PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo - Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 232 (8020) TRST, torek, 5. oktobra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni _____ «l>oberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovemija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. «UMANITA» POLEMIZIRA Z ALMIRANTEJEM POD GESIOM «SL0VENCI IN ITALIJANI, ENOTNO PROTI FAŠIZMU, DANES KAKOR VČERAJ* o "52™ 'Klili DMOKM ntHI TRST X OSAMIL TASISTl . izvajanju družbenih am*mOBlo(mmToplL 2A MIRNO SOŽITJE Zasedanje tajništva CISL o sindikalni enotnosti RIM, 4. — Glasilo PSDI Umani-« odgovarja na govor Almirante la v Trstu in pravi, da je neofaši-*6ni odkril svojo pravo podobo in *|a je bil vedno sovražnik socialdemokratov. Sovražnik Mussolinija je bil Matteotti in za njim Ros-selli. Sovražnik Ferrija pa je Almirante. Raizlogi sedaj seveda niso ^®ti, kot so bili razlogi Mussolinija, med drugim tudi zaradi tega, jmr so njegova stališča padla v blato. Umanita piše, da Almirante v Trstu ni frontalno naipadel dobre odnose z Jugoslavijo, od kate-b® TVst živi, ali bolje pričenja ži-te*1 in od katerih je tudi odvisna teltuma prisotnost italijanstva v Istri v jugoslovanski republiki (kot živi slovenska skupnost v italijanski republiki). Almirante je dejal, da se ne odpoveduje coni «B» za primer, če bodo Rusi zasedli Jugoslavijo. V politiki pomenijo neofašistične rešitve v resnici nere-šitve. Naša rešitev pa je v varnih in trdnih mejah, ki so edino jamstvo miru in modernega razvoja. V političnih krogih pa obstaja še vedno veliko zanimanje za za-kljiJČke državnega sveta KD in pričakovanje stališč, ki jih bo sprejel centralni komite PSI, ki bo zasedal od četrka do sobote. Na dnevnem redu bodo poleg odnosov s KD tudi volitve v Kvirinal ter strankin kongres, ki bo prav goto- "uuiiiiii, imiiiiniunnunnnmmmn ■mmmi iiimi iimmsiiiimiiimiiuiiiiuiii mini iiiiiiiiiiiiiiiumii mi R0GERS0V GOVOR PRED SKUPŠČINO OZN ZDA bodo nadaljevale politiko dveh «Kitajsk» Ameriški zunanji minister orisal mirovni načrt za Bližnji vzhod ■ Prvo zasedanje ameriškega vrhovnega sodišča NEW Y0RK, 4. — V svojem govoru I nek formoške delegacije v medna-pred skupščino združenih narodov, se ' rodni organizaciji, ce bo skupščina je ameriški zunanji minister Rogers , sprejela LR Kitajsko v svojo sredo, dotaknil treh najbolj perečih proble- j Ameriški zunanji minister je dejal, ®ov svetovne politike: Bližnjega vzhoda. Kitajske in odnosov med Vzhodom in Zahodom. Iz Rogersovega go-vora je razvidno, da si ZDA priča-tejejo izboljšanje svetovnega politič-nega položaja. To ameriško oceno tej bi tudi potrjevala sovjetska politika «nasmeha», ki je že rodila tokaj konkretnih sadov. Ameriški zunanji minister je po-pval Arabce in Izrael, naj naredijo en poskus za izboljšanje medsebojnih odnosov in je orisal ameriški fačrt za mir, ki je sestavljen iz še-stih točk. Po Rogersovem mnenju je ^sak prehodni sporazum za odprtje Sueškega prekopa le korak naprej na teti globalnega sporazuma: premirje koristi obema nasprotnikoma, ki bi se morala med seboj sporazumeti za njegovo podaljšanje; nasprotnika bi Se morala tudi sporazumeti o umiku 12raelskih čet z brega prekopa: obe ftram morata verjeti, da pogodba ne te kršena in da bo ustanovljena zadovoljiva mednarodna nadzorna kopija: za odnrtje Sueškega preko-te bodo morali egiptovski tehniki delovati tudi na vzhodnem bregu pretepa. Za sedaj imata o tem problemu -lnt m D.rael nasprotni si stališči, tendar obstala možnost komm-omisa. "logoče je tudi določiti trenutek, te Sueški prekop odprt ladjam vseh držav. V zvezi s Kitajsko je Rogers vztra-”a' da ameriški politiki «dveh Kitaisk* ” Je tudi dejal, da normalizacija s tetajskn ne bo poslabšala odnosov s tevjetsko zvezo, pač pa jih ho izbnli- a*a- kar dokazujeta tudi nanredek tesajanj za razorožitev in sporazum 'dih velesil za Berlin V svojem govoru se Rogers ni do-•*teil položaja na Kitajskem, o ka-mrem je govoril v soboto na srečajo z avstralskim in novozelandskim ddjnistrom. Tedaj je ameriški zuna-bl' minister dejal, da ZDA ne vedo, kaj se dogaja na Kitajskem, vendar JJteio. da morebitne spremembe ne tedo otežkočile pogajanj za Nizonov obisk v Pekingu. * zvezi s problemom vstona Ljud-*te republike Kitajske v OZN. je Ro-?ers Poudaril, da bodo ZDA vztraja-e v svoji politiki »dveh Kitajski in da bi sprejem albanske resolucije, ki predvideva zamenjavo Formoze s Pekingom. ustvaril nevaren precedens, ki bi lahko omogočil izključitev drugih držav, ki so članice mednarodne organizacije. Rogers je tudi pozval mednarodno orgam-scijo. naj si ne naloži nepo-treb' • izdatkov, vendar je dejal, da so ZDA pripravljene pomagati pri reševanju finančnih problemov združenih narodov, ker se je Sovjetska zveza odločila, da izplača del svojih dajatev. Danes je vrhovno ameriško sodišče svečano otvorilo novo letno zasedanje, v katerem se bo moralo lotiti perečega problema smrtne kazni. Otvoritvi je prisostvovalo samo sedem sodnikov, ker predsednik Nixon ni še imenoval ostalih dveh sodnikov. Ameriški predsednik bi rad imenoval na ti dve odgovorni mesti konservativno usmerjena južnjaka. ker bi si tako priboril zavezništvo vrhovnega sodišča, vendar vse kaže. da kongres in zveza odvetnikov nasprotujeta Nixonovim naklepom. Lani je senat namreč odbil kandidaturo dveh sodnikov, ki jih je predlagal predsednik. ker je sodil, da sta preveč popustljiva do rasistov. Glasnik Bele hiše Ronald Ziegler, je danes dejal, da se bo morda Nixon poslužil izredneea zakona Taft-Hartley, da bi prekinit stavko pristaniških delavcev zahodne obale, ki stavkajo že več kot tri mesece. Stavkajočim so se pridružili tudi uslužbenci pristanišč na vzhodni obali in v Mehiškem zalivu. Izredni zakon predvideva namreč, da morajo delavci prekiniti stavko in delati 90 dni, med katerimi morajo sindikati in delodajalci začeti s pogajanji. vo februarja. Danes je prišlo iz krogov tajni ka stranke Mariottija poluradno [ sporočilo, v katerem je rečeno, da bodo socialisti razpravljali o tem, če lahko levi1 center rešuje nekatera globlja vprašanja naše družbe, ali če tega ne more. Edina alternativa neizvajanja reform je v pobudi PSI, da pride v kratkem času do predhodnih volitev. Kritično ocenjujejo zaključke vsedržavnega sveta KD, češ, da oblast vedno poveže različne predstavnike katoliške stranke, pa čeprav pomanjkanje politične usmeritve povzroča stalne težave in zavira delovanje vlade. Končno v istem j poročilu kritizirajo govorice o no- ' vih ravnovesjih ter poskuse, da se izmišlja nove formule, ki ne obstajajo. V četrtek se bodo sestali tudi socialdemokrati in bo direkcija njih stranke obravnavala položaj. Poleg tega je na dnevnem redu živahnih razprav sindikalna enotnost. Danes se je sestalo tajništvo CISL. Po sestanku so izdah sporočilo, v katerem pravijo, da je demokristjanska sindikalna organizacija vedno hotela enotnost vseh ter da je pogoj za enotnost popolna avtonomija. Kolikor sta izpolnjena ta dva pogoja, po tem pride do enotnosti avtomatično, v o-bratnem primeru pa je treba počakati, da se pogoji uresničijo. Enotnost predpostavlja združitev treh konfederacij in ne združitve ločenih skupin. V zaključku je v poročilu rečeno, da so koristni nadaljnji razgovori ter da bodo sklicali vsedržavno skupščino sindikalne organizacije. Poslanska zbornica je danes pri- ( čela razpravljati o zakonu o davč- ' ni reformi. Na Garibaldijevem trgu se je zbralo več tisoč antifašistov - Vidni predstavniki vseh demokratičnih sil med množico - Bistven delež mladine - Govorili so Sabina Benedetti, Miroslav Košuta, Karlo Pentič, Livia Battisti in Arturo Calabria - Fantje in dekleta z rdečimi zastavami na čelu sprevoda k Sv. Justu - Sedem posebnih policijskih in karabinjerskih bataljonov zasedlo center in zaščitilo fašiste - Napad na Jugoslavijo in predsednika Saragata na zborovanju, ki ga je imel Almirante pred «škvadro» pretepačev, pripeljano iz severne Italije, in pred starimi domačimi fašisti Pogled na množico antifašistov, med katerimi je prevladovala mladina, ki so se zbrali na zborovanju na Garibaldijevem trgu iiiiiiiiiiriiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiii iiiiiimiimimiiiiiiiiiiimimiiiiiiniiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiitmmimmiiiiiiiiiiiiii NOV UDAREC ZA AMERIŠKO POLITIKO V SAJGONU Krvavi incidenti spremljali volilno farso Desetine mrtvih v južnovietnamskih mestih Kolaboracionist Van Thieu potrjen za predsednika - Odločna zahteva opozicije po razveljavitvi volilnih izidov SAJGON, 4. — V Južnem Vietnamu se je zaključila volilna farsa, ki je potrdila na predsedniškem mestu edinega kandidata Thieuja, niso se pa zaključili pro‘»sti in spo padi, ki jih je »demokratično* glasovanje sprožilo. Protestov je bilo mnogo tudi izven države, kar pa ni preprečilo, da bi volitve «redno potekale*. napadlo policijske odrede, ki so stražili volišča. Tik pred zaključkom glasovanja so demonstranti napadali volilne sedeže v dvanajstih mestih in manjših središčih. Med temi spopadi je izgubilo življenje 17 oseb, ranjenih pa je bilo 33. Sajgon je bil obstreljen z raketami, medtem ko so v Binh Dinhu partizani raz- Praznik sv. Frančiška ASSISL, 4. — Danes so proslavili praznik sv. Frančiška patrona Italije. Na slovesnosti je bil prisoten predsednik vlade Colombo, ki je pre-čital krajšo poslanico, župan Poten-ze pa je v imenu vseh italijanskih občin daroval olje za svetilko, ki stal- Se bodo z vso silo borile za obsta- ’ no gori pred svetnikovim grobom. ZAGRIZEN ODPOR TERITORIALNIH ENOT Vojaški manevri «Svoboda 71» od Karlovca proti Črnomlju strelih železni most. Uradni podatki Uradni Podatki »ajgonaklk obla- 'TtStaf'0™ sti poročajo, da je bilo med spopadi v zadnjih dneh ubitih ali ranjenih nad 70 oseb. Najhujši spopadi so potekali v Danangu, kjer je nad tisoč demonstrantov — v glavnem študentov, budističnih menihov in vojnih invalidov — skušalo onemogočiti volitve. Spopadi s policijo so se začeli že zjutraj, popoldne pa so vojaki z oklopniki prisilili demonstrante da so se zabarikadirali na dveh mestih, kjer so zdržali do večera. Dopisnik agencije »Associated Press* javlja samo za Danang o 57 ranjenih in o devetih mrtvih. Do zelo ostrih spopadov je prišto tudi v mestu Hue, kjer so študentje začeli s protestnim pohodom, ki ga je skušala policija onemogočiti. Zelo dosti je bilo aretirancev. V Qui Nhonu je glasovanje potekalo skoraj redno, nekaj ostrostrelcev pa je (Od našega dopisnika) jBEOGRad, 4. - Dosedanji polj?* vojaških manevrov »Svoboda ir* na področju severno od Karte*** proti Črnomlju, ki ga je »sovražnik* (plavi), kaze j~., Je namen napadalca prodreti J|Je in zavzeti ostale kraje Jugo-»18 vije. 'Sovražnik*, ki razpolaga z naj-‘tedernejšo tehniko, je naletel na “OJočen odpor rednih enot jugo-ovanske ljudske armade (rde-slr'u teritorialnih enot, partizan-j*”1 oddelkov in ljudstva, ki stalil naPada in vznemirja »sovražni-K'ol’ katerega enote so dospele do DrnLu - NMUiuvraii m sl- h* “Vjjajo, da prekoračijo reko. hu» i I50 vdoru »sovražnika* na je^te‘ovansko ozemlje je vse ogro- V| ° , —v vojnem stanju, te vojaška poveljstva, uradi, or gani oblasti in družbeno - političnih organizacij so se preselili iz zasedenih krajev v gozdove. Sinoči je bila tudi prva seja CK Zveze komunistov Hrvaške in vodstev družbeno - političnih organizacij, iz katere je bil izdan proglas ljudstvu ogroženega področja, da vloži vse sile za končno zmago nad napadalcem. Danes popoldne je na manevr sko področje prispel tudi vojaški poveljnik oboroženih sil Jugoslavi je maršal Tito, ki je dopoldne na Brionih sprejel obramb, ministra Francije Michela Debreja in se zadržal z njim v daljšem prijatelj skem razgovoru. Na področju, ki ga je zasedel «sovraznik*, njegove enote na vsa kem koraku nalete na splošni ljud ski odpor. V teh obrambnih akci jah so se nekatere skupine in posamezniki tako vneli, da so »sovražniku* prizadejali tudi stvarno materialno škodo. Zato je vodstvo manevrov danes moralo izdati posebno sporočilo, v katerem opozar ja ljudstvo, naj svoje borbene uspehe samo imitira, to je z belo barvo in na kateri koli drugi način obeleži, da so poškodovali vozila, pretrgali linije in podobno. Vodstvo manevrov je prav tako opozorilo prebivalstvo, naj se po končanih manevrih proti »plavim* ponaša prav tako prisrčno kot do »rdečih*, kajti prav vsi so skupno opravili važno nalogo Na ta način se bo ljudstvo, se ugotavlja v sporočilu poveljstva, najbolj oddolžilo »plavim* za njihove n n Dore in nepriiatolistvo. ki so ga doživeli kot »sovražniki. B. BOŽIČ glede na obsežnost spopadov. V zvezi s samimi volitvami poročajo oblasti, da se je glasova nja udeležilo 87,7 odstotka prebivalstva ter da so poskusi bojkotiranja propadli. Res je, da v Saj gonu vlada navidezen mir, vendar mesto stalno patruljira na tisoče vojakov in policistov, medtem ko je promet v mestnem središču prepovedan in so vse trgovine zaprte. Glasovanje je bilo uradno tajno, glasovnico pa so morali volivci javno izročiti. Ko so se podajali v kabine, jim niso izročili svinčnika, za glasovanje proti predsedniku Thieuju, pa so imeli na razpolago dve možnosti: prečrtati glasovnico ali jo raztrgati. Govor je bi! celo, da so pred kabinami imeli na razpolago dve Za ri: eno za glasovnice, ki naj bi Thieuja podprle, drugo pa za glasovnice proti sedanjemu predsedniku. Vse to je nadzorovalo seveda precejšnje število skrutinatorjev. Ni znano, kaj se je zgodilo tistim, ki so glasovali proti predsedniku. Po zaključku glasovanja je predsednik Thieu — ki je pred časom postavil pogoj, da sprejme predsedniško mesto še za štiri leta j samo, če dobi več kot 50 odstotkov glasov — podal Drvo izjavo, i s katero poudarja, da se je viet-| namsko ljudstvo «dosledno udeležilo glasovanja in' da je sklenilo premagati komuniste na vseh področjih*. V uradnem poročilu, ki ga je Thieu izročil tisku, je govor tudi o »volji vietnamskega ljudstva, da se poslužuje vseh civilnih pravic v svobodi in demokratični državi*. Medtem so se seveda oglasile tudi politične skupine, ki so v opoziciji. Urad podpredsednika Ngu-jena Cao Kyja je objavil izjavo, s katero dolži vlado, da je ponaredila volilne izide. Organizacija »Vietnamske sile proti diktaturi*, ki podpira podpredsednika Cao Ky ja, je pripravila brzojavko kongresu in ljudstvu ZDA, v kateri izjavlja, da je volitve organiziral na goljufiv način predsednik Thieu s pomočjo ameriškega poslanika v Sajgonu Bunkerja in da je tako kršil voljo ljudstva. Organizacija zahteva od južnovietnamskega vr- hovnega sodišča, naij volitve razveljavi. Odločno odklanja volilne izide tudi budistična cerkev v Vietnamu. Tajnik zavoda za širjenje budistične vere Hujen Quang je izdal po--nočilo, s katerim poudarja, «da sta vietnamsko ljudstvo na splošne in posebej budistična cerkev pripravljena nasprotovati Thieujevim represalijam in njegovemu dikta-I terskemu režimu, katerega sta bila doslej žrtvi.