izhofa |iinI t«m skrajionim ime- nom od H. nov. 1961 doijt na predlog •M^lnfkiti odborov SZDL Ptuj fn Ormož kdaj« »Teruarla 1962_CEHA 20 DIM Letnik XV. ZA NAČRTNO pripravljanje kadrov Iz analize izvršnega odbora 00 SZDL Ptuj izn^sni oaiDor oDCinsKega oaDo- ra SZDL občine Ptuj je v četrtek, 8. februHirja pod predsedstvom tov. Branka Gc-rjupa obravnaval kadrovska vpraš-anja na območju občine Ptuj. Osnova razprave je bilo ponc'čilo o stanju kadrov na občinskem območju, ki ga je v imenu kadrovske komisije 00 SZDL prebral tov. Vinko Zigman. Kadrovska komisija je določe- ne podatke o stanju kadrov do- bila z anketo, ki jo je izvedla pri vseh gospodarskih organiizacijah na območju občine. Anketa je zahtevala odgc-zore na vprašenja: # kdo in v kakšn-^m sestavu vodi kadrovsko politiko v pod- jetju, 9 ali je ta organ samostojen in kdo mu nudi pomcc, O kakšen je kolekttv po sta- rosti, spolu, izobrazbi, # kakšen je sestav vodilnega kadra v podjetju in # kako je s skrbjo za bodoče kadre. Iz dobljenih podatkov ankete je razvidno, da je vprašanje vo- denja smotrne kadrovske politi- ke v večini podjetij še precej ne- urejeno, ker bi m:cala imeti sle- herna gospod-airska organizacija na osnovi analiz natančno dolo- čen naort potreb vseh kadrov, kakor je n^rax,i.ld na t>rimer To- vama volnenih izdelkov v Majšperku. Svojim patrebam bi potem morala prilagoditi pro- gram izobraže-v^anja in štipendi- ranja kaidrov. V tem DogJedu je zlasti pomemibno ".prašanje izbi- re štipendistov, da ne bi, kakor se to često dogaja, že tako neza- dostnih namenskih sredstev ne- uspešno investiralo. Zaradi nefza- dostnega uitoštevanj-a tega vpra- šanja se je na prim^^r znašlo pri Kmetijski zadrugi Ptuj nekaj kmeti.jskih tehnikov, sicer diplo- mirsnih absolventov srednjih kmetij vkih šol. ki pa se kot bivši mizairji, čevljarji in zidarji nika- kor ne morejo orirrtinati v svo- je, sedaj km'tij.='ko delovno pod- ročje. Dalje se opaža vedno večje šte- vilo nekvalificiranih in polkvali- ficiranih delavcev in se premalo skrhi za načrtno izpopoln,jevanje in izobraževanje kadirov na de- ioviiem mostu. Na drugi strani pa je spoznanje nekaterih naših gospodarskih organizacij, da so naložbe v oblikovanje strokovnih kadrov enakovredne naložbam v osnovna sredstva, že dalo dolo- čene rezultate v pogledu organi- zirenja in razvijanja kadrovskih služb in organiziranj>3 lastnih izobraževalnih centrov, ki uspo- sabljjo proizvajalce za delovno mesto. N-adalje se čuti pomanjka- nje srednje strokovnih in višje strokovnih kadrov ter tudi kva- lificiranih. Strokovne šole po ugotovitvah komisije premalo u?,pcsabljajo kadre za uporabnost na delovnem mestu. Komisija meni, da bi mor-alo strokovno usposabljanj, biti enakovredno strokovnemu izobraževanju. Tre- nutni sistem družbenega prizna- vanja kvalifikaci.iskih stopenj za de^-avce pomeni v bistvu prizna- vanje stopenj strokovne izobraz- be. ne pa strokovne usposoblje- nosti, oziroma uporabnosti na delovnem mestu. Po mnenju ko- misije so Se gospodarske organi- zacije ob uvel,javljanju načel o delit/vi dohodka po delu že za- čele zavedati teh razlik in da so zabele že upoštevati v prvi vrsti strokovno usposobljenost. S tem v zvozi je seveda vprašanje pri- dobivanja formalnih kvalifikacij »čez noč« — oziroma pa oprav- ljenem izpitu pred to ali coo ko- misijo igubilo svoj pomen, ksr gre za stvarno, dejansko uspo- sobljenost v korist večje proiz- vodnje in za delitev dohodka po opravljenem delu, ne pa po for- malni kvalifikaciji. V nekaterih gospodarskih or- ganizacijah je prišla do izraza misel, da bi bilo potrebno usta- noviti kadrovsko komisijo v ob- činskem merilu, ki bi naj v.skla- jevala kadrovska vprašanja v ko- muni. Posamezne komisije v pod- jetjih tudi ugotovljajo, da še vedno dober del članov kolekti- vov stanuje v slabih stanovanjih, da se jih precejšen del še vozi na delovno mesto tudi nad 10 km daleč s kolesi in da tudi ta vpra- šanja poleg drugih (sleba tehnič- na oprema itd.) negativno delu- jejo na uspeh v proizvodn.ji. Razprava o poročilu kadrovske komisije se ni omejila samo ra to področje. Zajela je vprašanja nivoja splošne izobrazbe tistih, ki vstopajo v proces strokovnega izobraževanja, razmerje med ob- segom splošnega izobraževanja in strokovnega usposabljanja v strokovnih šolah, izbor kadrov za strokovno izobraževanje, stik s kadri med časom strokovnega izipopolnjevanja itd., skratka, mnoga vprašanja, katerih reševa- nje s« postavlja z večjo ali manjšo nujnostjo. Zastopnik okrajnega odbora SZDL tov. Gorjup je v razipravi menil, da je glede reševanja kadrovs^kih vprašanj že precej zamujenega in da bi bilo po- tre'bno v tem pogledu pohiteti. Po njegovem mtienjiu bi morali prekiniti s kadrovanjem glede na trenutne potrebe in čim preje in čim dosledneje uveljaviti kadrovanje na daljše obdobje, prav tako bi morali angažirati pri reševanju kadrovskih vpra- šanj čim večji del kolektiva, po možnosti pa celega. Ponovno se je zavzel 7a sistematično, načrt- no kadrovanje. V razpravi je prišla do izraza tudi potreba po socialnih delav- cih v podjetjih. Za nekatere čla- ne delovnih kolektivov se zviše- vanje standarda odraža negativno v večji pc'trošnji alkohola, na- mesto da bi začenjali kultumeje živeti. So pa še drugi problemi, ki zahtevajo posredovanje social- nih delavcev. Glede na pomembnost tega vprašanja je izvršni odbor skle- nil kadrovske zadeve obravnavati še pred širšim aktivom, na ple- numu SZDL. 14. t. m. je razširjeni seji ko- miteja ZK v Ormožu prisostvo- valo 45 članov komiteja in sekre- tarjev osnovnih organizacij. Po pregledu sklepov zadnje seje ko- mateja je bilo ugotovljeno, da ne- kateri sklepi niso bili pravilno izvršeni. Član ZK in član SZDL je družbeno-političen delavec v svojem kraju in soodgovoren za j razvoj komune. Dolžnost vsake- j ga člana ZK in SZDL je, da se izobražuje v svoji stroki in na političnem področju. Delo OO ZK na terenu je v zadnjem obdobju prineslo mno^go izkušenj, ki služijo hitre.jšemu razvoju političnega nivoja članov. Številne naloge na področju go- spodarrkega. kulturnega 'n osta- lega življenja zahtevajo sposoben kader. Tega pa primanjkuje, kar se odraža posebno v gospodarsko političnem in kulturnem življe- nju. Razvoi je prepočasen in ga je potrebno v tem pogledu po- spešiti. Povsod je premalo poudarka na olgovornosti vodilnih uslužbencev in članov ZK. ki so dolžni g svo- .jim delom in organizacijo pospe- šiti terriipo razvoja podjetja in komune. Nekateri vodilni usluž- benci hromi.io oravioe delavske- ga samoupravljanja s tem, da brez vednosti de'av5kega sveta in upravnega odbora rešujejo razna vprašanja zn^trai podjet.ja. Taki pojavi so v nasprotju z na- šim družbenim razvojem in je tako počet .je škodljivo za našo socialistično ureditev. Neprim'=^r- no je. da na sestankih 00 ZK že- lijo člani ZK dokončno reševati gospcdarske probleme kar pa ni v njihovi pristojnosti, ampak v pristojnosti delavskega sveta in upravnega odbora podjetja. Dela- vec naj čuti, da je upravljalec in gospodar v podjetju, le s tem bo dosežen pomen samoupravljanja. Člani ZK in SZDL so dolžni obrazložiti delavcem pomen osnutka pravilnika o delitvi či- stega in osebnega dohodka. Večjo pozornost je treba posvečati vzgoji kadrov, takih, ki bodo lažje obvladali sodohne proiz- vodne procese in razumeli družbe- ni razvoj. Starih posegov se je treba otresti in preiti na način dela, kakor ga zahteva družbeni razvoj v občini. .Štipendiranje se naj vrši v obliki kreditiiranja, s čimer bo štipendist čutil večjo odgovornost do tistega podjetja ali ustanove, ki mu omogoča po- stati potreben in L'>kan strokov- njak. Za enotno delo ZK v občini je letos pričel izhajati bilten za notranjo ufx>rabo. Ta obravnava delo komiteja, članov ZK, 00 ZK ■n ostale izkušnje iz dela orga- nizacije. Za mlade ljudi, člane ZK je p'-trebno organizirati te- ča.je, seminarje m nižje politične šole, ki bodo vzgajale in usmer- jale člane v duhu socialistične aktivnosti. V Ormožu je dovolj prijavljencev za nižjo politično šolo, ki bo začpla s poukom že v tem mesecu. Š^-jla je namenjena vzgoii vodilnih parti.jskih kadrov za OO in m'p,'širn članom komi- teja. Vsak prebivalec občine je ob ht-em t^mou razvoja orjciljor! spremljati politične dogodke, po- sebno pa člani ZK, ki jih morajo analizirati in ratzvi.iati politično delo v koleiktivih. Rdr Predsednik FLRJ Josip Brez Tito je v torek zaključil svoj pri- jateljski obisk v ZAR in odpoto- val v sosedni Sudan na tridnevni prijateljski obisk. Semkaj je pri- spel 15. 