobnih, predvsem seveda s kapitalom spodbujenih asociacijskih teženj močno ukoreninjene v lastne zgodovinske in kulturne koncepte, se pravi, da je recimo francoska država nedvomno zelo francoska, angleška zelo angleška, nemška zelo nemška itn. - in da bodo te države svoje nacionalne koncepte, s katerimi so neločljivo zraščene, zavzeto vnašale in vpletale v nastajajočo multinacionalno kulturno politiko. Tako še posebej spodbujeni in oživljeni mul-tikulturalizem pa vzpostavljale kot protiutež in obrambo zoper liberalnoporabniški mono-kulturalizem. Ravno zaradi tega pa je pomembno, da tudi slovenska država, čeprav s sto- ali dvestoletno zamudo najde svoje oporne in izhodiščne točke tako v slovenstvu kot tudi v multikulturalizmu, v nastajajočih asociacijah zastopa in uveljavlja slovensko kulturno identiteto in da skratka ne pristaja na monokulturalizem sodobnega porabniškega liberalizma. Kajti kljub nasilni trgovski deformiranosti nekaterih odtujenih slojev prebivalstva bo medsebojna komunikacijska povezanost in soočenost različnih bolj in manj vitalnih nacionalnih kultur nedvomno še naprej obstajala in bistveno določala evropsko in svetovno kulturno politiko - in država, ki bo odgovorno vstopala v nastajajoče asociacije, se ne bo smela utemeljevati v izrojeni trgovski monokulturi, ampak bo, če bo seveda hotela obstati in ohraniti lastno specifično diferenco, morala še kako skrbeti predvsem za obstoj kot tudi za vitalno komunikacijsko odprtost vseh, še posebno pa seveda kulturne identitete lastnega naroda. Za slovensko kulturno identiteto izjemno pomemben mul-tikulturalizem v smislu soobstoja, vplivnosti, komunikacijske odprtosti ali celo medsebojnega prekrivanja različnih evropskih nacionalnih kultur torej ni čisto nič novega, saj se je s podobnimi multikulturaliz-mi v takšnih ali drugačnih večnacionalnih asociacijah pravzaprav srečevala in oplajala v vsej svoji zgodovini. Ravno nenehen boj za obstanek med različnimi in še mnogo večjimi in močnejšimi zapovrh jo je pravzaprav krepil in obnavljal. Tisto, za Slovence povsem novo, pa je lastna, samostojna država. In prav ta država se spričo agresivnega liberalnotržnega mono-kulturalizma, ob zanemarjanju lastne kulturne politike in brez nacionalnega kulturnega programa utegne iz velike, težko pričakovane priložnosti preleviti v veliko slovensko pogubo. Dejstva, da na primer nobena politična stranka v Sloveniji nima lastnega kulturnega programa, da gre državi predvsem za uvajanje liberalnotržnega gospodarstva in miselnosti, da se pri tem opira na razne trgovce in trgovčiče, malomeščanske kvazisvetovljane in tako imenovane mobitelarje ter tujce z dvojnim ali celo trojnim državljanstvom, da Slovenija recimo namesto v trgovine z - • Ul mešanim blagom sprem?'| knjigarn ne premore niti'.J da za knjigo niti prevajaj centra itn., pač nedvomn I žejo v to smer. , J V razne multikultura vpeta slovenska kultura je J že od nekdaj usoda ga naroda. Toda sedaj, mo lastno državo, je n3'| slovenske kulturne ident'j modi porabniškoliberam p nokulturalizem, name51 J venščine angleški »espe; / namesto izvirne umetni if varjalnosti reklamarst^ Zato je treba reči, da ta ■ vsaj zaenkrat ni dorasla .J stvu - ali da kratko d3« zna ali ne zmore biti n'1 na niti slovenska. Ko* k« pa seveda ne more sleM dobni evropski kulture1 P p® ki poskuša ohranjati eV'J kulturo ter ustaviti vseja ogrožajoči monokult* tržnega liberalizma darkom na razvoju P.np, nih nacionalnih kultuD / hovim povezovanje!11 1 pljeni multikulturalizef1, I vestnik, 5. februar 1998 ZCulturna priloga sliši še tako patetično ZDENKO HUZJAN MAČUHICE Iztrohnjeno srce Med Prešernovimi sodobniki kroži anekdo-ta' da je da! pesnik na nekem plesu svoji Juliji lastnoročno v usnje vezan Sonetni in prav ta zgodba je rabila Evaldu Flisarju za ogrodje njegove drame o Prešer-nu Iztrohnjeno srce (1996). V tej drami je Prikazan naš pesnik kot obotavljivec, kot njož, ki je »pogumen« le s peresom. Kak-sen je bil kot človek po vašem mnenju? Ze r uvodniku sem omenil, da pišete skupaj s Pisateljem Šbmnom filmski scenarij, sam ''(n pa naj bi bi! prikazan ob dvestoletnici Vegovega rojstva? , Predvsem naj takoj izrazim svoje prepri-^anje, da je bila ob premieri omenjene drame kr|tika Flisarju krivična. Njegovo Iztrohnjeno ?rc® je zagotovo eden najresnejših poskusov, kolikor jih sploh imamo, da bi mit o Prešernu Počlovečili; da bi ga na drugi strani osvobodili P°ohstkarskega odnosa, da bi ga sicer ohranili "vendar ubranili pred plakatno sveto prepro-5ano. Mislim, da naša kritika, kolikor je pač je, ezko prenese t. i. feature, poldokumentirane, anes bi rekli citatne zgodbe, kakršen je bil Fli-arjev prikaz Prešerna. - Človeško bitje, ki se aveda svoje razpetosti med »nebom in pek-m« in v tem smislu tudi deluje, seveda ne ore biti niti enostavno niti enoznačno bitje; s° ga medtem preobličili v narodno po-ni- en mit, ki ima povrhu še to smolo, da za j ? ostal niti njegov telesni obraz, kar ga Vsp. °datno skrivnostnega, hipoma postane eln s tem nič, poljubnost po vsakršni sprotni J'- Resda obstaja kar precej spominskih evanj o njem; po njih si je mogoče predsta- vljati človeka, ki je bil državljansko prej neopazen kot markanten, majčkeno čudaški, vase pogreznjen in zato neskončno potreben družbe, malce pojecljavajoč, ker se je težko vživljal v družabnosti, in vendar nenehno v gostilnah, toda ob zadnjem vogalu mize, in če je le bila dovolj živahna druščina; potreben priznanja, saj je svoje pesmi kar naprej prepisoval in delil naokrog, jih recitira! po gostilnah, brezpogojen občudovalec ženskega sveta in obenem na-tihoma prestrašen pred njim; v ženski je pač videl moško usodo, v skupni usodi usodo sveta, oglašanje vesoljnega smisla; dokler se v moškem ne vname iskra ljubezni, je zato pač ženska le »lepa stvar«, potem pa se začne svet premikati po tečajih; »nevarnosti« iz te smeri se otepa s kvantanjem itd. ipd. - v nedogled, saj pravim: popolnoma enostavno; neskončno zamotana in obenem, bogsigavedi kako, enako neskončno pregledna in enostavna osebnost. - Z Brankom Šomnom sva se iz nekakšne objestne radovednosti res lotila posla, ki ga omenjate; zdi se nama, da nama je prvi del celo uspel. Napisali ste tudi monodramo o nesrečnem Andreju Smoletu, po duši, vsaj po mojem, najbližjem Prešernovem prijatelju, ki mu je dobesedno izdihni! na rokah. Je zanimanje za tega prikupnega Prešernovega prijatelja, ki je, v nasprotju s Čopom, kar vre! od viharnih čustev, odločilo, da se boste ukvarjali s filmsko upodobitvijo Prešerna? Ali že imate predstavo, kakšen naj bi bil »na zunaj«. Bo Go/densteinov, Jakčev ali kone-ckoncev Španzelov? Najin Prešeren bo Šomnov in Kmeclov, to se razume. Goldensteinova upodobitev, ki je nastala nekaj let po pesnikovi smrti, ni nikoli žela prav obilnega odobravanja; ne s slikarskega ne z anatomskega vidika. Toda v sili hudič pač muhe je, in ker ni drugega, ki bi ga naslikal kak Prešernov znanec in sodobnik, ostaja s svojo neurejeno frizuro, mašnico pod vratom in starostno (umrl pa je samo dobrih 48 let star!) zabuhlostjo ta portret ključna pesnikova podoba. Na drugi strani pa je prav to dejstvo odvezovalo vse kasnejše podobarje od kakršnihkoli omejitev in ga je Koželj narisal notranje razviharjenega, dramatično patetičnega, tako da je obraz bolj obraz Prešernove poezije kot njegove človeške podobe; Jakac malce preveč »frizerskega« za moj okus itd. Midva bi rada Prešernov mit utemeljila iz njegove človečnosti, če bova zmogla. - Andrejček Smole mi je od nekdaj pri srcu: bil je velikopotezen, kulturen, malce premalo šolan zanesenjak ih vetrnjak, vse obenem: Prešernov prijatelj v veselih urah - sijajna protiutež Čopu - »velikanu učenosti«. Kolikor je pesnika Čop pregloboko odpeljal v svetove duha, toliko vztrajno ga je Smole iz njih s svojo radoživostjo in čutnostjo spet »reševal«. Pesnik pač ne more biti ena sama siva modrost; seveda pa tudi brez nje ne gre. Skozi njegov svobodni duh, ki mu je nakopa! toliko nevšečnosti tudi s takratno Cerkvijo in bleivveisovci, pa se bo odšlikavalo tudi takratno družbenopolitično ozračje, kajne? Drugače skoraj ne more biti. Seveda pa je premogla Cerkev v svojem okrilju zelo različne ljudi in je ni mogoče posploševati v en sam konservatizem janzenistične vrste. Prešeren je imel kup najbližjih sorodnikov med duhovniki, enega od stricev kar nekaj let na Šmarni gori, kamor so rajžale veselo pobožne procesije; duhovniki so bili tudi številni bližnji prijatelji, recimo narodnjaški frajgajst in homeopat Jaka Zupan; ali še bolj svobodomiselni frančiškanski pater Benvenut, ki je.tudi sam poskušal pisati verze in je zanimivo komentiral Prešernove pesmi, še posebej spotakljive, recimo o svetem Senanu ali o nuni in kanarčku. Cerkev je bila zelo široka in zanimiva panorama najrazličnejših ljudi z najrazličnejšimi nazori. Bleiweisovci so bili koristnejši, kot so zapisani v literarni zgodovini, in Prešeren z Bleiweisom niti ni prišel v kakšen bistven spor. Drugo je bil seveda policijski režim, saj gre za čas Metternichove diktature; v Ljubljani je bilo kakšnih tisoč državnih uradnikov, ki so imeli vso realno moč v svojih rokah, toda med njimi so bili tudi pesniki, celo kakšen zelo mračen, ki je storil samomor. Predvsem pa so ti uradniki veljali za dobre ženitne partije, saj so imeli stalne državne dohodke. Omišljali so si t. i. »skupna gospodinjstva« z zelo mladimi podeželskimi, primestnimi ali tudi mestnimi dekleti; ta so jim gospodinjila v vsem: ko so postale matere, pa so jih odslovili in si omislili nove; »zaposlitvena« starostna meja se je zmeraj bolj nižala in na splošno je veljalo, da kaj dosti čez petnajsto leto staro dekle že skoraj ni moglo biti več deviško. Tudi skozi te oči velja kdaj pogledati zgodbo o »nezakonski materi«. Urednik Kranjske čbelice Kastelic je bil že skoraj znamenit v tem pogledu in policijski komisarje pošiljal na Dunaj leto za letom sramežljivo obupana poročila, da se v mestu rojeva do polovica in čez nezakonskih otrok. Zgodba o Prešernovi ero tiki je občutljiva in zamotana, premore zelo globoke nazorske in celo filozofske korenine, ki neopazno prehajajo v njegovo obnašanje. Nikakor je ni mogoče poenostavljati z ugibanji o (pre)zgodnjem onaniranju, kot smo zadnje čase tudi brali, ali s čim podobnim. Tedanje mestne navade so kajpada dodatno sodelovale pri tem; saj je šla po mestu med drugim govorica, da je Ana Jelovškova imela že prej erotična opravila z enim od Prešernovih znancev oz. odvetniškim šefom, Prešeren sam pa je bil prepričan, da sin (ki je zgodaj umrl, drugi »njun« otrok) sploh ni njegov. V vse to je treba vplesti ljubljansko purgarijo v vseh razsežnostih, ne samo cerkveni in bleiweisovski, pa vstane pred nami slikovita freska podeželsko bidermajerske družbe (Ljubljana šteje takrat okoli 20.000 preb.), ki se navdušuje nad modnim Schubertom, ki vsevprek obira, ki živi iz dneva v dan od različnih zgodb. Prešeren ni bi! le pesnik »mokrocvetočih rožic poezij«, temveč tudi, če smem tako reči, kosmatih pesmi o spolnosti, ki smo si jih v srednji šoli skrivaj prepisovali v zvezke in se mastno naslajali. Zdaj so te pesmi že obelodanjene v Hladnik-Dolganovi antologiji Fuk je Kranjcem v kratki čas (1990). Ta pomenljivi, za nekoga spotakljivi naslov je seveda Prešernov verz, ki prav tako odseve njegovo »frajgastovstvo« in hkrati kritiko takratnega, povečini v baročne manire zamejenega meščanstva. Seveda za njegov portret niste mogli obiti tudi tega sicer obrobnega Prešernovega ustvarjanja, kajne? O tem je bilo nekaj besedi že prej. Rad bi še enkrat rekel, da si je marsikdo, ki se je zadovoljil tudi z anonimno slavo, dovolil obesiti kakšno svojo verzificirano domislico na Prešernovo ime. Zato najbrž tudi tiste, ki so kot njegove objavljene v omenjeni knjižici, niso vse njegove. Je pa težko dokazati neavtorstvo. Stanko Vraz Še na eno osebo se bova spomnila, na nesrečnega, danes docela zapostavljenega Stanka Vraza, ki se je menda zaradi razočaranja, ker ga niso sprejeli v »čbeličarski krog«, navduši! za ilirizem. Ali bi smela reči, da tragična figura prleškega pesnika Stanka Vraza ne odseva tudi dandanes vse bolj očitnega vzvišenega pogleda prestolnice nad tako imenovano provinco? Vraz je bil po svoje rps nesrečna usoda. Prešernov in Smoletov krog ga je imel rad, Smole mu je prepustil v objavo celo svojo precej obsežno zbirko zapisov ljudskih pesmi. Tega, da je »uskočil« v ilirski Zagreb, pa mu niso zlahka odpustili: zdelo se jim je pregreha nad njegovo slovensko kulturno »naravo«. Vrazu pa je bilo laže iz dveh razlogov: na eni strani je bil takratni hrvaški jezikovni standard mnogo bližji kajkavščini, po drugi je iz jezikoslovja znano, da je bil jezikovni substrat na kajka-vskem ozemlju vse noter do 13. stoletja skupen s slovenskim (svoječasna korespondenca med Beličem in Ramovšem) in da so šele nove upravno-oblastvene meje zarisale mejo med kajkavsko hrvaškim in štajersko slovenskim svetom. Prebivalci tod pa tako sami najbolje vejo, kako malo je različna govorica marsikje še danes tam in tukaj. No, bilo je, kakor je bilo: Vraz je zaslovel kot velik in pomemben hrvaški lirik, kdove kaj bi se z njim zgodilo tukaj. Ne kaže pa ga preprosto analogizirati z današnjim »emonocentrizmom"; prvič se je od takrat nabrala kulturna in jezikovna tradicija, drugič pa je danes vse slovensko ozemlje komunikacijsko in upravno mnogo trdneje povezano v celoto - z elektronskimi mediji, časopisi, skupnim jezikovnim standardom itd. In na koncu, spoštovani gospod profesor, bi vas pobara! z že »zlajnanim« vprašanjem: kako prikupiti Prešerna v šolah, kako navdušiti zanj učence pa tudi odrasle? Z učenjem na pamet? Z žuganjem ex cate-dra, češ da je Prešeren največji...? Jim zavrteti njegove pesmi, ki jih čudovito zapoje Jerca Mrzel? V današnjem svetu vizualizacije bo seveda tudi filmska upodobitev (podobno kot o Trubarju) bistveno pripomogla k temu, da se odstrne še ena tančica okoli njegove podobe tudi za tiste, ki na vprašanje, ali poznajo kakšno Prešernovo pesem, brezglavo izstrelijo, da Zdravljico, kajne? Z vsem, kar ste našteli; predvsem pa s tem, da ga razbremenjujemo vsaj nekaj tistega narodno mitskega balasta, ki smo mu ga v tem poldrugem stoletju naložili, ko smo v najtežjih urah korakali z njim. Razbremeniti ga moramo že zato, da mu bomo lahko naložili nove tovore, ko bo spet potrebno; saj nismo še niti približno prikorakali do konca svoje zgodovine; naj si ta hip še tako ugajamo in dopovedujemo, kako dobri da smo. Recimo, da si ga za trenutek in za predih poskušajmo približati v najskritejši človeški intimnosti. Pogovarjal se je Milan Vincetič že še šel sem globoko v gozdove, kjer ni več obl a ko v, da pokazalo bi se sonce, nikjer nobene slutnje več ne giba, ne korakov, le negibne tihe trave, ki objele so pogled * * * nad gradovi Molka, objet z večerno zarjo sredi balustrade oblakov, plamenim v noč, v krilo Velike zemlje, s toplim mlekom noči, čez temne trave, lega sijaj, da se nalije Luč milosti * * * vem za skorajda nevidna bitja, povita varno, v oblakih sna objeta stiskajo se ob pomlad, kjer priprte veke teh goličev, nemočno žro, v zemlje hlad & * * lepo je danes, po polžje gre dan, zelene so trave in vse, prav vse je v sijaju, le meni gorijo pomladi v pepel, kakor da v napoto sem mesecu maju * & * čez prvi mrak jeseni, zla slutnja, gomazi tipaje v nas, v temna okna ukrivlja čas, ki razvršča nas v neznano, da zvezde vrtoglavo padajo v brezna, da življenje dokončno dozori v osamo * * * tvoja kikla dekle šepeta tople noči, kijih spenjaš v sanjave lase, da krasiš izgubljene pomladi, tvoja kikla dekle šepeta šepet noči, svetlika dotik temnih lilij, ko s stokom zvezda utrne svoj sij * * * sneži v tiha polja, ki so tebi tako ljuba, snežijo plahi poljubi, minljive svetle peruti, v mojo tiho grozo sneži 36 ACulturna priloga vestnik, 5. februar 199; Franček Mukič (Sombotel) Ko sem se ob neki priložnosti v začetku 70. let vračal v svoj rojstni Gornji Senik, me je pokojni duhovnik Janoš Kuhar, medtem ko je kopal z motiko pred cerkvijo, hudomušno vprašal: »Kaj je novega na Vogrskem?