LETO XXII. - številka 76 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, S k. Loka k Tržič. izdaja CP Gorenjski tisk nJ. — Glavni urednik Igor Jantiar •* Odgovoru ur;dnik Albin Učakar KRANJ, sobota, 4. SO. 1969 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra .947 kot tednik, Jd 1. januarja 1958 kot poltednik! Od 1. januarja 1960 trikrat tedenskoj Jd 1. 'anuarja 1964 kot poltednikj in sicer ob sredah in sobotah ll * S 1 I, o SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Saragat prispel *>a štiridnevni obisk SFPi povabil° predsednika ie/j Jo»ipa Broza-Tita je v ni oJ^ Prispel na štiridnev-^J?«k v naso državo pred-GkT^ italiJanske republike seppe Saragat. Spremlja AlH »» ita»janski minister Obul °ro- Med štiridnevnim širni 1x5 Saragat z na- ^govaHJV,ŠJimi Predstavniki Odnosih • ° mednarodnih halH !n ""^eiovanju med istih in Jugoslavijo. O ta-Jr1" vPrašanjih pa se bo-8ekrS>80variaia tudi državni ^fjp. arp *a zunanje zadeve Tepavac in italijanski minister Aldo Moro. Predsednik italijanske republike bo danes, medtem ko je že obiskal Beograd in Zagreb, obiskal Bled. V ponedeljek dopoldne pa je predvideno, da bo obiskal kranjsko tovarno Iskro in Ljubljano. Obisk italijanskega predsednika bo ponovno prispeval k nadaljnjemu utrjevanju prijateljskih odnosov in k sodelovanju med obema državama, ki temelje na medsebojnem razumevanju in zaupanju, na suverenosti in nev meša van j u v notranje zadeve. A. 2. Vižmarski tabor Tabori aH politična zborovanja na prostem (ne-fcaj časa so jih takrat imenovali tudi z angleško oe»edo meetingi) so bila omogočena z zakonom o 7hotovanjih 15. n« ven.bra 18*'. V razdobju treh let pred sto leti jih je bilo »a Slovenskem 18. V*i po vrst« pa so pomenili pomemben mejnik in novo razdobje v razvoju slovenskega naroda. Pomeni U so nekak plebiscit slo v«nskega prebivalstva Ko-roske, Štajerske, Kranj **e in Primorske za zdru-Utev v eno samo politič oo enoto. Vižmarski tabor (17. maia 1W9) je bil sedmi v ^»H taborovanja. Bil j« |° vrhunec taborovanja 2 na niem se je zbralo ^ do 30 tisoč ljudi, r'ovencl »o takrat prvič *htevall uvedbo slovenskega jezika v sole In ura ~e. takrat je vznikla za ^eva o slovenski unlver- Ceprav majhlu ln ncpo-enu>ni pred velikimi ev "Pskinu narodi, so Slo 1 takrat odločno po Sl0v ' 2ah«ev0 o Zedinjenl ohsoSi. " 1Ved tem so lih *"U1 »na smrt« sov- m so lih ražniki in prijatelji, češ da so premajhni in preveč izpostavljeni. S tabori pa so vzbudili pozornost in opozorili, da slovenski narod le ni tako majhen. Slovenski ljudje takrat sicer niso uspeli v svojih željah. Vendar ostala je misel in želja po enotnosti, in ta je bila prisotna vsa naslednja desetletja. Zelja se je začela uresničevati z delavskim gibanjem. Vrhunec enotnosti in odločnosti za uresničitev desetletnih zahtev pa so Slovenci Izrazili v osvobodilni fronti in komunistični partiji. V revoluciji so uresničili tiste narodnoosvobodilne zahteve taborskega gibanja. Zedinjena Slovenija je bila končno ustvarjena in vzpostavljena je svobodna SR Slovenija v enakopravni skupnosti z drugimi jugoslovanskimi narodi. Vižmarski tabor, katerega stoletnico bomo praznovali jutri na istem mestu kot pred sto leti, je bil vrh slovenskega triletnega taborovanja. In čeprav je bila doba slovenskega taborovanja kratka, pomeni svetlo obdobje v naši zgodovini. A. 2. Vinko Hafner obiskal delovne organizacije Podpredsednik republiškega sveta tovariš Vinko Hafner je v četrtek obiskal nekatere kranjske delovne organizacije. V Iskri, Kmetijsko živilskem kombinatu v Kranju in v Merkurju je Vinka Hafnerja spremljal predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. S predstavniki kolektivov se je pogovarjal o gospodarjenju in nadaljnjih programih. Popoldne pa se je Vinko Hafner pogovarjal tudi s predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij o nekaterih izhodiščih za gospodarjenje v prihodnjem letu. Nazadnje pa se je srečal še s predstavniki telesne kulture. A. Ž. Berlinski študentje v Savi Včeraj je obiskala kranjsko tovarno Sava skupina študentov sociologije, ekonomije in politologije iz zahodnega Berlina, ki je prišla v Slovenijo na povabilo politološkega društva pri Visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo iz Ljubljane. Gostje iz Berlina pripadajo napredni študentovski mladini zahodnega Berlina. J. K. Tone Bole in Viktor Avbelj v Kranju Včeraj popoldne sta obiskala kranjsko Pekarno predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS Tone Bole in predsednik sekcije za družbenoekonomska vprašanja pri republiški konferenci SDZL Viktor Avbelj Spremljal ju je generalni direktor kombinata Žito i/. Ljubljane Franc Puterle. V Kranju so si gostje ogledali prenovljeno pekarno, J. K. KRANJ CENJENI POTROŠNIKI! ZA VAS SMO PRIPRAVILI od 1.—31. oktobra POSEBNO REKLAMNO PRODAJO »JESEN V KOKRI« Z NAGRADNIM ŽREBANJEM 100 denarnih priznanic podjetja Kokra za nakup blaga v vseh naših prodajalnah — v vrednosti 30.000 N din in 300 praktičnih daril proizvajalcev ter druga presenečenja Vsak nakup prek 50.00 N din bo žreban 8., 15. in 22. oktobra ter 3. novembra 1969 Rezultati žrebanja bodo objavljeni ob vsakem žrebanju v časopisih GLAS, Kmečki glas in v vseh naših prodajalnah POTROŠNIKI! Za jesen smo vam pripravili bogato izbiro blaga po konkurenčnih cenah in ugodnih kreditnih pogojih. OBIŠČITE PRODAJALNE KOKRE Proslava 10-letnice gorenjskih delavskih univerz Včeraj popoldne so se v domu na Vodiški planini zbrali predstavniki delavskih univerz Gorenjske in proslavili desetletnice ustanovitve gorenjskih delavskih univerz. O razvoju delavskih univerz je govorila Smilja Gostiša, na proslavi pa so podelili tudi šest priznanj najzaslužnejšim delavcem na gorenjskih delavskih univerzah. vg Občinski konferenci SZDL Kranja in Radovljice obveščata prebivalce Gorenjske, da se bo predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat s spremstvom ob svojem obisku v Jugoslaviji mudil tudi na Gorenjskem. V soboto bo v večernih urah prispel na Bled, kjer bo njegova rezidenca. V ponedeljek, predvidoma ob 9. url dopoldne, pa bo obiskal tovarno Iskra v Kranju. Vabimo vse občane, da uglednega gosta iz Italije prisrčno sprejmemo in pozdravimo. II. SEJEM OBRTI I V KRANJU OD 11. OPREME 20. X.69 892516 Seja IO republiške konference SZDL Za politično programski koncept lokalne radiofuzije Gorenfei na Vižmarski tabor »Ne gre za obravnavo tehničnih, ampak odprtih političnih vprašanj nadaljnjega razvoja lokalnega radijskega omrežja v Sloveniji,« je uvodoma poudaril Vlado Beznik, sekretar republiške konference SZDL. Na seji so sklenili, da je potrebno natančno določiti vlogo in mesto lokalnih radijskih postaj. Zavodu RTV Ljubljana so naložili nalogo, da v šestih mesecih izdela program delovanja in razvoja lokalnega radijskega omrežja v Sloveniji. Na seji so sprejeli stališče, da je lokalna radiofuzija sestavni del celotne radiofuzne mreže v Sloveniji. Ustanoviteljske pravice in dolžnosti lokalnih radijskih postaj naj prevzamejo občinske konference SZDL, ki si bodo s tem zagotovile vpliv na vsebino programa, ki je pri nekaterih lokalnih radijskih postajah prepuščen posameznikom brez sleherne kontrole in družbene odgovornosti. Zato naj se pri vsaki lokalni radijski postaji ustanovijo radijski ali programski sveti, ki bodo določali in odgovarjali za vsebino programa. Poleg RTV Ljubljane, Kopra in Maribora je v Sloveniji še 11 lokalnih radijskih postaj. To so: Murska Sobota, Ptuj, Radlje, Slovenj Gradec, Šmarje, Trbovlje, Tržič, Jesenice, Celje, Brv/.i-ce, Tolmin in še Radio Student. Pet lokalnih radijskih postaj so ustanovile občinske konference SZDL, štiri občinske skupščine, v Šmarjah pri Jelšah pa je ustanovitelj društvo ljudske tehnike. Nadaljnji razvoj lokalnega radijskega omrežja ne smemo več prepustiti stihiji in samoiniciativi lokalnih čini-tdjev. Na vprašanje, ali ima lahko vsaka komunalna skupnost svoj lokalni radijski program, je bilo na seji pojasnjeno, da je to pravno mogoče, ni pa izvedljivo tehnično. Kajti Jugoslavija na osnovi mednarodnih pogodb nima dovolj valovnih SE NT A 3kladiščc Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22 053 (bivši F.\otcrrn) VAM NUDI: £ najkvalitetnejšo moko vseh vrst <$ testenine »Bačvanka« gi vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni dolžin, ki bi lahko zagotovile v Sloveniji 62 lokalnih radijskih programov in ne bi povzročali, pomembnih tehničnih motenj. Tovariš Milan Merčun, direktor zavoda RTV Ljubljana, je po obširni obrazložitvi navedene problematike dejal, da je po mnenju zavoda RTV Ljubljana mogoča naslednja kompromisna odločitev: 1. Izdelati je treba koncept lokalne radiofuzne mreže v Sloveniji, ki naj preuči, ali so vse sedanje lokalne postaje resnično potrebne in katere je mogoče še ustanoviti. 2. Zavod RTV Ljubljana je pripravljen prevzeti stroške lokalnih SV oddajnikov (tistih, ki jih doslej še ne plačuje), stroške osebnih dohodkov dveh programskih delavcev na vsaki lok 11 ni postaji s tem, da bi bila njuna naloga razen pripravljanja lokalnega informativ- nega programa tudi dopisni- [ štvo za osrednje radijske programe. Z lokalnimi družbenopolitičnimi organi je treba skleniti pogodbena odnos za pokrivanje stroškov, oziroma za določitev njihove participacije na stroških lokalnega informativnega pro grama, lokalni družbenopo-litični organi naj imenujejo družbeni organ upravljanja lokalnega programa s tem, da določajo in odgovarjajo za vsebino tega programa. Zavod RTV namreč ne more in ne želi odgovarjati za vsebino lokalnih informativnih programov. 3. Zavod RTV bo sporazumno z republiško konferenco SZDL do'očil enoten čas in obseg lokalnih programov kot sestaven del matičnih programov. Na seji so bili enotni, da so lokalne radijske postaje pomemben činitelj k boljšemu obveščanju delovnih ljudi. J. Vidic Pred tednom otroka Dojenčki — v jasli ali doma Na sektorskem posvetovanju Zveze prijateljev mladine Slovenije v Ljubljani, ko so razpravljali o nekaterih smernicah in nalogah ob letošnjem tednu otroka, so govorili tudi o varstvu dojenčkov. V zadnjih letih je bilo namreč veliko storjenega za varstvo otrok nasploh, zelo malo pa za najmlajše otroke do 2 let — za dojenčke. Varstvene ustanove (vrtci) sprejemajo otroke šele po dveh letih starosti. Kam z otrokom do te starosti? Prav ko je otroku potrebna posebna nega in skrb, so mnoge zaposlene matere v največjih težavah. Tako imenovanih jasli za te otroke ni, vsaj ni omembe vredno v primerjavi s potrebami. Prav zato je ta problem toliko aktualnejšl. Zlasti še —-kot je bilo slišati na imenovanem posvetovanju — ker o tem ni določene osnovne smeri reševanja. Gre namreč za še nerešene poglede glede dveh povsem različnih stališč: aH naj se za varstvo tudi teh otrok usmerijo napori za gradnjo In odpiranje ustreznih ustanov — jasli aH naj se v večji meri pomaga materam, da bi lažje imele otroke doma. O tem naj bi se odprla široka razprava, ki b| prispevala k organiziranemu, enotnejšemu reševanju problema. Razen javnosti, zlasti prizadetih mamic, se bodo prav gotovo o tem problemu razpisali ekonomisti z ene ter psihologi In vzgojitelji z druge strani. Prvi bodo zadevo pri- kazali z dinarjem, kaj bi bilo ceneje, ugodneje, kakšno [ naj bi bilo breme staršev in družbe itd. Se važnejše in odiočilnejše pa bodo ugotovitve psihologov, pedagogov, vzgojiteljev, zdravnikov itd, ki imajo na voljo že mnogo izkušenj iz drugih dežel z najrazličnejšimi stopnjami ekonomskega razvoja in družbenih ureditev. Precej teh izkušenj pa je že tudi pri nas. če bi se odločili za jasli, bi se morala za to določiti potrebna sredstva za gradnje ustreznih objektov, za usposabljanje kadra in podobno. Druga varianta — individualno varstvo doma — pa bi mogla poseči zlasti v obstoječe zakone In predpise. Ob tem je bilo slišati misli, da bi materam podaljšali porodniški dopust za določeno dobo, ji zagotovili štetje delovne dobe in podobno. Kar bi bilo najmanj, je zagotovitev njenega delovnega mesta. V enem aH drugem primeru bo morala družba prispevati. Varstvo teh otrok je namreč vezano na mnoga zahtevnejša merila tako iz vzgojnih, varstvenih, zlasti pa še iz higienskih in zdravstvenih vidikov. Skladno s tem pa je seveda tudi dosti dražje. Najvažnejše pa je, da pri vzgoji teh otrok — se pravi mladega državljana v njegovem začetnem razvojnem in vzgojnem obdobju — ne hI smela prevladati dinarska tehtnica. K. Makuc Mladina, borci, člani delovnih kolektivov itd. se bodo jutri dopoldne zbrali na proslavi ob 100-letnici Vižmar-skega tabora. Po podatkih gorenjskih občinskih konferenc socialistične zveze se bo te velike proslave udeležilo nekaj tisoč Gorenjcev. Odšli bodo z vlaki, avtobusi in svojimi avtomobili. Prišli bodo člani kulturnih skupin v narodnih nošah. Iz škofje Loke se bodo v narodnih nošah pripeljali na proslavo na po- sebnem vozu. Nastopili bo-do združeni pevski zbori, pod vodstvom Radovana Gobca in Kranjčana Petra Liparja-Planinci bodo na prireditveni prostor prinesli gorečo bakljo z vrha Triglava. Nastopila bo godba na pihala iz Go-rij v narodnih nošah. Iz Kranja bo s posebnim vhkotn odpotovalo okrog 700 dijakov oziroma učencev kranjskih šol. S posebnimi avtobusi se bodo odpeljali na proslavo tudi Tržičani. A. 2. Življenjski stroški letos večji Navadno računamo življenjske stroške tako, da primerjamo rast cen , na drobno. V letošnjem letu je pri rilo do spremembe, ker so življenjski stroški hitreje naraščali kot cene. Medtem ko v letošnjih osmih mesecih ugotavljamo povečanje cen za 7,8 odstotka, je pri življenjskih stroških to povečanje večje — 9,3 odstotka. Glede na postopno naraščanje življenjskih stroškov od letošnjega januarja, lahko računamo, da bodo omenje ni stroški konec leta večji, kot so bili lani oziroma predlani. V Sloveniji je v primerjavi z vso državo podražitev večja. Med tom ko so se v vs£j državi življenjski stroški v avgustu povečali za 7,1 odstotka, je povečanje v naši republiki večje za 9,3 odstotka. Vzrokov za dvig življenjskih stroškov je več — življenjski standard se dviga, višji standard pa je neogibno dražji in tako prihaja do višjih stroškov, čeprav se cene sploh ne spreminjajo. Večkrat vpliva na višje ljenjske stroške tudi vrednost denarja, kajti * na moč denarja je manL! če lahko enako količino j* pimo le za večji znesek. * skupno višino življenj* stroškov v zadnjem času P*^ bolj vplivajo stroški za no in obleko ter obutev, nimiva je tudi ugotovi' da je bila letos hrana m™* dražja kot lani, avgusta tos kar za 13 odstotkov. Življenjski stroški so h merilo za vrednost ose* dohodkov, gledano z vUhjc0 koliko za neki denar »Tjj kupimo. Julija je bila v ' republiki višina P°PltjLl,l0d-tzplačanega osebnega d ka 1119 dinarjev, kar J primerjavi z lansKoii- ^ poprečjem 997 dinarj^ rav odstotno povečanje. cj; ^ je bilo poprečje osebn»n hodkov julija za \9fi 01 ,.,„!, ka višje kot je bilo iOs^0d-je pravo povečanje le stofcno, ker so večji v^]C žek absorbirale višje življenjskih potrebicak q Pomlafevanfe Zli v Kamniku Konec leta 1%7 je bilo v organizacijo ZK v kamniški občini vključenih 545 članov, Jani 564 hi konec letošnjega junija 567 članov. Komunisti v kamniški občini so organizirani v 12 organizacij: podjetje Kamnik — 68 članov, Svilanit — 28 članov, Svit — 38, Titan — 35, tovarna usnja — 28, gozdni delavci (obrat GG Kamnik) — 22, zavod za usposabljanje invalidne mladine — 16, Duplica (naselje in aktiv v tovarni pohištva) — 70, Kamnik — mesto — 184 članov, Stahovica — 31, Tuhinj — 35 in Komenda — 9 članov. V občini je organiziranih tudi osem stalnih aktivov ZK, in sicer v tovarni Stol, v Alprennt, živilski Industriji in Graditelju* v skupščini občine in postaji milice, poleg tega pa sta Ifl Rktfrv prosvetnih deI*^W^' aktiv mladih Lani so v organizacijo 57 kamniški občini spi« novih članov ZK, uo ^ junija letos pa l8 n° p,-«?j£ nov. Večina na novo ^ p tih članov je mlajs'" let, po šolski izobra*|* * ta dva visoko i**2!5-? višjo, srednjo 25, n\#* ,x\v je kvalificiranih in liciranih delavcev f- \V> Od leta 1964 do le iz ZK i/stopilo 65 \y izključili pa so 18 ^»V; ni in v prvem V°lLJ jo je bilo 32 izstopov izključitev. Pri v/:r2S*r|J pov je opaziti največja f vajanje visoke čla.>>»r,I>a v Jugoslaviji, kjer bi 5^'^ga • 1'P ob>rkta ali druge naprave iz datctni ra" ,e.kla- Za obnovo domovine in njen ?-iset m,i;OJ JC t,a,a Jeseniška železarna nad ^^RaSV«P0v. ton Jekla (po plafoniranih četi^ S° s<-' nri ,,anja ° lokaciji jeseniške železarne >ihuiv, * brž- ko J« kazalo, da je premaga-vJ^s i. ***** » Jeklo. 1 UstiiJT k /an ieseniSki čelezar povedali Jetle od s modrujejo, da so Jesenice preod-n° v Pod mu vin8kin virov, da |e to lahko res • °b poj,'"., »Prtega ali delno odprtega trži-JUje ,„,''ilft Odprtega tržišča p« so Jesenice wUke ieu? fzn,ed vseh krajev, kjer so jugo-L*nicc. Ce bodo rezultati reformira daj nega gospodarjenja kaj hitro sledili proglašenim stališčem, potem morda jeseniški železar kmalu ne bo gledal, kako potuje ruda skozi Jesenice iz daljne Brazilije, ko je preplula ves Atlantik in Sredozemlje v Linz na Donavi v največjo avstrijsko železarno. Moida bo tudi njemu dostopna, če ne brazilska pa alžirska ali gvinejska ruda. In če bo kdaj tako tudi s koksom, potem se bo hitro spet pokazalo, katera jugoslovanskih železarn je najbolje locirana. Dogodki po lanskem 21. avgustu so poka/ali, da je nekaj podobnega tudi glede strateške lokacije jeseniške železarne Ce je danes povsem razumljivo, da je teoretično možno pričakovati napad na našo deželo iz katerekoli smeri in strani, potem jeseniška železarna morda tudi strateško stoji kar na pravem mestu Jugoslavije. To dvoje je bilo vselej jasno resnim, ekonomično in ekonomsko mislečim ljudem. Kljub temu pa so se razglabljanja o neugodni locirano-sti jeseniške žeK/aine pojavljala kar naprej v določenih sporadičnih presledkih Mislim, da jih je treba oceniti kot ekonomske in monopolistične špekulacije in da je dolžnost ne le jeseniških ljudi, pač pa tudi drugih, da povedo, od kod takšna modrovanja izvirajo in kakšne cilje zasledujejo. INVESTICIJE Ustrezne službe zdaj že integrirane tovarne na Jesenicah so že precej pred integracijo izdelale ustrezne investicijske programe. Marsikje smo naleteli na skoraj nepremagljivo nerazumevanje, ko smo povedali, da bi želeli in da bomo za vsako ceno na Jesenicah v obrat Združenih slovenskih železarn investirali še znatne denarje. Nekateri so rekli enostavno takole: Saj ne morejo plačevali niti obveznosti, ki so si jih naložili z modernizacijo železarne v preteklosti, pa hkrati zahtevajo nove kredite. Prepričani smo, da bomo lahko plačevali zapadle obveznosti, če bomo naredili v modernizaciji železarne še drugi korak, to pa pomeni modernizacijo vsega tistega, kar leži neposredno za vročimi valjarnami. Le tako se lahko razvija tovarna na Jesenicah v obrat, ki bo proizvajal izključno kvalitetne in visoko kvalitetne metalurške proizvode in le tako si zamišljamo specializacijo ter povečano produktivnost. V prihodnjem obdobju (dveh do največ treh let) se bodo samoupravni in vodilni organi skupaj s kolektivom obrata prizadevali, da bi zrasla na Jesenicah nova hladna valjarna, ki bo lahko oskrbovala s hladno valjanimi pločevinami tiste kovinske industrije, ki love pri nas korak z najsodobnejšo proizvodnjo v svetu. F. t.van (Dalje prihodnjič) Občinska konferenca SZDL Tržič obvešča lastnike gozdov, da bodo javne razprave o gospodarjenju z gozdovi po naslednjem razporedu: 8. oktobra ob 17. uri v Podljubelju 10. oktobra ob 17. uri v Tržiču 12. oktobra ob 7.30 v Lomu Vabimo k udeležbi! Slabo pripravljena konferenca V četrtek zvečer je bila v dijaškem domu v Kranju konferenca domske skupnosti. V dvorani se je zbralo okrog 90 izvoljenih mladink in mladincev, ki so predstavljali 450 njihovih tovari-šev-gojencev iz treh enot dijaškega doma: stari kranjski grad, dom v Stritarjevi ulici in dom na Zlatem polju. Videti je bilo, da je konferenca dobro pripravljena in da na njej ne more priti do večjih nevšečnosti. Predsednik sveta domske skupnosti je v svojem poročilu navedel, da lani zastavljenih nalog niso izpolnili predvsem zaradi nedelavnosti nekaterih komisij. Izjemi sta le športna in kulturna komisija, katerima lani sprejet delovni program ni delal težav. Poročilo predsednika med prisotnimi ni našlo odmeva. Dvorana je zaživela ob predlogih za novi svet domske skupnosti in načinu volitev. Po posredovanju predstavnikov predsedstva občinske mladinske organizacije so se zedinili, da najprej glasujejo o kandidatni listi. Ko so jo sprejeli, so s tajnim glasovanjem izbrali nov svet dom- ske skupnosti. Vzroki za te nevšečnosti so jasne. Tovariši, ki so pripravljali konferenco, so vede ali nevede pozabili na poslovnik, ki je nujen za normalno delo vsake konference, posebno takrat, ko se ugotavlja sklepčnost, opravljajo volitve in sprejemajo sklepi, katerih pa je bilo na konferenci v dijaškem domu bore malo. Najpomembnejši je dogovor, da novo predsedstvo ponovno skliče konferenco, bolje organizirano, na kateri bi govorili o določenih problemih, ne pa o vsem, kar komu pade na misel. Šele pri zadnji točki, razno, so gojenci povedali nekaj svojih mnenj. Neka mladinka je dejala: Člane sveta in komisij smo lani volili in izbirali po obrazih, ne pa zaradi prizadevnosti. Mislim, da letos ni bilo drugače! Res je, da kandidatov večina prisotnih ni poznala, zato v novi svet niso bili izvoljeni nekateri pridni in dela voljni mladinci. Kljub temu upajo, da bo domska skupnost letos bolj prizadevna, kakor lani. J. Košnjek S p ril si ljemo predsednika občin, konference SZDL ■ * Skofja Loka tov. Janeza Thalerja »Socialistična zveza je organizator in usmerjevalec Javnih razprav o gospodarjenju z gozdovi. Le te morajo biti končane do konca tega meseca. Tovariš predsednik, povejte nam, prosim, kako ste se v škofjeloški občini pripravili na te razprave?