NOVEMBER
i p
2	T
3	S
4	C E P 6 S
Vsi 8V£ti Spomin ver. dafi Silvija
Karol Boromej Ita	+
Leonard
7	N
8	P
9	T
10	S
11	e
12	p
13 s
25. pobink.
Bogomir Teodor
Andrej Avell. Sv. Martin C Martin, p. + Stanislav
14	N 26. pobink.
15	P Albert Mae.
16	T Edmund
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST S3 AMERIKI
Za vero to narod. — ta pravico in resnico — od boja do tmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; a P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLOM IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
iOfficial Organ of four Slovenian Organizations)
HAJSTAMjfl IN *AJBOL'J PRILJUBLJEN SLOVENSKI
USTI EDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 218.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 11. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 11, 1937
LETNIK (VOL.) XL V L
i za sporazum
Evropa alarmirana, da bi fašistične države ne poskušale z nasiljem iztrebljati komunizma v tujih državah. — Protest Rusije v Rimu. — Francija dela načrte. — Ce-,lo Ameriko utegne trozveza spraviti v težave.
Pariz, Francija. — Pristop Italije v zvezo z Nemčijo in Japonsko je spravila v alarm celi svet in z nervoznostjo se razmotriva po različnih presto-licah, kake posledice utegne imeti ta nova zveza. Gotovo je le eno, da jo v splošnem odobrava le par držav, k: imajo direktne simpatije z eno ali drugo omenjenih držav; velika večina jo obsoja in se tudi pripravlja na protikorak proti njej.
Predvsem se skuša ugotoviti skrivnost, kak namen ima ta zveza pravzaprav. Fašistične države trdijo, da ni naperjena proti nikomur, marveč, da ima namen le, rešiti svet Pred komunizmom. Rusija je največja in edina čisto komunistična država in torej vidi ta država tudi glavno ost naperjeno proti sebi. V resnici so sovjeti po svojem poslaniku v Rimu tudi vložili protest Pri italijanski vladi pretekli Ponedeljek, češ, da je ta pakt nJim sovražen. Obenem so tudi obdolžili Italijo, da je z tijim prekršila prijateljski Pakt, sklenjen med Italijo in Rusijo v letu 1933, ter zagrozili, da bodo tudi oni od svoje1 strani to pogodbo razveljavili. Italija je nasprotno na to pritožbo zavrnila, da nima sovjetska vlada nobenega povoda za vznemirjanje, češ, da trozveza ni nasprotna Rusiji kot komunistični državi, marveč hoče le razširjevanje komuni-# Zrna drugod preprečiti.
V tej trditvi, da bodo nam-reč fašisti "reševali" svet pred komunizmom, leži velika možnost resnih zapletljajev. Ako Se bodo namreč fašisti proglasili za "reševalce," utegnejo !ti v svoji drznosti do skrajno-sti in priskočiti "na pomoč" vsem tistim državam, v kate-rin je kaka sled komunizma, Predvsem pa še tistim, kjer j lmajo komunisti svojo lastno Politično stranko. Taki državi ®te predvsem Francija in Če- [ ^slovaška. Nič nemogočega bi torej ne bilo, da naziji pošljejo svojo armado na Ceho-®l°vaško, da tamkaj pobijejo f°niunizem. Da bi Avstrija ln Potem morebiti še Poljska sledila, bi bilo povsem narav-na kar bi prišle na vrsto druge države, dokler bi ne .da cela E|vropa "očiščena" ln "rešena."
Kako nevarnim smatra Franca sedanji položaj, kaže že °>da bo zunanji minister Del-°s osebno šel na obisk v prihodnjih tednih v države male a»tante, Cehoslovaško, Jugo-• 'aviji in Rumunijo, ter nato brzkone tudi na Poljsko.
fašistična trozveza pa je ^ašla svoj neprijetni odmev C(do v oddaljeni Ameriki in ^tegne tudi tam povzročati te--ave. Poroča se namreč, da se ^anierava južnoameriška dr-*ava Brazilija priključiti tro-^Vvezi. Na ta način bi 3e začel llsizem uradno vmešavati v ameriško politiko, kar bi bilo Nasprotno monroeški doktrini,
ITALIJA UM1KAČETE?
Poročila govore o odpravljanju italijanskih čet iz Španije.
London, Anglija. — Po poročilih, o katerih se trdi, da prihajajo iz zanesljivih virov, se povzema, da je Italija pričela zadnje čase na skrivaj spravljati svoje čete iz Španije. Okrog 20,000 do 30,000 mož je bilo na ta način odpoklicanih, da bo tako v resnici ostalo v Španiji le še kakih 40,000 mož, kakor je to trdila Italija v nevtralnostnc-m odboru v Londonu. Ugotavlja pa se, da so artilerijske in druge tehniške čete še tamkaj ostale. Baje smatra Mussolini, da je Francovo stališče po zmagi v severni Španiji že toliko utrjeno, da ne potrebuje več tako izdatne pomoči.
-o-
POŠILJKA ZLATA ZA EVROPO
Washington, D. C. — To sredo se odpošlje iz Amerike v Francijo zlata v vrednosti deset in en četrt milijona dolarjev. To je prva pošiljka zlata, ki bo šla iz Amerike v Evropo izza marca 1936. Zadnje dni je namreč ameriški dolar nekoliko padel v vrednosti v primeri z valutami drugih držav in špekulanti so to priliko takoj porabili ter s franki nakupili dolarje, te pa izpremenjli v zlato. Vsled tega je bila sedanja pošiljka potrebna.
-o-
BELGIJSKI KRALJ SE BAJE ŽENI
London, Anglija. — Govorice vedo povedati, da se namerava belgijski kralj Leopold oženiti s princesinjo Marijo, 23 letno najmlajšo hčerjo italijanskega kralja. Povod za te govorice je v prvi vrsti v tem, ker je princesinja zdaj v Londonu kot gost italijanskega konzula, Leopold pa tudi v kratkem obišče London. Leopold je vdovec; njegova žena se je ubila v avtomobilski nesreči v Švici, avgusta 1935. Leopoldova sestra pa je omožena z italijanskim prestolonaslednikom, Umbertom.
-o-
MORSKI GALEBI UNIČILI KOBILICE Managua, Nikaragua. — Roji kobilic so že več mesecev nadlegovali to deželo in povzročili ogromno škodo na poljskih sadežih. Zadnji ponedeljek pa je bilo prebivalstvo nemalo presenečeno in obenem veselo, ko je priletelo z oceana na milijone morskih galebov, ki so pričeli z vso silo zobati in uničevati kobilice.
NEGOTOVOST VŠANGHAJU
Vprašanje, kaj ukrenejo Japonci s tujezemskimi naselji.
Šanghaj, Kitajska. — Kaj
bodo zmagoviti Japonci ukrenili s tem mestom, ki so ga ta torek po trimesečnem obleganju končno zavzeli, je še popolnoma negotovo. Zlasti inozemci ugibajo, kaka usoda bo zadela njih lastnino. Japonsko poveljstvo je namreč odredilo, da nima nihče dostopa v zapadni del mesta, in ravno tukaj ima največ Ame-rikancev in Angležev svoje domove. Vprašanje je sploh, ali se bodo Japonci kaj ozirali na dosedanje meje, ki so delile mesto v koncesije raznih tujezemskih držav; kakor kaže, nameravajo spraviti vse pod svojo vojaško oblast.
—o-
OGNJEGASCI SE ZNESLI
NAD DIJAKI Carthage, 111. — Razposajeni dijaki tukajšnjega kolegija si bodo v bodoče premislili, predno si bodo zopet privoščili šalo s požarno brambo. Zadnjih par let je namreč prišlo iz kolegija že šteVilo klicev za pomoč, češ, da gori, toda večina od teh je bila varljivih. Na podoben način so bili ognjegasci poklicani tudi zadnji ponedeljek. Zdaj pa jim je bilo šale že preveč in, ko niso našli ognja, so obrnili svoje brizgalke skozi okna v stanovanja in spalnice dijakov. Načelnik ognjegascev se je izrazil, da se bo prihodnjič zopet tako zgodilo.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
PORAST V BREZPOSELNOSTI
Washington, D. C. — Poročilo delavske federacije izjavlja, da se je v oktobru pojavil porast brezposelnosti med njenimi člani, ki je sicer neznaten, toda pomemben je zato, ker je to v mesecu oktobru prvi tak pojav izza leta 1931.
KRIZEMJVETA
—	London, Anglija. — Zadnji ponedeljek so bili v tukajšnji kraljevi: palači kar trije kralji, namreč poleg domačega kralja Jurija tudi kralj Jurij iz Grčije in kralj Boris iz Bolgarije. Zadnja dva sta na obisku tukaj.
—	Marseilles, Francija. — Neki Vict. Mao in njegova žena sta bila zadnji ponedeljek obsojena od vojaškega sodišča na deset let ječe in nato na 20 let izgnanstva. Obtožena sta bila špijonaže. Neki drugi par je dobil 5 let zapora.
—	Moskva, Rusija. — Hči ameriškega poslanika Davisa, Emlen, se je vpisala kot dijakinja na tukajšnjo univerzo. Študirala bo mednarodno pravo in kapitalistični vladni u-stroj, kakor ga razlagajo sovjetski profesorji.
-o-
NAZIJSKI PRITISK NA JUDE
Berlin, Nemčija.- — Vlada je izdala nov zakon, po katerem je dovoljeno staršem arij-skega otroka, ki se poroči z osebo judovskega plemena, takega otroka razdediniti. Istočasno je tudi prepovedano nemškim državljanom, kaj darovati ali zapustiti osebam, ki so izgubile nemško državljanstvo,
NOROST VOJNE

in korično se utegnejo zaplesti v zmedo Zed. države, ki imajo pokroviteljstvo nad to doktrino.