2. 1962 popldne. Kakor smo že poročali, se je med svojim bi- vanjem v Kairu sestal s pred- sednikom Naserom in se z njim pomenil o perečih mednarodnih vprašanjih ter o dvostranskih od- nosih. Pozneje si je ogledal ne- katere egiptovske znamenitosti. Zadnje dni obiska se je mudil na ogledu Asuanskega jezu in hidro- elektrarne ter se sešel s tamkajš- njim delovnim kolektivom, po- zneje pa se je zaustavil pri zna- nem svetišču pri nubijskem me- stu Abu Simbelu. Nove pobude Sovjotski ministrski predsednik Hruščev je poslal 18 državam — članicam posebnega ra*orožit- venaga odbora spomenico, v ka- teri predlaga, naj bi se zasedanje tega organa OZN, ki bo pričel r delom 14. marca, udeležili pred- sedniki vlad oziroma poglavarji držav. Tako naj bi na širnem »vrhu« skušali sprejeti takoj ustrezne ukrepe glede razorožit^ ve. Sovjetska vlada je nekako šla molče mimo nedavnega zahodne- ga predloga, naj bi bil ta sesta- nek kvečjemu na ravni zunanjih ministrov. V Washingtonu Je po- sebej poudarjajo, da je treba vsakršne razgovore prej dobro pripraviti in se jih lotiti na naj- višji ravni šele potem, ko bo ka- zalo, da bodo tudi zares dosegli kak uspeh. Ti računajo tudi na »opozicijo« znotraj samega za- hodnega bloka, ki ga kažejo ne- katere države do razgovorov z Moskvo, posebno Francija. Kaže, da bodo v Washlngtonu po posvetovanju z zavetniki predlog vljudno zavrnili, torej v duhu, ki je značilen za sovjetsko- ameriške razgovore v tem letu. Ponovili bodo predlog o razoro- žitvenem sestanku zunanjih mi- nistrov. Jasno je, da pri tem, za vse člo- veštvo tako pomembnem delu ni pomembno vprašanje, kdo se bo sestal, temveč, ali bodo dosegli primeren sporazum za uspeino nadaljevanje. D« Oli n«? Medtem ko v Alžiru In Franciji še niso pojenjala nasilna dejanja podtalne vojske — Število smrt- nih žrtev se neprestano veča obljubljajo v Parizu, čeprav ne- kam sramežljivo, da bodo obja- vili sporazum z začasno alUrsko vlado o prenehanju sovražnosti. Po nekaterih namigih sodeč naj bi se to zgodilo na izredni seji francoske vlade v sredo. V ta namen je prišla v Švico posebna alžirska delegacija, švi- carske oblasti pa so poskrbele, da bi ne doživele kakršnih koli pre- senečenj. Po mnenju nekaterih naj bi v sredo delegaciji .prene- hali z delom In nato poročali svo- jim vladam o poteku pripravljal- nih razgovorov. Velike demonstracije v Parizu kažejo, da bi vlada morala od- ločneje ukrepati proti teroristom, na drugi strani pa tudi rešiti al- žirski vozel vsaj v prvi fazi. Ja- sno je tudi, da osvobodilno giba- nje ne more popustiti v bistvenih zahtevah, če je že pripravljeno na določene odstopke. Toda kdaj bodo to tudi dejansko sprejeli in potrdili? Tiha »»lnvazl|a« Čeprav je Indonezija skušala rešiti vprašanje Zahodnega Iriana z Nizozemsko na miren način, vse kaže, da pogajanj, ki bi pripelja- le do mlme Izročitve tega indo- nezijskega ozemlja državi — ma- tici, ne bo prišlo. Nič čudnega ni, če so te dni sporočili, da bodo s 15. februarjem pričeli prevažati Indonezijske prostovoljce na Za- hodni Irian. To tudi pomeni, da utegne priti do oboroženega spo- pada s tamkašjnjo kolonialno vojsko. Ni dvoma, da pomeni vsakršen spopad kjer koli na svetu žari- šče novih nemirov. Nihče tudi ne trdi, da bi ne bili obojestran- ski razgovori najboljša pot za sporazumevanje. Vendar morata pri tem obe stranki pokazati do- bro voljo. Tako se lahko zgodi, da se upravičena dežela loti de- janja, ki bi ga sicer ne storila. Morda bo pri tem posredovala OZN. Danes namreč ni mogoče več z nobenimi argumenti ščititi starih kolonialnih interesov. Se en pogled na Ptuj pod nedavno belo odejo, ki se sedaj verjetno ne bo več povrnila Odprt pomenek na zborih volilcev v Halozah v zadnjih dneh s.C' končali na območju krajevnega urada P.od- lehniik zbori volivcev. Bili SiO po vaseh, v štirih krajih. Na nje je prišlo precej volivcev. Le zbor za Jahlovec, Ko-Mniince in Stano- šino je bil slabo obiskan. Na zbcdh je bil navzočim raz- tolmačen 5 letni perspektivni plan v občini in pojasnjeni ostali problemi teh krajev Glede na vedno večjo potrebo po industri- alizirani kmetijski proizvodn.ji, ki omogoča hitro vračanje vloženih investicijskih sredstev, je bilo navzočim priporočeno, da bi se morali tudi oni vedno bolj opri- jemati sadjarstva in živinoreje in še to v kooperaciji s kmetij- sko zadrugo. Prenizki sedanji hektarski donosi jim pri manjših kmetijskih FK>vršinah ne zago- tavljajo zadostnih dohodkov za lastne in družbene življenjske potrebe. Vsakemu kmetovalcu kaže računica, da se v današ- njem kmetij^stvu potrebne inve- sticije. V sadovnjakih bi morali ftaditi mlado drevje, v vinogra- dih mlado trto, v hlevih bi mo- rali imeti samo prvovrstno živi- no. Brez investicij to ni mogoče. Kmetijska zadruga ima nekaj možnosti, da lahko pomaga pri naior^dku na svojem območju. Še ta hi mc-rala imeti večja sredstva za investicije, da bi lahko vpli- vala na višjo proizvodn.io in da bi lahko čimpreje vračala izpo- sojena sredstva od člansti.-e in od skupnosti. Na rboru so nF;kateiri volivci kritizirali svoje obveznosti do skupnosti v obliki davkov, ki se- gajo globoko v njihov dohodeh. Na drugi strani so se zanimali za razvoj Kmetijskega kombina- ta Ptuj, za njegove investicije in zaposlitev delovnih moči na svo- jem obmicč.iu. Večina ljudi pra- vilno raizume vse kmetijsko pro- blematiko. Ob malih investicijah v zaseibnem in zadružnem kme- tijstvu ni mogoče računati z enakimi uspehi kot pri kombina- tu, ki bo dejansko prehitel vse prejšnje oblike in ostal kot edi- ne odgovarjajoča organizacijska oblika v našem bodočem kmetij- stvu. Prav živahna \e bila tudi pof- vsod razprava o tem, da bodo morali v bodoče koristniki doma- čih cest v obliki samoprispevka več doprinesti k urejanju teh cest, ker skupna sredstva, ki jih ima na razpolago Občinski ljud- ski odbor Ptuj, ne zadoščajioi za vzdrževanje vseh cest na njenem območju. Na zborih je bil sprejet sklep o samoprispevku in njegovi ■porabi za javne dela. Svoj delež zanj bodo morali doprinesti kmetje in delavci ter nameščenci po dokčenem merilu glede na dohodek. Lr Najprej povejmo kaj lio5emo imeti, potem pa bo izdelan načrt v soboto, 10. februarja 1962, ,je bil v sejni dvorani na masi- stratn v Ptuju razgovor občin- skih političnih in upravnih funkcionarjev s predstavniki gospodarskih organizacij, ptili- fičnih organizacij in društev v zvezi z graditvijo kulturnega ali delavskega doma, ki ga Pluj iz leta v leto bolj potrebuje. Sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Janko Vogrinec je uvodoma poudaril, da se je po- trebno prvenstveno pomeniti, kaj organizacije in društva po- trebujejo in kaj vse bi naj imel novi delavski dom. Pred- sednica občinskega ljudskega odbora tov. Lojzka Stropnikova je, še dodala, da bi moral biti na podla,sri potreb organizacij in dru.Stev izdelan osnutek na- črta za zgraditev novega de- lavskega doma. Šele potem, ko bi T glavnem vedeli, koliko prostorov bo imel dom in kako velike, bi se morali dogovoriti o vsem ostalem, zlasti pa o sredstvih in o tem, kako jih bomo dosegli. V obširni diskusiji se je v glavnem izkazalo, da mora imeti Ptuj delavski dom z dvorano za okrog 600 do 800 oseb. V tej dvorani bi naj bil kino, se.|e občinskega odbora, razna večja zborovanja itd. Poleg tega bi bila potrebna manjša sejna dvorana. Navzoči se niso stri- njali s tem, da bi zašli pri se- stavljanju predlogov za obseg novega doma v drugo skraj- nost, da bi hoteli naenkrat v domu imeti vse, kar je sicer lahko porazdeljeno po celem Ptuju. Navzoči so bili za to, da bi ostala sedanja kino dvorana v Titovem domu za večje zabav- ne prireditve, ko tam ne bo več kina. Novi delavski dom bi naj dal Ptuju to. česar se- daj nima, ne pa. da bi vanj strpali tudi potrebe, ki so jih doslej zadovoljevale obstoječe manjše dvorane. Ob tej priložnosti je še bilo poudarjeno, da ne bodo v mu- (Nadaljevanje na 2. strani) Popravek Pod člankom »Ob prazniku slo- venske kulture« v 5. št. našega »Tednika«, z dne 9. febr. 1962, je pomotoma izostal podnasl6v: Po članku Josipa Vidmarja »jOsvobo- dilna vojna in slovenska kultura« v »Slovenskem zborniku 1945.