« Porabje naj bi bilo na Slovenskem. Kuharjevemu madžarskemu nasledniku v podirajoči se trdnjavi slovenstva v Porabju nekako ne gre in ne gre v račun, da škofa z velikima bradama na freskah nekam preveč spominjata na nekakšne Slovane ... Mar bi bilo mogoče, da svetega Cirila in Metoda, ki ju je dal naslikati še zgoraj omenjeni porabski Čedermac, ne bi prepoznal duhovnik, ki je dosegel tako častitljivo starost? Ali pa je posredi kaj drugega, ki spominja na rek Grško je, ne da se brati? Napis »Hvalite gospoda vsi narodi!« na oboku je slovensko napisan, se torej ne da brati? V civilnem društvu v Monoštru je starejši možakar opozarjal sočlane, naj bodo čim budnejši, ker bo sicer kmalu visela na stavbi mestne samouprave kar slovenska državna zastava. Saj že visi, je repliciral drugi, drži jo sam predsednik Madžarske Arpad Gbncz! Tovrstna mentaliteta ni značilna za normalne Madžare, torej za večino. Celo vendsko teorijo, ki se pojavi vsake toliko časa, razpihujejo v glavnem ljudje iz naših slovenskih vrst. Nekdaj pogosta stigma - sintagma »bu-dos vendek« (smrdeči Vendi) je tonila globoko v pozabo. Danes že tudi na Madžarskem vedo, da po evropskih merilih tisti, ki govori dva jezika, ki se napaja z dvema kulturama, ne bi smel biti manjvreden v prime- Mlada nevesta in stari ženin rjavi s tistim, ki je kulturno enovalenten. Odkar se je na Madžarskem zrušil sovjetski sistem, osnovan na bodečih žicah in mitraljezih, se je precej spremenilo tudi vprašanje narodne identitete. Čedalje manj pomembno postaja, ali smo na Madžarskem ali na Slovenskem. Tudi samostojna Slovenija ima bistveno drugačen odnos do Porabja, kakor ga je imela prej. Mejni prehod G. Senik—Mar-tinje je izredno veliko pripomogel k razvoju, kar dokazuje, da bi nujno potrebovali še drugega pri Verici—Čepincih. Vsaka čast mentorjem iz Pomurja: Čamplinom, Ritu-perjem, Rošem, Bačičem, Krpičem, Perge-rjem, Lainščkom, Vincetičem, Vildom in vsem drugim, ki jih tu ni mogoče našteti. Zaželeno bi bilo, da bi prihajalo k nam v slovensko Porabje čim več rojakov iz Pomurja. Lahko tudi brez kakega posebnega poslanstva, vendar ne samo kupovat. Takih predstavitev zamejcev v ljubljanskem Cankarjevem domu si tudi ne želimo več, ko je potrebno angažirati dijake in vojake, ker ni zadostnega zanimanja, češ da umetniška raven ni ravno na vrhuncu. Niti minute brez performanca? Še sreča, da me moja porabska mama, ko jo kdaj pa kdaj obiščem, ne spodi od hiše, ker ne prihajam iz Metropolitana ali milanske Scale. Skale. Velike skale bo še treba odvaliti z duš porabskih Slovencev, če hočemo, da se v vse bolj odpirajočem evropskem prostoru ohrani ta del slovenskega narodovega telesa. Črna rana, ki jo je globoko zarezala bodičasta meja, se počasi celi. Čez čas mogoče ne bodo opazne niti več brazgotine. Notranje brazgotine pa se tako ali tako ne vidijo. Otroci današnjih slovenskih staršev — ki menda še slišali niso o porabskih protititovskih bunkerjih in krvavih incidentih na meji v 40. in 50. letih — se kar uspešno imunizirajo proti kugi, imenovani narodnostna osveščenost. Ta serum jim vbrizgavajo njihovi starši, zavedni Slovenci! Brezna zgodovinskih krivic naj bi bila res tako strašansko globoka? Prostor, v katerem živi slovenstvo v Porabju, postaja čedalje udobnejši, le neusmiljen čas nam zverinsko preti. Mlada nevesta in stari ženin poredkoma doživita zlato poroko. Znata pa ljubiti svoj naraščaj kot malokdo. Branko Čegec (Zagreb) V PRIČAKOVANJU DNEVA, KO BODO HRVATI ZA SLOVENCE NA ZAHODU se od 1990. leta sta se Zagreb in Ljubljana v kulturološkem smislu medsebojno spodbujala, resonanca nekih pomembnih dogodkov, tudi zaradi zemljepisne bližine, je segala od enega do drugega mesta in seveda krepila takšna ali drugačna podobna prizadevanja. Danes, sedem let pozneje, si le obupano postavljamo vprašanje o tem, kaj se je zgodilo s komunikacijo med hrvaško in slovensko kulturo. Stvari so namreč kristalno jasne: razen redkih izjem izključno individualnega značaja je taka komunikacija docela zvodenela v bolestnem političnem pragmatizmu ter v hlastavi želji, seveda v obeh kulturah, po horuk intergraciji v tako imenovane evropske kulturološke tokove. Zaradi tega sta obe kulturi, vsaj zdi se mi tako, z vsakim dnem, tudi povsem informativno, dlje in dlje od postavljenega cilja. Obenem pa ni treba posploševati: slovenska kultura je mnogo bolj odprta za zahodne penetracije, medtem ko je na hrvaškem javnem prostoru povsem zavladal peklenski ples snobovskega primitivizma ter s tem sprožil vprašanje kulturnega obstoja, saj njegova v temeljih zasnovana ksenofobična strategija »čuvanja« nacionalne tradicije povsem onemogoča kreativni razvoj aktualne kulture, ampak ponuja v zameno plehke nadomestke v podobi »zakladov hrvaške naive«, kijih uspeva konzumirati, seveda na ravni trgovinske menjave, le mentalni sklop političnega establišmenta. Prav zaradi opisanega, hrvaške kulturne povezave s svetom, z izjemo redkih in v glavnem proskribiranih posameznikov, niso zaživele s prav nobenim aktualnim kulturnim dogodkom, zato tudi slovenski prostor ni nobena izjema. Ob tem pa je treba pristaviti, zahvaljujoč nekim oblikam spodbujanja narodne kulture, ki jo Slovenci premorejo, Hrvati pa se že po tradiciji ne morejo sporazumeti, da je na Hrvaškem vseeno več slovenske kulture kot obratno: od devetdesetih do danes je ob spodbudni finančni pomoči Trubarjeve fundacije in precejšnjih naporih avtorjev ter prevajalcev izšlo nekaj ducatov slovenskih avtorjev, celo sodobnih, od Jančarja, Borisa A. Novaka, Aleša Debeljaka itd.; bilo je nekaj gledaliških predstav, gostovali so nekateri glasbeniki, celo kakšna samostojna slikarska razstava je bila odprta, redkeje sicer v Zagrebu, zato pa skoraj redno v Galeriji Danteja Marina Cettina v Umagu. Tudi hrvaški avtorji so nekaj malega razstavljali v Sloveniji, tudi nekaj gledališč je gostovalo, na slovenski televiziji redno gostujejo hrvaške estradne zvezde, knjige pa se ne prevajajo. Zagotovo zato, ker Hrvati nimajo kake Trubarjeve fundacije, ki bi se pri nas imenovala po Maruliču, ki mu bodo raje sredi Zagreba postavili spomenik, da bo vsem večno na očeh, za kaj se je porabil denar (kajti knjige se lahko sežgejo, poleg vsega pa jih na Hrvaškem tako nihče ne prebira, zato tudi ni pomena, da se objavljajo zunaj). Tudi letos bodo Slovenci na Hrvaškem objavili nekaj deset svojih sodobnih piscev. V Sloveniji verjetno ne bo nobenega Hrvata. Najbrž je tako, ker so Slovenci za Hrvate še zmeraj na Zahodu. Iz vsega tega lahko sklepamo, da bodo Hrvati objavljali svoje sodobnike v Sloveniji takrat, ko bo Hrvaška za Slovence na Zahodu. Zato morda ne bi bilo odveč, če bi se, seveda na račun krepitve kulturnih stikov, odločili kar za zamenjavo ozemlja? Andrea Haberl - Zemljič (Radgona) Ivan: Živijo! Franc: Živijo, stari. Kako si kaj? Ali si preveč slavil, ker si bled kot smrt? Ivan: Hvala, ne, kar dobro sem. Ampak nekaj me že ves čas muči, ali te smem vprašati? Franc: Seveda, kaj si pa naenkrat tako plah? Ivan: Da, no, malo nerodno mi je. Franc: Spusti že balonček, za kaj gre? Potrebuješ stanovanje za ljubico? Ivan: Ha, ta je dobra, ne, prosim, pusti te šale. Resna stvar je. Dobil sem vabilo. Franc: To je lepo. Kam pa in s kom? Ivan: Za srečanje v Avstriji, čezmejno sodelovanje med kulturniki. Franc: Še vedno lepo. In? Ivan: Ne bi šel z mano, sam se počutim tako nelagodno. Franc: Kaj pa naj jaz tam počnem? Ne, ne, zatem tiči nekaj drugega. Si se zagledal čez mejo, ha? Nisem vedel, da se temu zdaj tako reče. Ivan: Lepo te prosim, ne delaj se bolj prostaškega, kot že si. Prosim te, da me spremljaš na srečanje kulturnikov iz Slovenije in Avstrije. To je vse. Franc: Ti si pa srčkan. Zakaj misliš, da sodelujem ravno jaz pri stvari, ki je kot nalašč narejena za nedeljske govore podeželskih politikov in nič več? Čezmejno sodelovanje, lepo te prosim! Ivan: Nepoboljšljiv cinik si. Zdaj, ko si že osivel, bi se lahko naučil česa drugega. Čezmejno sodelovanje je za vse nas. Pomaga nam živeti boljše življenje. Franc: To mi moraš pojasniti. Kako nam pomaga bolje živeti. Kaj pomeni to za slehernega od nas? Ivan: Butec! Seveda ne more sleherni od nas sodelovati čez mejo, ampak izbrani, kulturniki 1998 vsaj med drugimi. Franc: Potem mi pojasni, kaj pomeni boljše življenje za tiste izbrane, ki se udeležijo čezmejnega sodelovanja! Ivan: To je čisto preprosto. Čezmejno sodelovanje nam koristi, ker nam ponuja nove možnosti, ki jih prej nismo imeli. Franc: A, da. Zdaj mi je vse jasno. Če vozim zdaj fiat in se mi odpre možnost, da grem vsak dan k prodajalcu pogledat vse nove mercedese, potem imam boljše življenje? Ivan: Nočeš me razumeti, ne? Franc: Sploh ne. S teboj bom šel, če ti uspe opisati stvar tako, da se mi bo zdelo smiselno iti tja. Torej, kaj imaš ti od tega, da si tam? Ivan: Poglej. Zadnjič so se dogovorili, da bodo delali skupni »homepage«. Ali ni to nekaj, kar mi bo koristilo, ker bom dosegljiv po vsem svetu? Franc: In kaj ti pomaga, če boš dosegljiv po vsem svetu? Misliš, da se kdo v Južni Ameriki zanima za tvoje delo? Malo moraš še premisliti, kaj bi rad od takega srečanja! Bodi konkreten in ne izgubi se v oblakih! Kaj bi rad od avstrijskih kolegov? Ivan: Rad bi, da mi pomagajo, da gledajo tudi tam v Avstriji moje slike in da vsaj malo razumejo, kaj se dogaja pri nas. Franc: To je že nekaj. In kako boš to dosegel? S tem, da ti pomagajo pri razstavljanju tvojih del. Ker že govorimo o tem, kdo pa to pravzaprav prireja? Ivan: Sam ne vem. Zdi se, da je to nekakšna leteča konferenca, ki potuje in ki se je udeležijo razni ljudje. Torej, kdor pride, pač pride, ima pravico določiti dnevni red. Kdor ne pride, nima besede. Zapisi teh srečanj pa se porazdelijo po svetovnem spletu. Ni glavnih oseb, ampak mreža, ki se naprej razvija. Franc: Za tem torej ne stoji kak ZKO? Ivan: O tem ni ne duha ne sluha. Prvič, ker nekaj takega v Avstriji sploh ne obstaja, in drugič, ker so to neorganizirani kulturni ustvarjalci, ki tudi ne želijo ustanoviti kakšne nove zveze ali društva. Franc: Zdaj pa mi še povej, kakšni so Švabi v pogovoru? Ali se sploh da z njim pogovarjati? Ali tudi znajo poslušati ali pa ves čas samo besedičijo? Ivan: Rečem ti, da eni ravno tako poslušajo kot ti. Drugi pa rajši govorijo. Ravno tako kot pri nas. Franc: Ali so zelo naduti? Ivan: Rekel bi, da ne bolj, kot si ti. Tako samozavesten, kot si ti, pa človek mora biti. Prav zares, ljudje, ki to počnejo, so itak malce drugačni od drugih. Misliš, da bi se tega lotevali, če jih ne bi zanimalo, kaj je na drugi strani meje? Zdenko Kodrič (Maribor) Lažni potomec Martina Krpana Razsežnosti tega sveta spoznavaš5 potovanji. Navaden obisk Ciudada, Teo-tihuacana, Cuernevace, Taxca, Oaxatt in Havane mi je potrdil stereotip o mar nosti Zemlje, hkrati pa me navdal z novim prepričanjem, da je svet še vedno silno velik, obsežen in njegove razdalj® skoraj neverjetne. In če drži hipoteza nekaterih astrofizikov, daje pred milij0" ni let precejšen del Zemlje vrglo v vesolje, potem sploh ne vem, kakovbi lak ko opisali Zemljine razsežnosti. Če zdaj z letalom potujem iz Madrida do Mo"' treala in Ciudad de Mexica dobrih tn-najst ur, bi ob »povečani« Zemlji p°t0' vanje po zraku zagotovo trajalo nekajkrat toliko. Najbolj me daje radovednost, kje se je od velike materije utrga1 kos Zemlje. Astrofiziki nimajo jasneči odgovora, čeprav namigujejo, da naj P1! se to pripetilo tistemu delu, kjer je Srednja Evropa. Če se je res tukaj utrgal k°s I žareče materije v vesolje, mi je hudm kajti države - zlasti moja - so izgubil® precejšen kos ozemlja. Izgubo ozemlja omenjam zato, kerJe tačas površina vredna več kot vsebin®: Tega ne bi smel verjeti, a žal vedno b°"I verjamem, kajti stiki z ljudmi in instiW' cijami znotraj in zunaj slovenskih m®!8 se merijo s količino. Ko sem v Hava"1 razlagal, kdo sem in kje sem doma, h6 ni presenetilo geografsko neznanje, pak začudenje nad mojo majhno (T žavo, češ kako je sploh mogoče v' obrniti avto, da ne govorimo o obr® Čanju avtobusa. Šele po njihovem razh šljanju sem ugotovil, da Slovenija zač like ni zanimiva, zato tudi ekonom5 odpor Nata in Evropske zveze do na5 l g našega sprejema v ta rajski krog razV' držav. Sicer pa je moja domovina ze zanimiva, kajti nanjo tujci gledajo kot n kak eksotičen predmet. Tako kot je koč slavni impresionistični slikar Jakop' gledal na prekmurskega malarija L dvika Vrečiča. Zanj je bil menda Vre g le glinen vrč. Tudi danes v središčih & l ta, v prestolnicah, kjer prevladujeta ^ nar in pamet, na provinco še gleda 0 začudenimi očmi in besedami, aHL mogoče, da z nami še živi kdo s kom in umom,, in se tako sprenevedal' da prav provinciaiec polni matične aK muiatorje. Provinca je zapostavljena, to je aksiom. Ampak ne zaradi provincialni nih kompleksov, marveč zato, ker m’ p ca nekomu in nečemu prepoveduje17 I provinca. j. O teh rečeh je leta 1973 duhovito^, sal »mariborski« pisatelj in publicist I* । rijan Kramberger, ki je v znameniti Skupaj zapisal, da na duhovnem močju Ljubljane postane skoraj vsak5 venski pisec, ki kaj da nase, neizog'% večji ali manjši narodni mesija. značilna in izdajalska drža pa v Pr°v5|o-I ni mogoča. Izkušnje govore, da je’^ venski mesija, ki se sprehaja po ski ulici v Mariboru gor in dol ' 'b nekaj takih - že po logiki okoliščin ji prostovoljno smešna prikazen- m j sem, da sta provinciale in centraliste pi nisto nenasitna ambiciozneža. Ker * c se zmotil, me je sram, da sem poty Martina Krpana, ki je nekoč žele' naju pokazati svojo modrost. Yestnik, 5. februar 1998 ^Tulturna priloga Mož z Akademijo ... je Avstrijec iz vzhodne Štajerske, letnik 1965, človek province ... j\^lartin Krusche, nekoč trmoglav mladostnik in izučen knjigarnar, se pri enaindvajsetih odreče stalni službi in prične živeti kot bohem z močnim nagnjenjem do literature in rhytm & bluesa. Dolga leta gostuje naokrog, se končno ustali na graški založniški sceni in to obdobje konča z legendarno Literarno nočjo v Augartenkinu, ki jo organizira v okviru ene takrat vodilnih iniciativnih skupin Die Garage Graz (združevala je različno profilirane umetnike, v okviru njene založniške dejavnosti pa so izšle tudi prve produkcije skupin Aniada a Noar in Graymalkin, t. i. »neue Volksmusik« glasbe) in v kateri pride literate poslušat več kot petsto ljudi. Iz centra odide proti vzhodni Štajerski. Na začetku 90., ko z ženo pričakujeta rojstvo sina Ga brijela, ga z njegovega