« »Lahko trdim, da je pro j blematika gozdarstva ali bo-Ije rečeno, kako naj bo v bo- | doče urejeno gospodarjenje z gozdovi, eno osrednjih vprašanj, ki se na široko obravnava med občani. To je povsem razumljivo, saj se razen kmetov — lastnikov gozdov zelo zanimajo za to problematiko tudi vsi delavci, zaposleni v naši lesni industriji, ki jih je okoli 1500. Takšno stanje ustvarja tudi poseben po'ožaj, v katerem smo se z lašli v naši občini. ■Poudariti moram, da smo izri dno zainteresirani, da les < ie v občini in da ga predelajo naša lesna industrijska podjetja. O predvidenih spremembah v gozdarstvu so do sedaj razpravljali] izvršni odbor občinske konference SZDL, aktiv odbornikov in poslan-cev-koinunistov, sekcija za kmetijstvo in gozdarstvo pri občinski konferenci SZDL in na posvetu predsednikov krajevnih organizacij SZDL. Dogovorili smo se, da organiziramo razprave v naslednjih krajih: v Skofji Loki, v Selški dolini (Zali log, na Ceš-njici, v Selcih in na Bukovici), v Poljanski dolini pa na Sovodnju, v Gorenji vasi in v Poljanah. Želimo, da se teh razprav udeleži čimvečje število last nikov gozdov oziroma posestnikov; predvsem tistih, ki jim je gozd glavna dejavnost oziroma vir dohodka. Osnovni problem, ki se ob tem pojavlja, je cena lesa, s katero lastniki gozda niso in ne morejo biti zadovoljni. Zato bi po mojem mnenju morali te razprave usmeriti predvsem v iskanje poti, kako poenostaviti in tako poceniti gozdarsko službo ter na ta način dobiti sredstva za boljše plačilo lesa gozdnim posestnikom.« A. Žalar Stane Mešič: velike bitke so vedno izbojevale najširše množice Na Gorenjskem smo pred letnimi konferencami osnovnih organizacij. Na teh konferencah zanesljivo ne bodo razpravljali samo o organizacijskih vprašanjih. Zadnji Titovi obiski po raznih krajih Jugoslavije in plenarna zasedanja slovenskih komunistov od 6. kongresa do danes so opozorila na mnoga nerešena vprašanja naše družbe. Med njimi so: aktivnost komunistov, vprašanja samoupravljanja in sodobne organizacije dela, potrebe po večji teoretični kulturi članstva, o preobrazbi v vrstah zveze komunistov itd. Da bi nekaj več povedali našim bralcem o teh vprašanjih, smo zaprosili za pogovor gorenjske sekretarje občinskih komitejev in pa sekretarja medobčinskega sveta Staneta Mešiča. Naše pogovore začenjamo s tovarišem Stanetom Mešičem. Zveza komunistov se je v obdobju zadnjih let mnogo ukvarjala sama s seboj, predvsem z vprašanji svoje učinkovitosti. Sleherna organizacija — za zvezo komunistov pa je to še posebej pomembno — mora biti dovolj učinkovita. Sprašujemo vas, kako je z reorganizacijo zveze komunistov na Gorenjskem in aH se vam ne zdi, da je bila reorganizacija v mnogočem izvedena samo formalno. Manjše organizacije smo združili z večjimi. Kako pa je z njeno učinkovitostjo? Da se je Zveza komunistov v zadnjih letih mnogo ukvarjala sama s seboj, je brez dvoma res in mislim, da se bo morala tudi v bodoče. To ukvarjanje s seboj pa ni moda, temveč življenjska potreba. V spremenjenih družbenih razmerah ob nenehni rasti demokratične družbe, v sistemu družbene samouprave, so se seveda menjali tudi pogoji dela Zveze komunistov. Mislim, da ni nobenega dvo-ma, da je ravno Zveza komunistov bila tista, ki je ob ustvarjalni podpori vseh delovnih ljudi bila inciator v/postavitve sistema družbene samouprave. V tem sistemu pa seveda ni mogoče delovali po starem, s p;/, ti je oblasti, temveč s pozicij ide jno politične sile in sile argumentov ter znanja. Gre torej za to, da se komunisti naučimo živeti in delati v sistemu, ki smo ga sami gradili. I/, istih razlogov menim, da ne gre toliko za učinkovitost organizacij kot takih, temveč veliko bo>lj za učinkovitost slehernega člana kot subjekta in kreatorja politi ke oziroma enostavneje rečeno, življenja. Zavest in spoznanje, da danes ni v organizaciji ZK politična fronta, temveč da je ta v razvejanem sistemu samoupravnega mehanizma, mora biti odločujoča, kadar razmišljamo o učinkovitosti. Mislim, da je zmotno OCOnjevanJe učinkovitosti organizacije ZK po tem, kolikokrat se je sestala Ln o čem je razpravljala, UmveČ je mnogo važnejše, kaj je posameznik storil tam kjer dela, tam kjer prebiva, zlasti pa tam, kjer ima kot občan, upravljalec, proizvajalec in potrošnik neposredno pravico in dolžnost, da o tem ali onem tudi odloča. Ocenjevanje učinkovitosti v tem smislu pa je seveda mnogo težje in se največkrat ne da spraviti v statistične grafikone. To kar sem povedal, kaže na to, da morajo člani ZK biti politiki, seveda ne politikanti. Prav tu bi moral več graditi in mnogo bolj upoštevati revolucionarno preteklost komunistov iz predvojne dobe. ko so zmeraj in povsod izkoristili sleherno možnost, da so povedali svoje mnenje in stališča. Mi danes vse preveč čakamo na to, da o vsem mo gočem govorimo v lastni organizaciji, vse prevečkrat pa tega ne storimo tam, kjer bi morali, tam, kjer bi naša stališča lahko in morala dobiti podporo širokih množic. Pri takem javnem nastopa nju pa je treba čestokrat povedati resnico, ki je za marsikoga neprijetna, vendar resnica ostane resnica. Izhajajoč iz takih Stališč, bi trdil, da Zveza komunistov postaja iz dneva v dan bolj podobna in vse bolj sposobna za reševanje problemov, ki so pred našo družbo. Temu novemu, tej preobrazbi baz dvoma dajejo ogromen prispevek mladi, ki danes vstopajo v ZK. Mislim, da je moč njihovega /.nanja tista, ki hitreje razume današnje družbene tokove, in torej tudi hitreje obvlada. To sem tembolj prepričan zato, ker menim, da so mladi kot celota zavzeti in predani naši stvarnosti, naši sedanji samoupravni družbi in da hočejo, da se njen razvoj pospešuje. Vse to so po mojem mnenju odločujoči elementi reorganizacije in preobrazbe ZK. Sam osebno sem se otresel iluzij, da se da pre' obrazba doseči hitro. Menim, da je to dolgotrajen proces, ki pa seveda nosi v sebi m s seboj tudi formalizem, stihijo in nestrpnost. V 50-le-tih dela naše organizacije so se ustalile metode, navade, običaji, stil dela in miselnost, kar se ne da pozabiti čez noč in začeti čisto iz novega. Gre za proces, v katerem je treba mnogo upor' nosti, vztrajnosti in znanja. Gre za tesno povezanost različnih obdobij, ki eno drugo pogojuje in istočasno zanika in ponuja novo. Izhajajoč >z toga mislim, da ni t>;"°: čujoče, ali imamo večje P manjše organizacije, razen če pri tem ne mislimo na vod; stvo organizacij in na to, »' lahko ta vodstva svojo veliko organizacijo »obvladajo*« V starem smislu goto\o ne. Ce pa verjamemo — jaz verjamem J" ~^r~> hiti komunist /erj&memo — da mora biti subjekt in suveT* rav-ho- dolž-ZK v c! o mokra ličnem samoupravi* svojega dela. hotenja m nanja in da bo znal in tel izpolnjevati svojo nost do organizacije širokem h meha ■n i/.m u družbe, potem obvladovaflr organizacije izgubi svojo W I javo. Zavedati se moram* vsi člani ZK (kot ne da drugi občani ne) imeli sposobnosti in ne hc'te^ nja, da bi ne vem kako po1"' pozno nastopali. Misli, da J dati Qf treba več kot doslej - , no vsakd !:',,:".' u\o življenju in videli, kal tu pomen.. Od »•"JJ"£va, se Sik* vse** pomom vplivov in sprejema ali odklanja Največkrai j« I« i*'li,v . dogajanja, h M°*jJE ty /nano. da so veliU' lin.\ j,i bojevale najširše množice to se tudi danes ni s nilo. Mladina pripravila konferenco Oktobra se bo v Kranju tos prvič sestala občinska konferenca Zveze mladine. Obravnavala bo dvoje vprašanj: samoupravi janje in kadrovsko politiko s posebnim poudarkom na zaposlovati ju. Delegati bodo spregovorili o kadrovanju in zaposlovanju, vendar ne s stališča nezapo poštenosti, ampak o načinu, kako bi z ustreznejšo in na-črtnejšo kadrovsko politiko reševali probleme pri zaposlovanju. Vsem delegatom bo predsedstvo mladinske organizacije poslalo teze za raz- pravo in stališča VL sej« [L.h tralnega komiteja /n n0. vprašanjih, katera J**^ va razpravi na *u ^ ' ' •'• »P^f^zvotf* ski konferenc ni delegati pos liški konferenci vembra spregovo vprašanju :i, bodo i/v«; (sredovaUre»£ ki ho U ila o a* istem vprašanju. . ,^.c. Na občinski konferend ^ ze mladine bodo pre" S^C d i kadrovske ich"L-:c tef mladinske onranizac j mladinske položaj te škili aktivov. orga»y—tovap položaj terenskih w j Amortizacija S seje zbora delovnih skupnosti kranjske občinske skupščine V četrtek popoldne se je v Kranju sestal zbor delovnih skupnosti občinske skupščine in razpravljal o uporabi amortizacije v gospodarskih organizacijah. Gradivo za to razpravo je pripravil oddelek za gospodarstvo, ki je junija Jetos izvedel anketo v vseh gospodarskih organizacijah. Na podlagi rezultatov ankete so na seji zbora ugotovili, da večina podjetij obračuna-va amortizacijo le po minimalnih oziroma predpisanih ^ortizacijskih stopnjah. To Pa slabo vpliva na modernizacijo podjetij in zavira razširjeno reprodukcijo. Nizka •^ortizacijska stopnja pa je slab ste del a usluga še najbolj za ti- ovne organizacije, ki Se s svojimi izdelki pojavljajo na zunanjem trgu. Ker zaradi velike konkurence včasih težko prodrejo s svojimi azdelki, to velikokrat slabo y.Pliva tudi na notranjo de-Mtev dohodka in na domači *rg. Poudarili so, da je da-^cs v razvitih deželah čas obavljanja delovnih priprav P?t do sedem let. Amortizacijske stopnje v naših podlijih pa zagotavljajo obno-Vo na dvajset let. zato bi morala podjetja kamenjati več sredstev za modernizacijo in potrošnjo arnortizacije prilagoditi inve-stlciiskim programom oziro-ma io upoštevati v letnih in srednjeročnih programih. Re- šitev, da bi podjetja v prihodnje (predvsem nekatera manjša) laže sledila hitremu razvoju tehnologije, modernizaciji in razširila produkcijo, so na seji nakazali v združevanju sorodnih panog. Menili so, da bi tako marsikje laže zmanjšali proizvodne stroške, kar je glavna naloga in rešitev za povečana vlaganja v modernizacijo. Pri tem so omenjali predvsem komunalna podjetja, kovinsko in lesno industrijo. Na podlagi analize, mnenj in priporočil posameznih svetov ter komisije za gospodarstvo pri občinski skupščini ter na podlagi razprave je zbor sprejel vrsto ugotovitev in priporočil. Sklenil je, da bo z njimi seznanil delovne organizacije v občini. V manjših delovnih organizacijah pa se bodo o teh vprašanjih pogovarjali neposredno. Lahko rečemo, da je bila četrtkova razprava zbora delovnih skupnosti pred izdelavo programov za prihodnje leto in pripravo srednjeročnih programov delovnih organizacij zelo dobrodošla, upravičena in potrebna. Prav zato bi bilo naravnost smešno in vredno obsodbe, če bi tudi ta (zadnja) priporočila (tako kot vrsto prejšnjih) naletela v delovnih organizacijah v kranjski občini na gluha ušesa. A. žalar Večja in enakomerna industrijska proizvodnja Letošnja rast industrijske proizvodnje je presegla pričakovanja in rezultate prejšnjih let. Medtem ko je industrija v jugoslovanskem merilu proizvedla avgusta letos za 11,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, je slovenska industrija s 17,2-odstotnim povečanjem na drugem mestu — za Makedonijo z 20-odstotno povečano proizvodnjo. Druga značilnost industrijske proizvodnje je tudi precejšnja enakomernost. To se je pokazalo zlasti julija, ko nismo opazili prevelikih nihanj zaradi letnih dopustov. Letošnje povečanje industrijske proizvodnje je delno posledice povečane zaposlenosti, ki je bila letos avgusta za 10.762 delavcev večja kot v istem mesecu lani. Kljub temu lahko ugotovimo, da je povečanje proizvodnje v letošnjem avgustu v največji meri plod povečane produkt i vnosti, ki je letos za 11,6 odstotka večja kot avgusta lani. Kot rečeno, čeprav število zaposlenih narašča, je porast proizvodnje znatno hitrejši, kar seveda pomeni, da ni samo p'od večjega števila zaposlenih. Zato lahko trdimo, da večja proizvodnja ni posledica samo boljšega dela zaposlenih, temveč tudi izboljšanja tehnoloških postopkov, boljše organizacije in urejenost: Saturnu! -GARANCIJA PRUATEU.KI NE RAZOČARA § SUPERAVTOMAT PS 653 J programov misli in dela za vas 9 gjTCJEUlffi. 1 ijm.mjjjjj.m.'.'.j.h.1.'.1.1. - - -"- '.-.-.-.i. ri'i^ TEHNIČNA IN OBLIKOVNA DOGNANOST GARANCIJA TRAJNOSTI, VARČNOSTI IN ZANESLJIVOSTI preskrbe z reprodukcijskim materialom. Kljub tem navidezno spodbudnim rezultatom naše industrije, pa smo julija in avgusta zabeležili tudi nekatere zaviralne pojave. Omeniti velja naraščanje zalog gotovih izdelkov, med najbolj težkimi vprašanji, ki zavirajo poslovnost podjetij, pa je gotovo likvidnost. Ta se vedno manjša, julija je imelo dober položaj le 13 odstotkov podjetij, avgusta pa 12 odstotkov. Slabši je tudi položaj kreditnih sredstev, saj kažejo podatki, da je bilo julija z njimi zadovoljnih 36 odstotkov podjetij, avgusta pa le še 32 odstotkov. Integracija v industriji, ki se po svetu zelo uveljavlja, se je prejšnji mesec uveljavila tudi pri nas v združitvi slovenskih železarn. Njihova proizvodnja tvori 4,26 odstotka vse naše industrijske proizvodnje, medtem ko število zaposlenih v železarnah zavzema 4,73 odstotka vseh zaposlenih v industriji. Lani so bile železarne po proizvodnji med našimi industrijskimi panogami na devetem mestu. V. G. Sprefet urbanistični načrt M osle — Komenda Vzporedno z izdelavo načrtov urbanizacije kamniške občine so izdelali tudi urbanistični načrt za naselitveno območje Most in Komende. Omenjeni načrt — pred dnevi ga je potrdila tudi skupščina občine Kamnik — obsega naselji Moste in Komenda ter okoliške kraje. Urbanistični načrt je razčlenil pomembnost celotnega področja v šolski, trgovski in kulturni center, stanovanjske predele, kmetijske površine in industrijsko območje. V razpravi o urbanističnem načrtu so odborniki obeh zborov kamniške občinske skupščine poudarili, da je v načrtu predvidenih premalo zemljišč za storitvene dejavnosti. Zato so sklenili, naj bi se nekatere izmed teh dejavnosti razvile na površinah, ki so namenjene stanovanjski izgradnji. Nov urbanistični načrt za Moste in Komendo, ki so ga sprejeli na zadnji seji kamniške občinske skupščine, predvideva tudi novo cesto, ki bi povezala sedanjo cesto Mengeš—Kranj s Kamnikom, poleg tega pa naj bi zgradili tudi novo bencinsko črpalko. vg Letos ne bo rebalansa proračuna V skladu z določili zakona o proračunu SR Slovenije za letošnje leto, da se vsi dohodki, ki bi presegali v pro računu predvidene zneske, uporabijo leta 1970 za intervencije v gospodarstvu, so odborniki tržiške občinske skupščine na svoji zadnji seji — 26. septembra — sklenili, da kljub pričakovanemu presežku proračunskih dohodkov ne bodo sprejemali rebalansa proračuna za letošnje leto. Nadalje so še sklenili, da se vsi preseženi dohodki proračuna za letošnje leto prenesejo kot presežek dohodkov v proračun za prihodnje leto, v njem pa naj že predvidijo tudi letošnje obveznosti za gradnjo spomenika NOB v Tržiču. Do konca letošnjega avgusta je bil proračun občine Tržič dosežen v primerjavi s predvidenim planom s 67,6 odstotka, v enakem obdobju lani pa z 59,4 odstotka. Po sedanji dinamiki pritekanja dohodkov lahko v tržiški občini računajo na presežek dohodkov v proračunu za okoli 251.233 dinarjev in v skladu z že omenjenim sklepom tržiške skupščine bodo ta presežek prenesli v proračun za leto 1970. V. G. ■■nm Kmetijstvo je v jugoslovanskem merilu po gospodarskem pomenu druga dejavnost, takoj za industrijo. Daje četrtino narodnega dohodka. V zunanji trgovini je kmetijstvo udeleženo s 15,5 odstotka in ugodno vpliva na zmanjševanje naše plačilne bilance. Letos so kmetijske površine za 1 odstotek manjše od lanskih, vendar zato letina ni nič slabša. Do sedaj so že znani podatki o pridelku dveh najvažnejših kmetijskih kultur — koruze in pšenice. Koruze smo pridelali 747.000 vagonov ali 10 odstotkov več kakor lani, pšenice pa 488.000 vagonov ali 12 odstotkov več kakor lani. Letošnja letina koruze je sploh najboljša doslej, pridelek koruze pa zaostaja za 6 odstotkov za najboljšo, ki je bila 1966. leta. V Sloveniji je pridelek poljščin večji kakor lani. Pšenice je za 12 odstotkov več, koruze prav toliko, krompirja pa je za 3 odstotke več. Tudi hmelja, tega našega znannega in za izvoz pomembnega proizvoda, je za 8 odstotkov več. Sadja je na splošno manj, le jabolk je več. Pridelek grozdja je bogatejši od lanskega, saj smo zabeležili 15-odstotno povečanje Upravni odbor trgovskega podjetja »ROŽCA« Jesenice razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. eno delovno mesto za delo v splošnem sektorju daktilograf korespodent z zaposlitvijo za nedoločen čas; 2. štiri mesta kurjačev za kurjenje manjših parnih peči v trgovinah z zaposlitvijo za določen čas s skrajšanim delovnim časom. Pogoji: Pod 1: a) štiriletna upravna administrativna šola. Kandidat, ki nima Se potrebne prakse, bo sprejet kot pripravnik, sicer pa na dvomesečni poizkusili rok; b) srednja ekonomska šola in zadovoljivo znanje strojepisja in korespodence. Ostalo, kot pod a. Prednost imajo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje pod a. Pod 2: izpit za kurjača parnih kotlov z najmanj 5-letno prakso. Kandiati naj pošljejo ponudbe do 19. oktobra 1969 na naslov podjetja. Ponudbi naj prilože dokazilo o šolski izobrazbi, opravljeni praksi oz. dosedanjih zaposlitvah. KMETIJSKA ZADRUGA škofja Loka sprejme V REDNO ZAPOSLITEV delavca za pobiranje vzorcev mleka na terenu (3 ure) in za delo v mlekarni (5 ur). Pogoj za opravljanje dela je lastno prevozno sredstvo. Nastop službe je možen takoj. ZLATNINA, SREBRNINA, DRAGULJI, URE v priznanih IN ŠPORTNI strokovnih POKALI trgovinah Georg Pirker Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško, italijansko in slovensko. Dinarje vam obračunamo po najbolj- šem dnevnem tečaju. KAVA Bil je Andraž brez službe, a ga to ni skrbelo. »Bo že nekako,* si je govoril. Spomnil se je tudi vseh znancev in ožjih sorodnikov, vseh tistih, ki bi mu lahko pomagali, se je spomnil, a kaj dosti od njih ni pričakoval. Poznal je Andraž to. »Saj bi ti Andraž, saj veš, da bi ti pomagal, pa res ne morem, skušaj razumeti. Zelo mi je žal.* — Tako bi govorili, vsi po vrsti, zato Andraž ni dosti računal nanje. Vseh se je spomnil, tudi matere in očeta, le kako se ne bi spomnil nanju. Pri očetu je zastal, popraskal se je za ušesom in že imel idejo. »Kaj ni oče vedno želel, da bi bil železničar? Ej Andraž, hitro si jo našel. To moraš poizkusiti. Pojdi in vprašaj! Pa še očeta boš razveselil.* In je šel. Naravnost na postajo kar k načelniku postaje. Že drži, da je pred vrati malo okleval, kako ne bi. Kar k načelniku postaje, to ni tako majhna reč, a vstopil je in sedaj stoji pred njim. Strašno mu je ugajal in kar požiral ga je z očmi. »Ja Andraž, to bi bilo zate,* si je mislil in se že videl na njegovem mestu. »Kot general bi bil, v lepi zlikani uniformi, kapo s ščitnikom bi imel pred sabo na mizi, s prsti pa bi bobnal po robu mize. Biti načelnik postaje, to pa je že nekaj.« Dal je misli na stran in povedal načelniku, zakaj je prišel. »Hm, ja,* je zabrundal načelnik z nizkim basom. »Težko je danes za službo, težko, a zate se bo našlo, prav zares. Krctnika potrebujemo. Hja, ravno prav si prišel, imaš pa res srečo.* Andražu je poskočilo srce. »Ja, kretnik. Slišal je že za to. Dobra služba, ni kaj reči. Kretnice obrača in včasih jih malo namaže, videl je že to. Pa zapornice odpira in zapira. Ja, ja, kretnik, Andraž, to je nekaj. Sicer je bolje biti načelnik postaje, ampak tudi kretnik je nekaj, tudi on nosi lepo uniformo. Ej, Andraž, dobro si zadel, da si prišel sem. Dober človek tale načelnik, ni kaj reči.