* Ngujen Vsin Thieu je bal prvič izvoljen za predsednika septembra leta 1967, 31. oktobra pa bo začel svojo drugo mandatno dobo. Izvedelo se je tudi, da so ameri ške oblasti priklicale v domovino enega od ameriških svetovalcev v Danangu, ker je kršil načela uradne ameriške politike «nevmešava-nja pri predsedniških volitvah*. Budistično združenje v Danangu je namreč v nekem pismu aineriške-mu konzulu obtožilo svetovalca, da je vodil predvolilno zatiranje in da je sodeloval s policijo. Budistom se je oprostil sam poslanik Bunker, ki je nato odslovil svetovalca. Sadat izvoljen za predsednika nove arabske federacije KAIRO, 4. — Anvar El Sadat je bil danes izvoljen za predsednika predsedniškega sveta federacije treh arabskih držav: Egipta, Libije in Sirije. Izvolili so ga na prvem zasedanju predsedniškega sveta, katerega sta se poleg samega Sadata udeležila tudi libijski predsednik Gc dafi in sirski predsednik El Sadat. DANES na športni strani Zmaga Triestine Po dveh neodločenih izidih je Triestina v nedeljo prvič letos osvojila obe točki. Začetek amaterske lige V 2. amaterski ligi sta v L kolu Breg in Zarja zmagala, Vesna je izenačila, Juventina pa je ostala praznih rok. Košarka in odbojka na SŠI V mladinski in ženski košarki se je najbolje odrezal Polet, v odbojki za mladinke pa Kras-Sokol. iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiaiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiritniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiinimiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiih KONGRES CDU V SAARBRUECKNU R. Balzer novi predsednik nemške demokrščnnske stranke Britanski laburisti potrdili svojo opozicijo do vstopa Velike Britanije v EGS Kljub protestom vse demokratične javnosti so fašisti lahko imeli na Goldonijevem trgu svojo maškarado, čeprav Je močna protifašistična mobilizacija prisilila prefekta in odgovorne policijske oblasti, da so razpredle v centru mesta močno oborožene kordone in preprečile vsakršen stik z množico antifašistov, ki se je zbrala na Garibaldijevem trgu, komaj petsto metrov daleč, pod ge slom »Slovenci in Italijani, e notno proti fašizmu, danes kakor včeraj!« Policijski kordoni in trdno koordinirana akcija, v kateri je sodelovalo več tisoč posebno i-zurjenih agentov III. oddelka «Celere» in bataljon karabinjerskih «čmih barekt» pa je še bolj poudarila osamljenost fa šdstov. Trst jih je ignoriral: nasprotno, štiri do pet tisoč ljudi, v glavnem mladih fantov in deklet, je še enkrat izpričalo, da demokratične sile ne marajo povratka k šovinizmu, iredentistični histeriji in škvadrizmu, ki že nevarno dviga glavo. štiri, morda pet tisoč ljudi se je torej zbralo na Garibaldijevem trgu, ki je postal — kot smo že zapisali — preizkusni kanuvi za Trst in razvoj njegove povezovalne vloge za mednarodno prijateljstvo, proti vsakršnemu izzivanju ali pasivnosti državnih oblasti. Poudariti je treba, da se je na Garibaldijevem trgu zbralo, kar je v našem mestu «novega«, demokratična mladina, Slovenci in Italijani s svojimi političnimi predstavniki in vidnimi predstavniki «nove smeri« v tržaškem javnem življenju. Opazili smo, med drugimi, tudi predsednika tržaške pokrajinske uprave Zanettija, tržaškega podžupana Lonzo, podpredsednika deželnega sveta Pittondja, podpredsednika goriške pokrajinske uprave Waltritscha, deželnega tajnika PSI Tringaleja, politične tajnike PSI Pesanteja, KPI Cuf-fara, PSIUP Martoneja, tajnika SKGZ Cupina, medtem ko je tajnik tržaške PSDI De Gioia poslal iz Marzabotta pozdravno brzojavko. Prisotni so bili nadalje župani okoliških slovenskih občin, Milj, manjših občin goriške pokrajine in južne Furlanije. Zborovanje se je pričelo s polurno zamudo, medtem ko ,je množico preleteva! policijski helikopter, ki so ga nalašč pripeljali v Trst. Iz zraka so na mreč preko radijskega mostu poveljevali močnim oddelkom policistov in karabinjerjev, ki so medtem že začeli ustvarjati »sanitarno pregrado« pri Stari Mitnici. Publika je z vzkliki proti fašizmu in petjem partizanskih pesmi spremljala govore predstavnikov enotnega odbora proti fašizmu in zatiranju: slovenskega pesnika Miroslava Košuto, predsedujočo Sabino Benedetti — Haglichevo, delavca Karta Pentiča, hčerko socialističnega poslanca v avstrijskem parlamentu dr. Livio Battisti in partizanskega komandanta Artura Calabrio. Podrobno poročilo o zborovanju in I obsežne izvlečke iz govorov objavlja-| mo na zadnji strani. BONN, 4. — Rainer Balzer je i nost ustvaritve »velike koalicije* med novi p-edsednik CDU, namške kr-1 demokristjani in socialdemokrati. ščanske demokracije. Njegova zmaga na kongresu, na katerem so Delegati morali izbrati med njim in Helmutom Kohlom, je zelo čista, saj je od 518 glasov dobil kar 344. Uvodni govor današnjega kongresa je imel nekdanji zvezni kancler Kurt Georg Kiesinger, ki je poudaril, da je glavni cilj stranke priti spet na oblast, ki jo je zgubila leta 1969, ko sta socialdemokratska in liberalna stranka ustvarili tako imenovano «maio koalicijo*. Ostro je kritiziral tudi «06tpolitik», ki jo vodi sedanja socialistično - liberalna koalicija pod vodstvom Brandta in Scheela. Po njegovem mnenju je Nemčija preveč popustljiva do Sovjetske zveze, katere namen je sabotirati NATO ter oddaljiti zahodno Evropo od Združenih držav Ameriko ter končno izpodkopati njeno poli tično enotnost. Osnova politike CDU-CSU mora biti zedinjenje Evrope ter politična enotnost Zahoda. Kdo je Rainer Candidus Balzer? Predstavlja najbolj nazadnjaško stru jo v CDU. Njegova izvolitev bo ze lo verjetno preprečila sleherno mož- Njegovo kandidaturo sta podprla tako Kiesinger kot Strauss. * * • BRIGHTON, 4. - Udeleženci 70. kongresa britanske laburistične stranke, ki predstavljajo 6.245.000 volivcev so z veliko večino podprli stališče izvršnega sveta stranke, kar zadeva vključitev Velike Britanije v EGS. Resolucija izvršnega sveta, ki je bila osrednja tema raz prav na tem kongresu in ki pravi, da stranka nasprotuje vstopu v E< pod pogoji, ki jih je sprejel b' ski premier Heath, je dobila 5 k /00 glasov. Resolucija tudi pozivu vlado, naj o tem vprašanju raz piše volitve. iiiiiiiiiuluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiimiiiimiiiiuiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii Zaradi fašistov manj Jugoslovanov v Trstu ADIS ABEBA, 4. - Danes le odpotoval na uradni obisk na Ki tajsko etiopski cesar Hajle Sela-sje. PARIZ, 4. — Japonski cesar Hi rohito, ki je še vedno na obisku v Parizu, bo jutri odpotoval v London. Danes je s soprogo obi skal Windsorskega kneza REKA, 4. — Današnji »Novi list*, dnevnik, ki Izhaja na Reki, objavlja na vidnem mestu na prvi strani fotografijo povsem praznega mejnega prehoda pri Škofijah in nato komentar z naslovom: »Zaradi neofaiistov malo Jugoslovanov v Trstu*. Komentator ugotavlja, da so se Jugoslovani spomnili divjanja »misovcev* lanskega decembra, ko je bilo poikodovanih tudi nekaj avtomobilov z jugoslovansko registracijo in da so tokrat raje obili Trst In oditi na »vikend* v druge kraje severne Italije. Posebni poročevalec Just Ivetac pa na drugem mestu poroča o mogočni antifaiistični manifestaciji. Dopisnik ljubljanskega »Dela* Ivo Vajgl pa je v daljšem poročilu ugotovil, da je Almirante posvetil pretežni del govora napadom na sožitje z Jugoslavijo ter da je »odgovoren predvsem prefekt in dejavniki v Rimu, ki se Jim je zdelo primemo, da takino za lokalno prebivalstvo in za sosedo žaljivo maikerado dovolijo«. Kosigin v Alžiru ALZIR, 4. — Sovjetski ministrski predsednik Kosigin je dospel danes na uradni ohisk v Alžir, kjer so ga na letališču pozdravili predsednik Bumedien in številni člani vlade V OKVIRU STALNIH STIKOV MED OBEMA UNIVERZAMA Tržaški in ljubljanski pravniki na seminarju o participaciji Zanimive primerjave med italijanskim in jugoslovanskim družbeno-političnim sistemom stva ima na razpolago navaden državljan, da vpliva na politiko vlade in javnih ustanov? O tej zanimivi in aktualni temi, ki jo juristi označujejo kot »participacijo pri soodločanju*, so razpravljali profesorji in docenti pravnih fakultet v Ljubljani in Trstu na seminarju, ki je bil včeraj na tržaškem vseučilišču. To študijsko srečanje spada v okviru že ustaljenega sodelovanja med tržaško in ljubljansko univerzo in še posebej med pravnima fakultetama, ki že deset let vzdržujeta koristne stike in imata redne izmenjave mnenj o najbolj aktualnih vprašanjih pravne doktrine. Koristnost in uspeh teh srečanj ki so pripravili docenti poročila o svojih pozdravnih govorih rektor tržaške univerze prof. Origone ter dekana obeh pravnih fakultet, prof. Balzarini in prof. Majda Štrobel. Pod predsedstvom prof. Bavcona so nato prevzeli besedo profesorji in, ki so pripravili izčrpna poročila o vseh vprašanjih na dnevnem redu. Za tržaško univerzo so referate pripravili prof. Arduino Agnelli (o vprašanju participacije v razpravi na ustavodajni skupščini), prof. Sergio Bartole (o nekaterih aspektih politične participacije v Italiji) in prof. Domenico Coccopalmerio (o politični participaciji z vidika politične znanosti). Prof. Ivan Kristan je nato poročal o participaciji v jugoslovanskem ustavnem sistemu, asistent Peter Jambrek o soodločanju na občinski ravni in magister Anton Perenič o samoupravljanju v delovnih organizacijah. Iz izvajanja referentov, ki so navedli samo nekaj poglavitnih misli iz pismenih referatov, so prišle do izraza skupne točke in razlike v italijanskem in jugoslovanskem sistemu. Seveda je bil govor predvsem o razlikah in tako so ugotovili, da je sistem samoupravljanja, kakršen je v Jugoslaviji, praktično že prerasel pojem participacije v tradicionalnem smislu. Medtem ko se v Jugoslaviji postavlja participacija kot osnovno sredstvo neposredne demokracije, je treba v Italiji govoriti o participaciji preko posrednika, vlogo posrednika pa naj bi opravljale politične stranke. Iz krize političnih strank izhaja torej tudi kriza participacije, h kateri pa prispevata tudi pomanjkanje ali nepopolnost sredstev direktne demokracije v italijanskem ustavnem sistemu. Glede stičnih točk pa je prišla na seminarju do izraza potreba, da se tako v italijanskem kot v jugoslovanskem družbeno političnem sistemu na boj popoln način izvajajo zakonske deločbe, ki zadevajo vprašanja soodločbe. To pa so že vprašanja, ki se tičejo bolj politika, kot pa pravnika. O šestih referatih se je nato popoldne razvila med tržaškimi in ljubljanskimi docenti izčrpna razprava, ki je osvetlila številne aspekte vprašanja na dnevnem redu. Prišlo je tudi do izmenjave vrste informacij o obeh družbenopolitičnih sistemih ter do primerjanja med italijansko in jugoslovansko ustavno zakonodajo. Sinoči se je v tržaškem gledališču Verdi začela nova koncertna sezona z nastopom orkestra in zbora Slovenske Filharmonije pod vodstvom dirigenta Oskarja Danona ter solistov violinista Dejana Bravničarja, violista Srečka Zalokarja, sopranistke Zlate Ognjanovič, mezzosopranistke Eve Novšakove, tenorja Antona Dermote ter basa Franja Petrušanca. In če ni brez pomena ljudsko reklo, da spoznaš dan po jutru, si lahko obiskovalci koncertnih dvoran obetajo od letošnje sezone lep umetniški užitek, kakršnega so' nam sinoči pripravili ljubljanski gostje. Škoda le, da se tradicionalno občinstvo gledališča Verdi sploh ni odzvalo v taki meri, kot bi koncert v resnici zaslužil (morda tudi zaradi preskromne reklame). To tembolj, ko ugotavljamo pomembnost podobnih koncertov, ki posredujejo italijanskemu občinstvu v Trstu ne le izvajalske sposobnosti tako maloštevilnega naroda (Slovenska Filharmonija je zvesta dedinja znamenite Academie Philar- iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiitiimiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiimiiiiimiiiiimimmiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimiiiimmiiii RAZGOVORI NA SEDEŽU SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Prof. Majda Štrobel iz Ljubljane govori na seminarja profesorjev pravnih ved v Trstu Kakšne možnosti in kakšna sred- «Slovenska filharmonija» prvič v gledališču Verdi Pod vodstvom dirigenta Oskarja Danona so ljubljanski umetniki izvajali skladbi slovenskih avtorjev Osterca in Ramovša ter Mozartov Requiem in želi navdušeno odobravanje žal maloštevilnega občinstva Delegaciji ESA in reške zbornice o sodelovanju na področju obrtništva Možnost obrtniške trienale za našo deželo, Slovenijo in Koroško - Strokovni tečaji in zasedanja V nadaljevanju akcije za čim tesnejše sodelovanje na obrtniškem področju, je bil včeraj na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja, sestanek med predstavniki združenja, deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA in Gospodarske zbornice z Reke. Sestanka so se udeležili predsednik ESA prof. Diego Di Nalale, direktor ustanove inž. Vincenzo Selan, predsednik SGZ Stanko Bole, direktor Jurij Kufersin in dr. Milan Klobas. Za reško zbornico pa so bili prisotni tajnik Bruno Non kovič, odgovorni za zunanjo trgovino Ivo Kraucak ter odgovorni za obrtništvo Šime Maržič. Ne sestanku, ki je bil indikativnega značaja, so obravnavali probleme sodelovanja med mejnimi področji na obrtniškem sektorju, s posebnim poudarkom na mo mesti organizacije posebne obrtniške trienale mednarodnega znašaja. To pobudo, za katero so že dali svoj pristanek naša dežela, Slovenija in pa Koroška, je pozitivno ocenila tudi reška delegacija, in skie njeno je bilo, da se bo reška oz. zagrebška zbornica v najkrajšem času dokončno izrazila o proDlemu. Kot znano gre za organizacijo posebnega sejma obrtniških izdelkov, ki naj bi ga prirejali izmenično v Vidmu, Celovcu, Ljubljani ali Kranju in eventualno še na Hrvaškem. Na ta način bi bila dana možnost obrtniškim podjetjem, da pokažejo svoje proizvode tudi v tujini ter da pridobijo nove možnosti prodaje in seveda nove možnosti in perspektive razvoja svoje dejavnosti. Poleg tega je predvidena organizacija strokovnih srečanj in zasedanj, ki naj bi služila za medsebojno spoznavanje, za uog.obitev sodelovanja in pridobitev novih i-dej dela. Glede tega vprašanja je bilo končno sklenjeno, da se skliče v najkrajšem času v Vidmu sestanek med vsemi zainteresiranimi delegacijami, tako da bodo lahko že takoj pripravili konkreten načrt za dokončno realizacija te važne pobude. Na sestanku so obravnavali tudi razne druge probleme, ki zadevajo obrtništvo in ki so različni na obeh področjih. Tako so predstavniki ESA obrazložili način drla in smotre svoje ustanove, s posebnim poudarkom na možnosti finansiranja in na uspehe, ki jih je ustanova žela pri organizaciji zadružnih oblik kooperacije. S svoje strani je reška delegacija orisala strukturo obrtništva na svojem področju, kar je bilo za predstavnike ESA še posebno zanimivo, ker obstajajo pri tem velike razlike, posebno glede interpretacije velikosti obrtniških podjetij. Pri nas so to majhna podjetja. ki lahko delujejo z največ 20 delavci in vajenci, medtem ko so ta podjetja v Jugoslaviji mnogo obširnejšega značaja in dosežejo tudi zelo velike dimenzije, ki bi bile pri nas klasificirane /e za industrije. Na Koncu sestanka so vse tri delegacije pozitivno ocenile potek razgovorov in izrazile željo, da bi do takih srečanj prišlo bolj pogosto v vsestransko korist. K. J. ........................iiniiiimmmimiiniiiiiiimuiiiimmtiiniiiiMmili«lln«.»n V PRETEKLEM SEPTEMBRU ČEZ MEJO NA TRŽAŠKEM NAD 6.900.000 LJUDI Večji promet kakor v lanskem septembru - Število prehodov s prepustnicami nekoliko upadlo Turistični promet na meji je bil tudi v preteklem septembru zelo živahen: s potnim listom je v tem mesecu prekoračilo mejo 4,197.069, * prepustnico pa 2,704.759 ljudi. Za primerjavo naj navedemo, da je znašala prva postavka septembra lani 3,865.227, druga pa 2,881.754 prehodov. Po vsem tem je lanski sep-tembski promet dosegel 6,746.981 prehodov, letošnji pa se je dvignil na 6,901.828. S potnim listom je letos preko račilo mejo 1,958.594 italijanskih državljanov in 2,238.475 tujcev. Jugo1 slovanskih turistov je bilo 1,200.063, drugih tujih turistov pa so mejni organi našteli naslednje število: 257.075 Nemcev, 192.818 Avstrijcev, 91.721 Angležev, 124.939 Francozov, 20.116 Grkov, 76.787 Švicarjev, 36.030 Američanov, itd. S prepustnico pa je prekoračilo mejo 1,959.027 italijanskih in 745 tisoč 732 jugoslovanskih državljanov; čez posamezne prehode je stopilo naslednje število obmejnih prebivalcev: Škofije 960.035. Fernetiči 457.674, Pesek 279.248, Lazaret 254 tisoč 93, Oreh 231.800, Lipica 20' tisoč 651, Repentabor 85.134 in Opčine (žel. postaja) 4.944 ljudi. Policisti trgali lepake proti Almiranteju V noči med soboto in nedeljo, ko so bile v polnem teku priprave na oba papovedana shoda se je pripetil nezaslišan dogodek. Skupina *a-gentov javne varnosti, ki je izstopila iz »pantere* za hitre posege (113), se je namreč lotila kaj nenavadnega posla: ustavili so svoj avto ob pločniku in začeli pred železniško postajo trgati plakate z zna no Almirantejevo karikaturo. Približala se jim je skupina aktivistov KPI, ki so plakate ravnokar nalepili in zahtevala pojasnil za početje. Znano je namreč, da sme strgati lepake samo občinska služba za javno čistočo in samo na zahtevo lastnika stavbe, na kateri so nalepljeni (tako namreč določa zakon). V odgovor so jih policisti najprej legitimirali, opsovali in dodali: »Mi smo država in lahko de lamo, kar se nam zljubi.