priljubljenega motorja vrže tovornjak in na mnogih področjih nastopi cezura. Naslednja leta se nato zaznamujejo z vračanjem fizične in psihične integritete, nove orientacije pa se izrazijo tudi pri delu. Sredi desetletja je likvidirana Garaža in Krusche ustanovi Virtualno akademijo Nitscha ter postane njen, kakor se imenuje sam, hišnik. Vrnitev na literarno in umetniško sceno naznani z vrsto projektov (Shortcuts, Kofferraum, Konferenz der Provinz ...) in je danes aktivno navzoč pri vseh pomembnejših manifestacijah na avstrijskem Štajerskem, za nas pa zanimiv predvsem zaradi tega, ker je njegova Akademija kot enega velikih načrtov podčrtala tudi sodelovanje s slovenskimi kulturniškimi in umetniškimi ustvarjalci. Virtualna akademija Nitscha Je bila ustanovna na prehodu 1996. v 1997. in ima °/cvrstno konceptualno podobo. Od kod raŽšaPr^v njeno poimenovanje? sk itScha je majhen kraj na vzhodnem Štajer-d oznaka pa aplicira na mojo nagnjenost Povezav s starinskimi oblikami. Sama akade-v naslovu se seveda navezuje na Platona, razmerja v odnosu do današnjih šlje6 n'ških del. Virtualnost kot takšna ni mi-pOjpaz8°'j v povezavi z računalniki, ampak «3^ V SV°j' klasični obliki postavlja mogoče gaj, temu, kar je sedaj aktualno, kar se do-dem'-' ^ar dosegljivo. Tako je Virtualna aka-n')a.v Prvi vrsti zgolj ideja, ki se s konkretni-^Projekti preobrazi v Aktualno akademijo. Podpira in ali ima stalne sodelavce! ličAu*e kot pravna oseba, sodeluje pa z raz-raziifAdHerji. Materialne prihodke dobiva z sk0 . J strani (deželni referat za kulturo, šol-orgaJn'strstvo, posamezne občine in različne To ok'Z|aciie' ki se vključujejo v njene projekte), snitr ' Sodelavcev pa je nekoliko težje poja-dvs^ojih dvajset let, odkar se ukvarjam pre-VaPQ različnimi projekti, se mi zmerom zno- ■ Ija vprašanje, kako naj se človek orga-tua| f/1 kakšne so njegove namere. Tako je Vir-la^^ ^demija kulturni projekt, poskus, ali UredifUstVarimo takšno kulturno ustanovo oz. brez ki bi bila brez stalnega prostora in ^ato k-ih sodelavcev. V prihodnosti naj bi dvSe5 °°dka organizacije, ki bi bila odprta preboli d |ZAomunikacijo brez vpetosti v kakršne tovitj0 p i°če okvirje. Preprosto skušam ugo-oblika 'Se ie mogoče odreči tradicionalnim ni^A °[8aniziranja. Seveda nisem proti orga-ProjJa 171 'n društvom; gre le za poskus izdelati ?e da bi se pri tem vezali na nekaj na-LOločenega- Če delava skupaj, bo to varja|a 0 dolgo, dokler se bova lahko pogo-PniČe ~ ko bo komunikacija pretrgana, bo M m tudi projekt. Če torej jutri umrem, bo ^oja^^oraija prenehala obstajati, ker je to 'deje 6ja; ostaii Pa bodo drugi ljudje in druge ^^na; . Tg^ 'e njena tematska zasnova! tkalna a *e ze'° raznolika, trenutno pa sta Va Pr°jekta: transliterarni Shortcuts, h^diah^^encionalni tekst povezuje z drugimi anijPn..lrni možnostmi, prvič je bil predstavljen na graškem Jakominiju, njegov motiv ^nih ° , star'nski in večen: iskanje avto-AnoD P?°žnosti za nastanek literature in ^tere^ nliciranje ter umetniški Kofferraum, v Se vključuje veliko umetnikov. Koffer-P'nsh in Pr' umetniški projekt, ki je nastal sku-Za Prnet Ase8a na več različnih področij. Gre ^govA^0 prakso, ki poglablja prostor in t iučen Vsebine, saj potuje po vsej deželi, dh'- Poh So ta^° besedila kakor tudi slike in t j®vin IsPrernlja uporaba starih in novih me->hKila s tega potovanja so v obliki vir-.vSta acU 'n multimedialnih predstavitev. ^top^Praksa pa je najbrž samo eno od ■ ble» , Področij Virtualne akademije! ij1- hrp i^niške prakse je tukaj še kulturna '^c/3 Akritična praksa, ki smo jo poimenova-j^Ocipir7’3 Scen3- Moja teza ie' da se tukaj A Pri qa a malomeščanstvo v kulturnem smi-eie manc'She meščanstvo v odnosu do starih odr^r3'0 v drugi polovici 19. stol. Mno-bi Uprj35 • tem idealom meščanskih kultur-c ekstr Zor'tev in bilo je veliko poskusov, da nAprene T1110 urbanistični in meščanski kon-^ali. 51 na provinco in jo na ta način urba- Zelo 3Ae^ v času, v katerem se ljudje še kAem Armirajo v skupine, kjer je torej dA^atA0' kdo spada. Si torej lahko le pAo Usm en a'' Pa progresiven, ali levo ali pa lA Ao, kH?en' ^re za popolnoma zastarelo tpJ6 ^ »al’1!-0A'0 treba pustiti za seboj. In tiAadejav'a'zražen tako jasno, je tudi kul-tp?a doiP..°j fragmentirana. Enostavno pa je UiA^arA' UŽn;z?Se nečen. Ko je zapiral oči pred fašizmom, pred r)eti. zr,l$tvom, poplavo strank in besedami, ki jim ni hotel ve-ie' da ga noben sistem ni zlomil, da ga nobene ^jeh?'50 u8°n°bile, da ni šel na limanice in da je ostal tam, 'n tak' kot je bil. Morda zato, ker je stal pregloboko v %aša| 171 blatu, ker ga na goričkih klancih niso našli, ker je Mje ,Cern političnih laži znal obrniti hrbet. Ker ga je pazilo Ko odpeljal z avtomobilskega servisa v Veščici, sem L VePiaL' da ze dolgo nisem bil pri Horvatu ali po domače pri klopj ' u v Polani. S tem Horvatom sem nekoč sedel v zadnji vketje/e soboške gimnazije in skušal opraviti malo maturo že pestri: r.azredu. To je bilo obdobje, ko so šole, predvsem pa ?^riaz" 'n gospodarstvo potrebovali srednji tehnični kader. SMS v naglici dajale osnovno znanje, nato je večin !z Kr0 Odhitela v ljubljanske srednje šole. Horvat je bil doma u^jevaf V š.0’0 ie prinašal najboljše kmečke malice. Pre-। nc>r nelrie ie, ko je bila v mestu hrana na karte, čeprav nisem a' prekaieno meso ne na šunkarice, domače klobase ^Pil $g6ga Sem najraje jedel rženi kruh. Bil je hrapav in kisel. vustih, napenjal je in redil. Horvat se mi je po- 6 RgOv ceš ti res nisi pri pravi, ker nočeš mesa. Jaz pa sem rja na skromnost. Prišel bo čas, ko bom tudi sam imel a tje m ?a meso, če je to sploh kakšno prestižno zna-^nik | Orneščanstva ali bogastva. Moj oče je bil skromen J1 letih 'Vek.smo z eno samo plačo in mama je bila v povojih ^aimi16^'217303 aikimistka, saj je za malo denarja in s o jj je 1 °broki prehranila sebe in dva moška jedca. Ne vem, । §rniti rn'15'3^0 z nakupi in točkicami tridesetkrat na mesec Sp rat Se 'Zo 'n Pripraviti kosilo. Priznam, nisem bil vedno sit. rO1 Zrria . abko pojedel do dvajset palačink, na taborjenju sg rdih sni- Lest'ntrideset slivovih cmokov. Z leti je želja po da abnela, želodec se je skrčil, apetit pa je ostal. Vedel | stOp'Lovenjaku dobro kuhajo. sr^h Vg7ICab v gostilno so me pričakale pisane mačehe v fi-Pik ' s°be 'Cl^' seme ie bilo gotovo iz Avstrije. Horvat je stal 'e§antV kateri ie bil točilnik, in gledal v televizijski sprejem-dv^i^ski^A prostor' narejen predvsem za okus turistov, zla-ipa p°slovn - strijcev, Je bil skoraj prazen. Ob oknu sta sedela pr raZve^a' Za oddaljeno mizo štirje Prekmurci. Horvat se PosHz rad Je klepetal, vsak gost pa ga ni bil pri-^firi |etg ati- Tudi sam sem se ga razveselil. Nisva se vide-Vg^ov Iok3e skupina avstrijskih prijateljev v Gradcu povabila tioi' r ntoip na razstavišču, češ da boš jedel svoje pleskavice, bj1 družbie§a pr'jatelia Horvata takrat ni bilo v gostišču. V priiat °zna|Pa bil neki dru8' Horvat' Bran0 Horvat iz Zagre-lia; nad SVa Se na neki intimni večerji in postala dobra djetj ^i z Ornes'il mi je brata, ki ga nikoli nisem imel. Rad je tudi ■' Ukvai-M0' ker je bodil v Slovenijo, imel je uspešno po-veddrugih' |S-Je s sit°tiskom, pri njem so naročali umetniki Pa.| kakostdrzav/ Slovenije, Avstrije, Italije. In samo jaz sem al se nis‘a si Horvat iz Zagreba in Horvat iz Polane podob-bi sa n'k°l> srečala, ijim mnenjem o fenomenu, ki naju kot besedna ustvarjalca zago-»o drugače zadeva. Trdim namreč, da slovensko bralstvo postopo-®a, a očitno že nezadržno izgublja neko razsežnost ali dojemljivost, ti sem jo sicer dokaj poljubno imenoval »smisel za metaforo«. Gre namreč za občutek, da je med bralci vse manj tistih, ki so zmožni aojeti stilistično in kompozicijsko zahtevnejše literarno besedilo, predvsem pa seveda besedilo, ki stopnjuje svojo izpovedno zmožnost in umetniško doživetje s pomočjo metafore in simbola. Povsem se verjetno lahko strinjava, da ne iščem te zmožnosti pri večinskem ali podpovprečnem bralstvu, toda ali ni recimo'tudi že slovenska literarna kritika, ki že lep čas poveličuje predvsem žanrsko in lahkotno pisanje, zdrsnila v tak trivialni ris, ki niti malo ne obeta dobrega? Vztrajanje pri »žanrskih poenostavitvah«, kot je temu že nekoč rekel Drago Jančar, ali pa obsedno iskanje neke preproste »story«, ki naj bi zadovoljila tudi široke množice, se mi zdi namreč v kontekstu, ko naj bi bila Literatura pisana z veliko, naravnost uničevalsko dejanje. A vendarle je to verjetno bolj ali manj dejstvo. Zanimiva pa se mi zdi tudi primerjava s slovenskim filmom, ki se mu prav v tem času dogaja nekaj podobnega. Outsider in še nekateri filmi, ki naj bi po mnenju tukajšnje časopisne kritike pomenili dolgo pričakovani preporod slovenskega filma, so v bistvu in vseh pogledih nepre-tenciozni izdelki, ki morda doma res polnijo dvorane, že takoj za mejo pa seveda pomenijo nekaj hudo neinventivnega in kajpada tudi neopaznega. Skratka, ali torej tudi ti meniš, da Slovencem upravičeno oponašam nekako usihajoče mentalno ozračje, ali pa se ti zdi trditev vendarle prečrna? VINCETIČ: Morda je res za odtenek prečrna, a je še zmeraj črna. V današnjem času embalaže, površnosti in hlepenja po blaginji je ta polarizacija seveda pričakovana. Literatura vendar nikoli ni bila izjema, venomer je kazala svoj dvojni obraz: ali posladkan ali kritični popis kakršnekoli realnosti. Na eni strani torej salonski romani, na drugi pa Balzac ali Flaubert, ki ga prav tako berejo v salonih, vendar s pridušenim nasmeškom. Dandanes vlada svet vizualizacije in le redki don Kihoti se še bojujemo s tem strašnim mlinom na veter, ki pa le kuštra lase, a nikoli ne zmeša štren. Samo poglej: večina;ljudi kar golta nebulozne zabavljaške televizijske produkte, ne da bi se vprašali, čemu in ali ni škoda časa. Ne, zanje ne obstaja »smisel za metaforo«, večina njih se ne meni niti za jančarjevske »izvedence za metaforo«, ki jih strogo nadzirajo, a jih več ne kaznujejo kot nekdanji apartčiki. Njih kaznovanje je bolj perfidno: servirajo jim namreč to, kar bi radi jedli. Do onemoglosti. Tako daleč, da izgubijo okus in vonj za vse lepo. Zgrozim se namreč ob besedilih pa tudi filmih, ki slepo posnemajo ameriško-zahodne vzorce ali trende; le-ti so še dokaz več, da se želimo hote izgubiti v naplavinah lažnih oceanov, s tem pa tonemo, mojbog, v kar otopelo in samozadostno provincionalnost, čeprav na vse grlo razglašamo, da smo dežela na sončni strani Alp in malodane v »osišču in osirju sveta«. LAINŠČEK: Zdi se mi, da označitev take pozicije z donkihotovstvom ni posrečena. To bi namreč pomenilo na eni strani neprepoznavanje dejanskosti, na drugi pa tudi občutek, da pravzaprav ni več upanja in tudi ne poti na bolje. Težko bi tudi pristal na pos-plošitev v smislu ■ V' ja poezija ne kriči, temveč šepeta. nekakega globalnega stanja, kajti položaj se mi vendarle zdi specifično slovenski. Strinjam pa se, da je na neki način verjetno res posledica naše majhnosti oziroma takega našega trenutka v času, ko smo obsedeni s primerjanjem in posnemanjem vsega, kar smo doslej lahko le od daleč gledali. A simptomatično je vendarle, da se recimo količina uvožene, kot praviš, zabavljaške televizijske produkcije nenehno veča, količina, rekel bi, res nujno potrebne prevodne literature pa se seveda manjša. Zato pravzaprav pa želim samo poudariti, da nam je lahko vsem, ki zadevo vsaj nekako uvidimo, tovrstno druženje z don Kihotom kvečjemu škodljivo ali neproduktivno, zato bi bilo nemara bolje v tem kontekstu uporabiti kako učinkovitejšo držo. VINCETIČ: Misliš, da bi torej potrebovali novodobnega Le^tika ali Čopa, da bi razbila to že mučno letargičnost miselnosti in duha? LAINŠČEK: Nekdo je dejal: »Ne najde vsak čas svojega velikega moža in ne vsaka velika sposobnost svojega časa.« Vendarle pa vsekakor v tem kontekstu raje prisežem na izjemnega posameznika kot recimo na katoliški, liberalni, novorevijaški. ali katerikoli drugi koncept, ki se, kot smo temu priča iž dneva v dan, izčrpavajo v političnem boju, reči pa ostajajo bolj ali manj inertne. A ob razmišljanju, ki sem ti ga natresel uvodoma, sem te pravzaprav želel povprašati bolj o tem, kako se sam počutiš v opisanem položaju? VINCETIČ: Nič kaj rožnato seveda. A kakega brumnega posameznika, ki bi stopil tej jari kači na rep, preprosto ni, so le krogi, ki se pretakajo v krožnice, po domače v kuhinje s strankarsko ali religiozno glavno jedjo, bolje rečeno začimbo. Vsak literarni ali umetniški ustvarjalec bi rad zaštrlel kot kleni osamelec, vsak tudi na videz tako kljubuje, njegove korenine pa se - če smem reči metaforično - skrivoma razraščajo v podtalje, v mehko, podtlehno, tudi nagravžno sočivo, v katero se, mojbog, celo rad pogreza. Ali preprosto: nobeden si dandanes ne upa biti sam. Kot da se čuti nemočnega in poraženega.v tej navlaki informacij, zato sili s svojimi lovkami tudi na slepo skozi zid. Samo poglej, koliko piscev se danes pojavlja v abotnih političnih omizjih, v oddajah a la Zoom ali Res je, misleč, da bodo njihove* knjige bolj brane. Pa se krepko motijo: povprečen gledalec bo z njim zlahka izenačil popularnega pevca. In spet sva na klavrnem začetku: smisel za metafore tukaj in za večino kratkomalo ni potreben, toda ali je to to, kar lahko zadovolji resničnega ustvarjalca? Zame že ne. Vsaj kot pesnika ne. Poezija kot subtilna individualna človekova kreativnost tako tudi komunicira. Pesniki recitatorji, v mislih imam avantgardiste, futurist«' in »tankiste«, so izginili v prahu zgodovine. Mojega mesta ni med njimi: še naprej bom vztrajal v svoji, za marsikoga zadržani drži, zavedajoč se, da mo- Slovenska kulturniška laž LAINŠČEK: Toda - se morda spomniš - kako prostodušno®® naju leta 1981 zavrnili ob nastajanju Pesniškega almanaha mladih' njem je takrat objavilo ducat mladih pesnikov, ki so jih uredi# kajpada zagovarjali kot prihodnja velika pesniška imena. Več j® I polovica tam objavljenih je seveda že zdavnaj izginila v tem tvoje’ »prahu zgodovine«, le kakšna tretjina se jih je morda res potrdil3' naslednjimi knjigami, o morebitni krivici pa seveda nihče ni niko razmišljal. Medtem je izšlo tvojih osem pesniških zbirk, zvrstilo sel! nič koliko osebno izrečenih in tudi natisnjenih lepih besed, tv# poezija pa je bila doslej uvrščena le v lansko Mondenino antort1 »spregledanih« Do grla v mulj vraščeno. Lahko torej rečeva, daj | nekaterim kar prav, da tvoja poezija le »šepeta« in da tudi ti kot nje avtor nikoli ne dvigneš glasu in ničesar ne terjaš zase? VINCETIČ: Tudi ne bom, pa če je še tolikim prav in se jim nem3 zdi, da so imeli od tega kako svojo korist. Tak sem pač, čeprav3 hkrati zavedam, da so se kot poezija prodajale in se seveda še, WI nekoč dejal Menart, celo pomije. Koneckoncev, tudi ti si od W I nesrečne pesniške antologije mladih izdal celo goro knjig, o1’0'! prozaisti, ki so začeli v tistem času kot ti in bili nadvse hvaljeni, P3 prav tako usahnili. Morda si torej tudi ti na neki način sodelov3I tem, kar je Mazzini imenoval »slovenska kulturniška laž«? LAINŠČEK: Tu in tam sem pač že koga polil z vinom. AmP« pustiva to ...v VINCETIČ: Videti bo, kot da tarnava ... LAINŠČEK: Včasih lahko tudi midva malce potoživa ... VINCETIČ: To raje prepustiva najinim literarnim junakom, ki s2*1 j na prvi pogled nimajo kake osebne zveze z nama. LAINŠČEK: Misliš reči, da so morda bolj trdoživi kot midva? VINCETIČ: Kot so tvoji literarni junaki, ki jih nisi posejal J panonskem, temveč v zadnjem romanu Skarabej in vestalka cebr že izginulem keltskem prostoru? A vseeno se mi zdi, da jih gneJ| panonske gline in jim napihaš, kot bi dejal prijatelj Janez Ba, J dušo, ki se kar seseda od stepske melanholije. Kajti, priznajva Sl. mi imamo še na podplatih prah zapotij, od koder smo prišli, vSL nosimo v sebi davne, na silo pregnane in zatajene bogove, ki J dobrikamo le v sanjah. Vsa ta naplavina ali ostalina preteklosti) naših genih in v podzavesti, v tistem dnu možganov, ki jim ne ij' mo do živega. In najini literarni junaki so od tam, junaki, ki jW| ganjajo povsem zemeljske travme, fobije in kompleksi ter drtffl zikalne danosti; Tudi vanje se je, podobno kot v našo vejo.PJ prednikov nagrmadilo breme preteklosti, teža potovanj in siM gon, da bi pobegnili za vsako ceno. A kam? V kakšno iluzijo »M letnega sna«, da se meje ne bi več poznale? LAINŠČEK: Dobremu prijatelju, sicer »razseljeni osebi«, ki mUf; preostane le še priseganje na vse tisto, kar zaobjame sicer že n11 arhaična beseda »kozmdpolitizem«, sem nekoč med tovrstni^ glabljanjem rekel: »Že prav, ampak kaj meniš,, kam bo hodil tvoJ*! jokat?