PoSfnfna plačana v gotovini.
Leto XVL, št. 201 a
upravmštvo; Ujuoijana, Knafljeva ulica a. — reieton št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni -»ddeiea: LJubljana, Selen« burgova UL 3. — Tet 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
ftt.lL — leieioD št. 2455 Poaružnica Celje: Kocenova ulica fit.
2. — Telefon št. 190. Računi pn pošt. ftek. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wipti 4t 105.241.
Naročnina znaša mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Oin 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Gospodarstvo in jug©
V dobi, ko ljudske množice obupno stegujejo roke po delu in kruhu, sc načeti težki ideološki problemi našega narodnega in državnega življenja. Iskre-O je treba obžalovati, da je politika potisnila v ozadje socialna in gospodarska vprašanja. Podobni smo zaneše-njaku, ki bolan in lačen v zaduhli podstrešni sobici piše pesmi, "'.aleč proč od potreb stvarnega življenja. Pohorska resolucija je zato poleg nujnosti, da se rešijo notranje politični problemi, istočasno poudarila tudi enako nujnost, da se vse moči posvetijo gospodarski obnovi.
Jugoslovenstvo je totalitarna misel in zato formula, po. kateri so najbolje rešljivi vsi problemi duhovnega in materialnega življenja naroda in države. Ne samo naše prepričanje, temveč tudi izkušnje iz praktičnega življenja dokazujejo, da je tudi gospodarska in socialna kriza pravilno rešljiva samo na osnovi državnega in narodnega edinstva, ki v naših razmerah edino ustvarja trajne pogoje gospodarskega napredka in narodnega blagostanja.
Današnji čas pozna samo velike tvorbe širokih dimenzij. Tako se tudi gospodarstvo mora naslanjati na čim večji teritorij, čigar različnost prirodnih pogojev in razsežnost tržišča mu nudi potrebne razvojne možnosti. Prirodina bogastva naše zemlje, tako ogromna in vsestrana, omogočujejo izgraditev gospodarstva in njegovo izpopolnitev z vsemi proizvajalnimi panogami. Po tem potu dosežena gospodarska neodvisnost je prav tako osnova ljudskega blago-sfanja kakor garancija politične neodvisnosti. Na prostranih tleh naše države je izvedljiva smotrena delitev dela po načrtu, da se vsaka pokrajina posveti oni gospodarski panogi, za katero ima najugodnejše pogoje. Tako naj se omogoči racijonalna in cenena proizvodnja ter s tem poboljšamje življenjskega standarda našega naroda. Najvažnejše pa se nam zdi, da notranji politični ustroj ne postavlja nikakih ovir čim intenzivnejši gospodarski izmeni in cirkulaciji blaga, ker poživljenje tega obtoka predstavlja edino možni izhod iz sedanjih gospodarskih težav.
Ni treba posebej naglašati, da so navedeni pogoji načrtne gospodarske izgraditve in izpopolnitve ter neoviranega obtoka gospodarskih dobrin podani samo v enotni državi: Vsak drag sistem bi vodil prej ali slej do parti-kularističnih gospodarskih tendenc, ki bi hitro našle izraza v tem, da bi vsak federativni del skušal neprikrito ali pa prikrito potom trošarin, taks in drugih administrativnih ukrepov zaščititi svoje gospodarstvo in omogočiti mu razvoj na škodo drugih pokrajin. Avtarkične tendence, ki danes obvladujejo mednarodne gospodarske odnošaje, bi se same po sebi prenesle na posamezne dele državnopravno razdeljene jugoslovanske države. Zrahljana bi b;la sedanja močna vez gospodarske solidarnosti, go spodarska naspro-tstva pa bi še obteže-vala medsebojne odnošaje.
Za gospodarstvo naše ožje domovine pa pomeni politično edinstvo, ki je organsko zvezano z gospodarskim, življenjsko vprašanje prvega reda. Slovenija je velik kolonizatorski rezervoar, ki leto za letom sipa odvisne delovne človeške sUe v vse pokrajine naše države; saj ni kraja niti globoko doli na albanski meji, da ne naletite na Slovence, zaposlene v privatnih in državnih službah. Gospodarski egoizem, ki bi se razvil v državi, ako bi bila na posamezne interesne predele razdrobljena, bi nam vrnil vse te naše žive sile. za katere ne bi vedeli najti doma življenjske možnosti.
V še večjo zadrego pa bi zašlo slovensko gospodarstvo v onem trenotku, ko bi bilo v svoji poslovni ekspanziv-nosti omejeno predvsem na našo banovino. Naša industrija in obrt sta po svoji produktivnosti preveliki za tržne potrebe naše ožje domačije. Slovensko gospodarstvo se je razvilo baš v ugodnih zunanjih okoliščinah enotne države, v kateri mu je dodeljena vloga industrijsko najbolj razvitega dela. Naša industrijska podjetja plasirajo komaj dobro tretjino svoje proizvodnje v Slo-ve/iiji, dočim vse ostalo prodajaio sirom vse države. Kako je naše gospodarstvo občutljivo za razsežnost tržišča, najbolje dokazuje primer slovenske premogovne industrije, ki povzroča najtežje gospodarske in socialne zaplete, ker ji je odpadel samo manjši del njenega konsuma. Ni dosti drugače z ostalimi gospodarskimi panogami in moramo si biti na jasnem, da se razvojne možnosti naše industrije in obrti nahajajo skoro izključno onstran slovenskih meja proti vzhodu in jugu.
