MdStn to apmMtm:
Maribor. Koroške ulice 6.
„STRAŽA“
h*fj» r poodeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
t «redmitvoni se more govoriti vwk dan-od II.—12. ure dopold.
Toiofon «t. 113.
Bamčnlna Osta:
Celo leto...........12	K
Pol leta.............  6	K
Četrt leta ...... j	k
Mesečno...............t	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 via od 6redne peütvrste ; pri večkratnih osna- -nilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 5.
Maribor, dne 12. januarja 1912.
Letnik IV.
Liberalna zveza z Nemci.
Že pretekli teden smo bili od informitene strani opozorjeni na to, da se pletejo (Skrivne niti iz Gradca k liberalni stranki na Slovenskem Stajerju in smo to zanimivost tudi v listu namignili.) Tekoči teden je ta zveza postala očita in nihče je ne more več tajiti.
Nemški listi so komaj čakali liberalnih shodov, da jih proglasijo celemu avetu. Iz štirih shodov' so naredili celo .„zahlreiche Versammlungen.“ Komandiralo se je celo tudi liberalne okrajne zastope, in o-glaaila se je dosedanja liberalna vjeČina v gornjegrajskem Okraju, ki ravnokar umira. Vsi drugi o-fcrajni zastopi, magari da so tudi liberalni, niso šli na te po Nemcih naročeno vabo.
Na/rafvnost, ostudno pa se je razkrinkal „Nar. List“ ter pokazal, da je \v nemški službi. Niti ,„Šta-jero“ niti .„Mar bürge rea“ še nista kedaj uporabila v boju proti slovenski obstrukciji toliko laži, kakor, seccai celjski liberalni list. (Tudi (tukaj se potrjuje pregovor, da je poturica hujši od ITurka. Nič mu ne pomaga, da se v uvodu kaže Člankar narodnega ter pravi, dia jo liberalni zastopnik v Gradcu tudi za načelen boj za slovenske pravice. Morda oni dr. Kukovec, ki notorično ni spregovoril niti besiedice slovenski, v zbornici, da bi ne žfcdil Nemcev?
„Narodni List“ se jezi, da naši poslanci niso nemški večini povedali precizno, kaj zahtevajo! Zakaj ta jeza mame sto Nemcev, ki ob enem kaže, da Nemci vendar niso popolnoma natanko informirali dr. Kukovca za najnovejši boj v njih službi?
Interesantno je naslednje dokazovanje. „Slov. Gospodar“ je baje pisal leta J.909, da ni pogajanj, „Grazer Tagblatt“ pa je (notabene pozneje!) pisal, da so pogajanja, vsled tega je „Slovenski Gospodar“ — ali ker liberalec to z večjim veseljem, izgovori — (Jr. Korošec lagal. Mi Čestitamo („jTiagblattu“, da vži-va pri celjskih liberalcih tako razumno zaupanje.
Velika sleparija je, katero 'uganja liberalni list s cestami. Govori o nekem cestnem programu in razziteli ceste na vse slovenske okraje. 'Tega pa ne pove, ali pa ne (ve, ker mu nemški informatorji tega niso izdali, da se nemška večina brani grafiti po Slovenskem ceste iz tega programa, (ločim, jih pa že med Nemci gradi, česar seveda celjski kratkovidneži
PODLISTEK.
Premišij e vanj e.
Nla obrežju neskončnega morja je hodil nekoč gori in doli ves zamišljen m<ož. Mračilo je, ravnokar je zatonilo solnce. Avguštin — to je bil oni resni sprehajalec — je občudoval ta krasni, naravni prizor. V vsej mogočnosti je valovalo pred njim neizmerno morje.
„K) morje“ — tako, je vskliknil veliki (Avguštin — „jo narava, ali si ti moj Bog, ali .moreš dati neči-merni moji duši miru?“
Pa nemirno so se naprej zaganjali morja valori, kakor bi hoteli reči:
,„Mi nismo Bog. Cela narava, vse zlato in vse vživfanje tvojemu srcu ne more 'dati miru. Išči višje svojega Boga!“
' 'Mrak je legal na utrujeno zemljo (gosteje in gosteje. Na tisoče in tisioče zvezd! je zamiglalo na jasnem nebesnem oboku. Zamišljeni učenjak povzdigne svoje oko proti migljajočim se zvezdam in zavprašal
je:
,JVe zvezde, ste li ve moj Bog, ali morete ve dati miru mojemu nemirnemu srcu?“
Pa bilo mu je, kakor bi bil čul čudno lepo harmonijo zvezdnih1 trum in kakor bi Čul pri tem besede:
,jMe smo le stvari božje. Vsa naša lepota tvojemu srcu ne more (Jati minu. Išči višje gori svojega Boga!“
In jvspel se je višje Avguštinov duh, njegov pogled je segal notri do skrivnostnega, nevidnega svelta, do angeljev, ki stoje pred obličjem Najvišjega. In zavprašal je:
JVi veliki duhovi, ali !ste vi moj Bog? Ali moreta vi dati mojemu srcu miru?“
Poda tudi od tam je prihajal odgovor :
niti ne vedo. S papirnatimi programi se lahko liberalna stranka zadovoljuje, naš:y se ne bo.
Nesramna laž pa je, ki jo je zapisal eeljiki janičar glede regulacije rek. Te laži niti „Staj'erc“ zadnji čas ni upal zapisati, namreč da bi se že vršila regulacija Drave <in drugih rek, ako bi — obstrukcije ne bilo. Ne bomo dokazovali, ampak ker liberalna stranka danes več verjame Nemcem, naj se obrne sama na Orniga.
Liberalna stranka je torej srečno prijadrala v luko, v kateri je tudi „Stajerc“ s svojo, potapljajočo barko zasidran. Die Toten reiten schnell.
v	'	"	“	“““““	“ *■“
Štajerski Slovenci v deželnem proračunu.
{Piše dr. Ivan B e n k o ,v i č.)
(Dalje.)
Vkljub temu, da se analiza deželnega budgeta no da spodbijati, smo (vendar že pripravljeni na očitanje, češ, Spodnji Stajer ni davčno krepak-
To predbaoivanje je v dej ninskih razmerah neutemeljeno, iv rh ute ga pa še stoji v protislovju z modernim naziranjem o javnem gospodarstvu. Ce prav smatramo za resnično, da so na Štajerskem Nemci po deželnih' (dokladah razmeromja težje prizadeti nego Slovenc.i, je s tem vendar Še-le doprinešen dokaz, da so Nemci v gospodarskem oziru krepkejši kakor mi. Ni to nam v sramoto ip tudi ni naša krivda, ker so imeli Nemci že stoletja sem veliko obilnejše naravne in umetne predpogoje za gospodarsko okrepitev, in jih imajo tudi sedaj še veliko več kot Slovenci. Ce so pa Nemci v istini gospodarsko krepkejši, potem je tudi čisto naravno in upravičeno, da se pritegnejo v razmeroma višji meri k pokritju javnih izdatkov. Ne glede na to, da premisa o višjem plačevanju davkov, od strani nemških delov dežele nima ravno posebno trdne podlage, ni posebno humano, stopnjevati davčno vplačevanje, kar je tudi znanstveno neutemeljeno in je 'tudi povsem nemoderni delilni ključ k javnim izdatkom.
Edino pravilno merilo za porazdelitev dohodkov kakšne javne uprave je potreba, kar so že tudi brez ovinkov priznali nemški učenjaki. (Profesor Wieser, „Deutsche Arbeit“, letnik III., stran 210, pravi, da
„Mi nismo tvoj Bog. Mi smo le tvojega Boga stvari. Vsa naša duhovna lepota in velikost je le slab odsjaj večne lepote božje. Mi tvojemu srcu ne moremo dati miru, išči svojega Boga višje od nas ! “
Tedaj se vspne Avguštinov duh še višje nad vso naravo, nad vsa vstvarjena bitja, do prestola — Najvišjega!
Zdaj pa Avguštin ne vpraša več:	„JAli si ti
moj Bog ?“
On pade na obraz in moli in velik mir priha-ja v njegovo dušo, kakor lega tihota na naravo po kakem velikem viharju. Veselo vsklikhe veliki Avguštin:
„Nemirno je naše srce, o Bog, dokler ne poči-' va v Tebi! Edino le Ti si dal mojemu 'srcu miru.“
Tlako nekako sv, Avguštin v svoji krasni knjigi: „Knjiga izpo|vedi.“
Pred več nego 1900 leti je v tihi zi niški noči zadonel« Veselo krasno petje, ki se je razlegalo po betlehemskih livadah. Nebeški poslanci so bili, ki so prepevali veselo pesem: „Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki 'so dobre volje.“
Bog miru je prišel sam na svet, c*a prinese mir vsem ljudem, Id so dobre volje. (Ta Bog miru je Ijubeznjivo 'dete, katerega rojstni dan na božični praznik tako slo,vesno obhajamo. Po celem svetu se razlega veselje, kajti dete, ki je v jasli položeno, je v resnici Sin živega Boga, ki nam je prinesel pranega miru.
Bilo je to takrat, ko je mogočni Rim po dolgoletnih bojih v tevoji slavi gledal vse narode takrat znanega sveta okrotene pri svojih nogah. Bilo je to takrat, ko si je cesar Avgust postavil v doslej nepoznanem sijaju cesarski svoj prestol. Takrat je v prvič potihnil bojni hrup in šum. Skrivnosten mir je legel na zemljo. Vladala je tajna tihota, kakor bi se nekje nekaj posebnega pripravljalo. Cudapolne slutnje nove, velike prihodnjosti so navdajte ljudi. A prišlo pa (je vse kaj drugega, nego to, kar je pričakoval svet.
jo popolnoma pravilno, če se Češko, kot aktivno deželo, brez odškodnine pritegne k pokritju deficita drugih pasivnih oježel, ker je ista spojena v celokupne upravo.)
Potrebščine »slo dvojnega značaja, in sicer za javne namene, kakor zakonodajstvo in urejena uprava, in takšne, ki nosijo zasebni značaj, kakor grajenje cest, regulacija potokov itd. Nesmiselno bi bilo, če bi se kdo poslužil kakšnega 'javnega upravnega čina le zato, ker prispeva k pokritju upravnih stroškov, ravno tako bi bilo nespametno, če bi kdo zahteval le toliko upravnih pripomočkov, ter bi le v toliki meri zahteval, da se mu izpolnijo javne potrebščine, v kolikor je prispeval k javni blagajni.
Nasprotno: javni zavodi, k^kor bolnišnice, se ustanavljajo ravno v prid tistim, kateri k javfnim blagajnam jako malo, ali pa celo nič ne prispevajo, po principu, da mora gospodarsko močnejši pomagati gospodarsko, sluibejšemu.
Kako naj se pa določi visokost potrebščin raznih slojev prebivalstva, na primer dvjeh n arcalo v v kakšni deželi ? Porazdelitev deželnih sredstev po Številkah v svrho zajdostitve potrebščin obeh v deželi bivajočih narodnostij je izvedljiva le na podlagi Števila prebivalstva, ker je to najprimernejši pripomoček za presojo potrebščin; nasprotno je pa podlaga davčnega plačevanja in moči popolnoma inhumaina, znanstveno ne vzdržljiva in nemoderna. Nasprotovalo bi p,a( tudi vsemu gospodarskemu življenju, Če bi naj vsak davkoplačevalec od upravne celote le dobil toliko n(azaj, kolikor je v isto vplačajl. Vsajka upravna tenota mora nuditi svojim udom toliko,, kolikor isti rabijo; ker tedaj ni druge podlage, je merodajno za merilo potrebščin le število prebivalstva v deželi, v nobenem slučaju pa njegova davčna moč.
Po razmotrivanju teh splošnih opazk preidemo k konstatiranju, Ca se ni treba Spodnjemu Staijerju, osobito Slovencem, prajv nič sramovlati svojih davčnih moči, in da njihov delež na deželnih sredstvih' daleko trie doseže deželnih Coki ad !
Kot temelj za dokazovanje te trditve vzemimo poročilo deželnega odbora Štev. 881, IX. perijoda, IV. zasedanje, zadevajoč za deželnozborsko volilno reforma rekvirirano davčno gradivo (stanje konca 1907), kakor tudi statistični letnik zaj avtonomno deželno upravo.
V rokah cesarja Avguste je ležala usoda narodov. On je zapovedoval od solnčnega všhoda pa do solnčnega zahoda in klečeplazci njegovi so se že pripravljali na to, da bi mu še živemu stavili altajr-jo in bi ga častili kot boga. Prav takrat pa se je zgodilo nekaj posebnega. Kaj pa?
Poleg sijaja zlatega cesarskega prestola v Rimu zapazimo nenadoma borne 'jasli v Betlehemu. In med tem, ko so se Avgustovi volji vklafnjali milijoni in milijoni ljudi, je ležalo v naročju ubožne matere ubožne dete, Ali si moremo misliti večjega različja, kakor je različje med cesarjem Avgustom v Rimu in novorojenim detetom v Betlehemu? Tjajm v Rimu najbogatejše, največje, najmogočnejše, kar je kdaj videl svet ; tuka j v Betlehemu pa naijubožnejše, najnižje, najnezmožnejše, jokajoče, novorojeno dete.
Zavrtimo kolo časa za par stoletij naprej. Mogočno rimsko cesarstvo leži v razvalinah; mogočnim cesarjem je padla cesarska krona raz glave, a njih cesarsko žezlo je zlomljeno in mogočni Cezar je izginil za Cezarjem. Rimskih cesarjev ni več, celo njih ostanki so se razpršili.
Vzdiguje pa se Crugo kraljestvo, ki postaja močnejše in močnejše in neko drugo 'ime imenujejo ustnice in to ime hranijo kot dragocen zaklad vsa/srca. To kraljestvo pa raste od stoletja do stoletja in to Ime se blagruje od ro'd|a do roda. Kdo je novi pre-magovalec sveta? Novorojeno dete betlehemsko, 'Jezus Kristus, Sin živega Boga,
Leta 69 po Kristusu se je razsul tempelj lova kapitolinskega v Rimu in leto pozneje je vpepelil strašen požar prekrasni tempelj jeruzalemski. Dvoje največjih svetišč je torej padlo v znamenje, da je vse staro minulo, da so napočili novi, srečnejši časi. Po desetkratnem preganjanju, po tristoletnih bojih zasede vera v Jezusa prestol vladarja sveta. Rim, mogočni Rim je padel in je postal žrtev drugih narodov, cerkev pa pasite in se razširja bolj in bolj. Nove države pridejo in zginejo zopet; cerkev Jezusova
Politični pregled.
Skupni finančni minister — odstopi.
„'Österreichische Volkszeitung“, oficijelno glasile nemškega Nationalverbanda, , poroča iz baje zanesljivega vira, 'da bo tržaški namestnik princ Hohenlohe naslednik skupnega avstro-ogrsfriega. finančnega ministra Buriana, ki baje Še vi kratkem — odstopi.