« • Uredništ\-o Stran 2 TEDNIK PTUJ, DNE 16. FEBRUARJA 19^2 Nagrajeni otroci pri podpisovanju vložnih knjižic pri Komunalni ba nkl Nad 200000 din mladim vlagateljem Komunalna banka Ptuj žrt- vuje vsako leto nekaj denarnih sredstev kot nagrade mladini iz vseh šol v Ptuju za sestavke in risanke v zvezi z varčevanjem. Prejšnji teden je ravno razde- lila 103 otrokom, učencem in dijakom ptujskih šol nagrade v vrednosti 170.000 din, poleg tega pa še 45.000 din kot kolek- tivne nagrade šolam v Ptuju. Najvišjo nagrado 10.000 din je prejela šola Ivana Spolenjaka v Ptuju-Breg. Izročitev nagrad je bila v no- vih prostorih banke v soboto, 10. februarja 1.1. Zbranim učen- cem in dijakom je v kratkem nagovoru podčrtal direktor banke .tov, Viktor Cvirn velik pomen varčevanja in jim tudi opisal velik pomen dela naših komunalnih bank, posebno pa velik smisel naše mladine /.a varčevanje, ki se ravno kaže v številnih posrečenih slikani- cah in sestavkih v tednu var- čevanja ter v razmeroma viso- kih vloigah prihrankov. Po nu- govorn so si lahko vsi navzoči ogledali bančne prostore in vse stroje, ki jih imajo na razpo- lago bančni uslužbenci za knji- ženje in računanje. Vsak izmed nagrajencev je prejel vložno knjižico z daril- no vlogo 1000 do 2000 din. Po- sebno nagrado 5000 din je pre- jel dijak Milan Strelec iz Gra- jene iz osemčlanske družine, ki se je s svojim spretnim slika- njem naravnih motivov in raz- nih dogodkov tako uveljavil v Ptuju, da je prejel 1961. leta za razne svoje izdelke okrog 30.000 din nagrad. S temi svo- jimi nagradami je pomagal do- j ma elektrificirati stanovanje iu si je nabavil najpotrebnejše za vsak dan in šolo. Pri banki je ostal lep kup- ček zolo skrbno in okusno iz- delanih ter vsebinsko zelo do- misleniii spisov in slik o var- čevanju. Omenjeni Milan Stre- lec je izdelal celo slikanico s 15 podobami pod imenom: »Zg(Klbe o Ivnnčku«. V njej je v sliki in besedi nazorno pri- kazal otroka, šolarja in dijaka, ki si je z varčevanjem prigo- spodaril dvokolo za šolo, ki jo obiskuje iz oddaljenega kraja. Prav zanimivo je bilo gledftti nagrajence, ko so podpisovali knjižice, ki jim je bila izroče- na. Darilna vloga v knjižici je za marsikaterega otroka začet- na vloga, ki se iz leta v leto povečuje in je dobrodošla vla- gatelju, ko mu je najbolj po- trebna. vj. Prof. olnK«ga človeica .je zelo pomamona in prav taiAo d;«je kva- liteto Sociaii«ticni z.ezu, Ua po- stane ustaivni ou-^an. Zveza komu- nistov je jedro i^DL, sama pa ni cirgan samoupravljanja. Zveza ko- munistov je toliko pnspavald h graditvi nove Jugasiai,i.,e m je danes takšna sila pri pospeseva- n.iu in vodstvu vsega našega jav- nega življen.ia, da je ustava ne more sipregleda^ti, m misiim, da je praiv, če se vloga Zveze komuni- stov ugotovi v uvodu zakona. V uvcdu se lahko uvrstijo tudi de- klaracije, ki v sam te^kst ustave kot skupnosti norm ne bi spadale. S tem sistemom s.amoupravi.idnja smo uvedli neposredno demo^Kra- oijo na področje gospodarstva in družbeno pclitičniih organizmov. Pri tem se lahko zaide s temelj- ne linije cadotnega našega razvo- ja ne le v nasprotja z ustaivo in zakonom, temveč tudi na druga stranipota. Ustaivno sodišče je organ, ki je poklican, da pazi na skladnost za- kona z ustavo in drugih pravnih nc-rm z zakonom in usta, o. pa tudi na zakonitost družbenih ak- tov. Zvezno in republiško u.sta\no sodišče bo moralo biti organ, ki bo sestavljen iz najbolj uglednih družbenih in javnih delavcev. Ob tem seveda nastane vpra- šanje, kakšno naj bo ime države. Mislim, da je pravilno, da bi se država imenovala Federativna so- cialistična republika Jugoslavija in naša republika — Socialistična republika Slovenija. Potem bi se tudi l.judski od'bor imenoval dru- gače. Naloga ljudskega odbora kot središča komune je i:rerastla po- jem odbora, ki je zelo ozek. Mor- da se bo imenoval skupščina ob- čine ali občinska skupščina ali kako podobno. Poleg notranjega razvoja smo doživeli tudi razvoj v naši zunan.1i politiki. Od vsega začetka je bila Jugoslavija vedno na isti strani, ki je bila za ohranitev miru med narodi. Ta politika za mir pa mo- ra imeti konkretno vsebino in bi- ti določena z določen.mi elementi. Ti elementi so se izkristalizirali v tem našem obdob.ju. Vedno smo nastopali preti vmešavanju v no- tranje zadeve drugih držav. Ved- no smo bili proti uporabi vojne kot sredstva za reševanje medna- rodnih sporov. Vedno smo bili za spoštovanje intengritete in suve- renosti drugih narodov. Vedno smo trdili, da je treba gojiti med državami prijateljske stike in jih vzdrževati ne glede na družbeni sistem. Ti elementi so tisto, kar ^mo imenovali aktivna miroljub- na koeksistenca, ki smo jo izobli- kovali v naši zunanji politiki vse do današnjega dne. Naš predsed- nik Tito je potoval v daljne azij- ske dežele in v Afriko in pridobi- val za ta koncept druge narode. Beograjska konferenca je vrhunec tega razvoja, kar je svet tudi pri- znal. Potemtakem naša zunanja politika ni začasna, ni samo tak- tična poteza, ampak je trden in trajen proces. Zato je treba, da se kot naš osnovni pogled prav tako, kot naše samoupravljanje določi z ustavo, kot nespremen- ljivi temelj naše politike do zu- nan.jega sveta. S tem se to doku- mentira tudi do zunanjega sveta. Moj namen je bil pokazati, da so v razdobju od zadnjega ustav- nega zakona leta 1953 zaživeli novi družbeni pojavi, da so nasta- li novi družbeni pojavi, da so na- stali novi družbeni odnosi, da so se posamezne družbene skupine razvile, se uveljavile, si dale svo- je organiizacije, funkcije itd. in da je zaradi teh razvpitih odnosov po- trebno. da Se vse to ugotovi v ustavi. Ti rdnosi cds?vajo tudi na organizacijo naše države in družbe v tem smi'slu kot smo danes go- vorili. Vse to so družbene osnove za novo ustavo. (Konec) Vse za zdravje in blagin |o skupnosti Kot 'osnovni halogi bodočfega >dela je mestna organizacija Rdečega križa v Ptuju sprejela skrb za krvodajalstvo in za zdravstveno prosveto. Ti je sprejel občni zbor 12. februar- ja 1962 na čelo svojega bodo- čega programa. Društvo šteje danes nad 1800 Članov in 118 podmladkarjev. Po svoji dosedanji aktivnosti šteje med društva, ki zavestno Opravljajo svoje naloge in ima- jo zato tudi vidne uspehe. S krvodajalstvom želi prido- biti društvo čimveč ljudi s svo- jega območja za to humano ak- cijo, 'da bo sčasoma malo čla- nov^ RK in dfugih organizacij, ki še niso v imeniku dajalccv krvi. Xa drugi strani bo imela sedaj organizacija RK v Ptjju z novim kino aparatom mož- nost širjenja zdravstvene pro- svetljenosti v vseh predelih občine, kar je bila že večletna želja organizacije. Sedaj je končno izpolnjena. Na tem zboru so bili pose- bej pohvaljeni člani in članice RK iz Ptuja in podeželja, ki ; o s posebno marljivostjo zbirali prijave za transfuzijsko oosta- jo. Organizacija Ptuj je zbrala doslej nad 700 članov in članic RK, ki so več kot 1500-krat dali kri. Njenih 9 članov in člamc nosi zlate značke RK, 45 sre- brne, 173 rdeče itd. Funkcionarji organizacije tov. Vogrinčeva, tov. Kostauje- vec in drugi so v poročilih In diskusiji poudarili, da je orga- nizacija RK v Ptuju v niiniili mandatni dobi opravila svojo nalogo po zaslugi agilnega od- bora in članstva ter vsega ob- činstva, ki je podprlo vse obli- ke dejavnosti organizacije. V botloče se bo potrudila pri- dobiti še več članstva in poma- gati vsem na svojem območja, ki so pomoči pogrebni, pa najsi bo to s krvjo ali drugače. Ta zbor je bil pod narolo: VSE ZA ZDRAVIE IN BI.