Iskreno občutena jugoslovenska misel je misel družabne solidarnosti vseh državljanov in stanov, vseh interesnih grup ter vseh pokrajin, ki pravično obravnava vsak posamezni interes v duhu enakopravnosti in pravice. Samo
Zaključek blejske konference
Zunanji ministri držav Male antante so sinoči končali svoja posvetovanja na Bledu — Službeni komunike zlasti odločno odklanja vsak poskus za povratek Habsburžanov
Bled, 30. avgusta, d. Oficielni del letošnje konference Male antante je bil nocoj zaključen s skupnim sprejemom novinarjev pri vseh treh zunanjih ministrih. Kakor včeraj so imeli ministri gg. dr. Stojadinovič, dr. Beneš in Ti-tulescu tudi danes dve seji, prva je bila dopoldne od 10. do 12., druga popoldne od 6. do pol 8. Na zaključni seji je bil odobren tudi komunike, ki je bil zvečer izročen novinarjem.
Avstrijsko vprašanje
Kakor se zatrjuje v diplomatskih krogih, so bili današnji dopoldanski razgovori v glavnem posvečeni avstrijskemu vprašanju v zvezi z nameravanim podunavskim paktom. Ko pride do sklepa splošnega podunavskega pakta,
Minister dr. Beneš z gospo po povratku z izleta v Bohinj
bo neodvisnost Avstrije brez dvoma silno okrepljena ne glede na to, ali se bo paktu pridružila tudi Nemčija ali ne. Okrepitev avstrijske neodvisnosti je docela v skladu s tendencami Male antante ne le iz razlogov politične oportunosti, marveč tudi zaradi načelnega vztrajanja na sklenjenih mirovnih pogodbah. Mali antanti pa ne more biti vseeno, ako bi Avstrija svojo okrepljeno neodvisnost uporabila morda tudi v pravcu, ki bi bil v nasprotju z načelom nedotakljivosti mirovnih pogodb. Zato Mala antanta slej ko prej odločno vztraja pri svojem odklonilnem stališču glede povratka Habsburžanov na avstrijski prestol. Dogodki, ki so se zadnje leto odigravali v Avstriji, zlasti ojačena habsburška propaganda in zakon o povrnitvi habsburškega premoženja, silijo Malo antanto v tem pogledu k podvojeni pozornosti.
V diplomatskih krogih ne dvomijo, da je bilo to stališče držav Male antante znova podkrepljeno na blejski konfrenci. Sporočeno bo tudi velesilam, ki bodo pri tej priliki opozorjene, da bi Mala antanta ne mogla priznati eventualno izvršenega dejstva.
Popoldanski razgovori ministrov
Opoldne so se trije zunanji ministri odpeljali v Bohinj k slapu Savice. Skup no s soprogami so obedovali v restav« raciji v neposredni bližini slapa, po obedu pa so se gospe vrnile na Bled, dočim so ministri ostali še več časa v zaupnem razgovoru. Vrnili so se na Bled šele ob 6. V hotelu »Toplicah« so jih pričakovali na Bledu zbrani diplo* mati in novinarji, ker je bilo napoveda
v taki politični koncepciji bo našlo naše gospodarstvo pravično upoštevanje, ki mu zagotavlja razvoj in napredek. Ako bo obvladovala vse naše življenje pravilno in iskreno pojmovana jugoslovenska misel, potem ne bo povoda pritoževati se nad zapostavljanjem našega gospodarstva, kakršnega doživljamo korak za korakom v vsakdanjem življenju, pri dodelitvi javnih deti, v davčni praksi, v politiki centralnih denarnih zavodov in naposled v konkretnih poslovnih odnošajih z državo kot gospodarskim činiteljem.
Naš notranji politični problem dozoreva do jasnosti, ko bo vsak Jugoalo-ven Dostavljen pred odgovornost, da se odloči na levo ali desno. Med one, ki morajo braniti misel edinstva, so kot prvi poklicani ravno gospodarski krogi Trenutek, ko bi propadla misel državnega in narodnega edinstva, bi pomenil smrtno obsodbo našemu gospodarstvu. Za idejne nacionalne delavce je odločitev jasna; jasna pa je tudi za vse one, bolj potrebam praktičnega življenja usmerjene, ki ne žele, da bi se Slovenci zaradi neke meglene doktrine zadušili v svojem lastnem lanou.
no, da bodo ob 6. podali skupno izjavo o svojih posvetovanjih in sprejetih sklepih ter odgovarjali tudi na stav« ljena jim vprašanja. Minister Titulescu in dr. Beneš pa sta novinarjem sporo« čila, da bo sprejem lahko šele po 7. uri. Zunanji ministri so se nato umaknili v »Belvedere« k zaključnemu razgovo«
ru.
Sprejem novinarjev
Ob pol 8. so ministri gg. Stojadino« vič dr. Beneš in Titulescu skupno pri« šli v dvorano hotela »Toplic«, kjer jih je nestrpn ©pričakovalo naa sto novi« narjev. Kot predsednik stalnega sveta Male antante je g. dr. Stojadinovič pre« čital francoski komunike o delu tn sklepih blejske konference. Ministri so nato odgovarjali še na nekatera vpra» šanja, ki so jim jih stavili novinarji.
Za jutri dopoldne je napovedan pri« hod turškega zunanjega ministra Ruždi Arasa. Na potu iz Ankare v Ženevo se bo oglasil na Bledu, kjer se že več časa mudi njegova gospa, da se ob tej priliki pri predsedniku dr. Stojadinovi« ču informira o delu in sklepih blejske konference Zunana ja ministra dr. Beneš in Titulescu se bosta odpeljala v teku jutrišnjega dne. Dt. Beneš bo šel v Prago, g. Titulescu se bo vrnil še za par dni v Bad Gastein. Prihodnji teden bo« sta oba odpotovala v Ženevo.
Danes dopoldne je končala svoje delo tudi konferenca novinarske Male antante. Sprejet je bil češki predlog za spremembo statutov v pravcu še tes« nejše organizacije.
Prireditve na čast gostom
Na čast odličnim gostom, ki so se zbrali na Bledu ob konferenci Male antante, je blejska občina sinoči priredila svečano razsvetljavo jezera in obale. Razsvetljava je nudila nepozabno sliko.