Ljudsko štetje na Ogrskem.
Ogrska vlada je rezultat ljudskega Štetja za iato 1910. vsaj deloma objavila.
Prirastek od leta 1900 znaša:
Pri vsem prebivalstvu: 1,505.415, to je 8’96%; pri Mažarih: 696.909, to je 8’9% ; pri Rumuncih: 268 tisoč 304, to je 9’57 % ; pri Nemcih: 217.175, to je 10’85% ; pri Judih: 102,604, to je 12’3%: pri Slovakih: 97,522, to je 4’9% ; pri Srbih: 61.137, to je 13’9% ; pri Hrvatih: 15,051, to je 8’1(%i; pri Rusinih: 11,831, to je 2’8 % ; pri drugih (?): 34.842, to je 10%.
Kakor se vidi, so se najbolj pomnožili Srbi, Judi, Nemci .(od Judov pa je tudi 70%, ki nemško govorijo), Rumimi, Še-le za temi pridejo Mažari, za njimi Hrvati; najmanj so se pomnožili Rusini in Slovaki, ki se pač silno izseljujejo.
Ako pomislimo, . da je bilo leta 1900 od. vsega prebivalstva Mažarov 46’5%, Rumunov 16*75%, Nemcev 12’1%'j Slovakov 11'53 %, J udov 5’9%, Srbov2’73%, Hrvatov 1’08%, Rusinov 2’38%, „drugih“ 1-83%, potem razvidimo, da se mažarstvo kljub vsemu prizadevanju vlade, Šole, industrije itd., da bi se narodnosti pomažarile, Mažari pa bolj plodili, komaj zdrži. Po-mažarjevalna politika nima nobenih uspehov — to te številke Čisto jasno kažejo,
Gališki deželni zbor.
Odposlanstvo rusinskoga; ote žel n oz bevske g a Mu-ba se je podalo k namestniku in deželnemu maršalu ter jima je naznanilo, da bodo v prvi seji pričeli Rusini z obstrukcijo, ker so s® sprema pogajanja razbila.
v*
* *
Včeraj dne 11. t. m. so pričeli Rusini obstrukcijo v gališkem deželnem, zboru. Vprizorili so vpitje in ropot, tolkli ob pulte, žvižgali na piščalke in zvonili z zvončki. Med ropotom in vjpitjem se je rešilo nekaj točk dnevnega reda. ne da bi bil kdo na gpe leriji kaj razumel.
Gališki deželni maršal ni (bil v stanu, iiaprar viti mimi. Seja deželnega zbora je bila na to prekinjena.
Govori se, da se bodo znova' pričela pogajanja med Poljaki in Rusini.
Nemčija.
Danes se bije na Nemškem volilni boj. 'Je to zgodovinskega pomena, ker je socioÄdemokratiöni in svobodomiselni blok napel vse sile, da porazi centrum in konservativce. Sance konservativcev so v resnici precej slabe, med tem ko stoji 'centrum trdno in bi bilo presenečenje, če; bi bil decimiran.
Ravno tako so tudi pozicije svobodomiselstva
slabe,
'Največ upov si pa delajo tokrat socialni demokrati.
Vlada je pozvala vse meščajiske stranke v boj proti socialni demokraciji.
Izida današnjega boja se pričaJ^uje vsepovsod z napetostjo.
Bolgarija.
V Cilko vi je imelo prebivalstvo zborovanje; a med zborovanjem je vrgl:« neka, močna bolgaa^ka druhal bombo med ljudstvo. 13 oseb je bilo ubitih in 23 ranjenih. Sest banditov so uklonili.
Dreadnought!.
Po Dunaju se razširja govorica, 'cta. se je osnoval finančni konzorcij, ki hoče naročiti zgradi» več novih dreadnoughtov, katere bi potem ‘mornariška uprava prevzela.
Merodajni mornariški krogi pravijo, da jim o tem konzorciju ni ničesar znanega.
Albanija.
„iReichspost“ poroča iz Podgorice, da so prišli načelniki Malisorov pretekli teden , k avstrijskemu generalnemu konzulu in mu izjavil) :
^Prepričani smo, da turška} vlada nam danih obljub ine bo izpolnila. Pričakovati je torej spomladi nove vstaje v Albaniji. Lansko leto je bila Crna-gora n^j&a 'edina opora, Avstrija pa, ki smo jo ttaa-trali za svojo prijateljico, nas je pustila na cedilu. Prosimo vas, da vprašate ga Dunaju, ali se hoče avstrijska vlada potegniti za nas ter prisiliti /Turčijo, da izpolni dane obljube. Ce Avstrija tegja ne bo storila, bomo potrkali, na druga vrata», ki se nam pa bodo gotovo odprla». Avstrija naj torej pomisli, kaj je v njenem interesu. Modus vivendi med nami’ in Turčijo je nemogoč. Mi čakamo ha odgovor.“
Perzija.
Korak za korakom se približuje Rusija svojemu cilju v Perziji. Anglija pa jo molče podpira, pospešujoča s tem seveda svoje lastne interese. VjfSak dan prihajajo iz Perzije po rusud in angleški brzojavni žici vesti o nemirih in o anarhiji. Vse to so pa dobro premišljene priprave. Bolj in bolj se mora Evropa „»prepričati“, da se mora v Perziji napraviti red — seveda v njenem lastnem interesu, in cfo je (Perzija sama „žalibog“ nesposobna za to. Iz samega u-smiljenja do ubogih Perzijcev poskrbita to Rusija in Anglija. Da gre pri tem samostojna Perzija rakom žvižgat — kdo je kriv* kdo more pomagati?
Kakor kaže, je načrt že gotov in delitev — do- | gnana stvar. Berolinski „Lokal-Anzeiger“ ima poročilo, da se razdeli Perzija v dvoje velikih „upravnih“ področji. Severna Perzija pride pod ruski ^v-pliv“, dobi I Te bris, za glavno mesto in Sipahdar bo imenovan za guvernerja z obširpo oblastjo. Južna Perzija pa se postavi pod angleški „vpliv, dobi bah-tjarske guvernerje in Samsama, za vrhovnega guvernerja. tRegent pa ne bo nič drugega, kakoi* reprezentant dežele.
Bivši ša(h Mohamed Ali je baje pripravljen zapustiti deželo, če se mu zajgotovi plačevanje penzije. Pravijo, da zahteva Rusija zanj četrt milijona rubljev na leto. Ce bo Rusija zahtevala, bo Perzija že plačevala. Kjad pa naj stori? Na Evropo in na njene parlamente je dovolj apelirala}. (Zidaj vsaj ve, koli Po je to vredno.
Angleško.
Iz Berolina se poroča, da poseli angleška kraljevska dvojica spomladi razne evropske dvore. — Kralj Jurij namerava s svojo soprogo obiskati najprej Paris, odkoder gre v Berolin.
Kriza na Francoskem.
Na Francoskem imamo kabinetno krizo. Ministrski predsednik Caillaux je podal s celita kabinetom ostavka
V	dobro poučenih krogih je bilo že dimlje časa znano, da kabinet Caillaux nima trdne podlage, in njegovi ifoyprotniki so le iskali ugodne prilike, da ga strmoglavijo. Tradicionalni strmoglavce ministrstev, Clemenceau, ki je lahko računal na podporo Briartda in Deleassea, je že komaj čakal ha ugodno prilike, da zada ministrstvu Caillauxa smrtni sunek. Ta težko pričakovana prilika se mu je ponudila pretečeni torek meid sejo senatne komisije za nemŠko-francosko pogodbo.
V	tej seji je prečita! predsednik senator, Bourgeois pismo, ki ga je v imenu komisije pisal Caillau-xnt v katerem je bila izražena prošnja, da bi naj bil poročevalec poučen o raznih aktih, ki tvorijo nekak „ustmeni Gelbbuch“ radi Maroka.
Na zahtevanje nekega senatorja je prečita! minister zunanjih zadev de Selves note, ki so se dne 9. julija menjale, ko je nemški poslanik baron Schön obvlestil francosko zunanje ministrstvo o tem, da cMk pošlje Nemčija križarko „Panther“ pred Agadir. Mi-nistrskS predsednik je podal nadalje pojasnila o pogajanjih v zadevi marokah&fcita Železnic, kakor tudi! o projektu železnice Kongo—Kamerun. Rekel je tiJcM, da izjavlja sedaj, ko je prišlo do tega vfprašanja, pod Častno besedo, da se on ni nikdafr pogajaj brez vedenja zunanjega ministrstva in brez vede/nja poslanika Cambona z Nemčijo.
Clemenceau jo vprašal pai to ministra zunanjih zahtev de Selvosa, če je bil Cambon obveščen o vseh pogovorih in pogajanjih, ki so se vršila med Parizom in Berolinom, in ce zamore de Selves potrditi izjave ministrskega predsednika,
‘Ker je minister zunanjih zadev nekoliko odlašal z odgovorom, je predsednik komisije ponovil vprašanje, nakar je de Selves med velikim zanimanjem in grobno tišino poda! sledečo izjavo: Ne morem dogovoriti, imam dvojno dolžnost, dolžnost varovati resnic« in dolžnost varovati interese Francije. Ta odgovor je vpliva! kakor bomba; med senatorji se je isti prav živahno komentiral dn večina senatorjev je bila mnenja, da je s tem odgovorom udarjen ministrski predsednik.
Uscfcia kabineta je bila zapečatena, kajti Clemenceau in njegovi zvesti so vprizorili naval na „izdajalsko“ ministrstvo. Minister zunanjih zadev je prvi podal demisijo. Radi zvitih Operacij ministra Del-casseja je bil pa kmalu prisiljen cel kabinet k odstopu.
Kaj sedaj? Gotovo ne bo pogrešeno, Če prerokujemo, da bo prihodnji kabinet takozvani kabinet „đ’iAjlaireš.“ Ta kabinet za izvršenje vsakdan j Eli in najnujnejših poslov ne bo bič spremenil smeri frjan-eosEé politike. Rešil bo niarocansko pogodbo in še kaj dnevnih zadev, dokler ne bo postaj, žrtev, kakih osebnih intrig, kakor je tudi (kabinet Caillaux padel samo vsled osebnega antagonizma med vodilnimi politiki. Kake bo novi kabinet sestavljen in kdo mu bo načeloval, se Še. ne ve. Slišijo se imena dot:	Del-
easse, Clemenceau, Combes, Bri auf! in drugi. Velik lov za portfelje se je že pričel.___________
Širite „Stražo“!
pa stoji nepremagljiva. Kdo jo je storil nepremagljivo? Slabotno dete betlehemsko.
Minuto je že 1900 let, odkar se je pričelo pre-novljenje človeštva po Jezusu Kristusu. Kolikor let pa Šteje to prenovljenje, toliko let Šteje tudi svojega bojevanja. Trikrat se je od tedaj že prenovilo obličje zemeljsko in pri vsaki taki prenovitvi je bojevala cerkev boj na življenje in smrt. Modroslovje starih časov podprto z mečem trinogov, krivoverstvo srednjega veka v zvezi z barbarstvom in nravno propalostjo 'in krivi nauki novodobnega modroslovja v zvezi z despotizmom in z anarfhijo so bile one zle moči, s katerimi se je imelo bojevati krščanstvo. In meč preganjalcev je zdavno skrhan, ikrivovere so že skoraj pozabljene, preobrati in svetne homatije pa so prineslo cerkvi po hudih bojih novega življenja. Kdo pa je dial ceriSvi moč, da (je že tolikokrat blizu pogina vedno zmagala sijajno in da, se je tolikokrat že blizu smrti vedno vzdignila k novemu življenju. To moči ji je dalo betlehemsko dete, Sin živega Boga.
Temu novorojenemu detetu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. Ojn vlada svetove na neizmernem nebeškem oboku, pošilja grom in strele in kadi vse vode dotokov, rek in morja. On je v svoji mogočnosti postavil gorske velikane, kakor kako igračo po vseh delih sveta. Ota je kralj časov in večnosti, ki vodi usodo vesoljnega človeštva. On je tudi vstvaril tudi nevidni svet, mogočne angelje v nebte-sih. On je pa tudi kralj vseh duš na zemlji.
On, katerega nebesa obseči ne morejo, leži kot revno dete v jaslih. On, katerega lastnina je celi svet, je na trdo slamo postlan. Jokajoče se dete je večni Bog, ki se je ponižal, da natì poviša. Kaj je hotela njegovp neskončna ljubezen, to nam oznanjujejo danes nebeški duhovi, ki prihajajo 'kar trumoma iz nebes na zemljo popevat in oznanjevat tjakaj v širni božji svet: „Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki' so dobre volje.*
Mir! O srečna beseda! Že stari Ciceron prasi :i „Nič rajm ne mor® biti ljubßega, kakor mir.* Ka-
ko se oddahnejo narodi, ako se jim po krvavih, hudih bojih zopet oznani vesela novica miru!
Poznam pa vojsko, katere ni nikdar konec. In prva bitka te vojsk® se je bojevala v nebesih, ko so se uprli napuhnjeni angelji zoper svojega Boga. Ta boj se zopet in zopet ponavlja v ČloveŠkfem srcu,, v katerem hočejo postaviti zle moči 'svoje Bogu nasprotno kraljestvo.
Kar, je nekoč slavni junak Ahil »rekel kralju Priamu: „(Počivali bomo nekaj dni, potem se pa bomo zopet vojskovali“, to je postalo vsebina; zgodovine Človeštva- Tako pa so govorile tudi peklenske moči, s katerimi ne smemo (skleniti mirfu, ker bi tak mir ne bil dofber.
Silah je bil tudi mir, katerega je sklepi! Pilat s Herodom, ko sta postala prijatelja ob smrti ZVeli-čarjevh To je mir brezbožnežjev, ki spe smrtno spar nja greha, ki se opotekjajo v pijanosti posvetnega življenja, Iiz tega spanja, iz te pijanosti se bodo prebudili, ko bo smrt mahnila po njih s svojo koso.
Slab je bil tudi mir Judežev, ki je Gospoda izda!. To je mir bnih, ki se vdajajo strastem in žrtvujejo svojo srečo, svojo Čast, svojo družino. To je mir onih, ki so nekoč slovesno obljubili zvestobo Jezusu, katerega zdaj izdajajo spojim sovražnikom. Ö nesrečneži, ki mislijo le na 30 srebrnikov, Judeževih, na pa na njegov žalosten konec.
DrAgi bralec! Ako hočeš vedeti, kaj je pravi mir in kje se more dobiti, tedaj dobro pomisli besede, katere so peli angelji venkaj v tiho, Sveto noč: „Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, Ki so dobre volje.“ Mir, pravi mir najdeš tedino-le pri Bogu, katerega moraš ljubiti, kateremu moraš biti pokoren. Že kralj David poje: „Velik je mir onih, o Bog, ki ljubijo tvoje zapovedi."