Dočim so železniški most na progi Hongkong-Hankov, Kitajska, gradili mogoče par let, se je nasprotno j aponskim letalcem "posrečilo", da so j nikih držati, ga razdejali v enem trenotku. Gornja slika kaže eksplozijo, ko je letalska
MOŽNOST
DEL^SPRAVE
Delegati federacije in CIO se izražajo, da pogajanja ugodno potekajo. — Pododbori bodo rešili podrobnosti.
Washington, D. C. — Med
delavsko federacijo in CIO utegne vendarle priti do zadovoljive sprave. Ta torek se je med delegati obeh" organizacij vršil ponovni sestanek in obe skupini ste se o končnem izidu zelo optomistično izrazili1.
Eden članov CIO delegacije je podal izjavo, da je na konferenci prišlo do sporazuma glede razdelitve delavstva v eno ali dtugo organizacijo v šestnajstih industrijskih panogah. To je velik korak naprej in zdaj čaka na enako rešitev še od pet do devet drugih panog.
Da se celi načrt sporazuma izdela v podrobnostih, se bodo najbrž imenovali posebni pododbori, ki bodo proučili zadevo in jo nato predložili celokupnemu zborovanju. Vsled tega se bodo morala bržkone glavna pogajanja u-kiniti za kaka dva tedna, da se nudi tem pododborom dovolj časa za njih delo.
ODOBRAVAJO PREPREČE-NJE EDVARDOVEGA POTOVANJA
London, Anglija. — Angleški delavski krogi kažejo odkrito veselje nad tem, da je ameriško delavstvo preprečilo vojvodi Edvardu obisk v Ameriki, in se to splošno označuje kot zmaga delavstva nad fašizmom. Edvard je med delavstvom prišel v slabo luč vsled svojega nedavnega obiska v nazijski Nemčiji; vendar pa njega samega ne krivijo toliko, marveč bolj njegovega voditelja Bedauxa.
--o-
STARA ZALJUBLJENCA SE KONČNO NAŠLA Sacramento, Cal. — Zadnji ponedeljek se je vršila tukaj poroka dveh osemdesetletni-kov; ženin je bil Andy Bab-cock, nevesta pa Mrs. Ardella Dean. Pred 60 leti sta s6 že spoznala in zaljubila, toda usoda je tedaj hotela, da sta se oba z drugimi poročila. Ljubezen pa se je med njima znova oživela, ko sta oba o-vdovela, in ju zdaj privedla skupaj, da bosta na starost obujala spomine.
-o
PRIKLOPNIŠKA TABORIŠČA INŠPICIRAJO
Chicago, 111. — Mestni svet je imenoval posebni pododbor, sestavljen iz peterih alderma-nov, kateremu je poveril nalogo, da pregleda vse kraje v mestu, ki so se uredili za taborišča avtomobilskih trailer-jev. Na podlagi njih poročila se namerava nato sprejeti novi mestni zakon, ki bo vseboval predpise, katerih se morajo stanovalci v takih priklop-
iz Jugoslavije
Drzni oboroženi razbojniki so vdrli v šolo v Mokronogu na Dolenjskem, pa se jim vlom ni posebno izplačal. — Zlobna roka požiga v Dragomlju. — Smrtna kosa. — Vesti iz raznih krajev domovine.
■ i,
bomba zadela ravno na most.
li&JLitf.. -.
| ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Na nepoštenem pohodu
Mokronog, 22. okt. — V noči od pretekle srede na četrtek so neznani vlomilci obiskali osnovno šolo v Mokronogu, ki je precej na samem. Vlomilcev je bilo gotovo več in so najprej vdrli v drvarnico, kjer so vzeli lestvo, da so po njej lahko splezali skozi odprto okno na stopnišče, ki vodi v prvo nadstopje. Najprej so obiskali učiteljsko zbornico, kjer so odprli vse predale, pa razočarani so bili, ker niso našli nič primernega. Edino predpasnik učiteljice Založnikove jim je prav prišel, v katerem so našli nekaj ključev, ki jim pa tudi niso pomagali do zakladov. Ker v šoli ni bilo ničesar, so tiho vdrli v upraviteljevo stanovanje in upravitelju odnesli dve obleki, suknjo, pelerino, dva klobuka, par čevljev. V jedilni shrambi so vse pretaknili in se dobro založili. Tudi v sobi tik spalnice so vse pre-metali in odnesli lovsko puško, prte, servijete, manikir-no šatuljo. Knjižnico so pustili nedotaknjeno, takisto radijski aparat. Ravnali so nenavadno previdno^, da šolski upravitelj in gospa, ki sta v spalnici spala, nista čula ničesar. Morda je to bila še sreča, sicer ne bi bil izostal usoden spopad z zločinci. Tatovi so nemoteno odšli in pustili vsa vrata široko odprta.
Sled vodi proti Žalostni gori. Potniki, ki so se prejšnji večer okrog pol 23. ure vračali z železniške postaje v Mokronog, so videli v kapelici pri pokopališču dva človeka, ki sta sedela na klečalniku.; Verjetno je, da sta od tod o-pazovala, kdaj bo v šoli ugasnila luč, šola je precej na samem, oddaljena od prvih hiš blizu 200 m.
-o-
Žrtev požiga
V Dragomlji vasi je v noči od 10. in 11 .oktobra izbruhnil velik požar. Goreti je pričel kozolec posestnika in gostilničarja g. Grada. Ker je bilo to okoli polnoči, so nekateri gostje bili še v gostilni ter so takoj pritekli gasit goreči kozolec. Posegli so vmes tudi domači gasilci, ki so preprečili, da kozolec ni do kraja pogorel, temveč samo dva dela. Posestnik Grad trpi seveda znatno škodo. Požar je bil nedvomno podtaknjen od zlobne roke. O požigu je bila obveščena ljubljanska policija, ki je poslala na kraj dogodka nekaj svojih izvedencev, da izslede zlobnega poži-galca.
-o-
Dolg je "povrnil"
Pri Sv. Križu nad Mariborom je posestniški sin Kristl Harih med kožuhanjem terjal svojega prijatelja vpričo drugih ljudi za 1600 dinarjev,
katere mu je dolgoval. Ta terjatev vpričo vseh je dolžnika tako razjezila, da je v jezi navalil na Hariha in mu z nožem prebodel pljuča.
-o-
Smrtna kosa Na Bregu pri Kranju je umrl zlatomašnik Gustav Schiffrer, župnik v pokoju. Rojen je bil v Ljubljani leta 1859 in je bil v mašnika posvečen leta 1887. Služboval je kot kaplan ,v Škocjanu pri Mokronogu. Naklem pri Kranju in v Cerkljah pri Kranju. Kot župnik pa v Št. Joštu nad Vrhniko in v Borovnici. Od leta 1919 je pa živel v pokoju na Bregu pri Kranju, kjer je v podružnični cerkvi Matere božje opravljal božjo službo do zadnjega dne.
-o--
Usodna zamenjava V nekem gozdy pri Sušju v okolici Ribnice na Dolenjskem je prišlo do nesreče, ki je domala zahtevala življenje posestnika Jakoba Ambrožiča iz Sušja. Ambrožič je v gozdu grabil listje, njegov znanec Peter iz Dol-enjih Lazov pa je z lovsko puško iskal tam okrog divjačine. Ko je med drevjem opazil Ambrožiča, ga je v pregoreči lovski vnemi zamenjal za srno in sprožil. Ambrožič je dobil strel v nogo in so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnico.
"Zgledna" družina
Iz Tržca so pripeljali v ptujsko bolnico 78 letnega posestnika Franka Kozla, ki je imel po vsem hrbtu hude poškodbe, katere si je moral dalje čase zdraviti v bolnici. Zadeva pride tudi pred sodišče, ker France Kozel pravi, da sta ga pretepla lastna sinova, a žena ga je celo držala pri tem neprijetnem opravku.
Družinska pratika
ZA LETO 1938 je dospela.
Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo
25 centov
Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto ......................'..................$5.00
Za pol leta ....................................... 2.50
Za četrt leta ...................................... 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ...................................$6.00
Za pol leta ...................................... 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posaniezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year .......................
For half a year
_____$5.00
______ 2.50
For three months ........ ................... 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ............................$6.00
For half a year ___________________________ 3.00
For three months __________________— 1.75
Single copy .................................... 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Iskanje izhoda iz španske
krize
Pri reševanju perečih mednarodnih problemov se dvom in up vselej močno zbližata, čim se sestanejo diplomati, da s "poslednjimi poskusi" rešijo kar se še rešiti da. Takih "poslednjih poskusov" je bilo že v abesinski aferi precej, v španski državljanski vojni pa se pojavljajo redno tedaj, kadar doseže napetost zaradi razpleta te vojne, zlasti pa zaradi njenega vpliva na splošni mednarodni položaj, svoj višek. Tako se je tudi sedaj pojavil nov "poslednji poskus" v obliki obnovljenih razprav o vprašanju odpoklica tujih prostovoljcev iz Španije.
Predzgo.dovina tega najnovejšega poskusa je kratka in že znana. Po neuspehu angleškega kompromisnega predloga z dne 14. julija t. 1. so razprave v londonskem odboru obtičale na mrtvi točki. Med tem pa so se pojavili nekateri novi elementi, ki so deloma govorili za sporazum, deloma pa proti njemu. Morebitnemu sporazumu nasproten je bil zlasti pojav gusarstva v Sredozemlju, /konferenca v Nyonu, katere sklepom se je kasneje v Parizu pridružila še Italija, je zaustavila to piratstvo in je obenem pripravila tudi tla za ublažitev močno poostrenih nasprotij med velesilami. Toda tudi po pariških sklepih so nekatera važna vprašanja, ki jih je postavila španska državljanska vojna, ostala nerešena. Med nje spada v prvi vrsti problem tujih prostovoljcev, ki velja še vedno za najbolj kočljivo vprašanje španske krize, saj je v njem zapopadeno bistvo tako zvanega vmešavanja, odnosno nevmešavanja v španske zadeve.