* Dobil je Andraž uniformo, lepo modro uniformo, na bluzi svetli gumbi, na hlačah pa rob, da bi se lahko urezal nanj. Pa kapa, taka s ščitnikom, čistim, da se je kar bleščalo. Stal je pred ogledalom m sum sebi je ugajal. »Skoda, da nimam brkov,« ti je govoril. »Ce bi imel brke, bi bil še bolj podoben kretniku. A tudi brez njih bo šlo.« Zopet se je pogledal v ogledalo in kar na smeh mu je šlo. Naslednji dati je bil že v službi. Dobro si je t/ipomnAi kar so mu povedali. »Ni tako lahko Železničar Andraž biti kretnik. Treba je imeti tudi nekaj v glavi. Za trenutek naj pozabi, pa je že tu nesreča. Lahko se zaletita dva vlaka. Če je vlak potniški, je lahko še veliko mrtvih.« Kar streslo ga je ob tej misli. Pa kaj bi. Andraž si je dobro zapomnil, kaj in kako mora delati, zato se ni bal. Od sedmih zjutraj pa do sedmih zvečer je imel službo, naslednji dan pa od sedmih zvečer do sedmih zjutraj. Delali so na turnus in Andraž je vedel, da ni kar tako delali na turtlUS. Ponosen je hi! na to. Menjal ga je Ijido, dober možak. Res da je včasih kakih deset minut zamudil, a kaj bi to, saj Andraž tako ni imel kam v prostem času. Čas je tekel, Andraž pa je delal. Zapiral in odpiral je- zapor niče, obrtna! kieluue. \ih uuizal, ko je peljal mimo vlak, je držal v roki rdečo zastavico, ponoči pa majhno svetilko na karbid. Ta je bila nadvse imenitna. Tudi novih ljudi je veliko spoznal, .pa tudi oni so poznali njega. Vedno isti obrazi. Pozdravljali so ga, ga vprašati, kako in kaj in hiteli dalje. Prijazno jim fe odgo varjal in se smehljal. Kadar ni bilo vlakov, je sedel v svoji hišici in bral časopis. Ko je za i>c nil telefon, je dvignil slušalko in rekel: tukaj!« Poslušal je glas z one strinu, potem pa končal: »Razumel!« in odložil slušalko. /'< ga je včasih mučil spanec, a je vzdržal. »Slu ' je služba,« si je govoril. Nekega dne je dobil Andraž družbo. Polno delavcev je prišlo. Vse dneve so bili tu, kopali, popravljali, postavljali drogove, napenjali med njimi debelo žico, tudi kretnice so pričeli menjati. Naenkrat je bilo vse novo. Andraž je samo gledal in se smehljal. Ponosno je stal na vratih svoje hišice in jih opazoval. Ponosen je bil, saj je imel li po modro uniformo m kapo s ščitnikom, oni pa so bili v delovnih oblekah. »Pa je res lepo biti kretnik,* si je brundal in skrivil usta v nasmeh. Sevala ga je zanimalo, kaj delajo in ko je Izvedel, tla eleklrifit irajo, kar ni mogel verjeti um som. »Sedaj ne bo več saj,« so mu govorili. »Sedaj bodo lokomotive električne in vozile bodo lahko sto na uro.« V podjetju KAMNOSESTVO KRANJ LAHKO NABAVITE nagrobne spomenike P° izbiri, razne vaze, betonske plošče za tlakovanje 50 x 50, okenske police in stopnice iz marmorja In umetnega kamna. Opravljamo tudi razne storitve ter oblagamo stene in tla z domačimi in inozemskimi keramičnimi ploščicami po ugodnih cenah. »Sto na uro?* se je čudil Andraž. »Ja, to bo zame. Veselje je biti kretnik, če vozijo lokomotive sto na uro.« Kar težko je verjel, da bo to res, ampak tudi v časopisu je pisalo nekaj o tetit, potem bo že res. Težko je čakal Andraž, da pride tisti čas. P& ga ni dočakal. Kot kretnik že ne. Zazvonil je telefon. Z vajeno kretnjo je Andraž dvignil slušalko m rekel: »Ena tukaj.« > Na drugi strani žice je govoril načelnik postaje: »Višji načelnik iz Ljubljane, z direkcije pride k tebi. Pripravi se, nekaj ti trna povedati.* Af* draža je vrglo pokonci, kot bi sedel na žerjavici. »Višji načelnik z direkcije. Le kaj mi ima povedati? Višji načelnik, ja, to je pa že položaj-Andraž, pripravi se! Snel je Andraž, kapo in jel čistiti ščitnik. Tudi obleko si je popravil in že stal na vratih. Videl ga je, kako prihaja in bil malo razočaran, ker ni bil oblečen v uniformo. Stal je Andraž, kot vojak na straži in čakal-Prišel je višji načelnik do njega ter mit krepko stisnil roko. Malo je manjkah, da tli AndrOZ udaril s petami skupaj, mislil pa je: »Rokujeta se kot predsednik občine.* Višji načelnik nu< i1 povedal, zakaj je prišel. Povesil je Andraž po^,L'a in milo se mu je storilo. »Ne potrebujejo Ra .!* mit je povedal. »Sedaj so vse elektrificirah "t kretnikov ne potrebujejo. Vse bo avtomatsko-'' »Sam višji načelnik z direkcije mu je prišel tO povedat,« je mislil Andraž, in ponosen je bil " to. »Seveda, žalosten tudi, saj tudi višjemu ]utCl.\ niku ni prijetno. Saj on ni nič kriv, kriva t elekti ifikaeija. Treba je razumeti, tudi tO, da t sedaj vse avtomatsko in da Andraž avtottuitsk izgubi službo, je treba razumeti. Prav vsaK stvar je treba razumeti. Se pred nekaj trc»",K je Andraž mislil, kako lepo bi bilo biti višji čelnik z direkcije, sedaj pa ne bi maral biti. P"1 ta noben denar n, hi maial. Nikoli H* >>i , nekomu reči, tla ga ne potrebujejo vet in zato svojo pot. »Nak, Andraž že ne. Je Pa ^g rajši kretnik, pa čeprav bo seda) brez službe. *> že nekako ■• Odšel je višji načelnik »Skoda, da ne bom imel več le lepe uniforme in kape s ščitnikom Ktit se //<«<•. je razumeti. Elektrifikacija, avtomatizacij' Ja, ampak višji načelnik pa ne bi maral bitu P^ zares ne. Nikoli ne bi mogel... je Andraž. $.**+* modre Tudi obcestni kamni so lahko iz plastike Ob razstavi Janeza Pirnata v galeriji na loškem gradu ni H dki 80 P»*i nas kultur-* dogodki, na katere se člo-* odpravi s prepričanjem, jih ga ne bodo razočarali, a sen Zapušča Prevzet, navdu-jj ' °čaran, saj kvalitetno enačijo vse, tudi najbolj j.P"mistične obete. Da, redki , tak4P^uVC ,zJeme- In ena od ! ta* t izjcm *e brez dvoma 1 ja tava akademskega kiparom -eza Pirnata, katere nul|tvl slno bUi Priča mi" *veLrPetek' U' septembra •ccer na wr.~„, _____i.. *~ Cf^i"1 ko"cert Slovenskega Vi a,ega kvarteta _ njegQ. »o se obiskovalcem °a loškem gradu. 2e Predst av,li s skladbami W. zarta, F. Schumana in M. Vodopivca — je pomenil resnično umetniško doživetje. Kar pa zadeva samo razstavo, Pirnatove plastike, razporejene po domiselno aranžirani in osvetljeni galeriji, ki jo spričo lesenih opa-žev, zrcalnih vitrin, pregrad in stojal iz lepenke skoraj ni bilo moč prepoznati, lahko rečemo, da so nam avtor, organizatorji (Loški muzej) ter pokrovitelja, tovarna Krka Novo mesto in podjetje Slo-venijales Ljubljana, pripravili enkraten likovni spekta-kel, najboljši od vseh, kar smo jih doslej videli v Skof-ji Loki. Dela Janeza Pirnata — ali Hm iaiu |avna razprava o statutu kulturne skupnosti Kranj n°ga \ t0rek popoldan so se v Kranju sestali člani iniciativ tuta h »a kulturne skupnosti in razpravljali o osnutku sta tetnep°^0<"e vseoDč'nskc ustanove. Skupinica je še enkrat nient''h° r>lce'oaa'1 VD dopolnila nekatere člene, kajti doku-d0 D°do te dni dali v javno razpravo. Le- Minul ' torek popoldan so se v Kranju sestali člani inieiativ-'ora loče pre do t oktobra, do dne, ko morajo društva, svet za kulturo in K?|Veto' občinska konferenca SZDL, občinski komite ZK nadlog 'Cr smcnkalni svet izreči svoje pripombe in dodatne -dcJa P kulturni skupnosti Kranja, prvi tovrstni instituciji Vcr>iji se je rodila nekako pred tremi leti. Takrat so ni Si sistenarKn° anan/<> stanja kulture v občini ugotovili, da je aktiv -v anc'ranJa posameznih ustanov, društev in drugih sklad skupin neustrezen ter da se njihova dejavnost ne Uora a s Potrebami občanov. Edino neko integralno samo-odpr.Ilf! to'°' zgrajeno na demokratičnih principih, bi lahko nost Vp ODs,°i°^a nesorazmerja. To pa bo kulturna skup-doloA- !na,1cirah naj bi jo iz sredstev občinske skupščine. °6enih p°djetSr> Vl<"v družbenopolitičnih organizacij ku|t,u'J 'n ;,ix'";i|i"v. Osnova za njeno delo j< V občini Kranj. Hjej jD'tl^° kulturne skupnosti kroji 31-članska skupščina. V s'avnit 6 delegatov iz poklicnih kulturnih institucij, 16 pred-ZfVlS j, • amaterskih društev m skupin, ki jih izvolijo SZDL, sr>odar\/i^^ ' predstavnikov sindikalnih podružnic iz go-občjn ^klfl ori':u)i'auj v občini ter 2 odbornika, ki ju določi 'iKa skupščina ^stan V**ber 1 /bo' k,lllurnc skl'P i__1 z "*dnim delom pa naj t uosti je predviden za 18. no In /a.vla po novem letu I. G. Prešernovo oledaliSče Kranj razpisuje avdicijo igralce in igralke amaterje. Kandidati naj pripra-JO wi avdicijo odlomek i/ kakega dramskega dela •no. d<, dve redtacljl. v\Vkiia ho >». oktobra !%<> Ob 17. uri •esci nov, ,„ gledali ;eu Kranj. V'iudno vabhno mladino in otroke k sodelovanju " °i:oških prireditvah in lutkovnih predstavah; za ""delavce m potrebna avdicija, /.glasite se istega £nc "h l»tem času. Sc?ene us,n«-" prijave sprejema pisarna gleda Bled ^'.ak dan od 8. do 14. ura v pisarni Prešernovega isča, Titov tig 6, II. nadstropje. tlom k''' s p"M''",un: predpisi (verjetno z republiškim zako nr- a**rega osnutek je že izdelan), iz proračunskih sredstev • ter iz pr.spcvkov e program razvoja bolj konkretno: portrete, študije — bi le stežka primerjali s katerokoli od modernih likovnih smeri, ki se Jim danes podrejajo njegovi sodobniki. Ne zanima ga abstraktnost (čeprav je bil morda včasih njen pristaš), ne črpa iz podzavesti in tudi zadnje čase tako hvaležne teme, kot so na primer nesmisli našega časa, človekova odvisnost in podložnost napredujoči avtomatizaciji, nevarnost splošnega uničenja sveta, opevanje spolnosti in podobno, ga ne privlačijo. Očitno sovraži vlogo neizprosnega kritika in s tem v zvezi tudi razgibano, ekspresionistično, dramatično učinkujoče figure, ki spričo svoje prepotenciranc simbo-ličnostl izgubi značaj umetnine ter zavede gledalce, da pričnejo razglabljati o čisto neumetniških problemih in da plastika sama postane zanje drugotnega pomena. Njegova dela so vsebinsko preprosta in zato mnogo bolj neposredna. Odkar se spoprijema s kamnom, je motiv podrejen snovi. Plastike, ki jih razstavlja v Šlcofji Loki, niso nič drugega kot zavrženi kosi marmorja ali peščenjaka, odpadel blok, star podstavek, neuporabni cestni robniki, del podrtih stopnic ali celo zlizan rečni prod. Toda kiparlevo dleto je te brezoblične Vlade spremenilo v obraz deklica, pokritega s kučmo, v ženo n pojčolanom. v neznanko pod pelerino, v nevesto, sklonjeno nad ogledalo, v robato glavo moža, v ntice . . . Komalda še plastično obdelani, skoraj docela ploskviti obrisi polprofila zale mladenke, vtisnjeni na sredo razjedener-a granitnega valja, so podobni fosilom davno živečih urednikov. In vendar delujejo skoraj čudežno. Trda pmota se ob srečanju z nežnimi ženskimi potezami sorcmenl v žamet, svilo ali krzno, mreže brazd in zajed pa v valovite gube na obleki. Umetnik torej samo »oomaga« kamnu, samo Omilili njegovo obliko, ki je sicer brez vsakeea pomena. Ce za molstre Rodinovc«ra kova pravimo, da so znali marmor oživljat1, lahko za Pirnata trdimo, da ga zna preobraziti, narediti mehkega kot najbolj fina tkanina, kot volneno ogrinjalo ali pokrivalo Iz soboljevlnc. Odprto ostaja le vp-aJanJe, zakaj kipar tako brezkompromisno vztraja pri reliefnem načinu obči lave fi^ur, polnem nekakšne simpatije do starega Orlenta. Morda bomo kdaj pozneje, na eni Izmed naslednjih razstav Janeza Pirnata. zvedeli tudi to. Kajti — o tem smo lahko prepričani — nI še rekel zadnlc besede, nI še prenehal iskati novih In novih poti, novih in novih oblikovnih, izraznih ter snovnih rešitev. I.Guzelj Pred obiskom Gorenjcev v Varaždinu Prijateljsko srečanje pri sosedih Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Radovljica se že nekaj časa pripravlja na enega doslej največjih obiskov v Varaždinu, s katerim ta organizacija vzdržuje že nekaj let prijateljske kulturne stike. V soboto in nedeljo, 4. in 5. oktobra, bo odpotovalo na Hrvatsko več kot sto članov nekaterih kulturnih organizacij iz občine. Največ jih bo iz Bohinjske Blslrl-ce, od koder bodo odšli pevci mešanega zbora Svobode Tomaž Godec in folklorna skupina tega društva. Radovljico bo zastopal moški pevski zbor Anton Tomaž Linhart, iz Gorij pa bo odpotovala tamkajšnja folklorna skupina. Amatersko umetniške skupine iz radovljiške občine bodo v Varaždinu priredile v soboto zvečer veliko kulturno srečanje s programom pesmi in plesov jugoslovanskih narodov. To bo hkrati pomembna manifestacija prijateljstva in bratstva z zagorskimi Hrvati. Skupine bodo spremljali člani sveta ZKPO in nekateri sodelavci te organizacije. Gostitelj v Varaždinu bo osrednja kulturna organizacija Delavsko kulturno umetniško društvo SLOBODA Varaždin. Doslej je bilo že več men sebojnlh prijateljskih obiskov kulturnih skupin z obeh strani. Letos junija se je mu dila pri nas večja skupina ! članov SLOBODE iz Varaždi ! na, in sicer dva zbora ter folklorna skupina. Pred tem pa se je udeležila mednarodnega srečanja godb na pihala ter folklornih skupin v Varaždinu bohinjska folklora. Varaždinci pa so nastopali v Lescah, na Bledu, ob'skali pa 1 so tudi Bohinjsko Bistrico. Zgodaj spomladi pa smo imeli predstavniki ZKPO Radov Ijiea v Varaždinu programske pogovore o oblikah med- I seboj nega sodelovanja. Varaždinci pa so bili gostje pri folklorni skupini Gorje, koder so s tamkajšnjo skupino naštudlrali nekaj hrvatskih I ter srbskih ljudskih plesov. — Tako so se oblike sodelovanja v dobrih dveh letih že močno razrasle in se bodo po predvidevanjih Še razširile. Zelo dragocena pa je Izmc- , , njava Izkušenj Iz prakse ku!- ; turnega dela. Sobotni ter nedeljski obisk v Varaždinu bo za vse člane kulturno-umetniških skupin zanimivo ter nepozabno doživetje. Soočili se bodo z Iskreno gostoljubnostjo Varaždin-cev, ki z največjo pozornostjo sprejemajo goste iz Slovenije kot resnične prijatelje in brate. O tem smo se že nekajkrat lahko prepričali. Varaždinsko občinstvo pa je zelo zahteven in tankočuten poslušalec, zato bodo naši pevci in člani folk'ornih skupin imeli c'okaj težko nalogo, če bodo hoteli resnično razvneli ter zadovoljiti tamkajšnji amblent. Skupine so se za ta obisk in nastop dalj časa pripravljale, zato pričakujemo tudi uspešen nastop. To lahko skle-.amo iz izkušnje lanskih obiskov, ko so podnarškl pevski zbor in kroparski komorni moški zbor skupaj s folklorno skupino Gorje resnično razvneli občinstvo v dvorani želczni-čarskega doma. Za dvodnevni obisk na Hrvatskem so varaždinski gostje pripravili bogat program obiskov kulturnih znamenitosti mesta Varaždina, prijateljsko družabno srečanje vseh kulturnih skupin ter poučni izlet na Trako lan. J. B. Naredili so najodloenejše napore, da bi ustanovili klub mladih. Trudili so se (prizadevali so se), da bi ustanovili mladinski klub. V nekaterih momentih bi morali zaostriti kaznovalno politiko. V nekaterih primerih bi morali ostreje kaznovati Vprašljivo pa je, če bo odgovor odgovarjal resnici. Vprašanje pa je, če bo odgovor resničen. V nedeljo, 5. oktobra, bomo v Vižmarjih p ros' \ ii 100. letnico vižmarskega tabora. V nedeljo, 5. oktobra, bomo v Vižmarjah proslavili 100-letnico vižmarskega tabora. Oglejte si močneje tiskane besede in popravljene stavke. GOKBNJSKl MUZBJ v KRANJU — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in mnet» nostno/.godovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa republiška razstava planinske fotografije. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul.43 je v I. nadstropju na Ogled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji ;n v II. nadstropju etnografska razstava Planšarska kultura na Goren jskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, V Galeriji v isti stavbi pa razstava ob 100 letnici smrti pesnika Simona Jenka. Galerijske zbirke so odprte vsak dan od 10—12. in od 17.—19. ure, stalna zbirka pa ob ponedeljkih, sredah, sobotah, nedeljah in praznikih ob isti uri. ® Kmetijsko živilski kombinat Kranj Cesta JLA 2 — (pri kinu CENTER) prodaja: TRAKTORJE ZETOR s kabino ali brez, s takojšnjo dobavo rRAKTORJE in motokultivatorje znamke PASOUALI, po naročilu CISTERNE za gnojevko in STOJIŠČA, oz. privezovališča za goveje hleve — izvedbe CREINA KOSILNICE traktorske znamke GRIBALDI KOSILNICE samohodne znamke LAVERDA in MINIPADANA KABINE za ZETOR PLUGE traktorske Svetujemo interesentom, da vsaj kosilnice nabavijo pred novo sezono, ker jih takrat vedno primanjkuje. OBIŠČITE NAS NA OBRTNIŠKEM SEJMU V KRANJU OD 11.—20. OKTOBRA LETOS. O nekaterih sedanjih problemih upokojencev Javna razprava ob predlogih za izpopolnitev invalidsko pokojninskega zavarovanja še ni končana. Ker pa so ob tej javni razpravi postali nekateri problemi upokojencev in delavcev, ki so tik pred upokojitvijo, še posebej aktualni, se nam je zdelo potrebno, da spregovorimo o njih, ne glede na to ali jih bodo spremembe zakona omilile ali ne. Če bi zastavili enako vpra- dih liudi. ki so imeli ob Sanje vsem 18.000 upokojencem na Gorenjskem — kako so zadovoljni s svojo pokojnino — bi po vsej verjetnosti negativno odgovorilo vseh 16,5 odstotka upokojencev na Gorenjskem, ki prejemajo poleg pokojnine še varstveni dodatek. Varstveni dodatek dobivajo upokojenci, katerih višina pokojnine ne doseže mejnega zneska 41.900 starih din. Seveda pa varstveni dodatek ne more biti za vse enak, kar se pri njego\i odmeri upoštevajo tudi drugi viri za preživljanje. Na Gorenjskem prejema varstveni dodatek k pokojnini okoli 900 starostnih upokojencev, približno enako število — 1000 — pa je invalidskih in družinskih pokojnin z varstvenim dodatkom. Ko smo skušali ugotoviti strukturo vseh treh skupin upokojencev, smo ugotovili, da je to praktično nemogoče. Kot pa nam je povedal tov. Kacin s Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj, približno polovica starostnih upokojencev z varstvenim dodatkom uživa minimalno pokojnino iz več razlogov. Polovica teh upokojencev ni uspela dokazati svoje delovne dobe, ker bodisi niso uspeli dobiti prič ali pa po malomarnosti delodajalca ni bila urejena delavčeva dokumentacija. Med invalidskimi upokojen-ci, ki dobivajo varstveni dodatek, pa je tudi precej mla- dih ljudi, ki so invalidski upokojitvi zelo malo delovne dobe. Med upokojenci z nizkimi pokojninami sodijo tudi stari obrtniki, če so plačevali pokojninski prispevek za zelo nizko osnovo pokojnine, če smo rekli, da dobiva na Gorenjskem varstveni dodatek 16,5 odstotka vseh upokojenih, je to seveda spodnji konec lestvice. Višina pokojm-ne se giblje na Gorenjskem med 40.000 in 100.000 starimi dinarji. V tej skupini je večina upokojencev. Z višjo pokojnino se zmanjša tudi število uživalcev take pokojnine. Določilo temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju uveljavljeno s 1. 1. 