Zlasti grad in otok sta žarela v tisočih lučk. Po jezeru se je vozila med igranjem harmonike in prepevanjem narodnih pesmi dolga povorka razsvetljenih čolnov. Tudi vsi hoteli in skoro vse druge hiše so bili lepo iluminirani.
Zvečer je bila v kavarni hotela »Toplic« soare.ja na čast na Bledu zbranim diplomatskim in novinarskim delegacijam. Pri soareji so nastopili ga. Zlata Gjungjenac, tenorist Darian ter pevski zbor iz Radovljice, ki je predvajal tudi vrsto narodnih plesov ob spremljevanju harmonike. Vsi nastopi so želi viharno odobravanje. Nocoj je ban dr. Puc priredil v »Parkhotelu« večerjo gg. zunanjim ministrom in njihovemu spremstvu, po večerji pa veliko soarejo, na katero so bili povabljeni tudi številni gosti iz Ljubljane, Maribora in drugih krajev banovine.
Minister Titulescu, vedno prijazen in dobre volje, odzdravlja novinarjem
Stališče Male antante
v perečih vprašanjih mednarodne politike
Službeni komunike o sklepih blejske konference
Bled, 30. avgusta. AA. Službeni komunike, ki ga je nocoj kot predsednik stalnega sveta Male antante sporočil novinarjem ministrski predsednik dr. Stojadinovič, se glasi:
Zunanji ministri Rumunije, Češkoslovaške in Jugoslavije so se sestali 29. in 30. avgusta t. 1. na Bledu kot stalni svet držav Male antante pod presedstvom dr. Stojadinoviča, predsednika jugoslovenske vlade. Po polni proučitvi sedanjega splošnega položaja so ugotovili skupnost svojih nazorov.
Popolna enotnost
Glede na nevarnosti sedanjosti in na možnost raznih morebitnih konfliktov v bližnji prihodnosti, svečano potrjujejo enotnost svojih nazorov in njihovo popolno solidarnost o vseh vprašanjih zunanje politike. kakor sledi iz politične skupnosti, ki se oslanja na statute stalnega sveta Male antante in na naj obširnejšo prakso v skladu s temi statuti. To edinstvo in ta solidarnost se glede na težkoče sedanjosti samo še lahko povečata. Njihova odločnost, da na temelju politične, diplomatske, gospodarske in vojaške zajednice branijo interese vseh treh dTŽav, je neomejna kakor še nikoli.
Zvestoba Društvu narodov
Države Male antante so globoko privržene miru. V 6lužbo miru bodo položile vse svoje napore in vse svoje sile. Ker smatrajo države Male antante Društvo narodov kot edini instrument te politike, mu ostanejo zveste v vsakem primeru.
Vzhodni in podunavski pakt
Vlade države Male antante so prepričane, da bi bilo mogoče težave sedanjega položaja precej zmanjšati in da bi bilo mogoče splošni mir, zlasti pa mir v Evropi ohraniti in okrepiti, če bi se čim prej uresničila prizadevanja, ki jih delajo v zadnjem času za zaključitev vzhodnega in dunav-skega pakta.
Kar se tiče vzhodnega pakta ki mu je edini cilj, da v vzhodni Evropi v bodočnosti ohrani mir in pokoj, soglašajo vsi trije ministri s predlogi, ki so jih nedavno tega stavile francoska in angleška vlada, ter bodo o tem vprašanju nadaljevali pogajanja s prizadetimi državami, da bi z njimi dosegli skupen sporazum aH kakršnokoli drugo konvencijo, ki bi varovala varnost njihovih držav.
Predsednik vlade dr. Stojadinovič, ga. Ben^eva. «a. Stojadinovičeva, minister
dr, Benes
Ideja dunavskega pakta, ki ima nalogo, da zavaruje vzajemno spoštovanje notranjega političnega reda med pogodoenimi strankami in pa sedanjo teritorialno integriteto in politično neodvisnost vseh držav, ki ga bodo podpisale, ostala še dalje predmet najpozornejše proučitve s strani njihove politike. Trije minisitri soglašajo z vladama v Parizu in Rimu, da je treba takšen pakt skleniti. Smatrajo ga za osnovo miroljubnega iskrenega in prijateljskega sodelovanja med državami Male antante na eni strani in Avstrijo in Madžarsko na drugi strani. V tem paktu vidijo tudi najboljšo osnovo za prijateljske in miroljubne odnošaje med državami Male antante ter Italijo in Nemčijo. Zato izjavljajo države Male antante, da so pripravljene lojalno sodelovati pod pogojem, da bodo njihovi nacionalni interesi spoštovani pri popolni ost-varitvi naporov, da bi se pogajanja končala s sklenitvijo pakta.
Varnost in razorožitev
Kar se tiče takozvanega vprašanja enakosti oboroževalnih pravic, ki je nastalo v zvezi z vprašanjem dunavskega pakta, bodo vlade držav Male antante tudi v bodoče ostale na stališču, ki so ga v ostalem .'prejele tudi vlade treh velikih zap. držav, Velike Britanije, Francije in Italije. V skladu s tem stališčem, je mogoče to vprašanje rešiti samo pod pogojem, da je njegova rešitev v skladu s povečavo njihove varnosti. Ta povečava njihove varnosti ne more obstojati v drugačni, kakor v konkretni in učinkoviti obliki.
Odločno proti restavraciji Habsburžanov
Vlade držav Male antante smatrajo glede na razne vesti, ki se razširjajo o habsburški rodbini, za potrebno, da dokončno precizirajo svoje neizpremenjeno stališče glede na bivšo dinastijo nekdanje avstro-ogr-ske monarhije.
Dobro znano zadržanj« vlad naših treh držav napram vprašanju Habsburžanov, ki je bilo že v prejšnjih letih opetovano pojasnjeno, bodisi skupno, bodisi posamezno, ni doživelo in ne bo doživelo nobene spremembe.	t Države Male antante žele pred vsem, da jasno ugotove, da v celoti spoštujejo notranji ustroj drugih držav in da se nočejo na noben način vtikati v notranja vprašanja svojih sosedov. Zato se ne nameravajo izraziti o monarhi stičnem Težimu drugih držav, ker smatrajo, da je to vprašanje notranje politike dotičnih držav.