V	to situacijo sta sedaj še enkrat posegli s svojo pobudo angleška in francoska vlada. S posebno noto sta povabili Italijo na konferenco v treh, ki naj bi položila temelje za definitiven sporazum velesil o odpoklicu tujih prostovoljcev iz Španije. Italija je sicer načelno pristala na razpravo o prostovoljcih, pa je odklonila konferenco treh in zahtevala, da se o tem razpravlja samo v londonskem odboru, ki je bil proučeval že tudi prvi angleški kompromisni predlog. V tem predlogu je bil predviden tudi način, kako naj se izvede odpoklic tujih prostovoljcev. Italja je s tem namignila, da bi bila samo za tako rešitev tega vprašanja, kakršno je zagovarjala že ob tej priliki pred londonskim odborom, ko je zahtevala, naj se generalu Francu najprej prizna pravica vojskujoče se stranke in se šele nato odstranijo prostovoljci.
Približno v istem okviru in obsegu, pa s približno istimi težkočami, se je vprašanje odpoklica tujih prostovoljcev iz Španije pojavilo tudi na sedanjem zasedanju londonskega odbora, le da so to pot načrti posameznih vlad za izvedbo odpoklica bolj konkretni kakor so bili pred meseci. Italija se je postavila najprej na stališče, da se brez priznanja pravice vojskujočih se strank obema taboroma v Španiji sploh ne želi spuščati v podrobno razpravo. Grandi pa je že na drugi seji v toliko popustil, da je pristal na morebitni sklep, naj bi se še pred priznanjem omenjene pravice odpoklicalo enako število prostovoljcev iz obeh taborov. Izrekel pa se je proti francoskemu stališču, naj bi se iz obeli taborov odpoklicalo sorazmerno enako število prostovoljcev. To razlikovanje je važno, ker je znano, da se bori na Francovi strani neprimerno večjq število tujih prostovoljcev, kakor pa v republikanskih vrstah.
V	svoji najnovejši izjavi je končno italijanski zastopnik šel še korak dalje in je pristal tudi na mednarodno komisijo, ki naj bi ugotovila število tujih prostovoljcev in ladzirala njih odhod. V pogledu postopka za izvedbo odpoklica pa se italijanska vlada sklicuje na angleški načrt z dne 14. julija ter na izjavo francoske vlade z dne 16. julija, ki v drugi točki pravi, da se bo o priznanju pravic, "ki jih mednarodna praksa priznava vojskujočim se strankam", moglo razpravljati, čim bo ugotovljeno, "da je umik prostovoljcev že dovolj napredoval."
S to izjavo se je Italija zelo približala angleškemu kompromisnemu načrtu ter francoskim predlogom, tako da utegne na tej osnovi nastati pomemben preokret v lon-
donskih pogajanjih o španskih prostovoljcih. Seveda se še ne more reči, kakšno stališče bodo k tej italijanski izjavi zavzele druge vlade, kajti italijanski predlog je bil ostalim državam šele dostavljen v proučitev. Zanimivo bo zlasti stališče Rusije, ker je ruski zastopnik na dosedanjih sejah jasno povedal, da se Rusija toliko časa ne bo spuščala v razpravo o priznanju vojnih pravic generalu Francu, dokler ne bodo odstranjeni iz Španije vsi tuji prostovoljci.
Anglija bo verjetno uporabila ves svoj vpliv, da bi se dosegel sporazum, ki seveda ne more biti drugega kakor kompromis med raznimi stališči, kakor so do sedaj prišla do izraza. V tem primeru pa bo sedanji angleško-franco-ski "poslednji poskus" za rešitev politike nevmešavanja pomenil dejansko začetek nove španske politike velesil, politike tako zvane nevtralnosti, ki se bo začela tisti hip, ko bosta obe stranki priznani za vojskujoči se stranki.

ŠE — "MICIKI JE TREBA MOŽA"
Chicago, £11.
Malo sem pozna, pa gvišna, kakor je rekla Urša v igri. — Najlepše se zahvalim vsem igralcem in igralkam, ki so sodelovali v igri "Mieiki je treba moža," katera je bila vprizorjena v nedeljo 31. okt, od dr, Marija Pomagaj št. 78, KSKJ.
V prvi vrsti najiskrenejša hvala Mr. Peter Vidmarju, ki je bil igro vod j a in se je trudil, da je igra dobro izpadla. Nadalje hvala Mr. Antonu Krapencu, ker on je res dušica, ki ne odreče nikdar, kadar ga prosiš, da bi prevzel vlogo za kako igro, pa naj že bo za očeta ali pa za ljubimca ali doktorja, vse mu prav pride in vedno je pripravljen storiti za čast našega naroda v Chicagi. — Ako bi imeli še šest tako vnetih mož v naši naselbini kot je Mr. Krapenc, potem bj lahko vprizorili več iger kot jih. Pa, dasi je toliko Slovencev, je za igralce /edno velika mizerija in težavno je spraviti na oder eno igro. Toda, ne mislite, da nimamo pri nas dobrih igralcev. Veliko jih imamo, toda če ga greš prosit, se ne usmili, četudi pred njega poklekneš. Ne vem zakaj so postali tako zaspani. — Nadalje najsrčnejša hvala naši dobri igralki Miss Brigitj Špenko. Ne vem kaj bi bila začela, da se me ni usmilila. Najlepša ti hvala Brigita. Ne morem se dovolj zahvaliti tudi Mrs. Helen Ku-šar, ker ima daleč za hoditi na vaje, pa je le prišla. Ne smem pozabiti naše dobre Miss Mary Vaupotich. Ona se nekoliko brani vzeti vlogo, potem jo pa le vzame. Hvala ti lepa Mary. Zahvalim se tudi Matevžu in Mr. Joseph Ziherl ter Mr. John Mlakar, Sr., Mr. Charles Grill, 23rd St. Mr. William Bogolin in Mr. Frank Wolsic, ki so vsi sodelovali v igri. Hvala tudi dekletom Gi-zella Turner, Clara Stayer in Angeline Salmich. Dalje prav lepa hvala muzikantom Mr. John Foys in Mr. Frank De-
bevec, katere smo tudi v igri potrebovali.— Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej najlepša hvala!
Igre ne bom hvalila, ker sem tudi sama igrala. Kakor Pa slišim, so ljudje bili z igro precej zadovoljni. Hvalo in kritiko prepustim drugim. Torej hvala vsem in pozdravljeni.	Mrs. M. Stare
P. S. (Op. ured.)Kakor nam je znano, pa zasluži še posebno zahvalo Mrs. Stare sama, kajti brez njenega truda, prizadevanja, skrbi in korakov bi do igre sploh ne prišlo.
-o-
NEKAJ IZ PUEBLE
Pueblo, Colo.
Po dveh letih se zopet enkrat oglasim. — Poletje se je od nas že poslovilo, prišla pa je lepa jesen. Rožice še vedno cveto po vrtovih in želimo si, da bi nam Bog dal da bi tako ostalo vsaj do božiča. — Letos smo imeli v našem mestu veliko obiskovalcev od vseh štirih vetrov. Med temi so bili tudi Mr. in Mrs. Frank Lenčik iz Lorain, Ohio, s katerimi smo se prav po domače imeli, .ker so dobri in prijazni ljudje. Upam, da se še vidimo. — Po povratku s konvencije Zapadne Slovanske Zveze v Denverju, Colo., so se oglasili pri nas med drugimi Novinar in delegat C. Grmek ter Mike Popovich, oba iz So. Chicage, 111. Novinar je obljubil da bo nekaj pisal od Pueble, sedaj ni pa nič. Ali naj še čakamo ? — Naj nadalje omenim mojo sestrično Mrs. Mary Spilar v Chicago, 111. Prišli so tja v Chicago moj sin in hči in so se tam ustavili za kake tri tedne. Pisali so mi, da so bili tako dobro postreženi, da ne morejo najti besed zahvale. Najbolje kar moremo še reči je to: Bog blagoslovi tebe in tvoje družino. Ce Bog da, se vidimo tam o božiču. Še enkrat prav lepa hvala in bodite prisrčno pozdravljeni in pozdravite bratranca Toneta. — Medtem ko sem to pisala, sem dobila brzojav iz Lorain, O. in sicer od mojih otrok. Ustavili
so se pri Mr. in Mrs. Frank Lenček, kjer so bili zopet lepo postreženi. Bog vam plačaj ! — Sedaj pa končam in upam da dopis ne bo romal v nenasiten urednikov koš, ampak zagledal beli dan. — Pozdravljeni vsi prijatelji širom Unije tudi Novinar in M. Popovich. Mary Kogovšek
-o-
ZOPET NOV GROB V LA SALLE
La Salle, 111.
Dne 1. nov. smo izročili materi zemlji truplo rojaka Mr. Fr. Furarja in sicer se je vršil pogreb ob 2. uri popoldne v slovensko cerkev sv. Roka ter po opravljenih cerkvenih obredih na katoliško pokopališče sv. Vincencija. Pogreba se je udeležilo lepo število Slovencev. — Ta mož se je nahajal v Peoria, 111., bolnišnici, kjer imajo take ponesrečence. Frank se je bil ponesrečil pred 12. leti na State Rd. št. 51 pri vožnji z avtom, ko se je peljal na svoje delo v Oglesby, 111. Danes ga že krije hladna zemlja, kjer ni bolečin ne skrbi. Saj je mož dovolj prestal vsega v svojem življenju. Bog mu daj večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti. Družini pa moje iskreno sožalje. P. A, Z.