\r,I- NJO SKUPNOSTI. VJ. NAJPREJ POVEJMO KAJ HOČEMO IMETI, POTEM PA PO IZDELAN NAČRT ''Nadaljevanje s 1 stroni) zejski zgradbi na Muzejskem trgu vedno stanovale družine. Vsi tamkajšnji sedanji stano- vanjski prostori bodo lahko potem v celoti služili muzej- skim potrebam, potrebam Stu- dijske knjižnice in arhiva. To bo potem strnjena kulturna enota, ki ji blizu ne bo enake. Nekdo je celo zagovarjal predlog, da Im bila dvorana se- danjega Titovega doma primer- na za telovadnico »Partizana«. Prostori v Narodnem domu bi naj bili pozneje na razpolago mladini. Delavski klub v Zrin- sko-Frankopanski ulici bo tndi dalje lahko služil sedanjenni namenn. V mestu Ptuju, ki je kot nekaka zaščita okrog gra- du. pač ni mogoče trditi o ne- kakih oddal ienostih raznih pro- storov. ki so drng od drugega največ oddaljeni 5 do 10 minnt. Končni sklep razgovora je bil, da naj vse organizacije in društva do 17. februarja 1962 sporočijo novo imenovanemu odborn za graditev doma vse svoje želje in predloge. Le tako bo moeoče ugotoviti in odlo- čiti. knt vse spada v dom in kaj vse naj vsebujejo načrti zanj. V. f. Makarska Po do sedaj zbranih še nepo- polnih podatkih, ie bilo v občini Ptuj zbrano za prebivalstvo v Makarski 11,261.593 din. Nabi- ralna akcija je zakl.jučena in te dni r>fihajajo iz sindikalnih po- družnic, podjetij, ustanov, zavo- dov, društev in organizacij, ki so vodile nabiralno akcijo zadnja poročila, tako da bodo točni po- datki o vrednosti vseh zbranih sredstev objavljeni v eni izmed prihodnjih številk »Tednika«. Občinski sindikalni svet in Občinski odbor RK Ptuj Y Ormožu noYa klavnica in preurejena mesnica Nova ormoška klavnica je skup- no s preurejeno mesnico samo- stojna ekonomska enota Kmetij- skega kombinata v Omožu. Inve- stitor je bila Kmetijska zadruga Ormož, izvajalec del pa Gradbeno podjetje Remont iz Ormoža. Iz- vajalec je na več načinov name- raval graditi klavnico. Zato je strokovn.i>3k gradbenega podjetja obiskal več raizilia-ih klavnic v Sloveniji in proučil njihovo ure- iitev. Izkušnje zaposlenih v tej dejavnosti so mnogo pomagale pri graditvi in notranji ureditvi tega objekta. Graditelj je izpol- njeval obveznosti v dokčenem roku. Vendar so se zaradi dviga- | n.ja cen materialu dvignili stroš- ki gradnje od predvidenega pred- računa. Gradnja klavnice je stala 25,858.000 dinarjev in je trajala 7,5 (sedem in pol mescev). V klav- nici so oddelki: črevesnica, klav- nica za prašiče, klavnica za tele- ta in govedo, sušilnica mesnih iz- delkov, predelovalnica mesnih iz- delkov in hladilnica. Klavnica je sodobno urejena s potrebnimi tehničnimi pripomoč- ki, raizen neikaterih malenkosti, ki 3o že naročene. Zmogljivost klav- nice je dnevno 100 prašičev, 60 :elet in 20 goved. Glede na pro- zvodnjo samega kombinata pa bo jotrebno klavnico še razširiti, po- sebej še, ker zasebni proizvajalci tudi širijo govedorejo. V klavnici je zaposlenih 8 ljudi, v predelaivi pa 4. Predvideno pa je, da se bo povečalo število delovnih moči v klavnici še v tem mesecu oa 22 zaposlenih. Preureditev stare mesnice in nakup potrebnega inventarja je stalo 500 tisoč dinarjev. Važno je poudariti, da ima klavnica vodo- vod, katerega gradnja je stala 1,039.000 dinarjev. Nova prodajal- na mesa se odpre na Dokševem, saj s hitrim širjenjem mesta in po- rastom prebivalstva je v Ormožu obstoječa mesnica že premalo. Pred klavnico je studenec, kate- rega gradnja .ie stala 1,182.000 di- narjev. Tod črpajo vodo za potre- be klavnice. Med potrošniki v Ormožu vlada na'vdušenje ned temi naipraivami in dipugimi sodobnimi lokali. V zvezi z ureditvijo klavnice nastaja problem zaradi primanj- kovanja strokovnega kadra. Tega klavnica še ndma, zato dobiva strokovno pomoč od »Sljemena« iz Zagreba, ki nastopa kot glavni kupec. Ta tudi pomaga uvajati nove sodobne metode proizvodnje izdelkov, ki jih zahteva medna- rodno tržišče. K1avn'oa še ni do- cela izpopolnjena, saj je dragoce- na kri še vedno odpadek. Po zatr- jevan.joj za'poslenih pa bodo tudi to kmalu začeli koristno upora- bljati. (Rdr.) Pihalo je bot bi hotelo sneti vse strehe V noči od petka na soboto, od 9. na 10. februar 1962, je povzročil vihar ogromno gospo- darsko škodo na stanovanjskih hišah in drugih zgradbah v me- stu in na podeželju, na dreve- sih in kopicah s slamo ali ko- ruznico. Ponekod je zmetal s strehe opeko, drugod je polomil ali izruval drevje, zvil televiiij- ske antene in razkopal kmeto- valcem kopice slame in kornz niče in je vse razvlekel daleč naokrog. V Stanečki vasi pri Majšper- ku je prišlo v soboto zjutraj, 10. februarja 1962. do nKM^nega požara, ki je uničil štiri po- slopja: Leopolda Mlakarja, .la- neza Potočnika in Antona Kop- šeta. Skupna škoda je ocenjcna na 1,400.000 din. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Maribora in Ptuja ter iz okoliških krajev, vendar pri tako hudem viharju niso mogli zlahka obvladati ognja. Kupola na Zdravstvenem do- mu v Ptuju je leta in leta klju- bovala vsem nevihtam in vi- harjem, slednji pa jo je čisto upognil. To poškodbo, ki je zelo visoka, so hitro vsi opazili. Lahko je tudi videti zelo pri- zadete TV antene, zlasti po visokih strehah norih stano- vanjskih blokov. PREŠERNOVA PROSLAVA TUDI NA BREGU V četrtek, 8. februarja 1962, zvečer je bila v dvorani SZi^L Prešernova proslava, ki sta jo pripravili osemletka Ivana Spo- lenjaka Ptuj-Breg in mladinska organizacija. Proslave se je udeležilo mnogo stanovalcev z Brega. Uvodni nagovor je imel pred- sednik organizacije SZDL tov. Ivan Rudolf. Večji del progra- ma so izvajali učenci iz breške osemletke. Napovedovalka je bila dijakinja iz Kidričevega. Tndi mladinci z Brega so pri- pravili nekaj točk. Posebno ljubki so bili šolarji, ki so ta dan nastopili tudi na šolski pri- reditvi. Organizacija SZDL na BrPgu je vsako leto po osvoboditvi lepo proslavila dan slovenske kulture. Letošnie pustne prireditve s tradlcionainim KURENTOVANJEM V Ptuju 4. marca 1962 Latoi boste lahko videli celoten program med 10. in 14. uro • Vse tri pustne dni (4. do 6. marca) bo v Ptuju pravo pustno razpoloženje • Po vseh gostiSSih bo veselo £e od sobote, 3. marco, dalje. •flJA i li fM I rv Cepljenje našili malčliov in šolarjev proti črnim kozam Letošnji razpored obveznih cep- ljenj za otroke rojene 1961. 1. se neikoiiiko razlikuje od lanskega Zaraidi pojava posameznih primie- rov obolenj za črnimi kozami v inozemstvu bomo letos cepili naj- prej proti tej bolezni. Vsi otroci rojem leta 1961 bodo dobili poi- menska vabila. V kolikor bi kak otrok tega letnika ostal brez va- bila, bodiisi ker se je družina pre- selila, bodisi ker se nahaja pri drugi družini, naj ga tudi prine- sejo na cepljenje. Cepljenje je ob- vezno za vse otroke, rojene 1961 leta, brez ozira ali so d-cPesni- ce< Ptuj 9000 din; sindikalna lodružnica J2, nadzorstvo prog ., Ptuj 25.50() din; sindikalna podružnica JZ. nadzorstvo prog 11.. Ptuj 22.900 din; sindikalna podružnica Splošne bolnišnice Ptuj 89.000 din; šolska mladina osnovne šole Hajdina 16.555 di- narjev; tovarna perila >Delta« Ptuj v oblačilih v vrednosti 210.000 din; sindikalna podruž- nica Strojne delavnice Ptuj 70.000 din; sindikalna podruž- nica Kmetijske zadruge >lože I.acko« Ptuj 100.000 din; Elek- tro Maribor okolica — obrat Ptuj 56.500 din; sindikalna po- družnica Tekstilne tovarne in barvarne Ptuj 50.000 din; sin- dikalna podružnica gostinskega lodjetja Bori 5000 din; sindi- kalna podružnica Stanovanjske skupnosti Ptuj 10.500 din; sin- dikalna podružnica Republi- ških cest Ptuj 6550 din; sindi- kalna podružnica osnovne šole >Tone Znidarič« Ptuj 28.500 din; sindikalna podružnica prosvet- nih delavcev Lovrenc na Drav- skem polju 17.500 din; sindikal- na podružnica >Petovia« Ptuj 57.640 din; sindikalna podruž- nica obrtnih delavnic Kidričevo 7800 din; osnovna organizacija RK Trnovska vas 20.257 din; osnovna organizacija RK Gra- jena 2780 din; osnovna organi- zacija RK Ptujska gi>ra 11 55k) dinarjev; osnovna organizncijd RK Borovci 8820 din; osnovna organizacija RK Rogoznica 7865 din; osnovna organizacija RK Gorišnica 59.244 din: osnov- na organizacija RK Biik,>\(i 4210 din; osnovna organizacija RK Hajdina 17.040 din: osnov- na organizacija RK l.ovicnc 17.220 din; mladinski aktiv 1 MS Trgovskega podjetja >Panonija< Ptuj 11.000 din; predavatelji Ekonomske srednje šole in Va- jenske šole za trgovinsko stro- ko Ptuj 7800 din; podmlatlck osnovne šole Vitomarci 2250 dinarjev: osnovna organizacija