* Aktivistov KPI psovke in grožnje niso spravile iz tira. Zapisali so si podatke avtomobila (evidenčna tablica 38268, avto št. 8) in uro, 3.40, nato pa jim mirno obrazložili, da bodo plakate še nadalje lepili, o početju »čudnih* policistov pa opozorili svoje parlamentarne zastop nike. Lepljenje plakatov se je nadalje valo, a s čudnim postopkom. Policijske patrulje so vsakih pet minut legitimirale aktiviste in tudi slučajne pešce, nekajkrat pa zagrozile vsem z aretacijo, a brez uspeha. Res je včeraj vložil interpelacijo notranjemu ministru Restivu posla-nes KPI Albin Škerk. Zahteval je, naj proti »čudnim* agentom javne varnosti nemudoma ukrepa. O u-krepih, zaključuje Škerk, pa naj mu pošlje pismen odgovor. Občina zanika, da bi postavila oder za MSI Ko so neznanci v noči med soboto in nedeljo odnesli veliki, skoraj 5-tonski oder misovskega prvaka Al-miranteja in ga zvrnili na Korzu Saba, je tržaški italijanski dnevnik zapisal, da so ga montirali občinski delavci. Vest je, seveda, vzbudila splošen val ogorčenja. Občinska svetovalca PSI Boniciolli in PS1UP Monfalcon sta takoj vložila na župana vprašanji, v katerih zahtevata pojasnil glede tega nezaslišanega dejanja. Monfalcon še posebej zahteva pojasnil glede stroškov za postavitev odra fašističnemu prvaku. Sinoči pa je občinska uprava izdala tiskovno sporočilo, v katerem sporoča, da je oder postavilo specializirano podjetje in da nima občina z njim nobene zveze. Prav tako občinska uprava odločno zanika, da bi kakorkoli bil porabljen javni denar za organizacijo misov-ske manifestacije. Pri tem še enkrat pripominja, da se je občinska uprava v Trstu, posebno še njen župan Spaccini, večkrat izrazila proti obujanju nedemokratičnih oblik boja, ki so značilne za fašizem, proti nestrpnosti in nasilju desničarskih skrajnežev in proti vsakemu poskusu obujanja vzdušja nacionalističnih nasprotij in nestrpnosti. Seja odbora FILLEA-CGIL Pokrajinsko tajništvo sindikata FILLEA - CGIL sporoča, da bo v četrtek seja izvršnega odbora. Poročilo o prihodnjem zasedanju o-srednjega odbora in o članarini za prihodnje leto bo podal pokrajinski tajnik Mario Criscenti. Seja je važna zlasti zaradi organične sindikalne enotnosti kategorije, k; jo je treba doseči v prihodnjem letu. Zimski urnik za trgovine z barvami in tapetnim papirjem Združenje trgovcev na drobno pri pokrajinski zvezi trgovcev obvešča lastnike trgovin, ki prodajajo barve, lake, 'potrebščine za slikarstvo, tapetni papir in podobno, da velja od 1. oktobra dalje zimski poslovni umik, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure ter od 14.30 do 18. ure, ob sobotah in dnevih pred praznikom pa od 8. do 12. ter od 14.30 do 18.30. Omenjeni urnik ne velja za druge trgovine, ki tudi prodajajo omenjene proizvode — tako na primer drogerije — če ni to njihova pretežna dejavnost. monicorum, ki je v Evropi prednjačila v prvih letih 18. stoletja), temveč tudi glasbeno ustvarjalnost slovenskega naroda, o čemer je zgovorno pričal sinočnji spored. Prva skladba na sporedu je bila Osterčev »Mouvement sgmphonique». Slavko Osterc (1895-1941) je pomenil v slovenskem glasbenem življenju ostro prelomnico, saj se je v začetku zgledoval po samih mojstrih dodekafonije Schonbergu in Himdemithu. Ta skladba iz leta 1936 pa se odlikuje po jasnem in zanesljivo speljanem, rekel bi izklesanem melodičnem poteku, ki pa vendar ni brez nežnosti, tako da pravzaprav atonalnost niti ne preseneča. Naslednji je bil na vrsti Ramovšev koncert za violino, violo in orkester iz leta 1961. Velja omeniti zanimivo orkestralno zasedbo: razen solistovih ni bilo na odru viol in violin. Temu primerno so stopila v ospredje glasbene misli in izpovedi tolkala, pihala in trobila, pri čemer je lepo prišla do' izraza ubranost teh sektorjev. Skladbo odlikuje kljub tradicionalnim glasbilom razkošje glasbenih učinkov, ki včasih dosežejo visoko dramatično stopnjo ob podpori ostrega, klenega ritma. V drugem delu sporeda beležimo skok iz avantgardne sodobnosti v klasično pa vendar nikakor neproblematično preteklost. Štirje solisti zbor in orkester so izvrstno izvajali Mozartovo koncertno žalno mašo -Requiem v de-molu, avtorjevo zadnje delo, ki ga je po njegovi smrti dokončal učenec Siissmager, Requiem sodi med tista dela salzburškega mojstra, ki nudijo največ opore tisti usmeritvi v sodobnem glasbenem zgodovinopisju, ki ugotavlja v Mozartovem opusu žilo globoke življenjske bolečine, ki komaj izstopa iz jasne oblikovne prosojnosti in ritmične vedrine Mozartove glasbe. In res gre pri tem delu za dialektično ravnovesje med apoliničnim in orfičnim, ko avtor presega osebno bolečino v vzvišenosti in popolnosti svojega umetniškega doživljanja in ustvarjanja. Skoraj brezhibnosti zbora in orkestra je odgovarjalo toplo in občuteno petje solistov, kjer je za spoznanje izstopal vedno mladeniški Anton Dermota. RAVEL KODRIČ venčne nedelje*. Na ta dan je v Barkovljah vsako leto procesija, popoldne pa so se godci oblečeni v «partnerje», zbrali v gostilni «Pr Mikelu Judovoe*. Sledil je ples ob igranju godbe, gostilničarji pa so pripravili tipične barkovljanske jedi: cvrte karamale in guate ter radič s fižolom. Barkovljanska mladina je v mejah možnosti skušala dosledno obnoviti tradicijo. V društvu je bilo v nedeljo poskrbljeno za cvrte ribe in za radič, mimogrede so pripravili še nekaj polente in nakupili dobrega domačega vina. Igrala je barkovljanska godba, za ples pa je kasneje poskrbel ansambel »Lords*. Natakarji in natakarice so bili oblečeni v noše (samo iz praktičnih razlogov so bila dekleta oblečena v kratke stilizirane noše in ne v barkovljan-ke). Ljudi je bilo toliko, da je zmanjkalo miz in stolov in da je bilo gneče kar precej. To pa je samo razveselilo organizatorje, ki so sklenili, da bodo v kratkem skušali še kaj organizirati, čeprav mogoče drugačnega značaja. Prijeten večer v barkovljanskem prosvetnem društvu Barkovljanska mladina je v r deljo zvečer v prosvetnem društvu pripravila izredno prijeten večer, katerega se je udeležilo veliko Bar-kovljanov, nekaj ljudi pa je prišlo tudi iz bližnjih vasi in iz mesta. S prireditvijo so skušali organizatorji obnoviti star barkovljanski običaj prve nedelje v oktobru, ali — kot pravijo domačini — »rožno- llliiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinuinfiiiiiniiilliiiiiiiiiiiiiiiiiMliniiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiil PO PODATKIH LETOVIŠČARSKE IN TURISTIČNE USTANOVE Kljub črnogledim napovedim zadovoljiv turistični potek V glavnem je število in zadrževanje italijanskih in inozemskih turistov v tržaški občini ostalo na lanski ravni Letošnji turizem v Trstu ni občutil posledic negativnih okoliščin, ki so vplivale na dotok tujih in domačih turistov v vsej Italiji. To je razvidno iz podatkov, ki jih je objavil statistični urad Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove za razdobje od 1. januarja do preteklega 30. septembra 1971. Negativne in zaviralne okoliščine so gotovo znane: onesnaženje morja, prepoved kopanja v nekaterih mestnih in obalnih kopališčih s strani zdravstvenih organov, številne stavke osebja v hotelih in osebja prevozniških družb, hude nerednosti v poslovanju pošte in železniških prevozov, pogosta stavkovna gibanja na dingih področjih, kar vse je našlo svoj odmev v inozemskem tisku, zlasti v nemškem, ki se je spustil v pravo obrekovalno gonjo proti našemu turizmu. Bojazen, da se bo zaradi tega turistični dotok znatno zmanjšal, pa je postopno plahnela, k čemur so v znatni me ri prispevali tudi zelo ugodni vremenski pogoji v glavnih poletnih mesecih juniju, juliju in avgustu. Podatki, ki jih je posredovala Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova in katere je orisal predsednil. prof. Cumbat na zasedanju upravnega sveta ustanove, se nanašajo izključno na področje v pristojnosti ustanove od Oreha pa do Križa, t. j. na področje tržaške občine in zajemajo prisotnost gostov v hotelskih obratih vseh kategorij, penzionih in gostiščih, ne zajemajo pa pomožnih turističnih služnosti kot so kampingi, zasebne sobe, penzioni verskih ustanov, mladinska gostišča itd. V devetih mesecih od 1. jan. do 30. sept. so na tržaškem področju oziroma na področju tržaške občine tako zabeležili prihod skupno 267.615 gostov v primerjavi z 264 tisoč 964 gosti v letu 1970 (1 odst. več) in v primerjavi z 264.536 v letu 1969, ki je veljalo za rekordno leto tržaškega turizma. Od 267 tisoč 615 gostov, ki so prišli k nam, je bilo 141.933 italijanskih (4,3 odst. več kot lani) in 125.682 tujih (2,5 manj kot lani); 1. 1970 je bilo 135.959 italijanskih in 128.987 inozemskih, leta 1969 pa je bilo 146.163 italijanskih in 118 tisoč 373 inozemskih gostov. Tudi glede zadrževanja gostov so letošnji podatki za malenkost ugodnejši od lanskih: dnevnih prisotnosti je bilo letos skupno 499.466 v primerjavi s 498.142 v letu 1970 (0,2 odst. več) in v primerjavi s 471.848 v letu 1969. Od letošnjih 499.466 dnevnih prisotnosti je bilo 279.884 italijanskih in 219.582 inozemskih. Lani je bilo dnevnih prisotnosti italijanskih turistov 279 tisoč 159 in inozemskih 218.983, leta 1969 pa italijanskih 261.342 in inozemskih 279.159. V absolutnih številkah je potemtakem prišlo letos v naše mesto 2669 turistov več, povprečna prisotnost italijanskih turistov na osebo je bila 1,97 dneva, inozemskih pa 1,74 dneva. Po narodnosti je bilo letos manj jugoslovanskih in angleških turistov kar pa so nadoknadili v večji meri francoski (74,1 odst. več), ameriški (11,3 odst. več) in belgijski turisti (39,8 odst. več). Turistov iz Nemčije in Avstrije je bilo kljub že omenjeni kampanji tiska približno toliko, kot lani. Pozitivna postavka so bili italijanski gostje, katerih je bilo 4,5 odst. več kot lani, vendar je veliko število italijanskih gostov šlo na račun raznih kongresov in zasedanj na državni in mednarodni ravni. Uspeh tržaške turistične sezone, zlasti v primerjavi s težavnim turističnim položajem v državi, gre res na račun privlačnosti lepot naše obale in geografske lege našega mesta, vendar pa tudi na račun resnosti in prizadevnosti turističnih operaterjev. Kamen delavcu zmečkal prst Med urejevanjem pločnika v ške-denjski ulici je 47-letnemu Giovan-niju Scherianiju od Korošcev 14 padel na levo roko precej velik kamen, ki mu je zmečkal zadnji členek sredinca. Scheriani se .je z zasebnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga nato odslovili s priporo Čilom 15dnevnega zdravljenja v domači oskrbi. POBUDA RADIA TRST A Natečaj za izvirne mladinske radijske igre Radijska postaja Trst A namerava v prihodnji sezoni obogatiti sporede za najmlajše z nizom izvirnih 15-20 minutnih radijskih i-gric, pravljic in zgodb. Napisali naj bi jih nalašč za to priložnost slovenski avtorji, ki stalno živijo v Italiji. Dela, ki morajo biti napisana v dramski obliki ter morajo navajati tudi zvočno in glasbeno opremo, je treba predložiti do 30. oktobra t. 1. v treh tipkanih izvodih na naslov: RAI - Radiotelevisione Ita-liana, Sede di Trieste, Slovenski programski odsek, TRST, Ulica Fa-bio Severo 7. Za dela, ki bi se odlikovala po izvirnosti in umetniški vrednosti, je predvidenih do 10 nagrad po 100.000 lir, od katerih je polovica pridržana avtorjem rojenim po 1. januarju 1941. Radijska postaja želi namreč s to pobudo pritegniti k sodelovanju posebno pripadnike mlajšega rodu. V omenjenem znesku je zapopaden tudi avtorski honorar za prvo izvedbo. Dela, ki bi po oceni programskega vodstva radijske postaje Trst A ne prišla v poštev za nagrado, a bi kljub temu bila primerna za oddajo, bo postaja odkupila z avtorskim honorarjem za eno izvedbo. Vsak avtor prejme lahko največ po eno nagrado. Vsi, ki se želijo odzvati temu povabilu, dobijo natančnejše podatke na slovenskem programskem odseku tržaškega sedeža RAI v Ulici Fabio Severo 7. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Otvoritvena predstava sezone 1971-72 BERTOLT BRECHT Bobni v noči drama in komedija Prevod: BORUT TREKMAN Zamisel scene in kostumov: MILE KORUN in KLAVDIJ PALČIČ Režija: MILE KORUN V petek, 8. oktobra 1971 ob 21. uri v soboto, 9. oktobra 1971 ob 20.30 v nedeljo, 10. oktobra 1971 ob 16. uri premiera (abonma red A) (abonma red B) (abonma red C) Gledališča ' KINO «|RIS» PROSEK «LE AVVENTURE DI GERARD* Briljantni technicolor — Peter McTeneri, Eli Wallach in Claudia Cardinale JUTRI OB 19.30 Včeraj-danes Danes, TOREK, 5. oktobra DUNJA Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 17.40. — Dolžina dneva 11.33 — Luna vzide ob 17.44 in zatone ob 7.20. Jutri, SREDA, 6. oktobra VERA Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,1, najnižja 13,7, ob 19. uri stopinje. Zračni tlak 1016,5 stanoviten, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo 1/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 20,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. in 4. oktobra 1971 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 16 oseb. UMRLI SO: 86-letna Teresa Cosulich vd. Gerolimich, 77-letna Maddalena Pusiol por. Ippavitz, 20-letni Mario Lassich, 77-letni Giuseppe Gherbaz, 66-letna Angela Paron, 65-letni Vitto-rio Odinal, 76-letni Carlo Cusani, 96 letna Lucia Cozzi vd. Cozzi, 71-letna Elda Guida por. Alessio, 65-letni Gio-vanni Franz, 73-letni Bruno Frezza, 78-letni Emiliano Florenin, 68-letni Giuseppe Makovez, 88-letna Giuseppina Saba, 87-letna Valeria Saffaro por. Armani, 70-letni Pietro Ianesich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2, AUa Salute, Ul. Giulia 1, Pic-ciola, UL Oriani 2, Vemari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AUa Basilica. Ul. Sv. Justa 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giustizia. Trg Libertš 6, Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. Darovi in prispevki Za šolo - spomenik NOB v Cerknem daruje Dušan Košuta 20.000 lir. V počastitev spomina pok. Andreja čoka - Slavka daruje Amalija Čok od Sv. Ivana 2000 lir za Dijaški dom. POLITEAMA ROSSETTI Anna Proclemer V Politeama Rossetti bodo od četrtka dalje na sporedu pod skupnim naslovom «Ta tako krhka, tako brezupna ljubezen*, trije teksti z Anno Proclemer: «Ritratto di Madonna* Tennesseeja WiUiamsa, «11 piacere de-gli adii* Julesa Renarda in «La voce umana* Jeana Cocteauja. Za predstave, ki so izven abonmaja, veljajo za abonente na sezono Teatra Stabile znanti popusti. Režija Davide Monte-murri, scene in kostumi Carlo Tom-masi. Vstopnice so v prodaji v centralni blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372-38547), kjer se sprejemajo tudi prošnje za abonmaje. VERDI Trije nastopi »Beriozke* «Beriozka», uradni balet ljudskih plesov SZ, ki je že nastopil pred leti v našem mestu, bo v petek spel gost gledališča Verdi. Predvidene so tri predstave: v petek in v soboto ob 21. uri ter v nedeljo popoldne ob 16. uri. Ansambel je v nad 20 letih svoje dejavnosti nastopil že po vsem svetu in žel navdušena priznanja. Zaslug za to pa nimajo samo plesalci in predvsem plesalke, saj je ansambel pretežno ženski, temveč tudi izredna koreografinja Nadežda Nadeždina, ki vodi ansambel že od njegove ustanovitve. Na programu tržaških nastopov baleta je 18 točk. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23988) se danes začenja prodaja vstopnic za vse tri predstave. Vodstvo gledališča je, da bi omogočilo obisk predstav čimširšemu krogu občinstva, določilo za vstopnice iste cene, kot so bile pred šestimi leti. Nazionale 16.00 »Love story», Ali MacGraw, Ryan 0’Neal. Feulce 15.30 »D furto e ranimi.del commercio?, ovvero, io non grat-to, rubo», A. Noschese, E. Mon-tesano. Eden 15.30 «11 Decamerone*. Technicolor*. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Er piu», Adriano Celentano, Claudia Mori. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 »I diavoU*. Vanessa Redgrave. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «11 solitario del Rio Gran-de», Gregory Pečk. Technicolor. Alabarda 16.30 »Le isole deU'amore». Technicolor. Prepovedano mladini Filodrammatico 16.30 »Le amanti di Dracula*. Christopher Lee. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 »Confessione di un commissario di polizia al Procu-ratore della Repubblica*. Franco Nero. Technicolor. Impero 16.30 «Una prostituta al ser-vizio del pubblico e in regola con le leggi dello stato*. Technicolor. Prepovedano1 mladini pod 18. letom. CristaUo 16.00 »Per grazia ricevuta*. Nino Manfredi. Technicolor. Capitol 16.00 »Morlre d'amore». Technicolor. Moderno 16.30 »I ragazzi del massa-cro*. Pier Paolo Capponi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «11 conformi-sta*. Gastone Moschin in Enzo Tarascio. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 »La spada deUTslam*. Ahled Mazar. M. Andy. Technicolor. Astra 16.30 «11 giovane normale*. Lino Capolicchio. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «Non uccidevano mai di domenica*. Westem film. Vince Ed-wards, Jack Palance, Sylvia Syns., Šola Glasbene matice Otroški pevski zbor v Trstu prične z rednimi vajami danes, 5. oktobra, ob 17. uri, v Ul. Ruggero Manna 29. Otroški pevski zbor na Opčinah prične z rednimi vajami danes, ob 16. uri v prostorih osnovne šole, Trg Monte Re. Dekliški zbor bo imel prvo vajo danes, 5. oktobra, ob 19. uri, Ul. Ruggero Manna 29. SPDT priredi v nedeljo, 17. oktobra, avtobusni izlet v Benečijo. Na programu vzpon na Ivanac (1.167 m) z izhodiščem iz čanebole. Na povratku ogled čedadskih zanimivosti. Izlet posebno priporočljiv za mladino. Cene: člani l(jw lir, nečlani 1200, otroci do 11. leta 500 lir. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, do 13. okt., kjer naj se poravna voznina. SPDT priredi 3. in 4. novembra dvodnevni izlet v Belo krajino. Avtobus bo peljat izletnike vzdolž reke Kolpe. Ogled Vinice, Metlike, Črnomlja. baze 20, itd. Podrobnosti pravočasno. Prosvetno društvo »S. Škamperle priredi 17. oktobra enodnevni izlet v Poreč z ogledom zgodovinske cerkve v Hrastovljah, muzeja v Buzetu in drugih važnih zanimivosti. Vpisovanje po telefonu: 70834 od 9. do 13. ure in od 18. do 20. ure. PD «Tabor» Opčine priredi v nedeljo, 10. t. m., enodnevni izlet v Hrastovlje z ogledom stare cerkve, v Buzet in preko istrskih toplic Sv. Štefan v Motovun. Povratek preko Buj in Portoroža na Opčine. Vpisovanje izključno v Prosvetnem domu od jutri, 4. t. m., vsak dan od 20. do 21. ure. Izlet v Moskvo in Leningrad Potovalni urad Aurora sporoča, da je na razpolago še nekaj prostorov za izlet v Moskvo in Leningrad od 3. do 7. novembra 1971. Potuje se z reaktivnim letalom DC-9. Cena izleta Lit 79.000. Informacije za potovanje pri potovalnem uradu Aurora, Ulica Cicerone 4, tel. 29-243. Razstave V Tržaški knjigarni ima razstavo bakrotiskov Tončka Kolerič. Razstava bo odprta do 24. oktobra. V prosvetnem društvu »Ivan Grbec* v Skednju, škedenjska ulica 124, je razstava slikarja Vladimira Klanjščka odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Razstava bo odprta do 10. oktobra. V galeriji »Loža* v Kopru Je do 9. oktobra razstava mladih slovenskih likovnikov Vinka Tuška in Rudija Pergarja. Oba sta končala Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. V galeriji »II Tribbio* je do 9. oktobra odprta razstava grafik Hansa Har-tunga. V galeriji »Cartesius* je odprta o-sebna razstava znanega tržaškega, v Rimu živečega slikaria SLIKARSKI EX TEMPORE pri Piščancih (nad Rojanom), ki ga organizira KASTA dne 10. oktobra za kategoriji diletantov in profesionistov. Pokali, diplome. Nagrajena dela bodo razstavljena. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 92. letu starosti zapustila naša draga IVANA ŽIBERNA Pogreb bo danes ob 10. uri iz Laž na pokopališče v Senožečah. Družine ŽIBERNA, DELAK, PANGERC CELLI, BUTINAR, ROVERE, VELIKONJA IN FORNAZARIČ Senožeče, Reka, Celje, Trst, Prato, Buenos Aires. Cleveland 5. oktobra 1971. Ob svoji poroki darujeta Nadja in Boris Bandel 10.000 lir za p.d. «1. Grbec* v škednju. V 3. t.m. je nenadoma preminil 35-letni GIORDANO C0RETTI in zapustil v globoki žalosti ROZALIJO, hčerko ARIANO, starše in drugo sorodstvo. Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 5. t.m., ob 16 .uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost k hiši žalosti v Logu štev. 41 in na domače pokopališče. I. T. Funebri, Ul. Zonta 3 - Tel. 38006. V PRISOTNOSTI MINISTRA ATTAGUILA V Tržiču uradno poimenovanje doslej naj večje italijanske ladje o 6/b ob 4.000.000 lir. To je včeraj zjutraj ugotovil 42-letni Mario f-amuzzi iz Ul. Foscolo 3, ko je ob Vstopu v trgovino videl na zadnji steni precejšnjo vrzel, blazino, na ka-teri je imel obešene starinske žepne Ure' pa nopolnoma prazno. Camuzzi je poklical na kraj poli-c'jske agente. Prvi je prišel podčast-n*k Zotti z izvidnico hitrega posega, s* njim pa so prišli tudi načelnik letečega oddelka kvesture dr. Petro-»jno, ki je prevzel preiskavo in agenti znanstvenega odseka, ki so se dol-g0 zadržali v oropani trgovini v u-Panju, da se jim posreči odkriti kakš-Pa Prstne odtise ali pa kak element, *' bi izdal tata ali tatove. V zadnjem delu trgovine so prejšnji taden zidarji pregradili z opečno ste-n° Prostor, ki ga je Camuzzi prepustil sosedni »pizzerii Vulcano*. Grobo Ja bilo delo že končano, zidarji pa b> morali v tem tednu zidove omesti z malto. V soboto, po končanem nalil, pa je 24-letni zidar Silvio Cher-83 iz Ul. Ponticello, vsaj tako kaže, Pozabil zapreti s ključi vrata, ki iz Pregrajenega prostora vodijo v ozko Pescheria. In prav to pozablji-v°st so neznani zlikovci izkoristili, da so v noči med nedeljo in ponedelj-bom, verjetno med 1. in 8.30, prišli brez težav v notranjost, kjer so z orodjem, ki so ga zidarji pustili na kraju, napravili luknjo, skozi katero so prišli v trgovino. Tu so pobrali samo majhne, a precej vredne predmete. Po ugotovitvah Camuzzija so tatovi odnesli kakih 10 ur. tri ikone in nekaj srebrnine v skupni vrednosti štirih milijonov lir. čeprav tatovi Vprašanje Rizzija o deželni podpori osnovnim šolam Dežeini svetovalec PSIUP Rinal-do Rizzi je poslal predsedniku deželnega sveta Ribezziju vprašanje v katerem meni, da se je šolsko leto pričelo, ne da bi uveljavili deželni zakon štev. 42 iz leta 1971, ki daje prispevke za ljudske šole Promet v Portorosegi Po podatkih za september so izkrcali v pristanišču Portorosega za nad 85.000 ton blaga, od tega 34.813 ton mineralnih olj, 28.450 ton lesa, 2727 ton celuloze in papirja, 10.650 ton žita in 8.000 ton premoga. Vkrcali pa so samo 450 ton papirja. Priplulo je 58 ladij, od tega 48 italijanskih, odplulo pa jih je 57. V prvih 9. mesecih latos so raz- SKRB1 SLOVENSKIH PEVCEV NA LAŠKEM Zbor «S. Kosovel> v Ronkah začasno brez lastnega sedeža Prostor, v katerem so doslej imeli vaje, ni več na razpolago - Potreben je društveni sedež - Važnost zbiranja naših ljudi na Laškem okrog prosvetnega društva Pred nekaj dnevi so imeli odborniki prosvetnega društva «Sreč-ko Kosovel* v Ronkah redno sejo, kateri so prisostvovali tudi zastopniki Slovenske prosvetne zveze. Na seji so razpravljali o pevskem zboru, o njegovih uspehih in težavah ter o drugih oblikah prosvetnega delovanja med Slovenci v Ronkah in v drugih bližnjih vaseh. Pevski zbor «Srečko Kosovel* deluje z uspehom že vrsto let, nastopil je na številnih prireditvah doma in v drugih krajih, samostojno ali skupno z nekaterimi drugimi slovenskimi zbori s Krasa. Ob začetku letošnje sezone, ko so nameravali ponovno pričeti z vajami, pa je nastala nepredvidena težava. Doslej so se pevci zbirali dvakrat tedensko v gostilni v Selcah, kjer so se vadili v stranski sobi. Dosedanji lastnik, Slo- lic j V s polnim urnikom. Svetovalec je 1 ložili nad 847.000 ton blaga. ZAKLJUČNI PODATKI 0 LETOŠNJEM TURIZMU Letos uspešna turistična bera: v Gradežu 14 od sto več turistov Število italijanskih letoviščarjev se je povečalo kar za 19 odstotkov - V prihodnjem letu cene storitve nespremenjene - Se bodo cene v hotelih zvišale? - V nedeljo so se še kopali venec, pa je gostilno prodal; novi gospodar ni domačin in bo omenjeno stransko sobo uporabljal v lastne namene. Pevci «Srečko Kosovel*, ki so iz Ronk in tudi iz drugih krajev, so tako kar na lepem ostali brez primernega prostora za pevske vaje. Predstavniki Slovenske prosvetne zveze so to vzeli na znanje in ugotovili, da bo društveno delovanje, če bo na razpolago sedeža, tudi skromnega, prekinjeno. Obljubili so, da se bodo za zadevo zavzeli in pomagali pri iskanju pozitivne rešitve. Društvo «Srečko Kosovel* mora dobiti primerei sedež. Okrog tega društva in pevskega zbora so se pred leti pričeli zbirati številni Slovenci, Kraševci, ki so se v Ronke, Tržič, štarancan, Foljan in v druge kraje na Laškem, naselili v raznih obdobjih. Slovencev je tu precej in prav je, da se zbirajo v ™’4em zboru. Društvo mora delati tudi v bodoče in SPZ mu mora pomasati, da primerno reši svoje probleme. Sindikalne vesti Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL in sindikatov delavcev, ki so zaposleni v prehrambeni stroki, so razpravljala o položaju v tovarnah te stroke. Včeraj je bila enodnevna stavka v tovarni mesnih konzerv «Morgante» v Romansu. Delavci so stavkali 99-odstotno. Razne akcije so na vidiku tudi v drugih tovarnah podobnih strok, t. j. v tovarnah likerjev, slaščic, predelovanja vin, itd. Člani pokrajinskih tajništev so ugotovili, da imajo v vseh tovarnah omenjenih strok sedaj polno dela. Zaposleni, v glavnem ženske in mladina, trdi sindikalno poročilo, delajo sedaj veliko nadur, tudi ponoči in ob nedeljah ter drugih prazničnih dneh. Industrijci ustvarjajo s pomočjo tega nadurnega dela velike zaloge gotovega blaga. Te zaloge naj bi se v tovarnah ustvarjale, ker so predvidene stavke zaradi obnovitve vsedržavne pogodbe za delavce v tej stroki. Pokrajinska tajništva omenjenih treh sindikatov, ugotavlja dalje sin-dilakno poročilo, so povabila delavstvo in člane tovarniških svetov naj ne delajo nadur, ki niso predvidene v obstoječi pogodbi. za razne V Gradežu so zadovoljni z letošnjo turistično bero. Zadovoljni sc, ker se je število turistov povečalo kar za štirinajst odstotkov v primerjavi z lanskim rekordnim letom, še bolj pa so zadovoljni, ker je precejšnja propaganda na mi lanskem velesejmu in tudi v drugih oblikah v mestih severne Italije privabila letos v Gradež veliko več Italijanov kot tujcev. Italijani pa poleg penzionskih stroškov porabi jo kar trikrat več kot običajni klienti Gradeža, tj. Nemci in Avstrijci. Razumljivo je torej zadovoljstvo gradeških hotelirjev, kavar-narjev in sploh vseh trgovcev. Kljub številnim negativnim napo-1 jem stanovanju. Tudi število teh vedim se je število letošnjih turi- v glavnem so to ljudje iz Gorice, stov povečalo. To kljub temu, da velja Gradež za enega najdražjih obmorskih letovišč v Italiji. Povečalo se je število tujcev — teh je bilo za devet odstotkov več kot lani, še bolj pa se je povečalo število italijanskih turistov — kar za devetnajst odstotkov. V Gradežu so letos odprli le nekaj novih hotelov. Nekatere zastarele so obnovili, zgradili pa so precej zasebnih stanovanj. V zgoraj omenjenih številkah niso všteti zasebniki, ki so kupili stanovanje v Gradežu, pa letujejo v svo Slovensko gledališče v Trstu razpisuje abonma za sezono 1971/72 v Gorici Po lanskem velikem uspehu bo Slovensko gledališče v Trstu skupno s Slovensko prosvetno zvezo m Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ob sodelovanju Ustanove za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.), tudi letos organiziralo v Gorici redno gledališko sezono, za katero razpisuje abonma. Abonma velja za osem predstav, pet izmed njih v izvedbi SG, dve v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, eno pa bo uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko. Da bi abonentom zagotovili stalne sedeže in se tako izognili lanskoletnim neprilikam z razporeditvijo gledalcev ob posameznih predstavah, so organizatorji sklenili, da bodo vse abonmajske predstave v gledališču Verdi in v Katoliškem domu. medtem ko bodo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu predstave izven abonmaja. Repertoar za abonente: L Bertolt Brecht: BOBNI V NOCi (drama in komedija) 2. Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija) 3. Wilder, Williams. Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke) 4. Sergej Verč: KO LUNA SKIU Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIK) VOZ (drama) 5. Commedia delTArte ■ Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO-GONOSCIH (komedija) 6. Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE (žaloigra — gostovanje PDG) 7. Branislav Nušič: POKOJNIK (komedija — gostovanje PDG) 8. Andrej Hieng: OSVAJALEC (drama — gostovanje MGL) Vrste abonmajev RED A (mesto) RED B (okolica) MLADINSKI DRUŽINSKI cene: 4.000 Ur 4.000 > 1.500 > 1.500 » Družinski abonma lahko kupijo vsi člani družine, v kateri ima en član že osnovni abonma. V ceni okoliškega abonmaja je vključen prevoz. Abonmaje dobite v Gorici pri A. Košuti. Ul. Mameli 8. tel. 5265 in na sedežu SPZ, Ul. Malta 2, tel. 2495, v okolici pa na sedežih prosvetnih društev. Cenjen) abonenti si lahko rezervirajo sedeže za obe dvorani ! niso mogli neslišno preluknjati zida, stanovalci nad trgovino niso slišali nobenega sumljivega šuma. Preiskovalci, ki so včeraj še pozno popoldne zasliševali tako lastnika trgovine kot pozabljivega zidarja, so optimistično razpoloženi. Ni namreč izključeno, da so na dobri poti, kar ne bi bilo nič čudnega, saj kaže. da so zlikovci dobro poznali navade lastnika. Ta je namreč vedno puščal ponoči psa v trgovini, ki naj bi varoval njegove precej vredne starinske predmete pred morebitnimi dolgoprstneži. Pri tem sistemu je Camuzzi vztrajal kljub pritožbam stanovalcev, ki jih je večkrat ponoči motil lajež. Pes je bil tudi v nedeljo v trgovini, do nekako 1. ure, ko ga je Camuzzi odpeljal domov. In prav ta trenutek so izrabili tatovi, da so s posebno vlomilsko tehniko vdrli v trgovino in odšli iz nje z dragocenim plenom. Sindikalne iz Tržiča Na Intersindu v Genovi bodo imeli danes sestanek in pogajanja med sindikalisti in predstavniki podjetja Ansaldo Sangiorgio. V pričakovanju izida teh pogajanj so sindikati sklenili začasno prekiniti mezdno gibanje v podjetju ASGEN v Tržiču in so odpovedali današnjo javno manifestacijo prizadetih delavcev * sprevodom po tržiških ulicah. Podjetja, ki imajo v zakupu dela v ladjedelnici, so pri pogajanjih odbi-le zahteve facoltativo delavcev. Zato so ti sklenili nadaljevati s protestnim aiiiiiiimiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiimiimuiiiiiimuiraiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiimiiiimimiiiiiiiiii OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Dezertiral je od vojakov v Tržiču in se skrival pri svoji ljubici Sredi noči so se pretepali v baru ENAL v Gradišču V kabini v Gradežu je skušal ukrasti žensko torbico Mario Camuzzi, okradeni lastnik trgovine «Casa d’arte» Pri Kontovelu zavozil s ceste Zgodaj popoldne je 51-letni Luigli Urdich iz Ul. F. Severo vozil svoj volksvvagen s Proseka proti Trstu. Pri Kontovelu pa je iz še neznanih razlogov izgubil oblast nad avtom in zavozil s ceste. Ker se je pri nesreči ranil na glavi, se je z rešilnim avtom odpeljal v bolnišnico, kjer so mu razkužili rano in ga nato s prognozo okrevanja v 7 dneh poslali domov. V odsotnosti obtoženke so sodili 37-letni Virginii Gaetani iz Tržiča, Ul. Volta 3, ki je bila obtožena, da je skrivala sedaj 24-letnega Robeta Cosso iz Saluzza, ki je konec leta 1968 dezertiral od vojakov v Tržiču. Odkrili so ga 26. aprila 1969, ko so pred stanovanjem neke dvomljive ženske našli avto Gaetanijeve, v stanovanju pa Cosso. Kot je obtoženka izjavila pri zaslišanju na policiji, sta bila tako Gaetanijeva, ki je mati dveh hčera, kot mehanik Roberto Cossa, poročena toda sta živela ločeno od moža oziroma od žene; zato sta nameravala živeti skupaj in Cossa je po pobegu od vojakov našel zavetišče pi svoji ljubici. Seveda pa to za sodnike ni bilo zadostno o-pravičilo za skrivanje dezerterja ter je obtoženko obsodilo na 15 dni zapora, čeprav samo pogojno in brez vpisa. Zagovarjal jo je uradno odv. Battello. Pred goriškem okrožnim sodiš čem so se morali na zadnji raz pravi zagovarjati tudi štirje Trži-čani pod obtožbo, da so v točilnici ENAL v Gradišču dne 6. februarja lani povzročili prepir s pretepom, pri katerem sta bila ranjena Sandrini in Ravasi. Obtoženci so bili: 26-letni Clau-dio Sandrini iz Tržiča, Ul. Castel-lieri 12, dalje 31-letni Sandro Ravasi, kj ima stalno bivališče v Cremi, a je bil takrat zaposlen v Tržiču; 26-letni Dario Miani iz Tržiča, Ul. Galilei 56, ter končno še 23-letni Roberto Miniussi iz Tržiča, UL Volta 10. Bolj kot priča pa je z njim nastopala še 27-letna Forella Pettinato iz Tržiča, Ul. S. Giorgio 12. Kot rečeno se obtožnica nanaše na pretep, do katerega je prišlo v lokalu ENAL v Gradišču; ponoči ob 23.30 uri se je Sandrini vmešal v prepir, ki so ga ostali imeli med seboj in jih je pri tem poleg Ravasija izkupil še sam; orožniki iz Gradišča so napravili zapisnik, v katerem so vmešali tudi njega v prepir. Po zaslišanju obtožencev in prič je sodišče vse obtožence oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Ravasija je branil odv. Macoratti, ostale tri pa odv. Cattarini iz Tržiča. Pri tretji razpravi se je moral zagovarjati 19-letni študent Franco Romano iz Tržiča, Ul. Tito Li-vio 16, ki ga je dne 16. julija popoldne nekaj po 15. uri presenetil kopališčni čuvaj v Gradežu, Antonio Marchesan, ko se je prikradel v platneno kabino št. 252 na gradeški plaži in v odsotnosti najemnice skušal odnesti njeno torbico z vso vsebino. Takrat so ga prijavili sodišču in pustili na začasni svobodi. Sedaj pa ga je sodišče obsodilo na dva meseca zapora in 5000 lir globe ter plačilo stroškov; kazen je pogojna in brez vpisa. Branil ga je odv. Battello iz Gorice. Drž. tož. dr. Ballarin; preds. sodišča dr. Malacrea; sodnika dr. Bassi in dr. Marinelli. Vidma in Trsta — se iz leta v leto veča. Ker so se tudi nekatere cene letos povišale, je priteklo v Gradež precej denarja. Kako bo v prihodnjem letu? Bodo penzionske cene ostale na letošnji ravni' ali se bodo povišale, kot grozijo hotelirji v drugih krajih Italije. Pred nekaj dnevi je namreč predstavnik zveze italian-skih hotelirjev obvestil časopisje, da se bodo penzionske cene v prihodnjem letu povečale najbrž za petnajst odstotkov. To povišanje je ta gospod utemeljil s povišanjem cen, kot tudi prejemkov uslužbencev. Odtod napoved tako velikega povišanja cen. Pokrajinske turistične ustanove so v teh dneh zbrale predloge cen 'Hotelskih storitev za prihodnje'“'leto. Niniamo še na razpolag« podatkov, vendar smo slišali vest, da se bodo cene v Gradežu povišale, a ne v tolikšni meri. To so sicer le prve vesti in ne vemo še ničesar gotovega. Hudo bi bilo za razvoj turizma v Gra*dežu in sploh v vseh obmorskih letoviščih naše de žele, če bi prišlo do tolikšnega povišanja cen Krajevna letoviščarska ustanova v Gradežu je o problemu svojih cen že razpravljala. Za prihodnje leto bodo cene njihovih storitev enake letošnjim. Ta odločitev je zelo važna, saj vemo, da upravlja letoviščarska ustanova veliko peščeno kopališče v Gradežu, da omenjena ustanova prireja in podpira vse koncertne, gledališke, športne in druge prireditve. V po letnem času dela za to ustanovo nekaj sto ljudi. Odločitev te ustanove o zamrznjenju cen v prihod nji sezoni je torej zelo važna. Sezona se je praktično že zaključila, vendar imamo v Gradežu še vedno nekaj letoviščarjev, zlasti iz severnih dežel. V nedeljo in v so boto, morda tudi včeraj, se je precej ljudi sončilo, nekateri so se tu di kopali. Smo v oktobru, lepo sonce in toplo vremo privabljata še kakega posameznega kopalca. Toliko o turistični sezoni v Gradežu. Turizem je važna komponenta ne le gospodarstva v Grade-žu marveč gospodarstva celotne pokrajine. V Gradežu dela v turistični sezoni več tisoč ljudi, kar pomeni zaposlenost, ki je večja kot v marsikateri tovarni. Pisali smo pred nekaj dnevi o povečanju hotelskih zmogljivosti v Gorici. Nov hotel, ki ga gradi podjetnik Caselgrandi na Korzu Italije, bo verjetno dograjen v prvih mesecih prihodnjega ieta. Baje bodo imeli le prenočišča, restavra cije trenutno v hotelu ne bo. Še nekaj o turizmu, tokrat s političnega področja. Vprašanje predsednika pokrajinske turistične u-stanove ni še rešeno. Na tem me stu je še vedno socialist Mario Del Ben, ki mu je mandat potekel že lani oktobra. Socialdemokrati- pa zahtevajo predsedstvo zase. V svojih krogih menijo, da bi moral biti nekdanji podžupan Candussi predsednik omenjene u-stanove. Šofer iz Štandreža je zavozil s ceste Ponoči nekaj pred 2. uro se je 35-letni Gabrijel Peteani, ki je po rodu iz Sovodenj in sedaj stanuje v Štandrežu, Ul. Sabotino 12, peljal z avtom fiat 850 od Sovodenj proti Štandrežu. Ko je hotel prehiteti neko drugo vozilo, je izgubil nadzorstvo nad krmilom in zavozil na levi s ceste. Odpeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec v lobanjo, rano na bradi in na lasišču ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. Cestna policija je ugotovila tudi nekaj škode na avtomobilu. Avto podrl dekle Včeraj dopoldne je na cesti v Tržiču neki avto podrl lfkletno mo-pedistko Patrizio Visintin iz Gradišča. Tržaška cesta 65. V tržiški bolnišnici so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju, ker so ji ugotovili poškodbe na levem kolenu in drugod po telesu. Izlet v Gonars priredi Slovensko planinsko društvo 'Vu nedeljo 17. tm. popoldne z avtobusom. Ob tej priliki se bodo ob 30-letnici poklonili rojakom, ki so umrli v taborišču pri Gonarsu ter so pokopani na tamkajšnjem pokopališču. Spotoma si bodo ogledali tudi Palmanovo. Vpisovanje v Gorici, Ul. Malta 2/1 kjer bodo udeleženci dobili tudi vsa podrobnejša pojasnila. Goriški avtoklub javlja, da so do 10. oktobra podaljšali rok za vpis za izlet z letalom v Apulijo od 31. oktobra do 4. novembra. Darovi in prispevki Goriška šoferka je trčila z jugoslovanskim vozilom Včeraj dopoldne ob 9. uri so pridržali v splošni goriški bolnišnici za 10 dni na zdravljenju 40-letno Dorino Baissero iz Gorice, Drevored XX. septembra 25, ki so ji ugotovili poškodbe na desnem kolenu in na bradi. Žena je izjavila, da se je ponesrečila v nedeljo popoldne okrog 16, ure ko je bila s svojimi tremi prijateljicami iz Gorice na izletu s svojim vozilom volkswagen 1600 v Portorožu. Na povratni vožnji proti domu je na nekem ovinku točila z nasproti prihajajočim jugoslovanskim avtomobilom. Njene so potnice so pri tem dobile le majhne praske in se sploh niso javile v bolnišnici. Zapisnik ie napravila izvidnica jugoslovanske prometne mi lice. Za krvodajalce v Gorici so darovali: družina Bancheri - Palisi 5.000 lir: Corazza in Baisero 5.000 lir; Guido Bradaschia; Concetta Pie-monti in Nice Zanello 10.000 lir; Anna Vacsellari v počastitev spomina soproga Prima 15.000 lir. CORSO 17.00-22.00: «Paperino storv*, Walt Disneyev film v barvah; izven programa <1 misteri dellabisso*. MuUtRMSSIMO 17.00-22.00: «11 segreti delle citta piu nude del mon-do», kinemaskopski dokumentarni film v barvah, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VERDI 17.15-22.00: «L'amica delle cinque e rnezza*, I. Montand in B. Steisand. Ameriški barvni film. CENTRALE 17.30-21.30; «Gli ammu-tinati del Bounty», M. Brando in T. Hovvard. Angleši kinemaskop v barvah. VITtoria 17.15-21.30: «11 marchio di Dracula*, C. Lee in S. Waterman. Angleški barvni film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. trži d AZZURRO 17.30: «Capitan Apache*, Lee Van Lee in C. Baker. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR 17.30: «Quando i dino-sauri si mordevano la coda*. Dokumentarna vizija. PRINCIPE: 17.30: «Luomo Caffelat-te», barvni film. '«!V! (.orirn SOČA (N. Gorica): «Devioa in vo.iak*, danski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): «Plačilo za strah*, francoski črno-beli film — ob 18. in 20. KANAL: «Oni. ki zaudarjajo po znoju in smrti*, ameriški barvni film - ob 20. ŠEMPAS: »Sončnire*. italijanski barvni film — ob 19 30. DFSKLE: «TJEe*"il<», ameriški barvni film - ob 19.30. PRVAčINA- Prosto. RENČE: «Polnoč na Renerbanu*. nemški barvni film — ob 20. DEŽURNI LEKARN) V Udrtin Danes ves dan m nunoči )e v Gorici odprta lekarna PONTONI-BASSI, Raštei 26. tel. 3349. V ntžico Danes je v Tržiču dežurna lekarna San Nicold, dr. S. Olivetti, UL L maggio 94. telefon 73 328. 5. oktobri 1971 IZ SPOMINOV DR. ALEŠA BEBLERJA O pogajanjih za Trst, Gorico in Koroško Beblerjeve izjave za ljubljansko Balkon 4.000 » 3.000 > Okoliški abonma Mladinski abonma Invalidi 1.000 Ur (preskrbljen prevoz) 2.000 > 2.000 » (za katerokoli vrsto abonmaja) SG v Trstu razpisuje, razen premiere, tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z enim samim osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 2.000 lir. Abonmaje vpisujemo vsak dan, razen ob praznikih In ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792. od 8.30 do 12.30 In od 15.30 do 19. ure ter v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure, tel. 734265 — 734269. Dolinčani v Kočevju j TO Al E SVETIM A llllll IIII lil I! IMI Mili IIIIMII1IMI Milili II OKUSA KNJIGA Spričo spopada z divizijo, mnogih mrtvih in ranjenih, se mu je volja nekako razkrajala. Poročnika Hartwicka se je po tistem, kar je počel s partizanskimi obveščevalci, izogibal. Nehote je imel občutek, da bi prav tako mrcvaril njega, če bi padel v nemilost. Te sorte ljudje dajejo v vojni duška svojim najbolj nizkotnim nagonom. V varstvu strojnic so počasi rinili naprej. Zavzeli so nekaj ključnih točk pod razrušenimi mostovi in razdrto progo. Čeprav je stotniku Vogtu ta dan ležalo v želodcu nekaj težkega, je prodiral dalje, ker je za njim pritiskal Hartvvick s svojimi. Krogle so sekale vse bolj ostro in imeli so že precej Izgub. Ranjencev niso vlačili s seboj, pa tudi nazaj jih niso mogli pošiljati. Le obvezovali so jih in jih puščali po skupinah v zavetju. Tisočkrat je že preklel grapo, njene strmine in hiše, ki so se belile iz zelenja kot neznansko visoke trdnjave, preklel je Lahe in železnico in ves svet. V postojanki, ki so jo prejšnjo noč zavzeli partizani, so našli nekaj trupel, ki so jih zmrcvarile plastične mine. Ob pogledu na ožgana trupla brez nog in glav mu je želodec silil v grlo. Nekaj sto metrov naprej je njihovo prodiranje ustavil močan ogenj Potaknili so se po luknjah in za kamenje in čakali. V daljavi so videli v čad zavito postojanko, nad katero je na bledem nebu viselo majhno sonce in se vijoličasto -vetlikalo. Od vAda, ki ga je poslal naprej, so čez nekaj časa privlekli nazaj nekaj mrtvih in ranjenih. Od zadaj se je priplazil poročnik Hartwick z nekaj svojimi možmi. Moker do pasu je preklinjal: «Kaj pa je, hudiča? Ali ste se ustrašili?« Stotnik Vogt bd bil najraje ukazal, naj poizkusi s svojimi. Toda ni maral, da bi mu potem očital bojazljivost. Zbral je nekaj svojih in znova pritisnil. Rafali mitraljezov so ostro klestili veje in dvigali vodene curke. Potem so se morali zavoljo skalovja skobacati iz struge na planjavo. Nekaj njegovih mož jo Je pred njim preteklo brez nezgode. Pognal se je za njimi... sredi livade pa ga je zadela krogla in se mu z jedko bolečino zarila v telo. Napravil je še nekaj korakov in padel. Njegovi so prišli ponj. Zvlekli so ga nazaj in obvezali. Za njim si je izsilil prehod poročnik Hartwick s svojo udarno skupino. Hotel se Je proslaviti. Zdaj Je imel priložnost uspeti tam, kjer so drugi odpovedali. Neoziraje se na žrtve je prodiral naprej. Pririnil se je že v bližino napadane postojanke. Z daljnogledom je opa-zoval, kako padajo granate na naselje. Ko se je razkadil dim, je zagledal poslopje, obdano z bunkerji, iz katerega je visela velika bela zastava. ((Prekleti Lahi! Predajajo se... In mi črkujemo zanje po tej ledeni reki!« Cel slap kletvic mu je bruhnil iz ust. Zbral je svoje ljudi na ozkem prostoru. Na njegov znak so vsi, ki so imeli raketne pištole, izstrelili v zrak rakete, enota pa se je najavila z bobnečim streljanjem z avtomati. Signal, da prihaja pomoč, je deloval. čez pol ure je Hartvvick na čelu svojih mož stal pred razcefranimi žičnimi ovirami in srepo gledal v očmele razbitine poslopja, iz katerega so lezli Italijani — bledi, črni, za-svinjani, nekateri ko prikazni... Hartvvick bi jih bil najraje postrojil pred postojanko in postrelil. «Ewiva! Tedeschi! Evviva!» so vpili Italijani in mahali s puškicami. «Odprite! Potegnite stran te preklete ježe in spustite nas noter, svoje rešitelje. Če ne, vas takoj zapustim, in naj vas vzame vrag.» Z višim so krogle še vedno pilkale med hiše in Hartwiok je bil razdražen, da bi z užitkom pobil koga s kopitom, še raje pa zaklal. Priteklo je nekaj črnih Italijanov, ki so odprli osvoboditeljem vhod. Hartvvick je ponosno vkorakal v varstvo zidov in za njim njegovi asi. Na dvorišču ga je vsega omotičnega od ponosa sprejela gruča Nemcev in Italijanov. Gostoleli so okoli njega in ga objemali. «Bežite no, hudiči! Saj vam nisem prišel ponujat svoje zadnjice, falotje,« je rentačil, jih prezirljivo odrival z roko in gledal njihove črne obraze in živahne oči, obrobljene s temnimi kolobarji, ki so sijale utrujeno, vendar veselo. «Kje imate komandanta?« Si, si, comandante...« Odprla so se vrata in izstopil Je mlad nemški oficir, nar pravil nekaj trdih korakov proti Hartvvicku, pozdravil in se mu zahvalil. Hartvvick ga je poslušal do konca, potem pa jedko usekal: «Kje imate zastavo vdaje?« ((Svinjarija, gospod poročnik! To so napravili Italijani za mojim hrbtom, brez mojega dovoljenja. Izginila je v tistile luknji, gospod poročnik,« je pokazal z roko. ((Pokažite mi ljudi, ki so Jo izobeseli, da jih bom lastnoročno postrelil.« Medtem so pritisnile v postojanko močnejše sile policije in brandenburgovcev ter okrepile obrambo. Streljanje je zamrlo. Včasih so visoko na senožetih ali gozdni čistini zagledali umikajoče se kolone. Tedaj je zagrmel top ali usekal minomet. Med zgradbami sta Hartvvick in poveljnik postojanke po-strojila branilce. Poročniku so morali prinesti čutarico ruma, da si Je oplaknil grenka usta. Med sivimi poslopji je skozi jedki duh eksplozij sijalo sonce poročniku naravnost v krvave oči. «Tako. Sedaj md pa pokažite tiste, ki so izobesili belo zastavo!