« Odvrnil mi je: »Moj sin pa pač ne bo jokal.« VINCETIČ: Vsaj na zunaj ne ali vpričo očeta. LAINŠČEK: Čeprav so na tem svetu nedvomno taki, ki vj zmorejo in ne znajo jokati. In najverjetneje so to prav ti sinovi tov, ki so šli kar tja v tri dni in so se kar nekaj šli. Kakor se je PaC.J lo, je bilo pri roki ali pa je bilo v modi. Kajti s tem se zaj bebavost - posameznikova ali družbena - z noj stjo, lahkotnostjo, neznanjem, neodgovorno ■ Saj ne morem, da ne bi rekel: Slovenci, ta hra cimo, vse bolj govorijo angleško, vedejo5 ® nemško, vse, kar je slovansko, pa se ji111 M jemu kdaj še oglaša kot kaka;slaba * 1 jo je kajpada treba nujno zatreti al1 skriti. J VINCETIČ: Brez dvoma. N J me razžalosti, da je že daoe prijen sen o samostojni držaj narodne simbole ali ide11*' torje se kratko malo P°ZJ gamo. Samo poglej: J večini - to je potrd’3 j; anketa - se niti kdo so možje na nas1*1 g kovcih... , T LAINŠČEK: Saj ko napovedujejo na tistih bankovcihz ■ » sljivo ne bo »naši*1 zdajšnjem tri četrt oj ku od nacionalne^ hodka za kulturo P' / verietneie niti Utapljajoči se naj je s slednjimi moj plaval iz »juge«',J že tako v nasjJ stoletju zace J Ijati v vestnik, 5. februar 1998 ZCulturna priloga 41 ZA PREMISLEK Pogovor pisatelja Ferija Lainščkd in pesnika Milana Vincetiča “s upnosti«. I nikome ništa. Reci zdaj, prosim, nekomu, da bi si bilo repa vzeti vsaj deset sekund za premislek, kot je bilo to včasih v kvi-1 J|S|FozriaYajmo svet in domovino«! INCETIC: Spet bo začela krožiti tista šala o največjem kolesu na e u, ki pa jo bomo ponašili: prvo kolo s krmilom v Bruslju, zadnje 0 o s prtljažnikom pa v Ljubljani. In kaj bomo tovorili na tem maja-prtljažniku: strašno, skorajda nečloveško željo, da bi bili podob-^»onim« tam v obljubljeni Evropi, za katero je že Kosovel zapisal, umira kot utrujena kraljica. Se spomniš Handkejeve maksime o vik'nk kot 0 »meteorološkem pojmu«? Se spomniš, kakšen tič In k k ie.nastab vs' majhni narodi, ki so se, če smem biti pate-včerai otresli stoletnih spon, so mrzlično iskali svojo V^^^’ Prav'm: vsaj deset sekund za premislek ... I N . IC: In odgovor je na dlani: na prestol porušene diktature etariata se je kratko malo zavihtela diktatura kapitala, ki pa ni nič . J ™ostna. Trdim namreč, da odprava totalitarnega režima še m , e'■' Per spalne srajce, nogavice, nedrčki: kom-elohlk Prečudoviti kombineji, s čipkami na prsih, neknrL° l2re2anl prozorni skoraj kakor steklo, takole natank ° m?tno steklo, ki svetloba prihaja skozenj, okra ■ 1° Pa-ie ne v'd'š vse8ai tudi spodaj so s čipkami čink^'^ r • kombineji. In hlačke imajo ravno tako dL e °koli in okoli. In spalne srajce, segajoče do č|0VpLa tak° rekoč same čipke - o, kako bi se oo tak P°CUt''v nj'h! Tam so še bluze iz perlona, rav-ki sni h lrazome kakor vse drugo, kakor nogavice, lepo Oh dvorniš, če je noga obuta vanje. Vse je tako vsaka atzstavljeno, vse se ponuja samo od sebe in riani, S Var 'ma °b sebi, pod vznožjem, listek z lepo na^ano ceno; da, s ceno! driigpna S°tr' g'av'cei tri dekliške glavice, druga od bsrni- Za Poldru.Si Prst nižja- Pokrite so z vitrastimi tij0 sk°raj čisto črna, da se lasje skoraj že sve-sPet 21 nJa ie svetlejša, a brez leska, tretja je svetla, salon es ,m. Niso kodri, dekliški kodri iz brivskega $ena a 2a ženske; naturni lasje so, kakor bi kopico ke vitr 8ra |iami lepo počesal; za prstek debele, širo-SpodaT p. al° Prek ušes, padajo na tilnik kakor ruta, salona pS0 Porezani ravno, s spretno roko frizerja iz mi „ ■' Hrirezala jih je okorna kmečka roka s škarja-sijih tud' e-50 s' sarrie'2e Precj meseci. Včasih so so kilo01 z4ale' toda kodri so prehitro popustili, vitre e močnejše. snjem6^' od kod so' Naša dekleta so. Jutri, pojutri-ti( ^ .od° v pisarnah, trgovinah, tovarnah, na kme-narnptr° v,seeno kje. Jutri bodo na njihovih glavah Nais? 8 . 'b viter lePk zapeljivi kodri. mlajša |(1 'ma belo bluzo, rjavo krilo, srednja in oblekic scela, po kmečko zašito, srednja je pisani oKm61?5'3’ Blago Je ze zgubilo barvo, rože na le, Priti p 8 naimlajše so že čisto obledele, ovene-srajčke' č' na bokih popuščajo, vidi se košček Že i2ra mZ navadnega blaga. Vsem trem popuščajo ti ^Vadn 'en' Pdtiskači, povsod je videti kos srajce iz ta se z^ belega ali pisanega blaga. Obleke in blu-goče vn?e9iaj° sk°raj pod vratom, ne bi bilo mo-Ob|eke 1 čipk na kombinejih, če bi imele take. ^olikoPS8 ravno, le bluza se za spoznanje skuša šnjen, n t26 °d ramen vzbočiti. Ampak’jutri, pojutri- Kri|Ca ^nje leto - o, to bo že vse drugače! kolen n Se8ai° do kolen, do upognjenih, ,šp o.glatih b pri'ta°?e Pri mlajih dveh so še skoraj čisto ravne, 't, dobiv'S0 Se meča 2e nekoliko zaokrožila, nape-Prihodnj j° svoi mik. Ampak jutri, pojutrišnjem, r'b.- no 7° ~ °' med bojo vsak dan s hriba in v Čevlji 8e °°do dobile svoje vabljive oblike. nizkimi n° PreProsti, shojeni po gorskih poteh, z ^ieščH l3"1'’ Nič kaj se ne prilegajo nogam, tudi T- zap|J. akor bi bilo treba. To so navadni čevlji, ki kki na taa!°;ne takL k' kar stopiš vanje, še manj AmpaL' Petab/ ki te napravijo visoko, vitko, pozorne Utri- Pojutrišnjem, prihodnje leto - o, tiste ^ko z vi n?8av'ce na zaokroženih nogah, lepi čevlji ^oko ka^kimi petami, ki vanje skriješ komaj prste, Prsih 'rasto krilo ali krilo iz štofa, perlonska bluza, '^žana tP2no vzdignjena in lepo v podobi srca ? Nabrekli -r' na glavi lepo razčesani, okrogel obraz 'n ne z r ^.ustnicami, s pravo šminko pobarvanimi % gOrp| Pcirn papirjem kakor zdaj, in oči, ki bo v । Vsee arugačen plamen------ k°d so dekleta, iz bohinjskega kota, z lavStraP'' sP°d Storžiča ali od Cerkelj, ali pa z ^ah, trgOrri*ka, dekleta so naša in jutri bodo v pi-h'Vsppntovarnah ali pa na kmetih - vsee-v H Metk ' ^°jca- Tinca, Lojzka, ali pa Cilka, Fran-sMo iP a ~ vse to je en obraz, vse to je ena duša, r čahr^^.ista prihodnost. s^hestu0? bP1 ie mestna ulica, tesna ulica v sta-»rai Ijud’ ° vrv'i° ljudje, dekleta, fantje, studi ločeni Je' 8°sP°dje in gospe, glasni so, živi, lepo vpzedo mimo izložbenih oken, kakor da st živii Potrebujejo. Ne, ne potrebujejo. V kr v trp 'n- *adar se jim česa zahoče, že imajo: Še ai Povpraj"10, Pr'mejo blago v roke, za ceno še st CePo na l'353,0' Pr°dajalka jim zavije v papir, napi-sn tisn’ i 's ,em stopijo k blagajni, odštejejo / lahLn C,c . ' gredo in se doma preoblečejo in bi,0 ulic° °PI)O na uHce. pA da|p°-Sanie mest, cilj krajev, kje visoko v hri-6 in Perl4 na ravnini, cilji in sanje mladih dni - či-risteBl?n' Prihodnost. Š ^istar ■ liko r°ko15 Obrala, najprej pokazala z glavo, nato 0 okorC ^adno kmečko roko, ki se zdi še neko-»Tist„ma, trda. । je8al®?« ^apetn 1° Perl°n' povrhu s čipkami, vse tako ^Pakfe^d’ nF Preveliko. ^brček o °-r nala^č - tam ni cene. ?5agRtak0lep0zlikan-°! št3a denaPa irr|amo denarja?« so in ker Va-ko.vedo' dan za dnem so ga pre- vkun6 Ofiloči|e 6 ,lm ie zdelo, da ga imajo že dovolj, ŠteP'.razprostre'3 L? pot' Pa vendar staknejo glave rlain3!0 ^ovi 1° d ani' b'so se nekoliko spotile, pre-lotis ker če ni » ,Potem še enkrat, nato se spogle- »>ITlora biti lstega/ drugega ne marajo. Iz per-l^take' 'ČProzoren. Se j z°čara8ni ° Pre.malo.« ne mudi^u?3 vj1?6, Navsezadnje - tako blidin Še celn i j bahko bi se počakale kak mesec, Mh/i tudi nriš °'.se v.eč let-A stvar ni v tem, stari člnV ajset lot PraviJ° rjuhe za smrt, ko potem še na,ki^LpovedaT^' Ampak nekai drugega - težko e bila nol^i Prehitevajo stvarnost, doli-c tako daleč, se dan za dnem bolj SANDOR SZUNYOGH bliža, tele ulice, ki si zdaj komaj komaj še upajo čeznje, bodo postale njihove. Odločile so se. Sama nobena ni hotela vstopiti. Postavile so se k prodajni mizi. Prišla je trgovka, mlada punca. »Nedrček,« so rekle. Punca jih je pogledala, za spoznanje so ji oči zdrsnile proti njihovim prsim. »Za katero?« je vprašala, a se popravila: »Kakšno številko?« In bilo je prav, da se je popravila. Čutile so njen pogled na sebi. Bilo je neumno - lahko bi si bile pomagale s kakšnimi krpami, a na to so se spomnile šele zdaj. O, doma so že poizkušale, kakor da bi hotele pogledati v prihodnost! Ampak ko gre človek kaj nakupovat, kako naj misli na radovednost prodajalca. S številko pa si tudi niso bogve kaj pomagale. Vedele so, da čevlji imajo številke, ženski nekje pod štirideset, moški celo nad štirideset. A kakšne so tu številke? »Za teto,« je rekla tedaj najstarejša, ki je že hodila v sedmi razred osemletke. »Ni povedala številke.« »Kakšna pa je, debela? Tanka? »Bolj tanka.« : »Pa v prsih?« Spogledale so se. »Bolj tanka.« O, in že so ležali nedrčki pred njimi, lepo spravljeni, zaviti v prozoren papir, ležali so vsakovrstnih barv, od belih do rožnatih in modrih; še črnega jim je pokazala. Oči so se zapičile vanje, toda roke se jih niso upale dotakniti; pobešale so se oči v skritem razburjenju in se spet vzdignile do.prodajalke. »Po čem pa so?« Prišel je usodni trenutek. Dlani so še vedno tiščale denar, že vse potne, prsti so bili nemirni, kakor da bi hoteli praskati. A mimo tega ni bilo mogoče. Zdelo se je, da se trgovka obotavlja, zakaj rekla je: »Imamo tudi navadne; tisti so cenejši.« In šele zdaj je povedala ceno. Zrušile so se dolge, lepe sanje. V eni sami sekundi so splahnele. Niso se spogledale, le usta so se rahlo sama od sebe odpirala. Prodajalka je bila obzirna, s pogledom je doumela, ali vsaj zaslutila vso resnico. Ni spraševala, če bodo vzele; tudi po denarju ni vprašala; tudi nedrčkov ni pospravila, temveč je molče vzela tiste »navadne, cenejše«, razgrinjala po mizi, naravnala in nazadnje rekla tiho: »Ti so tudi lepi, dobri. Ženske jih jemljejo, za vsak dan.-»Vse je opravljala nevsiljivo: »A je teta tanjša od mene? Ali močnejša?« Bilo je v resnici vseeno, kakšna je teta - močnejša ali tanjša; sanj je bilo konec. Prodajalka pa je bila še dalje obzirna in vljudna. Rekla je: »Takega bom dala, ki bi bil meni prav. Če teti ne bo ugajal, pa boste zamenjale. Listek si obdržite. -Tegale, rožnega? Modrega? Jaz nosim oboje, so prav dobri. »Nasmeh je ožaril njen obral. »Ga kar zavijem?« Vse se je dogajalo tako bliskovito, da dekleta niti niso utegnile odgovarjati. Povedala je ceno in že začela pisati na listek. Dekleta so močneje stisnile denar v dlaneh, kakor da se ne bi hotele ločiti od njega. A tudi za to je bilo že prepozno. »Katera pojde plačat?« Potisnila je listek prednje. Denar so imele vse tri, vsaka v svoji dlani, kolikor so ga zmogle, zato so se tudi vse napotile k blagajni, tam iztegnile vsaka svojo dlan in izpustile denar. Blagajničarka je računala, ne da bi se zmenila zanje, ker se ji je mudilo, odštela, vrnila odvečni denar in s pečatom opremljen plačilni listek. Vrnile so se z listom in z drobižem v dlaneh, nedrček je že bil zavit. Prodajalka se jim je nasmehnila še kar ljubko, rekla svoj »zbogom in na svidenje« ter še dodala: »O¥ saj je ta tudi dober... tudi jaz nosim takšne...« Že mogoče, a to je stvarnost. Pri njih gre za nekaj čisto drugega. Mogoče bodo nekoč... po dolgih letih tudi same nosile take. Njihove matere doma jih niti nimajo, vsaj ne vedno, komaj za praznik; a tisto drugo. Sanje ... ne, teh ne moreš obleči v nekaj čisto vsakdanjega, sanje morajo biti oblečene v čisto prosojno prihodnost. Odhajale so z razočaranjem. Nosile so zavitek, ki pa niso hotele misliti nanj, bil je mrtev, lahko bi ga bile podarile komurkoli, lahko bi ga bile kje pozabile. Le ko so šle mimo izložbenega okna, so vrgle pogled na tiste prosojne, svetle, na tiste prelepe sanje. Za skopo sekundo se so celo ustavile, da si še enkrat ogledajo svoje sanje: te so ostale za steklom, nedosegljive, s sabo pa so nosile neko grdo stvarnost, zavito v papir. Ko so stopile naprej, je rekla srednja: »Navsezadnje - saj se niti tako ne mudi, punce?