RK Polenšak 25tO din: osnovna organizacija RK Za vrč 8760 din; fvsnovna organizacija RK l,e- skovec 12.040 din: osnovna or- ganizacija RK Cirkulane 6415 dinarjev; nodmladek RK osnov- ne šole >Ivan Spolenjak< Ptuj 17.824 din; osnovna organiz.ici- ja RK Lovrenc 2255 din; pod- mladek RK osnovne šole Ptuj- ska gora 2490 din; osnovna or- ganizacija RK Desternik 4551 dinarjev in osnovna organiza- cija RK Videm pri Ptuju 4970 dinarjev. Sindikalne podružnice, pod- jetja, ustanove in zavode ter vse organizacije in društva po- zivamo, da takoj dostavijo ob- činskemu odboru RK v Ptuju nabiralne pole in poročila o nabiralni akciji, ker je ta za- ključena. Občinski sindikalni svet in občinski odbor RK Ptuj Primerno oskrbo in nego STARIM IN ONEMOGLIM V domu upcr ljudje voljni piUi skupaj, organizirajo, Kur ijii- tiein ugaju. Zbon so sedaj v dvorani. Zl)iralna akcija se še nadaljuje, saj je polrcbno se inarsiKaj, kar LikIu se storili. In še nekaj so uspeli. N:ihi;- vih so inrlisk; voz, da ne bodo več ljudnje n(>sili mrličev ali pa jiti vozili na drugih vozilili. Prostor zanj imajo v garaži zraven dvorane, tvoliki^r so za- dolženi. l)(x!o obveznosti Oim- prej poravnali in dom dokonč- no činiboljše uredili. Dvorane so danes potrebne v vseh več- jih naseljih. V njih se v?i udobneje počutijo. \ zasebnih hišah je vse drugače. Lcto.snji zimski čas so d(>t)r>> izkoristili. Za prihodnjega sc bodo pripravili z dobrini izo- braževalnim in zabavnim ort- gramom. tako da bo dvorana ob sobotah in nedeljah dobro zaaeileiia m da bo čmi pogo- .......■ - - ------SiictaemnJk BBBOBBBBBEBBBBHBHaBMa si bodo nabavili vso potrebno opremo za dr).m in jo bodo tako uredili, da 'se bo v njem res lahko vsak vaščan počutil kot v domu. Ko bodo imeli prire- ditve. jih bodo obiskali tudi iz sosednih vasi. ki niso tako od- daljene. da bi razdalja pred- stavljala ovire. Zda', ko imajo dvorano, se čudijo, da so tudi prej marsi- kaj storili, vendar še takrat uspeh društva ni bil tako trden in s})lošno znan daleč naokoli, kot je sedaj, ko se začnejo oglašati tudi s svojimi željami v zvezi s kulturnim izobraže- vanjem ljudstva. VJ. TEDNIK V MMiio mkM Več strokovnega izpopolnjevanja (z občnega zbora ZROP v Oimožu) 11. februarja je bila v Or- možu občinska skupščina zdru- ženja rezervnih oficirjev in podoficirjev, ki ji je prisostvo- valo 46 članov in delegat iz okrajnega ZROP. Od skupnega števila registriranih rezervnih oficirjev in podoficirjev je vključenih v organizacijo 86 % ali 251^ članov ZROP. V zad- njem času so v šolah predva- jali filme za člane ZROP o živ- ljenju v vojaških šolah s ci- ljem vključevanja mladine v nje. Organizacija ima svoje glasilo >Glasnik«, ki mesečno prinaša dogodke iz vojaškega življenja in opisuje uporabo sodobnega orožja. 56 rezervnih podoficirjev je izven organi- zacije in gre za to, da se tudi ti vključijo. Letos namerava ZROP pripraviti šest preda- vanj in taktično vajo na tere- nu, poleg tega pa je potrebno izvesti tudi orientacijski po- hod. Člani so izrazili željo, da bi v program dela .sprejeli tudi organiziranje tovariških veče- rov s strokovnim predavanjem in poučno zabavne izlete. Tudi ogled muzejev narodne osvobo- ditve v Mariboru in. v Ljublja- ni, partizanske bolnišnice >Fra- nje«, baze na Rogu itd. bi lah- ko organizirali. Organizacija ima svoj pomen glede obrambe domovine, zato mora biti v marsičem na tekočem. Politična zavest starešinskega kadra JLA mora biti namreč višja od za- vesti ostalih državljanov. Dogajanje v svetu sili rezerv- ne oficirje in podoficirje k stro- kovnemu izpopolnjevanju in k temu, da po svojih močeh pri- spevajo k našemu notranjemu razvoju. Biti morajo moralno, politično in strokovno priprav- ljeni nastopiti v primeru na- pada na našo skupnost. Člani ZROP na občinskem področju bi morali pokazati večje zani- manje« za strokovna predava- nja. Oficirji in podoficirji na območju občine pa sicer aktiv- no sodelujejo v raznih organih družbenega in delavskega sa- moupravljanja. Zavest posa- meznih članov je prav tako na primerni višini. V letu 1961 so člani ZROP proslavljali 20. obletnico vsta- je, formiranje prvih enot JLA in 10-letnico obstoja svojega združenja. V Ormožu so orga- nizirali razstavo slik iz življe- nja JLA, predsednik ObLO je pripravil sprejem starim bor- cem. Organizacija je na izred- ni konferenci razpravljala o združitvi vojaških vojnih inva- lidov, zveze borcev v organiza- cijo zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. Organizacija ZROP aktivno sodeluje v strel- stvu in v ostalem družbenem življenju. Člani ZROP so izvo- lili občinsko predsedstvo in nadzorni odbor. R. DR. IZ GORIŠNICE SE RADI ODZOVEJO V petek, 9. februarja 1962, .so se zbrali v avtobusu za krvo- dajalce darovalci krvi z ob- močja krajevnega urada Goriš- nica. Bilo jih je okrog 60. Va- bilu so se odzvali moški in ženski. Nekateri so bili prvič, nekateri pa že četrtič ali petič. Organizacija Rdečega križa je znala tudi v tem predelu oh- čine Ptuj vzbuditi pri ljudeh razumevanje za važnost trans- fuzijske službe in za pomoč so- človeku v nesreči, ko je nje- govo življenje odvisno od naj- dragcK>enejše žrtve sočloveka, od krvi neznanega krvodajalca. Delo na Transfuzijski posta- ji v Ptuju so hitro opravili. V.se je teklo kot na traku. Ljudje so se lepo zadržali. Na- TNad al jevanje na 5. strani) r 4 r ^ 5 N! I K PTUJ, DVE 16 FEBf^UARJA 1962 IN UČNI USPEH OTROK Na pobudo šolskega odbora in učiteljskega kolektiva v Dornavi »o r-iizredniki sklicali roditeljski sestanek. N?nj so bili povabljeni starši učencev, ki so imeli v i;t.-'vem polletju pouka kakšno ne- zadostno cceno. Uvodno besedo je imel pred- sednik šolskega odbora, ki je se- znanil starše z n-imenom rcdi- t9l'skega sestsnka ter jim po- jasnil glede uspehov in neuspa- hov v polletju po posameznih razredih. N^ato je iiii se referat o pomoči učencev in o potreb- nem sodedo.-anju med domom in šolo. Za uspeh v šoli se morajo po- trciditi starši, o i ■ ci in učitelj- stvo. Nekateri otroci se lahko doti.-o učijo, drugi pa se težje učijo in paČBfaeje na-predujcjo. Takšnim bi marali »omagati stacši, součenci pa tudi učitclj- stvo. Do 12. in 13. leta starosti iv.maji:« staši z otroci posebnih skirbi in vzgojnih težav. Drugače je med 13. in IG. letcm, ko je otrtk razburljiv in se vedno bolj postavlja na lastne noge. V tej omoči, ostane vrzel tekom ce- lotnega šolanja, ki je taki otroci ne morejo prikriti. Učiteljstvo bi rado v več.ji meri pomagalo učen- cem, ki .so pomoči potrebni, pa jim tega večkrat ne dopušča čas zairsdi cekdnevnega pouka. Več kot občasna pomoč pa je otro- kom koristna stalna pomoč in če je drugje ni, jim mora biti zago- tovljena vsaj doma. Če pa ni tudi te, je rsi2umlji\o, da ni mogoče doseči uspeha, kot si ga vsi že- limo. Stairši ugotavljajo, da so ma- terialni izdatki za šolo razmero- ma visoki. Zlasti se to opazi v druižinsh, ki imajo več šoloobvez- nih otrok. Nekateri kritizirajo, da morajo imeti otroci vsako le- to nove knjige, ki pa ravno niso preveič |X)ceni. Sodobni učenci potrebujejo za pouk mno.qo vse- ga. Tega tudi bo, ko- bodo imele šole več učil in ko bodo imeli tudi otroci več učnih pripomoč- kov kot jih imajo sedaj. N« roditeljskem sestanku so učitelji hoteli dopovedati .star- iem, da je za otroke zelo škodlji- vo, če jih zadržujejo doma. Izostajanje od pouka mcčno vpli- va na uspeh otrok v -šoli. Vedno zno\Q je še potrebno govoriti staršem, kako neprimerna in sta- romodno je telesna kazen in zato sodobna šola takšne kaizni ne uporablja. Ob skupnem vzgojnem prizadevanju so doseženi skupni uspehi in v nasprotnem primeru uspehov ne more zagotoviti te- lesna kazen. Krajevne prireditve in zabave, ki so po 20. uiri, niso za šoloob- vezne otroke, pa tudi no domača praznovanja (gostije, koline, go- dovanja itd.) Otrokom ,je po dnevnem delu potreben počitek in vsako prikrajšavanje tega za- pušča pcsirdice na mladem člo- veku, zlasti če še uživa alkoho'i':e pijače. Za di^sciplin^ke prestopke so otroci v šoli kaznovani. Te kazni (>a bi lahko izostajale, če bi bili starši občutljivejši pri me- rilu, kai ja primerno za otroke in kaj jim lahko prihranimo. V raf^go.oru s starši so učitelji vsem odgovorili na vprašanja, kar je pač koga zanimalo. V.si redi poslušajo pohval? svojih otrok, vrline, ki jih pri njih od- krijejo učitelji in enako jih pri- zadene, če jih učitelj opozori iia labosti ali težave. Zlasti ob zad- njem so starši presenečeni, kar dokazujs, da premalo poznajo svoje otroke in tudi nekateri pre- malo razmišljajo o tem, kako bi otrokom pomagali iz težav in slabosti. Člani .