« Italijani, ki so bili še pod vplivom strahu in veselja hkrati, niso vedeli, kaj se dogaja. Ali Jih bo mladi smeli plavolasec, ki govori tako, kot bi lajal, odlikoval ali postrelil? Takoj so povedali, kdo je bil za vdajo in kdo je izobesil belo rjuho. Poveljnik je togotno odškomjal k zveriženim vrstam. Postal je in dvignil roko. Kogar je pokazal, se je zdrznil in omotičen stopil iz vrste. Izbral je tri može. Dva vojaka in podoficirja. Tistega, ki je bil izobesil zastavo, in tista dva, ki sta prišla povedat, da bi se vdali. Hartvvick jih je postavil k steni postojanke. Potem se je razkoračil pred zbranimi Italijani in Nemci, rekoč: ((Oglejte si tri bojazljive pse, ki niso vredni, da bi se borili z nami in ml zanje. Tako kot z njimi se bo zgodilo z vsakim, ki bo onečastil nemško zastavo!« Dvignil je svoj avtomat in z enim samim dolgim rafalom pokosil vse tri. Potem Je obesil orožje na ramo, potegnil izza pasu pištolo 0,8 cm in ustrelil vsakega še enkrat v tilnik. Ko so pripeljali ranjenega Vogta, se je od trupel natekla že velika luža. Ležali so vsem na vpogled in v svarilo. Po njih je že brenčal roj gnusnih muh. «Cujte, gospod stotnik. Moral sem si dati duška, če ne bi me razneslo. Kaj vse smo prestali od predora do mostu. Ti hudiči se pa vdajajo... Nekaj zavratnega je v tej polen tarski duši. Moj prijatelj Je bil z njimi pred Stalingradom pri umiku ene izmed naših divizij. Ti polen tar ji so kratko malo pustili Rusom, da so zabili klin globoko v našo obrambo. Ko pa so se naši vkrcali na tanke in kamione, so se za njimi kobacale na vozila tudi te podgane. Z bajoneti so Jih sekali po krempljih, če pa je bil kateri le preveč nesramen ,se Je s kroglo v glavi zvrnil v sneg. Ne veste, kako so mi zoprni taki žavezniki. Za oirkus so, ne pa za vojno.« Vogt se Je bolestno nasmehnil. Obvezali so ga dobro, toda skeleča bolečina ni popustila. «Po svoje imate prav, poročnik Hartwick,» je dejal. «Toda ko jo skupiš, gledaš na stvari okrog sebe nekoliko drugače.# «Morda vi, Jaz pa ne bi!« ŠPORT ŠPORT ŠPORT IZIDI ‘Cagliari — Verona 3:1 ‘Inter — Atalanta 2:0 ‘Juventus — Catanzaro 4:2 Torino — ‘Mantova 2:1 ‘Roma — L. Vicenza 1:0 ‘Sampdoria — Bologna 2:1 Milan — ‘Varese 1:0 ‘Fiorentina — Napoli 2:1 LESTVICA Milan, Torino, Cagliari, Inter, Juvan,tus, Fiorentina, Roma in Samp-doiria 2 Bologna, Napoli, L. Vicenza, Ata-lanba, Catanzaro, Verona, Mantova in Varese 0. Prihodnjo nedeljo ne bo prvenstvenih tekem. Te bodo zopet na spo redu 17. oktobra. V A SKUPINI C LIGE Triestina končno osvojila obe točki ]3X.ia jyš tfinai IZIDI ‘Artezzo — Perugia 1:1 ^Taranto — ‘Brescia 1:0 ‘Cesena — Catania 1:0 ^Coino — Genoa 2:2 ‘Monza — Livorno 2:2 ‘Novara — Reggina 1:0 ‘Palermo — Modena 4:0 Reggianr. — Foggia 4:1 #Baii — ‘Sorrento 2:0 Teroana — Lazio LESTVICA 1:0 Palerino, Perugia in Genoa 3 Peggiana, Arezzo, Cesena, Como, loggia, Lazio, Livorno in Novara 2 Catania, Reggina in Monza 1 Brescia, Modena in Sorrento 0 PRIHODNJA KOLO Bari — Arezzo Catania — Temana *°ggia — Como Genoa — Monza Lazio — Novara Modena — Brescia Perugia — Palermo Peggina — Cesena Sprrento — Livorno Taranto — Reggiana A SKUPINA C* == === IZIDI *Belluno — Lecco 2:1 Cremonese — Treviso 0:0 Berthona — P. Vercelli 0:0 Solbiate.se _ »Imperia 3:2 ^Legnano — Rovereto 0:0 Padova — Pro Patria 1:0 Verbania — ‘Seregno 2:0 Trento — Savona 2:0 Udinese — Alessandria 0:0 "enezia — Piacenza , 0:0 , LESTVICA Solbiatese 7 Trento in Verbania 6 Alessandria, Cremonese, Treviso, "enezia, Belluno in Padova 5 Begnano, Rovereto in Udinese 4 ^cco, Seregno, Piacenza in Der- Pro Patria, Savona in Pro Ver eelli 2 Bnperia 1 točko PRIHODNJE KOLO Alessandria — Venezia Cremonese — Piacenza Imperia — Legnano Becco — Padova Pro Patria — Trento Pro Vercelli — Belluno Rovereto — Seregno Solbiatese — Savona treviso — Derthona Verbania — Udinese ejjLjL, Cagliari — Verona Biorentina - Napoli - Atalanta “bventus - Catanzaro Mantova - Torino B°ma - lr Vicenza atnpdoria — Bologna varese _ Milan alerrtio — Modena ^8giana - Foggia ~°rrento — Bari 'Unese — Alessandria C^oe — Salemitana kvote 13 — 387.500 Ur (3:1) (2:1) (2:0) (4:2) (1:2) (1:0) 1 (2:1) 1 (0:1) 2 (4:0) 1 (4:1) 1 (0:2) 2 (0:0) X (0:0) X Po dveh zaporednih spodrsljajih na domačih tleh, je Triestina končno zmagala. Nedeljski nasprotnik ni sodil med najlažje. Zmaga Trie-stine je prav zato tem bolj razveseljiva, čeprav še ni razbUnila vseh dvomov. Bistveno pa je, da je zmaga v Arcu potrdila vtis iz prvih tekem: Petagna ima na razpolago dobro e-kipo, ki pa ji manjka uigranosti. Na domačih tleh je premočno čutila potrebo po zmagi. Komaj pa je moštvo zaigralo daleč od svojih (morda prezahtevnih) navijačev, je igra postala bolj premišljena. Drugi razlog za uspeh je, da na tujem tudi nasprotnik napada in mora torej pokazati tudi bolj tvegano igro. Črni madež ostane na obrambi, ki je tudi tokrat pokazala, da nima pot-ebne hladnokrvnosti v najbolj zapletenih položajih. V nedeljo je sicer manjkal izkušeni Frigeri, prav njegov namestnik, De Gasperi, pa je bil med najboljšimi. Odpovedal pa je zopet Moretti, ki ni dovolj zagrizen in odločen. Verjetno bo torej moral on zapustiti mesto v prvem moštvu, ko se bo vrnil kapetan. Na sredini igrišča je šlo vse po pričakovanjih. S povratkom Scichi-loneja je lahko Brusadelii prišel večkrat v napad, ne da bi zaradi tega trpela obramba. Scichilone je namreč naravno obrambni igralec (medtem ko je Moretti pred tednom dni begal po igrišču in praktično zanemarjal obrambo), Bru-sadelli pa je s svojo izkušenostjo in prodornostjo takoj podvojil svojo učinkovitost. Manjka še načrtovano Truantovo sodelovanje. Fant je namreč še vedno zelo daleč od prave kondicije. Namesto njega pa je Bertoli prikazal odlično kondicijo in precej dobrih zamisli. Skupaj z BrusadelUjem je bil vir vseh protinapadov, ki sta jih nato izvajala Tumiati in Vastini, igralca s povsem različnimi značilnostmi. Tumiati je tehnično zelo poprečen, je pa borben in požrtvovalen. Vastini je tehnično najbolj nadarjen, poleg tega pa razpolaga z močnim strelom od daleč. Po prvih tekmah sploh kaže, da bo on glavni strelec Triestine. Počakati bo treba še na Rizzata, ki ga Petagna ne uporablja, ker nima potrebne kondicije, da ga ne bi neuspešni nastopi demoraUziraU. • * * Tretje kolo je dalo prvi videz lestvici: Mestrina je dosegla novo zmago na tujem in je tako ostala Sjima na vrhu, Monfalcone in Clo-(fiasottomarina pa sta zabeležila dva novst.beuspeha, Mestrina ima torej še vedno polno število točk, njena nedeljska zmaga pa je bila sad precejšnje sreče. Montebelluna je namreč sredi tedna nastopila v Angliji kot amaterski prvak Italije, in je kljub temu stalno gospodarila na igrišču. En prosti strel pa je bil gostom dovolj, da so si zagotoviU obe točki. Sledi trojica, v kateri je tudi Triestina, in je tu treba takoj poudariti, da je Portogruaro, ki je v prvem kolu odščipnil Triestini točko, tudi v nadaljevanju dokazal svojo solidnost. Torvis Snia je v nedeljo zmagala v kraju San Dona, ni pa (vsaj na papirju) nevarna. Cistah favoriti so nanizali nove neuspehe. Skromni Oltrisarco je namreč z lahkoto odpravil Clodiasotto-marino, saj je v prvih 15 minutah zabaležil dva gola, nato pa samo odbijal lepe a neučinkovite napade gostov. Monfalcone je na domačih tleh izenačil tudi z Lignanom, ki je o-svojil prvo točko v tem prvenstvu (po dveh porazih na domačem igrišču). Tudi Pordenone je pred svojimi navijači komaj rešil točko, pomembno zmago pa je v Ali slavil Bolzano. uk 12 — 19.100 > NOGOMET Valcareggi je sklical za mednarodno nogometno tekmo, ki jo bo italijanska državna reprezentanca v soboto v Milanu odigrala proti Švedski, te igralce: CAGLIARI: Albertosi, Cera in Riva. FIORENTINA: De SistL INTER: Bedin, Bertini, Boninse-gna, Burgnieh, Corso, Facchetti in Mazzola. JUVENTUS: Anastasi, Spinosi. MILAN: Benetti, Prati, Rosato, Rivera. NAPOLI: Zoff. * * * Za mednarodno tekmo nmder 23» proti Švedski, ki1 bo v nedeljo v Vaxjoju pa so sklicani ti igralci: ATALANTA: Doldi. BOLOGNA: Scala. FIORENTINA: Galdiolo. INTER: Bellugi, Bordon, Oriali. JUVENTUS: Causio, Cuccureddu, Marchetti, Bettega. MILAN: Sabadini, Vecchi, Villa. ROMA: Bet, Santari-ni1. TORINO: Pulici, Rampanti, Sala. V PRVEM KOLU 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Breg in Zarja zmagala, Vesna remizirala CRDA — Breg Juventina ni prinesla iz Tržiča nobene točke 0:3 (0:1) V d.p. so «pl»vi» obdržali pobu- Adriano Panatta je po zmagi nad Pietrangelijem tudi letos postal italijanski državni teniški prvak med moškimi posamezniki. V moških dvojicah pa je zmagal veteran Pietran-geli skupno z Maiolijem. BREG: Favento, Posega, Čermelj (Čuk), Race, Vatta, Petaros, Gasperutti, Mikuš, Zonta, Vižintin, Grahonja. CRDA: Giugovaz, Detoni, Ferro, Barbieri, Deliise, Punis, Vidos, Vo-voda, Piccione, Toffana, Palla (Del Monaco), Quassi. SODNIK: Borghese. STRELCI: v 22. min. p.p. Mikuš, v 39. min. d.p. Vižintin in v 45. min. Grahonja. Za Brežane se je letošnje prven stvo začelo pod ugodno zvezdo. «Ognjeni krsta so prestali na prenovljenem igrišču pri Sv. Ivanu v tekmi s še ne povsem uigrano e-kipo CRDA. Domačini namreč še niso v pravi formi: slabo so igrali zlasti na sredini' igrišča, zato so bili neuspešni tudi' v napadu. «Pla-vi» so s svojo dobro kondicijo u-veljavili svoj ritem igre, katerega so obdržali skozi vso tekmo. Dolinčani so prišli do prvega zadetka v 22. min. po Mikuševi o-sebni akciji: dva strela mu je obramba odbila, tretjič pa se je stresla mreža. Breg je tudi kasneje nevarno napadal, vendar je «zbiral» le kote. V 39. min. je sodnik razveljavil lep Vižintinov gol, zaradi Gasperuttijevega offsida. do v svojih rokah, nasprotniki pa so se upirali z zmedeno in razdiralno igro. Brežani so se često približali nasprotnim vratom, vendar so šele proti koncu polčasa dosegli še dva gola. V 39. min. je Vižintin preigral pol obrambe in se je nato znašel sam pred vratarjem ter je uspešno streljal. V zadnji minuti pa je Petarosovo podajo Grahonja dvignil visoko in nato potisnil žogo z glavo v zgornji kot vrat. IST Zarja- Inter SS 2:1 (1:0) ZARJA: Babuder, Bernetič, Marc, Pattioni, Križmančič S., Krfžmančič V., Grgič, Bon, Bose, žagar in Kalc. S prvim nastopom v 2. amaterski ligi, je bazoviška Zarja že prišla do zmage. Izid srečanja je bil zelo važen za obe moštvi in to je bil verjetno glavni razlog, da je bila tekma na zelo nizki tekmovalni ravni. Moštvi sta namreč bolj skrbeli za rezultat, posebno pa domača Zarja, saj je igrala na domačem igrišču in je želela ohraniti obe točki. Zarja po začetnih udarcih ni upala odpreti svoje igre, a je kasneje le sprožila nekaj prodornih akcij. Te pa so bile ..............................................iiiiuimiiiiiiiMiiiiiimlliNiiliiiiiNiiillliliniiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiliiiliiiiiiiimiliiiillilliuiiiilui KOŠARKA NA 12. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGRAH Polet prvi pri mladincih in članicah V nedeljo sta se zaključila košarkarska turnirja mladincev in žensk v okviru športnih iger. MLADINCI RMV — BREG 87:22 (43:8) RMV: Klobas 59, Košuta 4, Kodrič 11, Šiškovič 4, Sancin 9. BREG: Dani Žerjal, PeVr Žerjal 6, Ervin Žerjal 4, Igor Kuret 2, Sergij Kuret, Ota 4, Oblak 6. PROSTI METI: RMV 7:24, Breg 0:8. SODNIK: Sergij Tavčar in Adrijan Sosič. Premoč RMV je bila očitna. Brežani so se požrtvovalno upirali, a zaman. POLET A — POLET B 61:53 (32:25) POLET A: Kraus 19, Guštin 30, Edi Sosič 8, Igor Malalan 4, Rau-ber, Ivan Sosič, Škabar, Purič. POLET B: Marko Starc 16, Gantar 27, Marko Sosič 4, Tavčar 2, Dolenc 2, Kalin 2, Vremec. SODNIK: Branko Lakovič. PROSTI METI: Polet A 3:10, Polet B 7:12. Polet A je presenetljivo premagal bolj izkušene nasprotnike. Priznati pa je treba, da so poletovci A igrali res odlično in so zlasti z Guštinom in Sosičem onemogočili nasprotno obrambo. Končna lestvica Polet A 3 3 0 220:112 6 Polet B 3 2 1 231:115 4 RMV 3 1 2 168:149 2 Breg 3 0 0 54:297 0 Najboljši strelci Gantar (Polet B) in Klobas (RMV) 111 točk, Guštin (Polet A) 72, Edi Sosič (Polet A) 69. ŽENSKE Ženski turnir se je končal s predvideno zmago Poleta A, ki je v odločilni tekmi premagal mlade nasprotnike Poleta B. POLET A — POLET B 69:24 (33:16) POLET A: Renata Knez 17, Bal-dassi 13, Vesna Taučer 6, Sosič 13, Malalan 20. POLET B: Morana Taučer 11, Vaclik, Volčič 3, Škerlavaj 2, Nadja Sosič 2, Fučka 6, Nadja Knez, Hrovatin, Wilhelm. SODNIK: Branko Lakovič. PROSTI METI: Polet A 5:16, Polet B 2:14. Igralke Poleta A so v odločilni tekmi zaradi večje izkušenosti in točnosti pri metanju na koš zmagale s prepričljivim izidom 69:24. Zaman je bila požrtvovalnost Morane Taučer, ki je bila edina v vrstah Poleta B, ki je skušala zaustaviti napade nasprotnic. Končna lestvica Polet A 2 2 0 110:45 4 Polet B 2 1 1 68:83 2 Cankar 2 0 2 34:85 0 Najboljše strelke Rosana Sosič (Polet A) 28 točk, Morana Taučer (Polet B) 26, Tanja Malalan (Polet A) 24, Renata Knez (Polet A) 23, Kristjana Baldassi (Polet A) 21. ★ * * Sinoči so odigrali tudi kvalifikacijsko tekmo v članski košarki. Kontovel je premagal goriški Dom s 116:36 (54:20). b. 1. 12. SŠI Nepričakovan zaključek šahovskega turnirja Šahovski brzopotezni turnir v o-kviru 12 SŠI se je zaključil s pravim presenečenjem. Bajc je namreč premagal favorita Kovačiča in osvojil prvo mesto ne glede na to, da sta imela isto število točk. Bajcu je bila zmaga podeljena zato, ker je finale potekal po Bergerjevem sistemu. Tretje mesto je osvojil Jankovič pred Bitežnikom. Peto mesto si delita Antončič in Rudež. Vredno je omeniti, da je prav Antončič osvojil točko v dvoboju z Bajcem. Za turnir se je prijavilo le 26 šahistov. Tako so morali prireditelji zmanjšati število skupin in finalistov. S sistemom beli-čmi so odigrali 5 kol. V finale pa je prišlo 10 šahistov, ki so odigrali z urami 9 tekem. Med finalisti sta bila dva predstavnika ŠD Kontovel, dva od Cankarja in dva od Škamperla. Po enega predstavni- ka pa so imela društva Breg, Dom Rojan, RMV ter Sokol-Kras. Kot smo že poročali', je turnir priredil ŠO Brega. IZIDI skupina A 1.-3. Jankovič, Jelinčič Z., Regent 3 točke 4. Kuret R. 1 5. Budin S. 0 skupina B 1. Kovačič 5 2. Hrvatin 4 3. Franza 2,5 4. Štoka M. 2 5. Budin J. 1,5 6. Prašelj J. 0 skupina C 1. Ba*jc 4 2. Prašelj C. 3 3. Maar 2 4. Štoka Miro 1 5. Sancin S. 0 skupina č 1. Antončič 4 2. Rudež 3 3. Jelinčič D. 2 4. Kuret G. 1 5. Kraljič 0 skupina D 1. Bitežnik 4 2. Koren 3 3. Starc 2 4. Kuret F. 1 5. Sancin M. 0 FINALISTI 1.-2. Bajc - Kovačič 8 .točk 3. Jankovič 6,5 4. Bitežnik 5,5 5.-6. Antončič - Rudež 4 7. Prašelj 3,5 8. Koren 3 9. Jelinčič Z. 2,5 10. Hrvatin 0 ZBOJČ ATLETIKA V finalu jugoslovanskega ekipnega atletskega prvenstva v Beogradu je pri moških zmagala Crvena zvezda. 2. je bil Partizan, 3. Sarajevo, 4. Kladivar Celje, 5. ljubljanska Olimpija itd.. Pi ženskah pa je v Sarajevu zmagalo domače Sarajevo. 2. je bil celjski Kladivar, 3. Zadar itd. 1. - 1. Mili Reef 1 2. Pištol Packer X 2. — neveljavna 3. — 1. Dardanelli 1 2. Nirano 2 4. — 1. Ortovero 2 2. Anchise e Opus Jet X 5. — 1. Quadrilustre I 2. Cilindrino 2 6. — 1. Canoe 2 2. Gorino 2 KVOTE 10 - 362.412 lir 9 - 13.367 > večinoma delo posameznikov ne pa sad zrele in učinkovite igre. V 27. min. je Zarja povedla, Bose je pred vrati preigral nasprotnika in z lepim strelom zadel mrežo. 1:0 za Zarjo. Domačini so seveda močno napadali, da bi povišali rezultat, toda brez uspeha. V drugem polčasu je nasprotnik sprožil vrsto napadov in je v 4. min. d.p. izenačil na 1:1. Zarja je skušala odgovoriti z nevarnimi protinapadi, ki so večkrat spravili nasprotnika v težave. Bližal se je konec tekme in v zadnjih 5. minutah je sodnik dosodil enajstmetrovko zaradi grobe igre nad Kalcem. Pattioni je z odločnim strelom spravil žogo drugič v mrežo. 