« »Bomo pa se eno leto počakale,« je pripomnila najmlajša. »Do spomladi,« je rekla najstarja in nehote spustila pogled po svojem telesu, do prsi, kjer se je na bluzi vendarle že rahlo poznalo. »Pa pojemo vsaka eno torto ... in turško kavo popijemo, punce? Stopile so v slaščičarno, sedle za mizo, naročile tri torte, tri kave, zavitek položile na mizo, ne da bi ga pogledale. Vrnile so se v gore ... Navsezadnje - eno leto niti ni tako dolgo, tudi dve, tri leta niso nedosegljiva prihodnost. Naj Odrekanja so zamrznila v kamnu. Moč besede več ne žari: Oblaki so dobili peruti Vetrovi se mučijo z meglami. Vrvi kri meso mišica. Tišina mrmlja svojega pol stavka Najine skrivnosti na ekranu sveta jezijo ljudi. Hej da bi znal bajati z očmi očarati kakor so znali Šamani S svojo močjo bi krste razcepi! Mreno potegnil na oči mnogim moškim. Očara! bi te ti pan krt ti angel ti vi la ti moj zaklad da bodi nihče obenem vse da bi bila največ naj naj in sebično samo moja. Bolečina Med joj in molkom se je ugnezdi! čas.. Moja hvala te več ne povečuje. Tvoje ničvredne lastnosti so škrbinaste. Na telo mojih idealov si vžgala rane in zdaj me na obrazu žgejo poljubi. Prepoteno čelo si namakam v bujnih koprivah Obrnjen vase ihtim nad svojo lastno pogubo. Rekviem za dekle Zarja ti je zatemnila obraz. Tudi slepec le s tipanjem zaznava. Razkuštrano glavo naslanjaš na ramo drugemu za zmeraj so se zdrobile kristalne kroglice. Ne prihajaš mi naproti ko odhajam V nič zagrabi moja žilava roka. Tvoja lepa postava potepta cvetlice Tvoj prst drugemu sega pod srajco. Spomeniki se podrejo Glasovi onemijo. Med tvojimi zobmi začenja veneti vrtnica. !z tvojega očesnega zrkla vzklikne noč. O božji pravi ženski čar O omamna vročica ljubezni O Afroditine ognjenogrudne potomke Ki nam spodbujate upanje In skozi trnje s krva vi mi. podplati slepo drvimo K vrtu naslade da se uresniči napoved Da položimo v vaše naročje novo življenje svojo moškost žrtvujemo na vašem oltarju. Vidiš takšna si brez pajčolana Vgrajena v ilovico v kamen v besedo v glas Z mano hodiš v jutranje dneve Kakor umiraš in se na novo rodiš V ljubezni. Rekviem za vinske kleti Slamnati svitki Novega Tomaža se oprijemljejo vetra. Bojujejo se z vremenom. Črvi v tramu so na poti k jeseni. Skozi odprta vrata se vrabec maje. Odprtina zeva. Zoži se slepo okno. Prekriža se popoldan Odtihotapi se senca Za cvetočo preteklostjo zahrepeni med vinskimi kletmi. ZA DELO IN UČENJE, ZA SPROSTITEV IN ZABAVO... LETO Z VAMI VMj življenje z vami * <0^ 069 2' t«1'' 922 oi1 * * OBIŠČITE KNJIGARNE ^prijaznih uudi 44 ZSCulturna priloga vestnik, 5. februar 1998 Irena Šavel VSAK IMA SVOJO TROJO Iskati vzporednice med slavno Trojo in prazgodovinsko naselbino v Gornji Radogoni, je smelo dejanje. Pa vendar, če se za hip prepustim Scliemannovi domišljiji, ki se je navsezadnje pokazala za še kako resnično, si tudi jaz kot arheolog upam prestopiti prag neznanega in se za trenutek prepustim mislim, ki mi večkrat ne dajo miru. Navsezadnje pa je Troja v vrsti tistih, ki so želja vsakega arheologa: najti svojo lastno Trojo. Seveda večini to ne uspe pa tudi trend moderne arheologije ni v iskanju bajeslovnih mest ali bajeslovnega zakopanega bogastva. Kot arheolog, ki raziskuje v naši pokrajini, nikoli niti nisem pričakovala takšnih odkritij. Pa vendar me je starost štiri-metrskih kulturnih slojev, ki zaznamujejo večkratno poselitev in bogastvo prebivalcev, ki je ohranjeno pod nanosi zemlje na grajskem hribu v Gornji Radgoni, prevzela in nehote sem večkrat poudarila: TO BI LAHKO BILA SLOVENSKA TROJA. Slavo Troje je ponesla v svet Homerjeva pesnitev Iliada in seveda njen raziskovalec Heinrich Schliemann, ki seje rodil kot pastorjev sin leta 1822 v Neu Buckowu. Bil je trgovski vajenec, bankir, uvoznik, svetovni popotnik in arheolog, človek s polno energije, internacionalist, ki je govoril osemnajst jezikov s fantastičnim nagonom neustrašenega realista in vizionarja. Neomajno je od otroštva dalje verjel v Homerja, zanj sta bili Iliada in Odiseja sveto pismo in samo na osnovi take vere je mogel najti Trojo, mikenske zaklade in odkriti palačo v Tirintu. Iliada grškega pesnika Homerja (živel okrog 840 pr. n. št.) je prava Visoka pesem o Troji. Ahajsko junaško pripovedko lahko razumemo kot izročilo o resničnih zgodovinskih dogodkih, ki so se zgodili okrog leta 1200 pr. n. št. Po Homerju je bila Troja uro hoda od morja, visoko na hribu, ki obvladuje okolico, v dolini rek Skamandra in Simoenta. Na vrhu mesta je bilo Atenino svetišče, v bližini trdnjava Pergam ali Priamova palača, ki je imela 62 sob, tam so bili še Parisov in drugi dvori plemičev, velika vrata m ogromno obzidje, ki sta ga zgradila Pozejdon in Apolon. Vsekakor kažeta Homerjevi pesnitvi duhovni obraz Evrope. V njem je evropski človek prvikrat spregovoril in zaradi njega so Grki osvajali svet z dušo, v nasprotju z Rimljani, ki so ga z vojsko. Približna lokacija Troje (Troia, llios), mesta v severozahodni Anatoloji, ki je obvladovalo dostop k Dardanelam in nadziralo promet med Egejskim in Črnim morjem, je znana že iz grških in rimskih virov. Leta 1822 je Charles Mclaren postavil mesto na hrib z imenom Hissarlik v bližini današnjega lliona v maloazijski Turčiji. Vendar znanstveniki tistega časa na to tezo niso reagirali, saj so menili, da je trojanska legenda le fikcijska kreacija mita, ne pa zgodovinsko dejstvo. Šele Schliemann, ki je med leti 1870 in 1890 izkopaval v centralnem delu Hissar-lika in zastavil vse svoje bogastvo, je potrdil McLarenovo teorijo. Čeprav je bil za mnoge znanstvenike diletant in pustolovec, je bil zanj grič Hissarlik, kjer je bila nekoč ponosna Troja, ena sama pesnitev. Schliemann je naletel na večplastno naselje, in ker mu je manjkalo arheološkega klasičnega predznanja, je Priamovo oziroma Homerjevo Trojo identificiral v plasti II, kjer je v požganih plasteh našel tako imenovan Priamov zaklad (zlate diademe, zaponke, ploščice, obeske, prstane, uhane, idole, igle in čaše). Vendar ga je arhitekt Wilhem Dor-pfeld prepričal, da je popravil to zmotno ugotovitev in Homerjevo Trojo postavil v plast VI. Pozneje je raziskovalec Carl W. Blegen postavil Homerjevo Trojo v plast VII a. Danes vemo, da je bila Troja devetkrat poseljena. Najstarejša je Troja I (iz časa 3000 pr. n. št.), ki je v premeru merila komaj 90 metrov. Obdajalo jo je močno kamnito zidovje z vrati, stolpi na vogalih in več kot 20 pravokotnimi hišami. Na uničeno in požgano mesto so prebivalci postavili novo Trojo II, ki je bila dvakrat večja od prve. Akropolo je obdajalo visoko kamnito obzidje, kjer so bile kraljeva in druge palače iz opeke v obliki megatona. Bogato mesto pa je uničil ogenj. Vsako naslednje mesto od Troje III do V je bilo ojačano, vendar razcveta Troje II ni doseglo. Troja VI in Vil je iz časa srednje in pozne bronaste dobe (1900 do 1100 pr. n. št.). Mesti sta imeli pet metrov visoko obzidje iz obdelanih kamnov, med seboj povezanih z apnom, razgledne stolpe, v notranjosti pa so bile hiše. Trojo VI je po letu 1300 pr. n. št. uničil potres. Vendar so preživeli hitro zgradili novo Trojo, Trojo VII a, ki pa je živela manj kot generacijo. Mesto je uničil sovražnik in ga požgal. Najdena Mikenska keramika iz te plasti določa konec Troje VII v času od 1260 do 1240 pr. n. št. In to je bilo mesto kralja Priama in junakov iz Iliade, ki ga je uničil grški sovražnik Agamemnon. Troja VII b je bila poseljena z novimi prebivalci iz časa 1100 pr. n. št. V naslednjih 400 letih je bilo mesto opuščeno, vse do leta 700 pr. n. št., ko ga okupirajo Grški priseljenci. Troja je ponovno poseljena in dobi helenistično ime llion. To je Troja Vlil. Sledi ji romanizirana Troja IX (leta 85. pr. n. št. jo je obnovil general Sula). Mesto dobi javne zgradbe in ponovno zacveti vse do ustanovitve Konstantinopla leta 324, ko pade llion v zaton. Mesto pokrijejo prst, trava, grmičevje, drevesa, ki zabrišejo vse sledi mogočnega starodavnega mesta. Tako je vse do leta I870, ko ga izpod nanosov zemlje ponovno odkrije Schliemann. Zakaj sploh lahko primerjamo grajski hrib v Gornji Radgoni z mogočno večplastno maloazijsko Trojo, ki je za povrh še toliko oddaljena od nas? Pa tudi na prostoru današnje Slovenije (okrog 800 pr. n. št.), ko je živel in ustvarjal Homer, ni bilo ne pisave in ne pesnika, ki bi zapisal izročilo tukaj živečih pradavnih junakov. Okrog leta 1200 pr. n. št. (ko je živela Homerjeva Troja) niti ni imela pravega mesta, da o kakšnih trdnjavah ali palačah niti ne govorimo. V čem je torej skrivnost našega hriba? Tudi hrib v Radgoni podobno kot Hissarlik dominira nad okolico in je nedvomno s strateškega vidika dobro varoval naselje in prebivalce pred nevarnostjo. Troja se je dvigovala nad dolino dveh rek, grajski grič v Radgoni z višino 260 m nadmorske višine je na južni, vzhodni in zahodni strani položen in ima sončno lego, na severni pa strmo pada do reke Mure. V času naselbine je bil sicer tok reke neznan, vemo le, da je reka prestavljala svojo strugo. Na zemljevidu Radgone iz leta 1657 je ponazorjen tok Mure severno od mestne naselbine pod gra- »Pačpa pripravite dar mi drug, da sam med Argejci brez nagrade ne bom, ker to ne bilo bi spodobno: saj pač vidite vsi, da častni moj dar se mi jemlje!« Njemu odvrne na to brzonogi božanski Ahiles: »Prvi po časti, A tri d, po lačnem pohlepu naj prvi, kakšen dado ti naj dar za škodo junaški Ahajci? Nikdo med nami ne ve, kje ležal bi plen na prebitek: kar smo dobili od zrušenih mest, je vse že razdano, to pa nikakor ne gre, da ljudem nazaj bi jemali. Ne: kar pošlji jo bogu! Kasneje ti damo Ahajci trikrat, še štirikrat več, če Zeus kako nam nakloni, Trojo izropati kdaj, to mesto močno utrjeno.« (Homer, Iliada, 120, 125) dom, srednjeveška naselbina pa je bila zgrajena na otoku. ^eC kot pomemben element poselitve tega predela pa je tudi dej' stvo, da je prostor ponujal vse možnosti za preživetje z lovow živinorejo in poljedelstvom. K temu naj še dodamo lahko prehodnost terena, ki je omogočila komunikacijske povez3' ve z vzhodom in zahodom, po kopnem in po reki, hkrati s J« pa je tudi razvoj trgovine omogočal, da so prebivalci prišli' stik z najnovejšimi tehnološkimi znanji. , Vendar pomembnejše so vzporednice večplastnosti obe naselbin. Res je, da je bila Troja kontinuirano poseljena od P mene dobe do rimskih časov in ima kar devet naselitve111' horizontov. Vendar poselitev Grajskega hriba v Radgoni s tT mi naselitvenimi horizonti tudi ni zanemarljiva, saj je edina n3 selbina v Pomurju, ki ima razpoznavno vertikalno stratigra*1)' Do štiri metre debeli ohranjeni kulturni sloji so dokaz, dal? bilo pobočje južnega in vzhodnega dela hriba poseljeno vve fazah. V ohranjenih kulturnih slojih lahko razpoznamo arhi^ turne ostaline. Sicer o tem, kakšna je bila urbanizacija in a1'' tektura v naselbini, težko govorimo, saj so bila na hribu op’3 vljena le poskusna in zaščitna izkopavanja, ki žal ne mo’el dati natančnega odgovora na ta vprašanja. Po najde’’1, ostankih lahko sklepamo, da so prebivalci naselbine hiše po že ustaljeni praksi. Le-te so bile iz lesenih navpid1 brun, prepletene s tanjšimi šibami in premazane z ilovic". Nekaj objektov s streho, vendar brez sten, je rabilo za poki1' ognjišča, za talilne ali lončarske peči. Poleg bivalnih hiš sob11; staje za živino, med hišami z dvorišči pa so vodile ozke p0? Odrasli so se ukvarjali z živino, pobirali pridelke z bližnjih P), pod naselbino, izdelovali glipaste posode za pitje, za uživaj hrane, za kuho, večje pitose za shrambene posode, nami« okrasno posodo, okrašeno z vrezi, z odtisi prstov, bunčica11 plastičnimi rebri. Nekateri so se ukvarjali s taljenjem bron glinasti kalupi so rabili za vlivanje najrazličnejših brona5" okrasnih predmetov, orožja in orodja. Spet drugi so H platna iz lanenih ali volnenih niti na navpičnih stat*« Življenje je potekalo nekaj časa nemoteno, potem je nenad požar uničil lahko gorljive objekte. Čez čas zgradijo na pM nem prostoru spet nove objekte. j Če sledimo poselitvi od spodaj navzgor, razpoznamo M kulturni plasti, ko je bil hrib prvič poseljen. To je bilo med1 1100 do 1000 pr. n. št. V tem času je živela Troja VII b in tovljeno je, da so takrat prišli v Trojo novi prebivalci, pa I samo v Trojo. Le-ti so preplavili Grčijo in balkanski polo’; Nova ljudstva z vzhoda, predilirska ljudstva ali ljudstva žarnimi grobišči so se namreč v 13. stol pr. n. št. začela 5eje iz panonske ravnine in del njih se ustali ob Dravi in Murl' । pravi tudi na grajskem hribu v Radgoni. Drugi kulturni horiZ J razpoznamo v četrti in tretji plasti, to je čas razcveta na5® r ne in traja od leta 1000 do 800 pr. n. št.. Tretji kulturni h i zont je razpoznaven v drugi plasti in pomeni čas zatona bine. To je čas, ko so novi prebivalci, nosilci starejše C leznodobne kulture, za kratek čas poselili hrib (od 800 do f(. pr. n. št.) in ga iz nam še neznanega vzroka zapustili. dnjem veku je srednjeveška gradnja gradu na vrhu hriba rjetno uničila centralni del prazgodovinske naselbine, vseJh današnjih dni pa je pospešena novogradnja individuJ .(,i stanovanjskih hišic prav tako uničevala prazgodovinske kf ne plasti pod seboj. Sledov mogočne prazgodovinske na pil ne, ki je živela kar nekaj časa istočasno z mogočno Trojo,r I niso mogli izbrisati. JB Torej ali verjamete, da lahko domišljija včasih pro51tjc meje resničnosti in da je to mogoče tudi pri takšni vedi, k" e arheologija? Res je, da mora imeti arheolog domišljijsko Lj dstavo, vendar v mejah dokazljivega, imaginarnost je kakor prepovedan sadež. Pa vendar se brez ljudi Scliemaae(H vega kova, polnih domišljije, ne bi rodila sodobna nova a’ (j logija. Troja tudi v današnjem času pomeni simbol moči, bogp^r slave, prestiža pa tudi sovraštva, ljubezni in nekega daljn ; hrepenenja. Torej mar ne nosi vsak v sebi svoje Troje? Izid Vestnikove Kulturne priloge je finančno podprla Mestna občina Murska Sobota vestnik, 5. februar 1998 /Culturna priloga 45 s___Pelikanovo mesto p o pričevanju očividcev se je bržkone vse do konca šestdese-' morda do začetka sedemdesetih let, v vrhu opečnega opor-vzhodnega obzidja lendavskega gradu ohranil zanimiv, na ce ni strani reliefno izklesan kamniti blok. Njegovo mesto na zunanji strani grajskega obzidja, torej nekako nad cesto, ki pot ej pelje do samega dvoriščnega platoja, je bilo najbrž pre-ls eno izbrano, saj ga je slehernik, ki je pač hotel do samega gradu, vendarle moral prej ali slej tudi opaziti (sl. 1). V obzidje oz. opornik je bil bržkone vzidan s posebnim namenom, kajti logova simbolna funkcija presega kakršenkoli posplošen in a o morda zgrešen sklep; recimo o tem, da bi utegnilo tudi v m Primeru iti zgolj za, sicer že v dobi cesarice Marije Terezije s aljeno konservatorsko prakso ohranitve kamnitih spome-1 °v. Lendavski primer je - kot vse kaže - bolj zapleten in o posledično mnogo zgovornejši in pomenljiv. Pač zaradi ^nih pomenskih razsežnosti. k ° ”kamen<< tam na vrhu opečnega opornika lendavske-8 obzidja še pred »drugo« odstranitvijo učinkoval na njegove e ivalce in tiste, ki so se v mimobežjih z njim nujno kdaj pa D fI sP°8ledali, je seveda posebna uganka. Pri tem bi si kazalo icati v spomin nekatere ne docela pojasnjene zgodovinske godke, ki pa ravno zato, ker še naprej ostajajo skrivnostni, ko JaJ° vedno znova zanimanje posebne vrste; tiste namreč, Se Zaradi najrazličnejših okoliščin misli in besede spletajo v da ^n^enve' čarobne zgodbe. In vsaka je kajpada drugačna, le nJm priče kdaj pa kdaj izginejo v nenavadnih okoliščinah. In in p Sk nab'ra snov, porojena iz starodavnih magičnih zmesi, 1 bo zato, ker ostaja taka, kot je, še dolgo zapredena v ni h|niL nov'h r°d°v- T° lastnost premore seveda tudi pešče-čel ■ štetega je neznani, toda kiparsko spretni mojster na bin r.Stran' Prec,blikoval v čašasto konzolo, ki upodablja vse-lačne Pomenljiv motiv pelikana, ki z lastno krvjo hrani tern enega izmed dobrih poznavalcev tovrstnega ma-kon i utegnil biti kos peščenjaka, iz katerega je oblikovana dn?Z° a S Peganom, pripeljan iz kakšnega kamnoloma z zaho-Cel^3 bar,°nskega robu, najverjetneje pa iz bližine Koszega. ki *orei razkriva razmeroma preprost kvader peščenjaka,-°kol' an mer' v v'^no nekaj več kot 33, po širini in globini pa nirr>' 44 centimetrov. Sodeč po merah in v primerjavi s sorod-da sP°rneniškim gradivom, se da razmeroma zlahka ugotoviti, kot HiZa značilni primerek t. i. stavbne plastike, najbrž konzole bla pi Prvotno nekega obsežnejšega arhitekturnega ansam-Pa v as^'čno obdelana konzola je bila bodisi vzidana v slop ali pa Samo steno kake izmed cerkvenih notranjščin. Upoštevati ' Potrebno tudi možnost, da je sprva morebiti sestavljala Hommage d Štefan Galič del dekorativno razgibanega friza na zunanji steni apsidal-nega zaključka; takšne rešitve oz. namestitev kiparsko obdelane stavbne plastike namreč poznamo v srednjeevropskem prostoru zlasti od romanike naprej. Lendavski kamniti pelikan je zato posebej zanimiv, saj ob pomensko mikavnejših plasteh zastavlja vrsto vprašanj, denimo o tem, kdaj bi sploh lahko nastal in kdo ga je oblikoval, kje je bil sprva nameščen in navsezadnje tudi to, kdaj je bil drugič vzidan v obzidje lendavskega gradu, preden so ga odložili pod arkade le-tega. Seveda je zato najprej nujno dodati, da o mojstru, ki ga je izdelal, času nastanka ter prvotni namestitvi doslej še nikomur ni uspelo zbrati kakršnihkoli pristnih pisnih pričevanj. Zatorej je obravnava teh vprašanj bolj ali manj odprta, pogojena z upoštevanjem sekundarnih okoliščin in meril, pri čemer so kvečjemu