-o-
PISMO )!Z DOMOVINE Ljubljana, Jugoslavija
Naj dragim rojakom sporočim nekaj novic iz tega ljubega starega kraja. Ne bom poročal o tem, da je kdo umrl, ne kje je bil pogreb, kje je zalila povodenj. Ne, saj o tem že itak dovolj slišite. Naši ljudje imajo tako navado, da rojakom čez lužo najraje kaj žalostnega pišejo, dasi se tudi marsikaj veselega zgodi v našem ljubem domačem kraju. Res je, da imamo zadnje čase čez mero dežja in temnih oblakov okrog in okrog, toda skozi nje se svetlikajo še svetli sončni žarki, ki nam govore, da Bog Kranjca ne zapusti, če le nekoliko nemško ali laško zna. Na italijanski stran?, so se nam |td temni oblaki v zadnjem času že znatno razpršili in gorko sonce nam kuka izza meje. Pomislite, že od binkošti sem, se vozarijo ti naši Ljubljančani sleherno nedeljo v Postojno in v Trst; pa ne po dva in dva, ampak kar celi vlaki jih gredo čez mejo. Občudovati hodijo našo Postojnsko jamo in pa naše Jadransko morje. Kdo bi jim to branil? Tako le popoldne, po dobrem obedu, pa mn,oge med njimi premami tista močna italijanska črnina. Mar je to kaj čudnega, če pomislimo, da Ljubljančani že leta in leta žulijo ta ljubi svoj cviček, da so jim postali že obrazi kisli; na oni strani — čez mejo namreč, — se jim pa ponuja sladka in močna črnina; pa vam postanejo ob tej žlahtni kapljici vse drugačni, rekel bi — zidane volje. Je mar potem kaj čudnega, če ti le izletniki tako le pod noč pojejo in vriskajo po Postojni, da si pri tem pristni Italijani po-
Dogodki
i med Slovenci f»
AmeriM	f
. ■■ ■ _____J
MilwauSki bolniki
Milwaukee, Wis. — V St. Luke's bolnišnici je srečno prestala operacijo Mrs. Rose Pucel in se vrnila na svoj dom, kjer se počasi zdravi. — V isti bolnišnici je bila operirana 'Za vnetjem slepiča tudi Mary Mayer, hčerka poznane Plesnikove družine iz West Allisa. — V St Mary bolnišnici je prestala operacijo Mrs. Genevive Sagadin z Washing ton Streeta. — Bolnicam želimo skorajšnjega okrevanja.
Iz Barbertona
Barberton, O. — Težko je" obolela Mrs. Terezija Grum na Hopocan Ave. in se nahaja pod zdravniško oskrbo na svojem domu. Želimo ji skorajšnjega okrevanja.
Društvo Sv. Srca Marije št. 111, KSKJ. bo dne 20. novembra zvečer slavilo 30. let-.ni jubilej. Proslava bo v dvorani društva Domovina n^ 14. j cesti in sicer bo slavnosten (banket in druga zabava.
Samostojno dr. Domovina priredi svojo veselico v nedeljo 14. nov. — Pevski zbor "Javornik" bo imel 28. novembra svoj koncert v spomin desetletnega obstanka zbora.
Žrtev avtomobila
Strabane, Pa. — Od avtomobila je bil zadet rojak Louis Delost, ki je obležal z zlomljenim vratom. Dasi ga je voznik takoj odpeljal v bolnišnico, mu -niso mogli pomagati. Umrl je drugi dan v starosti 58 let. Doma je bil iz vasi Kc-ritnice, fara Knežak pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Zapušča brata Josipa in sestro Mary poročeno Kirn. v Clevelandu, O. brata Pavla;
v t,tari domovini brata Janeza in sestro Marjeto poročeno Krulc.
Malo volilne statistike iz Clevelanda
Cleveland, O. — Zanimalo bo čitatelje, koliko glasov so dobili naši slovenski kandida-tje za mestne koncilmane. Le preberite:
V	drugi wardi je dobil rojak Jurij Travnikar, demokrat 5,047 glasov; njegov nasprotnik republikanec, 4,084. Naš rojak Travnikar zmagal.
V	deseti wardi je dobil rojak Edward L. Pucel, demokrat 2,907 glasov; njegov o-ponent Markusič le 1,742 glasov. Pucel zmagal.
V	tri-in-dvajseti wardi je dobil rojak John M. Novak, 4,359 glasov in njegov opo-nent W. J. Kennick pa 2,153. Novak zmagal.
V	dva-in-trideseti wardi je dobil rojak Anton Vehqvec, 6,692 glasov; njegov oponent pa 4,798 glasov. Vehovec zmagal.
Tako imajo naši rojaki v Clevelandu v imenovanih štirih mestnih wardih svoje slovenske zastopnike, zakar se jim mora čestati.
Veselica
Chicago, 111. — Domačo jesensko prireditev bo imelo dr Dvor sv. Jurija št. 960 reda katoliških borštnarjev in sicer v soboto 20. novembra zvečer. Na prireditvi bo obilo zabave za vse udeležence. Vstopnina bo samo 25c. Zabava bo v šolski dvorani sv. Štefana na Cermak Rd.
V Chicagi so se mudili
Chicago, 111. — Preteklo nedeljo in ponedeljek so se mudili v Chicagi Mr. Peter Droll, Mr. in Mrs. Paul Va-lentinčič in Mrs. Joe Turk, iz Sheboygan, Wis., ki so prišli na pogreb rojaka Math Kaj-zerja, ki je bil pokopan v pov nedeljek.
mežikujejo. Korajžni Ljubljančani jo pa nazadnje le srečno priguncajo z zadnjim večernim vlakom proti domu, močno oboro::eni s pletenkami pod pazduho. Kdo bi se nad temi srečnimi spodtikal ? Ljudje si želijo spremembe in pa dobrih sosedov, v teh negotovih časih.
Ja, še nekaj. Sedaj ravno berem nc-ko zelo lepo knjigo, ki je pravkar izšla in bi bilo prav, da bi jo tudi vi tam v daljni Ameriki čitali. Je to knjiga, ki se imenuje "Živi izviri" in jo je spisal Ivan Ma-tičič, tisti Matičič, ki narn je spisal knjigo "Na krvavih poljanah." Sedanja knjiga "Živi izviri'' je pa še veliko lepša kot ona z bojnih poljan. V Živih izvirih je živo prikazano življenje naših očancev od davnih dni pa do danes. Opisana so vesela življenja, ženitve, pa je tudi delo, tlaka in burno življenje našega kmeta, ko se je v puntih boril za staro pravdo. So pa v knjigi še druge stvari, o katerih ne morem tukaj raz-
pravljati. Ta knjiga ni običajna povest, je kakor film, v kateri se življenje s filmsko naglico razvija pred teboj. Zaradi močno privlačne vsebine je knjiga prava senzacija na književnem trgu in jo priporočam vsem ameriškim rojakom. Prva ekspedicaja je že odšla čez lužo in založbo za Ameriko je prevzela pisateljeva sestra gospa Agnes Ben-čan 303 Eugenie St. Chicago, 111. — Cena knjigi je $2.00, kar ni preveč, če pomislimo, da obsega knjiga 412 strani in je elegantno vezana, a Matičič jo je pisal štiri leta. — Se še kaj oglasim. — Pozdrave vsem dragim rojakom 011-kraj morja. Tilcn Ošlajen
--o-
POPRAVEK V zahvali iz West Allisa,ki je bila priobčena dne 5. nov. v Amerikanskem Slovencu od Louis in Sophie Sekula,sta pomotoma izostali imeni Mrs. Josephine Windeeman in Mr. Math Potokar,, katerima tudi najlepša hvala! Naj omenjena ne zamerita.
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(141)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs
P-
Ko jc Walter iz Tarzanovih ust zaslišal , v koliki nevarnosti se nahaja Kali liwana, se je hitro sklonil in pričel Tarzanu odvezovati žice, s katerimi je bil povezan. Pri tem so ga obšle vsakovrstne misli, a najbolj se je čudil Tarzanovemu prijateljstvu z opicami in kako so mu bile v vtem poslušne.
Silno se je Walter čudil, ko se je domislil, kako je gospodar džungle prejšnji večer, rešil njega in Kali Bwa-no iz rok črnih pritlikavcev. Če bi ne bilo Tarzana, bi divjaki že oba pojedli. Skozi vse te misli se je prepredala še ena — strah za Kali Bwano, ki je ostala sama, da se ji kaj ne pripeti.
Končno je bila zadnja žica odvita in Tarzan jc prost vezi zopet stal pokonci!. "Pojdimo sedaj h Kali Bwani," je rekel Tarzan. "Toda, jaz ne vem za gotovo kje je," odvrne Walter; "ko me je opica nesla, si nisem mogel vselej zapomniti kot smo potovali. Zato jaz prav gotovo ne najdem poti k deklici."	::r!.j£.'
"Jaz jo najdem'," odgovori Tarzan. "Sel bom po poti po kateri je šel Ga-yat, kajti sledovi so še sveži in se dobro poznajo." — Walter jc tem besedam samo prikimal in nič rekel, kajti mislil si jr, da bo na ta način pot precej dolgočasna in predno pridejo na kraj, Kali Bwana že dolgo morda ne bo več živa.