V vsem svojem razkošju in pri vsih svojih ne-sladnostih je bila Manija Magdalena vendarle brez miru. Srečo in mir je našla še-le tedaj, ko se je vrgla skesano k Gospodovim nogam. Ko ji je rekel Jezus: („Pojdi v odru, tvoji grehi 90 ti odpuščeni*', te-
daj ji je pa bilo, kakor bi nosila cefo nebesa, v svojem srcu.
Tudi ti, dragi bralec, si želiš miru. Išči ga pa tam, kjer se more dobiti! Pojdi k božjemu Detetu! Moiyfo se sveti solzia v Njegovih očeh. Tia solza je prelita zavoljo tvojih grehov, zavoljo velike tvoje nehvaležnosti. Daruj mu solze svojega kesanja in trdni sklep poboljšanja in slišal boš; tudi ti;( „Pojjdi v miru ! “
Ne obupaj! — in ko bi menil, da moraš' obupati — ; zjakaj neizmerno je usmiljenje božjega Deteta. Poglej njegov® tako mile oči! Kaj bereš v njih drugega, kakor usmiljenje! Poslušaj hdarec njegovega srca! To srce je še majhno in vendar (vklepa v sebi vse zakfode milosti in ljubezni.
Poglej ročice in nožice, Bakp nežne so! Te roke S n te noge bodo enkrat stegnjene in preboden» zavoljo tvojega zveličanja.
Kar vidiš, klar Čuješ, kar zjapaziš pri jaslih, vse ti oztaanjuje mir in ljubezen. Ali n»aj bo ta ljubezen 'zastalj ? Ne, tudi tebi je na ponudbo mir, ako si dobre volje.
Daruj kralju miru, ki je v jasli položen kot novorojeno detle, svoje srce, in prosi ‘ga, naj vjije v tvoje tako nemirno srce svojega miru in veselja! Potem bo postalo tudi tvoje srce mirno in srečno, kakor je umirila ljubezen in spoznanje Jezusa Kristusa nemirno in nestanovitno srce velikega öv. Avguština.	„A. S«
Branek in DolnjigracL
s pesebnim ozirom na „Cvenske travnike" in „Oren-ski maroi.“
gXoaoe.ì
V toten Časi je trsna viiš vse gorice pok «očala. Liidje so si mogli gorice na novo zasaiditi. Atai*-rikanskega trsa: solorta, portata, montirala, no S» nešternih', viiš ne marala. Takšno trsje «o lüdje v trsnicah posadili. Z rozg takšnega traja so si uapra-
Shodi.
Cadram.
V	Cadramu je imelo dne 7. t. m. društvo „Sloga« avoj občni zbor, pri kälterem je predstojnik pričujočim v kratkem razložil delovanje naših deželnih in državnih poslancev, kateri se v resnici trudijo za duševen in gmoten blagor svojih volilcev, in Jugoslovanski klub je v svojem postopanju občudovanja vreden, ker dela neprestano za blagor naše domovine. (Ce bi ž njimi po predlanskim dani obljubi tudi Poljaki in 'Cehi v edinosti hoteli delati, bi se naš,položaj gotovo neizmerno zboljšal in naiši nemški, laški in mažarski nasprotniki bi niam ne mogli škodovati. V zadevi delovanja naših deželnih poslancev se je pa že večkrat povdarjalo, da je gotovo opravičena njihovo obstruiranje, dokler nam Nemci ne. dajo n Sliši h pravic, temveč nam povsod nasprotujejo.
(T<o se tudi pri naši oplotnišiki občini vidi. Zadnja občinske Volitve niso bile po krajevni navadi pri cerkvi preklicane, na občinski hiši samo v nemški besedi naznanjene, po vaseh razun dveh nikjer proglašene, mnogim volilnem glasovnice še-le dan pred volitvijo dostavljene, kar vse obstoječim postavam n,at-spratuje. 'Slovenci smo se pritožili o pravem času in so nas tudi po okrajnem glavarstvu že večkrat zar sliševali, pa eno leto za drugim preteče in volitev le še ni iovržena. Gospodje v Gradcu so pač veseli, dai pri nas gospodarijo posilinCmci, kateri so v zadnjih letih že dvakrat poskušali, našo občino raztrgati in napraviti dve občini, čeravno se ie njih prošnja že dna 0. novembra 1909 zavrnila v dež. zboru in se je pa glasu našega mil. gosjpoda k|nezošikofa, od tatìas-nitì slovenskih in konservativnih nemšjkih (poslancih spoznalo, da tega ni treba, kakor smo slovenski volilni, 200, v posebni pritožbi to poudarjali. Mi tedaj svojim poslancem zaupamo, in želimo, da tudi zana-prej v naš srečen obstanek delujejo.
Poročilo o delovanju društva) je bilo kdatko, ker <se pač naši gospodarji in odrasli mladeniči za tisto malo zanimajo, in se bojijo vsake požrtvovalnosti, čeravno nam je vsem tudi napredka pri kmetovanju treba in bi morali vsi skrbeti za zboljšanje živinorejo in naših travnikov, za povzdigo čebelarstva, vinarstva in sadjarstva, in bi si marsikateri na leto po 800 do ,400 K in več dohaldkov pridelal, ako bi se bolj izobrazil.
Samo osem novih udov je ta dan pristopilo k društvu.
V	odbor je bilo zopet izvoljeno sedem prejšnjih odbornikov, gospod Franc Kirn, trgovec, in gospod Jožef Rakovnik, kmet, pa na novo.
Naprej z združenimi močmi do zmage nad našimi raznimi nasprotniki!
Raznoterosti.
Deželni zbor. Slovenski klub ima v ponedeljek, dne 15,. t. m., v Gradcu zadnje posvetovanje glede nove sezije, Vsa poročila nemških in slovenskih liberalnih listov, kaj bodo naši poslanci storili, so le u-gibanja, Osobito slabo poučeni so slovenski liberalni listi, ker se do zadnjega Časa sploh nihče ni za nje brigal, a sedaj jih Nemci še namenoma krivo informirajo,. Vsako prerokovanje, ali bo deželni zbor delal ali ne, je danes prezgodnje, ker se še vrše pogajanja.
Klub slov. deželnih poslancev ima v ponedeljek, dne 15, januarja, v Gradcu zelo važno sejo. Navzočnost vseh Članov je neobhodno potrebna.
vili po šolen duge kliičioe, na ker e so pocepili našo trsje. iPoceplene so posadili ;v 'oske agune, na gosto, kak šibje, pa zemloj pokrili, dokič niso zegnale. Do jeseni so zegnale korenje, no, takše so na sprotletje posadili v gorice.
Pokunčane gorice so zregulili, to je:	skopali
so rta 80 cm globoke grabe, eno pri driigoj, dokič ne bla vsa gorica skupana. $Tio so poravnali, nastavili v rede kolje, predi kolon skopali jamo, v njo pol koša gno.jgt vsipali, na gnoj djali nekaj zemle, na njo pa posadili klučico, V zemli je ali amerikianski trs, ki mu viiš ne škodi, zgoreh pa najš.
(To blo dela pa tiiđi zasliiška! En pliig novo zaisajene gorice je košto 800 fl.
iTIiidi divjaka samega so sadili v reguljeno gorico. V 'driigen leti so gai 'na vrhi vcepili,, pjti v jesen ali na sprotltje pogrobali.
Nove gorice so jako rodile, ali što bi zračiin-jo, keko so koštale!
Vsi neso meli trtnic, küpite slo mogli vkorenje-na kliičice 100 po 12—14 fl.
V starih goricah bo trs pri trsi, preš vsakega rejcSa, nove so vredi posajene.
Leta 1911 je zadriiga marof tržila.
Petdeset pliigov pa maro! je ali zadruga kiipi-la, vso driigo zemlo, ki je dohajala k marofi, tildi pol evienskih travnikov, so pokupili, primočni pya, ne primočni liidje. Siromak je glešto nekaj svojega, kii-pjo je zemlo. na toto zemlo mu je posodila posojilnica potrebnih penez. Siromak si je postavjo na kiip-lenoj zemli kižico. Tak so liefet al e nešterne Mže, od marofa proti Lotmerki, na Oveni pa sami posestniki. Ofra nega več. Kuče, v kerih so ofri živeli, so preminule. Samo Püconja na Cveni jo Še mia, pai prav-
Iz davčne službe. Davčni upravitelji Rajmund Mally, Avgust Homan, Ivan 'Majcen, Karol Reicher in Karol Rudel so imenovani višjim davčnim upraviteljem, davčnim upraviteljem Francu Postraku, Ivanu StermŠeku in Francu Mallnerju se je dovolila plača 8, činovnega razreda,
Dx*. Šušteršič deželni glavar kranjski- „jSlove-nec“ od dne 10, t. m. prinaša sledečo izjavo izvršilr nega odbora S. L. S,: Izvršilni odbor S, L. S. je v sinočni *seji vzel najprej na znanje poročilo načelnika dr, Šušteršiča o njegovem imenovanju za deželnega glavarja in njegovo izjavo, da 'daje sivoj držpr vnozbòrski mandat na razpolago. V razpravi se je soglasno povdarjalo, da to imenovanje ne sme ničesar izpremeniti tv razmerju, ki ga ima, načelnik dr. Šušteršič do stranke doma in na Dunaju. Ravno tako se je soglasno izražalo, Ida mara ostati slej kot prej težišče delovanja načelnika dr. Šušteršiča v vodstvu naše delegacije v državni zbornici. Končno se je soglasno sklenilo :i .„Izvršilni odbor je prepričan, da bi bil izstop dr. Šušteršiča za stranko rta-ravnost škodljiv in zato ga naproša, naj svoj državnozborski mandjat ohrani tudi še zanaprej.“ — Dr. Šušteršič je izjavil, da ustreza ti soglasni želji in da ostane potemtakem glede na državnozborsko delegacija vse kakor je bilo.
Dr. (i e limami, bivši minister in bivši voditelj kiščanskih socialcev, je praznoval včeraj, dne 11, t,
m., svojo 601etnico, Dr, GeBmann živi sedaj v Svici v go.rski vasi Beatenberg, „Reichspost“ od 11, t. m. govori na uvodnem mestu o dr. Geßmannovih vrlinah in njegovih zaslugah za krščansko-socialno stranko.
Dr. Ivčevič hoče odstopiti. Tz Zadra se poroča listom, da hoče deželni glavar dr. Ivčevič odstopiti. Propad njegove, nekdaj vsemogočne „Narodne stranke“, je baje glavni vzrok tega koraka.
Deželni predsednik kranjski, baron Schwarz, je dobil naslov tajnega svetnika,
Upravništvo „’Voditelja“ opozarja gospode naročnike^ da je na ovitku prvega zvezka izkazana naročnina, ki smo jo prejeli do dne 20. decembra 1911. Toliko na znanje, da ne bo nepotrebnih vprašanj in reklamacij.
S. K. S, Z, v Mariboru je za kulturni razvoj našega spodnještajerskega ljudstva brez dvombe velikanskega pomena. Njeno orgtfnizatorično delo je prešinila že vse ljudske kroge in kraji, kjer fee je poprej 'šopirilo oholo štajerčijanstvo in liberalstvo, sc postali domena krščansko in najrodno probujenih Slovencev. Naša S. K. S. Zi. 'prireja, teden za tednom, leta za letom, poučne socialne in gospodinjske tečaje, skrbi za, predavanja, prireja vsako leto na stotino mladeniških in dekliških shodov, ki rode vidne sladove, širi Girla, pošilja na mejo v narodno o-grožene in v manj probujene kraje na tisoče knjig, Časopisov in drugega Čtiva, rešuje v svojih sejah številne prošnje, ki prihajajo od vjseh strani naše milo ožje domovine. Povsod le prošnje in zopet nujna prošnje! S. K. S. IZ. bi imo rala razpolagati nad öistq drugimi sredstvi, če bi le deloma Itotela ustreči vsem tem prošnjam. Slovenci in Slovenke! V imenu teh sto in sto prosilcev iz obmejnih krajev Vas prosimo, žrtvujte četudi najmanjši dar S. K. S. Z. \j Mariboru, spominjajte se iste pri vseh prireditvah in veselicah, na ženitvovanjih i. t. d. 'Darujte za dobro stvar!
Volilstvo! S patosom kliče zadnji „Narodni List“, da njegovo, Nemcem prijazno stališče glede deželnega zbora odobrava volilstvo, ne pa — naslednje besede je dejal liberalni list v oklepaj — ženske in otroci, ki tvorijo večino na klerikalnih shodih. To je čudno, na shodih imamo skozi šest let mi „klerikalci“ samo ženske in otroke, liberalci pa „volilstvo“, toda
no. (26. oktobra 1911 je zgorela tiidi ta k|uča.) Kaj bo ofer, glej „moje povesti“, Lenčika str. 128.
Dolnjigrad je grofica Lucija, omožena Glopp-lero von Groppenburg, odiala dr. Pavlu fVarda, o. kr. okrajnemu zdravniki v Lotmerki. Varda si je gorice pa grad obdržo, driigo je po falatih razvdo večinoma med kmečke ludi.
Marof v Strocjoj vesi pa mnogo sveta; kre 'Mirre so poküpili za drage peneze Prekmurci.
V	toten časi so' vogrski Slotvenci 'radi na éta-jarsken igrüjntfe küpiyali. Tjrümamp, so boriili v Ameriko. Nekaj so si zaslužili tan, nekaj pai so dobili za svojo reči.
Leta 1911 je blo lücko štetje. Vse tote Slovence so, prišteli — Madžaron.
Bog zno, koko sto let, v kekili, pa v kak imenitnih' rokeh sta bli grajšini' Pranek pa Dolnjigrad, na vsezadnje pa so le prišle večinoma, (v. kmečke roke.
V	rokah man špan žute ploščovine, kere so davali v Praneki Kmetom, ka so znali, kekokrat je Že prišo v gospočino, pa kakšno delo ‘je opravio.
Špani so dvojni, tvoglati pa okrogli. Na obeh stoji goreh: H M. Herrschaft Maleg, na sredi pa v-tisjena zvezda. Na okroglih stoji polek zvezde na le-Ivoj srp, na desnoj strani pai kosa, sjpoder pa:. Peški. Na voglaten stoji polek zvezde bic pa kolo, spo’ den pa „Sužni.“
Da bi prišla tota 'gospoda za.j na svet, pa b'i vidla, ka je ,vso njihovo veko, veko posestvo večino^ ma v roKeh potomcev, njihovih negdajnih „|Sužuov‘, bi se venda čiidili.
Vše drügc od totih grajšin je v, farovškoj kroniki jako n!a tenko popisano.