šolskega odbora v Dorna- vi želijo še več takih roditeljskih sestankov. Le s skupnim razume- van.i<.'m naših otrok, n,|ihovih do^lžnosti, vrlin in slabosti, uspe- hov in težav bo mogoče doseči zaželjcne uspohe in otroke pri- prsviti z-a žiuljcnje in delo na raznih prdrcčjih. P. S. Jugoslovanske pionirske igre Letošnje leto, ki bo posvečeno »Jugoslovanskim pionirskim igram« bo prav gotovo pomemben korak pri pospeševanju telesne kulture med mladino. O tem pri- ča aktivnost, ki je v zadnjem času vedno večja. Skoraj v vseh okra- jih in občinah so pričeli z usta- navljanjem odborov, prijave pio- nirskih odredov za tekmovanja pa So vedno številnejše. Posebno razveseljivo pa je dej- stvo, da je Partizan Slovenije, ka- kor so vse strokovne športne organizacije že razpravljale o »Ju- goslovanskih pionirskih igrah« in sklenile nuditi vso pomoč pri iz- vajanju programa JPI v letošnjem letu. Prav pred dnevi je bi v Ptuju ustanovni zbor odbora za JPI, ki ga sestavljajo vidni ptujski šport- ni delavci. Odbor bo sestavil okvirni program dela, ki je del republiškega programa, prirejen za področje naše komune. Naloga odbora je ugotoviti stanje, ki vla- da v naši komuni, obenem pa se bo lotil perečih problemov te- lesne vzgoje mladih v komuni. Veliko pomanjkanje kadra, skromna so materialna sredstva in pomarijkanje telovadnic bistveno vplivajo na razvoj telesne kul- ture. Veliko je pomanjkanje igrišč in bo treba to vprašanje v letoš- njem letu rešiti. Pritegniti je tre- ba vodstva šol, da pri šoli urede igrišča, saj bi lahko danes že marsikatera šola imela lastna igri- šča in urejeno vadbo. Za to niso potrebna velika materialna sred- stva, potrebna pa je Ic zainteresi- ranost in volja. Dogaja se, da v nekaterih šolah telesno vzgojo za- postavljajo, da je samo na papir- ju, da ure odpadajo ali pa jih upo- rabljajo v druge namene. Novi odbor bo moral v tem za- vzeti ostro stališče in vložiti naj- več naporov v gradnjo igrišč, ker so ti objekti pn vsaki šoli prepor trebni. Tam, kjer so za to pogoji, naj se v bodoče ustanavljajo šolska in mladinska športna društva, bo- do zajela v svoji dejavnosti čim- več mladine tudi v izvenšolskem delu. »Jugoslovanske pionirske igre« so v glavnem razdeljene na .štiri obdobja, zato je potrebno, da se tudi delo prilagodi temu. Zima nam ni naklonjena, da bi lahko izvedli razne smučarske tečaje in tekmovanja, zato je potrebno, delo usmeriti v drugo dejavnost. Spomladi pa se aktivnost usmeri v praznovanje »Dneva mladosti« in na 70--letnico maršala Tita. Prirejena bi naj bila razna tek- movanja in poliodi med odredi. Poleti bi naj se mladina učila plavati, organizirani bi bili izleti in tabor en j a, v jesenskem obdob- ju pa zaključna tekmovanja v raznih panogah športa. Sole in pionirski odredi so prejeli prve smernice, zato je potrebno, da pri sestavljanju programov oslanjajoč se na program komune izdelajo podrobne programe, da bo «Leto telesne kulture mladih« zapustilo vidne sledove na polju telesne vzgoje, da bo aktivnost iz leta v leto večja. Občinski odbor »Jugoslovanskih pionirskih iger« bo moral priteg- niti vse dinižbene organizacije, ki so prav tako odgovorne za pravi- len razvoj in zdravstveno stanje naših najmlajših državljanov. O delu in programu občinskega odbora JPI bomo tedensko poro- čali. Iz Drograma RTV Liubiiana NEDELJA, 18. FEBRUARJA 8.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 poročila in dnevni koledar. 6.30—6.33 Napotki za turiste, i.35 v koračnem ritmu z najrazličnejšimi aasambli. 7.00 Napoved časa, poročila, prtjled tiska, vrtmenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.15—8.00 Vedri zvoki — vmes ob 7.30 -7.35 Radijski ko- ledar in prireditve dneva. 8.00 Mladinska radijska igra Claude Aveline: »Oni dru- gi« med pirati. 9.00 Poročila. 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.50 Karol Pahor: Slovenska siiita 1941-1P45 (Mari- janca Korošec — klavir). 10.oo Se pom- nite, tovariši . . . Hinko Wilfan: Do inter- nacijskega pekla in nazaj. 10.30 Pisan glasbeni dopoldan. 11.30 Štefan Kuhar: Tu in onkraj Drave. 11.50 Orkester Al- fred Scholz. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 2a našo vas. 14.00 Slovenski oktet poje narodne pesmi v priredbi Matije Tomca. 14.1.5 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Trikrat pet. 15.30 Pesmj o Zagrebu. 18.00 Humoreska tega tedna — Karel Ctpek: Rekord 16.20 Operni koncert. 17.00 Poročila. 17.05 Hammond orgle. 17.10 Radiiska igra — lean Renoir: Or- vet. 18.30 športno popoldne. 19 00 Obve- stila. 19.05 Nedelisk« panorama. 19.3P Radiiski dn»vnik. 20.00 Izberite melodiin tedna. 20.45 Zabavni zvoki. 21.00 Zgod- ftt Chopinovih etud. Drugi del. 21.40 Up* Bi»!odi)e za velike zabavne orkestre 22.00 Kapoved časa. poročila, vremensk« naeov^d in nreded sporeda za naslPdnii dan. 72.15 Vrtiliak vseza — za vsako- gar. 23 no Poročila. 23.n,"! plesna glasba. 54.00 Zadnja poročila in zaključek od- daj*. PONEDELIEK. 19. FEBRUAR lA 5.00—8.00 Dobro iutro! (pisan glas- tMi spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- miti ift dnevni koledar. 6.00—«.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Stjepan Sulek: II. klasični kon- cert. 11.15 Naš podlistek — Slavko Men- daš: Moja pot v Španijo — I. 11.35 Pojo solisti Zagrebške opere. 12.00 Poročila. 12.05 Slovenske narodne poje Janez Jer- šinovec. 12.15 Radijska Kmečka univerza — ing. Lojze Hrček: Ugotavljanje rodnih očes za pravilno rez vinske trte. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Igra- mo za vas. 14.05 Pol ure baletne glasbe. 17.00 Poročila 17.05 55 minut za lju- bitelje operne glasbe. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Ko na zemljo pada mrak. 18.45 Radijska uni- verza — Ing. Mile Zeljeznov: Sistem M'en- deljejeva. 19.00 Obvestila 19.05 Sloven- ske popevke — vmes hammond orgle. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00—21.45 Florcntinski ansambel za staro glasbo. Posnetek javnega koncerta 24. novembra 1961 v Ljubljani — vmes ob 20.45— 21.00 Kulturni globus. 21.45 Orkester Mantovani. 21.00 Napoved časa, poro- čila. vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednji dan. 22.15 Glasbena skrinja. TOREK, 20. FEBRUARJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reda. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 1100 Plesni orkester Ray Anthony. 11.15 Utrjujte svojo anglešči- no — 40. lekcija (ponovitev). 11.30 Med srbskimi skladatelji. 12.00 Poročila. 12.05 Trio Slavka Avstfnika 12.15 Kme- tijski nasveti. 12 25 Melodiji; oh 12.2i. 13 00 Napoved ^asa pnntila. vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.lA Obvestila la zabavna glasba. 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja. 13 50 Johann Krumpholtz: Sonata za flavto in harfo (Boris Campa in Pavla Uršič-Pctrič). 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert m suita. 17.50 Po strunah in tipkah. 18.00 Po- ročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Obvestila. 19.05 Zvočni kaleidoskop. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Poje ;^bor .Moravskih učiteljev p. v. Jana Soupala. 20.30 Ra- dijska igra — Slavomir Mrožek: Poli- caji. 21.30 Bohuslav Martinu: Pet krat- kih skladb za klavirski trio. 21.42 Iz poljudnega violinskega lepcrtoarja, 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan.. SRF.DA, 21. FEBRUARJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5 0,i—5.10 Po- ročila in dnevni koledar, n oo—6.10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila 11.00 Prizor iz 2. deja'ija Massenetove Thais. 11.15 Človek in zdravje. 11,25 Naši instrumentalni soIisU zabavno glas- be. 12.00 Poročila. 12.05 Narodno v nri- redbi Zorka Preidvca. noje Dragica S.id- nik. 12.15 Radiiska kmečka univerr.a. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Nnnnved časa. poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in objava dnevnega spore- da. 13.15 Obvestila in zabavna glas^a. 13.30 Orkester Willv Be-^king. 13^5 Po- slušaimo Ljubljanski nktet. 14.05 Ra- diiska šota za srednjo stopnjo mono- vitev). 17.00 Poroči'a 17.05 Šoferjem na op! 17.lo Ansani'^el Senrta. 18.on Poroči'a — pktnalmsti rin-m in v svetu 18.10 Od 'Dansk-ti Kn''ai-nv do Nnrmina I.uboffa 1«!.^.- I Mfiv'-; mr- '-Tient 10 no inn^^ tira fagotist Iv»n Tur^'^ n •'n i?"'" cki dnevnik. 20.00 Po'"?l mn/aik 2' on Fichard Strauss. 11. dejanje opere Ka- valir z rožo. 22.00 Napoved časa, poro- čili, vremenska napoved in pregled spoicda za ndslednji dan. ČETRTEK. 22. FEBRUARJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Seguidille Otona Zupančiča v Rav- nikov! uglasbitvi. 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 41. lekcija (ponovitev). 11.30 Melodije iz Cilej.;ve »Adriane Lecouv-reur«. 12.00 Poročila, 12.05 Ve- seli hribovci. 12.15 Kmetijski n.'sveti — Prof. Slavko Raič: Prvi ^p^imladanski pregled čebel. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pesmi srbskih in hrvatskih skladateljev poje .Maribor- ski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 13.50 instrumentalne pesmi in koncert- ni plesi 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po i^cljnh poslušalcev. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Re- cital pianista Juliusa Isserlisa. 18.40 ricrre Gaiiltier: Suita za oboo in klavir. 18.45 Kulturna kronika 19.00 Obvestila. 10.05 Veliki zabavni orkestri. 19.30 Pndijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer rioniačih pesmi in napevov. 20.45 Trio Hcrwi'rtel. 21.00 Literarni večer. 21.40 laor Stravinski- Italijanska suits, 22.00 Vanoved čRsa. poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK 23. FEBRUAR)A 5.00—8.00 Dobro jutro! (piSan glas- T-i! spored: — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar 6.00 -fi.lO Na- poved časa no-^očila, pre^fled tiska, vre- menska n?noved in obvestila. 7.00- 7.15 M''"'ved ''i-'' Tinrnčila vremerKVa nino- v.H in rpHiiski ko'cda'' 8 00 Poročila 1 1 no r"v!ta l.nla Novakovi? n '5 Na« podlistek — SlHvkn Mo'a not v Španijo — II. 11.35 Zlatan Vauda Koncert za klarinet in orkester. 12.00 Poročila. 12.05 Sekstet bratov Pleško s triom Bardorler. 12.15 Radijska kmečka univerza. 12.25 Melodije ob 12.25! 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved, prireditve dnieva m objava dnevne- ga sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 »Kvartet z disonancami« Wolfganga Amadeja Mozarta. 14.00 Cal- dara-Rostal: Melodija. 17.00 Poročila 17.05 Portreti iz stare italijanske glas- be. 17.45 Dve skladbi Lucijana Marije SKerjanca. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 A. Hallecker: Od Splita do Dubrovnika. 18.25 KZRTV j poje Skladbe )ohanesa Brahmsa. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.00 Obvestila. 19.05 Italijanske, španske in latinsko ameriške popevke. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Vesela godala. 20.15 Te- denski zunanjepolitični pregled. 20.30 »Sončece. sij!« 21.02 Orkester Les Baxter. 21.15 Oddaja o morju in pomor- ščakih. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA. 24. FFBRUARIA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.0.5—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30— 6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Kla"ir v ritmu. 11.15 Angleščina za mla- dino — 42. lekcija (ponovitev) 11.30 Čajkovski in Soštakovič. 12.00 Poročila. 1.2.05 Slovenske narodne poje Branka Strgar. 12.15 Kmetiiski nasveti. 12.25 Melodije oh 12.25! 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestil« in zabavna glasba. 13.30 Igra Pihalni orkester ILA p. v. Pavla Przu- lie. 13.45 orglice, kitar* in citre. H.oo Oh opernih pramierah v slovenskem opernem gledališču. opernem gledališč«. 17.00 Poročila. 17.05 firemo t kino. 17.50 Ansambel loiteta Privšk«. 18.00 Poročil« — aktualnosti doma in v svetu 18.10 Simfonični in- termezzo. 18 45 Vaši »»onotniki na tujem. 19 00 Obvestila. 19 OS V ritmu domačih nolk in valčkov 10 in RadUski dnevnik. ' ?0.0n On-^fi^ki v-ffi. ?0.20 Dr. Walter j rert^is: Vozli fnšoektnri« Braina. 20.50 I Verpdlagad;n Ter;eizija, Jeza Nežka, Kirajnc Katica, Msdived Janez, Tratnilk Jožefa, Frčeč Ivanka, Sliiga Minka, Vindiš Julijana, Raj'h Lucija., Heirtiš Emica, Pre- dikaika Terezija, Medved Steniko, Drevenšek Jožef, Pernat Ivan, Peršuh Anton, Selin,Šsk Než-i, Serdinšek Janez, Strm^šek Janez, Pintar Jožef, Holc Kari. Dne 10. febr. 1962 $o darovali kri krvodajalci iz Gorišnice: Krajiger Ana, Obran Lovrenc, Še- gula M-arija, Krajger Peter, Ko- škar Ar.gela, 2n;»dar:č Marija, Ambrož Marjeta, Fištravec Franc, Rožmarin Janez, Lazar Marija, Kelenc Terezija, Vaupotič (Tere- zij-) Jožefa, Zagoršek Liza, Bra- tušek Elizabeta, Bezjak Stamko, Vojcsk Marjeta, Fištravec Luža, Sok Martin. MedhnuK'ju krajevnega ^ada Gorišnica in se je pri- družil krvfKlajalcem. ^ zadnjih nekaj letih je do- krvodajalstvo tudi v pre- Gorišnice stopnjo, ki do- kako radi ljudje poma- ^^Jo sočloveku v nesreči. cxl- na posameznih prime- f^n spoznali, kako učinkovita ze K^r ^ ^ nesrečah, kjer so j^subili poškodovani mnogo h organizacij in društev ČLIINI KOLEKTIVA »IlfiLOŠKI BISER« SE NAČRTNO IZOBRAŽUJEJO Včeraj. 15. februarja t. L, se jt pričel enotedenski seminar za vse člane delovnega kolektiva Gostin- skega podjetja »Haloški biser« Ptuj, ki sta ga organizirala sindi- kalna podružnica tega podjetja in družbeno ekonomski sektor Delav- ske univerza Ptuj. Program je bil skrbno pripravljen in obravnava vprašanja s področja novega go- spodarskega sistema, notranjo de- litev dohodka, delavsko samo- upravljanje v podjetju, vprašanja iz Zakona o delovnih razmerij, o liku gostinskega delavca v socia- listični Jugoslaviji in druga. V na- daljevanju tega seminarja imajo v programu tudi več strokovnih predavanj in razprav. Tako lah- ko ponovno ugotavljamo, da je novo Gostinsko podjetje »Haloški biser« Ptuj z čutom odgovornosti pričelo izobraževanje svojih čla- nov na vseh področjih, to pa jim zagotavlja lep uspeh. Temu zgle- du naj bi sledili tudi ostali delov- ni kolektivi in sindikalne podruž- nice. OBČNI ZBORI v soboto, 17. februarja t. 1., se bodo člani sindikalne podružnice J2 Nadzorstva prog L Ptuj sestali na svoj letni občni zbor ob 13. uri v Ptuju v Mn.4kanjcih pa se bodo sestali na letni občni zbor člani sindikalne podružnice J2 Nad- zorstva prog II. Ptuj, ob 14. uri. Pretekli petek, 9. februarja t. 1., pa so imeli letni občni zbor člani sindikalne podružnice Vodne skupnosti »Pesnica« Ptuj, ki je bil v Tibolcih. SINDIKALNI DELAVCI SE POSVETUJEJO v ponedeljek. 19. februarja t. 1., 5e bodo v sejni sobi Delavskega iluba sindikatov v Ptuju sestali 3b 16. uri na posvet predsedniki in ;ajmki sindikalnih podružnic tr- govskih in gostinskih podjetij. Obravnavali bodo naloge sindikal- nih podružnic trgovskih in go- stinskih delavcev ob letošnjih ob- čnih zborih in vprašanja s področ- ja trgovine in gostinstva. Pogovo- rili se bodo tudi o pripravah na I. sektorsko sindikalno konferen- co občine Ptuj, trgovskih in go- stinskih delavcev, ki bo aprila v Ptuju. Pričakujejo, da se bo tega posvetovanja udeležil tudi pred- stavnik Republiškega odbora sin- dikata trgovskih in gostinskih delavcev Slovenije iz Ljubljane. KMETIJSKI IN ŽIVILSKI DELAVCI IN NJIHOVI PROBLEMI z željo, da bi letošnji občni zbori sindikalnih podružnic kmetijskih in živilskih delavcev čim bolje uspeli in obravnavali najbolj pe- reče probleme, se bodo predsed- niki in tajniki teh podružnic se- stali v torek, 20. februarja t. 1., ob 15.30 na posvet v sejni sobi De- lavskega kluba. Na posvetovanju bo predvsem govor o problemih kmetijstva in bodočih načrtih go- spodarjenja na kmetijskem kom- binatu, v kmetijskih zadrugah in drugih podjetij. Dogovorili se bo- do tudi glede priprav na I. sek- torsko sindikalno konferenco kme- tijskih in živilskih delavcev obči- ne Ptuj. POSVETOVANJE O POLITIČNEM DELU Predsedniki