1965, da se osnova pokojnine določi po dejansko izplačanem osebnem dohodku, je privedlo upokojence, ki so se upokojili pred tem datumom, v nezavidljiv položaj. Če se je na primer upokojil v razdobju od leta 1958 do 1964 delavec z visoko izobrazbo, na primer zdravnik, je bila njegova pokojnina določena po delovnem mestu oziroma izobrazbi in delovni dobi. V razdobju po letu 1965 pa se je na primer upokojil zdravnikov podrejeni na delovnem mestu — na primer medicinska sestra. Njena pokojninska osnova je bila določena s petletnim poprečjem oseb nega dohodka. Pogosto se je zgodilo, tla je bila tako določena pokojnina večja kot na primer pokojnina zdravnika. Posebno boleče in za nekatere upokoience nerazumljive so tudi razlike v pokojninski osnovi za delavce, ki so se upokojili po letu 1965. V posameznih panogah gospodarstva so namreč osebni dohodki zelo različni, kar se seveda kasneje pokaže tudi pri odmeri pokojninske osnove. Različni sta tudi lahko pokojninski osnovi za delavca, ki sta delala enako število let na enakem delovnem mestu v podjetju sorodne stroke. Vendar pa je tu zakon za oba enak, ne glede na to, da je bilo drugo podjetje v slabšem gospodarskem položaju in so bili zato osebni dohodki nizki, za oba delavca velja pravica do delitve dohodka po delu — seveda v pogojih, na katere sama neposredno ne moreta vplivati. Tako so nedvomno precej oškodovani delavci nekdanjega kranjskega gradbenega podjetja, ki so zaradi slabega gospodar jenja v podjetju dobivali le 70-odstotne plače. Ker pa se pokojnina določi po dejansko izplačanem osebnem dohodku, so bili seveda zelo oškodovani. Zadeva je sicer še vedno pred gospodarskim sodiščem in delavci še vedno upajo, da jim bodo lahko izplačali razliko, s tem pa bi se lahko popravila tudi njihova pokojnina. Zaradi podobne situacije — slabši gospodarski položaj — bodo oškodovani pri pokojninah tudi delavci jeseniške železarne. Veindar pa vsaj s Sedanjim] predpisi ne bo mogoče reševati teh problemov. L. Mencinger 900 milijonov za lepšo bodočnost slepih Statistični podatki govore, da je v Sloveniji 1676 slepih. Žal poprečni občan o njih življenju, delu in problemih ve bore malo. »Revež,« si misli kadar sreča človeka s temnimi naočniki in belo palico v rokah. Ni mu znano, da imamo pri nas dve ustanovi — Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana ter Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Škofja Loka — ki ljudem, oropanim vida, pomagata najti stik z okolico, jih usposabljati in usmerjata v različne, njim primerne poklice. Slepi namreč že dolgo niso več zgolj predmet pomilovanja, zgolj invalidi, nezmožni delati in se preživljati brez skrbnikov, ampak vse bolj polnopravni člani naše družbe. Žal so zmogljivosti omenjenih dveh zavodov, zlasti škofjeloškega, ki ima pretežen del svojih prostorov v 700 let starem gradu, močno preobremenjene. Tudi oprema delavnic Centra za rehabilitacijo je stara in neprimerna. Ustanova se ne more širiti, ne more sprejemati novih varovancev, čeprav so razpoložljive sobe izkoriščene do skrajnosti — zavod sestavljajo štirje oddelki: poklicna sola /a usposabljanje slepih in slabovidnih, oddelek za zaposlitev slepih, stanovanjsko oskrbni oddelek in uprava — je vse skupaj že zdavnaj postalo pretesno. Vodstvo Centra in Zveza slepih Slovenije sta zato sklenila zgraditi povsem nove objekte. Ker pa bi bili stroški bržkone preveliki in ker ni verjetno, da bi skupnost zmogla dovolj hitro zbrati potrebno vsoto 14 milijonov 500 tisoč N din, so se odločili za precej cenejšo rešitev, za razširitev obstoječih stavb, obnovitev opreme in dograditev poslopja, kamor bi se kasneje preselila poklicna šola. Po predračunih ljubljanskega investicijskega zavoda bodo dela stala 9 milijonov N din. Tej drugi varianti v prid govori tudi zelo pomembno dejstvo, ki nima z denarjem sicer prav nobene zve/e, ki pa je za uspešno rehabilitacijo slepih odločilne važnosti: Ločani so namreč vajenih slepih, slepi pa Loča-nov. Očesni invalid na ulici mesta pod Lubnikom Je dan dfcnes nekaj povsem običaj nega. Nobene posebne pozornosti ali celo pomilovanja ne vzbuja, nihče se mu ne vsiljuje za vodiča kadar skuša prečkati cesto, ko nakupuje, ko vstopa v avtobus ... Ta samostojnost, ta občutek, da zmorejo sami, brez tuje po-moči hoditi okrog in počenjati stvari, ki naj bi bile zanje nemogoče, pomeni slepim mnogo več kot si lahko mislimo. Povrne jim samozavest, voljo do življenja in delovni elan. Nov dom pa, ka' kršnega so prvotno nameravali zgraditi, verjetno ne bi stal v škofji Loki ampak kje drugje. In velika neznanka je, kako dolgo bi se tamkajšnji prebivalci privajali na slepe doseljence, koliko časa bi varovancem zavoda izkazovali nepotrebno usmiljenje in kdaj šele bi do njih uspeh izoblikovati pravi odnos. Kot rečeno, obnova in razširitev Centra bo požrla 9 rru-lijonov N din. Toda kje dobiti denar? Zavod, ki že lepo število let zaman trka na vata različnih organizacij, pf°" si moleduje in zahteva, 8a seveda nima. Tudi republiška zveza slepih in občinska skupščina škofja Loka njsfa pripravljeni prevzeti toliksnjJ1 investicij, šele ko je ustanoviteljske pravice nad zavo-dom lani prevzel izvršni SV** SRS, so v upravi zaceli upa"-IS je namreč obljubil, da bo iz republiškega proračuna prispeval del sredstev za gradnjo in tako postal gMvj ni investitor. Večino PollC^ denarja pa naj bi /bu'j Z veliko nabiralno akcijo, j\ se ravnokar pričenja i'1 bo zajela prebivalce vse bJO* ven i je. Prvi darovalci, ta*« posamezniki kot gospodars*. organizacije, so že P° jfl svoje prispevke. Centci J odprl poseben žiro račun O ' 5151-740-204), kamor bodo p*j lagali vsa sredstva zbrana času nabiralne akcije. Napo™ zavoda so podprle Še nCl; re druge ustanove. ,^cV'''l Stop na primer 1 ,;"1R^l.,s'. organizirati več zabavno-g benih prireditev, katerih s! i izkupiček bo šel za P1' njo in preureditev ' 'v Enega od takšnih koncerpj — spomladi leta 1970 i bo udeležil tudi slepi » Sprc: ski pevec Ray Charles. . jel je namreč povab,loj:po- zabilo, med bližnjo turnejo po .^.e i napravi ovinek in (>i' _ kigoslavijo. »Pri delu« 8* . no videli v dvorani '||VO . Ljubljani, I-GuzC,J novoletni ■ v Kranju IS*"*-™- SEJEM navzdol izpod storžiča, kriške gore in dobrče SE je tiho nepričakovano in nezaželeno prikla tila jesen. prepleskala je gozdove, izgnala živino s pašnikov in začela zavijati ljudi vprve. lažje plašče vse tja do golnika, goric in kranja. morda je bilo prav tako pred četrt stoletja, takrat 1944. morda? Vasica Gozd je že tretje leto dihala v revolucionarnem gibanju, dan in noč so hodili tam skozi kurirji, aktivisti, j tam so se ustavljale partizanske enote. Vsak miting, vsak obisk jih je opogumil. Toda kadar so nekje pod pobočji gora ali po dolini slišali strele, so se vedno s strahom spraševali o izidu. Po-2n.ali so toliko borcev, organizatorjev, terenskih delavcev in za vsakega so se bali. Vsaka partizanska izguba je bila — zanje tiha grenka kaplja, vsak uspeh pa spodbuda, Pogum in vera v skupno kontno zmago. Tako je bilo v Gozdu, na Prijetni ravnici pod Kriško goro vse do tistega usodnega dne 7. oktobra 1944, ko je njihova vas kot mogočen kres zavila v dim vse poboč-^ Niti ena hiša ni ostala. *se so Nemci izgnali. Čez nekaj dni pa so se znova vr-J*i ter požgali še zadnje senike in čebelo jake in tudi ^'rto hišo, ki so jo bdi domačini delno oteli i/ uničujočim plamenov. Ljudje so g Pomagali kakor so vedeli ln znali. V koncentracijska taborišča jih Nemci niso iz-gna'i, baje zato, ker je bil i tudi za Nemce to veliko bre-mc- Moških skorajda ni bilo. preplašene ž.nske so tisti ve-T^r nosile otroke v naročjih gonile posamezne krave časni dom, kos kruha, bo-drilno besedo in vedno tudi zvestega branitelja skupnih ciljev. Prav obisk le-teh si v Gozdu še posebej želijo. POL URE ČASA Gosta megla je silila za ovratnik, pod rokave, celo v žepe že iz Križ navzgor. Pod vasjo pa še huje! Nikamor se ni videlo! Zavili smo k Polajnarjevim. Morda iz navade, ker je bilo tam pred let: še goitišče, morda pa tudi iz spominov iz partizanskih let. Pri njih ;e bil vsak kot doma in Angela je vsakega oostrezi? kot svojega. Danes že šteje 76. jesen, a bi ji ne prisOdU. Pet jih je imela v par*, iza n h — tri s'nove in dve hč^iki. Joža je kot vodja boja s sovražnikom padel na Čepuljah nad Stra/.iščcm, Pavla pa je za Podlogarjeva mama buh. Komaj se je povlekel navzgor iz vasi. Ko pa je tam videl, da ne more naprej, da ga nihče ne more rešiti, se je sam ustrelil, da ga ne bi Nemci dobili živega in ga trpinčili. V partizanskih vrstah je nastala zmeda. Umikali so se kakor so vedeli in znali, v vas pa so vdrli Nemci. In potem . . . Maščevali so se nad ljudmi, požigali. Kot se spominjajo pri Kno-beževih je pri njihovi hiši ostalo še 40 nahrbtnikov municije in je v požaru neznansko pokalo in treskalo. Štirje veliki kotli kosila so prav tako ostali. Nemci in belogardisti so kar kose mesa tlačili v svoje torbe in nahrbtnike. KJE SO DANES . . . Marsikje po vasi so ljudje spraševali za nekdanje borce in partizane. Podlogarjeva mama je spraševala za Miška, Kropar-ja, Luko, Cveta, za Zvoneta, | za partizanskega zdravnika Pahorja, za Kržišnika in za Pr<>ti dolini C let. so danes že odrasli, se S? Požcnili in odšli r°da vasic °d takrat je preteklo 25 v,.- Takratni jokajoči dOJen-^l SO Hnnn, ' .".„ ~1_o» svet. tak vavcaj Je ostala s prav K° Prijaznimi, odločnimi in "■arljivimi i:..J_.: t i: x„ en * kc. še k„f :>ldl",vailJ *oi nekoč, čeprav so izgu- --vimi ljudmi. Hiše (ra-ii^lV"'- v kateri tako ne bi šo t stanovati) so še lop- Jesenski dan v Gozdu &tj° lv-'kateie stare prijet no-Bjii^T globoke zapečke, og-*»*Ce s klopco in podobno. jc_ sPomin na tisti usodni de? ' dan 1944 lK>d o v ne- kot'° V Cio/du 'moli »miting« nili !° ,danes Pravijo. Sponv ^ se bodo tudi 25. oblet u i-tr/kl lnsko konference za J tani ok'ožje, ki je bUa j gu ^ maju istega lota. Pri- I mije' ll/'ška godba, šolska 1 lna. kulturniki in sove-Vsi ti°, *n'1 bort'. aktivisti, Dnih Oojž.anih našli za- vedno ostala v Ausschwitzu. Tisto jutro, kot se spominja Angela, so nenadoma povedali, da gredo Nemci. Mož je pasel krave. Na hitro je poskrila vse, kar je dišalo po partizanih — literaturo in druge papirje, neke obleke .. . Zgoraj v sobi je ležala teta. Nenadoma so se pred hišo pojavili Nemci, »čez pol ure bomo zažgali! Rešite se! Vzemite, kar lahko nesete!« je nekdo tolmačili in vpil po slovensko. Zbegana ni vedela, kaj naj sploh reši. Pripravljala je leto in pospravljala nekaj v IcOVČek. že je pritekel neki Nemec in kar posteljo za-žgal. S teto se je umaknila na travnik za hišo in brez moči opazovala. Le toliko se je še zbrala, da je odprla hlev in svinjak, da se je živina po svoje reševala. Po vasi je bil krik in vik žensk, otrok, kokoši, svinj Ln telet. Pravi sodni dan. Tudi pri Rezarjevih, po domače pri Knobež, se še živo spominjajo tistega dne. V vasi je bil cel bataljon partizanov — III. bataljon kokr-škega odreda. Franc Ribni-kar-Lenart je bil komandant. Sredi najlepšega razpoloženja je prišla vest — Nemci gredo! V hipu so bili partiza- ] ni na položajih. Toda Nem- | cev in belogardistov je pri- i dajalo vse več in več od j vseh strani. Pokaik) je vsevprek. Ni se vedelo, kje so naši, kje sovražniki. Na po- I moč je pr.išol še II bataljon. Toda prepozno. Nemci so bi- 1 li že zavzeli glavne položaje j in vsak boj bi pomenil le še samomor. Celo komandant tega bataljona Slavko Dobre —Karlo je bil ranjen v tre- mnoge druge, ki se jih še , danes spominja. Spominja j se tudi nekih Angležev, ki so prav 5. junija 1944 šli tam mimo. Zapomnila si je dan, ker so prav naslednji dan Angleži prišLi v Normandijo in se je začelo drugo obdobje vojne. Tovariš Kokalj, ki je kot kurir stalno hodil skozi vas in tudi takrat spremljal Angleže, se spominja, kako so bili tega dogodka veseli vsi na poti naprej proti Koroški. Tudi pri Knobcže-vih so omenjali dobre tovariše iz tistih dni. Mami se je najbolj vtisnil v spomin neki mlad živahen fant. »Krištof, Kriištofek ali tako nekako. Partizani so ga imenovali Iztok. Ranjenega smo ga imeli v hiši več časa, mu izpirali rane s kamiMčnim čajem in negovali. Potem je odšel. Nikdar se ni več vrnil. Menda je nekje v Kranju, kot pravijo,« je dejala. prisiljene potegavščine Kokalj in drugi so skupno z domačini obujali tudi druge spomine, ki so vzbudili pravi smeh. Na primer zgodba, kako so minirali most za Primskovo čez Kokro v Kranju. Glavni organizator je bil znani Kariš-Kvak. Ko je bilo vse narejeno in pripravljeno, bi moral samo še zažgati vrvico. Takrat pa se je spomnil, da nima niti ene vžigalice. V civilni obleki, kot je bil, se je brezbrižno postavil na cesto in mimoidoče spraševal za ogenj. In prav vodja belo-gardistične postojanke, prav tako v civilu, mu je dal vžigalice za dokončni uspeh akcije. In dogodek z znanim narodnim herojem Dežmanom. Bil je hudo ranjen prav prt vasi Gozd. Organizirali so prevoz za Kropo in naprej v bolnico. Pri belem dnevu, kar je bilo včasih varneje, so ga z avtom v spremstvu dveh, do zob oboroženih borcev, peljali skozi Križe in naprej. Pri Podbrezjah so jih ustavili Nemci. Bradati šofer iz Krope se je znašel: »Same pijance prevažam« je dejal in v dekaz poklonil steklenko žganja. Nemci so se spogledali, povohali pijačo in jih pustili naprej. Morda te zgodbe niso točne. Prizadeta — Kvak in Tonček naj pač oprostita. Toda ljudje se tega tako spominjajo in (pripovedujejo kot značilne partizanske potegavščine v sili. še in še bi ljudje pripovedovali, spraševali o tem in onem, toda čas je hitro potekel. Poslovili smo se z »Na-svidenje v nedeljo!« Med potjo smo srečavali šolarje. Vsi, tudi za prvi razred, morajo uro daleč v Križe. V vasi ni .nobene trgovine, ničesar. Kruh, meso in drugo morajo nositi uro daleč. Sicer pa . . . Vasica se je hudo razredčila, še pred vojno je bilo tam 62 ljudi, danes jih je le komaj polovica — 33. A od 62 jih je b;!o 26 v partizanih, 7 od teh jih je padlo. Toda počasi prehaja v zgodovino. Danes je na vrsti mladi, nadebudni rod, poln novega zanosa. Tisti tragični jesenski dan pa je še VSCktO prisoten. k. Makuc OBRTNIK LJUBLJANA, Izkoristite Izredno priložnost! Obiščite nas! PRIPOROČAMO NEOBVEZEN OGLED LEPE IZBIRE VSEH VRST KONFEKCIJE — PLETENIN - MOŠKEGA IN ŽENSKEGA PERILA. PRAVKAR SMO PREJELI NA ZALOGO ZIMSKA OBLAČILA Z IZREDNIM TUDI DO 50%tnim POPUSTOM, IN SICER: PRODAJAMO TUDI NA (ME PRODAJALNA KRANJ koroška cesta 12 (pri restav .raciji park) — ženske plašče od 180 n din dalje — ženske kostime 200 n din — moške plašče od 120 n din do 180 n din — moške obleke od 250 n din do 300 n din — otroške hlače iz velvetona za 12 do 14 letne do 30 n din. — Po tovarniško znižanih cenah nudimo metrsko blago za ženske plašče, ženske obleke in za moške obleke. sečni kredit brez pologa in porokov1 (I i Pred 25 leti je gorela Radovna O grožnji na FrčBiovesn rovtu Priča Jakob Smolej pripoveduje o grožnji na Frčkovem rovtu — Kaj so Nemci naredili z ujeto partizanko? — Katera hiša je prva gorela? — Petrova Agata bi lahko pobegnila, a je bila na Nemce tako jezna, da jih je počakala. Ustrelili so jo in sežgali Že zadnjič sem omenil, da so različne verzije o tem, kaj se je dogajalo na Frčkovem rovtu, to je na pašniku pred Srednjo Radovno. Po do sedaj zbranih podatkih je 74-letni Jakob Smolej, doma iz Srednje Radovne, ki zdaj živi na Lazih pri Gorjah, edina priča tega prizora. Pred kratkim sva ga s Pan-grčevim Francem obiskala na Lazih in Jakob je razgrnil spomine na dogodke pred 25 leti. Govoril je tako živo, prepričljivo, kot bi se to dogajalo včeraj. »Nemci so na osmih vozovih peljali drva,« se spominja Jakob. »V vsakem vozu sta bila vprežena dva konja, na vozu na drveh pa so sedeli vojaki. Moja hiša je bila prva hiša v Srednji Ra-dovni, oddaljena komaj 500 metrov od Frčkovega rovta. Bil sem doma, ko sem iznenada zaslišal strahovito streljanje. Menil sem, da je na Frčkovem rovtu vse mrtvo. Potem je orožje umolknilo, partizani in Nemci pa so se kot kaplje dežja razpršili na vse strani. Nemci so bežali proti Gorjam, partizani pa višje v hrib. Morda kdo potrebuje pomoč, sem razmišljal in se kljub nevarnosti podal proti Frekovemu rovtu. Poleg ceste sem videl dva ubita konja, o partizanih in Nemcih pa ni bilo nobenega sledu več. Le za plotom sem opazil kapo nemškega vojaka. Na bojišču ni bilo nobenega mrtvega niti ranjenega Nemca, pa tudi partizana ne. če so res partizani ujeli dva vojaka, ne vem. Čez dobro uro ali dve so se Nemci že vrnili v vas. Bili so ogorčeni zaradi napada partizanov. Ko so vstopili v našo hišo, so osorno in naduto kričali: »Ven! Vsi ven!« V kuhinji je bil v štedilniku ogenj. Srditi, da so bili kar zeleni v obraz, so zagrabili za lopatico in iz štedilnika razmetali žerjavico po podu, j da bi se vnela hiša. Ko smo bili zunaj, smo opazili, da so Nemci tudi pri sosedu, to je v Petrovi hiši, ki so jo tudi zažgali. PES POGASI POŽAR Medtem ko se je iz Petrove hiše visoko proti nebu dvigal dim in je plamen požiral domačijo, sem se nenehno oziral proti domu in se čudil, zakaj naša hiša še ni v ognju. Na lastne oči sem videl, da so Nemci razmetali žerjavico po podu. Šele kasneje sem ugotovil, zakaj naša hiša ni pogorela. Mojo družino in Petrovo Agato so Nemci na silo gnali proti sredini vasi. Iz moje hiše se še vedno ni prikazal plamen, niti dim. Vse to pa po zaslugi domačega psa. Ko je bila hiša prazna, je skozi kuhinjsko okno skočil pes. Pod oknom je bilo vedro vode, ki ga je pes pri skoku prevrnil. Voda se je razlila po kuhinji in pogasila žerjavico. PARTIZANKA V KLEŠČAH SOVRAŽNIKA Nemoi so iz vseh hiš v Srednji Radovni spodili ljudi in jih zbrali pred Tončkovo hišo (to je hiša Antona Re-karja, v kateri je 13 dni kasneje pogorelo 11 ljudi). Tako se nam je pridružila Kle-menčkova, Lojzova, Tončkova in Konavčeva družina, pa menda še nekatere druge. Zanimivo je omeniti, da je bila tistikrat pri Tončku neka partizanka v civilni obleki. Ko je opazila Nemce, je pobegnila, a so jo že pri Konavčevem polju ujeli. Pripeljali so jo nazaj, niso pa vedeli, da imajo v rokah partizanko. Ko so tako zbrali vaščane skupaj, so jih odpeljali proti Frčkovi koči, kjer so ležali ubiti konji. Bali smo se, da nas bodo pobili zaradi konjev, ali pa da nas odpeljejo v begunjske zapore. Hotel sem pobegniti, a tega nisem storil zaradi drugih vaščanov, ki bi bili lahko zaradi mojega bega nesrečni. IZREČENA GROŽNJA Očitno je bilo, da so Nemcem popustili živci. Septembra 1944. leta je bilo več kot jasno, da so Nemci izgubili vojno. Esesovci so se zavedali, da bodo odgovarjali za zločine, da jim bije zadnja ura. Poleg tega so jim na vsakem koraku delali preglavice partizani, ki so vnašali nemir v njihove krvi željne duše. Dim iz Petrove hiše se je visoko dvigal proti nebu, ogenj je že zajel celo hišo. Tu na prizorišču partizanskega napada, nam je nemški komandant zagrozil, da bodo vse vaščane pobili in vas požgali, če se v 24 urah ne vrneta dva njihova vojaka. Klemenček grožnje ni resno jemal, pa se je komandantu v brk smejal, tako, da ga je leta udaril in mu izbil dva zoba.« Ob tem pripovedovanju sem Smolcja ponovno vprašal, če je kdo prevajal besede nemškega komandanta? Odgovoril je, da ni bilo tolmača. Spomnil sem ga, da nekateri trdijo, da so Nemci postavili rok za vrnitev dveh vojakov osem, drugi pa celo 14 dni. No, Smolej kot doslej edina priča tega prizora, je ostal pri svoji trditvi. Pravi, da je bil avstroogrski Vojak, da precej dobro razume nemški in da ve, kaj so Nemci zahtevali in kakšen ultimat so postavili. Dogodki so se torej takole odvijali: 7. septembra 1944. leta so partizani ob cesti pri Frčkovi koči v Srednji Ra- ! dovni napadli nemške voja- I ke, ki so prev a/ali drva. Pri tem so ubili dva konja, ne- j /nanokam pa sta izginila eden ali dva nemška vojaka. Čez dobri dve uri so se Frčkov rov t v Sr. Radovni. Tu so partizani napadli Nemce. Nemci že vrnili in požgali Petrovo hišo, obenem pa spodili vse vaščane iz hiš in jim na Frčkovem rovtu zagrozili, da bodo vaščane pobili, vas pa požgali, če se v 24 urah ne vrneta dva njihova vojaka. Drugi dan so Nemci spet pridrveli v vas in minirali Pangrčevo hišo, mimogrede pa so skušali iz Pangrčevega hleva odpeljati dveletnega žrebcta. ki jim je ušel in so ga za.to ustrelili. JEZNA AGATA Naj Jakob Smolej naprej pripoveduje, kako je preživel 20. september v Srednji Radovni: »Tisto noč je bil poleg mene in žene doma samo še sin Miha. Sinova Jakob in Franc sta bila pastirja v Zasipu, Ivan pa je bil v partizanih. Rahlo se je začelo svitati, ko sem na cesti zaslišal ropot motornih vozil. Skočim iz postelje k oknu, a ničesar ne vidim. V naši hiši je bila tudi Petrova Agata, ker je njena hiša pogorela. Žena vstane in zakuri štedilnik, da bi skuhala kavo, jaz pa se uležem nazaj na posteljo. Žena in Agata pa sta še naprej opazovali cesto skozi okno. »Jaka, Nemci so tu«, presenečeno vzklikne žena, da me je kar vrglo s postelje do okna. Od naše hiše do ceste je okrog 100 metrov zračne razdalje. Ko je predhodnica izginila za ovinkom ceste, smo zapustili hišo. Pred hlevom sem Petrovi Agati dejal: »Agata, spust i krave in prašiče ven, poten) pa zbeži v gozd.« Slutil sem, da prihaja huda ura. Petrova Agata, ki je bila sie.a 55 lel, pa je bila hudo jezna na Nemce, ki so ji požgali dom. »Ne bom bežala,« mi je odvrnila, »več hudega kot so mi storili, ko so mi uničili dom, mi ne morejo več.« Agata je pred hišo pričakala Nemce in smrt. Z desetletnim sinom in ženo smo bežali v hrib. Umikali smo se pod Klekom. S hriba sem videl, da sta najprej goreli klemenekova in I OJZOVa hiša. To je tista hiša, kjer je danes spominsko obeležje. Srce se mi je paralo in trgalo /ivee ob poslušanju obupnih krikov, ki so kot velika prošnja odmevali i/, doline. Gledam s hriba prizor, a ne morem ničesar in nikomur pomagati. Nemočno gledam, kako noi i moja hiša. Ogenj, dim in kriki so se kot ostrina nOŽfl globoko zajedala v sata srca. Visoko po hribu sem šel z družino po gozdu previdno naprej. Sedem dni smo spali pod neko skalo nad Zgornjo Radovno. Bilo je hudo. Šele Marolt šimen čez nekaj dni sem zvedel, da je vsa vas uničena, vaščani pa pobiti in sežgani. Grozni so ti spomini in naj ne bodo nikoli pozabljene žrtve iz Srednje Radovne. Težak je bil boj za svobodo, zato je potrebno, da to svobodo cenimo in čuvamo.« PARTIZANKA Z OTROKOM Posebno srečo je v Radovni imela partizanka Vida. Krišpin Ogris iz Vintgarja, ki je med vojno živel v gozdarski koči v Radovni, je o tem povedal naslednje: »19. septembra 1944. leta popoldne pride k meni Jaka štuein, oblastni sekretar W mi pove, da bo zvečer važna seja okrožnega komiteja. Po seji smo šli šele okrog tretje ure zjutraj spat. Iz sna nas prebudi ropot avtomobilov v dolini. Mislili smo, da bo h.lika, zato smo hitro arhiv skrili V bunker. Ogenj, kriki in dim v Radovni pa so najn povedali, da so Nemci pri**' v Radovno morit in požiga*' V moji gozdarski koči sta spali hčerka in partizanka Vida z. majhnim otrokom-Za vsak primer sem imel 80 metrov od hiše Zgrajen« skrivališče, Hčerka Julka in partizanka Vida z otrokom, pravzaprav dojenčkom, sta pobegnili v zadnjem trenutku, kajti Nemci so bili U pod kočo. ko sta skozi okfljj na zadnji strani zapušim kočo. Točno pod bunkerje* ie bila nemška straža, Otro* v bunkerju se je di I, m;""1: ca ga je tolažila, a zar-'di nenehnega streljanja in kr'" kov drugih vaščanov, stražar ni slišal otroka. Gozdarsko kočo so Nemci zažgali, pi i miru pa so Pu* stih čebelnjak. V vasi sta ostala nedotaknjena san^J dva čebelnjaka. V moj«?"