Toda če vpoštevamo predvojno politično stanje v srednji in jugovzhodni Evropi, Ce uvažujemo stremljenja, ki jih je gojila habsburška rodbina prej in ki jih goji sedaj in če uvažujemo velike mednarodne posledice, ki bi neizbežno nastale z morebitnim povratkom tudi samo enega člana te bivše dinastije na prestol kakršnekoli od teh držav v srednji Evropi — tedaj nobena država, članica Male antante, ne smatra vprašanje bivše dinastije Habsburžanov za vprašanje, ki bi jih zanimalo samo kot vprašanje notranje politike kakršnekoli evropske države. Države Male antante ne morejo smatrati vprašanja restavracije Habsburgovcev kot notranje vprašanje, ker posega v njihove življenske interese in v evropski mir. V resnici se za poskusi habsburške restavracije skriva ogražanje njihove nacionalne dediščine, njihove teritorialne integritete
Vlade držav Male antante ne kažejo nobene pristranosti in ne kažejo nobenega sovraštva proti drugim državam in narodom v srednji Evropi, s katerimi žele živeti v iskrenem in miroljubnem prijateljstvu in sodelovanju. Vlade držav Male antante žele samo ugotoviti politično stvarnost, ki se je narodi naših treh držav živo zavedajo. Glede na ta globoka čuvstva narodov držav Male antante bi mogla restavracija Habsburžanov dokončno pokopati vse izglede na bodoče sodelovanje in prijateljstvo med narodi, ki so se nekoč nahajali v habsburški monarhiji. Iz teh razlogov so države Male antante, ostanejo in bodo v enaki meri in v celoti proti vsaki re-rastavraciji in proti vsem ukrepom, ki bf jo pripravljali, ter jih bodo z vsemi svojimi silami odklonilL
Prepričane so, da to stanje stvari na izključuje dobrih odnošajev z njihovimi sosedi. Zato iskreno žele, da se z njimi dokončno sporazumejo tudi o tem vprašanju, kakor tudi o vprašanjih skupne politike, ki jo je treba v bodoče voditi v podunavski kotlini, da se ohranita neodvisnost in sedanja teritorialna integriteta vseh prizadetih držav.
Stalen kontakt
Radi resnosti političnega položaja je »talni sve* držav Male antante sklenil, da ostanejo zunanji ministri držav Male antante v prihodnjih tednih in mesecih v osebnem, tesnem in stalnem stiku.

Truplo kraljice Astride prepeljano v Bruselj
Splošno narodno žalovanje v Belgiji — Ganljivi prizori po prihodu mrtve kraljice v prestolnico — Na mrtvaškem odru na dvoru
Bruselj, 30. avgusta. w. Belgijska prestolnica je danes v globoki žalosti sprejela svojo mrtvo kraljico. Že v zgodnjih urah so zadoneli zvonovi v vseh cerkvah ter naznanili, da je vlak s telesnimi ostanki mlade, v vseh slojih tako priljubljene kraljice Astride, ki je postala žrtev tragične nesreče, že prispel na belgijska tla. Bil je še mrak, ko so se začele množice v nemi žalosti zgrinjati na trgu pred severnim kolodvorom. Do 8. ure, ko je bil napovedan prihod vlaka, je bilo na trgu že nad 25.000 ljudi, zasedene pa so bile tudi vse sosedne ulice. Ljudstvo je spontano prihitelo, da se pokloni svoji mrtvi kraljici. Za sprejem v Bruslju namreč niso bile nameravane prav nikake svečanosti. Le na peronu je bila postavljena četa gardne pehote, pred kolodvorom pa dva oddelka gardne konjenice, da sta skrbela za red. K sprejemu vlaka s krsto so se zbrali zastopniki vlade, mestne občine ter zastopniki dvora. Navzoč je bil tudi bruseljski kardinal. Z istim vlakom je prispel tudi ministrski predsednik Van Zeeland, dočim je kralj Leopold izstopil že na postaji v predmestju ter se z avtomobilom odpeljal naravnost na dvor, kjer je pričakoval krsto s telesnimi ostanki svoje kraljevske soproge.
Mrtva kraljica v dvorani, kjer je ležal kralj Albert
Ko se je vlak ustavil, je opravil kardinal ob asistenci več duhovnikov kratke molitve, nakar so krsto takoj prenesli z vlaka na mrtvaški avtomobil, ki je nato počasi krenil skozi gost špalir množice proti kraljevemu dvorcu. Ko so gardni oficirji prinesli krsto skozi dvorno čakalnco na trg pred kolodvorom, je vsa množica padla na kolena. Ljudje so ob pogledu na pripro-sto, črno prevlečeno, le s par divjimi rožami okrašeno krsto začeli na glas plakati. Avtomobil s krsto so spremljali konjeniki kraljeve garde in oddelek gardne pehote. Ob vsej poti do kraljevega dvorca je tvorila špalir stoti-soeglava množica, v vseh oknih in izložbah pa so gorele pred sliko pokojne kraljice svečke in lučke.
Kralj Leopold plaka
Pred vhodom v dvor je pričakoval žalni sprevod kralj Leopold. Na obrazu je imel velik obliž, desno roko pa v obvezi. Smrtno bled .in globoko potrt je nato stopal za krsto, ki so jo prenesli v črno drapirano dvorano v dvoru, kjer je bil na mrtvaškem odru tudi pokojni kralj Albert. Tu je bil postavljen visok katafalk. Ob strani stoje po tri visoke in debele sveče, ob vzglavju pa velik srebrn križ. Ob katafalku tvorijo po štirje oficirji častno stražo. Preden so krsto položili na katafalk, je kralj izrazil željo, da bi še enkrat videl svojo mrtvo soprogo. Ko so krsto odprli, sa je kralj glasno plakajoč zgrudil ob krsti in poljubljal njo, ki mu jo je neizprosna usoda tako nenadoma iztrgala. Že le na prigovarjanje navzočega kardi-
nala se je kralj toliko pomiril, da so krsto lahko zopet zaprli in položili na katafalk. Takoj nato so začeli mimo odra defilirati visoki dostojanstveniki, dočim bo občinstvo pripuščeno še le jutri zjutraj.