Četrtek, 11. novembra 1837

Stran
VARNOSTI
Starostne pokojnine samo za potrebne starce
VPRAŠANJE: Živim v Floridi, ali resnični moj dom je v državi New York. Ali morem dobivati starostno pokojnino (Old Age Pension), ko imam tri otroke, ki prispevajo k mojemu vzdrževanju?
ODGOVOR: Starostne pokojnine (pri čemur mislimo na Old Age Pensions, ne pa na letne dohodke, ki se bodo kasneje izplačevali na podlagi vplačil za socijalno varnost) se dovoljujejo le, ako se dokaže resnična potreba in ko se je stvar temeljito preiskala. Postarni ljudje, ki imajo otroke, ki jih lahko vzdržujejo, ne dobivajo starostnih po. kojnin. Po zakonih večine držav — (New York je med njimi) se sin alj neporočena hči smatra odgovornim za vzdrževanje cčeta ali matere, ako njegov oziroma njen gmotni Položaj je tak, da to morejo. Ako vsi otroci skupaj ne mo-reJ'o toliko prispevati, kolikor bi znašala državna pokojnina, bo država doplačala razliko med njihovimi! prispevki m navadno državno pokojnino. Na primer: povprečna pokojnina v državi New York je med $30 in $40 na mesec. Ako vsi otroci skupaj ne morejo prispevati več kot $24 za vdrževanje roditelja, bo država dodala razliko. Zapuščina starostnega vpoko-jenca
VPRAŠANJE: Rad bi do-znal, da-li zapuščina človeka, ki je dobival starostno pokojnino, pripada k državi po njegovi smrti.
ODGOVOR: Mogoče bi bi-10 Pravilno odgovarjati na to vPraianje> ako bi nam bili rekli, v kaki državi dobivate starostno pokojnino. Pokojninski zakoni raznih držav so precej rtzlični1, kar se tiče količine lastnine, ki jih prosile za starostno pokojnino sme imeti. Nekatere države dajejo pokojnino le, ako pro-Sllec preprodaje državi, karkoli ima lastnine. Druge države dovoljujejo, da sme prosilec starostno pokojnino imeti ln držati lastnino do vrednosti $3000 in tudi več. Zakoni nekaterih držav določajo, da jma država hipoteka na vso lastnIuo, ki jo vpokojeneb za-Pusti, katera hipoteka običaj-j|0 znaša toliko, kolikor je .il0 izplačano na pokojninah, 111 ■ dodatno 3% do 5% obre-8ti- V nekaterih drugih drža-ima država hipoteko (len) na vso lastnino pokojna vpokojenca razun na °mestead. In zopet v drugih
dr
le
2avah ima država hipoteka, k ako lastnina, ki jo je vpo-, °Jenec zapustil, presega ne-0 gotovo vrednost — nava-n° $2000 do $3000.
Socijalno-vrednostne pristojbine in domače delo
VPRAŠANJE: Delam doma toliko za komad (piece work). Ali morajo biti mezde, ki jih dobivam, biti zapisane v mojem socijalno-varnostnem računu (social security account) ?
ODGOVOR: Da. Delavci,ki izvršujejo industrijalno delo doma na "piecework" podlagi, so zaposlenci one tvrdke, za katere delajo, ravno tako kakor delavci, ki delajo v delavnici. Oni in njihovi delodajalci morajo plačevati davke. ki se nalagajo v zmislu siocijalno-varnostnega zakona.
Kazni za neplačevanje socijalno varnostnih davkov
VPRAŠANJE: Ali Social Security Act določa kazni,ako kdo ne plačuje predpisanih pristojbin ?
ODGOVOR: Da. Ako delodajalec ne plačuje pravočasno, se kazen nalaga v obliki obresti od pol procenta na mesec. Kazen postane še večja, ako ni plačila, potem ko je davčna oblast vposlala opomin.
Informacije o socijalni varnosti
VPRAŠANJE: Kje more mal obrtnik, ki zaposluje nekoliko delavcev, dobivati zanesljive informacije, ako mu ni vse jasno glede nekaterih določb socijalno - varnostnega zakona ?
ODOVOR: Naj obrne se k najbližjemu davčnemu uradu (Collector of Internal Revenue). Ena izmed njegovih dolžnosti je, da pomaga v reševanju takih problemov.
WPA in privatno delo
VPRAŠANJE: Zaposlen sem na nekem WPA projektu, ali imam ponudbo za privatno delo. Ako to delo kasneje zgubim, bom mogel dobiti nazaj delo na WPA?
ODGOVOR: WPA je ponovno izrekla, da oseba na WPA, ki dobi privatno delo, je vpravičen'za WPA zaposlitev,« ako to privatno delo zgubi brez svoje krivde in je zopet v potrebi pomoči. Na drugi strani oni, ki delajo na WPA in odklanjajo privatno delo, ako se jim ponudi, ne morejo- več ostati v službi WPA.
OBLETNICA OBLEGANJA MADRIDA
Madrid, Španija. — Zadnjo nedelja '-e je v tem mestu proslavljala obletnica, odkar se ustavlja napadom nacionalistov. Po naključju je isti dan sovjetska Rusija praznovala 20 letnico boljševiškega režima in španska vlada je poslala čestitke v Moskvo ter je istočasno prekrstila neko ulico v "Gesto sovjetske unije."
BOŽIČNA DARILA
vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbližji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naš< cene:
§ 1
„ V JUGOSLAVIJO:
$ 2.55...............:.... 100 Din
2a $ 5.00.....................200 Din
2a $ 7.20..........:.......a 300 Din
Za $10.00.................... 420 Din
Za $n.6S..............:..... 500 Din
Za $23.00 .................1000 Din
V ITALIJO:
Za	$ 6.50.................... 100	Lir
Za	$ 12.25.................... 200	Lir
Za	$ 30.00.................... 500	Lir
Za	$ 57.00....................1000	Lir
Za $112.50....................2000	Lir
Za $167.50....................3000	Lir
i	JOHN JERICH
^ 1849 \V. Cermak Road,	Chicago, Illinois^
Pri večjih svotarh poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite...........-$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85
Za $25.00 pošljite............$26.00
Vsa pisma pošijlte na:
IGRAČE NA RAZSTAVI
Joliet je prispeval dosedaj 152 novih ustanovnin in
naročnin za novi list — mesečnik.
V New Yorku so tovarne za izdelovanje otroških igrač priredile posebno razstavo svojih produktov, kjer je bila vzeta tudi gornja slika, ki kaže vozilo, izdelano v modernem stilu.

KAJ SE SLISI PO SVETU?
^ruiiiuiiiiiiiiuiiiiuimiiiuiiuiiiiiiuiHpuiiiiirtiniiiiiiBliBiiii iiiiuumiittiiuisiiiuuiiiraraimifiuiuiiiiWiuiiHiiiiniiniiiffliHfiiniiin^mw
PO 23 LETIH IZ UJETNIŠTVA
V Stanislavov na Poljskem se je vrnil po 23 letnem bivanju na Daljnem vzhodu Edvard Skringer, ki je v tem mestu doma in ki je bil 1914. poveljnik neke avstrijske podmornice.
Podmornico so nasprotniki ob začetku vojne uničili in domnevali so, da je Skringer z ostalimi člani njene posadke izgubil življenje. Kakor pa sedaj sam pripoveduje ga je rešila neka ribiška ladja. Dolgotrajna bolezen in drugi doživljaji so ga ovirali skoraj četrt stoletja, da bi se vrnil domov.
RAZTRESEN DO SKRAJNOSTI
Na usoden način se je maščevala profesorju Vaiicerju iz Sofije njegova raztresenost, ki je bila znana po Vsem mestu. Profesor je skočil iz tretjega nadstropja, v katerem je njegovo stanovanje, v globino in se težko poškodoval. V bolnišnici je dal precej groteskno pojasnilo za to nesrečo. V to stanovanje se je vselil šele pred kratkim. Dotlej je imel stanovanje v pritličju. Da bi si prihranil nekaj časa, je imel tam navado, da je skakal kar skozi okno na cesto. V svoji raztresenost! je pozabil, da leži novo stanovanje dosti višje.
--o-
ŽENSKE ZAHTEVAJO PROTEKCIJO
New York, N. Y. — Ženske Queens distrikta so vložile pri policiji zahtevo, da se jih opremi s solzilnim plinom,
KI asnikovo FHAT1K©
ZA LETO 1938
Smo ravno prejeli.
Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo več slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide.
S poštnino stane
25 centov
Naroča se od: knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
ki bi ga nosile s seboj v aparatu, podobnim nalivnemu peresu, s katerim bi se branile proti napadom od spolnih zločincev; takih napadov se je v tem distriktu izvršilo že večje število. Policija Pa ima pomisleke proti tej zahtevi, češ, da bi situacija postala nevarna, ako bi se množini žensk dal plin v roke.
-o-
IZ ŽIVLJENJA RUSKE CARICE
Ruska carica Katarina II. je po krivici na glasu velike des-potinje, kajti napram svojemu služabništvu je biia izredno mila in prizanesljiva.
Vstajala je zjutraj že ob petih, si sama zakurila ogenj in skuhala zajtrk. Nekoč je to storila, ne da bi vedela, da ometa dimnikar dimnik. Mož je bil ravno na delu v dimniku, ko mu je dim udaril v obraz, da je moral nemudoma zapustiti delo. Prihrumel je v kuhinjo, kjer je stala pri ognjišču vladarica in jo je nahrulil z grobimi psovkami. Carica se je muzala in smejala — dimnikar je šele pozneje izvedel, koga je tako kosmato obdelal s svojim jezikom.