Kadar pride dan volitve, takrat imamo mi „volilstvo-. ženske in otroke pa menda liberalci..
Komedija bo! Resnično, komedija bo! Na shodu na Vranskem se je dr. Kukovec izrazil, . da bo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah kandidiral Sudi v kakem kmečkem volilnem okraju, Hvala dr. Kukovcu, da je vkljub slabim izkušnjam še vedno pripravljen, skrbeti lužnemu Spodnjemu Stajerju za — prijetno zabavo! Živel dr. Kukovec! Luštno bo!
Pametni so! Naši liberalci so glavice! O, deželnem gospodarstvu in o dogodkih v deželi so poučeni, da je — joj.. Tako je nekdo v uredništvu .„Narodnega Lista“ slišal nekaj o nekem cestnem programu, kojega izvršitev bi stala tri milijone. Seveda siromak ne ve, da se ta program v nemškem delu že izvaja in da se tudi slovenski okraji pogajajo za ceste po tem programu, ki je samo program, za kojega realizacijo je nazadnje vseeno, ali se sprejme ali ne. Sprejem je ie akademične vrednosti, pritisk obstrukcije na izvršitev programa pa praktične. Toda kedaj bo naš liberalec postal talko pameten, da bo to razumel?
Mrtvi govorijo. Ta čudež se je zgodil v Gor-njemgnVhi, kjer je obglavljen in deposidiran liberalni okrajni zasitop izrekel željo, naj gredo naši dež. poslanci v Gradec. Liberalnemu mrliču v Gonnjem-gradu sporočamo: Sli bodo in tamkaj govprili o gospodarstvu gornjegrajskega okrajnega ^as^oga, o posojilih, o šampanjcu . . .
Tako daleč? Naši listi so zadnji čas ostro obsodili ikjmetijsko družbo radi tega, ker je priporočala vsenemško barve in uvrstila Avstro-Ogrsko meh deželo VseneinjČije, In kaj rečejo naši liberalci? „Slov. Narod“ piše, da so na liberalnem shodu v Župe ti m cito govorniki (Lesničar, dr. Stiker, Janežič i. ‘t. d.) „p red vsem“ obsojali to našo „toujskarijo.“ Daleč smo prišli, gospodje narodnjaki in sokolaši! Ni čudo, da je Lesničar na istem shodu izjavil v imenu liberalcev : p N a m (liberalcem) je treba pred vsem kruha, potem še-le visoke politike in gonje za ide a(l i !'“ Eden liberalec že ima kruh pri kmetijski družbi (gospod Holc), ali too-čo sedaj tudi Lesničar tamkaj dobiti službo.
„Hochenburgerjev sistem“, iako je naslov brošuri, ki je ravnokar izšla, Vsebuje znani govor posl. dr, Verstovšeka v državnem zboru o neznosnih in ko-ruptnih razmerah pri naših sodiščih. Že ko smo poročali o zanimivem 4urnem govoru našega poslanca, smo javili, da bo izšel govor bržčas kot brošura. Sedaj se je naša vest vdejstvila in brošura je že izšla, Ol naših sodnijskih razmerah smo že mnogokaj pisali. Gode se nam v tem oziru res krivice, ki vpijejo do neiba. Toda žalibog ne smemo neštetih in nečuvenih nasilstev naslikati v popolni luči, ne moremo razkrinkati vsega in vsakega, kakor zasluži. Državni pravd-nik, sodnijsko preganjanje in zapor nam zapirajo u-sta, in Ie prevečkrat moramo krotiti svoje ogorčenje ter piliti in militi ostre besede, M nam silijo v pero. Zato pozdravljamo ravnokar izišlo brošuro najtopleje. Potrebno je, da o nečuvenostih, ki se gode po naših sodiščih, izve široka javnost, da se o gotovih, neznačajnih ljudeh spregovore take besede, kot so edino na mestu. Obenem se naše ljudstvo pouči tudi o krivicah, pod katerimi trpi, zave se svojih pravic, in če se bo enkrat celo ljudstvo zavedalo svojih' pravic in umelo svojo dolžnost, potem bomo dovedli prakso, kakor je sedaj, po naših sodiščih kmalu do absurdnosti, Prenehati bo morala, ker bo nemogoča, ker bo sama sebi v zasmeh. Kot važno Sredstvo v dosego tega cilja nam bo gotovo služila ravnokar izišla dr. Verstovšekova brošura, V našem boju proti nekulturnim in nenaravnim našim sodnijskim razmeram, nam je zelo dobro došla sobojevnica, Kot državnozborski govor je brošurica varna pred zasledovanjem državnega pravdnika in nam bo dana večkrat prilika, podati kak citat. Nujno potrebno je, da se brošura razširi med našim ljudstvom, zato sezite pridno po njej .n naročajte jo Številno. Izvod stane 30 vin, in se naroča pri g, dr. K. Verstovšeku, državnem in deželnem poslancu v Mariboru.
„Svobodna šola.“ Društvo „Svobodna, šola“ namerava vprizoriti <vpliko konfesijonelno gonjo po Češkem. Pričeli so z; manifestacijskim zborovanjem v praški nemški hiši dne 6. t. m. Udeležencev je bilo okoli 250 judov in precejšnje število zastopnikov, iz province ter nekaj katoliških visokošvlcev. Poslancu baronu Hocku so ugovarjali katoliški visokošolci, — kar je povzročilo veliko razburjenje. Judje pa vkljub vsem rujporom niso mogli izriniti visokiošolcev iz dvorane. Drugi govornik, univerzitetni docent dr. L. Hartmann, je napadel takoj v začetku svojega govora vlado, kneza Tliuna in praško policijo. Na opomin vladnega zastopnika je odgovoril Hartmann: „P/ardon, žalibog nisem vedel, 'da je policija tudi v upratvi katoliške cerkve in zato ne sme biti zasramovana.^ Seveda je bilo zborovanje takoj razpuščeno. Judje so se vrgli srotito na Katoliške visokošolce in le nekaj treznili ljudi iz dežele je preprečilo resne pretepe. S to ponesrečeno demonstracijo pač ,-jSvob. šola“ ni začela velike zmage obetajočega boja. Praška katoliška društva prirede veliko obrambno zborovanje.
Glavni letošnji vojaški nabor, ki bi imej pričeti s 1. sušcem, kakor se zatrjuje iz dobro poučenih krogov, bo preložen na poznejšo dobo, ker se bo vršil na podlagi novega brambnega zakona,
Dvekronski denar. „Deutsches Vfolksblatt“ poroča, da se v kratkem začne kovati dvekronski denar, in sicer za 50 milijonov kron vsega skupaj. Kosov po 2 K bo cirkuliralo v Avstriji 70%, na Ogrskem m 30% od te svete,
Gostilničarji, pozor! Vabimo k zadružnemu zborovanju Zadruge gostilničarskih in krčmarskih o-brti, ki se vrši v ponedeljek, dne 15. januarja 1912 dopoldne ob MdO, uri pri zadružnem predstojniku v Slovenski Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predstojništva in računskih pregledovalcev. 2. Sklepanje o nagradah predstojništva. 3. Ustanovitev delavske posredovalnice, 4, Dopolnilna volitev dveh članov predstojništva in dveh namestnikov za dobo enega leta. 5. Poljubni predlogi, nasveti in vprašanja, Zoper zadružnike, kateri od zborovanja izostanejo, ne da bi se opravičili s tehtnim vzrokom, se bo postopalo v smislu zadružnih pravil s kaznimi,
Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so dalje darovali do dne 7. januarja 1912: 109 K: klub naprednih slovenskih akademikov v Celju ; 30 K: 'odvetnik dr. Stanko in Vida Lapajne na Dunaju; po 20 K: ministerijalni slvetnik dr. Janko Babnik, Dunaj, državni poslanec dr. Anton Gregorčič, Gorica, sodni svetnik Ivan Nabernik, Ljubljana, notar Jlanko Rahne, Brdo, polkovnik v pokoju Ant. SuŠie, 'Celje; po 15 K:- Ignac Supan, Brežice, dr. 9osip Tiičar, Kranjska gora; po 10 K:	Ml- Aite v
•Trstu, profesor dr, Ciril Ažman, 'N ovome sto. železniški täjjnik dr, Aleksander Fatur, Trst, dr. J. Glo-bevnik, Novomesto, dr. Horvat, Ptuj, dekan Martin Jurkovič, Ljutomer, notar Anton Kogej, Postojna, profesor dr. Franc Kos, Gorica, dr. V. Kukovec v Celju, dr, Valentin Kušar, Ljubljana, deželni šolski nadzornik Franc Matejčič, (Trst, J osip Pauer, Braslovče, lekarna J. Piccoli, Ljubljana, Josipina Ptnppo, Kranj, sodni svetnik Josip Rotner, Maribor, dr. -J. Sernec, Celje, deželni tajnik Ivan Škarja, Ljubljana, dr. Gvidon Srebre, Brežice, ministerijalni podtajnik dr. Milan Škerlj, Dunaj, Anton (Tireon, Jesenice, dekan Josip 'Zupan, Dolina; posojilnica Ljutomer in županstvo Boh. Bistrica; po 8 K: dvorni svetnik Fr. Koleno in Karol Paejuer, Gradec; po 6 K: Edmund Kavčič, Ljubljana, dr. Fran Žižek, Dunaj; po S K: dr. Janko Barle, dr. Alojz Brenčič, tovarnar Franc Cerar, notar Jurij Detiček, profesior Ivan Dolenec, Andrej Jaikil, sodnik Josip JanŠfa, pošfcarica Dora Klobovs, dr. Alojzij Kraigher, profesor Luka Lavtar, veleposestnica Marija Pahernik, profesor dr. F. Perne, dr. Ivo Reja, dr. Otokajr Rybar, notar Ant. Šlambergar, Jurij Senk-Makek; po 4 K: notar Hudovernik in vladni svetnik Senekovič; po 3 K: |T. Hribar, dr. A. Kraut, okrajni glavar v pokoju Stef. Lapajne, ravnajtelj dr. Josip Tominšek in Fr. Wis-jan; po 2 K: Marija Bayr, Ivan Engelsberger, dr. Fran Kogej, Lm Kruleč in Karol Planinšek. — Skupaj 631 K. — Darove sprejema blagajnik dr. ISt. Lapajne, dvorni in sodni odvetnik, Dunaj, I., Brilu-nerstrasse 10.
Slovenska Straža.
„Slovenska Straža-“ Zli božičnice slovenski Štajerski so darovali:	Josip Les v Trbovljah 1 K,
J.	Rebek v Celju 2, Gregor Presečnik, Petrovče, 1, Ana Bračun, Pulj, 1, P. Rajntaša, Ptuj, 47 vin., Fr. Kužnik, mesar in gostilničar, Videm ob Savi, 12 K, Ijubljajnski meščan 20, Steli Sinšer, Dunaj, 3, Ivan Rosehman, kurat, Gradec, 3, Matej Potočnik v Sp. Radvanju pri Mariboru 2. Fran Lom, župnik, Sjv. Peter na Kronski gori, 1, Marija Spanring, Sento-vec, 1, Jakob Menhart, Velika Nedelja, 1, Job. Peč-nak v (Trbovljah 20, Anton Srabočain, župnik, Piše-ce, 3, Lav. [Töpolak, trg. hči, Celje, 2, Franjo Natek v Gelju 60 vin., Ivan Jurko v Pamečah 1, Jak, Hribernik, dekan, Braslovče, 1, Josip Jurčič, dekan v Vuzenici, 2.50, Ivan Sopan, organist, Rogatec, 1 K, Franc Gerce, trgovec v Pišecah, 10, Anton Naglič, trgovec, Mislinja, 2, Fran Žerak, Središče, 2, Jak. Korošak, kaplan, Sv. Duh v Loč:.(h, 2, Frid. Repo-lusk, župnik, St. Vid nad Valdekom, 2, Al. M arke ž. St. Vid nad Ljubljano, 1, A. Kokelj, župnik, Vur-berg, 1, Anton Goršek, organist, Gotovlje, 2, Ma|rko Škofič, kaplan, Zreče, 2, Matija Karba, župnik, Zreče, :2, M. Kelenina, župnik, St. Ilj, 1, Fran Sinko, kaplan, Šmarje pri Jelšah, 3, Josip Kralje, kaplan, 2, Franc Strmšek, kaplan, Št. Vid, 2, Franc Golčer, Cadrarn, 1, Fr. Agrež, Pišece, 1, profesior M. Sinko, Središče, 2, Ivan Krajne, župnik, Zibika, 2. Anton Šijanec, Sv. Jurij v Slov. goricah, 3, Matija Ljubša, kurat, Gradec, 10, J. Potočnik, Loka, 62 vin., Davorin Agrež, Marija Snežnai, 1, Ivan VizoviŠek, Podpeč, 1, Marija Kruljc, gostilničarka, Št. Lenart, 1,, Fran Špindler, kaplan, Brežice, 1, Josip Dobrovc, kanonik, Velikovec, 2, Miha Žmavc, Rajhenlburg, 1, Blaž Dvoršbk, kaplan, Sv. Jurij ob juž. žel., 1, Al. Arnuš, gostilničar, Sv. Lenart v Slov. goricah, 2, Anton Turnšiek, trgovec, Rečice pri Celju, 10, Jjak. Marinič, župnik, Majšperg, 3, M. Klečnik, Dolič, 2, Jakob Kosi, kaplan, Celje, 2, 'dr. Cyan Benkovič v Celju 5, župni urad Sv. Duh pri Lučana|h, 1, Ivan Selih, župnik, Sv. Kunigunda, 10, Martin Ledenig, Pišece, 12, Josip Crnko, župnik, Studenci pri Mariboru, 1.50, Josip Karba na Krapi 1.64, („jZjarja“ v Gradcu 3, Ivanka An,tloga, Gotovlje, 1, dr. J. Fer-mevc, odvetnik, Ptuj, 12, Anton Inkret, gostilničar, Karčovina, 3, Martin Jurkovič, dekan, Ljutomer, 10, Avgust Günther, Slovenj gradeč, 10, Josip Tombaih, župnik, St. Peter pod Sv. gorami, 2, L. Ribič, kaplan, Gradec, 2, Janez Vogrinc, najbral na Gomači veselici v Nadolah 3.20, Alojzij Sagaj, kaplan, Sv. Lovrenc, 1, Karol Klenovšek, delavec, Baker, 20 v, Martin Meško, župnik, Kapela, 5, Lojzika Ferlež,
Sv. Jurij v Slov. goricah, 12, Karol Kumer, žu$p;n., Prihova, 2. Anton Kocbek, župnik, Sv. Križ pri Mariboru. 1, hran Jel šili k, Cađrfam, 1, od shoda zaupnikov S. L. S. nabrali Vipavci in Cerkničani na predlog gospoda dekana Lavriču 10.25, Ivan Bratuša v Obrežu 1 K.