Pogreb bo v torek
Dopoldne se ie sestala vlada pod predsedstvom Van Zeelanda k izredni seji, na kateri je določila podrobnosti za pogreb. V sporazumu z dvorom je bilo sklenjeno, da bo pogreb v to« rek 3. septembra. Z dvora bodo prepe« I f ali krsto v slavnostnem vozu v cer= kev Laecken, kjer je grobnica belgij« skih kraljev. Ta voz je bil že zadnjič v uporabi pri pogrebu kralja Leopolda II.
Že danes dopoldne so se pričele ve* like priprave za pogreb. Ker pričaku« jejo, da se ga bo udeležilo mnogo vis. osebnosti iz inozemstva, so že danes rezervirali vse sobe po boljših hotelih ter začeli urejati prostore tudi v dvoru za sprejem zastopnikov raznih dina« stij. Danes sta prispeli v Bruselj tudi svakinja pokojne kraljice, soproga itali janskega prestolonaslednika in njena mati. Za jutri je napovedan prihod švedske kraljicc. Računajo, da se bo pogreba osebno udeležil predsednik francoske republike Lebrun, v imenu italijanskega kralja pa prestolonasled« nik Umberto. Iz vse Belgije so začele danes romati v Bruselj velikanske mno žice, da se še zadnjič poklonijo mrtvi kraljici, ki so jo zaradi njene priljud« n cisti in dobroti ji vosti vsi ljubili in spoštovali. Računajo da bo pri pogreb« nih svečanostih navzočih milijon ljudi. Do pogreba bo ostala zaprta tudi sve« tovna razstava, o njeni nadaljnji uso« di pa bo vlada sklepala še le po pogre« bu.
Usodni avtomobil dvignjen iz jezera
Luzern, 30 avgusta. AA. Iz Kussnachta
poročajo, da so avtomobil, s katerim se je pripetila nesreča belgijskemu kraljevskemu paru, potegnili s tovornim parni-koan čez zaliv, ki ga na tem kraju tvori jezero, v pristanišče. Avtomobil so z železnimi verigami priklenili k tovornemu parniku. Iz pristanišča 6o poškodovani avto odpeljali s tovornim avtomobilom v garažo, kjer bo ostal do nadaljnih odredb oblasti.
Prednji del avtomobila ni hudo poško. dovan. le krmilo je popolnoma zvito. Desna stran-avtomobila je popolnoma raz dejana, vratca pa so zmečkana ko papir;
Dopoldne so krajevne oblasti pustile po staviti na kraju, kjer se, je kraljica Astrid smrtno ponesrečila, velik križ.
Ssžaimea naše Narodne skupščine
Beograd, 30. avgusta. AA. Ob tragični
smrti belgijske kraljice je poslal predsednik Narodne skupščine dr. čirič g. Pon. celu_ predsedniku belgijskega parlamenta> naslednjo brzojavko:
Prosim ekscelenco. da izvoli ob tragični smrti Nj. Vel. kraljice sprejeti iskreno in toplo sožalje Narodne skupščine kraljevine Jugoslavije.
Za sanacijo hrvatskih kmečkih zadrug
Beograd, 30. avgusta. AA. Danes dopoldne sta zastopnika zveze hrvatskih se-Ijačkih zadrug v Zagrebu prof. Stjepan Postič in inž. Stjenan Vršak obiskala kmetijskega ministra Stankoviča in finančnega ministra Letico. Prosila sta ju. naj bi pospešila sanacijo zveze in dosegla, da bo predlog bana savske banovine sprejet.
Kakor je znano, je ministrski svet koncem 1. 1933 pooblastil bana savske banovine naj stavi predloge glede sanacije te zveze, pri čemer naj angažira tudi denarna sredstva banovine. Ban savske banovine je stavil ministrskemu svetu svoj predlog o sanaciji lani. Predlog je prišel pred gospodarski finančni odbor ministrov, da ga sprejme. Senatorji in poslanci savske banovine so takisto poslali predsedniku vlade
spomenice, v katerih se pridružujejo predlogu bana in zahtevajo, naj se ta predlog čimprej sprejeme, ker zahtevajo to državni, narodni, gospodarski, socialni in politični interesi.
Predlog pa takrat ni bil definitivno s-pre-' jet. marveč ga je gospodarsko finančni odbor ministrov vrnil kmetijskemu ministrstvu, zaradi podrobnejše proučitve.
Kmetijski minister Stankovič je sprejel predstavnika zveze in izjavil, da pozna to vprašanje že od prej in da bo predlog bana savske banovine predložil v najkrajšem času gospodarsko-finančnemu odboru ministrov v potrditev. Tudi finančni minister je pokazal za to vprašanje polno razumevanje, priznal njegovo pomembnost in obljubil svojo podporo.
Iz profesorskega društva
Beograd. 30. avgusta p. Včeraj so zastopnik) glavne uprave Jugoslovenskega profesorskega društva s predsednikom Nedeljkom Pi\cem na čelu obiskali prosvetnega ministra S t oso v i ča in mu predložili spomenico o aktuelnih vprašanjih profesorskega stanu. Med drugim zahtevajo, naj se čim prej pred-lože Narodni skupščini že pripravljene Izpremembe in izpopolnitve zakona o srednjih šolah, kpr bi se na ta način rešilo veliko število vprašanj, potrebnih zakonodajne rešitve. Razen tega naj se srednješolskim profesorjem omogoči napredovanje v 3. po-ložajno skupino Oh koncu je predsednik profesorskega društva prof Divac tudi zahteval. naj se čimprej vrnejo na svoja prejšnja službena mesta srednješolski profesorji, ki so bili pred zadnjimi volitvami premeščeni iz političnih razlogov.