-o-
TELEFONSKE NAPRAVE
PO SVETU Prometno ministrstvo je objavijo statistiko o telefonskih napravah po vsem svetu. Iz te statistike je razvidno, da je bilo ob začetku letošnjega leta na svetu okrog 35 milijonov telefonov v rabi.
Najvišje število naročnikov ima New York, in sicer poldrug milijon. V Londonu imajo skoraj milijon, v Berlinu pol milijona, v Parizu 442.000, na Dunaju 185.000, v Kodanju 183.-000 telefonskih spojev. Po odstotkih imajo največ telefonov seveda Zedinjene države.
Od sto Američanov jih je polovica, ki se ponašajo z lastnim telefonom, v Nemčiji jih je 9 na sto, na Angleškem 7, v Franciji 4, v Kanadi 3.9, na Japonskem 3.3 in v Rusiji 2.4. V preteklem letu je bilo v Zedinjenih državah okrog 25 milijard telefonskih pogovorov.
OBČUTLJIVOST ČLOVEŠKEGA NOSA Napačno je naziranje, da ima človek slab nos. Nekatere živali morejo sicer zavohati vonje, ki jih mi ne občutimo, toda kako občutljiv je navzlic vsemu naš vonj, nam pokažejo sledeče številke, ki navajajo v milijontin-kah grama količine dišav, k> jih more naš nos še občutiti: jo-doform 1.027, moškat 0.5, oranžno in rožno olje isto tako 0.5, amonjak 0.003, olje poprove mete 0.0005. Ker je jonon bistvena dišava vijolic, zadostuje torej en sam gram, da napravimo iz njega več tisoč litrov najfinejše vijolične dišave.
Žveplov vodik začutimo, če ga je samo 10 milijontink grama pomešanega v litru zraka, mer-kaptana pa, ki ga kemiki označujejo za višek vsega smradu 4 milijontinke grama. Trditev, da bi. za nekatere dišave zadostovalo že nekoliko gramov, da bi jih čutili vsi ljudje na zemlji, ni torej nič pretirana.
DVOJNO ODLIKOVANJE
Mussolinija so v Nemčiji imenovali za častnega polkovnika nekega tamkajšnjega polka, v zameno pa je tudi Mussolini imenoval Hitlerja za častnega desetnika italijanske vojske. Kdor misli, da je ta častni desetnik le majhna odškodnina za častnega polkovnika, se moti.
Sam Napoleon je nekoč prejel naslov takšnega desetnika, ki ga je prevzela tudi Italija. Ta naslov je imel kralj Viktor Emanuel II., danes ga nosijo Mussolini sam in redki zaslužni Italijani. Hitler , je prvi inostranec, ki so ga imenovali za italijanskega častnega desetnika.
-o-
36 MILIJONSKIH MEST V Nottinghamu se je vršil svetovni kongres zdravnikov. Ob tej priliki so ugotovili z zgovornimi številkami, da se svet čedalje bolj "pomeščanja". Leta 1800 je bilo na vsem svetu samo 25 velemest z nad 100.000 prebivalci, leta 1922 pa jih je bilo že 400. Danes je 540 velemest in 36 pih šteje več nego milijon prebivalcev.
Frank Foltyn
domača pekarna
-Naročila za ženitovanja in za "partije" naša posebnost. SE VAM PRIPOROČA.
1854 W. 22nd Place, Chicago, Illinois
Tel. CANal 5481
Pri prizadevanju, da si ameriški katoliški Slovenci ustanovimo mesečnik, ki naj zbira in objavlja zgodovino našega naroda v tej zemlji, se ni doslej izkazala tako zavedno in požrtvovalno še nobena druga slovenska naselbina, kakor naša zavedna pijonirska slovenska naselbina v Jolietu. Visoko so dvignili vrli Jolietčani zastavo prave katoliške zavednosti v tem oziru. Naj bi ostale slovenske naselbine po Ameriki po možnosti posnemale to vrlo ugledno naselbino. Katoliška zavednost se meri po taki požrtvovalnosti in po takih dejanjih. V takih časih, v kakoršnih smo, ne štejejo same prazne besede nič, če ni zraven tudi dejanj in žrtev. Cast in priznanje Jolietskim Slovencem v tem oziru. Iz Jolieta se je po zaslugi naudušenega našega zastopnika MR. JOHNA KRA-MARICHA, priglasilo zopet 20 novih naročnikov. Mr. Krama-lich pravi: "Tu jih imate zopet en mernik in če Bog da, jih znamo še kako mero nabrati."
Novi naročniki iz Jolieta so:
MRS. MARIJA ŠKUL ..............................................................$2 0
MR. FRANK ŽELKO ..............................................................2.00
MR. JOSEPH KUHAR, ..........~....................2.00
MR. JOHN PANIAN ....................................................2.00
MR. CHARLES MOŽINA ' 2 00 MR. LOVRENC GROŠELJ 2 00 MR. JOSEPH HROVAT . 2 00 MR. JOHN VIDETICH ............................I"""""'." 2.00
MR. JOŽEF FABIJAN	1.00
MRS. NEŽA MARKELC ....................................... 100
MR. JOHN KAMNIKAR	............................ 1 00
MR. VICTOR ZADNIK	............................. 100
MR. FRANK GUTNlK .................................. 1 00
MR. ANTON SUoTERŠIČ.................................."" l'.OO
MR. MICHAEL ŠMAJD ............................. 1 00
MR. FRANK VIDIC .... ................................ 1.00
MRS. BENEDICT BIRSA	..... 1 00
MRS. KATARINA WEDIC " ' 1 0.0 MR. LOUIS MARTINČIČ 1 00 MR. JOHN BARBIC ...................................." i.oo
Iz drugih krajev so se priglasili kot ustanovniki in naročniki za novi list — mesečnik:
MR. in MP;s. JOSEPH KONDA, So. Chicago, 111.....$5.00
MRS, i'RANK YAKES, River Rouge, Mich........... 5.00
Mxi. FRANK SMOLE, Barberton, Ohio.	2.00
MRS. FRANCES HABJAN, Universal, Pa.	2.00
MRS. E. MALLEY, Buhl, Minn..........2 00
II WAV KEG AN A
Slavna notranjska brigada, v katero je mobiliziral Mr Košir Vrhitičane, Borovničane, Brezovčane, slavne Ižance in druge, vodi veliko ofenzivo.
Že zadnjič je povedalo poročilo, da slavni Vrhničanje in Bo-rovničanje nočejo biti zadnji. Zdaj so se jim pridružili še vsi okoličani, ki spadajo pod vse razne žvonove slavne Notranjske in se korajžno vojskujejo za slavo in dobro ime svoje dežele. MR. ANDREJ KOŠIR, ki vodi to slavno brigado izjavlja: "Povem Vam zadnji ne bomo!" In z vojsko nadaljuje, kakor nekdaj slavni tirolski vodja Andrej Hofer. Na novo je nabral sledeče ustanov-nike in naročnike za novi list — mesečnik:
MR. FRANK ŠEBENIK ............................$5 00
MR. JAKOB CELESNIK	............... 5 00
MR. FRANK JERINA..............................3 0o
MR. JOHN GRAMPOVČNIK ......................2 00
MR. JOHN KUKAR	...................... 9 00
MR. JOHN GERCHAR	.............................. 2 00
MR. MATTHEW SETNIKAR	........... 2 00
MR. JOSEPH LEBEN	....... 2 00
MR. JOHN ZELENIK ........................................ 9 00
MR. LOUIS ŽUPEC	.................................. 2 00
MR. FRANK OSEBEK........................................... 2 00
MR. VALENTIN BELEC i.......................".'............. 2I00
MR. JOHN KOVAČIČ ........................................................' 2 00
MR. JOHN JAMNIK ..............................................2 00
MR. FFlANK MIVŠEK ....................................................100
MR. ANTON PRIMC ................................................100
JffiR. FRANK STIMAC ...:...	1 00
MR. JOSEPH KAVČIČ ............................................1 00
MR. JACOB MOŽINA ............................................ i.oo
Katoliški Slovenci po drugih naselbinah, kaj pravite vi na to? Posezite tudi vi vse povsod v boj! Posnemajte naudušene požrtvovalne rojake v Jolietu in Waukeganu-North Chicagi KDOR ZDAJ POMAGA—DVAKRAT POMAGA!
OOOOOO 0<K)<WKK>O<)O<>OOC)<»O<X><K) W<><>000<HKXKKKKK>0<KKK^
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Teleion: 85 — Res. 4080-W
00000000000000<>000000000<)00<>£H>0^ f
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
/.
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.
r Bfrnii3w j' —
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek", 11. novembra 1937/1
ROMAN

Spisala B. Orczy Prevedel Paulu«
Številni hripavi glasovi so navdušeno odobravali "patriotiene' besede silnega premogarja.
Lenoir je vzbujal zanimanje. In opazil je to. Videti je bilo, da si hoče zagotoviti vodilni glas v družbi, ki je bila itak slabo razpoložena za Merlina.
"Državljan Merlin," je pravil Lenoir, "vi sami ste naredili postavo "o osumljenih" in torej veste, da je po tej postavi zapadel smrti že kdor je le samo sumljiv —. Pa si niste znali pomagati!"
"Kaj bi pa naj bil storil?"
"Čujte čujte!" se je režal Lenoir. "Kaj bi naj bil storil? — Prijatelji, patriotje, bratje, vprašam vas, kaj bi naj bil storil —?"
Merlin je prebledel.
Čutil je, da izgublja tla. Orjaški pre-mogar se mu je zdel da je njegova usoda, njegov lastni otrok,"Postava o osumljenih," je dvigal glavo zoper svojega duševnega očeta.