2:1 za Zarjo. RAAL Vesna - Staranzano 1:1 (1:1) VESNA: Potasso, Verzier, Botti, Nicoli, Skrem, Zudini, Caharija, Kelemienich Germani, Milič, Gra-niero (Valente). STARANZANO: Magrin, Mori, S. Broggian, Braida, E. Broggian, Gergolet, Jarz, Valentinuzzi, Bub-nieh, Sabbadini. Strelca: v 3. min. Sabbadini (S), v 13. min. Caharija (V.) Kriška Vesna je v nedeljo igrala svojo prvo tekmo in pred svojim občinstvom. Križani so po tehnično skromni igri remizirali, in sicer z izidom 1:1, kar predstavlja za domačine skoraj neuspeh. Upoštevati pa moramo dejstvo, da je bila za kriške igralce to prva prvenstvena tekma in moštvo še ni popolnoma uigrano. Poleg tega pa se je proti koncu prvega polčasa resno poškodoval Graniero, katerega je zamenjal mladi Valente. Tekma se je začela neugodno za domačine, kajti že v 3. minuti prvega polčasa so gostje dosegli prvi gol s Sabbadinijem, ki je močno streljal v kriška vrata in ukanil negotovega Potassa. Križane je ta gol zmedel in ekipa je igrala dokaj nepovezano. Na srečo je že deset minut pozneje mladi Livio Caharija, ki je up domačega nogometa, izenačil stanje in je pomiril navijače, ko so se že bali, da bo moštvo zgubilo vajeti igre iz svojih rok. Nekaj pred koncem polčasa pa se je resno poškodoval Graniero, ki je moral tako zapustiti igrišče. To je še v večji meri zmedlo kriške nogometaše, ki nikakor niso našli pravega ritma, da bi ugnali nasprotnike, ki so se mirno branili in so hladnokrvno urejali igro na sredini igrišča. V drugem delu igre so Križani sicer prevzeli pobudo v svoje roke, bili pa so premalo učinkoviti v napadu, da bi lahko povedli. Zadetka niso dosegli niti tedaj, ko je sodnik povsem upravičeno (zaradi žalitve) izključil odličnega vratarja gostov Magrina. Njegovo mesto je prevzel napadalec Bub-nich. Vesna je napadala nepovezano, živčno in gostje so tako (v desetih in brez vratarja) ohranili remi, kar je bil zanje velik u-speh. Za Križane pa seveda razo- čaranje, kajti na lastnem igrišču in proti takemu nasprotniku so si domači navijači le obetali več. b. L S. Michele — Juventina 1:0 S. MICHELE: Bonaldo, Tricari-co, Šuligoj, Ceglia, Zampar, Bacca-ri, Barlese, Trevisan, Morgan ti, Pestrin, Šuligoj n. JUVENTINA: Cetul, Zin, Felicia-no, Peric I, Rupin, Tabaj E., Klaučič, Nanut, Ferletič, Tabaj M., Peric II. STRELEC: v 25. min. d.p. Mor ganti. Že v začetu prvenstva je letos čakala Juventino huda preizkušnja, tekma proti tržiškemu San Micheleju, o katerem so napovedovalci' izidov menili, da bo trd o-reh za nasprotnike. V vrstah San Micheleja namreč letos nastopajo kar trije igralci, ki so lani igrali v C ligi': Baccari, Trevisan in Pestrin. Kljub temu so Štamdrežci zaigrali pogumno, držali so se dobro zlasti' v obrambi in uveljavili sistem hitrih protinapadov, pri katerih se je obnesla zlasti trojica Peric n - Ferletič - Klaučič. Tehnično je bilo srečanje precej ize načeno in med tekmo je bilo priča kovati izenačenje tudi' v izidu kar bi odgovarjalo realnemu poteku igre Prvi polčas je pokazal le merjenje sil in igra se je odvijala le bolj na sredini igrišča. V drugem polčasu pa sta se ekipi odločneje pomerili in obe prešli v ostrejše napadalne akcije. V 25. min. drugega polčasa je San Michele prišel do svojega zadetka po sodnikovi zaslugi in popolnoma nepravilno. V napadalni akciji' i-gralcev iz Tržiča je žoga na koncu igrišča šla za cel meter m pol čez črto. Vsa igralci' obeh ekip so obstali. Pestrin je žogo brcnil zopet na igrišče in Morganti, ki mu je žoga prišla pred noge, jo je brcnil v vrata. Sodnik je na sploš no začudenje prisodil gol; zlasti so ga bili veseli igralci S. Micheleja. Pet minut kasneje je v protinapadu Peric II z močnim strelom zadel stičišče prečke in vratnice. Po prvi tekmi Juventine lahko rečemo, da nas ekipa ni razočarala in smo videli zanimivo tekmo, zlasti ker se San Micheleju pozna pomoč igrallcev k C lige. Glede sodniške napake pa upamo, da je bila res slučajna, in da Juventina ne pričenja nove sezone s pristranskimi sodniki, kakor se ji je že zgodilo pred dvema letoma, ko so jo napake sodnikov stale nazadovanje v 3. amatersko kategorijo. DR. Jugoslovanska nogometna prvenstva MLADINSKI NOGOMET V raznih mladinskih nogometnih prvenstvih, so v nedeljo dosegli še te rezultate: MLADINCI Gaja - Primorje 2:0 (1:0) Rosandra - Breg 3:1 (2:0) NARAŠČAJNIKI Pro Farra - Juventina 2:1 (1:0) & F*! ■fr" ■ i 1. ZVEZNA LIGA IZIDI C. zvezda — Olimpija 5:1 Radnički (N) — Maribor 4:1 Hajduk — Partizan 2:1 Čelik — Radnički (K) 0:0 Sloboda — Borac 4:0 Sarajevo — Željezničar 1:2 Dinamo — Vojvodina 0:0 Vardar — Velež 2:3 Beograd — Sutjeska 3.0 LESTVICA Željezničar 12; Partizan 11; Crvena zvezda in Vojvodina 10; Beograd 9; Velež 8; Sloboda in Maribor 7; Sarajevo, Dinamo, Radnički (K) in Čelik 6; Vardar in Olimpija 5; Radnički (N); Hajduk, Sutjeska in Borac 4. PRIHODNJE KOLO: Borac — Sutjeska, Velež — Beograd, Olimpija — Vardar, Vojvodina — C. zvezda, Željezničar — Dinamo, Partizan — Sarajevo, Radnički (K) — Hajduk, Maribor — Čelik, Sloboda — Radnički (N). 2 ZVEZNA LIGA - ZAHOD IZIDI Orijent — Karlovac 6:0 Zgb. plavi — Jedinstvo 3:1 Ljubljana — Rudar 0:0 Kozara — Junak 2:0 Istra — Varteks 1:1 Zagreb — Split 3:2 Šibenik — Mercator 2:0 Mura — Trešnjevka 2:0 Železničar — Rijeka 0:1 LESTVICA Varteks 11; Jedinstvo; Orijent, Zagreb in Istra 9; Kozara, Rijeka, in Karlovac 8; Šibenik, Rudar, Trešnjevka, Mercator in Mura 7; Split in Junak 6; Z. plavi 5; Ljubljana 3; Železničar 0. PRIHODNJE KOLO: Karlovac — Rijeka, Trešnjevka — Železničar, Mercator — Mura, Split — Šibenik, Varteks — Zagreb, Junak — Istra, Rudar — Kozara, Jedinstvo — Ljubljana, O-rijent — Zagrebački plavi. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI Ilirija — Nafta 4:2 Slavija — Izola 2:0 Rudar (T) — Rudar (V) 3:0 Aluminij — Drava 3:1 Slivnica — Branik 1:2 Koper — Kladivar 1:1 LESTVICA Aluminij in Rudar (T) 8; Ilirija 7; Koper, Slavija in Izola 6; Kladivar 5; Drava, Branik in Nafta 4; Rudar (V) 2; Slivnica 0. PRIHODNJE KOLO: Nafta — Kladivar, Branik — Koper, Drava — Slivnica, Rudar (V) — Aluminij, Izola — Rudar (T), Dirija — Slavija. ZAHODNA CONSKA LIGA IZIDI Piran — Usnjar 3:3 Zagorje — Jesenice 2:1 Primorje — Triglav 1:3 Adria — Vozila 0:3 LTH — Litija 1:2 (prek. v 81. min.) Tolmin — Hrastnik 8:2 LESTVICA Triglav 9; Litija in Vozila 8; Zagorje 7; Tolmin 6; Primorje in Jesenice 5; LTH in Usnjar 3; Piran in Adria 2; Hrastnik 0. PRIHODNJE KOLO: Usnjar — Hrastnik, Adria — Zagorje, Litija — Piran, Tolmin — Jesenice, LTH — Vozila, Hrastnik — Triglav. S tem golom si je Zarja priborila zmago ATLETIKA Libertas Snia iz Turina je v po stavi Corbella, Pigni, Bonioli in To rello postavila nov italijanski rekori v ženski štafeti 4 X 1500 m s čason 18'53”2. — "Res je, da mora biti vojak grob in trd, toda do meje. *** veste, kaj bo z nami, preden pridemo ven iz te grape?« «To me prav nič ne zanima. Poskrbel bom, da se bom ^Jbdel, napil in po možnosti ponoči naspal, pa bo vse minilo.« Njun pogovor je zmotil ropot tankov. Z nasprotne strani so po cesti prodirali trije tanki in za ™hi pehota. Hrešče so privozili v sredo vasi in zavili na v°rišče postojanke. Kupole so se odprle. Iz njih so zlezli ahkisti v črnih oblekah in poskakali na tla. j Stotnik, ki je vodil odred, je bil ves rdeč in preznojen, ri^hnjal je in pripovedoval Hartwioku o nezgodi. , Iz dveh tankov so potegnili mrtvega oficirja in tankista. . ®hega pa so sneli prerešetanega domobranskega oficirja. ^ pred vasjo so bili odprli kupole, misleč, da je boj končan — *oteU so se nadihati zraka, ker je bilo v tankih peklensko rr°če. Padlo je nekaj ostrih strelov — in imeli so tri mrliče... Trupla so položili k steni v senco in jih zagrnili s plahto. s,otnik je jezno dejal: "Vsa grapa je rdeča. Sami pomagači! Pomislite, da so mi lblli najboljšega prijatelja. Najraje bi s tanki pomendral to ^ °d prve do zadnje hiše, jo požgal in uničil...« "Tega ne smete, gospod stotnik. Hiše krijejo postojanko. Skrbel bom, da se bo ohladil vaš bes in vas bo mini- a žalost.« Poklical je svojega namestnika in mu naročil, naj polove ,Se moške v vasi. Podtem so se nacejali s pivom iz zalog branilcev. Prignali so štirinajst moških različnih starosti, od dečkov 30 starcev. Zvezane so postavili pred zid. "Ali jih je dovolj, gospod stotnik?« "Dovolj. Moramo Jih naučiti spoštovati silo.« "Pobijte jih!« je ukazal enemu izmed tankistov. , Mož je zlezel v tank. Mitralješka cev jeklenega kolosa se le- Premaknila in obstala namerjena v gručo nesrečnikov, ki še |hso vedeli, kaj se bo z njimi zgodilo. Potem je zabobnela n sekala tako dolgo, da so popadali vsi, drug čez drugega... "Saj se strinjate, gospod stotnik, da naženemo to leno, strahopetno svojat takoj na delo? Ne preostane nam drugega, ko da za vsak primer obnovimo objekte in se ponovno utrdimo. Zmanjkuje nam municije.« «Imate prav. Njim jo mečejo Angleži.« «škoda, gospod stotnik, da nam na Jelovici ni prišel v roke eden izmed njih. Ali bi mu ustrojil kožo! Še z večjim veseljem bi ga zmrcvaril, kot sem obveščevalce.« 19 Skozi predor so prihajale na pomoč nove enote. Orlov je besnel, ker je sovražnik odrinil bataljon z bližnjih robov, prebil blokado, se ne glede na njegove zasede razlezel v grapo in ogrozil napad. Na prelaze je poslal vod s tremi strojnicami, Borutovo četo pa je odredil za okrepitev bataljonske obrambe. Porinil jo je na najbolj izpostavljene položaje, ker je imela še dovolj municije in je bila spočita. Ko so se vzpenjali na položaje, je Vojka ustavil Gorazd. Povprašal ga Je, kako je v četi z moralo, kaj je s celico in s komandirjem ter kako se obnaša Ana. Vojko mu je povedal, da se enota krepko drži in da so razpoloženi kot redkokdaj prej, da so si voditelji čete složni kot bratje in da celica živahno deluje. «Dobro, Vojko,« se je trpko nasmehnil Gorazd. «Vesel bi bil, če bi bilo tudi pri nas v štabu bataljona tako. Po tej borbi bo Orlov zagotovo kaj skuhal. Vem, kaj mu je povedal Nac in kaj bo povedal drugim, ko ga bodo ostro prijeli, človek je kakor boden črv, če se usoda poigrava z njim. Hudo je, kadar se moraš bati bolj svojih kakor sovražnika.« «Nič ti ne bodo mogli, Gorazd, saj te vendar poznamo.« «Vi že, oni pa ne.» V zraku so zatulile raketne mine in vsi so se vrgli na tla. Po verigi eksplozij sta vstala in si otresla z obleke prst. «Ne bojte se teh min. Mi smo se jih navadili. Bolj dražijo živce, kot pa ubijajo. Dobro se ukopljite.« Iz gozda se je prikazal Orlov, ki je hotel sam razporediti četo po položaju. Pogledal ju je izpod čela in odhitel mimo njiju. Topovski in mdtralješki ogenj je bil vse bolj gost, tako da se je enota držala v spoštljivi razdalji od proge in vhoda v predor. čeprav ni Gorazd niti z besedo omenil njunega pogovora, je Vojko dobro vedel, da računa nanj. Ana je zdaj hodila spredaj s Pajkom; videi je, kako se je nekajkrat ozrla in ga iskala z očmi. Na ramena padajoči lasje pšenične barve so ji valovili v vetru. Pregibala se je ko srna. Kadar je usekala granata, se je z drugimi vred vrgla na tla, potem je spet vstala in šla naprej «Danes ali nikoli,« si je ponavljal Vojko, ko je gledal za Nacem. Zavoljo nje ga ne bi ubil. Toda zavoljo Primoža, Gorazda in morda tudi zavoljo sebe bo poskusil. Daši ravno se je bil odločil že na sedlu gore, je zatrdno vedel, da, če je odločitev'težka, je dejanje še težje. Nac se je okorno premikal sredi Jelenovega voda s škatlo municije na ramenu. Vodnik je kot vedno poskrbel, da sta Gaber in Nac čdmveč nosila, čutila sta, da ju ima nenehno na očeh. če bi bil Vojko samo z besedo namignil Jelenu, bi lahko s svojih preložil breme na njegova ramena. Tudi o tem je razmišljal. Toda Jelen je v spanju govoril vse mogoče, tako ko Dren. Lahko bi odkril načrt ali pa bi se izdal. Pajk pa je bil prevelika dobričina, da bi se lotil stvari, za katero ni imel dokazov ne ukaza. Zasedli so položaje na vrhovih grebenov nad dolino in se začeli dajati z Nemci, ki so silili iz kasarn in predora. Orlov je prišel mednje in dal nekaj ostrih povelj, kako in kam naj se razmeste mitraljezci, kam naj tolčejo, kje opazujejo — tako kot včasih, ko je še sam poveljeval četi. Vojko, Ana in Travnikarjev so si izbrali luknjo v bližini borutove opazovalnice, kjer so imeli pred sabo vso četo. Orlov je prišel tudi do njih, ko je pregledoval položaje. Zaničljivo se je nasmehnil, rekel pa ni nič. Ko je Orlov odšel, je Vojko vzel v roke puško z daljnogledom in se prevalil na bok. Iz žepa je vzel irhovino in zbrisal zrklo na obeh straneh daljnogleda. Potegnil je iz cevi naboj in pripravil novega. Preden ga je vstavil, ga je obrisal s cunjo, nato ga je z zaklepom porinil v cev in položil puško predse. Počasi se je dvignil čez prsobran in z daljnogledom preletel položaje. Vsa četa je živahno streljala, pa tudi Nemci niso zaostajali. Pogled mu je zdrsel k Jelenovemu vodu. Ana ga je opazovala z grozljivim nemirom. Glede Primoža je približno vedela, kaj se dogaja v njem, Vojko pa ji je bil uganka, čeprav je bil dosti z njo, se ji je razkrival samo z ene strani, vse drugo pa je samo slutila. Rada ga je imela in bala se ga je. Ugibala je, kaj namerava zdaj, ko vsi streljajo, on pa samo opazuje. Sonce je že polzelo k robovom gora. Boj je še vedno besnel. Po dolini so se Nemci prebijali nazaj z ranjenci, zato je strelni ogenj ondod naraščal ko plamen v gozdu, kadar potegne veter. Vojko je zdrsnil iz zaklona. Ana je videla, kako je tekel za robom, kjer ga ogenj iz doline ni mogel doseči. Dejal je, da se kmalu vrne in naj ga počakata. Kazno je bdilo, da so vsi njegovi gibi preračunani; njegovi koraki pa so spominjali na tek velike mačke. «Z©lo hladen razum obvladuje in vodi strasti in nagone tega fanta, ki živi bolj zase kot za druge, čeprav so ga postavili za komisarja,« si je mislila Ana, ko je izginil v grmovju. Skozi gozdič se je Vojko priplazil na okrajek, s katerega je zagledal nekako dvesto petdeset metrov pod seboj položaje Jelenovega voda pod ognjem nemškega orožja. Oberoč je razprostrl veje grmovja, ki ga je zakrivalo, in se oprl na komolce. Kmalu je uzrl v zraku daljnogleda veliko, oglato Nacevo glavo in del hrbta. Pomaknjen je bil v zaklon, iz katerega je nabijal njegov desetar. «Da bi se zmotil? Ne. Tako oglate buče in v vsem bar taljonu.