Po obisku pri prosvetnem ministru je prof. Nedeljko Divac podal ostavko kot pred-
sednik glavne uprave Jugoslovanskega profesorskega društva.
Pomočnik prometnega ministra
Beograd- 30. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kraljevega namestništva imenovan za pomočnika prometnega ministra inž. Peter Senjanovič.
Katastrofalen požar
v poljski vasi
Katovice. 30. avgusta. w. V vasi Ujesce ie nastal danes še iz nepojasnjenih vzrokov požar, ki je v kratkem času vpepelil 60 posestnikom stanovanjske hiše in vsa gospodarska poslopja. Zaradi pomanjkanja vode je bila reševalna akcija zelo otežkočena in je pogorela vsa vas. Ljudje so si rešili samo golo življenje, vse drugo pa je postalo žrtev plamenov. Zgorelo je tudi mnogo živine.
Državna
Žrebanje 27. avgusta 1935. Din 2.000.— št. 62.043, 95.743.
Din 1.000.— št. 35.719, 15.738, 24.821, 24.826, 24.850, 24.897, 33.079, 46.186, 62.001.
£3dru£tta hranilnica, r.Lzo.z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Beležke
Gg. Marušič in Pucelj bosta še počakala
V sredo se je vršil v hotelu Metropol v Ljubljani sestanek najožjih {političnih prijateljev gg. Marušiča in PucIJa. Sestanek je otvoril dr. Marušič, ki je podal poročilo o političnem položaju in 0 taktiki, sta jo vodila s prijateljem Pucljem po demisiji vlade g. Jevtiča. Za njim je poročal o političnem položaju še g. Pucelj, ki je pozival prijatelje, naj ohranijo mirne živce ter hladnokrvno pričakujejo nadalj nega razvoja dogodkov. Po obeh referatih se je razvila živahna razprava. Nekateri govorniki so ostro kritizirali postopanje, zaradi katerega je prišlo do nesporazuma v vodstvu napredne fronte v Sloveniji. Končno je bilo sklenjeno, da se skupina okoli gg. Marušiča in Puclja zadovolji za enkrat s tem, da čaka na nadaljni razvoj dogodkov ter z njimi zvezano razči. ščenje političnega položaja. Med tem pa ee bodd vršiTi razgovori v raznih smereh, da se ta skupina priključi tej ali oni fron ti. ki se danes snujejo v našem notranjepolitičnem življenju.
Nezadovoljstvo v vrstah bivše SLS
Eden najmočnejših stebrov bivše klerikalne stranke v radovljiškem okraju .je bil trgovec z lesom g. Vinko Resman v Radovljici. V zadnjem času pa se je splošno opažalo, da ni posebno zadovoljen z najnovejšo politiko klerikalnih voditeljev. Sedaj je dal duška svoji nezadovoljnosti s tem, da je izstopil iz odbora »Prosvetnega društva., oziroma » Prosvetne zveze«, katero funkcijo je opravljal že dolga leta. :Kmetski List« beleži to vest in zatrjuje, da je g. Resman odložil odborništvo v >Prosvetni zvezi« iz protesta proti temu, da ie banska uprava razpustila bojevniško organizacijo in je minister notranjih del dr. Korošec odbil pritožbo proti razpustitvenemu odloku banske uprave.
Naj bo povod za ta afront takšen ali drugačen, vsekakor je značilno, da se je gospod Resman, ki je bil na glasu kot zelo discipliniran somišljenik bivše ST.S. odločil za ta korak
Slovenski radikali v k??vi situaciji
Po vesteh iz krogov bivšega gia.iiega odbora radikalne stranke ee bavijo ti gospodje resno z mislijo, da bi ustanovili za Slovenijo paralelno organizacijo Radi-kalsike Hajedmice. Med njimi prevladuje namreč mišljenje, da ne morejo kar tako zapustiti svojih starih radikalskih prijateljev v Sloveniji, ki so se izjavili za radikalsko stvar že takrat, ko je bila bivša St»S v največji opoziciji proti bivši radikalni stranki. Ti krogi se sklicujejo pri tem tudi na tradicionalno zvestobo vodstva bivše radikalne stranke napram strankinim pristašem jn poudarjajo, da je baš ta zvestoba bila eden glavnih vzrokov, da je prestala radikalna stranka lahko vse. še tako težke preizkušnje. Po mišljenju teh krogov bi bilo potrebno ustanoviti v izvršnem odboru Radikalske zajednice poseben referat za stare prijatelje iz dravske in drinske banovine, kjer se tudi pritožujejo stari radikali, da se jih ne kliče dovolj na sodelovanje v novo radikalsko formacija
Tabor na Sv. Planini prepovedan
Obveščamo vse tovariše poverjenike, članstvo, narodno-obrambna društva in prijatelje našega pokreta, da je politična oblast tabor koroških legionar-jev, ki bi se imel vršiti v nedeljo, 1. septembra na Sv. Planini nad Trbovljami, prepovedala. Živel slovenski Korotan!
Legija koroških borcev v Trbovljah.
Šahovska olimpiada v Varšavi
Varšava. 30. avgusta g. Po končanih prekinjenih partijah je stanje po 17. kolu naslednje:
USA 47 in pol, Švedska in Poljska 46 in pol. Madžarska 44 in pol, Češkoslovaška 44
(1),	Jugoslavija 41, Avstrija 40, Argentina 38 in pol, Letonska 37 in pol, Francija in Anglija 33 in pol. Nato slede: Estonska. Finska, Palestina. Litva, Danska, Rumunija, Italija Švica in Irska.