Nar. Jetlnota Severoceška je imela- v svojem 26, letu 836 podružnic, med njimi 724 delavnih, z blizu 50.000 elani. Za. šolske potrebščine je izdala 30 tisoč 487 K, za knjižnice 1503 K in za časnike, poslane podružnicam, 3024 K. V gospodarskem oziru je N. J, S, delovala na to, eia osamosvoji češkega delavca in mu oskrbi stanovanje, V ta namen je kupila raznih poslopij in posestev za 164.420 K. Podpirala je kmetijske podružnice. Za božičnice je šte.a 19,135 K. Za pravno obrambo Cehov v ogroženem ozemlju . je dala 4/169 K, Njena nepremakljiva imovina je sedaj \ redna 931.545 K, Čistega dohodka je bilo v mi noi eni letu 241,790 K, stroškov pa 430.839 K. Da se je pokril nedostatek, je bilo treba seči po posojilu na nepremakljiva, posestva. Gornje številke nam pravijo, kako važno obrambno društvo je N. J. S. in kako vsestransko izvršuje svoj vzvišeni smoter.
Štajersko.
Mariborske novice.
Smrt. V sredo dne 10. t. m., ob %5>. uri p opol-» dne je bila tukaj slovesno pokopana 75ttetna gospa Ana Eichler. Rajnka je bila 30 let modra in neutrudljiva predsednica družbe vednega češčenja presvetega Rešn.jegt telesa in za podporo ubogijb cerkev v lavantinski škofiji. Jezusa moliti in prejemati v naj-svetejšem zakramentu ter hiteti od (hiše do hiše in prositi mariborske dame, da prevzamejo brezplačno izdelovanje cerkvene oprave zla njej čez vse ljubo družbo, je bila prva skrb zadnjih 30 let njenega zglednega življenja. Najsrečnejšo se jo čutila, ako je mogla družba ustreči vsem prošnjam iz Širne lavantinske Škofije in ako je moglaj sama, za posamezne župnije odločeno mašno obleko pfoiožiti v zaboj. Le oskrbimo ljubemu Izveličarju lepo bivališče na zemlji, tedaj bo On nam še lepše pripravil v nebesih! Tako je vspodbujala vneta (predsednica svoje pomočnice. Počivaj mirno, blaga gospa, po tridesetletnem blagem delu! Jezus v vsej slavi in časti naj je tvoje preobilno plačilo! Družba in vsi Lavajntinci te pa ohranijo v najblažjem spominu!
Gimnazijsko podporno društvo, ki so mit člani vsi, ki so prispevali 1. 1911 vsaj 4 K, bo imelo to nedeljo, dne 14, t. m., ob 10, uri popoldne v gimnazijski posvetovalnici svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Želeti je, da se zbora udeleži cim več članov, ki bi z morebitnimi nasveti odprli temu prepotrebnemu društvu nove vire dohodkov.
Nesreča. Dne 8. jt. m. je šel 701etni berač Ant. Pečnik iz Tezna po Tegetthoffovi ulici v Majriboru. Naenkrat je prišla za njim neka kra-va in ga tlako prevrgla, da je padel in je zadobil geli ko rano na gland. Rešilni voz ga je odpeljal takoj v bolnišnico.
Studenci pri Mariboru. V; soboto, dne 13, t. m. popoldne se vrši v prostorih' tukajšnjega Izobraževalnega društva občni zbor „Družbe za zidanje novega zvonika cerkve sv. Jožefa,“. Na dnevnem redu je volitev novega odbora. Vsi udje so vabljeni, da se zborovanja mnogoštevilno in gotovo udeleže.
V zadevi zvišanja najemninskega davka se je vršilo dne 10. t. m. glasovanje. Ker ima volilni imenik 4222 volilcev, bi moralo priti 2112 volilcev, ki bi morali vsi, Če bi se hotel preprečiti sklep občinskega sveta radi zvišanja tega davka-, biti proti. Prišlo je pa komaj 141 volilcev, socialnih demokratov, ki so glasovali zoper zvišanje. Sklep občinskega sveta je postal torej pravomocen.
Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru priredi (v četrtek dne 1. februarja 1912 v veliki dvorani in v vseh drugih zgornjih prostorih Narodnega doma izabaven večer, na kar že danes opozarjamo.
Dr. Ude v Mariboru. Včeraj, dne 11. januarja popoldne je predaval v telovadnici zavoda ÖÖ, šolskih sester vseučiliščih profesor dr. Ude iz Gradca o abstinenčnem gibanju. Svoje predavanje je spopolnjeval s skioptičnimi slikami, K predavanju je poleg gojenk došlo tudi še vec drugih gostov.
Opozicionalno gibanje v Mariboru. Naš slavni magistrat je izzval s svojim naprednim gospodarstvom splošno nevoljo v Mariboru, Koliko stotisočev kron se je zmetalo in se bo še zmetalo v Dravo samo radi nerodne zidave novega mostu. Ce bi bili zidali most iz Tržaške ceste proti Narodnemu Domu, bi gotovo znašali stroški en milijon kron ali več manj. Izostalo bi podiranje in odkupovanje hiš, zgradba novih kanatov, zasipavanje glavnega trga itd. In letos je Še mestni svet zvišal doklade na najemninski davek, Radi tega je završalo po Mariboru proti magistratni kliki. Tla bi bila v Mariboru za pametno opozicionalno stališče zelo ugodna. A socialni demokratje, kakor nemški krščanski socialci, ' nimajo v Mariboru pravega vodstva, Ako bi znale opozicionalne stranke prV/ izrabiti položaj, bi se magistratovcem močno hlačice stresle pri prihodnjih občinskih volitvah.
Hud poper. V seji ptujskega mestnega sveta 10. I. m. je govoril radi slučaja dr. Högler, ki ga omenjamo med ptujskimi novicam, tudi obč. odbornik tiskarn ar Blanke. Rekel je med drugim, Sa ne zasluži „zaupanja, kdor se poslužuje takega za spodnještajerske Nemce škodljivega lista, kot je „iMarburger Ziehung.*'“ (Dr. Högler je namreč radi odpusta na-
padel Orniga v „M. Z.“) Je to hull tobak za ,/Marb. Zeitung“, ki je po svojem zatrdilu (vzela! vse nemštvo v zakup. Radovedni smo res, kdo je bolj Nemec, ali Blanke, ki izdaja slovensko pisanega „Štajerca“, ali Jahn, M 'piše vsenemško. „Mar borge reo.“ Čudne tiče rodi res spodnještajersko „(nemštva“
V Mariboru ne bo mornariške godbe, kakor so poročali nemšjki listi, ker je mornariško društvo na znanilo okrajnemu glavarju, da godba šedaj se ni na razpolago.
Celjske novice.
Celje. Med nekaterimi mlajšimi, recimo svobo-domiselei, se vršijo resna posvetovanja, da se ustanovi nova, recimo, svobodomiselna stranka, ker uvidijo, da se pod dr, Kukovcem stranka ne more več vzdigniti, Tudi vse časnikarsko delo sedanje dr. KukovČe-ve stranke jim ne ugaja, ker je baje nivo prenizek. Dvomimo, ali bo nova struja, nivo povzdignila. Kako tudi z Lesničarjem, Špindlerjem in enakimi. Aus Nichts wird Nichts, pravi Persius v svojih satirah. Najboljše je, da ostanejo skupaj, ki spadajo skupaj, in za liberalce je dr. Kukovec najboljši voditelj. Liberalec na vse strani, od glave do pet.
Slovenci priporočamo vam, tla kupujete svoje potrebščine samo pri trgovcih in obrtnikih, ki inseri-rajo v našem listu ! S postrežbo boste zadovoljni.
Ptujske novice,
„Štajerc“, taki so tvoji krušni očetje. V ptujskem mestnem svetu sede „Štajerčevi“ krušni očetje. „Stajerc“ se vedno hlini, da je slovenski list, da hoče dobro slovenskemu kmetu. Da je to samo slepljenje, so zopet enkrat dokazali ptujski obč. odborniki, Id omogočujejo izhajanje tega odpadniškega lista, V stoji zadnji seji v sredo dne 10. t. m. so ti nem&ko-nacionalni mestni očetje sklenili tudi neko resolucijo, \ kateri zahtevajo, naj se „ugodi opravičenim zahtevam učiteljstva tpo zvišanju plač, kakor hitro moga če, ob enem pa izrekajo svoje pričakovanje, da ne bodo učitelji (nemški in nemškutarski seveda), op. ur.) izstopili iz Schulvereiha in Südmarke. Ugodijo pa naj poslajnci učiteljskim zahtevam, toda Slovencem né smejo izpolniti nobenih zahtev."' Za učiteljske plače so tedajj pripravljeni ptujski intestai očetje žrtvovati deželni denar, Slovenci pa, od katerih živijo, naj poginejo. Taka je ljubezen naših Nemcev in pošilL nemcev do slovenskega kmeta.
Prejeli smo: Ni res, da je pogodba z nemškim trgovcem odpovedljiva. Res pa je, da je ta pogodba neodpovedljiva. — Ni res, da je trgovec M. že dve leti prej prosil, preden je rabil lokal v hiši posojilnice. Res pa je, da trgovec M. nikoli pri nas ni prosil za lokal. — Ni res, da se je trgovcu C. kedaj oblju-bovalo posojilo za zidanje hiše. Res pa je, da mu posojilnica takega posojila nikoli ni obljubila. — Ni res, da so se mu delale zapreke. Res pa je, da mu načelstvo posojilnice ni delalo nikoli zaprelc, — — Hran. in posojilno društvo, reg. z. z neom. zav.---K te-
mu popravku pripomnimo, da naš dopisnik vzdržuje trditve, priobčene v našem listu. Sicer bomo še pozne-jo o tem in drugem postopanju liberalne posojilnice v Ptuju govorili. Koliko so vredni popravki liberalnih zadrugarjev, vemo iz leta 1910, ko so celjski liberalni zadrugarji popravljali naše notice, a čez par mesecev se je vse izpolnilo, o Čemur smo pisali. Hvaležni smo pa liberalnim popravkarjem v Ptuju za dragoceno izjavo, da so nemškemu trgovcu na ugodnem mestu dali prostore v najem in sklenili neodpovčdljivo pogodbo, Tako podpira „slovenska“ liberalna posojilnica nemške trgovce, mesto da bi skrbela za slovenske trgovce. Dolžnost slovenskih trgovskih organizacij je, da proti takemu postopanju najodločneje protestirajo. Slovenski trgovci in obrtniki ne dobe v ogroženih krajih lokalov, slovenska liberalna posojilnica pa z vsemi silami podpira nemškega trgovca. Radovedni smo, ce bodo slogaši ožigosali to nenarodno počele liberalne posojilnice v Ptuju.
Dr. Hoglerjev odpust. V seji obč. sveta dne 10. t. m. je prišel na vrsto tudi dr. Hoglerjev odpnatt. Po daljši debati se je sklenilo, naj bo razprava jajvna. „Samo ob sebi umevno se gotovih osebnih stvari ne bo razpravljalo javno", je važno pripomnil dr. Plach-ki. Es ist viel . . .! Dr. Plachki je navfcijal razne vzroke, ki so bili povod za dr. Hoglerjev odpust. In obe. svet je odpust enoglasno potrdil.
Ljutomerske novice.
Smrtna kosa. Dne 10. t. m. smo spremili v Ljutomeru k zadnjemu počitku kar tri mrliče, med temi tudi mladega gospodarja na Cvenu, Andr, Rajnarja, sorodnika vlČ, g. Petra Skuhala, Bil je vzoren kmet in vrl Član evenskega gasilnega društva. N. v-'m. p.!
Izkaz darovalcev Podpornega 'društva! Franc Jožefove šole v Ljutomeru. V pretečenem upravnem letu 1911 so darovali Podpornemu društvu Franc Jožefove šole v Ljutomeru sledeči p, n. člani in članice: Slavna posojilnica v Ljutomeru 100 K; slovenski o-brtniki kot prebitek obrtniškega venčka v Ljutomeru 38 K 45 vin.; gospa Ivjančič Nina 12 K; po 19 K|: gg. Fr. Bouvard, e. kr. okr. glavar; Jurkovič Martin, dekan; Novak Anton, c. kr. sodni oficijal v Senožečah; Rajh' Anton, c. kr, ravnatelj računskega u-urada v Gradcu; dr, Rosina, odvetnik v Mariboru; po 5 K č. g, Toplak in gdč. Wessner Josipina; po 3 K g. Seršen Franc; po 2 K: gg. Babnik L„ gospa Chloupek Marija, Cagran Martin, Dijak Fric, Góla bič Jak., gospa Großman Matilda, Herzog Ferd., gdč. Herzog Leonida, gospa Horvat Slava, Huber Alto,
Karba Janko gospa Kocuvan Marija, Kos Milia, Ko-vahifr Ivan Krvi Ivan,- Kukovec Fedor, Kukovec Viktor,' Leutiz Ah, Lovreo Andrej, Ozmec Gustav, gospa Postružnik Marija, Rajh Alojz st., Robič Janez, gdč. Robič Ju?., Sever Fran, Skuhala Peter. Stanjko Fr. nllajši, gdč. Skrlec .letica, Šnajder Viljem. Veselič Pero, Vršič Alojz, Vršič Feliks, gdč. Wessner Marija, učit. in nadzor, dama v Ljubljani, gospa Wessner Uršula, posestnica v Ljubljani, gospa Zfemljič Irma, Zemljič Matilda; po 1 K: gdč. Erjavec Marija, gospa Gatti Marija, gg. Jelovšek Josip, gdč. gdč. Karba Alisela, Kociper Mat., ga. Mihalič Matilda, Mihalič M.. Ivlisja Anton, Murat Jožef, Ozmec Frane. Rajh Jak.. Rižnar Fr., ga. Roblek Gli a, Sagaj Alojz, gdč, Sever Mežika, Velnar Josip st., Vrabl Štefan, Zacherl Fr,; po 50 Vin.: gg. Ceh Fran, Dijak Jul.: po 40 vin,: Golob Mart., Kranjc Barika, Nemec Marija, Rožmarjč Meža, Smodiš Jožef, Vučko Matija. Vsem tem blagim dobrotnikom, kakor darovalcem za prirejeno tombolo in šolarsko predstavo, bodi izrečena na teni mestu javna, najiskrenejša zahvala. Podporno društvo je v svojem lOietnem obstanku vsako leto izdatno podpiralo ubožne učence in’učenke Frane Jožefove Wie z učnimi sredstvi. Ker ima Fr, J. šola mnogo podpore potrebnih, otrok', prosi odbor Podp. dr, vso mladino in rodoljube, katerim je pri srcu prospeh te šole. kakor tudi duševni in telesni razvoj ubožnilf šolskih otrok, prav iskreno, naj ostanejo še tudi i nadalje zvesti podporniki in nabiratelji. Odbor pa prosi tudi vse line drage rojake, ki so bili tedaj učenci ljutomerske šole, in se nahajajo zdaj v primernih službah ali v ugodnih gmotnih razmerah, da se spominjajo tega, za našo šolo tako važnega in prepotrebnega društva, ob raznih prilikah,
Ljutomer. Bralno društvo za Ljutomer in okolico ima "svoj letni občni zbor dne 21 prosinca po večernicah v bralni sobi. Spored je sledeči: Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja. Volitev odbora, razni predlogi in slučajnosti. Udje naj vrnejo tudi knjige in plačajo zaostalo udni-nc.