mogoči le začasni sklepi nedokončnega poročila o lendavskem pelikanu. Vsekakor bi se odgovoru o mojstru ter času, ko je nastal, bržkone najobjektivneje približali, ko bi dodobra preiskali oblikovne, torej slogovne značilnosti plastike. Če se povrnem k sami konzoli, je kajpak že na prvi pogled očitno, da jo je oblikovala spretna, kamna vešča roka. Iz pravokotne ploskve kamnitega kvadra torej izstopa plastično obdelan del, ki povzema zunanjo obliko kupe oz. čaše. Zunanji, simetrično postavljeni okvir konzole, katere levo in desno polovico spodaj povezuje tanka vitica, na vsaki strani sestavlja hrastov list ter višje, po robu izstopajočega dela, umerjena perut. V sredi tako okvirjene površine stoji v gnezdu, v katerem sta v nadrobnostih še komajda razpoznavna ptičja mladiča, umetelno izklesan pelikan z razprostrtimi krili, ki si s kljunom na desni strani odpira rano, da bi s krvjo nahranil mladiča. K oceni o spretnosti kiparja moramo pripisati tudi vešče obvladovanje nadrobnosti, ki jo odlikuje bržčas prav zanimiva kompozicijska rešitev kril; le-te namreč dovršeno soustvarjajo horizontalno oporo polkrožnemu prstanu, ki zaključuje plastični del in prehaja v zgornjo, nosilno ploskev konzole. Kiparska uresničitev je torej dovolj kakovostna in celo slogovno zgovorna. Navkljub slabši ohranjenosti plastike, kar je nujna posledica večstoletne izpostavljenosti vremenskim premenam, ni mogoče docela zanikati kiparjeve nagnjenosti k naturalistični obravnavi detajlov. Ta žanrsko pomenljiva okoliščina kakor tudi kompozicijska razvidnost posredno kažeta na to, da je konzola nastala ob izteku poznega srednjega veka. Proti zgodnejšemu času nastanka, denimo v dobi romanike (v lendavskem primeru tam ob koncu 12. oz. v 13. stoletju), dovolj Pelikan, ki si odpira prsi in z lastno krvjo hrani mladiča-, kamnita plastika na arkadnem hodniku lendavskega gradu (foto: Janez Balažič) ?' blok s podobo pelikana na vrhu opornika v vzhod-(p°sn f '^u lendavskega gradu UndaC j Pred odstranitvijo; iz fototeke Muzeja - galerija ^9 dali vzidati v vidno mesto v obzidju. Brez dvoma so se zavedali, kaj v simbolnem pogledu pomeni ta motiv v krščanski ikonografiji in miselnosti. Simbolnim podmenam, ki jih prinaša ta vodna ptica, je tod mogoče slutljivo slediti daleč nazaj, v davnino. Nedaleč od Lendave, na poljih Oloris odkriti naselbini s prehoda srednje v pozno bronasto do^)o (1300 pred n. št.), je bila med drugimi najdena posoda, ki jo krasi plastično prefinjeno oblikovani par vodnih ptic. Šavlova* prepoznava v plastičnem motivu para vodnih ptic religiozni, sakralni pomen. Bržkone bi to religiozno predstavo lahko združili s prispodobo pelikana kot simbola »vlažne narave, ki je po pravilih stare fizike izginila v sončni vročini in se spet pojavila na zimo«.** Simbolika pelikana je torej vseskozi pomenljiva. Po stari vzhodnjaški miselnosti naj bi svojo kri žrtvoval za to, da nahrani lačne mladiče, in tako je posredno postal simbol očetovske ljubezni. Čeprav pelikan po bibliji spada med nečiste živali (5 Mojz. 14, 1 7), je v krščansko miselnost zašel kot simbol ljubezni, Kristusovega žrtvovanja in vstajenja. Po tej predstavi torej pelikan osmišlja žrtvovanje ter s tem prispodobo evharistije, za kar so podlago videli že v psalmu: »Podoben sem pelikanu v puščavi« (Psalm 102, 7). Toda dejanska prispodoba pelikanovega žrtvovanja in identifikacije s Kristusom temelji namreč na znameniti in v srednjem veku izjemno popularni knjigi o živalih {Physio!ogus\, le-ta vnaša v predstave o živalih simbolne razsežnosti, povezane s Kristusovim poslanstvom. Izvorno delo pripisujejo nekemu helenističnemu, domnevno aleksandrijskemu naravoslovcu (physiologus) iz 2. stoletja. Pozneje je to delo doživelo številne prevode in predelave ter se tako trdno usidralo v srednjeveško krščansko ikonografijo. Tako srečamo motiv pelikana kot simbol Kristusovega žrtvovanja in vstajenja zlasti v srednjeveški umetnosti domala v vseh umetnostnih zvrsteh. Naj kot pars pro toto spomnim na nam najbližji primer, in sicer na motiv, ki gaje leta 1377 naslikal Janez Aquila v cerkvi Sv. trojice v Velemeru (sl. 3). Simbolno funkcijo omenjene podobe še dodatno podkrepi mesto, kamor je slikar postavil pelikana; naslikal ga je namreč na zahodno steno, tik nad izhodom iz svetišča. Nasproti tega, na slavo-ločni steni, pa je kompozicija Poslednje sodbe. M tej ikonografski uresničitvi, ko si nasproti stojita podobi Poslednje sodbe in pelikan, ki s krvjo hrani mladiče, se naravnost imenitno udejanja prikrito simbolna razsežnost poznosrednjeveške miselne in umetnostne govorice; analogno srednjeveškemu razumevanju physiologusa torej vernika še ob izhodu iz cerkve spomni na Kristusovo žrtev. Podobno miselno in ikonografsko izhodišče velja tudi za lendavskega pelikana. Seveda pa je današnje razumevanje in simbolno prepoznavanje motiva s pelikanom povsem drugačno, čeprav je mogoče v nekaterih okoliščinah videti nekatere simbolne namige, ki bodo v prihodnje verjetno še zbujali kakšne pomisleke. Posebno zanimiv je bil v tej zvezi dogodek, ki se je po pričevanju očividca zgodil ravno tedaj, ko so iz obzidja odstranjevali konzolo s pelikanovo podobo. Pri odstranjevanju bi se skorajda zgodila nesreča, kajti nekega zidarja, ki mu je bilo naročeno to nehvaležno delo, bi skorajda pičila strupena kača (sl. 4). Ta obrobni dogodek tudi v sedanjih okoliščinah zasluži, da nanj opozorim. Ne samo zato, ker upodablja pomensko mikaven ter simbolno zgovoren motiv pelikanovega žrtvovanja, temveč tudi zato, da končno dobi svoje mesto v okviru lendavskega muzeja. Dovolj bo že to, da se preprosto dvigne s tal na višino, kjer ga bo videti kot lendavskega pelikana. zgovorno pričajo že omenjene kiparske karakteristike. Ravno tako bi bilo nesprejemljivo, če bi iskali čas nastanka v 14. stoletju, kajti le stežka bi odkrili povezavo s sočasno srednjeevropsko, npr. s plastiko parlerijanske provenience, ki jo v našem prostoru odlično reprezentirajo konzole v prezbiteriju v Martjancih in sklepnik v soboški župnijski cerkvi. Nobenih analogij torej ni, ki bi dovoljevale trdnejši sklep o času nastanka, saj bi ta sijajna konzola le stežka lahko nastala pred drugo polovico 15. stoletja. Morebiti je nastala še pozneje, vendar pa je to ob upoštevanju nekaterih'zgodovinskih okoliščin manj verjetno. Kot poglavitni razlog za tako stališče bi najbrž lahko štel dejstvo, da je bila konzola vzidana v novo obzidje lendavskega gradu bržkone šele po temeljiti restavraciji gradu, ki je potekala tam v začetku 18. stoletja pod patronatom Esterhazyjev. Vmesni čas 16. in 1 7. stoletja je bil za Lendavo in tedaj tudi za širši prostor čas nenehne turške nevarnosti. V takih pogojih je v tem prostoru usahnila prenekatera umetnostna praksa, razen tistih, kajneda, ki so služile utrjevanju gradov kot vojaških postojank. Zato je seveda mnogo manj možnosti, da bi nastanek času. V pozitivističnem poskusu razjasnitve je potrebno spregovoriti še o morebitni prvotni lokaciji konzole. Če izhajam iz dosedanje razprave, bi bil še najbližje odgovoru, da je bila kot stavbni člen sestavni del cerkvene arhitekture.' Ker ne premoremo podatkov o tem, kakšna je bila stavbna plastika v srednjeveški prednici lendavske župnijske cerkve, denimo tam ob koncu 15. stoletja, je povsem možno, da je bila del tamkajšnjega stavbnega inventarja. Po drugi strani pa obstaja ravno tako dovolj razlogov za misel, da morebiti izvira konzola iz samega gradu oz. starodavne grajske kapele. Njen obstoj je mogoče z gotovostjo iskati še ob izteku 13. stoletju. Jasno je tudi, da je bila le-ta večkrat prezidana, zato je povsem verjetno, da je konzola preostanek stavbne opreme grajske kapele iz poznega 15. stoletja. Terminus post quem, čas, po katerem je mogoče, da je bila vzidana v obzidje, je torej začetek 18. stoletja, ko so na temeljih srednjeveške utrdbe zgradili sedanji baročni dvorec. Za še pomembnejšo okoliščino pa seveda štejem skrb, da so Esterhazyji ravno konzolo s podobo pelikana, ki z lastno krvjo hrani mladiče, konzole iskali v tem . .......' d T -• . ' - /f hrani mladiče, freska Janeza Aquile iz leta 1377 v cerkvi Sv. trojice v Ve-0: Marijan Smerke) Hermafrodit s kačami, zmajem in pelikanom (po Artis auriferae H iz 1593) ^Enigma Regi s. toit ifl geborcn ber Keyfrr alkr &£jh UM0 vbrr jncjfborenvcerbcn. Viri: Carl Gustav Jung: Psihologija i alkemija, Zagreb 1984. **Jean Chevalier - Alain Gheerbrant: Slo var simbolo v, Ljubljana 1993. Engelbert Kirschbaum (& alii): Lexikon der ChristUchen Ikono-graphie, 1-8, Freiburg [Herder] 1994. * Irena Savel, O času, ki se mu pravi prazgodovina; Katalog Pokrajinskega muzeja, Murska Sobota 1997, 17-19 [repr.]. 46 AVulturna priloga vestnik, 5. februar 1998 Beltinci, poševni posnetek, pozitvni odtis v pšenici z dvema kvadratoma in krogom (arhitektura) keltsko-zgodnjerimsko obdobje Kerman ; Ikarov pogled »To je zorne najlepša in najbolj žalostno pokrajina na svetu* (Antoine de Saint-Exupery) Letališče v Rakičanu. Ura je šest zjutraj. Igor preverja letalo. Še zadnje priprave na polet. Mislim si: verjetno bova odkrila kako novo najdišče, saj je vreme idealno. Moc* no sonce in nizke sence bodo obsijale še tako slabo vidno ostalino na polju. Fotoapa1* je pripravljen, enako tudi formular, v katerega se vpisujejo čas poleta, ime snemalca m zaporedje posnetkov z opombami. Vzletiva. Letiva prek Sobote, polj pri Krogu m Rakičanu do Beltinec. Pokrajina še spi, vsa je osvetljena in razgaljena pred objektivom fotoaparata. Pšenična polja so zlato rumena in pripravljena na žetev. In glej, na ve' likem pšeničnem polju pri Beltincih zagledam arhitekturne ostaline naselbine (dve pravokotni stavbi in eno okroglo). Zakričim: »Igor, glej levo, obrni in leti naravnost najdišče!« Večkrat obletiva v različnih položajih novoodkrito arheološko najdišče-Fotografiram z vseh mogočih strani, navpično in od daleč. Najdišče takoj natančne kartiram v zemljevid Prekmurja. Saj ga morda jutri ne bo več, ker bo pšenica požeto naselbina bo čudežno izginila s površine zemlje, se nemo zlila v zemeljsko skorjo inse morda ne bo nikoli več razkazala v polnem sijaju. Tisto jutro je bilo odkritih in fotografiranih sedem novih arheoloških najdišč. Takšen je polet zračnega arheologa. Vendar moramo povedati nekaj besed o tem, kaj sploh je zračna arheologija! Pojem zračne arheologije največkrat zajema zračno reko-gnosciranje, zračno fotografiranje, fotointerpretacijo in arheološko kartiranje. Zračno arheologijo lahko definiramo kot disciplino, ki se ukvarja s specialnimi pregledi krajine iz zraka in pridobiva podatke, ki so koristni za nadaljnje arheološke in zgodovinske študije ter zaščito spomenikov zgodovinske krajine. Zračno rekognosciranje je zelo efektiven, relativno hiter in nedestruktiven način zbiranja novih podatkov o zakopanih arheoloških strukturah. Te pa imajo svoj specifičen karakter v tem, da se jih večina kaže kot negativna refleksija (odsev) na površini zemlje prek zakopanih struktur, od katerih bo morda le majhen del izkopan s klasičnim arheološkim izkopavanjem. Z metodo zračne arheologije dobimo z višinske opazovalne točke (največkrat letala, tudi helikopterja) dober pregled nad krajino in različnimi človeškimi aktivnostmi od prazgodovine do danes, ki se kažejo na različne načine na površini zemlje in pod njo ter tudi v vodi. Zračni posnetki pa so tisti, ki dokumentirajo v obliki fotografije arheološke ali nearheološke strukture na površini zemlje in pod njo. Z interpelacijo zračnega posnetka je mogoče prepozna vati ne le poselitev krajine od prazgodovine do danes, ampak tudi, kako se krajina nenehno spreminja, kako je osnesnažena, kaj so iz nje naredile melioracije, regulacije potokov in rek, urbanistične razvojne zasnove mest in vasi. V arheologiji poznamo dva tipa zračne fotografije: poševno in navpično. Za navpično fotografijo potrebujemo poseben fotoaparat in posebej prirejeno letalo za fotografiranje. Sam postopek je zelo drag, posnetki pa se uporabljajo v glavnem za preglede in kartiranje celotne krajine in so zelo dragocen podatek za študij krajine v širšem pomenu. Navpične posnetke moramo gledati tri-dimenzialno, običajno po dva ali tri posnetke skupaj z namiznim stereoskopom, da dobimo želeno sliko. Poševne zračne posnetke delajo arheologi sami s preprostimi Černelavci, poševni posnetek, del strelskega jarka iz prve ali druge svetovne vojne filmi in fotoaparatom v roki pri odprtem oknu dvosedežnega ali štirisedežnega letala, ki ga najamejo na lokalnem letališču. Poševni posnetki so najboljši za registriranje posameznih najdišč ali območij historičnega pomena. Prednost je v tem, da lahko fotograf sam izbere najugodnejši trenutek dneva in vrsto svetlobe, ki je pomemben dejavnik, da se na površini zemlje pojavijo zidovi in jarki. Ža dober zračni posnetek so zelo pomembni naslednji dejavniki: višina razgledne točke (300 do 400 m je normalna višina za poševno zračno fotografijo), efekt svetlobe in senc, razlike v barvi orane zemlje (angl, soilmarks), razlike v barvi posevkov in vegetacije (angl, cropmarks) in fotografiranje v posebnih okoliščinah, v mrazu, snegu, ledu in poplavah. Svetlobni in senčni dejavniki so zelo pomembni za odkrivanje arheoloških ostankov, ki so na zemeljskem reliefu nevidni. £račni arheologi skušajo pridobiti njihove obrise z ekstremno nizko svetlobo, zato je najboljši čas za posnetke zgodaj zjutraj in pozno popoldne. Enak čas posnetkov velja tudi za zimske mesece. Zelo pomemben dejavnik pri zračnih posnetkih je poraščenost tal, ki je odvisna od vrste rastlin. Najboljše rezultate dobi zračni arheolog na poljih, ki so posejana z žitaricami, in na travnikih, mnogo slabše se vidijo strukture na poljih, ki so posejana s sladkorno peso in koruzo, saj sta ti dve kulturi posejani v večjih razdaljah glede na žitarice, za katere je značilna gosta strnjena rast. Arheološke osta- Strehovci, poševni posnetek, okrogel jarek na sredini njive - zaščitena antična gomila line se opazijo v višini in barvi pridelka, te pa so odvisne od vlažnosti tal, ki vpliva na vegetacijo. Na predelih, kjer je vlažnost intenzivna, se iz zraka opazijo močni zeleni toni, ki izstopajo od drugih, kar je lahko znak, da imamo pod sabo arheološko najdišče. Če pa raste rastlinje na zidovih, ki so pod zemljo, zraste le-to do določene višine, je nižje od preostalih rastlin in prej dozori. Najboljši čas za zračne posnetke arheoloških struktur na žitnih poljih je pred žetvijo, torej junija. Najtežje pa je opaziti arheološke strukture na zoranih poljih; te se največkrat kažejo v spremembi barve zemlje in vlažnosti. Zato mora imeti zračni arheolog veliko sreče, da ravno v praven trenutku preleti polje in ga fotografira. Arheološke ostaline, ki jih prekrivajo gozdovi, moramo fotografirati pozimi, saj takrat vegetacija miruje in so tla vidna. Posamezni ostanki snega pa se ponavadi zadržujejo najdlje v senčnih conah, kot so jarki in okopi. Za kompleksno arheološko sliko najdišča je ob zračnih posnetkih nujno potrebno uporabiti še fotogrametrijo, geofizikalne meritve najdišča in terenski pregled, ki so izhodišča za uspešna izkopavanja. Vrnimo se nazaj v Prekmurje. Večkrat preletena pokrajina ob Muri in pogled na njo iz ptičje perspektive je veličasten. Njen