* čebelnjaku sem imel sk>1 dve puški in strelivo, ki sel" lih drugi dan vzel in st* hčerko in partizanko *11 priključil okrožnemu kt>"' mi tej u.« j. vid«c Te dni I>o svetu čale 01 Nemčiji so se kon-tarn >SC!s,te. Povojne parlamenata-, Vo!itve. Konservativni &tranlf . Konservativna h \, W & naprej obdržala V°J° prednost, medtem strank soc'a!nodemokratska jih pi Pečala število svo-ke S?°v 2a okoli 3 odstoten vJ,POrnembiu|M rezultat speh tev Je POPoln neu-biii len??nacistov, ki so do-lako odstotka glasov in preclstaLu°do imeU svojih «a\nikov v parlamentu. braERlJfALEM. 29. septem- 3e ^eJSfd °blskom v ZDA da Mei Predsednica Gol miliJard Zapro8i,a Nlxona za Whod»«i_tlo,arJev pomoči v š nan-, .?• /:m!s:'!': »Ne bo-bo, ' č' pa B« '^Pa-Di*lom ,no odgovorili 7. na-Lt^aJa t Polagamo, da *ajanji.„ kriza l"*edi s po- ^S2SI0N' 2- "k.obra ^clja ,°d,,a Hnanena kor-J5^5 Je skicnila skupaj z /nk*mi ^^slovanskimi . ?bo ,a ^'anov it i „ovo 5>Viji %,nvestlcljc v Ju-i^nJtQtni kaP«'«I °v doli ^ xnaS"» »2 mili- jft^. 2. oktobra -^vijo"' ;^'ni„bi,k v Uk L>d:r>ik it, - dopotoval J* agat. Pr> *w rani. i, '.-•'•uW,ano- Blcd " ^Nfi^«««« /una-iC1 Aldo Moro. Težko je poslušati, če mora človek požirati besede, ki jih je bil izrekel povsem pošteno in iskreno. Še bolj težko je poslušati voditelja naroda, izmed katerih je večina pred letom dni še drugače govorila in mislila. Tak vtis vzbuja zadnji plenum CK KP češkoslovaške, na katerem je govoril tudi prvi sekretar CK KPČ Gustav Husak. Kontrarevolucija je bila, je dejal, čeprav neoborožena. In tudi bratske članice varšavskega pakta so imele popolnoma prav. ko so prišle na pomoč ČSSR. njenemu ljudstvu in partiji, ki so jih zavajali ljudje, kakor so Dub-ček. Zato so Dubčka izključili iz predsedstva CK (po-li t bi roja), čeprav je še ostal v CK — popolnoma na stranskem tiru. Kar pa zadeva intervencijo čet varšavskega pakta, to ni bila okupacija, in bognedaj, da bi kdo mislil drugače. Husak je navedel štiri osnovne točke. Prva: V CSSR je obstajala kontrarevolucija. Drugič: Vojaška intervencija je bila obramba socializma in je bila potrebna zaradi varnosti socialističnega tabora. Tretjič: CK se javno ograjuje od 14. izrednega kongresa KPČ, ki je bil dan po intervenciji. Po Husaku so ga Praška slana sklicali »desničarji okrog praškega mestnega komiteja« in »nerazredna in protimarksi-stična skupina režiserjev in organizatorjev«. In četrtič: Razveljavljen je odgovor, ki ga je CK KPC 9. julija lani poslal na pismo varšavske peterice. Husak je napadel celo 13. kongres, ki je bil še v dobi Novotnega, a je v načelu sprejel gosp Varsko reformo. Torej se je napad razširil celo na gospodarsko reformo in ne samo na upiranje varšavski peterici ln okupaciji ČSSR. Zelo zgovorne so tudi »kadrovske spremembe«: CK je zapustilo 29 članov, kar je ena šestina. Iz CK so izključili devet članov. To pa je samo začetek, ker je napovedana čistka v nižjih organizacijah. Husak je tudi napovedal, da bodo do konca leta zamenjali partijske izkaznice. Move izkaznice bodo dobili samo tisti, ki so resnično na novi liniji. To pomeni, da bo dosti dosedanjih članov odletelo in da bo nova KPČ postala kadrovska partija, kar Rusi že dolgo zahtevajo. Zdaj so očitno vsega krivi Giuseppe Saragat Pravijo, da je Giuseppe Saragat uvedel v italijansko javno življenje moderne prijeme, ki temelje na spoštovanju idej in človeške osebnosti. To se že lep čas kaže v realistični in miroljubni zunanji politiki, s katero se Italija iskreno zavzema za mednarodno sodelovanje. Zasluge Saragata, da na tem področju predstavlja svojo domovino, so nedvomno velike. Rojen je bil 19. septembra 1898 v Torinu. Tisti, ki ga bolje poznajo, pravijo, da Giuseppe Saragat, ki je po ustavi najvišji nosilec sodne oblasti in vrhovni poveljnik oboroženih sil, v predsedniški palači ni spremenil svojih navad. Rad ima literarne klasike, posebno Goetheja. Nerad posluša smešnice In j razne neslanosti. Spoštuje človeka. Tako je lansko zimo j v papeških in kraljevskih dvorili nastanil petnajst naj-bednejših družin Iz slcllsklh krajev, ki jih je razdejal potres. — Prosti čas najraje preživi v družinskem krogu. Ima sina Giovannija in hčer Erncstlno. Pred osmimi leti mu je umrla žena, ki ga je spremljala v vseh najte/jih trenutkih. Sedaj ima vlogo gostiteljice ob različnih slovesnostih Ernestlna. Zelo vesel je, kadar je lahko skupaj s tremi vnuki oziroma v družinskem krogu. Na počit-tiodi v dolino Aoste in če le more, dela dolge sprehode. V politiki vedno Išče Saragat moralno idejo, štirje povojni predsedniki italijan- ! ske republike so bili liberal-ii in krščanski demokrati, j Saragat je postal poglavar j 28. decembra 1964 in Je po- ; vzročil precejšen pretres. Po | najrazličnejših neskladjih pa i je danes nekako vzvišen nad i vsemi peripetijaml. i Ko se je Evropa znašla v prvi svetovni vojni, je mladi Saragat prostovoljno odšel v vojsko. Bil Je odlikovan. Po končani vojni je začel šti^li-rati gospodarske In trgovske j vede. Diplomiral je na unl- j verzi v Torinu In se zaposlil I v Italijanski komereial.il | banki, /e kot študent je »o-daiOVal z naprednimi kultur- j nimi krogi in 1922. leta. ko je fašizem že korakal z dvig- j njeno glavo, je postal član i socialistične združeno stran- j ke. še tisto leto je bil na kongresu v Rimu in vzbudil pozornost. Kasneje je bil sprejet tudi v vodstvo stranke. Ker se ni strinjal s fašističnimi Idejami, je 1926. moral zapustiti Italijo. Bil je na Dunaju in v Parizu. Zbližal se Je z nemškim Ideologom Ottom Bauerom ln pisal v protifašistične publikacije. Po padcu fašizma In kapitulaciji Italije se je iz Francija vrnil v domovino. Nemci so ga aretirali. S pomočjo partizanov pa je pobegnil in se skrival v rt/ličnih krajih Italije. 1946. leta je Giuseppe Sara ;at že predsedoval ustavodajni skupščini še pred tem pa je bil veleposlanik v Parizu. Kasns-je pa je imel kol vodja itali Dubček, intelektualci, pisatelji in študenti. Oni so bili tisti, ki so odpravili cenzuro — ena izmed kapitalnih napak, kakor piše »Rude pravo« — oni so očitno zavozili češkoslovaško gospodarstvo, oni so kvarili ljudstvo in delavski razred. Nihče pa ne pove, zakaj jim jc ljudstvo tako navdušeno in spontano sledilo. Sicer pa svobodna razprava ni več mogoča. Dovoljene so le obtožbe z vrha, ki so v bistvu le odmev zahtev in želja, ki ne izhajajo iz Prage. Volitev v Zvezni republiki Nemčiji, ki so bile po zelo burni predvolilni kampanji, niso prinesle večjih presenečenj. Krščanski demokrati, ki so vladali državi ves čas po drugi svetovni vojni, so ohranili isto število glasov ali skoraj isto: 46.2 odst. Opomogli so si socialni demokrati, ki so si z 42,7 odst. povečali število sedežev v parlamentu za 20. Liberarna FDP pa je izgubila skoraj polovico glasov, a je še vedno dobila 5,7 odst. glasov. Če bi jih dobila manj kot 5 odst., bi se bila morala posloviti od parlamenta. Na veliko olajšanje vseh strank je neonacistična stranka NDP dobila samo 4,5 glasov, to je za 0,5 odst. premalo, da bi lahko njeni poslanci sedeli v zveznem parlamentu. Najbolj zanimivo vprašanje, ki si ga zastavljajo politični opazovalci zdaj, se glasi: ali bosta še vedno najmočnejši stranki — CDU/CSU in SPD — spet ustanovili »veliko koalicijo^, ali pa bodo socialni demokrati skupaj z liberalci iz FDP ustanovili »malo koalicijo«, ZRN je doživela že obe: veliko in malo koalicijo, le male koalicije med socialnimi demokrati in liberalci še ni. In po prvih poročilih po volitvah kaže. da bodo krščanskidemokrati prvič po vojni ostali zunaj na hladnem. junske socialne demokratske stranke različne funkcije v raznih vladah. Junija 1963. je bil izvoljen za predsednika komisije za zunanje zadeve v spodnjem domu, v Morovi vladi pa je bil zunanji minister. Kot poglavar italijanske države je že obiskal latinske Ljudje i n dogodki =■ «v»-»„«.. • •, -ta, • . ««•»•-«. Ameriko, skandinavske dežele, Nemčijo, Poljsko, Kanado, ZDA, Veliko Britanijo in Avstralijo. V biografijo svojih državniških potovanj pa je te dni dodal še Jugoslavijo. Je prvi predsednik italijanske republike, ki je obiskal našo državo. Na podlagi 11. člena Zakona o urbanističnem planira nju (Uradni list SRS št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Radovljica na seji 2. 10. 1969 sprejel naslednji SKLEP osnutek urbanističnega načrta Bled se javno razgrne za 30 dni Rok za pripombe poteče z dnem prenehanja razgrnitve osnutka urbanističnega načrta. Osnutek urbanističnega načrta bo razgrnjen od 6. oktobra 1969 do 6. novembra 1969 v prostorih krajevne skupnosti Bled, cesta Svobode 13. številka: 350 6/68 Radovljica, dne 3. 10. 1969 Predsednik sveta Pogačar Vikt'-r, I. t. Ko pridete v Slcn^nijo, ne pozabite obiskati starega mesta Kamnik z idilično planinsko okolico Po najnižjih cenah vam nudimo v naših trgovinah usnjene izdelke In vse vrste tehničnega blaga: damsko, moško m otroško konfekcijo, pletenine in perilo, steklo, porcelan in drugo kvalitetno blago v bogati izbiri Pri plačilu v tuji valuti 10% popusta. Se priporočamo za obisk! VELETRGOVINA — KOČNA — KAMNIK 12. nadaljevanje Pisatelj Čukov-ski se je peljal nekoč z mornarji vzhodnomorskega bro-dovja, ki so bili z njim vred zaposleni pri izdajanju časopisa mornarice, v mesto, da bi se kopali. Problem je bila le sodelavka Sonja. Tudi ona je imela prav toliko pravice do kopanja kot mornarji, toda — ženska med tolikimi moškimi! Izkazalo pa se je, da je bil dan, ko so prišli v kopališče, »dan žensk« in se je torej lahko kopala samo Sonja, mornarji pa ne. Na prošnjo Ćukovskega so spustili v kopališče nazadnje tudi mornarje — kopel je bila pač velika blagodat. Možki so se slekli in umivali ob strani žensk, čukovski se je vprašal, kako bi se bili mornarji vedli nekaj mesecev prej sredi nagih žensk. Zdaj pa je potekalo vse mirno in gladko, nevarnosti ni bilo nobene. Tem ubogim sestradanim okostnjakom razlika v spolu niti na misel ni prišla. Organizem je očividno spolni nagon popolnoma izključil, da bi ohranil še zadnje moči. Tudi statistike so to potrjevale, število rojstev je v Leningradu padlo na 1/8 v primeru z letom 1941. Počasi se je začelo v mesto vračati življenje. Popkov, predsednik izvršnega komiteja, je sredi aprila dovolil, da sme po nekaterih progah spet voziti tramvaj: 116 voz je zapustilo remize. Ko so vozovi spet zaropotali po cestah in so se na žicah pobll-skavale modre iskre, se je ljudi polastilo nepopisno veselje. S solzami v očeh so se ozirali za vozovi in jim mahali v pozdrav. »Tramvaj spet vozi, vozovi so natrpani,« se glasi v nekem dnevniku. »Mesto se prebuja iz svinčenega spanja — presenetljivo, ganlji-vo.« Nemški ujetnik, ki je bil v mestu, je kasneje povedal, da je v trenutku, ko je na cesti spet zaslišal glas tramvajskega zvonca, igubil upa nje v zmago. Napočil je prvi maj, 244. dan obleganja. Nemci so ga praznovali z okrepljenim streljanjem. Kljub vsemu pa je bilo v mestu lepo. Sonce je sijalo, v zraku je dihala pomlad, lakota je počasi otlmikala svoje koščene prste. Ljudje so uživali topli v/duh, greli na soncu svoja izsesana telesa. Leningrajska vljudnost, ki Je bila v strašnih zimskih mesecih skoro izginila, se je spet vrnila. Vojak je pomagal stari ženi na tramvaj tako. da jo je dvig- nil, ponesel v voz in jo varno posadil na klop. »Hvala, sinko.« je dejala smehljaje, »Poplačano ti bo, tebe ne bo zadela nobena krogla, verjemi mi!« Konec aprila se je odtaja-lo Ladoško jezero. Zdaj so lahko začeli s pripravami za napeljavo naftnega cevovoda skozi jezero. 19. junija je naftovod začel delovati, po naročilu Kosigina so bile zgrajene pristaniške naprave, pripeljali pa so tudi veliko tovornih čolnov, tako da se je dovoz živil in goriva lahko nadaljeval brez zadržka. Junija in julija, v dobi belih noči, je Leningrad pridobil spet nazaj mnogo svojega nekdanjega radostnega miru in mirnosti. Na nekem prospektu je iznajdljiv človek postavil osebno tehtnico in sijajno zaslužil. Vsakdo je hotel vedeti, koliko kilogramov je bil izgubil in kasneje se je bilo treba večkrat tehtati, da se ve, koliko je spet teža narasla. Ob rekah in kanalih je stalo nešteto žensk in pralo perilo, obleko, posodo. V lica se jim je spet vračala rdečica, udje so se polnili, obleka je bila čista in snažna, zlikana, tu in tam si na ustnicah zapazil celo že rdečilo. Filharmonijo, ki jo jc bila zadela bomba v polno, so 9. avgusta spet odprli. Prvič po dolgem času so se v garderobi spet gnetli ljudje. Bil jc to dogodek prve vrste — premiera šostakovičevc 7. simfonije. Prve njene tri stavke je bil komponist napisal v začetku obleganja, v dobi lakote in bombardiranja. Oktobra so ga poslali iz mesta in delo je dokončal drugje. Nato pa so poslali partiture z letalom v Leningrad, kjer je orkester študiral in vadil šest tednov. Koncert so prenašale vse sovjetske radijske postaje in na kratkih valovili vsa Evropa In Severna Amerika. Ko je poveljnik 18. nemške armade zvedel, da poslušajo prenos njegovi vojaki, je ukazal z vso silo ibstreljevati okolico koncertne dvorane. Sovjeti pa so s tem računali in so • hudim topovskim ognjem kmalu prisilili nemške baterije, da so utihnile. Tako se je zgodilo, da je vzvišeno šostako-vičevo glasbo spremljajo grmenje topov. Zdaj, ko je bil konec prve strašne zime, so bili L en in-grajčani mnenja, da se mora končati tudi obleganje in druge težave. Toda mesto je bilo še vedno v hudi nevarnosti. Sovražnik je zavzel Krim z vojno luko Sevasto- pol, prodrl je po južnoruskih stepah že do Volge. V leningrajskem oblegovalnem obroču pa so se tudi množila znamenja, da se bliža nov napad. Septembra so dobili branilci ukaz, naj začno sami napadati, na eni strani, da bi nekoliko razbremenili južni del bojišča, na drugi strani pa da bi razbili oblegovalni obroč. Ker pa Moskva še vedno ni mogla poslati dovolj rezerv in orožja, je ofenziva zamrla. Navzlic temu pa je v mestu zavladal zopet borbeni duh. S svežim pogumom se je mesto pripravljalo na drugo zimo obleganja. Nekega dne je na stopnišču hotela Astoria srečal Lukni-cki upraviteljicu Ga lino Alek-sejevno. Prišla je po stopnicah in prepevala predse pesmico. »Kako to, da sem pravzaprav tako vesela?« je dejala. »Sama ne vem, zakaj. Mesto obstreljujejo, jaz pa pojem. Veste, včasih, tedaj, ko je bilo še vse lepo, sem večkrat tulila, će pomislim danes na vse tiste nekdanje bolečinice in težavice, se moram smejati. Zdaj sem izgubila vse, vse drage ljud, ki sem jih ljubila in ki so me imeli radi. Vse je prazno okrog mene. Spočetka sem mislila, da ne bom vzdržala. Danes me ne more presuniti nič več. Će naj umrem — prav, ne bojim se več smrti.« NEBO TULI Od sijaja predvojne dobe v Leningradu ni ostalo mnogo. Na stotine stavb je bilo popolnoma porušenih, ceste so bile skoro prazne, ždanov jc izselil še 300.000 ljudi prek jezera Ladoga. V mestu je ostalo le tisto, kar je bilo potrebno za obrambo in za opravljanje drugih poslov. V dobi, ko ni bilo ledu, jc prek jezera zapustilo mesto 528.000 ljudi. Ob novem letu 1943 Je štel Leningrad le še 637.0IK) prebivalcev, tedaj niti nc četrtino od prvotnega števila. V teku zime so nastajali novi načrti, kako osvoboditi mesto. Izkazalo pa SS je, da sta bili za to potrebni dve ofenzivi, med katerima je minilo leto dni, še enkrat 365 dni, v katerih so Leningraj-eani dalje trepetali za svojo usodo, znova doživljali hude čase in uboštvo. Prva ofenziva se je začela 12. januarja 1943. Okrog 4500 topov je dve uri in pol obstreljevalo nemške položaje. Zdaj končno ni bilo treba več reči: premalo, preslabotno, prepozno. Peklensko tu-lc:ri'e zloglasnih »Stalinovih orgel« (večcevnl metalci raket) jc stresalo zamrznjeno zemljo. štrinajstega januarja je leningrajske čete ločilo še par kilometrov od ostale sovjetske armade, naslednji dan le še 1200 m in 18. januarja so se čete združile. S tem in zavzetjem Schliisselburga je bil blokadu! obroč pretrgan. To jc bil 506. dan obleganja. —. io' — Saj sem vedela, da te bom našla v uradu pogrešane osebe! Naši pisatelji na tujem Po podatkih jugoslovanske avtorske agencije so lani v sv©" tu izdali in prevedli okoli 120 knjig jugoslovanskih pisatelj • Največ prevodov so objavili na Madžarskem (23), na 9e,S,4) slovaškem (20), v Zahodni Nemčiji (15), Sovjetski zvezi (^' .ledi DR Nemčiji (14), Romuniji (6) in Italiji (4). Na prvem mestu med najbolj prevajanimi avtorji je Miroslav Krleža, nato s Ivo Andrič ter mladinska pisateljica Ela Peroci. Predsednik Ameriški rake Itn i strokovnjak VVerner v on Braun je na zaprtem sestanku senatnega komiteja za vesolje predlagal, da bi v okviru proslave 200-letnice obstoja ZDA, ki bo leta 1976, poslali ta- v vesolju? kratnega predsednika 7DA v wsjljj do ameriške vesoljske postaje, ki bi krožila okoli zemlje. Iz vesolja n*} bi predsednik naslovil tradi-cionalnb poslanico narodu. Vodoravno: 1. zbirka kratkih pesmi Simona Jenka, 7. s0^j0. ski časovi s-dnevnik, glasilo KP SZ, 13. priimek in ime P jet-»do- barja in slikarja v Kranju, ki jc imel umetno-obrtno ^ nico (umrl je 1922), 15. mestece v državi Cad (Centralo*^ rika, gorovje Enncdi), 16. priimek madžarskega rcvolucioi^ v letu 1919/1920 (Eela), 17. starodavno grško mesto, 18- Fjjjj, podzemlje (orig.), 21. ime za župana za časa francoske pacijc pri nas, 22. kratici gospodarske ustanove v LJubUjjjjJ 23. tuj d vogla sni k, 24. ozirala! zaimek, 26. kem. znak za 34. 27. Izrastek na glavi, 29. najvišja mera, skrajna locka'L,j,1o drugo ime za janež, 36. izumrla ptica v Avstraliji, 37- 1 j gorstvo med Evropo in Azijo, 39. gorski turistični ceni?[.u0v» Kamnikom 1 žičnicami in naselji (dve besedi), 42. ogU1 spojina, topilno sredstvo, 43. zdravnik na kliniki. llsiiČ^ :ion ko"' organizaclja v Ukrajini, nosilec antisovjetske polilikc jka), .______ glavno mastO Jordanije, 31. kopanje, 32. ameriški ,TI1 .'|rj), izumitelj cepiva proti otroški paralizi (Jona« Ed|***J jflt* seč, 35. nclačen, 38. loščilo, 40. časovni veznik, 41. kc /') nas* i, vPrašuje, kakor da ga fezi župnikova jrltelJcva brezbrižnost, jo jeSc.1'!a. žuPnik jim zveni tuje. Toda Slavko več r» t'1" N" rekel po breginjsko nunec, mar-ski • k.,;,"isko in po slovensko kakor v kranj- tio. »v;"Ht učitelj?« zamišljeno odgovarja no-^veda, nekaj ■ ta storila.« 'K-ajA, u- • oi rad vedel Slavko, ob< nem pa mu 1 a Se mu nad /upnikom, a predvsem 0dježe Haj Toii;i j- ern Grjupom ne bo tuba razočarati. vUPnik * "enUtek nato, ko nono pove, da sta *l,r>nik() -,',|t''l 1'isala ;..... i ■ mu skolu, ga V(> "i učiteljevo dejanje ne u zadovolji. »škofu?« se zdi to Slavku brez pomena. »No, je kaj narobe? škof Sedej je trden Slovenec in nasprotnik laške zasedbe,« poudari nona, njen glas pa je tak kakor Marijin. »Trdefl Slovenec, seveda,« ve tudi Slavko, vseeno pa se mu prošnja na goriškega knezo-škola zdi jalova. »Le kaj naj bi lahko škof pomagal?« »Hm,« odgovarja ded. »Nunec in učitelj menita, da se bo s škofovim posredovanjem zavzel za odpeljane papež v Rimu.« »Ja, sveti oče Benedikt XV./< pritegne nona. »Papež?« se Slavko začudi z omalovaževanjem — kakor Karlov oče ali rudar Pahor. »Karlov oče meni, da papež pri liberalni italijanski vladi ni bogvekako prida zapisan. To je star spor. Odkar so mu Savojei vzeli papeško državo, je v politiki papeževa beseda brez moči.« Toda nono se z njim ne strinja. »Baje se je papež Benedikt zadnja leta vojne zelo prizadeval za mir.« »Prizadeval, da bi ohranil avstroogrsko monarhijo. Tako pravi Karlov oče,« poudari Slavko. »Karlov oče?« »Ja, oče mojega prijatelja in sošolca Karla,« pripoveduje Slavko o svojih novih znancih. »Hm, gosposki ljudje so to,« je nona na novo Slavkovo prijateljstvo s sinom gosposkega očeta ponosna, nono pa nad tem prijateljstvom ni tako navdušen. »Torej je vsa tvoja modrost od Karlovega očeta? pravi. »Spoštovan in razgledan gospod je to. Prijatelj profesorja Ivana Grudna, idrijskega rojaka, ki nas bo zastopal na mirovni konferenci in ki nc bo dopustil, da bi naše dežele iztrgali državi Srbov, Hrvatov in Slovencev« precenjuje Slavko profesorjev pomen v mirovni delegaciji podobno kakor Karlov oče in mnogi idrijski meščani. Tudi sedaj ponavlja vse, kar ve o tem profesorju, Rozika, ki ji je o tem učenem gospodu Že pripovedoval, pa mu molče pritrjuje. »Profesor Ivan Gruden jc naše največje upanje. Ne bo se uklonil,« jc Slavko prepričan. »Zato moramo storiti tudi mi vse, da bo njegov uspeh na mirovni konferenci popoln. Papež pa je brez DlOCi. V OČeh italijanske vlade je navadna ničla« »O bog,« se teh besed prestraši nona. >Kaj ko bi te slišal nunec ali učitelj Grjup?