Trboveljske novice.
Trbovlje. V nedeljo, dne 14, t. m., priredi naše Kmečko bralno društvo v Društvenem Domu svoj redni letni oljčni zbor z navadnim sporedom. Začetek ob 3,; uri popoldne. Govori tudi naš priljubljeni znanec vlö. g, župnik Casi od Sv. Lenarta, Somišljeniki, pridite !
Z nožem zabodel. Pretečeno nedeljo so šli rudarji Jakob Lesjajk, Jože! Drofenik in Avgust Der-novšek v spremstvu deklet Pavle Jernija in Fraince Hribar iz Trbovlj proti Lokam. Sledil jim je rudar Blei, ki je nameraval iz ljubosumnosti napasti Lesjak®,. ker je za njega marala Hribar, med tem ko je pa odklanjala Bleija, Pri napadu je porinil Blei Der-novšteku, ki je priskočil svojemu tovarišu na pomoč, tako globoko nož v pleča, da, je tudi ranil pljuča. Dernovšek jse je smrtno ranjen zgrudil na tla. ‘Bleja so pa še tisto noč ukleiiili in izročili sodišču v Laškem.
Drugi kraji.
Mamnica. Pretečeno nedeljo sta bila Frane Le-penik, slikarski pomočnik iz Mariboru, in Matija Dobaj, posestniški sin od Sv. Križa rtiaj zajčjem lovu v Kamniški grabi. Ker sta oba bržčas (tamo bolj nedeljska lovca, je Dobaj vstrelil Lepenika v stegno In ga tako ranil, da je moral Lepenik v mariborsko bolnišnico.
Hoče. Na svečnico po večernicah bo ustanovni shod Dekliške zveze. Dekleta na plan !
Pesnica. V sredo dne 10. t. m. dopoldne je bila zaobljuba novo izvoljenega starešinstva na c. kr. okrajnem glavarstvu. — V Gradcu je umrl dne 6. t. m. sestrana našega 'vrlega somišljenika gospoda Fr. Sekpla, gospa Štefanija Leitinger v SO. letu svoje starosti. Obče spoštovani obitelji naše iskreno sožalje?
Sv. Jakob v Slov. goricah. Slovensko izobraževalno društvo pri Sv, Jakobu v Slov. goricah ima ,v nedeljo dne 21. t. m., ob 3. uri popoldne, svoj redni občni zbor pri posestniku gospodu Josipu Roškarju (Jakobsko!) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Govor, govori gospod Franc Žebot is» 'Mjaribora. 3. Volitev odbora in razne slučajnosti. — Odbor.
Sv. Ana na, Krembergu. Bralno društvo priredi v nedeljo, to je dne 14. januarja igri: „Rdeči nosovi“ in „Marijin otrok“. Vrši se ob 8, uri popoldne v hiši g. Jožefa Krambergerja, kleparja, K obilni u-deležbi vabi	odbor.
Sv. Urban pri Ptuju. Tukajšnje gospodarsko bralno društvo ima tretjo nedeljo v tem mesecu, to je dne 21. t. m., svoj redni občni zbor, in sicer po večernicah v društveni sobi z običajnim sporedom. Govorit pride navdušeni organizator mladine g. d r. H o h n j e o iz Maribora, , Zato pričakujemo toliko večje udeležbe, posebno od strani mladeničev in deklet.
Št. Lovrenc na Dravskem polju, V nedeljo, dne 14. januarja t. 1. ima Mladeniška zveza poučni shod. Na dnevnem redu so deklamacije, poučni govori in petje. Vsi mladeniči ini prijatelji mladeničev ter starisi, pridite polnoštevilno!
Cirkovce. V nedeljo, dne 14, ja.nuarja t. 1. priredi kmetijska podružnica v sobi Bralnega društva •jnežnarija) gospodarsko zborovanje. Govoril bo o kugi pri svinjah c, kr. okrajni živipozdravnik g. Fr. Pirnat iz Slovenjega Gradca, potem g. državni posl.
Ozmec. Sprejemala se b’o udnina, novi udje in naročila na deteljo, travno seme, galico itd. Da bomo semena ob pravem Času dobili, oglasite se vsi že sedaj. Gospodarji in gospodinje pridite v obilnem Sterilii k predavanju g. živinozdravnika,
Cirkovce. Prihodnjo nedeljo, dne 21. prosinca, priredita v cerkveni hiši poslanca Ozmec in Brenčič političen shod. Shod se vrši po rani službi, božji ob vsakem vremenu. Voliici, udeležite se v velikem Številu in agitirajte za veliko udeležbo.
Središče. Zopet nekaj novega. V 54. številki „Slovenskega Gospodarja“ se je poročalo, <üa so naši liberalci prosili denar za „Narodni List.“ Takrat smo jim tudi podali nasvet, daj bi namreč aja isti denar kjupili umirajočemu „Nar. Listu“ nagrobni spomenik. Seveda naš nasvet ni bil sprejet,’ kajti za tisti denar so liberalci kupili „Narodnemu Listu“ novo poročno obleko, ne pa spomenik. Poročil se je namreč dne L januarja '>1942, to je na dan novega leta, gospod „Narodni List“ iz Celja z gospodično „Slogo“ iz Ljubljane. To pa menda le zato, da bi imej bolni „Narodni List“ svojo strežnico, kajti on upa s pomočjo svoje družice okrevati in uadalje Io-Viti nevedné ljudi v svoje mreže. Res, krasen parček! K poroki so ju spremljali vsi liberalci in tudi središki so v duhu gledali, kako je gospodu „Npr. Listu“ pristojal liberalni Irak, ki je bil izdelan po najnovejši liberalni modi. Predragi somišljeniki, mi pa zastavimo vse svoje moči, da preprečimo pot liberalnim pogubonosnim listom v naše slovenske hiše. Razširjajmo naše najzivestejše katoliško slovensko glasilo, ki je poučen in zabaven list ob enem.
Sv. Križ tik Slatine. V sredo dne 10. t. m. se je vršil v naši bralni sobi poučen tecta j S- K. S. Z Če tudi ni bilo nobene agitacije, se je vendar zbralo toliko mož in mladeničev, da so s?doraj napolnili naša bralno sobo. Predavanje sta infoia gg. dr. Koro-šeo in dr, Hohnjec. Popoldne sta še govorila gg. župnik Gomilšek fin kaplain Kranjc. Upamo, 'da vspehi našega izobraževalnega dela ne bodo izostali.
Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo, dne !4, januarja ob 3. uri popoldne se ponovi igra'„Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta“. Vabimo domačine, posebno pa Še vse jiaše ljube sosede: Pridite poslušat, da se prepričate, kaj premorejo naši zavedni mladeniči. Na vsporedu je 'tudi več novih pesmic moškega in mešanega zbora ter kratek poučni govor. Na veselo svidenje!
Sv. Ema. Prihodnjo nedeljo, dne 14. januarja po cerkvenem opravilu se vrši v prostorih Bralnega društva shod pristašev Kmečke zveze. Govori Fr, Žebot iz Maribora. Somišljeniki iz domačih in sosednjih župnij, pridite !
Kozje. Na shodu v Župelovcih je baje premleval od „Slovenskega Naroda“' plačani Lesničar tudi o deželnem «cestnem programu z ozirom na brežlški-kozjamski oktaj. Razumljivo je, da Lesničar o tej-le stvarni nič ne razume, ker tudi njegov vodja v Celju o tej stvari nič ne rtazume, «ato pa klobasarijo liberalni govorniki tate neumnosti' po: shodih. Cestni program ni niti ovira niti pospeševanje zgradbe cest, ampak gradijo se ceste lahko 'tudi brez programa in tudi proti programu. Seveda človek s študijami in obzorjem kakega Lesničarja tega ne bo nikdar kajpi-ral. Krivo je seveda; tudi naziranje, da bi tedaj dežela morda santo gradila ceste v takozvanom cestnem programu. Ne, ampak v pouk Lesničarja, Špindlerja in drugih enakih politikov naj bo 'poVedjano, da bodo ceste morali’ graditi okraji. Liberalci pas naj; na primer vprašajo v Šmarju, kako je tamkaj njihov za-stop nagel za, izvršitev nekaterih cestnih zgradb. Ti liberalci sc povsod največja ovira našega napredka.
Oplotnica. V Oplotnici je dne 7. i. m. zgorel živinjskj hlev Antona GolČerja. Ogenj bi s!e bil hitro v začetku Še lahko ? zaduŠtil, če bi imeli potrebno brizgalnico. Stara je potrta, in nemška, toliko skrbna občina že tri leta pripravlja novo, pa ije Še sedaj nima. Mogoče da nam jo bo ta požar sredi velike
venđjar enkrat preskrbel, saj je bila nevarnost za druga poslopja velika in je že Konjiška požarna hramba bila prihitela na pomoč, a k sreči ni Smela Več ka.j gasiti.
Kebelj. V občini Kot tebeljste župnije je bila dne 8. t. m. volitev župana in je bil zopet iovoljen stari župan gospod Jurij Gujznik. Celi odfbor je na strani Kmečke zveze.
St. Jurij ob juž. žel. Katoliško bralno društvo priredi v nedeljo, dne 14. prosinca popoldne ob 3. u-ri v zgornji dvorani Katoliškega Doma; svoj redni občni zbor z mnogovrstnim vsporedom.
Dobrna. Kmetijska podružnica na Dobrni vabi na občni zbor dne 2. svečana ob 3, uri popoldne, ki se vrši v hotelu „Union“, Važnost kmetijskih podružnic je tako jasna, da nam ni potreba; to dokazovati. Vsi stanovi , se v dosego svojih stanovskih zahtev združujejo, kakor delavci, uradniki, učitelji, obrtniki itd., le kmet bi držal roke križem in gledal, kako si drugi svoj položaj zboljšujejo ? ! Šatorej posestniki pridite!, Na občnem zboru se bo pobirala zaostaja udnina in za leto 1912. Sosedje-pa, lahko pismeno prijavijo svoj pristop. Na veselo svidenje dne 2. februarja 1912 na Dobrni!
Zgornja Ponikva. Naše Izobraževalno društvo prijazno vabi na svoj šesti občni zbor, ki se vrši v društveni sobi v nedeljo, dne 14. januarja* Ker prideta mogoče tudi dva predavatelja od sosednjega društva, Želimo, da bi se v obilnem številu udeležili vsi udje in tudi neudje. Torej na veselo svidenje ! Odbor.
Vransko. Naša mladina tudi noče zaostati za drugo mladino v Savinjski dolini, zato si bodemo u-
stanovih dne 28. t. m, po večernicah Mladeniško in Dekliško zvezo. Govorit pride preč. g. dr. Hohnjec iz Maribora.
Marija Nazaret. Dne 21. t. m. se vrši v prostorih hralnegla- društva po večernicah shod Slovenske kmečke zveze. Govori državni in deželni posla--nec dr. Verstovšek.
Hornjigrad. Dne 15. t. m. so sklepne volitve za okrajni zastop iz kurje trgi in mesta. Želeti je le, da se vendar enkrat okrajni zastop konstituira, Ker ima rešiti jako važne zadeve.
Sv. Jurij ob Taboru. Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 14. t. m., po večernicah v društvenih prostorih velezaiiimivo skioptično predavanje:	„Pod
vročim solncem in večnim ledom“, slike iz najbolj vročih in najjmflzlejših krajev. Vstopnina za šolarje je 10 vin., za odrasle 20 vin. Prebitek se porabi za naročbo društvenih časnikov, — Nato bo nadaljeval društveni predsednik o svojem potovanju med Cehe.
Novacerkev. Umri je v Komornu na Ogrskem cAie 26. decembra 1911 Stile t n i Martin Arlič iz Voliterà vni. Dne 16. decembra se je v premogokopu ITa-tabanyja ponesrečil in isti dan še poročil s svojo strežnico Irmo Zutlmcher. Rajni je sin poštenih, krščanskih starišev. Sveti mu večpja luč!
Iz Crete. „Slovenski Gospodar“ >je že dne 14. decembra 1911 prerokoval, da se našemu županu Go-veku pripravlja ričet. Pri obravnavi dne 16. decembra 1911 v Gornjemgradu so ga docela sternali in je c. kr. okrajnb, sodnija pripoznala Goveku 300 kron stroškov in še 196 ur zapora. Ali je to tudi narodna žrtev! ?
Iz Crete. V Kokajrjih se nahaja pri županu c. kr. poštni tnabiralnik, ki kaj nerodno obratuje in sicer najvadno le tedaj, Če prineseta „Slov. Gospodar“ ali „Straža“ opazke o naših dnevnih razmerah. Vselej takrat je dotična številka, ki po sodbi našega državnega pravdnifca ne sme med kokarski svet, zaplenjena. (Zcli se, kakor da, se hoče z, vednim zaple-njenjem prekositi celo c. kr. državnega pravilnika v Mariboru. Opozarja se c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, naj z lučjo pri belem dnevu posveti v> te razmere. (Pojasnila bodo podali naročniki iz Potoka in drugih vasi.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Čebelarska podružnica pri Sv. Juriju ob Ščavnici ima v nedeljo, dne 14. januarja ob 3. uri popoldne v gostilni Marije Trstenjak svoj občni zbor. Dnevni red: 1, Poročilo in pozdrav predsednika, 2. Poročilo tajnika in blagajnika, 3. Volitev novega odbora. 4. Predavanje g. Jurančiča!. 5. Čebelarska razstava 1912, 6, Slučajnosti,
Remšnik. Posili nemci so vložili protest proti zadnjim občinskim volitvam,
Kaplja. Na sv. Treh kraljev dan so popivali popoldne v krčmi A. Hartmana v Spodnji Kaplji ža-gnj mojster Leopold Liško, njegova žena Marija in sin Leopold. K njim se je pridružil tudi Frpnc Pe-čonik, posestniški sin v Kaplji. Vsled obilno zavžite pijače 'se je začel med pivci prepir in tepež, pri katerem je Frauc Pečonik s pomočjo drugih fantov vse tri Liškove s polenom napadel in tako dolgo pretepal, da so vsi trije zadobili težke poškodbe.. Oče, mati in sin se nahajajo sedaj v mariborski bolnišnici.