V predzadnjem 18. kolu so bili naslednji rezultati: Argentina : Jugoslavija 1:1 (2), Poljska — Švica 3:0 (1), Danska — Letonska 1 :o (3), Avstrija — Francija 1 in pol : pol (2), Finska _ Irska 1:2 (1), Litva — Italija 0:2 (2), Estonska — Švedska 1:2 fl), Palestina — Madžarska 0:3 (1), Rumunija — USA 0:4, Anglija — Češkoslovaška 1:1
(2).
Smrtne obsodbe
v Albaniji
Tirana. 30 avgusta, p. Preko sodišče v Fieriju je snoči proglasilo razsodbo v procesu proti drugi skupini obtožencev zaradi zadnje vstaje Obsojeni so bili 4 na smrt, 15 na 101 leto ječe, 19 na 20 let ječe. 3 pa na 3 leta ječe. Oproščenih je bilo 7 obtožencev. Danes se je pričela razprava proti tretji skupini obtoženih upornikov.
Zaroka v angleški
kraljevski rodbini
London, 30. avgusta, d. Uradno je objavljena zaroka princa Henryja vojvode Glou-cesterskega, četrtega otroka angleškega kraljevskega para, z lady Alice Montagu-Dou-glas-Scott, hčerko vojvodskega para Buck-leuch in Queensberry. Ženin je bil rojen 31 marca 1900 v Sandrinsrhamu, nevesta pa 25. decembra 1901 v Londonu
Henry Barbusse umrl
Moskva. 30. avgusta. AA. Umrl je znani francoski književnik Henry Barbusse.
Ruždi Aras v Sofiji
Sestanek z bolgarskim zunanjim ministrom Kjuseiva-novim — Potreba izboljšanja medsebojnih odnošajev
Sofija, 30. avgusta, n. Med Bolgarijo in Turčijo se opaža že nekaj časa obo« jestranska. nezaupljivost, ki je močno skalila dosedanje prijateljske odnosa« je med obema državama. Turški listi že več tednov zelo ostro pišejo proti Bolgariji, ki jo dolže agresivnih name* nov proti Turčiji, Bolgarijo pa vzne« miirja koncentracija turških čet v Tra« ciji, utrjevanje meje in propaganda med turškim prebivalstvom za izseli* tev iz Bolgarske. Sploh so v zadnjem času postali odnošaji med obema drža? vama vse prej kot prijateljski.
Tem večje zanimanje je zato zbii« dila vest, da se bo turški zunanji mi« nister Ruždi Aras na potu v Ženevo ustavil v Sofiji in konferiral z bolgar« skim zunanjim ministrom Kjuseivano« vim, kar se je zgodilo danes.
Ruždi Aras je prispel semkaj ob 14.30. Na postaji so ga pozdravili v imenu bolgarske vlade zunanji mini« ster Kjuseivanov, v imenu kral a Bori« sa svetnik Grujev, turški poslanik v Sofiji Šefki Berker z osebjem poslani« štva. jugoslovenski poslanik dr. Cincar j Markovič in višji uradniki zunanjega ' ministrstva.
V dvorski čakalnici se je turški zu«
nanji minister dolgo razgovarjal z zu«
nanjim ministrom Kjuseivanovim. Ra» govor se je vršil v zelo prijateljskem tonu in sta oba državnika izročila nav=> zoeim novinarjem pred odhodom Ruždi Arasa naslednjo skupno izjavo za tisk: »Prijateljski odnošaji med Turčijo in Bolgarsko se ruazvijajo normalno Razna tendenčna poročila, ki so se zadnje čase pojavila v nekaterih listih obeh držav, kakor tudi drugi neprijateljski dogodki, nastali žara: di njih, zato nikakor ne ustrezajo nameram in željam obeh vlad. Dob« ro pojmovani interesi obeh držav nalagajo za dolžnost utrditev in prijateljski razvoj dobrih sosednih odnošajev. Inteligenca obeh držav naj se vzajemno potrudi, da ustvari v javnem mnenju tako Turčije ka; kor Bolgarije ozračje prijateljstva in dobrega medsebojnega razume« vanja. Trdno upamo, da se bo obes ma vladama posrečilo, odstraniti na obeh straneh vse vzroke nezado« voljstva in onemogočiti vsak poiz* kus zlonamernosti«.
Turški zunanji minister Ruždi Aras se je takoj nato vrnil v svoj salonski voz in ob 15.30 odpotoval iz Sofije
Italijani prekoračili
mejo v Somaliji
in zasedli v ogadenski pokrajini okrog 7.000 kvadratnih kilometrov spornega ozemlja
London, 30. avgusta, č. Agencija »United Press«, Hearstovi listi in »Dai-Iy Telegraph« so objavili vest, da je italijanska vojska v Somaliji že pričela prodirati v sporno obmejno ozemlje v ogadenski pokrajini. Doslej so prekoračili italijansko mejo v dolžini 240 km in zasedli ozemlje, ki meri 7.000 kvadratnih kilometrov. Italijanska vojska je zasedla vse področje okrog Ualuala ter kraje Lehore, Bati in Kardal. Vesti o kakem spopadu z Abesinci ni. Bržkone se je abesinska vojska umaknila brez boja.
Iz Džibutija poročajo, da nameravajo Italijani takoj po pričetku vojne z Abesinijo bombardirati džibutsko železniško progo. Po pogodbi med železniško družbo in abesinsko vlado ima priti ta proga v primeru vojne pod abesinsko upravo, v kolikor teče po abesinskem ozemlju.
»Daiiy Mail« poroča iz Addis Abebe, da je pred dvema dnevoma nastal pre-okret v vremenu in da so neprestano deževje nadomestile kratke nevihte, kar kaže na konec deževne dobe.