zemeljski relief je ob vsakem letnem času drugačen in tudi strukture pokopanih arheoloških najdišč se v letnih časih pokažejo v drugačni preobleki. Pozimi je pokrajina zaspana, a najbolj odkrita, spomladi se prebuja in pajčolani v zeleno, poleti pa se krasi z zlatimi žitnimi polji in po žetvi že čuti brazdo pluga, v jeseni pa že dozori in nato zaspi v belini. Začetek je bil težak, enako tudi prvi polet z letalom, ko misliš, da boš takoj nekaj videl, nekaj nena vadnega - arheološkega. V začetku se ti zdi vsaka sprememba na posevku ali travniku zanimiva in že pomisliš, da je tukaj nekoč nekaj bilo. Vendar večkrat letiš, bolj začenjaš razumeti in brati Vertikalni posnetek, izkopavanje na lendavski obvoznic' Črenšovci, poševni posnetek, križišče nekdanjih cest krajino tam spodaj na drugačen način. Najprej spoznaš-kako majhno je Prekmurje in zelo gosto poseljeno - vas0” vasi, njive, njive in le redki so pašniki in gozdovi. Od Sob0 te do Lendave težko najdeš kakšen predel, ki ne bi bil lioriran. Na velikih njivskih parcelah se v sušnih obdobjj opazi stara poljska parcelacija; na bregovih Mure so ševi° ne že izsušene struge nekdanjih rokavov in pritokov, tef' nejše oz. svetlejše kačaste krivulje ob Ledavi in drugih r®8d' liranih potokih govorijo iz zemlje, da danes to ni njib°’ vodni tok, ampak vodni tok človeka. Oči se ti spočijejo predelu Crenšovci-Hotiza-Bistrica. . V tem trikotniku se lahko reinkarniramo v nekdanje M' murje - pašniški, zamočvirjeni, z grmičevjem zaraščeni in* nekdanjimi potoki prepleteni predeli, ki ponovno oživijo0 velikem vodovju, sicer so drugače mrtvi. Le iz zraka se opa( zi že pozabljena cesta, celo križišče cest, ki vodijo na Š'1 strani neba. Neverjetni in fantastični pa so krogi na travr ci, ki so videti, kot da bi jih ne naredil človek, do, ki je prišel od drugod in jih ustvaril. Poznamo jih v Kupšincih, Krogu,Tropovcih, več okr^s Sobote, južno od Dolnjega Lakoša in v Kamovcih.V prav gotovo ne sodijo v isto časovno obdobje. Med nj"" prav gotovo zasluži posebno pozornost fotografiran kr°? iz Kupšinec z več manjšimi krogci (vdolbinami) znot™ ikih in pse,j temveč neK’ Veščica, poševni posnetek, krog z več manjšimi krogci kroga, to bi lahko bil ostanek nekdanjega bronastobnega kdrl.ta. umrlih (ostrine). Podobni primerki krogov so znani v Veliki Pr niji- j-lolt Pokrajina ob Muri je predvsem s svojim ravninskim pred® (med Muro do prve goričke terase) in zaradi velikih kmetij5^ površin (njive, travniki, malo gozda) zelo ugodna za zračnoa t ološko rekognosciranje. Težava pa je na tistih predelih, kje* e agrarne površine zelo razdrobljene, na njih pa so poseje • različne kulture, to zelo otežuje vidljivost struktur na povr • Prav tako je idealno, da je v bližini letališče, kar omogoča n® teno delo. $ Do sedaj je bilo iz zraka evidentiranih okrog štirideset amea. ških najdišč, z vsakim novim poletom pa se številka viša, vsez ne posnetke z dokumentacijo pa hrani Pokrajinski muzej v M Soboti. Tak je Ikarov pogled na Prekmurje - pogled in delo zrac" arheologa. ustnik, 5. februar 1998 ZCulturna priloga 47 Skupinski portret s piščaljo in violinistom Homo ludens Nledavna osupljiva najdba najstarejše evropske piščali v jamah Divje babe nad Idrijo je samo še potrdila tezo znanega nizozemskega kulturologa Johanna Huizinga, da »se kultura začenja v igri«. Tako so najbrž iz te najdene prevrtane kosti, ki naj bi bila piščal, presevali zvoki, ki so seveda odkrivali njegovo razpoloženje, hkrati pa tudi naklon neznanemu, danes rečemo božjemu ali demonskemu, ki je kasneje upodobljeno v magiji jamskih slik v Altamiri ali Lesceauxu, na votivnih kipcih, tote-mih, willendorfski Veneri, kamnitih glavah iz Lepenskega vira ali na konec koncev še vedno ne docela razumljenih grotesknih Wpih na Velikonočnih otokih. Človek se je torej v tej svoji čaro-vni »igri« postavil v vlogo napadalca in branitelja, podobe, ki jih je slikal ali izdeloval iz raznoraznih trajnejših, tudi slikovitih Materialov, p ti so nenadoma postale nedotakljive, svete in čaščene. Bivanjska uganka je bila za to navidezno rešena: moja podoba in ime, če že ne telo, je ostalo utelešeno v kamnu, ki naj bi preživel rodove. Mumificirani vladarji -bogovi v egipčan-skih grobnicah ali glinena konjenica v grobu kitajskega cesarja sicer ne bo več služila ne na tem ne na onem svetu, je pa ukro-in nadživela spomin ter se prelevila v aludijo in alegorijo, ki naj zmagujeta nad še tako smelim naletom časa in razuma. Spomeniki p . trid 1 sP°meniki so torej pomniki, ki, kot je dejal pred več kot vlja^M1171'-^! ve^' kipar in slikar Alberto Giacometti, »predsta-čašč -^Hike božanstev ali celo samo božanstvo, ki izziva sku|Mn)e a'.* strah«. In dodaja, da »so imele prve egipčanske ZatoP Ur®'ki so jih prepeljali v Grčijo, celo mehanizem za hojo, prg s? • ^r^i ponoči zvezali, da ne bi ušle, saj so bili najbrž Mari'Can'' da so žive. Tudi v srednjem veku so tako gledali na - P« P.0^0^6 ali druge cerkvene kipce.« Logično je, da je stala -kiparska umetnost, ki je izšla iz krščanske mistike, na-UpQ,12 Potrebe, da širokim množicam kar se da ilustrativno Sv j0?1 svetopisemske prilike in osebe, ki so, razen Boga in kralje r Vsb tudi grško-rimski, v človeški podobi in so ali Vse d0 danes v svojj negjbni predirni patetičnosti. grafj^2 n°č so se začeli pojavljati na teh svetih monumentih tank n' n? nekem praškem trgu so nedavno grozljivi sovjetski li^ ?Or|sali v popartovski maniri, nekaj let smo opazovali ve-v|jte erJave in razbijače, ki so se nenasitno spravili nad v bron kulte °a°bne malike in »zlata teleta«, bolje rečeno sodobne bi ^^ebnosti, ki so priromala in zatrpala muzejske depoje, da SpQCa a v smešni ropotarnici zgodovine. salpo ^niki v čast zmagovalcev torej pa tudi bogov, paradok-dfugiTS° večni- v senci le-teh pa bivajo, skorajda neopazno, ?Hčai°, o pravi človekovi veličini in humanumu, poiti si (j nrej' ki ne skuša le slepo posnemati aktualnega trenutka nietti c °blast, temveč mora, kot bi nadaljeval Alberto Giaco-(se) n' ^opirati naravo, ali bolje rečeno, svojo sliko v njej, saj Pravz/^č zato slika in kipari, da bi končno spoznal(i), kaj (se) tisoče |V v'bi- Kajti: lahko bi vas upodabljal iz dneva v dan na rnan0 6k a Vas nikoli ne bi videl na isti način. Razdalja med boljši Modelom se venomer povečuje. Čim se približam, In baleč. To je to neskončno iskanje.« p°tovanje. patina A t i kot 50 5e Podirale države, so se bolj ali manj »nasilno« StDerj zgodovinski spomin, ne pa v pozabo, tudi umetniške stali pQ .sJiii. Tokrat nimam v mislih umetniških stilov, ki so na-^stne rl novodobnih totalitarnih ideologij, temveč umet-trPež|jiv °be, kot pravi Fernand Leger, »ko mnogo ljudi po-^°dovi° pr'čakuje, da bo minilo tisto, kar imenujejo trenutek^ etja jg J11 umetnosti«. Le nevihta umetniških avantgard 20. sto-■ iko i 6 e a Pomesti pod predpražnik vso tako imenovano v'č, kar.j.Se' Paradoksalno, sama prelevila v klasičnost (Male-16 dejal "4 vs' drugi ‘izmi pa so se gradili podobno, kot r®č, d . eriry Moore o Rodinovem kipu Janez Krstitelj, »nam-s0Wine6Rodin najprej naredil torzo in mu kasneje dodal delal m-^0 ie Podobno,« je nadaljeval Moore, »kot je vča-Pa dr .l( belangelo. Verjamem, da noge pripadajo eni, tor-navZnoter81 da ie ena no§a obrnjena navzven, druga pa f°rme a^.rna umetnost je torej, kot vedno doslej, iskanje nove b°trdi| tu Tu23' °brat oziroma nadgradnja že znanega, kar je s Posk । ar in sl'lsko Mestno galerijo ustavljali, skimavali, se Bratuševe skulpture večnega mrzkega Na-1^^ ' je hkrati zločesto in krotko pogledoval v začu- dene sprehajalce. Seveda ni naključje, da so impresivno, zastrašujočo fantazmagorično skulpturo postavili na pločnik, s svojo napeto negibnostjo je vzbujala vznemirjenje, zdelo se je, da bo ena od okončin vsak hip trznila in spravila to na videz okorno težo v pošastno gomazenje. Vsaj jaz sem imel tak občutek. Podoben meje nedavno spreletel ob ogledu njegovih Želodcev \/ ljubljanski Jakopičevi galeriji: sredi prostora, kar na tleh, na videz neurejeno razstavljeni raztrgani delci želodcev iz blataste purpenske pene, nekje na dnu, med gubami le-teh, pa črnikasti zlakotnjeni obrazi. »Ti »želodci« niso le parodija ter ironija na račun človeške nenasitnosti, temveč parafraza današnjice, ki nas prav tako baše v svoj napihnjen vamp,« mi je pripovedoval kipar Mirko Bratuša na poti do svojega ateljeja v Stranski vasi pri Ljubljani, današnjice, ki z močjo medijev in propagande spreminja človeka v nagonski stroj za žvečenje in iztrebljanje. « »Jaz ne delam, da bi naredil lepe slike ali lepe skulpture, umetnost je zame način pogleda na svet,« je v meni odzvanjal Giacomettijev glas, medtem ko sem stikal po kiparjevem ateljeju. Pravzaprav na zunaj še najbolj podobnemu kovaški delavnici: v kotu peč za vlivanje brona pa še ena peč, po policah nekaj odlitkov, med njimi tudi kipec Večernice ter nekaj medaljonov, v zvežčiču, v katerega mi dovoli pokukati, pa med skicami tudi prepoznaven obris konjenika. »Kakor kdaj,« me pomenljivo ošine, »včasih najprej skica, pogostokrat pa kar 'samo nastane' iz voska, ki je ponavadi moj prvi material. Tako je nastala tudi Večernica. Sicer pa mora biti kipar tako tehnični kot manualni tip. Ni dovolj le skica. Že zdavnaj so minili časi 'mojstrovanja'. Kateri kipar pa si danes lahko privošči pomočnike, poprijeti moram tako za dleto kot za varilec. Pri vlivanju brona sicer potrebujem pomoč, drugače pa ...« Za hipec preletim njegove roke in katalog: končal diplomski in podiplomski študij kiparstva na ALU v Ljubljani pri prof. Luju Vodopivcu, študiral tudi v Miinchnu pri prof. Kornburstu, nadaljeval v Dusseldorfu pri prof. Craggu, devet samostojnih od mevnih razstav doma in tujini, sodeloval tudi na bienalih male plastike v M. Soboti, prejel številne nagrade za svoje skulpture s pomenljivimi, a lucidnimi naslovi kot Kiparska dela na vrtu, To, kar ni simbol, Kipi mesečniki, Doktorji, Vihar v glavi, Souve-nir, Violinist i n Restavrirana podoba, pri kateri je uporabil figurice bronastih žab. Sanje interpretovega portreta. »Naslovi skulptur so blazno premišljeni,« izjavi v nekem intervjuju. »Torej niso Sanje in terpre to ve g a oor-tretaU ga zbodem. »Včasih se je slabo preveč opredeljevati in usmerjati. Rad ponujam svobodo interpretacije, od tu naprej je igra vaša,« se ne da motiti. Likovne podobe, ki jih je nekoč izražal s kolaži ali celo s slikanjem, so se mu že v zgodnjih letih materializirale v vse tri dimenzije. Že kot otrok je v rodni Negovi brzdal svoj ne mirni duh z rezljanjem, gnetenjem gline in laporja, kasneje, v lesarski šoli pa tudi v radgonskem ateljeju, je do sokrvice spoznal sočivo lesa, ki ni nič manj »topel« kot drugi materiali. »Saj ni težko narediti skulpturo, ki ji raje pravim objekt, sam ustvarjalni akt namreč nima kaj dosti zveze z likovno teorijo, ki je prava eksaktna znanost,« mi pojasnjuje, ko listava po fotografskem materialu, »težje je ta objekt umestiti v prostoru. Prostor je namreč plašč skulpture, ki mora zadihati z njo, prostor mora delovati kot nekakšen 'podstavek' ali tudi 'nadstavek'. Prostor je na videz negiben, a v svojem bistvu zelo dinamičen. Zato ga je treba zapolniti ali bolje rečeno napolniti. Dobro: kubus objekta je negiben, prostor prav tako, oboje pa mora delovati kot občutljiva iluzija gibljivega in živega. Pri vsaki postavitvi svojih objektov sem posebej pazil, da ne bo preveč nepotrebne praznine. Zato sem raziskoval in uporabljal tudi »neki-parske« elemente, kot so svetlobni efekti, zvoki, šumi in gibanje. Temu pravim kar novi koncept, ki temelji na elementih zunanje dinamičnosti. Med začetnike prištevajo ruska avantgardista Tatlina in Gaboja. Moj zadnji objekt v mariborski galeriji Žula je že tak poskus. Četrta dimenzija, čas, je prav tako zelo pomembna. Poglej: tudi neskončnost ni negibna, čeprav se marsikomu tako zdi. Čas in gibanje sta v sorazmerju, a, kot sem že dejal, se tudi 'negibni' kipi vedno premikajo. V njih je notranja napetost, dinamika. Pazi, kipi so hudo nevarni, čeprav so na še tako trdnih podstavkih in postarani s patino. Sicer pa se o kiparstvu zelo malo piše, vsaj pri nas, ker se vsi izgovarjajo, da o njem zelo malo vedo.« In nadaljuje, da so njegovi vzorniki, če jih sme tako imenovati, bolje rečeno mojstri, ki so mu po izrazu najbližje, Tihec, Lujo Vodopivec, Rodin, Brancusi ter sodobna angleška kiparja Da-mien ter Hirst. »A prostorje vsepovsod, le obvladati ga moraš,« nadaljuje. »Samo poglej: spomeniki so skoraj vedno postavljeni na javnih mestih, ponavadi na trgih ali v parkih. Pa tudi drugje. In kako so jih postavljali? Vsekakor tako, da niso kričeče štrleli, temveč so živeli s prostorom. Oboje mora biti v skladju. To opazi celo povprečen človek brez izostrenega okusa. Zato zmeraj pazim, predvsem pri svojih skuplturah na prostem, da ne motijo ali kazijo okolice niti okolica njih. Samo poglej mojo skulpturo v Ženavljah, ki sem jo delal z velikim veseljem, ker ne bo stala v spomin, kot je to skoraj pravilo, nekemu tragičnemu dogodku, temveč v spomin nekemu danes malce zaprašenemu julesver-novskemu dogodku. Belgijska stratosferca, ki sta pred več kot pol stoletja srečno štrbunknila v Ženavljah, sta v tej gorički vasi in vsej pokrajini zavela, vsaj za dva dni, kot nov, prijazen veter. Zato sem uporabil obliko krogle, pravzaprav nebesnega svoda, v katerega se spušča ali dviga podoba balona. Bron z odtenki zelenega je kar idealen. Tako pristno diha z okolico, da so ga domačini sprejeli kot shajališče, neke vrste vaški korzo. Sicer pa to raje prepustim interpretom. Podobno je z mojim pomnikom na osamosvojitveno vojno v Radgoni, ki sem ga izdelal v podobi zvona iz pločevine z granato razdejanega radgonskega zvonika. Zvon seveda nosi simbolno sporočilo, je hkrati apel proti človeški agresivnosti ter metafora človeške skrivnostne notranjosti. Kot pač zvon je, ki je tudi del mitološkega izročila. Kot bajni Nabukadnezar, s katerim sva začela,« počasi končuje malce vznejevoljen nad podstavkom svoje biste v Kobilju. Za Bratoševe skulpture se torej ni treba bati, da jih bo doletela tragikomična, počlovečena usoda spomenikov, prav tako ne, da bi iz njih, kot že tolikokrat doslej, čeprav so iz brona, vlivali topove. Oni so kot divjebabja prazgodovinska piščal, ki jo sliši le njegov skriti, nemi Violinista enem od visečih zvoncev na sliki. Milan Vincetič so uredili Feri Lainšček, Branko Šomen in Milan Vincetič. Oblikovanje agencija Venera - Endre Gonter, lektura Nevenka Emri, prelom Robert 1. Kovač. Odgovorni urednik Janez Votek. J^aupata mi o sinočnji večerji v španskem »tapas baru« Me-son Don Felipe, ki so ga pred kratkim odprli tu v Ljubljani. Ko me zamika in seveda predlagam, da bi šli pred pogovorom tja na kosilo, sta takoj za. Kaj kmalu razberem, da ju ob vsem našem navdušenju nad prvovrstno česnovo juho, sipo v lastnem črnilu in španskimi mesnimi kroglicami povezuje s pridevnikom španski še nekaj več. »Res noro lepo je bilo tam in kar takoj bi spet šla,« mi zaupata. Marjan je namreč leta 1993 dobi! nagrado Rembrandtov cekin, ki mu je leto kasneje omogočila razstavo v galeriji A+A v Madridu. Bilo je to njegovo prvo srečanje s Španijo in dežela ga je tako prevzela, da ni uporabil povratne letalske vozovnice, ampak je še kar ostal. »Pritegnila sta me značilni španski ambient in dostopnost ljudi, kakršno srečaš le redko, saj gre pri njih resnično za neko posebno, nevsiljivo gostoljubnost in neposrednost...