« se zgrozi. »In vendar je res,« vztraja Slavko pri svojem, oziroma pri mnenju Karlovega očeta. »A tudi, ko bi papež kaj pomenil, se za Slovence prav gotovo ne bi zavzel. Italijan je! Še več, papeževe izjave v zadnjem času, dokazujejo, da je, kar se tiče italijanskih zahtev, v celoti na strani Italije, čeprav se s sedanjo italijansko vlado ne razume.« »Hm,« se nono ne upa naglas strinjati s Slavkom, marveč se samo popraska za ušesom. »Ko sem bil enajstleten pobič, mi politika še na misel ni hodila. Politika je nevarna reč, če se ne strinja.5 z onimi, ki vladajo. Tudi zate bi bilo bolje, ko bi se brigal samo za šolo ali za kaj drugega, tvojim letom primernega.« »Toda, nono,« je Slavko nad nonom razočaran. »No, no ... ni ti treba vihati nosu in se čutiti užaljenega. Dovolj zgledov imaš, da se o nevarnosti politike prepričaš. Samo na Andreja pomisli!« »Na Andreja? Zakaj na Andreja?« se. oglasi Ro/.ika. Nono pa samo vzdihne. »Zakaj vzdihujete, oče?« Icrja Ro/.ika odgovor. »Nič, nič . .. Samo mislim .. .« »Kaj?« »No, mislim, ko bi se Andrej nc postavil za poveljnika narodne straže . . .« »Drugi so ga postavili, oče.« Roziki očetove besede niso po srcu. »Saj je vseeno! Sam ali drugi! Nesrečo si je nakopal . . . Bolje je, da človek ostane neopazen, če hoče, da ga pri potegovanju za neko oblast ne bo doletelo zlo druge, nasprotne oblasti . . . Zemljo imam. Lahko bi kmetoval . . .« To je res. O tem je Rozika že sama razmišljala in obžalovala, da ni bilo tako. Toda mož. je glava in žena je dolžna, da se postavi v bran za mu/a. »Andrej jc že vedel, kaj dela. In naposled, odpeljali bi ga prav tako, kakor so Antona in celo Jakoba, ki je Andreju nasprotoval,« pravi Rozika in užaljena vstane. »Domov moram. Andrc jevi starši so se prav gotovo že vrnili. Skrbelo jih bo,« vseeno noče očeta prizadeti. » Živila Združena Slovenija! « (Nadalj vanje in konec) Pred tednom smo na tem mestu kramljali o valovih narodnostnega navdušenja, ki so spremljali vrsto ljudskih taborov — menimo celo, da bi mogli v to obdobje pred sto leti zapisati rojstni dan nacionalne zavesti slovenskih ljudskih množ;c! Zato nam je tem ljubše danes, na predvečer jutrišnjega slavja v Vižmarjih pri Ljubljani, zapisati nekaj spominov in impresij na to mogočno slovensko manifestacijo. Zares mogočno, kajti po vseh sporočilih se je vižmarskega tabora udeležilo čez 30.000 ljudi! Ta množica ni njen glasen klic po združitvi slovenskih dežel in po narodnostnih pravicah — pred sto leti- — je v onih mračnih časih gotovo odseval pogum in življenjsko moč naših prednikov. S spoštovanjem in ponosom bomo jutri slavili častitljivo stoletnico zborovanja pod Šmarno goro — prav na istem prostoru, kjer je kipelo navdušenje pred sto leti. POVABILO V »NOVICAH« Kar s ponosom preberemo povabilo na vižmarski tabor, ki ga je podpisalo čez 100 (natanko 103!) zastopnikov šestnajstih gorenjskih, dolenjskih in notranjskih občin. Povabilo je bilo objavljeno v 18. listu »Novic« z dne 5. maja 1869. Ker pa je vsebina tega vabila tako jedrnata, je najbolje, da jo preberemo v jeziku, ki ima nadih žlahtne starinske patine: »Slovenci! — Ena najvažnejših pravic vseh narodov, kterih ne tlači jarm absolutizma, jc ta, da se ljudstvo sme zbrati v taborih, na kterih se javno pred svetom izreku jejo tirjatve in želje narodove. — Te pravice so naši prodniki uživali. Nemile okoliščine preteklih stoletij pa so jih zatrle. — Prišel je zopet čas, da ljudstvo ne sme napravljati pod milim nebom shode. Te pravice so se že poslužili in ravno sedaj poslužujejo naši bratje po dru/.ih slovenskih pokrajinah. — Slovenija, društvo za brambo narodnih pravic, je vzajemno z nami sklenila, tudi v središču domovine naše napraviti tabor, in to na Vižmarjih blizu Ljubljane, na binkoštni ponedeljek, 17. maja t. 1. ob 3. uri popoldne, da se ondi zbere ljudstvo iz bližnjih in daljnih slovenskih krajev in na tem mestu, izreče, kaj zahteva v duševni in materialni blagor svoj. — Po postavah so narodu našemu zagotovljene mnoge pra vice, za k t ere je treba, da razen zastopnikov v deželnih zborih, tudi mi povzdignemo svoj glas, da ga zve visoka vlada. — V tem smislu se bode v našem taboru govorilo in sklepata o sledečih zahtevah: I. o sredstvih, ki so neobhodno potrebna, da se ohrani narodnost slovenska, in to po zedinjenju vseh Slovencev na postavni poti z eno kronovirto z deželnim zborom v Ljubljani; po vpeljavi slovenskega jezika v šole; po ustanovitvi slovenskega vseučilišča v Ljubljani; po vpeljavi slovenskega jezika v urade. II. o napravi denarnih zavodov v podporo kmetijstva in obrtnijstva in o osnovi lastnega zavarovalnega društva. Vse te zahteve so za ves narod naš zelo važne in zato mora sveta dolžnost biti vse-cemu domoljubu, da se poteza za pravice svojega naroda. Na noge tedaj, predragi ro-jaci! Čimveč Vas pride, tem veči uspeh imeli bodo naši sklopi. In v tej veseli nadi prihoda Vašega na Vižmarje podajamo Vam bratovsko roko ter kfičemo: Složimo se! Živila Slovenija!« VIŽMARSKI TABOR Zares nad vse časten odziv na povabilo v »Novicah«. Z vseh strani so prihajale množice »ta-boritov«, kot so jim tedaj rekah. »Na tisoče ljudi je romalo na taborišče na vozovih in peš; vmes smo videli tudi kmečke korenjake jezditi na konjih. Kakor jc skozi Ljubljano iz okolice njene Ln iz dolenjske in notranjske strani in pa iz Ljubljane same vrelo ljudstvo na Vižmarje, tako je vrelo od gorenjske strani na vozovih in peš na tisoče na taborišče.« Koširjeva Franjiea z Broda pod šmarno goro — Levstikov pesniški ideal — je še posebej pozdravila prihod ljubljanskih Sokolov: »Dragi slovenski bratje! Vrli Sokolovci! Krepka perutnica slovenstvu je ljubljanski Sokol! Dočakal jc vže bil težke čase, britke ure, velike viharje; zadela ga je bila celo smrt, iz kterc se je vendar zopet prerojen vzdignil v novo življenje, kakor tič feniks i/, plamena, ter zopet mogočno leta po krasnej slovenskoj domovini. — Sokol je ena izmed neutrudljivih straž, naše narodnosti, in zato on vzdiguje svoja veličastna krila povsod, kjer se naš zatirani narod bori za svoje in svojih starih dedov svete pravico. Tudi današnji, zgodovinsko važni, aveti dan, v kterem se je na Vižmarski tabor zbralo toliko tisoč Slovencev od vseh krajev, da pod velikim Bogom na ves glas izrekajo, kaj zahteva njih bodočnost, vidimo krasno sokolovsko obleko, ponosno sokolovsko perje in visoko sokolovsko zastavo med njimi. — Vrli Sokolovci, ljubljeni bratje! Pozdravljam Vas v imenu vseh tukajšnjih Slovenk, ter v njih imenu Vam rw»daia.m ta Irak vljudno Vas proseč, da ga privežete na svojo ponosno zastavo, v spomin današnjega velicega dneva! Ozirajte se nanj ter nikdar in nikjer ne zabite, kaj današnji dan, v kterem ste ga prejeli, soglasno izreka toliko tisoč ust razcepljenega slovenskega naroda. Nosite ga po slo-venskej zemlji, in ostanite zvesti sinovi svoje domovine, zvesti cesarju in veri svojih očakov, kakor ste bili zmerom do zdaj! Bog vas živi, mladi slovenski bratje, krepki boritelji slovenskega prizadevanja!« »UDRI NEMŠKUTARJA!« Incident, ki so ga izzvali ljubljanski »turnarji« komaj teden dni za vižmarskim taborom na Jamj-čjem, kjer so domači fantje nagnali nemškutarje in jim vzeli zastavo, je resno ogrozil taborske zahteve. Hujskaški ljubljanski nemški časnik »Tagblatt« je pisal: »Tako daleč smo že, da kmetje železnico napadajo. Na taborih se je iznašla psovka »nemškutar«; dijaki se vseh napadov vdeležujejo, tako na Jezici in spet zdaj na Janjčjem. Tabor je kriv napada na Jančjem. Gibanje med ljudstvom 23. maja t. 1. v Vevčah in v Ljubljani je bilo že celo s o c i a 1 i s t i č-n o.« Seveda so slovenske »Novice« zdaj ostro nastopile. Voditelju ljubljanskih nemšku-tarjev, ki je bil včasih s'o-venski narodnjak, so veljale naslednje z logiko in argumenti podprte besede! »Kdo je besedo n e m š k u-t a r i/.najdel, mi sicer ne vemo. Al g. Dežman in morebiti še kdo drug se bo gotovo spominjal, da so bile že 1848. leta pri nekem ljubljanskem nožarju sablje izložene z napisom: Udri nemškutar j a. Gotovo se bo gosp. Dežman tudi še spominjal Koseškega pesmi: Ti tujcu nemarno si svoje prodal; — pod mizo njegovo boš trohice bral, — podnožnica, votli nemškutar. — Saj jc prišla že v tistem časniku, v kterem beremo navdušeno Dežmanovo pesem: S c S L O-V R N I J A ni izgubljena in njegov panslavistični govor: Slava Slavjanom. To je bilo že 1848. leta, ko ni bilo še nič od taborov slišati, In že jc D e ž m a a ikVBR stva-ril Slovenijo in jej prerok bil, da ni zgubljena! Ne tabori tedaj, nego Dež m a p je prvi dražil nemškutarje s Slovenijo!« Četudi so se narodnostne razmere po vižmarskim taboru pri nas poslabšale — v prvi vrsti zaradi cepitev na politične stranke in svetovnonazorske smeri, smemo vendarle reči, da je bil prav vižmarski tabor ena prvih za rij, ki je obetala današnje svetle in- jasne dneve. Črtomir Zoreč Roparski zaklad JULIUS MADER Restavrator Kari Sieber, ki so ga poslali tja po vojaški dolžnosti, je opisal avtorju te zaklade z naslednjimi besedami: »Seznam, ki se je stalno nadaljeval, je obsegal nad 600 gosto popisanih strojepisnih pol. V rovu je ležal gentski oltar, pa Michelangelove slike, na ducate Durerjevih grafik, dunajska Rotschildova zbirka, najlepše umetnine galerij iz Neaplja in samostana Monte Casino. Vermeerjeva dela so ležala poleg Tizianovih in Brueglovih, v drugem kotu pa je ležal demontirani verdunški oltar iz kovanega zlata. Kljub mnogim letom poklicnega dola mi je težko našteti vse, kar so tam nakopičili. Transportov ni bilo konca. Strokovna nega je bila zaradi akutnega pomanjkanja osebja vedno slabša. Pošiljke, ki so prihajale od konca leta 1944 večinoma iz Madžarske smo lahko samo površno popisali, nazadnje pa sploh ne. Po mojem mnenju so bile mnoge slike privatna last. Nihče ne more razumeti, kako je bilo nam, umetnosti privrženim strokovnjakom pri srcu, ko smo spomladi leta 1945 dobili povelje« da moramo pripraviti popolno uničenje vseh teh edinstvenih del. Od i'j da j nisem našel več niti minute miru.« Glede usode tega skritega zaklada vodstvo »alpske trdnjave* ni bilo složno, šef SD Kaltenbrunner ga je hotel uporabiti pri protihitlerjevski koaliciji kot sredstvo pritiska ali za zamenjavo za orožje in preskrbo iz Švice. Nacistični gauleitcr in vojaški komisar tega alpskega skrivališča Eigruber pa je skušal skupaj z SS-hauptsturmfuhrerjem dr. von Hummelom iz Hitlerjeve gornjesalzburške uprave izvršiti izrecno Hitlerjevo povelje, da je treba ta neurejeni podzemeljski muzej neusmiljeno uničiti. Dr. von Hummel je zato pripeljal sredi aprila osem velikih zabojev z napisom »Previdnost, marmor — ne prevračaj!« in jih dal namestiti na določena mesta v rovu. V resnici pa je bila v vsakem zaboju 750 kg težka zračna bomba. Velikanska sila sočasno prižganih šest ton visoko brizantnega eksploziva naj bi za vselej uničila to, kar so skozi stoletja ustvarile nadarjene roke in človeški um! Kar bi pri tem ne dosegla ogenj in porušeno skalovje, naj bi uničila voda, ki bi obenem predrla iz nasproti ležečih vodnih naprav, ki so še delovale. Načrt je bil vražje premeten. Zračne bombe so bile namreč ameriškega izvora. To so bile bombe, ki niso eksplodirale, in ki so jih sprva odstranili, potem pa spet aktivirali. Njihovj drobci, ki bi jih našli na tem mestu eksplozije, naj bi zvrnil* krivdo za uničenje umetnin na anglo-ameriške enote. Poleg zlata, draguljev, deviz in ponarejenega denarja, ki so ga nacisti nakopičili v »alpski trdnjavi«, pa je bih« ob lop-llškcm jezeru še poslednja Hitlerjeva orožarna. To jezero je bilo s svojo okolico najbolj pripravno za tajno in nemoteno snovanje načrtov, ki naj bi šc pet minut pred dvanajsto pomno/ ili "strahote vojne in prenesli vojno še tja, kjer jc doslej ni bilo. Do Topliškega jezera jc vodila samo eno cesta, ki Jo je bilo lahko nadzorovati. Za jezerom, ki je ponekod globoko tudi čez sto metrov, se dvigajo strme skale Mrtvega pogorja. To j;r divja pokrajina, ki še vedno ni kartografsko popolnoma obdelana. Sem je prišel konec leta 1942 raziskovalni oddelek vojn' mornarice, ki so ga bili v Kiclu zbombardirali, ln se na* , v bližnji okolici. Že tako nedostopen gorski svet so km" obdali še z globokimi žičnimi ovirami in gostimi stražami tako hermetično zaprli vse področje okrog Topliškega Jcz .''.* V okoliških gostiščih so se odslej sukali mornariški telm,K ' v Izpraznjenih kmečkih domovih in vilah so se naselil« la& raloriji in finomehanične delavnice. Kapitanleutant dr. '*|»* Mcsscrmafm ln njegovi sodelavci dr. ing. Kcller in vodja mi«, no fizikaličnega instituta dr. ing. Determann ter in'-enl j0 Pichler, Gchrens, Maver in drugi so sicer videli, da se 'r0tlit. nezadržno približuje »alpski trdnjavi«, vendar so ostali H Icrju zvesti še po njegovem samomoru. Svoje načrte, jih delali po nalogu Hlmmlcrja, Kaltenbrunner ja in Skoi^ nvja, so skušali obdržati v tajnosti šc dolgo po vojaškem P razu. . ,| V tej skriti delavnici »čudežnega orožja« so se ukvar!"h v glavnem s štirimi projekti: z izdelavo posebnih ar'"cr,!Sf0v granat za obstreljevanje betoniranih in trdnjavskih objek | vodljivih torped oziroma takih, ki bi sama poiskala svoj dvojnih torped in žepnih podmornic, oboroženih z ki bi jih izstreljevali s podmornic pod vodo. Te Iznajdb*.* ^ bi pomagale podaljšati nesmiselni odpor vsaj za nekaj nov, dni aH ur. 0<| Posebne artilerijske granate so razvili že takrat, ko H zmage obsedena Hitlerjeva Nemčija pripravljala n-'p^' (). Gibraltar, čigar skalna trdnjava Je zapirala vhod v «.tjjjfr zemsko morje. Iztrclki so imeli kaliber 17 cm In so bih o ^ nI s posebnimi obroči za toptue kalibra 24 cm. BIH so jj y krat do dvajsetkrat daljši od navadnih; njihova d«'*^ t,0 ■D klala gladt na kaliber 2,2 do 3,6 metra, te/a !>' *k1 1000 kg. Zastrupitve z gobami Poznamo več zastrupitev z gobami. Lahko se zastrupijo z užitnimi, če so stale Predolgo nabrane, preden smo jih pripravili in pojedli a|i pa, 6e so pripravljene dolgo stale na primer v hladilniku. Taka zastrupitev je Podobna vsaki drugi zastrupitvi s hrano in je manj ne varna. Zastrupitev z neužitnimi gobami se pokaže lahko že 30 minut do 2 uri po zaužit-ju. Zastrupitev je resna, vendar je zdravljenje dokaj uspešno in smrtnost nizka. Sem prištevamo zastrupitev z mušnico, vražjim gobanom itd. Najtežje zastrupitve z gobami pa se pokažejo šele 6 Kotiček: *a ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Kako sadimo spomladanske čebulnice in gomolfnice d ifC'3l"!'n'cc i"1 gomoljnice na splošno sadimo med °o njihovega mirovanja, to je med časom, ko se listi osuše ter pričnejo odganjati prve koreninice. I/ko-Pane, pravilno posušene in shranjene čebulnice dalj asa mirujejo kot sicer, zato jih lahko sadimo od av-^Usta do konca novembra. Uspeh pa je boljši, če jih sadimo tik pred mrazom, da se prej lahko dobro Ukoreninijo. Narcise in žafrani odganjajo koreninice oziroma astne vršičke že zgodaj, vendar je v njih še toliko Po^' C'U preneseJ° zadovoljivo tudi pozno sajenje. Pri-Ocljivo pa je zasaditi Čebulnice in gomoljnice takoj, Ko J'h dobimo. BO avlJO nadomestno čebulico tam, kjer jim najbolj raviloma jih zasadimo dvakrat tako globoko kot Posamezne vrste čebulic visoke. Jarice globokega cv'.tnja nc Prenašajo, v zemlji se zaduše ali pa ne pr° °" Sčas°ma si nadomestni gomolji sami poiščejo ?a|1Vo K'°bino. Tulpe globlje sajenje dobro prenašajo, *Q jih globlje sadimo, da lahko prek njih sadimo še tuljf.C CVctice m Pri tem čebulic ne poškodujemo. Tudi nap, Prija priPrt'd saienjem gredico prekopi jemo 30 cm globoko. tr . tcrn odstranimo vse večje kamenje in korenine fcemi- pl(JVc|ov. Najbolj jim prija spomladi zagnojena ]L, ;,a* ^e Pa ni bila gnojena spomladi, lahko dodamo k0riltlr P'vPeivl hlevski gnoj (4 kg na kvadratni meter), ter. G°St 815 7 do 12dkB nitrofoskala na kvadratni meniti n,°'lla 7 zemljo dobro premešamo. Zemlja mora •^Posil g' tia P()1'S1K'I1I() vanjo brez težave roko do rok0 c! . i°Olje je saditi čebulnice in gomoljnice / Vsaksv,^U,imo jin odvisno od velikosti 8 do 15 cm -p . ostCl. 80 Ricer odporne proti mrazu, vendar jih Pad« ,ni'a/ V /iini 1)1 ez snega lahko precej uniči. Ce Mišju,v''U l; ^Odaj*. pa m nevarnosti /a pozebo in i/, tolikn i. Sl,hih peščenih tleh čebulice ne občutijo s SI ^ v mokrih težkih tleh. Zaščita tulp in narcis jarj "' Zelo koristna. Nujno pa je zavarovati SciuT'^'antlns, fef, ani, hrišice (muscari), zvončki, "' ChlOnnvo onoxa - — • * i il J _ — janet "<«h žafrani icile., animcnz diyi nareke ,tulf>t hi'aclfite Vrine, fiatcilo do 24 ur po zaužitju. Zastrupitev s temi gobami je skoraj vedno smrtna. Tako se kažejo znamenja zastrupitve z zeleno mušnico (amamta phalloides). Zelena mušnica vsebuje dva huda strupa: fa-loidin in amamtin. Ko se pokaže delovanje teh strupov na organizem, je običajno preteklo več ur ali celo dni in je prav zato ukrepanje prepozno, v večini primerov malo uspešno. Zastrupljeni občuti najprej bolečine v trebuhu v obliki kolik, vzdiguje se mu, prične bruhati in dobi drisko. Izbruhek in blato sta pogosto tudi krvava. Vse to pa povzroči izgubo telesnih tekočin in soli. Zastrupljeni je izsušen, žejen in prizadet. Nekaj dni se lahko stanje slabša. Pojavi se zlatenica zaradi okvare jeter, prizadete so ledvice, srce in možganske celice. Zavest se oži, nastopi globoka nezavest, ki se konča s smrtjo v 3 do 6 dneh po uživanju te gobe. Otroci so bolj prizadeti in se znamenja pokažejo prej, ker na splošno slabše prenašajo izgubo telesnih tekočin in soli. V vsakem primeru, ko le sumimo zastrunJtev z gobami, «udi v la;. ! obliki, n.o-ramo takoj k zdravniku. Ne pozabimo, da se znamenja najtežjih zastrupitev pokaže jo kasneje, po določenem la-ten'.nem obdobju več ur ali cejf. dni. Domača zdrsnila ne b«"de pomagala in Uiko zdravljenje le zavlačuje pravočasno ukrepanje .strokovnjakov. Izpiranje želodca se uporablja le takrat, ko se zastrupimo z užitnimi, toda pokvarjenimi gobami; pri neužitnih pa le tedaj, ko se znamenja zastrupitve pokažejo naglo po zaužitju. Vaš zdravnik bo odločil, kdaj je potreben prevoz v bolnišnico. Ce je gobe jedlo več družinskih članov, naj gredo k zdravniku vsi, ne le tisti, ki kažejo znamenja zastrupitve. Za zaključek ne pozabimo staro resnico: jejmo le tiste gobe, ki jih dobro poznamo ter so sveže in užitne, če pa kljub temu nastopijo zgoraj naštete težave, smo se mogoče zmotili in takoj poiščimo zdravniško pomoč. Vselej, ko imamo prebavne motnje, se skušajmo spomniti, kaj smo jedli v zadnjem času in na to opozorimo zdravnika. dr. Košir Marta svetuje Mojca B. iz Kranja: Stara sem 19 let in kot večina deklet moje starosti, sem rada lepo in moderno oblečena. Redno kupujem modne časopise in zasledujem novosti, vendar pa se je med množico modelov težko znajti. Povejte, prosim, kaj o najnovejši modi. Kupila sem tudi že blago za kostim in obleko, pa ne vem, kako naj ju dam ukrojiti. Prosim, svetujte mi model po zadnji modi. Marta odgovarja: Letošnja moda je zares pestra. V modnih časopisih zasledimo kaj različne modele, pravo mešanico stilov. Zato pa je izbira toliko večja, saj se nam ni bati, da ne bi bili oblečeni po modi. Nekaj značilnosti pa letošnja jesensko-zimska sezona seveda ima. Plašči imajo kaj različno dolžino: lahko izbirate med skrajnostima — med maxi in mini dolžino, tri prste nad kolenom ali pa se odločite za devetdesetinski plašč. V pasu so navadno stisnjena, nato pa rezani v zvon. Fazone so velike okrogle ali koničaste. Več plaščev je tudi do vratu zaprtih in I majhnim ovratnikom. Na športnih modelih so velikokrat našiti veliki žepi. Opaziti je tudi prečne okrasne šive nekaj centimetrov nad pasom. Še vedno je nekaj plaščev s pasom na zaponko, nekaj modelov pa je tudi s krzneno obrobo. Kostimi imajo jopice z majhnimi ali velikimi ovratniki. Moda dovoljuje dolge in zelo kratke jopice. Kratke krasijo prešivi in veliki potiskani gumbi, dolge pa veliki /epi in pas. Zapenjajo se v eno in tudi dve vrsti. Krila so iz mehkih blag, rezaaa v zvon aH pa imajo spredaj gube. Hlače so do kolen stisnjene, nato pa se zvonasto širijo. Največkrat so sešite iz volnenega tvida. Obleke imajo oprijet živo-tec in stisnjena ramena, navadno z visoko nakazanim pasom, rezane v zvon, s poudarjenimi šivi. Pogosti so beli dodatki. Puloverji imajo visoke ovratnike in so dolgi in tesni. Nosimo jih pod brezrokavniki. Brezrokavniki so moderen ia zelo praktičen del garderobe. Spletemo jih na roke, saj so v modni milosti tisti iz najbolj debele volne. So zelo dolgi in imajo vsaj en žep. Lepi so tudi iz volnenega tvida. I Tunika se pojavlja največ-I krat okrašena z vezenimi motivi. Klobuki imajo še vedno široke kraje, čepice, ki so posebno v modi, pa so največkrat volnene in zelo tesne. Baretke so izginile. Pas je največkrat kovinski, če pa je iz blaga, je zelo širok in s sponko. Večerne obleke: v modi so ciganski modeli, obleke iz črnega ali belega dvojnega atlasa, jerseva, okrašene z vezeninami, čeznje pa nosimo dolgo jopico kontrastne barve. Priljubljeni so vezeni ka-zaki čez široke hlače, črne obleke iz chifona in muslina, v pasu stisnjene s pasom iz bleščečih kamenčkov in bleščic. Barve: prevladujejo bela, črna in rdeča. Nekaj je tudi rumene, vsi odtenki rjave barve, potem še roza, siva in zelena. Tkanine: največ je tvida, gabardena, potem volnenega krepa, cenjen je beli in črni dvojni atlas, jersev, volna in seveda krzno. Zgodbice Nezgoda Drejčkovi starši so imeli za hišo lep vrt. Od hišnih vrat je vodila široka peščena pot, ki se je sredi vrta razccpljala na številne stezice, ki so kot beli trakovi ovijali cvetlične grede. Tod so rasle raznobarvne anemone, oranžno in škrlatasto rdeči tulipani, ogromni šopi nageljnov ter cvetlični grmi s pisanimi cvetovi. To je bil Drejčkov svet. Sem ga je puščala mati, ker tu ni bilo ne jarkov ne vode, ne avtomobilov, kjer bi se mogel otrok ponesrečiti. Vrt je obdajala visoka ograja, ki je Drejček ni mogel preplezati. Hodil je naš Drejček po zeleni travici in premišljeval, kaj bi počeJ. Na tleh je ležala kanglica z rdečo lopatico, velika pisana žoga, medvedek, avtomobilček, tank in orglice, račka in gugajoči se konjiček, smešni pajac in nekaj šahovskih figur. Drejček pa se je dolgočasil. Vtaknil je prstek v usta, se zazrl v lepi svet in zamislil. Takrat so uzrle njegove oči čudno stvar. Na 'v lem cvetu pritlične jab'a-nc se je nekaj premaknilo. V soncu so zadrge: i.i drobna krilca, se zasvetli-kala in izginila. Drejček je strmel v to čudo. Stopil je z negotovimi koraki bliže, prijel vejico in se zazrl v čudovito živalco. Ta se je oprijemala belega cveta jablane in potapljala svoj ril-ček v rumeni cvetlični prah. Po trebuščku je bila rumena in še njena svetlikajoča se krilca so bila svetlo obarvana. Drejček je gledal živalco in mu je bila všeč. Malo jc premišljeval, pa je iztegnil drobni prstek in Se je narahlo dotaknil. Ta o Drejčku na vrtu je samo nevoljno odmaknila zadek, zakrilila s tankimi krilci in dalje sesala sladki cvetlični sok. Drejček je očaran strmel vanjo. Tako rad bi imel to drobno živalco, ki je bila s cvetom vred tako čudovito lepa. Zopet je iztegnil prstek, da bi jo pri-jel. Čebelica je žalostno rekla: »Drejček, zakaj mi nagajaš? Mudi se mi, da bom nabrala poln košek medu. Doma me čakajo drobne čebelice in naša stara, dobra mati.