in tajniki sindikal- nih podružnic industrijskih pod- jetij, obrtnih podjetij in podje- tij za promet in zveze se bodo se- stali na skupen posvet v četrtek, 22. februarja 1962, ob 16. uri v Delavskem klubu sindikatov v Ptuju. Na posvetovanju bodo raz- pravljali o vsebini letošnjih obč- nih zborov sindikalnih podružnic in vprašanjih, kako se v sindikal- nih podružnicah uresničujejo smernice in zaključki V. Občnega zbora RS ZSS. Na posvetovanju se bodo pofovorili tudi o sklica- nju I. sektorske sindikalne kon- ference obrnih in komunalnih de- lavcev in I. sektorske sindikalne konference delavcev iz industrij- skih podjetij in podjetij za pro- met in zveze. * S sektorskimi posvetovanji s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic obSS zaključuje obdob- je priprav na letne občne zbore. ČLANI OBSS MED ČLANSTVOM Ciani občinskega sindikalnega sveta te dni obiskujejo sindikalne podružnice v zvezi s pripravami na letne občne zbore. V. Občni zbor RS ZSS je začrtal sindikal- nim organizacijam odgovorne družbeno politične naloge, s tem pa je potrebno seznaniti vse članstvo. IMENOVANJA Na VII. plenumu Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, ki je za- sedal v petek, 9. februarja t. 1., je bil imenovan iniciativni odbor Počitniške skupnosti občine Ptuj, v katerega so bili imenovani: Vik- tor Makovec, za predsednika od- bora, Jože Sotler, Jože Skrlovnik, Franc Tetičkovič, Rudi Bratec, Kari Vobner, Franjo Krivec, Mar- jan Berlič, Alojz Jere, Longhina Milan in Franc Klemenčič. Inici- ativni odbor ima nalogo pripraviti ustanovno skupščino Počitniške skupnosti občine Ptuj, izdelati predlog pravilnika o poslovanju skupnosti ter zbrati članstvo skup- | nosti. Predlagano je bilo, naj bi : se podjetja, ustanove in zavodi | kolektivno včlanili v članstvo skupnosti. KDO BO REŠEVAL KADROVSKA VPRAŠANJA Radi nekaterih sprememb, lit3nih (»rašičev in klavne gove.ie živine Kršitev teh odločb Vna za otsIp- dico prekršek, ki se v smislu od- lo-ka ka/nuir z denarno kaznijo do 3.000 din Oddelek za gospodarstvo ObLO Ptuj Program dela Obč. zveze za telesno kulturo v Ptuju lu zveze za telesno kulturo Ptuj je na prvi svoja seji sprejel zelo obširen plan dela. Občinska zveza bi naj združila funkcionar- je vseh športnih in telesnovzgoj- nib društev v ptujski občini m tesnejšemu in boljšemu sodelova- nju. Poleg tega bo organizirala večje množične manifestacije. Ta- ko bo od 27. 5. — 3. 6. v Ptuju festival telesne kulture. Program bi bil naslednji: PONEDELJEK- tekmovanje v kegljanju TOREK: tekmovanje v šahu SREDA: tekmovanje v atletiki ČETRTEK: tekmovanje v nogo- metu PETEK: tekmovanje v rokometu SOBOTA: tekmovanje v strelja- nju, zvečer sla;\nostna akademija NEDELJA: množičen nastop na stadionu. Zveza bo organizirala tudi Ti- tovo štafeto, pod pokrovitelj- stvom SZDL tradicionalni pohod po partizanskih poteh, posamezne komisije bodo organiizirale občin- ske športne lige, partizanska društva pa raizne mnogoboje. Za prvo let© obstoja je to kar lep program, upajmo da ga bodo uspeli tudi v celoti izvesti. dč Kegljanje In judo športa, ki v Ptuju nimata tradicije Kegljanje in judo sta šiporta, ki v Ptuju nimata praive' tradicijie. To ne bo popolnoma držalo za ke- gljanje, vendar je ta šport v Ptu- ju slabo razvit. Četudi je to lep šport, ga nekateri smatrajo za gostilniškega, za šport starcev. Kdor tako misli, je v hudi zmoti. Kegljanje je lep, pa tudi naporen špcrt. Zal ptujski kegljači v pre- teklem letu niso imeli vidnih us- pehov. Borili so se s hudimi fi- nsnčnimi težavami, pa tudi z ne- disciplino posameznih igralcev, k vidijo v kegljanju samo svojo ne- deljsko zabavo. KK Drava ima 73 aiktivnih čla- nov, od tega 9 žensk, vendar bc moral v svoje vrste vključiti več mlajših ljudi, saj je 50", o članov starejših od 35 let. Če bodo ho- teli doseči večje uspehe tudi v republiškem merilu, se bo odbor moral potruditi dobiiti v svoje vrste več mladine. Drugi vzrok neuspehov pa bi lahko poiskali v notranji ureditvi kluba. Razdeljen je na krožke, v katerih so usluž- benci posameznih podjetij, veljko težav jim pa potem povzroča se- stavljanje ekipe. Bi ne bilo bolje, da trenirajo člani v posamaznih eikipah skupaj? S tem bi ne bilo veič raznih zanimivih notran.jih tekmovanj med krožki, zato bi pa bila boljša ekipa, ki bo zastopala klub na ra-znih tekmovanjih. Upam, da bo v letošnjem letu kegljaški klub dosegel več uspe- hov in da zaradi finančnih težav ne bo prisiljen odistopaiti od na- daljnjih tekmovanj, kot se je to zgodilo v preteklem 1-etu, JUDO KLUB DRAVA se je usta- novil šele lani in je v prvem letu svojega obstoja dosegel kljub fi- nančnim težavam že kar leipe us- pehe. Mehka umetnost dobiva vedno več pristašev tudi med Ptujčand. Žal imajo tudi o tem športu nekateri popolnoma zgre- šene pojme. Judto ni pretepanje! To je plem>enit Iport, pri katerem se urita gibčnost in spretnost te- lesa. V svojem enoletnem delu je vključil kitjib v svoje vrste 52 čla- nov, med katerima j« tudi 9 pi- cnirjev. Disciplina tetkmovalcev je bila v glavnem dobra, odbor pa je bil zelo ene^^ičen, ko je dva svoja člana iziključil iz kluba, keor sta svoje znanje, ki sta si ga pri- dobila na judu treningih, zlo- rabila v prietepask« namene. Ju- doisti ne marajo v svo.jih vrstah pretepačev! V 1961. letu so judoisti izvedli uspeli propageindni dvoboj z ŽTK Maribor in sodelovali so v II. re- publiški ligi. Glavna želja judoistov v tem letu pa je, da bi dobili primeren prostor za svoje trenmoe in tek- movanja in da bi si pridobili čirrt« več pristašev te lepe, plemen-t«, športne panoge. dč OSEBNA KRONIKA Rodile so: Zinko Terezija, La- honci 93, Ormož — Bogomira; Borak Terezija, Radovec 19, Va- raždin — Ivana; Kline Marija, Markovci 68 — Jožeka; Cuhalec Bernarda, Kranj — Saša; Bratuša Marija, Godemarci 17, Ljutomer — Albina; Kaučič Ana, Varaždin- ska 6, Ormož — Mirana; Trste- njak Irma, Starše 2 — Igorja; Carman Olga. Gorišnica 111 — Heleno; Mar Marija, Dornava 70 — Marto; Gluhak Marija, Ptujska gora 11 — Štefana; Ban Frida, Stojnci 143 — Zdenko; Bauman Matilda, Pobrežje 66 — deklico; Emeršič Rozalija, Gradišče 51 — Ivana; Kiseljak Katarina, Zg. Pri- stava 15 — Jožefa; Krapša Ange- la, Rjavci 31 — Slavka, Horvat Marija, Dolič 39 — deklico; Turk Neža, Cirkovci 21 — Vladka; Skuhala Marta, Tomaž 10, Ormož — dečka; Cuš Neža, Mezgovci 41 — Mileno; Kores Justina. Zetale 45 — deklico; Soštarič Nada, Nad- križovljan 41, Varaždin — Ruži- co; Veršič Genovefa, Bukovci 110 — Mileno; Meglič Karolina, Mar- kovci 4 — Slavico; Domine Mari- ja, Hajdoše 73 — Alojza; Sori Ne- ža. Sp. Velovlak 46 — dečka; Golub Anica. Krapinski Vidovec 63 — dečka; Zorko Ana. Grlinci 30 — Stanka: Petek Marija, Haj- doše 13 — dečka; Kolednik Ana, Pohorje 23. Ptuj — dečka; Sovič •Antonija. Ivanjkovci 5. Ormož — Ireno; Cajnko Terezija. Rogozni- ca 7 — Srečka: Ceh Olga. Paci- nje 34 — Lidijo; Mesarec Kata- rina. Vičanci .54. Ormož — dekli- co: Fišineer Jožefa. Zg Bistrica 112 — deklico: Arnuš Marija. Gruškovje 123 — deklico; Leben Marija, Formin 19 — LjubaJ Štangler Marija, Bolfenk 39 — Danico; Markovič Matilda, Trg mladinskih brigad 1 — Janeza; Šamperl Olga, Drbetinci 63 — Jožico; Plohi Marija, Spuhlja 49 — Marijo; Pivko Ljudmila, Stojn- ci 62 — Bojana; Hliš Anica, Tržeč 21 — Viktorja. Poročili so se: Pavlovič Milu- tin, Razlagova 23, Maribor, in Pe- licon Marija, Prvomajska 137, Nova gorica; Vauda Marijan, Ob grajeni 5, in Brlek Marija, Voš- njakova 10; Domanjko Vladimir, Grajska 1, in Grahornik Julija, Prešernova 23. Umrli so: Kovačec Ana, Pleter- je 65, roj. 1838, umrla 10. 2. 1962; Tili Ivana, Rabelčja vas 24, roj. 1882, umrla 12, 2. 1962. Kri, ki rešuje življenja (Nadal.1evcnje s 5. strani) Anton, Udrih Alojiz, Lesjak Anton, Gavez Ivan, Golob Martin, Dobrotič Štefan in Dobrotič Dra- go. Vsem ornanizatorjem in krvo- dajalcem v imenu bolnikov naj- iiskrenejša hvala, prav posebno se zahvaljujemo tistim, ki so se od- zvali v nu.jnih primerih' Rdeč križ Ptuj Splošna bolnišnica Ptuj VREMENSKA NAPOVED za čas od 17. do 24'. februarja 1962: ne.stalno. dež in sneg z vmesnimi izlmljšanji. Polna luna bo dne 19. februarja ob 2.18.