« mi pojasni. »In pa seveda dekleta,« pripomni Nataša. »Tudi dekleta, no,« se niti za hipec ne zmede. »A na drugi strani je bil vzrok tamkajšnji sprejem mojih del, kakršnega dotlej nisem bil vajen. Ugodno kritiko sta objavila celo vodilna časopisa, zapomnil sem si to prav natanko, levi in desni, srečeval sem same zanimive ljudi, vse je bilo naenkrat drugače, kot sem bil vajen. Čutil sem, da lahko diham, diham s polnimi pljuči, razumeš, čutil sem, da ljudje sploh niso ravnodušni, ne do mene in ne do mojih slik ...« Po desetih dnevih se mu je nato pridružila še Nataša in ostala sta kar cel mesec. Je že tako, da tudi sicer nadvse rada potujeta. Že kmalu namreč razbe-reš, da so to potovanja, med katerimi se želita približati tujemu, se dotikati vsega neznanega in srečevati prave ljudi. Z radoživim leskom v očeh se tako med pogovorom v hipu prestavita iz spominov iz Grčije v Francijo in še preden se povsem znajdeš v silovitosti njunega podoživljanja, sta v dvogovoru že znova na poti po drugem spominu in drugi deželi. »Sva si pač podobna v tem, da pri vsem, kar počneva, zmeraj izhajava iz nekega človeškega momenta,« mi vmes pojasni Nataša. »Povsem razumem, da Marjan mora včasih nekam, le da vidi neko drugo barvo, da jo lahko ozavesti in materializira v drugačnem prostoru, kot so lahko, recimo, stene ateljeja. Tako pa tudi sama potrebujem drugo okolje, drug ambient, drugo doživetje zunanjega dogajanja. Se pravi, da gre ob vsem drugem tudi za iskanje motivov in vzgibov. In kakorkoli se morda najina dejavnost v mnogočem razlikuje, ta neka izvirna želja nama je skupna in naju združuje.« Nataša Matjašec je gledališka in filmska igralka. Od leta 1989 do leta 1994 je študirala dramsko igro na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, nato pa si je že kmalu pridobila status samostojnega kulturnega delavca. Opazne so bile njene številne vloge v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani in kasneje tudi v Gledališču Ptuj. Posebej zanimivo je njeno dolgoletno sodelovanje z režiserjem Markom Peljhanom v neodvisnih gledaliških postavitvah in produkcijskih projektih. Leta 1991 je Nataša Matjašec odigrala glavno žensko vlogo v filmu Vincija V. Anžlovarja Babica gre na jug in bila razglašena za igralko leta. Leta 1994 pa je odigrala glavno žensko vlogo tudi v celovečernem televizijskem filmu Mirana Zupančiča Radio doc. Marjan Gumilarje akademski slikar. Od leta 1980 do leta 1985 je študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost na oddelku za slikarstvo pri prof. Gustavu Gnamušu in Andreju Jemcu. Kmalu po študiju si je pridobil status samostojnega kulturnega delavca. Od leta 1987 se je v slovenskih razstavnih prostorih zvrstilo petindvajset njegovih samostojnih razstav, predstavil pa se je tudi v Madridu in Ingolstadtu ter na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Ob odkupnih in drugih nagradah, ki jih je v tem času prejel za svoje delo, zagotovo velja posebej omeniti štipendijo nagradnega sklada Zorana Mušiča, nagrado Rembrandtov cekin, nagrado majskega salona in štipendijo ministrstva za kulturo države Francije. Nataša in Marjan sta rojena v Murski Soboti in s tem mestom so seveda povezani mnogi njuni začetki. Ljubitelji izraznega plesa In gledališča se spominjajo Natašinih nastopov v takratni plesni skupini zdaj že legendarnega Matjaža Fariča, prav tako pa seveda njenih vlog v mladinskem gledališču Mi, ki je delovalo v okviru nekdanjega kluba mladih in je gostovalo praktično po vsej »jugi«. Ljubitelji športa, še posebno soboškega namiznega tenisa iz časov Benka, Bjedova, Žekša, Verena, Horvata in drugih sijajnih igralcev, pa se seveda spominjajo Marjana kot republiškega mladinskega prvaka in člana mladinske jugoslovanske reprezentance. »Saj že celo večnost nisem z nikomer govoril o tem,« se smeji Marjan, ko ga spomnim na njegove več kot uspešne športne začetke. »Zdaj kvečjemu le še z Natašo kdaj igram badminton.« »Tako skromen pa.že ne smeš biti,« ga ljubkovalno ošteje Nataša. »Saj sva pa ja zmagovalni par z novoletne tekme v Kinoteki. V biljardu sva bila tretja, v pikadu druga, v namiznem tenisu prva in to je gladko zadostovalo za skupno zmago,« se zasmeji in zaluča proti njemu košarkaško žogo, ki sta jo prejela kot zmagovalca. Žoga se zakotali po skrbno zloščenem parketu in se še kar kotali in kotali po velikem in svetlem prostoru. Medtem smo se namreč preselili v nov Marjanov atelje, ki ga je kupil pred kratkim in v katerem je ravno te dni začel slikati prvi sliki. Zazdi se mi, da začutim, kako se z novim prostorom še kar ovohavata. In seveda ne morem prikriti navdušenja - atelje je res tak, kot ga lahko samo zaželiš zapriseženemu slikarju: skorajda sto kvadratov delovne površine, pod visokim stropom ravno pravšnja difuzna svetloba, na eni strani zdaj še povsem bele stene, ki kar hlepijo po slikah, ob tem pa seveda še posebej skladišče, toaleta, kopalnica. A nič manj me potem ne navduši tudi zgodba o nakupu ateljeja, ki je res taka, kot da se ne bi odigrala pri nas in tudi ne v našem času. Pri Zavarovalnici Triglav so se namreč, seveda poznavajoč Marjanovo slikarstvo in njegov problem z delovnim prostorom, odločili, da mu bodo odkupili natanko toliko slik, kolikor bo potreboval denarja za atelje, ki mu bo res ustrezal in mu bo končno omogočil nemoteno delo. In naj zveni še tako patetično, ampak ali ni prav s tem zdaj vendarle tudi na neki simboličen način poplačano slikarjevo dolgoletno vztrajanje v neodvisnem statusu oziroma na svobodi, kot temu radi pravimo? »Moj razlog za izbiro svobodnega statusa je pač res izbira svobode v polnem pomenu te besede,« povzame Marjan ob moji pomisli. »Zelo zgodaj sem namreč ugotovil, da za svojo sliko potre bujem čas. Čas, ki si ga lahko vzamem in s katerim lahko razpolagam. Zato se tudi ne želim prav nikjer vezati, prevzeti odgovornosti ali početi karkoli, kar bi mi jemalo občutek, da že jutri lahko nekam odpotujem.« »Sama moram priznati, da sem še zmeraj nekako razdvojena v odločitvi, ali delo v instituciji ali na svobodi,« ob mojem ponovljenem vprašanju odvrne Nataša. »A vendar sem že dvakrat zavrnila povabilo za redni angažma v Drami, pa čeravno sem kot svobodnjak seveda v slabšem položaju, kajti institucija mora v prvi vrsti poskrbeti za člane svojega ansambla. Mislim, da to seveda ni dobro, oziroma je to neka specifična naša situacija, kajti povsod po svetu so igralci v principu svobodnjaki in se vežejo le na posamezne projekte. Tudi sama pa igralski poklic pojmujem kot umetniški poklic in prepričana sem, da mora vsebovati to svobodno odločitev, kajti v povezavi z institucijo ti izbiro in na neki način torej kariero oziroma to, kar boš počel v življenju, diktirajo drugi. Je pa seveda v izbiri te svobode med nama z Marjanom vendarle razlika. Marjan dejansko funkcionira kot individualist, posameznik, medtem ko se pri meni v trenutku, ko se vežem na projekt, ta svo- NATAŠA IN MARJAN bodna izbira neha. Takrat je pač moja odgovornost absolutna, kajti ne morem si privoščiti kot on s sliko, ki jo lahko pusti in recimo odpotuje, saj ve, da ga bo slika počakala.« »Pri meni je pač glede mojega umetniškega dela vse odvisno od mene, v igralskem poklicu pa to ni mogoče,« soglaša Marjan. »Ampak to se mi vendarle ne zdi tista bistvena zadeva. Bolj bistveno je, da ima pač tudi ona neko določeno vizijo gledališča in status ji vsaj deloma omogoča, da res dela take predstave, ki temu njenemu pojmovanju čimbolj ustrezajo.« »Vsekakor pa žal ni slovenska situacija tisto, kar bi me lahko popolnoma zadovoljilo,« povzame Nataša. »Ko namreč enkrat nekako obredeš to slovensko gledališko relacijo Nova Gorica, Ljubljana, Celje, Maribor, Ptuj, potem si seveda zaželiš, da ne bi bilo to vse tvoje obzorje in rada bi delala še kje drugje. Gotovo seveda, da tudi v tujini.« »Ob dobrih vlogah, ki si jih odigrala na filmu, mi je prišlo na uho tudi o filmskih vlogah, ki si jih zavrnila,« se spomnim. »Recimo, zavrnjena glavna ženska vloga v Šterkovem filmu Ekspres, ekspres ali v Mlakarjevem filmu Halgato.« »Včasih sem pač res rekla hvala lepa, a sem prepričana, da je bilo zmeraj z razlogom in da je bilo tako prav,« se zasmeji ob pripombi. »Gre pač za moje slabe izkušnje s slovensko filmsko produkcijo, v kateri pogrešam neki korekten ali profesionalen odnos tudi do igralcev. V resnici pa se tu to premnogokrat zreducira na nekake osebne in zasebne odnose, ki jih ne maram.« Morda ne opazita, a pogovor, ki sem ga načrtoval, se zdaj že polagoma spreminja v druženje. Potihem jima pritrjujem v tem njunem doslednem in srčnem odnosu do umetnosti, ki sta ji vsak po svoje zavezana. Posedamo v njunem stanovanju na Prisojni in skušamo skupaj doumeti, čemu je v tem našem majhnem slovenskem kulturnem prostoru vendar tudi toliko neprijetnosti, ki jim kar nekako ne moreš do dna. Na zidovih opažam predvsem njune fotografije s potovanj - fotografije dveh mladih zaljubljencev, ki sta šla malce vstran in jima je bilo tam lepo. Pa potem slike: Cer-vekovo »črno«, Mesaričeve »kvadrate«, pa Tisnikarjev »avtoportret z netopirji«, Marjanovo iz cikla Anatomija barve, ob katerem j« Zdenka Badovinec zapisala: »Pred Gumilarjevimi slikami se zaw' mo, da tu stojimo pokonci, da smo grajeni simetrično, da smo® propadajoče in gnitju zapisane organske snovi. Predvsem pa nam zbujajo pravi »očesni apetit«, užitek gledanja.« »V zvezi z vsem, o čemer smo prej govorili, se mi zdi bistvena še ena razlika: Marjanovo delo ostaja, moje pa je podvrženo času, minevanju,« pripomni Nataša, ki očitno zazna moj pogled, zatopljen v sliko. »To je pač res,« soglaša Marjan. »Zato mi že zdaj ni vseeno, M bo čez petdeset let ali po moji smrti kdo rekel moji hčerki o mof sliki ali mojem slikarstvu. Zato, ponavljam: meni so pomembn6 samo možnosti, da lahko slikam. Šel bi v Španija Grčijo, kamor koli, le da bi lahko slikal. Pa verjerno ne bi šel tja, da bi me kdo opazil ali da bi bil blize Evropi, temveč samo zato, da bi imel boljše možnosti za slikanje.« »Hočeš torej reči, da tvoja slika lahko mirno sto)1 brez neke zunanje potrditve?« podrezam. < »Absolutno, seveda,« je povsem odločen. vnaprej slikam z neko zavestjo, da ta slika moj® nikoli ne bo razstavljena. Se pravi, da slikam izkljuC' no zaradi sebe, pa sliko šele potem razstavim a''" razstavim. Šele za tako sliko lahko potem rečem,"’ je absolutno samo moja. In celo tako bi lahko dej* vsaka moja prava slika je v bistvu narejena za to,."JI ne bo razstavljena. Slikarji imamo gotovo tudive kot 50 odstotkov slik, ki jih nismo nikoli razstavili-, I gledališču ali na filmu pa seveda že v začetku ves da bo to postavljeno na oder, pred ljudi, in že tud' zasnovi delaš z zavestjo, da boš nekomu pokazal- »Bi lahko torej iskali v naravi igralca neko eksW vertiranost, pri slikarju pa morda introvertiranost-me prešine. »Mislim, da je to preprosta formulacija, ki P lahko vzdrži,« prikima Marjan. »Jaz pa mislim, da ne vzdrži oziroma je napa^J' nama ugovarja Nataša. »Ekstrovertiranost v igra'c » vem primeru pomeni predvsem neko nestrpnost" odru. Na začetku kariere sem morda v tisti svoji n" nanski želji po igranju res uživala v tej voad5 J funkciji publike. Sčasoma pa me tako gledale^ doživetje ni več zanimalo. Zdaj gre pri meni vel111 bolj za odgovornost do tega, kaj počnem, kaj ho^ povedati, kako hočem, da to na nekoga vplivajM maram neodgovornih igralcev, ki so do končaj® Ijenja neposredni in živijo samo v ekstazi svoj® ega, menjavanja karakterjev, tonskih lestvic, nad® gibanja. Ker to je brez dvoma obrtniški teater, ki se*| da tudi mora Obstajati, ampak nočem, da obstajaj mo tak teater. In če naj sem povsem brez dlake, jeziku, potem moram reči, da večini svojih kol® zamerim pristajanje na to, da rečejo: »Sem igraS sem obrtnik, sem na razpolago!« Jaz si pa rečem: JI zakaj? Sem vendar najprej človek, sem mislečem in sem ustvarjalec in zakaj naj bi sledila misli neJ ga?« Če meni režiser reče, »naredi to tako ali tak® potem kaj, naj bom kura, pa naj naredim, čepra"" mislim »tako in tako«? Ker večina res reče: »Nared' pozabi.« Ampak, mene zanima situacija, ko se v® momentu dogaja en totalen teater, ko so vsi vkljub s svojim kompletnim bistvom, s celostnim mišljenje pogledom, odnosom do sveta, do soljudi, do ta® do problema. Zato najbolj sovražim te tako i|Tier|l|Ht ne profesionalne odnose. Saj jaz sem profesion* ampak meni profesionalnost pomeni to, da si da se posvetiš projektu, da investiraš v to cel5 ■ emotivni in energijski korpus...« , ® »Ampak to je utopija, Nataša,« se vidno vzne" Marjan. »Pa sem pač utopist in kaj?« mu zabrusi. $ l »Saj veš, da je trideset ljudi v Drami in kaj bo vsak misli! s svojo glavo?« se posmeji tej njer" I nadni vročici. , ,ei »Ampak, saj ti pravim, mene ne zanima teh trid^j, ljudi, mene zanima nekaj drugega,« se značiln0 gne na stolu. »V bistvu pa sem želela reči, da me režiser ne more najeti ali kupiti, lahko pa me prt’P . navduši za nekaj,« v hipu spet sede. »Le tako na11^ lahko nastane situacija, ko vem, da gre za teater j umetnost. Saj navsezadnje tudi scenarija ne razumeti kot zakon, temveč kot temeljno partij, na podlagi se mora zgoditi marsikaj in navseza0^ če hočeš, tudi kup improvizacije, da je to la JI udejanjeno kot živ material, da kot igralec lahkih, svojiš lik in ga oživiš. Ampak saj se razumeva, -jU seveda lahko zgodi le med ljudmi, ki na neki stv^|j-,-za neko stvar intenzivno delajo, se ji posvetijo v I ti in jo hočejo dobro narediti.« JI »Včasih mislim, da je Nataši res težje,« naposled Marjan, »ker mora biti na razpolago. Moja težava pa je PaC -rfl druga. Če sem v čustvenih težavah, recimo, in ne morem J se moram sam pognati v tek. Vem namreč, da se lahko rešit® pjj slikarstvom. Tudi če mi ne gre, moram, res moram slikati, P uničim še toliko barve in platen. Njo pa pač lahko drugi PrW da dela. Ona mora biti ob sedmih na vaji, sicer bo s tem ško° la tridesetim ljudem, in to je v takih situacijah lahko dobro. pfi-vi, njo lahko včasih tudi drugi povlečejo, mene pa nihče 11 ganja.« I Nazdravimo z »rdečko«, ki sta jo prinesla iz Vučje Gom||e.|e[Č: vasici na obronkih Goričkega imata Nataša in Marjan svoj P pfjl pristan in očitno veliko prijateljev. Z enakim žarom, kot jta yi pripovedovala o tujih mestih, mi zdaj pravita o druženju z o° efJl ni. »Sva si pač podobna v tem, da pri vsem, kar počneva, izhajava iz nekega človeškega momenta,« je dejala začetku pogovora. In zdaj to lahko razumem še veliko boO sedno kot prej: iskrenost in nepotvorjenost, za katero si pti^. ta vsak v svoji umetnosti, je tudi sicer njuno življenjsko vo0 Čez nekaj dni, ko se vrnem v Mursko Soboto, v galeriji na J ritvi razstave SLIKE - 10 LET POZNEJE očaran zastane111^' Marjanovo sliko z naslovom »Skušnjava, evropske divje J"1™/ Misel, ki me spontano prešine, me pravzaprav preseneti-nim se namreč Picassojeve izjave: »Sprehajam se po Fonta1J aujskem gozdu. Napade me zelena »slabost«. Spraviti občutek iz sebe in ga vnesti v sliko.« In mi je nadvse žal, da J na ni na otvoritvi, kajti rad bi ga vprašal, ali ni ta zelena Gomile. Feri La" j