Odhod angleškega brodovja z Malte
La Valetta, 30. avgusta (Malta) d. Angleško sredozemsko brodovje je odplulo včeraj pod poveljstvom admirala Fisherja, ki je na krovu vojne ladje »Resolution«, na svoje drugo poletno potovanje. Namenjeno je v Port Said, kjer bo ostalo do 20. septembra. To brodovje bo kasneje zamenjeno z drugim pod vodstvom oklopnice »Reven-ge« ter se bo najprej vsidralo v Aleksandri ji.
Manevri italijanske mornarice na Sredozemskem morju
Rim, 30. avgusta, p. Prihodnji teden bodo na Sredozemskem morju veliki kombinirani manevri italijanskega brodovja in letalstva. Te vojne vaje naj bi se smatrale
kot protest na najnovejše vojaške ukrepe Anglije na Sredozemskem morju. Prav včeraj je odplul iz Sou t ha trup ton a velik angleški transportni parnik »Nueralia* s ti60Č vojaki, ki bodo nameščeni na Malti. Angleško letalsko ministrstvo je tudi odredilo ukinitev vseh dopustov angleških letalcev, njihovih častnikov in podčastnikov.
Danes so krenile skozi Sueški prekop proti vzhodu tri italijanske podmornice.
Pariz, 30. avgusta, g. »Matin« poroča iz London, da so snoči prisipela tjakaj ponv čila, po katerih je dobilo 60 italijanskih podmornic, ki imajo svoje oporišče v Avgusti (Si čili a) blizu Malte, nalog, naj se takoj pripravijo za velike mornariške manevre. ki se bodo pričeli prihodnji teden. Angleških mornariških krogov te vesti niso presenetile. Zatrujejo, da je na obali Sicilije zbrano tudi veliko zračno brodovje. Vse te priprave Italije smatrajo v Londonu kot odgovor na to, da je Anglija zbrala moonO brodovje v Rdečem morju.
Velika parada italijanske vojske
Rim, 30. avgusta. w. Manevri italijanske vojske v severni Italiji ob avstrijski meji to končani Osi:n divizij se je začelo danes zbirati v okolici Roncone, kjer bo jutri velika parada, ki ji bo prisostvoval tudi italijanski kralj. .Ministrski predsednik in vojni minister Mussolini bo imel pri tej priliki na vojake nagovor, ki mu pripisujejo tudi veliko politično važnost, ker se bo v njem ponovno dotaknil spora z Abesinijo in zasedanja sveta Društva narodov. Njegov govor bodo prena=ilp vse italijanske radiopo-staje.
Nemška zahteva
po kolonijah
Berlin, 30. avgusta, d. »V dlkischer Beob-tehter« objavlja v svojem uvodnem članku zahtevo Nemčije po kolonijah, češ, če je Anglija priznala Italiji pravico do kolonij, bi morala ista pravica veljati tudi za Nemčijo, ker je nemogoče, da bi narod s 60 milijoni prebivalcev kakor nemški ostal omejen na prostor 180.000 kvadratnih kilo-
Imenovanje nove državne uprave razlaščenih gozdov
Minister poljedelstva je v sporazumu z ministrom za šume in rudnike razrešil dolžnosti dosedanjo državno upravo razlaščenih gozdov v dravski banovini in imenoval novo.
Za predsednika je imenovan šumski direktor inž. Cvetko Božič, za pravnega referenta dr. Logar, v odbor pa med drugimi Martin Steblovnik, posestnik s Šmartnega ob Paki.
Prva začasna državna uprava razlaščenih gozdov je štela deset članov. Med temi so bili tudi trije takratni narodni poslanci: inž. Fran Pahernik, Rasto Pustoslemšek in Milan Mravlje. Člani te uprave niso dobivali za svoje delo nobenega honorarja., pač so si smeli zaračunati eventualne potne stroške in za vsako sejo dnevnico po 160 Din. Izmed teh desetih članov sta upravljala svoj posel docela brezplačno bivša poslanca Fran Pahernik in Rasto Pustoslemšek, ki si nista zaračunala niti efektivnih potnih stroškov (pri komisijah na terenu), niti sta dvignila
pripadajoče jima dnevnice po 160 Din za vsako sejo, ki sta se je udeležila.
Leta 1933. je ministrstvo izdalo poseben pravilnik za ureditev gospodarstva v razlaščenih gozdovih. Po tem pravilniku je štela državna uprava razlaščenih gozdov samo pet članov. Ta pravilnik je tudi določil, da naj dobivajo člani državne uprave stalne mesečne plače in sicer uradniki po 2500 Din, neuradniki pa po 3000 Din mesečno. V zvezi s tem pravilnikom je bila začasna državna uprava razlaščenih gozdov razrešena svojih dolžnosti in postavljena nova, v katero so bili na predlog bana dr. Marušiča imenovani Valentin Babnik kot predsednik, dr. Gračner kot pravni referent, v odbor pa Fran Terček, Ivan Arko in inž. Z. Ziernfeld. Ta državna uprava je 1 ila sedaj odstavljena in imenovana na njeno mesto nova. O tem se obvestijo občine v srezih, kjer se nahajajo razlaščeni gozdovi.
Ogromen gozdni požar
Buenos Aires. 30. avgusta. w. V ^krajini okoli Gualaguayeha je divjal strahovit gozdni požar ki je zajel doslej še na-25000 ha in se še vedno širi. Vsa pokrajina je izpremeojena v ognjeno morje, v kateri ne more zdržati nobeno živo bitje. Drevje, rastline, hiše, v6e je izpremenjeno v pepel, ki ga nosi veter v ogromnih oblakih na stotine kilometrov daleč. Na reki Parani eo morali uetavitj ves promet, ker je daleč naokrog vse zavito v nepro.
dorno meglo dima in pepela. Doslej so ostali vsi poizkus^ da bi ogenj pogasili ali vsaj omejili, brez uspeha. To je največji gozdrni požar, kar jih pomnijo v Ameriki. štiri mesta so morali z v6o naglico izprazniti. Pol ure pozneje eo bila mesta že izpremenjena v požarne razvaline.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za danc»:
| Pretežno jasno, velik porast temperature.