Koliko tovarišev je že tiral pred sodbo in v smrt in jih osumil izdajstva, zgolj le samo, ker se jim je ponesrečilo, ker so se brez uspeha vrnili iz tega ali onega pohoda zoper sovražnika domovine!
In sedaj je prišla vrsta na njega —!
Orjaški premogar je vstal, prevrgel sodček in se vzravnal v vsej svoji višini.
"Vprašam vas," je pravil na ves glas, "vprašam vam, kaj bi bili vi ali kaj bi bil storil jaz, če bi imel opravka s človekom, ki je o njem znano, da je izdajalec —? Biti osumljen izdajstva, pravi postava, ki jo je naredil tale naš državljan Merlin, je že zločin zoper domovino —. Bratje, prijatelji, državljan Merlin je našel kup sežganega papirja v peči, je našel razparano torbico, v kateri so bile gotovo važne listine — pa nas poprašuje, kaj bi naj bil storil—!"
"Deroulede je vse preveč znana oseba, da bi se ga dalo obsoditi brez dokazov," se je branil Merlin. "Vsa pariška drhal bi planila na nas, če bi se ga le samo dotaknili!* '
"Brez dokazov —? Kdo pravi, da ni bilo dokazov?"
"Sežgane papirje in raztrgano torbico sem našel v sobi Juliette Marny. Dejala je, da so ljubavna pisma in da je ovadila Derouleda, ker se ga je hotela iznebiti."
"Povem vam, državljan Merlin, da bi bil pravi patriot našel papirje in torbico v Deroufedovi sobi, ne pa v sobi tiste ženske, da bi papirji v rokah pravega patriota ne bili čisto sežgani, da bi bil med njimi "našel" pisma na vdovo Capet, ki bi dovolj jasno pričala o njegovem izdajalskem početju. To bi bil našel pravi patriot, — to bi bil našel jaz na primer.
Da govorim jasneje! Državljan Merlin, ali se čutite preveč aristokrata, da vas je strah ponarediti, potvoriti listino, ki bi prinesla izdajalcu zasluženo kazen —? Prijatelji, rečem vam, republika ne potrebuje strahopetnežev, republika potrebuje mož —! In izdajalca imenuje vsakogar, ki dopusti, da mu uide skoz prste le samo eden njenih sovražnikov, ker ga je strah, ker se boji slabotne sence — poulične drhali!"
Zahrumelo je po dvorani, besneče plos-
kanje in kričanje je pozdravljalo govornika. Vse je hvalilo njegove drzne, pa jasne in pametne besede: "Tako se dela za domovino!"
Le Tinville je molčal. Nevoščljiv je bil.
Mrzko je slonel na komolcih in si trebil zobe.
"Lahko je govoriti, državljan — eh, Lenoir, ali kako vam je ime! Tujec ste pri nas in niste še dokazali, da znate za republiko še tudi kaj več nego samo govoriti."
"Če bi nihče ne govoril, državljan — eh, Tinville, ali kako vam je ime, če bi nihče ne govoril, pravim, bi se nič ne opravilo! Tule sedite in obsojate Merlina, da je naredil neumnost. Res je, moram reči, tudi jaz sem tu med vami, ampak —."
"Ampak — ? Povejte nam tisti svoj ampak !" je vpil Tinville, ko je Lenoir utihnil, kakor bi zbiral misli.
Lenoir si je med tem poiskal drug sodeč in sedel tako, da je gledal Tinvillu in njegovi družbi v obraz. Sveča je brlela za njegovim hrbtom in jasno osvetljevala obrise njegovih širokih pleč ter še povečala njegovo orjaško postavo.
Dolge, nekoliko suhe roke je imel, vse zamazane in prašne od premoga, in neprestano je mahal z njimi, kot bi hotel koga zgrabiti za vrat.
"Vsi vemo, da je Deroulede izdajalec, kaj —?" je nagovoril družbo.
"Seveda, seveda!" je donelo vse vprek.
"Torej ni ti treba drugega ko da se pomenimo, kako ga spravimo pod guilloti-no!"
"Zdi se," je pravil Tinville, ki ni bil prav nič zadovoljen, da ima kdo drugi prvo besedo, "zdi se, kot bi imeli dokaze za njegovo izdajstvo že kar v rokah!"
"In če je imam, ali bodete kot javni to-žitelj izvršili obsodbo?"
"To je moja dolžnost!"
"In vi, državljan Merlin, ali bodete po vseh svojih najboljših močeh pomagali republiki, da se iznebi izdajalca?"
"Moje zasluge za našo veliko republiko so —" je začel Merlin. Pa Lenoir ga je nepotrpežljivo prekinil.
"Bežite bežite s svojimi zaslugami! Dejanj potrebujemo, ne pa lepih besed! — Vsi vemo, da vam je zaenkrat izpodlete-lo. Takih ljudi republika ne potrebuje. Toda še ste minister pravde in ljudstvo pričakuje od vas, da popravite, kar ste zagrešili —."
Kaj torej svetujete?"
Orjaški premogar, doma morebiti iz kakega oddaljenega kota Francije, je bil v tistem trenutku glavna oseba v hrupni družbi, to je bilo videti. Merlin, poln strahu za svoj ugled, je čakal na njegove nasvete, celo veliki Tinville je pozorno poslušal.
Vzrok je bil pač ta, da so vsi zavidali Derouledu njegov ugled med ljudstvom in da bi se ga bili radi iznebili.
In zdelo se jim je, da iz kakršnegakoli vzroka tudi nepoznani velikan sovraži popularnega poslanca in ga hoče spraviti s poti.
(Dalje prih.)
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
POZOR!
Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM. SLOVENEC" prir-aša o vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in raZne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois.
Iveri.
Nekaj bolj osebnega. Ne pišem rad o tem. Gre za to, kako ljudje sodijo. Taki sodbi se nihče ne more izogniti, niti puščava bi ga ne obvarovala. G. Mo-lek je prišel na zapad. Zapisal sem, da je škoda, ko ni prišel tudi v Leadville, kjer smo sicer gorjanci, pa ne divjaki. Zdaj vidim, da so ga drugi celo dre-gali. Govor je nanesel tudi na mojo malenkost, in g. Molek zapiše sodbo, kakor je jo slišal. Nobene zamere, le drugi so sodili, le nekaj je po sodbi dodal. Ničevo. Kakšna je sodba? "...informirali so me", pravi, "da je Trunk zelo molčeč v razgovoru... Dalje so me informirali, da je Trunk zelo nesrečen človek. Namreč kot človek. Silna porcija smole se ga drži vse njegovo življenje. V starem kraju je izgubil politično bitko na Koroškem in pognali so ga v Ameriko." Molčeč v razgovoru...naj bo. Zelo nesrečen kot človek... Morda. Kakor se pač vzame. Uspehov res ni bilo, uspehi pa še nikakor niso vse. Ljudje sodijo po uspehih. Pognali v Ameriko... Ta je bosa. Ljudje me niso pognali. Drugo je glede razmer, v kakršne me je "smola" privedla. Imel sem 50 let, delati pa nisem niti smel. Za delom, sem odšel po-ivsem svobodno. "Tu samotari. Gnev, ki je veljal drugim, zdaj stresa na one, ki mu niso zagrenili življenja... Nekaj mora početi. Tako je osamljen... Sam se "pečlari," sam si kuha..." Pomagaj si, če ljudje tako sodijo. Sedem let sem imel gospodinjo, pa je bilo prav v "Prosveti" zelo značilno zapisano, da je odšla na — vacation. Saj razumete. Iskal sem, pa nisem mogel dobiti, vse mi pa res ni po volji, in v sili še hudič muhe žre. G. Molek in drugim pa lahko na uho povem, da tudi kot človek še nikoli nisem bil tako srečen,kakor sem od prvega dne do danes, dasi ni bilo uspehov in razmere trnjeve in kuha je prav po okusu, kar je glavno. Drugim bi seve ne dišala moja "Koroška sirova me-
sta." Meni diši, pa je dosti še druge robe, ki drži domU in na gorah. Za smeh. Stresanje gneva, če ga je kdaj kaj, ima vse druge korenine, ljudje naj pa sodijo, kakor jim drago.
Dalje meni: "Čuden prist je to", mi je pravila rojakinja, ki ga dobro pozna. "Slabo je oblečen, kot kakšen mavhar, se mota po vrtu o-krog farovža in grabi listje ali gradi plot iz kamna. Prav nič se ne obnaša kakor prist . . ." Tako ljudje, ki so g. Molka informirali. Malo sodi tudi on sam. Pravi: "Nič zato, kako si kdo preganja dolge ure in sladi življenje. To je njegova stvar in ljudje, ki razumejo, se ne vtikajo v te stvari. Je pa nekaj drugega. Če je leadvillski samotar tako uspešen pri svoji kuhi in ,'pečlariji" kot je pri svojih javnih delih, tedaj je razumljivo, zakaj je v svojih spisih tako nervozen, tako nataknjen, tako bolehen . .
Prvi del je O.K. Drugi je pač zopet le sodba, tokrat Molkova sodba. Ti šmentani neuspehi, ki baje delajo mene zelo nesrečnega in tudi nervoznega, nataknjenega in bo-lehnega!!
Hudo je snežilo in bo še, vsaj danes pa sonce prelestno sije v naravi in še kje drugje, in upam, da bo še sijalo do končnega zatona.