Šoštanjski okraj. Na ■ Spodnjem Štajerskem vladajo že res turške razmere. iZlvpdeli smo, da je idteželni šolski sivet odklonil predlog ' okrajnega Šolskega sveta Šoštanj, da se dozida del poslopja; pri slovenski Šoli v Šoštanju. Mesto Sošitanj je protestiralo proti temu in izjavilo, da noče placati svoje tangente. Ödtale tri všolane občine so se izrecno izjavila za razširjenje šole. Mestò Sošitanj dela na vse kriplje, da bi deželni šolski svet priznal šulferajnsko šolo iza javno. Poslanec 'dr. Verstovšek je posegel takoj vmes in zahteval pri deželnemu šolskemu svetu natante pojasnila. V veliko E&eucfenje referenta jé pojasnil pòslanéò zmoto, nà pöülsgi katere se je odklonil predlog (okrajnega šolskega sveta. Dokazni Uhi je iz prepisa sklepa treh všolanih občin, da so se te občine soglasno izrekle za razširjenje. Iz aktov se je pa posnelo, da je v poročilu okrajnega Šolskega sveta, da so se izrekle tri občine le pod pogojem za prispevek, če ga dovoli tudi mesto Šoštanj. Poročilo o-krajnega šolskega sveta na deželni šolski svet je torej ali falzificirano »ali pa dotični, M ga je pisal, no razume toliko slovenski', da bi bil umel sklepe in podane izjave všolanih občin. ‘Ce tiči ,v tem zlobnost ali neznanje jezika, ne vemo, todja na vsak način je ta Škandal in poskrbeli bomo, da bo prišla jasnost v ta zadevo.
Polzela v Savinjski dolini. (Javna z a h v a-1 a.) Na dan nedolžnih Otročičev je priredila) slovenska šola drugo božičnico. Otroci so prav dobro vpri-zorili božično igro „Palčki“, po igri se je pai obdarilo vseh 260 Otrok, ubarne z obleko in drugimi potrebščinami. Da smo pa obdarili laihko toliko število otrok, se imamo zahvaliti blagim radodarnim rodoljubom, ki so nam z raznimi prispevki pripomogli do izvršitve. Darovali so sledeči : slavni okrajni odbor na Vranskem 30 K, klub naprednih akademikov v Celju 25, ter »gospodje:	dr. Vit Cervinka, zdravnik
v Plolzeli, 20, gospa Bebica Ji^kšetova, nabrala na Vranskem, 14, Franjo Roblek, veleposestnik v Žalcu, 10, Julij Žigan, trgovec na Polzeli, 10 K in v blagu daroval za 15 K, slavna posojilnica v Celju 10, Peter Majdič, veletrgovec v Celju, 10, Č. gospod Josip Atteneder, Župnik na Polzeli, 6, slavna kolipska tovarna) v Ljubljani 6 K v blagu, notar Jezovšek na Vranskem 5, Drago Korošec^ učitelj ito Reki, 5 K,
mesto venca na grob umrlega tovariša R. Vrabla, č. gospod Leber J., župnik v pokoju, Polzela, 4, gjdč. Anica Petrovec in gospa Milka S Lokarjeva v Domžal ali 4, dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju, 4, dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, 8, Anton Kolenc, trgoveo v Celju, 3, slavna Vydrova tovarna' v Pragi 2, Jurij Gril, Luče (Veliki Val) % Jurij Kae, pek na Polzeli, 2, nabiralna pola učitelja Rad. iTušaka 20 K; darovalci gospodje: Pauor Josip, trgovec, Plas-kan, gostilničar, in častiti gospod Vogrinec, kaplan, po 5 K (vsi v Braslovčah), po 1 K: Vrankovič, Kra-sovic v Braslovčah, Kramar Iv^n, učitelj, in Ravnihar Ivan, trgovec, v Celju, ter Cajhen J. Orgelbauer, gostilničar, Polzela. V denarju je došlo letos torej 195 K, izdatkov je bilo skupaj 360.71 K, torej primanjkljaj 165.71 K, ki se (je pokril s preostankom iz lanskega leta. Nadalje so darovali še v blagu: slavna žalska pivovarna sod piva, gospodje: Stefan Strašek, črevljar v Celju, 6 parov močnih zimskih črevljev, Antop Naglič, trgovec v Mislinji, zimske ere vij e, Josip in Toni Cizel, trgovina na Polzeli, v blagu, potem gospodje celjski trgovci R. Stermecki, Goričar in Leskovšek, Prida in Kramar v blagu. Vrle domače gospodinje: Županova Jelen, Homotova (Kolajr), ErinŠejkova (Košfeo) in Timova (Bizjjak), so pa darovale mleko in jajca za pecivo. — Prisrčna hvala slehernemu darovalcu v imenu ogrožene pol-zelske miaofine. Hvala stotera tudi vjsem onim, ki so na kakoršenkoli način pripomogli' k dobremu vspehu slovenske božičnice, posebno 'hvalo pa še Čislani obitelji mizarja Repiča, ki je pomagala pri gledališki igri, pri razdeljevanju daril ter pekla brezplačno pje-civo za vseh 260 otrok. Konečno se imamo še zahvaliti Še gospodu Ad. Škulju, šolskemu vodji v Tržiču ha Kranjskem, ki nam je d,M vse potrebno za tvpri-ZOritSY i„Palčkov“ na razpolago. Se enkrat:; Bog plati !
Primorsko.
Gorica. Dne 11. t. m. je imel goriški deželni zbor prvo sejo. Vršile so se same formalnosti.
Konferenca dalmatinskih škofov. Glasom Časnikov se koncem tega meseca v Dubrovniku vrše posvetovanja dalmatinskih Škofov.. Na dnevnem redu bo več važnih stvari, zlasti tudi vprašanje o skrčenju praznikov.
Intronizacija novega šibeniškega škofa Pappa-fave se vrši dne 18. februarja t. 1. Prisostvovali bodo škofje: nadškof dr, PulišiČ, splitski škof dr, Giivoje in dubrovniški škof dr, MarČeliČ.
Narodno gospodarstvo.
Avstro-ogrska banka je imela dne 11. t, m. sejo generalnega sveta, v kateri se je sklepalo o računskem zaključku za leto 1911, Čistega dobička je imela pretečeno leto 2954 milijona kron. Obe državni polovici dobite skupno 11 milijonov kron. Dividenda za leto 1911 znaša za vsako akcijo 104 K 40 vin.
Smodnik se podraži. Praška; „Bohemia“ poroča, da je vojni minister sklenil s 1, junijem 1912 povišati ceno smodniku za puške. Lovski smodnik, ki je stal prej 3 K 1 kg, bo stal 4.56 K. Fini lovski smodnik po 4.30 K bo stal 5 K. Brezdimni smodnik bo stal 7.30 K 1 kg, prej 7 K.
Konec hrvaškega psfrobinodstva (v Adrijb Hrvaškim listom poročajo iz Senja, da bo Hrvaška pa-robrodna družba ustavila,1 'promet, ker ne more več vzdrža ti konkurence Ungaro-Kroate, mažarske g a podjetja, pri katerem pa je, žaiibog, udeležen tudi hrvaški kapi tipi. Ungaro-Kroato podpira mažarska. vlada z vsemi sredstvi ter ji naklanja vsako leto milijonsko podpore. Hrvaška parobrodna dražba pa je bila navezana zgolj sama nafse. Opetovano je sicer zaprosila podpore pri hrvaški vladi, toda. vse njene prošnja slo ostale brezuspešne. Hrvaška vlada ima še pač v izobilju denarja v najostudnejše agitacijske namene, nima pa denarja za narodne svrhe. Hrvaško parobrodno društvo, na čegar ladijah so se obsedaj vile hrvaške nairodne zastave edine v Adriji, — je torej posvečeno propadu, ker ga ne podpirajo tisti, katerih sveta dolžnost bi bila, da podpirajo vse, kar je hrvaško.
Književnost in umetnost.
„Voditelj“ v bogoslovnih vedah'. Leto XV., 1. zvezek, — Vsebina: I. Razprave : A. Snoj (Dunaj), Ali je monarhični episkopat apostolska ustanova? Trezna in jasna razprava o razvoju cerkv. služb, posebno episkopata v apostolski dobi. — Dr. Josip Somrejk (Mlaribor), Sistematična razvrstitev oerjkve-nih govorniških predmetov. Dokazuje potrebo sistematike v izbiranju govorniških predmetov, opozarja na sredstva in pomočke, ki jih nudi zato cerkev, in daje bavodila, kako izvesti sistematično razredbo. Dr. Somrek podaja tukaj referat, ki ga je imel na homiletičnem tečaju na Dunaju. — Mat. Štrakl (Sv. Peter niže Maribora), Cerkveno Življenje v novem delu sedanje lavantinske škofije v letih 1828—1843. Iz župnijskega arhiva pri Sv. Petru niže Maribora priobčuje pisatelj za versko in kulturno zgodovino važne odlomke iz korespondence rajnega kanonika M. Glaserja. Tukaj nas seznani zopet z dvema vnetima, blagima duhovnikoma. — Dr. Avgust Stegenšek (Maribor), Zgodovina pobožnosti sv, križevega
pjota. Pisatelj povzema glavne rezultate svojih zelo zanimivih raziskovanj tako-le:	1. V Jeruzalemu se
mora ločiti pot trpljenja od Oljske gore do Kalvarije ter pot križa od Pilatove hiše do Kalvarije. Isto velja pri posnetkih v naših krajih. 2. Zgodovinska podlaga posameznih postaj je zelo različna. Pri vsaki se mora ločiti* kako stara je vsebina, kedaj je postala del križevega pota in kedaj se je v Jeruzalemu n)a sedanjem mestu lokalizirala. — II. Iz duhovnega pastirstva. 13 'krajših prispevkov. — III. Cerkveni pregled: 1. Protestantizem in misijoni (P. M. Ho-leček), 2. Rusinska cerkev (M. Krajnc). — IV. Slovstvo. Med drugimi deli je tukjaj ocenjena dr. Pečjakova dogmatika in etika. — Drugi zvezek bo izšel pred veliko nočjo. — Tretji zvezek, ki izide kpnc.em meseca junija, bode prinesel natančno razlago novih rubrik za brevir.
Požari v Ameriki.
Palača zavarovalnice,,Equitable“ — upepeljena.
N!ew-i York, dne 10. januarja. Požar* ki je upepeli] 15-nadstropno palačo zavarovalnice za življenje „Equitable“,, je najhujši, kar jih pomni New-York. V. palači je 'nastanjenih okoli 600 pisarn in ob izbruhu požaJrfa je bilo v poslopju vsega, skjupaj do 2000 ljudi. Požar je izbruhnil v kuhinji, za kavo in usluž’ benci, opazivši ogenj, niso (takoj poklicali požiarne brambe, upajoč, da sami' zaduše ogenj.
Ko je zadonel prvi alarmni signal, naznanjajoč ogenj, so ljudje vsi preplašeni planili k liftom, Ida se rešijo na prosto. Vsa stopnjišča so bila že zavita v .neprediren dim. Pri dvigalih je nastala gosta gneča in odigravali so se obupni prizori.
Moški so odrivali ženske in mnogo osebi se je v tem Splošnem prerivanju onesveščenih. zgrudilo na tla. Lifti so funkcionirali le nekaj minut, dokler jih ni dosegel plamen.
Ostali so poskakali z oken na redilne plahte, nekaj pa jih je skočilo kar naravnost na cestni tlak, kjei; jih je reševalno društvo pobralo s polomljenimi udi.
Tri osebe je ogenj vjel v podstrešju. Privezali so ste na vrv in se polagoma spuščali v nižino. Kar udari skozi okna plamen, prežge vrvi in nesrečneži so padli iz silne višine na (cesto in se razleteli na drobne kosce.
Število žrtev doslej še ni natanko dognano. Ve se le toliko, da se je pri gašenju ponesrečilo šest gasilcev, da je veliko število oseb dobilo hude telesne poškodbe pri skoku z oken in da se jih je pri reševanju več ubilo. Koliko oseb je zgorelo v plamenih in se zadušilo v dimu, ni znano.
Gasilna dela je močno oviraj silen vihar in pa hud mraz, vsled česar je vodja, sproti zamrzovala v brizgalnih ceveh. Pri gašenju je. sodelovalo 30 briz-galnic.
Materijalna škoda tudi ni še znana; cenijo jo na 20,000.000 dolarjev.
V kleteh palače se nahajajo shrambe vrednostnih papirjev, v katerih je nakopičene vrednosti za pol milijarde dolarjev, o katerih pa trde, da so ostalo nepoškodovane. Požar je uničil (arhive, dragocene knjižnice in med drugim tudi spomine milijarderja Harrimanna,
Med bankirji, ki imajo shranjene svoje zajoge v kleteh „Egiuitabla“, je nastala strahovita panika in ja borza ustavila svoje poslovanje.
Dno 10. januarja so se vršili na cesti obč. zbori delniških družb, ki so imele naložene svoje glavnice V „Equitablu.“ Na zborovanje je prišel tudi še bančni ravnatelj ;„Equi tabla“, GihTm, ki se je rešil na čudovit rte&n. Stisnjen je bil meid jekleno ogro-djo palače in so ga niašli nezavestnega; prežagali so jekleno stebre, da so prišli do njega.
Poroča ste, da je prišlo pri požaru „Eqjuitablo-ve“ palače sedem oseb ob življenje.
Sreča v nesreči je, da je ogenj izbruhnil pred poslovnimi urami.
Borza v mestu Chicago zgorela. Drug velik požar je izbruhnil v mestu Chicago in je vpepelil palačo borze. V grozni paniki je bilo 12 oseb pohojenih. Na stotine oseb se nahaja v smrtni nevarnosti. Obseg katastrofe Še ni znan.
Vojska,
V Carigradu se energično upirajo govoricam o miru. Ce se preudari vse, tedaj je» pač očitno, da je Italiji več ležeče na miru nego (Turčiji* in tiste vesti, ki naznanjajo vsak dan, da se sklene mir (že v najbližjem času, se porajajo za kulisami, kjer hočejo pospeševati interese Italije.
Kakor je resnično, da je položaj mladoturkov zelo težaven in da se je med njimi že večkrat pokazalo nagnjenje za mir, je vendar na drugi strani razumljivo, da se vsak d|an zopet .premislijo. Skoraj gotovo bi Arabci v Tripolitaniji nič ne vprašali Carigrada, če bi T,urČija sklenila mir, ammali bi vodili vojno na svojo pest dalje. (To bi pa silno škodovalo ugledu vlade in sultana pri neturšldh mohanteldan-cih,
Vojna v Tripolitaniji je odpravila ali vsaj zaj-časno (potlačila- velika nasprotja med Turki In Arabci. Ravno v tem so se Italijani najbolj zmotili, ker se mislili, da jih bodo Arabci v Afriki sprejeli z odprtimi rokami kot osvoboditelje izpod (turškega jar-
ma. Namesto tega je italijanski napad netiajdomja u-trdil mohamedansko solidarnost. In ta je za Turke bolj dragocena kakor mir.