« Drejček pa ni razumel njene govorice. Videl je samo njene črne oči in lesketajoča se, utripajoča krilca. Nepopisno je želel, da bi jo zaprl v dlan in odnesel domov, da bi se z njo igral. Skušal jo je ujeti. Čebelica pa je otožno spregovorila: »Ne muči me, Drejček! Če mi boš nagajal, te bom morala pičiti. Tebe bo bolelo, jaz pa bcen umrla.« Drejček pa ni slišal ničesar. Zgrabil jo je in stisnil z drobnimi prstki. Silna bolečina mu je presunila vse telo. Tekel je k hiši in vpil na ves glas. V trenutku je bil pri njem očka. Pogledal mu je tresoči se prstek in iz-drl želo. »čebela te je pičila,« je rekel, »ne bo te dolgo bo!e!o. Kmalu bo dobro.« Drejček pa se ni mogel umiriti. Potisnil je prstek v usta in hlipal. Očka ga je dvignil v naročje in se napotil z njim po cvetočem vrtu. Da bi ga umiril, je poltiho zapel me I »ko pesmico. Potolažil se je. Samo včasih je še globoko zavzdihnil. Potem ga je občutje varnosti v očetovem naročju zazibalo v globok sen. Moj počitniški doživljaj Ob Sovi V četrtek ob šestih zjutraj smo krenili na ekskurzijo v alpski svet. Med vožnjo proti Kranju nas je krog in krog obdajala megla in šele v prestolnici Gorenjske se jc zjasnilo. V daijavi so se pokaza le Savinjske Alpe. Od Kranja do Jesenic smo prišli zelo hitro, kajti avtobus je peljal po novi cesti. Kljub jasnemu vremenu so bi'.e Jesenice zavite v dim, zakaj iz železarne se tako močno kadi, da prah ne ino re sproti izginiti. Z Jesenic smo se odpeljali proti mejnemu prehodu v Ra tečah. Tam je avto obrnil in 1 I na cesto za Vršič. Z \ I gl, kjer smo nc4.aj \f% lega pojedli, jc naš avtjous krenil po strmi cesti v dolino Trente k izviru Soče. Ustavili smo se prod neko gostilno, od koder do izvira vodi kamnita steza. Ta*n nam je tOVariiica Krapšova povedala vse o Soči. Nekateri so kupili lepe spominske značke, drugi pa razglednice. Potem smo M nekaj časa igrali vojsko, proti večeru pa po ■ >• e krenili proti Skofji Loki. Vsi smo prišli domov lili in 7'!i.ivi, le Marjeta si jo aik'a nogo. Janez Vehar, 4. razred os. š l vet ko Gotar. Trata pn atotji Bilo je lepo poletno jutro. Sonce je že kukalo izza gora. Čebele, čmrlji in druge žuželke so se prebujale. Cvetice so dvigale svoje pisane glave | in odpirale liste. Tega dne smo se mamica, sestrica in jaz odločile povz-peti na Dobrčo. Ker smo bile še zaspane, se med vožnjo z avtobusom proti Tržiču nismo nič pogovarjale. Ko smo prispele in izstopile, je bilo treba vzeti pot pod noge. Toda že pri prvem gozdu nad mestom smo nekaj časa počivale. Počitek pa ni dolgo trajal. Ura je bila že sedem in morale smo naprej. Skozi gozd je šlo počasi, kajti med potjo smo se pogovarjale o Gorenjski in njenih naravnih lepotah. Toda čas je hitro mineval in nenadoma sem opazila, da smo prišle do velike jase, ki se imenuje Bistriška planina. Po njej so se pasle krave. Pri majerici je mamica kupila mleko, smetano in skuto. Zvedele smo, da je do vrha še za dobro uro hoje. Pospeš.le smo korak in res smo bile v eni uri na vrhu. Tam jc Zazvonil je telefen Za hitro obvestilo človek j dostikrat uporabi telefon. Včasih letijo po žicah vesele, včasih pa žalostne novice. Tudi pri nas je lansko leto nekega mrzlega novem- | brskega jutra zazvonil telefon. Skočil sem iz tople postelje in dvignil slušalko. Klicala je teta. Ko sem zaslišal njen glas, ki ga je stresal jok, so mi noge začele drgetati. Sporočila je, da je umrl stari ata. Niti spregovoriti nisem mogel, tako me jc pretreslo. Nista ! še minila dva dneva, ko sva bila skupaj. Zdrav in vesel mi je pripovedoval o svojih otroških letih. Zvedel sem, kako je hodil v šolo, kaj vse jc delal kot deček na vasi . .. Ni in ni mi šlo v glavo, da je mrtev, da ne bom nikdar več občutil njegove žuljave, a prijazne roke. Toda bilo je res. Te roke so za vedno obrnil ovale. Od tedaj vedno s strahom dvignem slušalko, kadar se oglasi telefon. Kondi Pižon, 5. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Podvodna puška V začetku počitnic sem si kupil puško za podvodni ribolov. Takrat šc nisem vedel, da bom s to puško doživel marsikaj zanimivega. Čez nekaj dni smo namreč odpotovati na morje v Novigrad. ?.c prvi dan sem šel lovit ribe. Nataknil sem si plavutke, si pritixlil masko, prijel puško in zaplaval. Pogled na morsko dno jc bil /el<» lep. Morske alge in druge vodne rastline so zibajoč stegovale svoje vratove in silile proti površini. Jata ribic je švignila mimo. Prav tedaj sem zagledal veliko ribo. Pomeril sem. sprožil in zadel — toda ne ribo, ampak skalo, ki je ležala na dnu. Rioa pa se mi jc smejala izza nje. Ce bi mogel, bi jo od jeze živo spekel. Zasadi udarca ob kamen se m» je skrivila ost na harpuni. Bil sem prisiljen odnehali. Po vrnitvi v Kranj sem sklenil, da bom puško čim prej prodal. Toda začela se jc Šola in misliti moram na va/uejse stvari. Milan Pagon, 6. razred os. š. Simon Jenko, Kranj Razmišljanje V Vietnamu ic vedno divja vojna. V časopisih sem brala, da Američani poligpjo hiše in pobijajo nedolžne ljudi. Vielnamcl se junaško borijo ] za svobodo. Prebivalcem primanjkuje hrane, pri nas pa maoanao kruh v smeti. Na stotine ljudi umre vsak dan zaradi lakote. Vojne noče biti konec. Človek se sprašuje, ali bo morija sploh kdaj pri kraju. Koliko nesrečnih ljudi bo šc ostalo brez strehe? Koliko otrok brez staršev? Kot nekoč pri nas, tako je danes v Vietnamu. Narod trpi zaradi lakomnosti velikih sil. Pohlep po tuji zemlji se plačuje s krvjo in /iv ljenji nedolžnih, le kdaj bodo mladi Vietnamci, šolarji mojih let, brez strahu napisali v zvezke abecedo ali bcsfdiio 'mama'? Ko sem letos, prvi dan potit a, korakala proti šoli. sem si mislila: »Ob. zakaj jc že konec počitnic?« Tedaj pa se ■ni je zazdelo, da mi skrit glas odgovarja: »Pomisli na stotine otrok v Kiafrl, Vietnamu ln drugod! Kako vese II bi bili. če bi mogli hoditi v šolo! Kako bi se jim ob pogledu na kos kruha hi sko ioUcO čaja, ki ju ti dobiš med malico, veselo zalskrllc oči.« Da, resnično, oni so za to srečo prikrajšaid. Njihova mladost mineva ob grme j n iti topov ln žvižganju kro ■ gel. Misel na trpeče sovrstnike | v daljnem Vietnamu, v iz- i mučeni Blafri, mi je pospeši- ' hl I "rak V solo. Metka Bolka, 7. ra/red os. 5. Matija Valjavec, Pi eddvor bilo veliko turistov in planincev. Nismo se dolgo zadrževale v koči, kajti pokrajin* okrog nje in razgled na dolino sta mnogo lepša. Toda nenadoma se je pooblačilo *° že so padle prve deževne kaplje. Brž smo se odpravile proti domu. Do Tržiča smo hodile dve uri, vendar je avtobus, ki bi nas moral pripeljati do Kranja, pravkar odpeljal. Treba je bilo počakati naslednjega. Domov smo prišle ob osmih zvečer. Naporen dan nas je utrudil in kmalu smo odšle spat. Vesna Kosmač, 6. razred os. š. Simon Jenko, Kranj Naša Cica 2e tri leta imamo dort* morskega prašička. Dali s& mu ime Cica. Prinesel n*1^ ga je neki gospod iz bol?'j" niče, kjer jim odvzemajo * Ko smo jo dobili — namreč — je bila še »aw majhna in boječa. Danes J in se Ir oči )e seveda precej večja 10 j^j je že zdavnaj privadila- . belo dlako, le okrog oCil črna in rjava, OJff*-««. okrogli ter črni kot o* Sprednje tačke so o»rC.wpi nc s štirimi prsti zaclnJe.^0 s tremi. Hrani se P1*, ' a ved» <• s travo in senom, sov«.* — ^ je tudi hi uske, jabolk«., ^ renje, solato in suh krU j*^ pije nič. Toda rajši od ^ ga naštetega ima oves. ^ dar \ idi, da ga imam v n1t5 sede na zadnji no/ici..'nže|ja začne prositi. Ko se M t3r uresniči, vedmo veselo , brunda. Biva v zaboJ*J^Sl nem žaganja. Ima P°jf \c-prostor za hrano bn sx0j pp /išče. Poleti jo večkrai ljem na trav m k. kjer * ty se, ko pa je si /asP1' p »v i atku jo poklic**« • lfi slušno stopica za lU°li\\ctt mi sledi po stopnicah v prav do svojega z-»bc,J ' . •jate1!' Cica je moj veliki P"7^' Upam. da bo še dolgo la pri hiši. I'va Zemljak, 5. razred rt os. š. France PreJer« > Kranj 8 šolski" klopi Državna založba Slovenije je izdala knjigo 0. Kolle: Ljubezen in spolnost Knjigo lahko prištevamo med najboljše priročnike spolne vzgoje. Njen namen ni samo poučiti o različnih načinih spolne tehnike — ampak se bolj v tem, da odkrije ln osvetli vzroke in razloge vsakdanjih navzkrižij, ki Jih prinaša skupno življenje v dvoje ali v družinski skupnosti z vsemi svojimi bolečimi problemi, pred katerimi se /najde človek. KNJIGA LJUBEZEN IN SPOLNOST ki je bila takoj razprodana, ko se je pojavila na nemškem knjižnem trgu, jc razdeljena na tri poglavja- SPOLNOST PRILAGAJANJA, UMETNOST LJUBEZNI in PRESKUSNA DOBA ZAKONA. Njen namen je, človeku približati dognanja sodobne znanosti, ga poučiti, da nc bo gledal v spolnosti kaj posebnega in od življenja ločenega. Posebnost knjige pa jc Se v tem, da pridcio do besede tudi bralci in bralke, ki s svojimi pismi i/ vsakdanjega življenja dajejo knjigi pečat piistnosli in neposredne življenjske resničnosti. Cerklje — V nedeljo, 5. oktobra, dopoldan bo v Cerkljah v kino dvorani velika proslava ob dnevu prostovoljnega krvodajalstva in krajevnega praznika. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi 14 zlatih značk in 38 srebrnih. V Cerkljah je do sedaj dobilo srebrne značke kar 260 krvodajalcev, 81 jih ima zlate, 12 pa ima diplome. Po podatkih krajevne organizacije rdečega križa je iz tega kraja dalo kri že več kot 3000 krvodajalcev, to je okoli 1200 litrov krvi. Samo letos je oddalo kri 238 krvodajalcev. —an Posojilo za gasilski dom v Tržiču V programu gospodarskega razvoja, financiranja negospodarskih investicij in proračuna občine Tržič je za letošnje leto predvidena tudi dograditev* gasilskega doma v Tržiču. Po omenjenem programu je financiranje gasilskega doma predvideno s posojilom, katerega naj bi najela občinska skupščina. Na zadnji seji tržiške občine so odborniki sprejeli pred- log sveta za družbeni plan in finance, da skupščina najame pri GKB posojilo v znesku 84.186 dinarjev za dobo 15 let. Predračunska vsota za dograditev gasilskega doma v Tržiču znaša 84.186 dinarjev, s temi sredstvi pa naj bi zgradili pritlični prizidek ob obstoječi stavbi. V prizidku je predvidena delavnica, garderoba in sanitarije, vg Sodelovanje brez zavisti '* JE VZORNO OPREMLJENA, IMA 294 STRANI l\ Vct. ^ vfcUA VEZANA V CELO PLATNO *2 DIN. SpR rt JO V VSEH KNJIGARNAH. NAROČILA DPR ,EMA,° TUDI zastopn,ki ZALOŽBE IN DR/AVNE ZALOŽBE SOVI \ 1.11', LJUBLJANA, Mestni Irg 26 Krajevna skupnost Kranjska gora je za letos planirala 170.000 N din dohodkov, od tega predvidevajo, da bo za 80.000 din dohodkov od turistične takse in 30.000 N din občinske dotacije. Ostali dohodki krajevne skupnosti so iz lastne dejavnosti kot npr.: odvoz smeti, parkirnina, komunalna dejavnost, vzdrževanje cest ipd. Izdatki za osebne dohodke delavcev krajevne skupnosti in vzdrževanje javne razsvetljave znašajo letno 77.000 N din. Preostala sredstva v znesku 93.000 N din so bila razde-ia po krajih Podkoren, ERITE PO OKUSU marmorni kolač sadni rolada m Kranjska gora in Gozd-Mar-tuljk. V vsakem od teh naselij je bila ustanovljena posebna komisija, ki je pregledala nujne potrebe domačega kraja in izdelala predlog predračuna za ta nujna vaška dela. Po planu jc bilo v vseh treh naseljih za letos nujnili del za 140.000 N din, denarja pa je 50.000 N din manj kot to zahtevajo vaške potrebe. Do sedaj je celotna turistična taksa pripadala krajevni skupnosti. Od letos naprej pa bodo turistično takso delili s turističnim društvom. Turistično društvo Kranjska gora ima namreč velike obveznosti. Odplačuje kredit za stroj za teptanje snega, udeležbo pri konzorciju za izgradnjo Kranjske gore, delni stroški pokala Vitranc, vsakoletne smučarske prireditve. Milan Robič, tajnik krajevne skupnosti, je brez zavisti dejal: »će se denar pravilno uporabi, je vseeno, kdo ga ima — ali turistično društvo ali krajevna skupnost.« Krajevna skupnost je letos kupila nov stroj za čiščenje snega po ulicah in parkirnih prostorih, ki stane blizu 24 miii jonov S din. V Podkorenu delajo škarpo ob vaški cesti, popravili so most, druga sredstva pa so namenjena za nasipanje in krpanje vaških poti. V Kranjski gori so naročili načrt za ureditev javne razsvetljave na vasi, sodelujejo pa tudi pri gradnji štirih novih mostov prek Save in Rojce v sodelovanju z GG Bled, ki bodo zaradi prevoza lesa usposobljeni za avto. no-bilski promet. Svet krajevne skupnosti je letos sprejel tudi tržni red, da se ve, kje se v Kranjski gori lahko prodaja in v kakšnih pogojih. Seveda s > to le drobci iz obsežne dejavnosti dela krajevne skupnosti. J. Vidlc KA KATALITIČNA PEČ ZA POCENI IN HITRO SEGRETJE PROSTORA JE NENADOMESTLJIVA PLINSKA PEČ aida super • direktno vžiganje tekočega plina • na principu katalizc tekoči plin gori brez plamena in izgori skoraj 100 % • že po nekaj minutah peč doseže maximalno intenzivnost gretja • peč ne potrebuje odvoda v dimnik • velika praktičnost namestitve in prevoza iz enega prostora v drugega NOVOST! • peč ima vgrajeno »lučko« za kontrolo atmosfere, kjer izgoreva plin z malim plamenom ves čas delovanja peči • z gornjim je podana popolna varnost uporabe peči ob upoštevanju navodil za uporabo • 2-letna garancija MERE 41 X 49 X 79 cm TEŽA BREZ JEKLENKE: 16,5 kg Potrošnja BUTAN-PROPAN PLINA: min.: 155 gr/h ... 1.900 kcal/h sred.: 200 grh . . . 2.500 kcal/h max.: 250 gr h . . . 3.000 kcal/h Panel. ki Je vgrajen v peč Jc atestiran na Rudarsko-geološki fakulteti v Beogradu, atest št. 286/2 od 23. 12 1S68. ELRA APARATOV ŠKOFJA LOKA Ivan Olbracht — Gustav Dore: BIBLIJSKE ZGODBE Stoletja je bila biblija nekakšen zbornik vsega znanja in edini vir spoznavanja, nanjo se je opirala evropska filozofija, evropska kultura in umetnost. V prepričanju, da sodi poznavanje biblijskih zgodb med temelje splošne omike in da jc tudi v naši dobi potrebno razumevanje mnogih umetniških del, je veliki češki pisatelj Olbracht pripravil BIBLIJSKE ZGODBE za mladino, ki jih krasijo podobe slovcčega francoskega slikarja Gustava Doreja. Danes občudujemo biblijo kot dragoceno književno dediščino, ki nas poučuje o zgodovini, družbenih in političnih dogajanjih, gospodarskih ureditvah, mišljenju in navadah starih narodov. Zlasti pa jo cenimo, ker je bila spodbuda za mnoge pesniške, slikarske, kiparske in glasbene stvaritve. Cena knjige je 62 dinarjev. Kupite ali naročite jo lahko v vseh knjigarnah ali pri oddelku za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3 s priloženo naročilnico. Pndpisani(a)_ natančen naslov NAROČILNICA -G nepreklicno naročam knjigo BIBLIJSKE ZGODBE. Vsoto 62 din bom plačal(a) — naenkrat — v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 31 din — po prejemu računa na tekoči račun založbe Mladinska knjiga, Ljubljana 501-1-30/1. Neustrezno prečrtajte! Datum: IV Ipls: ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 764287 in 764886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 in 764286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchl, št. 26/3, telefon 93-787 Tomaž Moschatz zlatarna — urarna Tarvlsio — Trbiž VIA VITTORIO VENEIO 12 (300 m od tržnice) Na zalogi imamo švicarske ure, po tovarniški ceni, zlato za zobe in ostali Izdelki Iz zlata. Zagotovljena kakovost Priporočamo se. N iiB L j a h V02MJAK0VA ' , - o odo''' So priporoča in vabi v svo|e » no opremljene sobe in apartma)' Priletna restavracije, restavracij vrt in terasa Velika Izbira kulinaričnih specia|l,at In odlična vina. .1.-3- C A M P LIN — AVTOPLIN Kraj polnjenja: Kamping v Zakl — BLED PLINARNA LJUBLJANA, Vodovodna cesta (za Litostrojem) telefon 316-798, 315 759 C A IVI PLIN - A U TOG A S FuhlungsstcIIc: Camplng In Zaka — BLED PLINARNA LJUBLJANA, Vo dovodna cesta (hinter Lito stroj) Telephon 316-798, 315-759 V dancing buru ples. 9*asb' mednarodni artistični program. Lastni parkirni prostori m 9ar Za obisk sc priporoča Hote, LEV Li""1""" tel. teles, 31-350 11995139^47915^9 **aciio oh s pos,ušaJte vsak dan 17 3» 6» 7., 10., 12., 13., 15., diVsifj \23 m 24 ur' ter ra-Oh t? jInevnlk ob 19.30 uri. 24° nedeljah pa ob 6.05. 7., 9 ' .r1 ,ter radijski dnevnik * ^-30 uri/' "* 22" a ,D 9.0Š""r g!asbcna matineja — stonni jska šola za nižjo «S 935 Cez travnike —■ 10 i š d 9-50 avtostop Turis,- Vas doma - 1100 ste J'"aP°tki za tuje go-*" 12 in d na današnji dan je {i Romantične melodi-- 12 40 7 Kmetijski nasveti Hapevov L ansambli domačih v^m __V iT/J3,30 Priporočajo ljica .'l05 Glasbena prav-2a- Mari,.- i MelodiJe Pari-Kredlfn K'a in Rima - 14.55 Ljubic anka in hranilnica inteni ~~ 15-20 Glasbeni si*t n ? - 1540 Poje ba- vsak h ° merlak - 1600 m0 v uan za vas - 17.05 Gre- ^nskir!"0,- 1735 Poje zbor ffij Mozaikov - 18.00 tu ^Rfti doma in po sve-pops 11 — l9-00 I^mTnjižncga tr8a — 19-15 Mhko n°č, otroci -AhačičS te s triom Vitala £P -1 orTj9'25 Pct minut za naPov.vi , Sobotni večer z Joorivojem sdovalcem ^Tsk?- ~~ 2030 Zabavna .'Sra - 22.15 Oddaja pestniin • ljence — 23.05 S teder, ln Plesom v novi H.05 vPr°grani 14.30 7 ntmu z mladimi Norrnaf da- vnim zborom ??k ' m ihboff - 1500 Cik 15.35 »'"fJbnimi ansambli - v^avne ,f,0slovanskimi pevci Cltiiški f>'asbe - 16^0 Po-cocktail - 17.35 Glas- ^njskl* Uska Cp *G°- tisk. Kranj, Ko ",.?Bt» »• - Naslov a m uprave lista: Tr8 revolucije 1 ne) ^" °Jtbi«ka skupščl- 'efonj. Ju 5,5M35. _ Te „^akcija 21-835 Sla'snaPr,Va Hsta- ma Už°a A,.1" naročniška fta: letnf S "~ Naročni S0- 2?,2> po,,etna 16 * Para J? en° številko >ldainMa" oglasi: be-10 V. rx,in,narocn«W imajo *WaCpnsja. Neplačan.!, objavljamo. PONEDLLJEK — 6. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Z orkestrom Nelson Rid-dle — 9.45 Iz mladinskega glasbenega arhiva — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Suita i/, baleta Zlati vek — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pozdrav iz Pariza — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušal ci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Novi posnetki zame j skiji zborov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Traviata — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Iz arhiva lahke glasbe — 19.00 Lahko noč, ! otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Dubrovniške poletne beni variete — 19.00 Pet mi- | nut humorja — 20.05 Naš j intervju — 20.15 Sobotnih j petinštirideset minut — 21.15 Operni koncert — 22.30 Malo znane skladbe velikih mojstrov — 00.05 Iz slovenske poezije NEDELJA — 5. oktobra 4.30 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.38 Iz albuma skladb za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Pet minut za EP — 10.50 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 13.30 Z novimi ansambli domačih viž — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.10 Popoldne ob zabavni glasbi — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Pet minut za EP — 16.05 Po domače — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 S plesnimi orkestri 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Radi ste jih poslušali — 23.40 Godala v noči Drugi program 9.35 Glasbena srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Nedeljski koncert — 13.35 Začnimo s plesom — 14.00 Melodije latinske Amerike — 14.35 Lahka glasba — 15.00 Odmevi z gora — 15.20 Glasbeni variete — 16.35 S pevcema Milvo in Frankom Sinatra — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Strani iz slovenske proze — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.30 V ritmu današnjih dni — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Festival v Bavreulhu 1969 — 00.05 Iz slovenske poezije prireditve 1969 — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z velikimi orkestri zabavne glasbe — 23.40 Lahko noč s pevci Drugi program 14.05 Za oddih in razvedrilo — 14.30 Pol ure z orkestri — 15.00 Popevke na tekočem traku — 15.35 Ob lahki glasbi — 16.02 V plesnem ritmu z majhnimi ansambli — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Orgle, klavir in kitara v ritmu — 19.30 Popevke današnjih dni — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.30 Svet in mi — 21.15 Komorna glasba — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK — 7. oktobra 8.08 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Suita za mali orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz albuma skladb za mladino — 14.20 Popoldanski koncert lahke glasbe — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Dvajset minut pri naših mladih glasbenih umetnikih — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 20.56 Parada popevk — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci — 23.40 Zaplešimo s plesnim orkestrom naše radijske postaje Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 15.00 Pol ure z orkestri — 15.35 Za ljubitelje beat glasbe — 16.02 Drobne skladbe mojstrov zabavne glasbe — 16,40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 18.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — — 20.05 V korak s časom — 20.15 Zgodovinske osebnosti na opernem odru — 21.15 Večerni concertino — 22.00 Recital violinista Riccija — 23.35 Baletna suita — 00.05 Iz slovenske poezije SREDA — 8. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z majhnimi ansambli zabavne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Lepa Vida — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Orkester iz Pariza igra Stravinskega — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz solistične glasbe — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert opernih arij — 21.00 Mozaik zabavnih melodij — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z orkestrom Heinz Kiessling — 23.40 S pevci Ninom Robi-čem, Ireno Kohont, Eldo Vi-ler in Ladom Leskovarjem Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Popotovanje s popevkami — 15.00 Z majhnimi ansambli v ritmu Bossa nove — 15.35 Priljubljene popevke — 16.02 Za prijetno razpoloženje — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Zabavni zbori — 19.30 Od tu in tam z majhnimi ansambli — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.15 Iz zapuščine Rista Savina — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.15 Pravljični svet Antonina Dvoraka — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK — 9. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Iz zakladnice resne glasbe — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opusa Slavka Osterca — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Priredbe makedonskih narodnih pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.20 Operetne melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Odlomki iz opere Razuzdan-čeva usoda — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Turizem in glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Sonjo Gaberšček — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Od Ibsena do Ionesca — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz sodobne francoske koncertantne glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne gilasbe Drugi program 14.05 Popevke s tekočega traku — 14.30 V vedrem ritmu z velimi orkestri — 15.00 Italijanske popevke — 15.35 Za ljubitelje beat glasbe — 16.02 Z orkestri — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije I po pošti — 20.05 Naš iater-i vju — 20.30 Naši znanstveni-I ki pred mikrofonom — 21.15 Od preludija do noeturna — 21.50 Salon komornega jazza — 23.40 Sonata za klavir v As-duru — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK — 10. oktobra 8.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Morda vam bo všeč — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Melodije Antonina Dvo-faka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Napotki za turiste — 15.40 S poti po domovini — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.50 Ma mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Pesmi jugoslovanskih narodov — 20.30 Dobimo se ob ist: uri — 21.15 Oddaja o morju m pomorščaki — 22.15 Z majhnimi ansambli v vedrem ritmu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Pepevke današnjih dni — 23.40 Razpoloženjska glasba Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Vesela godala — 15.35 Pisana paleta — 16.02 Z orkestri — 16.40 Počitniški cocktail — 17.35 Glasbeni variete — 19.00 Počitniški kažipot — 19.30 Popevke .na sprehodu — 20.05 Radijska igra — 20.47 Tema z variacijami za violino in klavir — 21.15 Portreti opernih solistov — 22.00 Salzbur-ške slavnostne igre 1969 —» 23.40 Veliki kvartet za klavir, violino in violo — 00.05 Iz slovenske poezije Nimam denarja pa možila bi se rada Kaj praviš? da v Zarji pohištvo na obroke dobiš. SOBOTA — 4. oktobra 9.35 TV v šoli (RTV Za-greb) — 17.55 Po domače, 18.15 Disnevev svet, 19.15 S kamero po svetu — Romunija, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.45 Cik cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Zabavno glasbena oddaja, 21.35 Rezervirano za smeh, 21.50 Inšpektor Mai gret - serijski film, 22.40 TV kažipot, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Narodna glasba, 18.15 Mladinska igra, 19.15 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 5. oktobra 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.20 Po domače s Henčko-vim ansamblom, 9.50 100 let slovenskega tabora v Vižmarjih, 11.20 Disncvev svet, 12.00 TV kažipot, 16.25 Judex -francoski film (RTV Ljubljana) — 18.00 Radost Evrope (RTV Beograd) — 19.00 Rezerviran čas (JRT) — 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd — 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) 20.35 Muzikanti -humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Videoton (RTV Zagreb) — 21.35 Športni pregled (JRT) —22.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 6. oktobra 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osinove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nem ščina (RTV Zagreb) - 15.55 Angleščina, 16.10 Francoščina,17.15 Madžarski T V pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 18.00 Po Sloveniji, 18.25 Obrambna vzgoja (RTV Ljubljana) — 18.50 Zabavno glasbeni album (RTV Skopje) — 19.20 Ljudje in poklici, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja. 20.35 Čudežni svet - TV drama . . . Koncert za čembalo in orkester . . Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 TV vrtec, 18.00 Mah svet (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Zabavno glasbeni n.1 bum (RTV Skopje) — 19.20 TV pošta (RTV Beogr?d) — 19.45 Propagandna oddaja, 20 00 TV dnevnik (RTV Za- >) - 21.00 Spored Italija* tke TV TOREK — 7. oktobra 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 T V v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.45 Risanka (RTV Ljubljana) — 18.00 Lutkovna igra (RTV Skopje) — 18.20 Po sledeh napredka, 18.40 Vokalno instrumentalni solisti, 19.05 Dokumentarni film, 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Velika imena sodobnega filma .. . Čudežni mandarin — balet . . . Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Risanka (RTV Zagreb) — 18.00 Lutkovna oddaja (RTV Skopje) — 18.20 Tele-sport (RTV Zagreb) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.15 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA 8. oktobra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Zagreb) — 18.30 Pisani trak, 18.45 Prehrana v prirodi, 19.05 Gospodinjski pripomočki (RTV Ljubljana) — 19.15 Jazz portret (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Rezerviran čas, 21.05 Nogometna tekma AC Milan : Estudian-tes, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) —• DrugI spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Oddaja za otroke,18.30 Potopisni film (RTV Zagreb) — 19.00 Enciklopedija, 19.15 Jazz koncert (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 9. oktobra 9.10 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.00 Tiktak, 18.15 Po Sloveni-i ja (RTV Ljubljana) — 18.45 TV komedija (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Otvoritev operne sezone, 21.35 Kultune diagonale, 22.20 Smart - serijski film, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) 22.50 Opatija 69 (RTV Zagreb) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke, 18.15 Narodna glas- | ba (RTV Sarajevo) — 18.45 TV komedija, 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 10. oktobra 9.35 TV t sol! (RTV Zagreb) - 11» JBttofCina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.45 Otroški serijski film, 18.15 Mi mladi, 19.00 Svet na zaslonu, 19.30 Naš globus, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Ovčar - ameriški film, 22.00 Poročila, 22.05 Opatija 69 (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Kronika (RTV Zagreb) — 17.45 Oddaja za otroke (RTV Skopje) — 18.15 Mladinski koncert (RTV Ljubljana) — 19.00 Kultura danes (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 4. oktobra amer. barv. CS film SODOMA IN GOMORA ob 16.30 in 19.15, prem fra amer. barv. CS filma IZGUBLJENO POVELJSTVO ob 22. uri 5. oktobra franc. barv. CS film ČLOVEK PREVEČ ob 14. uri, amer. barv. CS film SODOMA in GOMORA ob 16. in 18.30 uri, premiera amer. barv. filma ZADNJI SAFA RI ob 21. uri 6. oktobra franc. barv. CS film ČLOVEK PREVEČ ob 16. in 18. uri amer. barv. CS film PREPOVEDANE STOPNICE ob 20. uri 7. oktobra amer. barv. CS film IZGUBLJENO POVELJSTVO ob 15.30 in 20. uri, amer. barv. CS film TAJNI AGENT O.S.S. 117 ob 18. uri 8. oktobra amer. barv. CS vojni film IZGUBLJENO PO-VELSTVO ob 15.30 in 20. uri, amer. barv. CS pust. film GOSPODAR HAVAJEV ob 18. Kranj STORŽIC 4. oktobra amer. barv. CS film SAMA V TEMI ob 16. in 20. uri, franc. barv. CS film ČLOVEK PREVEČ ob 18. uri 5. oktobra amer. barv. CS film SAMA V TEMI ob 14. in 18. uri, franc. barv. CS film ČLOVEK PREVEČ ob T6. uri, amer. barv. CS film PREPOVEDANE STOPNICE ob 20. uri 6. oktobra italij. baj-v. CS vvest. film ADIOS GRJNGO ob 16. uri, amer barv. CS krim. film SAMA V TEMI ob 18. in 20. uri 7. oktobra amer. barv. CS pust. film TAJNI AGENT OSO. 117 ob 16. in 20. uri. amer. barv. CS krim. film SAMA V TEMI ob 18. uri 8. oktobra amer. barv. CS film GOSPODAR HAVAJEV ob 16. in 20. uri, jug. barv. film NAVZDOL, ZA SONCEM ! ob 18. uri Cerklje KRVAVEC 4. oktobra franc. barv. CS film FANTOMAS PROTI SCOTLAND YARDU ob 19. uri 5. oktobra franc. barv. CS film FANTOMAS PROTI SCOTLAND YARDU ob 16. in 19. uri Tržič 4. oktobra italij. barv. CS film ADIOS GRfNGO ob 16., 18. in 20. uri 5. oktobra italij. barv. CS film ADIOS GRINGO ob 15., 17. in 19. uri 6. oktobra jugosl. barv. film NAVZDOL ZA SONCEM ob 17.30 in 19.30 'Kamnik DOM 4. oktobra amer. barv. CS film LORD JIM ob 17.30 in 20. uri 5. oktobra amer. barv. CS film LORD JIM ob 17 in 19.30 Jesenice RADIO 4.—5. oktobra amer. barv. film POT NA ZAHOD 6. oktobra amer. barv. CS film SLAVNI REVOLVERAS 7. oktobra franc. barv. film NEVESTA JE BILA V ČRNEM Jesenice PLAVŽ 4. —5. oktobra franc. barv. film NEVESTA JE BILA V ČRNEM 6.—7. oktobra amer. barv. film POT NA ZAHOD Žirovnica 5. oktobra amer. barv. film GOLOROKI ŠERIF Dov je-Mo j s t ra na 4. oktobra amer. barv. film GOLOROKI ŠERIF 5. oktobra amer. film KLIC V ITRECREEKU Kranjska gora 4. oktobra amer. barv. CS IZGUBLJENO POVELJSTVO 5. oktobra amer. barv. film HOTEL PARADIŽ Radovljica 4. oktobra amer. barv. film MAŠČEVALEC IZ RIMROKA ob 18. uri, švedski barv. film VELIKA LJUBEZEN ELVIRE MADIGAN ob 20. uri 5. oktobra amer. barv. film HIŠA NAŠE MATERE ob 14. uri amer. barv. film MAŠČEVALEC IZ RIMROKA ob 16. in 20. uri, švedski barv. film VELIKA LJUBEZEN ELVIRE MADIGAN ob 18. uri 6. oktobra amer. film MESTO POD SONCEM ob 20. Bled 4. oktobra amer. barv. film V ŽARU NOČI ob 17. in 20. uri 5. oktobra amer. barv. film V ŽARU NOČI ob 10., 15.. 18. in 20. uri škofja Loka SORA 4. oktobra špan. barv. filra NJENA ZADNJA PESEM ob 18. in 20. uri 5. oktobra špan. barv. film NJENA ZADNJA PESEM ob 15., 17. in 20. uri 6. oktobra amer. barv. CS film GRAND PRfX — VELIKA NAGRADA ob 19. uri 7. oktobra zabavno glasbeni večer Ivica Šerfezi in Božo Podkrajšek Poceni prodam DNEVNO SOBO majolika in električni ŠTEDILNIK gore ve (200) Dolenc, C. kokrškega odreda 22, Kranj 4e06 Ugodno prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK na trdo gorivo (goran). Naslov v oglasnem oddelku 4616 Prodam dnevno sobo *" kompletno — dva KAVČA za 2300, zimski moški PLAŠČ 200, moški jesenski PLAŠČ 80 din, »BUNDO«-do!sto fan" lovsko in PULOVE* 120 d»> ženski krznen PLAŠČ 400 din in NF OJAČEVALEC - 15-va** ni »torero« 300 din. Kranj, Mlakarjeva 22, stanovanje 9, telefon 22-180 Prodam KONJA, sposobnega za vsa dela, Visoko 3« Šenčur 4618 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Ostermafl; Kranj, VI. 31. diviz. 56 Prl letnem kopališču 461 Prodam trboveljski c£, MENT. Žabnica 15 4620 Prodam ročno motorno KOSILNICO s puhalnikorn-Miklav, Vodice 66 4621 Prodam 300 kg TEHTNICO in OBROČE /a gumi voz-Gi-cjdj, Grad 29, Cerklje Ugodno prodam skoraj n?v' desni ŠTEDILNIK goivnJe-Lesce, Gorenjska c. 9 1 1 Prodani plemensko CO, staro 9 mesecev in ne STOPNICE 3 m oWf-Pečnik, Bodovlje 1, SkolJj Loka 4624 Prodam 600-1 i trski SOD z3 namakanje sadja. Kr*S< škofjeloška 36 ' ' TEL1' Proda.ni KRAVO po d' **** teletu, Kalao. vi 41, Kra.nj r.u'g ob 462<> iS0 IVo.lu.1 SADIKL za c, mejo. Kranj, SmledP«**^ 41 ili W Prodam pihalni BAS i ^ pim klavirsko 80} 'f.cSfe HARMONIKO in * II ( 40 50 VV na na)t«*'' }, priključke. Bernik, seV '^2» Selca nad Skorjo Loko ■ le**** Prodam borove m ■> ve PLOHE. Sora 39, tffi de tat- Prodam TEHTNICO njekuho. Meja 2, Kranj ^ Prodam SUHE "uT* 6, Zupan Janez, Trsie^l Golnik p£č Prodam skoraj nov« žer, na olje EMO-5. Kep* #32 Šeuiour 261 Nagrobne spomenike pc izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVC, kamno-seštvo Naklo telefon 21-05* Prodam KROŽNE BRANE. Naslov v oglasnem oddelku 4633 Prodam mJadcbrejo KRAVO bohiniko.Golc, Višelnica 15, Gorje 4634 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE, vprežno KOSILNICO lanz in vprežni dvo-brazdni PLUG. Zg. Brnik 7, Cerklje 4635 Prodam dobro ohranjeno DNEVNO SOBO zaradi selit-ve in solo električno KITARO framus, OJAČEVALEC !5 W. Gostan, Šenčur 118 4636 Prodam poceni ZIMSKA JABOLKA in sladki MOŠT. Eržen, Zabukovje 2, Zg. Desnica 4637 Ugodno prodam zazidljivo PARCELO v bližini Kranja. Kamnik, Novi trg 5 4638 Prodam JABOLKA na drevju po 0,60—0,70 za kg. Vrb-Je 15, Radovljica 4639 Prodam diatonično 3 in P°l vrstno HARMONIKO, KOŠEK Ln globok otroški VOZIČEK. Marondini. Podreja 65 pri Medvodah 4640 Prodam nove GAJBICE. Kaltcnekar, škofjeloška 7, Kranj 4641 . Prodam novo PEČ na olje * LOščILEC za parket. Zg. Besnica 60 4642 Prodam več vrst ZIMSKIH JABOLK po 0,80 — 1 din. Boncdičič Valentin, Crngrob *. Žabnica 4643 Prodam zimska JABOLKA. Stular Tomaž, Srakovlje 4, Kranj 4644 Pocc LO -eni prodam žensko KO- znamke »Julija«. Franc ri^Z^3k' C. kokrškega odre-Ua 27, Kranj 4645 NJA°dam dve KRAVI, KO-Mrvri^. let starega, in SLA- ^REZNICO, dobro ohra-nJt,n0. Mlaka 21 Kranj 4646 ti->J'0dam PRAŠIČA, 80 kg C2*eS». Lahovče 15, Cerklje n 4647 vi„ am JABOLKA na dre-•erif* 0,50 din- Visoko 71, prf 4648 OppKam 1300 kosov monta ca krave molznice in tele ta a> prašiče 0 koruzo v zrnju, šrot, pšenico pšenico, tropine itd. Cene zmerne Dostava hitra Posredujemo prodajo ka-ramboliranih vo/.il: 1. FIAT 124, leto izdelave Il69 s prevozen-mi 6500 km. Začeti.a cena 15.600,00 din 2. ŠKODA 1000 MB. leto izdelave 1967, prevoženih 78.000 km. Začetna cena 6.000,00 dLn Ogled vozil je moten vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici sava, pe Kranj. Pismene ponudbe z 10 % kavciijo sprejemamo do srede 8/10-1969 do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA, PE KRANJ OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE DROPULJIC LIBERAN kjer vam bomo postregli s posti vrni in specialltcta mi na žaru. Lep pozdrav in nasvidenjc v Zg. Dupljah. Gostilna pri DROPULJIC LIBERAN razne razpoloženosti proti domovini, temveč sad mladostne objestnosti, ki se je utopila v preveliki čaši vina. J. v. ČP Gorenjski tisk Kranj Delovna enota Glas OBJAVLJA prosto delovno mesto referenta za malooglasno službo Pogoji: — popolna srednja šola, poznavanje blagajniškega poslovanja in strojepisja Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas in s 3-mesečnim poskusnim delom. Osebni dohodki P° Pravilniku o delitvi OD. Pismene ponudbe (Pod šifro Prosto delovno mesto) pošljite do 12. oktobra, na naslov: ČP Gorenjski tisk, delovna enota Glas, Kranj, Trg revolucije 1. Loterija Poročilo o žrebanju srečk 40. kola so zadele Srečke s končnicami 40 2190 93820 139000 01 41 91 266081 602 9882 168942 625102 935742 53 1213 05603 76833 4 28404 91944 921304 03795 16905 48353 84855 316785 6 23446 39536 73886 991986 4547 8617 27847 215777 S8 68 450718 479 85419 88569 164019 592349 N din 10 200 1.000 100.000 10 30 20 10.000 50 200 10.000 10.000 10.000 10 200 1.000 500 4 504 504 10.004 500 2.000 500 1.000 50 000 4 2.004 504 504 10 00* 200 200 500 10.000 20 10 10.000 100 500 500 10.000 10.000 Atletsko prvenstvo osnovnih šol * Izenačene ekipe Štiri šole s področja občine Kranj so poslale svoje »»topstvo na prvenstvo osnovnih šol v atletiki, ki je bilo v soboto na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Skromni udeležb, je: pripomogel tudi neusklajen sistem tekmovanj saj se je istega dne pričelo tudi rokometno prvenstvo. Zaradi tega Malto tekmovanju ni nastopila šola iz Šenčurja, medtem ko s ta soli b Predoselj in Preddvora imeli dvoboj ob otvontvi.gnsca v Preddvoru. Poleg naštetih je manjkala še Oš Stane Žagar iz Kranja, ki sploh ni odgovorila na razpis. Žal moramo tokrat ponovno ugotoviti, da med odgovornimi za izvedbo tovrstnih tekmovanj, ki pa so zaradi udeležbe najmlajših tekmovalcev še posebej pomembna, ni potrebnega zanimanja, lahko bi rekli celo — resnosti. Ob deveti uri dopoldne, ko bi se po razpisu Občinske zveze za telesno kulturo Kranj — komisije za atletiko ■7 tekmovanje moralo pričeti, na stadionu namreč še ni bilo nobenega pooblaščenega organizatorja, ki bi lahko postregel vsaj z urnikom prireditve, da o startnih listah sPloh ne govorimo. Torej, tekmovanje je potekalo v klavrnem vzdušju in je verjetno oolje da ga v bodoče v taki obliki ni več! Jasno je, da ob vseh našte-bh pomanjkljivostih ni bil Vračunan končni vrstni red ekip. Po rezultatih posameznikov lahko sklepamo na izredno izenačenost nastopajočih ekip. Pri učencih sta po tri Prva mesta zasedli OŠ Simon Jenko in France Preše-rcn (L ekipa), pri dekletih pa so imele največ zmag Predstavnice Oš S. Jenko