Ko delam razcapan, sem ko kak mavhar, imel sem pa nekaj težkoč, ker imam okoli talar-
ja svilnast pas. Ljudje.
rt
"Sam "pečlari" in si kuha Trunk," tako so informirali tam v Pueblu g. Molka. Malo je poskočil. Pristavi: ". . dasi ni nikdar hodil v kuharsko šolo. "fedaj lahko spozna, da se človek marsičesa nauči, ne da bi moral imeti podlago iz visoke šole . . . Upam, da je njegova kuha dobra." Počasi počasi, G. Molek, hodimo pri nas na visoke gore. Pri sirko-vi mešti in še pri marsičem je
bila materna šola — visoka šola. Ne vem, kdo je Mary Jugg, bila pa je tudi na za-padu, in če bi mu bila v kaki kempi naredila kak "Kai-serschmorren," kakršnega si naredim jaz, bi ji ne bilo treba nobene visoke kuharske šole. Ampak če ista Mary Jugg piše in razmotriva o vrlo zamotanih filozofskih in teoloških vprašanjih, o kakršnih so si belili glave najbistrejši izmed človeškega rodu, potem utegne biti roba vrlo slab "šmoren", če ni bilo najbolj-šiih visokih šol, in so bile le neke amerikanske enciklopedije, ki so večinoma le navaden — šmoren.
Tako sodimo pri nas v Leadvillu, in bo tako.
(Dalje prihodnjič)
-o-
RDEČI MILIJONARJI
Kakor poroč&jo iz Rige, je sedaj v Sovjetski Rusiji na podlagi uradnih podatkov precej bogatašev, ki imajo več kakor en milijon rubljev premoženja ter morajo od tega bogastva plačevati še poseben davek. V davčnem seznamu sovjetskih milijonarjev ,so med drugimi tudi tale imena: Morozov, iznajditelj na vojaškotehničnem področju, letalski graditelj profesor Tu-polev, kemik Goldenstein, pisa-
telj Ilja Ehrenburg, Leninova, vdova itd.	;
Ti rdeči velekapitalisti imajo
svoje avtomobile, svoje vile ter
celo svoja letala. Po večini so
ožji prijatelji vsemogočnega,
Stalina.	,
i
-o-
FAŠISTI BODO POKAZILI ENOTNOST
Pariz, Francija. — Iz Rima je prišlo poročilo, da nameravate Italija in Nemčija praktično pokazati, kako tesna vojaška zveza obstoja med njima. V ta namen boste italijanska in nemška _ bojna mornarica priredili skupne manevre, in sicer na Sredozemskem morju.
Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec"
23 LET IZKUŠNJE
»Pregleduje oči in predpisujte očala«
IDR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure rsak dan od 9. zjutraj >do 8:30 zvečer.
ZAHVALA

dott« "
kvtoma&in
» P6®
sVi ?
ecv
•k Poleg tega, da stane manj pri nakupu in manj pri uporabi, avtomatična plinska peč prihrani tudi ure kuhinjskega dela.
Nove plinske peči imajo avtomatično kontrolo za vročino, ki je predpisana po vašem receptu — zasi-gura, da bo vsak obed, kuhan na peči popolen. Novi hitri pražilci spečejo meso bolj mehko—bolj okusno—v krajšem času. In novi gorilci za kuhanje na vrhu se tudi avtomatično prižgo —samo obrnete izpreminjalo, in da vam, kakoršno vročino si želite, v trenotlcu!
Prepričajte ,se sami, koliko bolj udobno je kuhanje z avtomatično plinsko pečjo. Imamo krasen nov vzorec, ki bo odgovarjal vašim potrebam in pristojal vaši denarnici. Oglejte si celotno vrsto novih plinskih peči v najbližji izložbi Peoples Gas.
MODERN COOKERY. . CONSTANT HOT WATER . . SILENT REFRIGERATION . . GAS HEATING / \
THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY
PHONE WABASH 60 00
Strabane, Penna.
Dolžnost nas veže, da se prav lepo zahvalimo našim prijateljem in prijateljicam, ki so nam napravili "Suprajs Party" za dvajsetletnico našega skupnega zakonskega življenja dne 24. oktobra. Ta dan nama bo ostal v spominu do konca našega življenja. K meni pride moja prijateljica Mrs. Mary Koklič in me vpraša, ako gremo na sejo; sem rekla, da grem in Mr. Joe Koklič je rekel, da bo tudi on šel, pa sem jaz rekla, da naj bo-deta doma, saj bomo kmalu prišle domov in res so ostali doma vsi z mojim soprogom. Midve sva šle na sejo Dramatičnega kluba. In ko je bila skončana seja se odpravimo malo pogledat v klub. In kmalu za tem pride še moj soprog v klub, v spremstvu svojih prijateljev, Mr. Ignac Tomšič, "Road Supervajzer" naše naselbine, in Mr. Joe Koklič in Frank Batista. Vsem tem in moji prijateljici Mary Koklič, ki so nas tako na zvit način .ujeli v njih mrežo, se jim prav lepo zahvaliva. In potem se malo pogovorimo v klubu in malo popijemo. Po tem se pa odpravimo proti našemu domu vsi skupaj. In zraven se še drugi prijatelji pridružijo k nam, da gremo skupaj, Mr. John Koklič in Mr. Vinko Peternel in malo me podražijo, ako imam kaj za pit, sem rekla, da bom že kaj dobila za grla namočit ako gredo z nami.
In res ko pridemo blizu naše hiše, so me začeli dražit da kaj bodo hodili k nam da ni nobene luči videti, da so gotovo šli spat. Jaz sem pa rekla, da pri nas ne gremo zgodaj spat, gremo večkrat pozno. Potem mi pravi naš prijatelj John Koklič, dobro bomo pa šli k vam. Ko pa odprem vrata in hočem po navadi iti v kuhinjo, pa zakričijo naši prijatelji in prijateljice "Suprajz". Jaz in moj soprog_sva kar obstala in gledala, kaj vse to pomeni. Po tem so moje prijateljice začele mi stavit na glavo "šlajer", ki ga je napravila Mrs. Ignac Tomšič za šalo in rože suhe našila gor in Mrs. Peternel je dala pa blago. In velik šop lepih dišečih rož so mi dale v roke. Prav posebno lepa hvala jim gre za to in Mr. John Bole je zaigral vesele poskočnice. Potem nas povabijo naše prijateljice, da naj sedemo za mizo. ^liza je bila vsa obložena z vsake vrste dobrih jedil in pijače. In bil je tudi lep kek prav poročni z že ninom gor in nevesto prav nalašč napravljen za ženina in nevesto. Zatem se je začela slav-nost, da so šli nekateri prijatelji proti jutri domov.
Posebna hvala gre moji prija-
teljici Mrs. Ignac Tomšič, ki si je vse to izmislila in še druge nagovorila, da so šle vse pridno na delo in vse pripravile, spekle in vse, kar je bilo treba. Lepa hvala prijateljicam Mrs. Mary Koklič in Mrs. Peternel za vse, kar ste storile dobrega zame in Mrs. Ignac Tomšič, ker so se potrudile, da so šle k mojim prijateljem in jim povedale, za kaj se gre, da so jim šli vsi na roke. Lepa hvala Mrs. Tony Delost, Mrs. Mary Kocjan in Mrs. Joe Kirn, ki so tudi pekle in pripravile, kar je bilo treba. Lepa hvala Mrs. John Progar, ki se je tudi potrudila in spekla, kar ji je bilo ukazano in še posebej darovala. Lepa hvala Mrs. Frank Cešnik za dar in za pijačo. Lepa hvala Mrs. Peternel, kar je spekla in daro^la. Hvala Mrs. Kedy Mavrič in Mrs. Juli Bele za kar so spekle. Hvala Mrs. Ana Vrček za dar in pijačo. Sedaj hvala lepa Mr. in Mrs-Ignac Tomšič, ki so darovali "wedding cake". Hvala lepa Mrs. Mary Povh, ki je darovala keks in sadje. V denarju so darovali: Mrs. Mary Koklič, Mrs. Mary Ludvik, Mr. in Mrs. Anton Tomšič, Mr. in Mrs. Franfc Krulc, Mrs. Kedy Kogovšek, Mrs. Ivanka Krulc, Mrs. Julija Kirn, Mrs. Frank Senkinč, Mrs. Frank Novak, Mr. in Mrs. Anton Tomšič, Mrs. John Verhov-nik, Mrs. Joe Progar, Mr. in Mrs. Jack Pavčič, Mr. in Mrs. Pušnik, Mrs. Mary Lesnikar, Mr. in Mrs. Krai, Miss Frances Mohorič, Mrs. Ana Cvetan, Mr. Joe Koklič, Mr. John Koklič, Mr. in Mrs. Bob Kocjan, Mrs. Jose-fine Grmovšek, Mrs. Rudolf Tomšič, Mrs. Tony Lavrič, Mrs-Rozi Gres, Mrs. Frank Glažar, Mrs. Adolf Kirn, Mrs. Frances Frank, Mr. Vinko Peternel. Hvala Mr. in Mrs. Frank Batista, Mrs. Mary Kulavec. Lepa hvala gre tudi našemu zetu Stanley Lajevec, ki je dobro skrbel, da ni bil nobeden žejen 111 hvala gre tudi moji hčerki, Syl* viji Lajevec, ker je tudi poma* gala kar je bilo v njeni moČJ* Torej lepa hvala vsem skupaj' vsem tistim ki so se udeležili in tistim, ki so darovali pa se nis° udeležili, ker nekateri niso m0' gli, so prišli pa drugi dan. Tore.1 še enkrat se vam skupaj z jim soprogom prav lepo zahva' liva za vse kar ste dobrega storili za nas. In lepa hvala za l&P "present;", ki ste nam ga kup'_ "Electric roaster". Ob enaki P1'1' liki vam bova z veselim srčen1 vse povrnila. In ostali nam t>° dete v trajnem spominu.
Ostaneva vaša prijatelja
Mrs. Louise Kocj«**> (Ogl.) Mr. Jack Kocjan.