Zakaj pri tem vprašanju ne gre le za( izgubo Tripolitanije, ampak za politično pozicijo (Tlurkov še s ploh a
Oe razočarajo Turki Arabce in jih razdražijo, tekiaj prav. laJhko izbruhne njih staro sovraštvo do Turkov z novo silo po vseh mohamedanskih deželah. In kako nevarno-je to sovraštvo, so Turki uvideli v Jemenu;
Italijanska mornarica.
Ta teden odplove ena divizija italijanske vojne mornalrice pod poveljstvom kontre-ačjmirala Cagnija iz Spezie v tripolifcansko vodovje. Divizija ima nalogo, preprečevati utohotapljenje vojnega materijala v Tripolitanijo.
Divizija obstoji iz treh križark, in sedmih drugih ladij.
11 a 1 i j a n i na T!urŠ|:kem.
Turška vlada se je vsled intervencije nemškega poslanika pl. Marschalla dločila* da še ne bo izgnala Italijanov z Miriosita in Marmarskih. otolkov, dokler vojni minister ne odloči, Če spadajo ti otoki še v trdnjavski rajon.
Iz bojišča.
Glasom poročil iz turških (virov ste bombardirali dve italijanski bojni ladiji dne 2. t. m. trdnjavico La(hie v Rudečem morju; dne 51. t. m. so ti talij a-nj obstreljevanje ponovili, toda brez vspeMa. Ranjen je bil eden turški vojak in porušili so 'dve barala-Italijani so baje ob Asirskem obrežju izkrcali štiri topove s strelivom.
Kriz a.
Iz Carigrada se poroča, da vlada v 'Turčiji res prava notranja kriza. Vesti, glasom katerih je podal veliki vezir ostavko, so neresnične, njegovo zdravstveno «stanje se je obrnilo na boljše.
V torkovi seji turške zbornice, v kateri se je nadaljevala debata o spremembi člena 35 turške u-stave, so se vršile primeroma; mirne razprave, v katere 'so posegli učni minister in minister zunanjih zadev. Prvi je povdarjal, da se mora spor Čimpreje poravnati, ker ja izključena druga demisija kabineta, sicer bi razsodil narod. Debata se bode še nadaljevala.
Razgled po svetu.
Železniška nesreča. Montreal, dne 8. januarja. Dva vlaka Canadiain-Pacific-železnice sta, pri Tlerre-bone z največjo hitrostjo zadela drug ob drugega. -London, dne 8. januarja. Kakor poroča Reuterjev bira iz Montreala, so bili pri železniški nesreči pri Tierrebono ubiti trije potniki, 16 jih je bila ranjenih'. — Berolin, dne 9. januarja, O železniški nesreči v Kanadi se Še poroča:	Po Zadnjih poročilih je bilo
kakih 30 oseb ubitih in čez 100 težko ranjenih. Učinek je bil grozen. Več vozov, ki so bili prenapolnjeni s pasažirji, so bili zmečkani, kakor papirnate Škatlje. Del pasažirjev je bil takoj mr tete. Ranjenci so niso mogli rešiti izpod razvalin. Bilo je pa 19 stopinj mr.afca, vsledi öesaär je ive,ljfik,o ranjencev zmrznilo, priedno je prišla pomoč.
Roparski umor odvetnika. Pariz, dne 7, januarja. V Neuilly So neznani roparji umorili in oropali odvetnika Benonime ter vrgli potem njegovo truplo v Seino.
Zima v severni Ameriki, Dne 7. t. m. je v New-jYorkju zmrznilo 12 oseb. Tudi pri nas so, zadnji dnevi precej bolj hlsfdni, toda, posebne sile še ni. Sedaj se šie-le komaj čuti, dia; smo v zimi, sneg pa še noče priti.
Oropan sluga. Šemnica, dne 7. januarja. Na nekem jako obljudenem tukajšnjem trgu je ' izvršil neki ISletni delavec drzen najpad na slugo neke tovarne za stroje, ki je nesel dve vreči s srebrnimi novci za 8000 mark. Slugi je šiloma iztrgal obe vreči ter pobegnil. Ker ste bili pa vreči pretežki, ju je proč vrgel. Policija ga je prijela.
Milijonska goljufija. London, dne 7. januarja. Iz New-iTorka poročajo: Sin znanega pisatelja Jul. Hautorne in prejšnji 'župan v Bostonu 'Qui nei • sta bila zaradi velikanske goljufije aretirana. Prigoljufala sta kake 3,000.000 dolarjev.
MWMBBWBW1 MHBagfl 'HPIflffiBIMMU HUMI II B Hill i lili»
Ali ste že obnovili naročnino?
Za Svečnico!
Vsem velečastitim gospodom in cerkvenim predstojništvom zopet toplo priporočam mojo bogato zalogo listnih voščenih in mi9By SV@Cf voščenih zavitkov, raznih plamenic najboljše vrste in po najnižji ceni. Omenjam, da že celih 16 let delam v tej hiši kot svečar.	10
Za obila naročila se priporoča
J. Dufek nasi. Fran Ducitele»
svečar in međičar v
Mariboru» ¥iktrir§f hoffiats®.
neno
sa ženske in sa k no za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska tazpoiiljalita R. Stermecki v Celju it 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
ti abito na
v občni zbor
»aPOSOjilnice ¥ TrbOVljaH“ reg zadruga z neona, zavezo ki bode v pondeljek dne 22. prosinca 1912 v posojilniških prostorih ob 3. uri popoldne s sledečim drevnim redom :
1.	Zapisnik zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo računskega preglednika in potrditev računskih zaključkov za leto 1811.
4.	Razdelitev čistega dobička.
Slučajnosti.	17
NačelniStvo.
Učenca
srÄTÄ9“1?« Slovenci pozor!
Poročne prstane
poštenih etarišev ki ima veselje do trgovine sprejme takoj Rudolf Dergan, trgovina mešanega blaga Ribnica na Pohorja.	11
Grajska Marìbor prì lojzu Nudi
ge p0cenj hitro in čudno snažijo pre-llllf ** 40 proge za okna, kakor tndi moško in UllvO IO žensko perilo, domače perilo itd. itd.
tulu A. THIERRY A BALSAM
«Mia prlttns z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamke. Oblastno varovan.
Vsako ponaiejenje, posnemanje in prodaja kakega drujef» balsams s podobnimi znamkami Be sodnijsko preganja m strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih
na dihalih, —* ■—*-*-----“	’ ’—
bolečinah v
flnond, pri	*», ,u«yu Kt« ... .loww,
pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu tn ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in inlizpuščajih itd. 12/8 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry«
pristno
centifolijsko mazilo
iz telesa in radi toga dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri ranah i. t. d. 9 dozi staneta 3 60 K.
Naroči zal Lekarna k angelju varil!«, ADOLF THIEBRY v PREGRADI pri ROGATBG.
Dobi ec v vseh lekarnah in sicer v Maribora ▼ lekarni W. A König.
Predobro se še spominjam,
če za 25 let nazaj pomislim, česar je bilo tedaj pretrpeti, če se je kedo n ahi adii. Moral se je potiti, zavživati čaj in druge sladkarije, ki človeku pokvarijo želodec! In dandanašnji? Cisto enostavno! Kupi si Škatljico Fay-ovih pristnih sodenskih mineralnih, pastil, jih povžij, in zgubil boš na-hlad, brez c?a bi bil to še prav opazil. So-denske potite dosežejo vsikdar vspeh. Škatljica stane samo 1.25 K. Svari se pred ponarejanjem.
UsVIMAmSS velik, lep, firma Maier- $ O p 199	99 C J f Falda, amer. sietem: tenlus-
Orgel, 2 mannaia, vsak po 5 oktav, pedal 2 oktava in 3 glasi, primeren za kakšno kapelo ali salon, s 5 registri, karakteristične spremene od najfinejšega pp do veličastnega fff, še skoraj nov, popolnoma chrmajen, brez vsakega pogreška, se proda. Vprašanja se naj naslovijo na npravništvo tega lista.	192
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
vsake velikosti m po naj-nižji ceni; ne votle ampak polne (masivne.) Za blago jamčim in graviram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Delavnica za popravila.
Urar, ofelar In zlatar
Fags Bureš Msas
Tegethofova cesta it 39.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
IWels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj j Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.	194
Inserirajte v ..Straži**!
Kdor hoče, da imajo njegovi inserati vspeh, inserirà v »Straži* !
»Straža« je najuglednejši spodnještajerski list, ki se zelo mnoga čita, zato je inseriranje v njem zelo vspešno.
Inseriranje v »Straži« je ceno, ker hočemo iti na roko slovenskemu trgovstvu in obrtništvu, zato poslužite se ugo-
f «Uka zaloga ur, dragoce-70®ttsrebrnme in optičnih stvari po vsaki eenl.
Dei ks «broker ittestr. csnB tastati ßrsasnfoep *6 SO sia 2tW SC. 3$äJÜ»st» remont,-wa K S'ßC Fràina srebrn» nrs	„	7-—
Original omeg» tar»	„	1S* ~
Enfetnjsk* ara	,	•§’—
Bndiijka, niklasta	,	S*—
Poročni prstani	,,	'i—
Srebra* verižic	„	3*~
\	~ Večletna jamprtn -
Nasi. Dieting«*
Inserirajte v ..Straži**!
urar hi očalar m
Mor, atpMk« »it«« n
iHpsjm datari«« Ir «retare. m
Hranilne vloge
»e «prejemajo od vsakega in «e obrestujejo: navadne po 4‘/a%» proti 8 mesečni odpovedi po 4s/«'/«* Obresti se pripisnjejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsaeega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovani« kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posolila se dajejo
le članom in sieer; na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po 5’ na vknjižbo in poroštvo po 58/**/. in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K, Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
se vsako sredo in četrtek od 9. de 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. rre dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah ee sprejema in izplačnje denar,
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast.
V**’
kencesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C®ü®
Poljska ulica št. 14.
Be priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in za* sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Sledilna ognjišča v^eh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde bijem vsake vrste tehtnice, tndi premostne (Bruoken-vragea), prevzamem iste kakor tudi pteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa ? mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
StOllId ulica Stav« 6	psg. zadruga t neomejeno zavezo	(iHBll GISVIHIIl trQQIll ID Stol. CBPlfflijö).
»
AVW£@>	JpOf
Mmsiki/ yhni/uculi/.
■celan, cementno zalogo tovarne Trbovlje, jpo zalogo nagrobnih vencev. Nadalje ku-poljske pridelke, posebno hmelj, maslo, i, jaboljke, laneno seme itd. — Kupujem in izborna domača, bizeljska in haloška vina.
H	Prevzamem vsa dela
ms rekoracijske, slikarske in r pleskarske stroke, katera izvršujem vestna in po najnižjih cenah.
Mihael Oobravc v Celju
bv Gospodska ulica 5.	^
Udano podpisani si usoja opozoriti velečastito duhovščino na svojo veliko zalogo izvrstnih
voščenih sveč
razni velikosti za cerkve ter prosi blagohotnega naročila.
Avg. Günther,
svečama na paro v Slov. Gradcu.
Letni račun. — Franko pošiljatev. 44 Kapnice se vzamejo po najvišji ceni v račun. «■■■■■■BUM
Svoji k svojim!	Za našo odre!
Dlletantje pozor!
Veliko zalogo lasulj lastnega izdelka iz pristnih las od K 6.— višje, za posojilo po K —.70 višje; raznih tlepotil, mastiksa, klep, brade in dragih potrebščin za predstave; nadalje kite za dame iz pravih (domačih) lai od K 5.— višje, kakor sploh vse izdelke iz las izgotavlja v najkrajšem časa ter se priporoča
Josip Holy,
brivec in diplomiram lasulj ar.
Slovenci!
H kateremu krojaču se naj obrnemo?
Jos. Macuh
v Mariboru, Stolna ul.
nasproti ljudski posojilnici
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne. Zaloga črnega- in modnega blaga iz solidnih tovarn.
v Brežicah ob Navi odlikovan z zlato kolajno na Dunaju in v Pragi. Cene zmerne! Postrežba solidna in točna!		
	Ne pozabite	
	Volno, sukno (štole), cajge, modno	2
© m	periino blago, preproge, odeje, koce,	db ©
m	platno in vse manufakturno blago	N
w	kupite najbolje in najceneje v domači	tt a
*5	trgovini	a ©
		2,
a © ». &	M. E. Sepec,	aT ©
	Maribor.	
—	Grajski trg. lose* Burgplatz.	
Halo! Kaj je novega?
Upeljal sem novo svetovnoslavno vrsto obuval „Salamander“ v moji trgovini kot edino prodajalno te vrste obuval na celem Štvjerskem in sieer po enotnih cenah K 16 50, luksns-cena K 20 50, oddajam vsa v moji trgovini v zalogi se nahajajoča obuvala po zelo znižanih eenah. Naj nihče ne zamudi porabiti to redko-kedaj se nudečo priìiko, da si nakupi fino in po ceni obuvalo. Nadalje velika izber elegantnih in modnih obuval za plesne veselice in bale.
Z odličnim spoštovanjem	204
Štefan Strašek, Celje, Sclunidgasse.
_______... Pevec
V Mozirju ima v zalogi veliko izber
Schlüter-
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje	u
pekarna Berner
Koroška cesta, fllialka v Tegetthoffovi ulici.
Smrekove storže letošnje, semena polne, želod, vosek, vinski kamen, suhe češplje, suhe go-be, orehe, sploh vse deželne pri- posebno lepo zalogo
deike kupi veletrgovina jajce, ,
«I £	• jm m	prodajam
Anton Kolenc
Celje, Graška cesta 22.
Istotam se dobijo tudi vsi dežel ni pridelki, kakor fižol, krompir, koruza itd,, sploh vsi deželni pridelki, kakor tudi vse špecerijsko blago vedno sveže po najnižjih cenah
na debelo	in drobno.
, maslo, Kupujem im in haloška vina
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega : Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstva.
Na debelo!
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno !
Goričar & Leskovšek LfŽvezna trgovina Ki
Celje : Graška ulica štev. 7. |j| Celje, Rotovška ulica štev. 2.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade.
Podružnica Ljubljanske Kreditne
Banke v Celju.
Centrala: Ljubljana.	Podružnice: $p|jet, CelOVeC» Trst,
Sarajevo in Gorica :
Delniški kapital : 8 milijon kron.
Rezervni zaklad tez K 800.000 obrestuje
vloge na vložne knjižice po
od dne vloge do dne dviga.
Rent. davek plačuje banka iz svojega. {istih