« Potegnil se je še malo naprej, snel nahrbtnik in položil nanj puško. Ozrl se je naokrog. Povsod je hrumela borba. Vse, kar je bilo na položajih, je bilo usmerjeno v dolino. Na desni in levi je bilo grmovje. Bledo sonce je božalo z zadnjimi prameni macesne, skale in košenice grape. (Nadaljevanje sledi) PROTIFAŠISTIČNO ZBOROVANJE NA GARIBALDIJEVEM TRGU ŠPORT ŠPORT ŠPORT Livia Battisti: «0b!asti so danes na Trgu Goldoni dopustile zločin» Na antifašističnem zborovanju na nacizmu. Ko je omenil fašistične nalist in ljubiš svojo zemljo. Pouda- Garibaldijevem trgu so zbrani mno-iici spregovorili: SABINA BENEDETTI Sabina Benedetti - Haglich, ki je predsedovala zborovanju, je ostro ožigosala ravnanje pristojnih oblasti, ki niso upoštevale ogorčenih protestov, pač pa so dovolile, da fašisti lahko ponovno žalijo žrtve za svobodo in demokratična čustva prebivalstva ter hočejo kvariti sožitje med Italijani in Slovenci in dobre odnose z Jugoslavijo. In to, kljub skrunitvam spomenikov padlim, a-tentatom na sedeže levičarskih strank in drugim fašističnim podvigom, ki so si sledili v zadnjih mesecih. V imenu enotnega odbora proti fašizmu in zatiranju je pozvala vse demokrate, Slovence in Italijane, naj bodo budni in naj odgovorijo na fašistične poskuse v imenu svobode in demokracije, ki smo si jo priborili s tolikimi žrtvami med osvobodilnim bojem. Sporočila je še, da so pozdravne brzojavke poslali tudi poslanec Liz-zero, bivši partizanski komandant, občinski odbor iz Ronk, občinski svet iz Romansa in odbornik dr. Gioia, ki zastopa tržaško občino na proslavi v Marzabottu in da je na podvige in provokacije ter razna riia je odgovornost fašistov, ki so dovoljenja, je pripomnil, da se to se udinjali nacistom, zdaj pa za-ne dogaja siučajno. Nekdo vodi ni- krivajo resnico in zapeljujejo mlati, tako v Trstu kot po vsej Ita- dino. liji, financirajo pa jih isti krogi kot leta 1921. Takrat jim je uspelo, toda zdaj je drugače. Delavci, Slovenci in Italijani, bomo znali prekrižati njihove račune, kot smo že dokazali in smo pripravljeni to spet potrditi. LIVIA BATTISTI Na oder je stopila dr. Livia Battisti, drobcena ženska. Rade volje se je odzvala vabilu in prišla iz Tridenta. V soboto je prenočevala v nekem tržaškem hotelu, pa so jo, «neznanci» vso noč nadlegovali po telefonu in ji grozili, naj ne govori na protifašistični manifestaciji. Na prvi videz bi rekel, da bo komaj komaj nekaj povedala, toda od začetka do konca svojega govora je pokazala tako odločnost, energijo in jasnost, d s hipoma navdušila občinstvo. - cistično zborovanje na Goldonijevem trgu je označila kot kaznivo dejanje s privoljenjem oblasti, žalitev mesta, ki je bilo odlikovano z zlato kolajno odporništva. O svojem očetu je rekla, da je dokazal, da si lahko intemacio- ARTURO CALABRIA Zadnji je govoril Arturo Calabria, predsednik pokrajinskega odbora ANPI, ki je poudaril, da Almiran-tejev shod ni predvolilno zborova-nje, ampak da spada v okvir fašističnih poskusov, da bi v Trstu ponovno organizirali odskočno desko za ož.f.ljanje fašizma v Italiji in za poslabšanje medsebojnih odnosov med Slovenci in Italijani ter zaostritev mednarodnih odnosov z Jugoslavijo. Zaradi tega se ne pro-tivimo toliko nekemu fašističnemu zborovanju, pač pa političnemu načrtu, ki je bolj kompleksen in nima nobene zveze z načelom o svobodi izražanja. Calabria je tudi poudaril, da sta za odpravo fašizma nujno potrebna skupna akcija vseh demokratičnih sil in dosleden boj za uresničitev načel ustave ter temeljite ureditve družbenih odnosov. Fašisti, je dejal Calabria, se zaman zavijajo v trikoloro, da bi pokrili svojo izdajalsko preteklost in sokrivdo pri nacističnih zločinih. Tudi rižarna jih obtožuje. Pogled na del množice na Garibaldijevem trgu Izredna policijska ojacenja: na sliki policijski avtomobili na Trgu Stare mitnice manifestaciji navzoča tudi delegacija partizanov iz Genove. MIROSLAV KOŠUTA Miroslav Košuta je najprej dejal, da so njegove besede pozdrav shodu in potrdilo vezi, ki družijo Slovence in Italijane in ki so dozorele v boju proti skupnemu sovražniku. Zbrali smo se, ker nas je življenje naučilo spoštovati resnico in pravico, svoj in svojega bližnjega glas, ker vztrajamo v prepričanju, da je življenje vredno svojega imena samo v prostosti in v medsebojnem spoštovanju ter ustvarjalnem sožitju. Nočemo in ne smemo spregledati vseh naših narodnostnih hotenj in bi bilo svetohlinsko v trenutnem navdušenju omalovaževati nazorske in druge razlike, neodgovorno bi bilo skušati prezreti družbena trenja, hočemo in moramo pa poudariti, da so vse to stvari, ld jih želimo reševati kot svobodni enakopravni državljani v svobodni demokratični družbi brez grozljivega strahu pred posebnimi sodišči, zapori, internacijami, taborišči, vsemi mogočimi nasilstvi in moritvami, ki so še tako žive v človeški zavesti iz časov fašističnega nasilja in terorja. Toda leta črne ere so se iztekla. Kolo zgodovine se lahko upočasni, lahko zastane. Takrat se marsikomu, ki ga je to kolo povozilo, ne pa tudi popolnoma u-ničilo in iztrebilo, vzbudi upanje, da še ni vse izgubljeno in da se še utegne vrniti njegov čas. Otožni zagovorniki dobrih starih časov zločinskega vladanja so zaslutili, da utegne to biti njihov pravi trenutek. Tako upanje ima svojo utemeljitev v splošnem družbenem življenju v deželi, cvete in se razplaja ob re-vanšističnih geslih in pobalinskih podvigih plačanih škvader in njihovem primemo zrežiranem odmevu. Ta dejavnost in odmev, je še pripomnil Košuta, je še posebno močna v našem mestu zaradi njegovega ključ nega položaja in sestave prebivalstva. Zato pa je stvar nas vseh, da to upanje postavimo na laž. Ob koncu svojega govora je Košuta ponovno poudaril, da so sožitje med tu živečima narodnostim?., medsebojno priznavanje in spoštovanje tar dejansko sodelovanje in razumevanje predpogoj sieheme oblike življenja v teh krajih ter zgodovin ska nujnost v boju proti fašizmu. Na fašistična izzivanja, ustrahoval ne nastope in pohlepne načrte odgovarjamo: Ne, nikoli in nikdar. Naš pozdrav je: »Smrt fašizmu, svoboda narodu.* KARLO PENTIČ Krepke In jedrnate besede, je povedal delavec Ka-lo Pentič, ki je predvsem dejal, da hoče s kratk-m nagovorom počastiti spomin svojega sina in vseh tistih, ki so kot on, padli v boju proti fašizmu in Almirantejevo vzdihovanje po Istri, Dalmaciji in «coni B» Kot smo že v začetku ugotovili, i civilizacije. V tej zvezi je fašistič-so se istočasno, ko se je vršilo ve-1 n' prvak nesramno napadel pred- — sednika republike Saragata, češ da je «v ozadju* in da «on sicer ne ličastno zborovanje antifašistov na Trgu Garibaldi, zbrali na Trgu Goldoni fašisti ter nekateri radovedneži. Trg ni bil poln, kje so časi, ko je novopečeni cduče* Almirrnte zbiral v Trstu na volilnih zborovanjih desettisočglave množice. Tokrat so prevladovali stari gospodje in stare gospe, okrog odra pa nekaj stoglava »škvadra* fašističnih mladincev, ki so jih pripeljali iz raznih krajev Severne Italije. Almirante se je najprej skušal oprati očitka, da je prodal naše področje nacistom, nato se je zelo dolgo poveličeval (vsak stavek se je pričenjal z «jaz»), ko je po svoje orisal zgodovino Trsta v povojnem razdobju. Ta del govora je bil poln običajnega vzdihovanja po Istri in Dalmaciji. Osrednji del govora pa je bil posvečen tako imenovani «coni B» in napadu na Ferrija, češ da prodaja sveto italijansko zemljo. Argumenti so bili zelo preprosti: Ferri je bedak, osel, ki ne razume nič. Cona «B» je meja NATO, je meja zapadne reče, temveč misli, da je prodal "cono B” Jugoslovanom*. Pravna argumentacija, če lahko tako imenujemo je bila prav tako preprosta: suverenost je ostala in gre samo za začasno upravo, ki se lahko spremeni v stalno, ko bodo na primer Rusi zasedli Jugoslavijo, ali če pride do drugačnih zaplet-ljajev. (V tej zvezi smo na Trgu Goldoni čuli zanimiv komentar: tale pa hoče vojno). Almirante je bil torej kot običajno nesramen, grozeč, vendar pa istočasno tudi zelo potepen, skušal je pihati na dušo tako imenovani »tihi večini* zlasti v vrstah demofcri-stjanske desnice. Vse skupaj pa je zapustilo klavrn vtis, ko se je takoj po koncu govora razbežala tudi njegova pripeljana drhal plačanih pretepačev, vsi ostali radovedneži in stari »kamerati* pa so se čim hitreje porazgubili po domovih. Fašistom je v soboto ponoči oder ušel... Brez dvoma je Tržačane spravil silo. Tedaj so redarji, mladi anti-v smeh tudi dogodek v noči med so- fašisti z rdečim trakom na rokavu. boto in nedeljo. Nekaj pred polnočjo je skupina mladincev opazovala oder, ki ga je občina postavila na Goldonijevem trgu in na katerem naj bi se naslednjega dne šopiril tajnik MSI Almirante. Verjetno jih je razburilo dejstvo, da so si antifašisti morali postaviti oder sami, pa tudi sama oblika odra (velika platforma iz železnih delov s stopnicami in drogi za zastave) in njen namen. Rečeno — storjeno. Dvignili so ga, kljub teži kakih 50 stotov, in ga odnesli nekaj sto metrov stran, proti Stari mitnici. Ko pa je prihitela policijska obhodnica (maršal Steffe naj bi mladincem zakričal: »Nesite ga takoj nazaj!*) so oder prevrnili, da je s hrupom zgrmel na tla. Več ur so marali policisti, karabinjerji, mestni stražniki in gasilci naprezati svoje možgane, dokler niso s pomočjo kve-storja (prebudili so ga približno ob treh) in žerjavov odnesli oder na svoje mesto. K odru pa so postaviš stražo, da bi spet ne ušel... Misovce, ki so zjutraj prišli prvi na trg pa je sprejelo novo presenečenje: trg so ponoči prelepili z lepaki, na katerih je Almirante lahko gledal pekočo karikaturo. Poskusili so jih spraskati z zidov in stebra pred govorniškim odrom, toda vseh le niso mogli sneti. Popoldne pa te j. izvedelo še, da je policijska obhodnica pregledala avtobus, s katerim so škva-dristi prihajali na shod stranke, ki se zavzema za »javni red* in odkrili celo skladišče debelih palic, kolov, verig, železnih boksarjev in drugega »tihega orožja*. Petnajst poklicnih pretepačev so prijavili sodnim oblastem. Še en dokaz, torej, da to bili nameni organizatorjev fašističnega zborovanja vse prej kot miroljubni in da j. samo protifašistična mobilitacija preprečila, da bi se ponovili izgredi in razbijanje, ki običajno spremlja take parade uvoženih prenapetežev. Govori so bili že pri kraju, ko se je med množico razširila parola: »Nesimo venec v Ul. Ghega*. Mladinci z rdečimi zastavami so že sestavili čelo sprevoda, ko so se novi policijski oddelki pridružili pregradi in blokirali vse prehode v center. Agenti političnega oddelka pa so sporočili predstavnikom enotnega odbora, da je prvotno dovoljenje za sprevod do kraja, kjer so nacisti obesili 52 talcev, bilo medtem preklicano. Zagrozili so, da bi vsak poskus v tem smislu zatrli z vso ustvarili novo pregrado in preusmerili reko ljudi proti Sv. Jakobu in dalje k Sv. Justu, kjer so pred spominski kamen padlim v odporniškem gibanju položili venec. Pod gričem Sv. Justa so policisti spet skušali zapreti dohode k spomeniku padlim, a so se morali umakniti pred pritiskom antifašistov, ki jim je tudi zadržanje policije že presedalo. Ura je bila že preko poldne. Fašisti na Goldonijevem trgu, v glavnem starejši ljudje in mestne gospe v spremstvu po vojaško oblečenih škvadristov so se medtem že razpršili. Avtobusi, s katerimi so jih pripeljali iz Padove, Verone, Vidma in Trenta so tudi odpeljali, le redki izmed domačih »črnosrajčnikov* so se upali na cesto. Raje so zavili v svoje sedeže in se preoblekli. Množica demokratov se je medtem, približno ob enih, mimo razšla. Le skupine mladincev so ostale pred sedeži delavskih strank in sindikatov za dežurno službo. Antifašistična budnost, disciplina in red so preprečile tudi najmanjše incidente. Prejšnje noči so močne skupine mladincev in delavcev stražile razne sedeže in krožile po mestu, varovale lepljenje plakatov in s svojo prisotnostjo preprečile vsak poskus fašistov, da bi — kot je njihova navada — s kritjem noči uresničevali svoje izzivalne načrte. Seja izvršnega biroja ZRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Izvršni biro predsedništva Zveze komunistov je na današnji seji na Brionih, katere so se udeležili predsedniki in tajniki republiških in pokrajinskih komitejev, tajnik komiteja zveze komunistov v jugoslovanski ljudski armadi, predsednik zveznega izvršnega sveta in predsednik sindikata, po poročilu predsednika Tita, pozitivno ocenil rezultate nedavnega razgovora Tito — Brež-njev kot pomemben prispevek k nadaljnjemu napredku odnosov in sodelovanja med obema državama. V okviru priprav za drugo konferenco Zveze komunistov Jugoslavije so na seji razpravljali tudi o nekaterih vprašanjih sedanjega političnega položaja in nadaljnjega razvoja in delovanja Zveze komunistov Jugoslavije. B. BOŽIC mm. MLADINKI NA SSI Zlato za Kras-Sokol Kras-Sokol je na slovenskih športnih igrah dosedanjim uspehom dodat re enega. Sinoči je osvojil tudi prvo mesto v mladinski odbojki. Končni vrstni red tega tekmovanja je namreč tak: 1. Kras-Sokol 2. Cankar 3. Primorec 4. Kontovel Zmaga mešane nabrežinsko - zgo-niške ekipe ni prišla nepričakovano. Ekipa, katere okostje sestavljajo igralke iz Nabrežine, je startala kot favorit in je tudi izpolnila pričakovanja. Zelo dobro se je odrezal tudi Cankar, medtem ko je bilo tretje mesto Primorca pričakovano, saj ta ekipa stalno napreduje in s svojimi dosežki tudi preseneča. Precej nepričakovano pa je zasedla odlično četrto mesto šesterka Kontovela, ki je s tem gotovo dosegla uspeh, na katerega morda spočetka niti sama ni raT-unala. Sinočni izidi zadnjega dela odbojkarskega prvenstva za mladinke v okviru 12. SŠI so bili taki: FINALE za 3. mesto Primorec — Kontovel 2:0 (15:10, 15:6) Smrt velikega slovenskega igralca Lojzeta Drenovca V Ljubljani je včeraj umrl Lojze Drenovec, znani gledališki u-metnik, član Drame SNG, dolgoletni predsednik Združenja slovenskih dramskih umetnikov ter sedanji častni predsednik tega združenja. Pogreb velikega slovenskega 1-gralca bo v Ljubljani v četrtek 10. Moser ob 15. uri. 11. Farisato v Padričah Cankar — Primorec 2:1 9:15, 15:4, Cankar — Polet 2:0 (b.b.) (15:7, v Trebčah Kontovel — Zarja 2:0 (15:3, 15:12) Kras-Sokol — Kontovel 2:1 (15:0, 11:15. 15:1) za 1. mesto Kras-Sokol — Cankar 3:0 15:6, 15:3) (15:1, Drevi bodo nastopile v prvih srečanjih članice, razpored tekmovanja pa bo tak: v Trebčah 1. 20.00 Primorec — Breg B 2. 20.30 Cankar A — zmagovalec tekme št. 1 v Padričah 3. 20.00 Kontovel — Cankar B 4. 20.30 Breg — zmagovalec tek- me št. 3 v Bazovici 5. 20.00 Kras-Sokol B — Polet 6. 20.30 Zarja — Kras-Sokol A 7. 21.00 Škamperle — zmagovalec tekme št. 5 TENIS Na jugoslovanskem teniškem prvenstvu v Splitu so dosegle Slovenke velik uspeh: Irena Škulj je zasedla kar tri prva mesta, mlada mariborska najstnica Mirjana Jauševec pa je bila trikrat druga. NA KOLESARSKI DIRKI PO EMILIJI Prvi Motta, peti Merckx BOLOGNA, 4. — Giaimi Motta je osvojil že tretjo zmago na kolesarski dirki po Emiliji. Dirka je bila dokaj razgibana, vendar se je odločila šele v zadnjem naletu, v katerem je Merckx, ki je bil med glavnimi pobudniki pobegov skoraj ves čas dirke, zasedel šele peto mesto. Lestvica: 1. Motta, ki je prevozil 235 km dolgo pot v 5.49’13” s popreč-čno hitrostjo 40,392 km na uro V njegovem času so prispeli na cilj še: 2. Ritter (Danska) 3. Polidori 4. Pettersson T. (Švedska) 5. Merckx (Belgija) 6. Panizza 7. Pettersson G. (Švedska) 8. Poggiali 9. Ziliold' niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiimir,,,,,in,mn,,l,|||„„l,|„„l„|„||||||l|linii|||„l„lll,lllllllll„llflllllllllim|IIIIIIMI|| \ 'S/ysysss//sryfssSSS/. mnmm 1 it-cn.u.uiM diiulaaiSticuih orgauVaciJ pred spomenikom padlim v odporniškem gibanju. Od leve proti desni: Benedetti Haglich, podžupan Lonza, Calabria, Volk In Gerbec TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Slovenski motivi; 7.30 Jutranja glasba, 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Saksofonist Coleman; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Veliki mojstri jazza; 19.10 Kako posluje italijanski parlament; 20.00 šport; 20.35 Opera: Fra Gherardo; 22.55 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.35 Radijska kriminalka; 16.10 Album za mladino. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30 17.00;; 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Radio za otroke; 9.15 Mini juke box; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.05 Glasbena medigra; 11.00 Dunajski simfonični orkester; 11.30 Poje J. Brown; 11.45 Plošče: 12.00 Glasba po željah; 13.30 Glasbeni cocktail; 14.15 Zborovsko petje; 15.00 Prenos RL; 15.30 Za mlade poslušalce; 16.00 Primorski dnevnik: 16.20 Ansambel D. Lau-renčiča; 16.30 Med primorskimi pevci; 17.10 Mesec jugoslovanske radijske drame; 18.00 Opema glasba; 18.30 Ritmi za mlade; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Glasba za lahko noč; 23.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popovke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Galeria melodrame; 12.10 Plošče; 14.00 Popoldanska oddaja: 16.00 Spored za otroke. 16.20 Za vas mlade; TOREK, 5. OKTOBRA 1971 18.15 Plošče; 18.45 Sindikalna oddaja; 19.30 Poje Nino Ferrer; 20.20 Verdi; Emani, opera v 4 dejanjih; 22.20 Orkestri. II. '»ROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta M. Sania in »I Pooh»; 8.40 Orkestri; 9.50 De-•edda: Bršljan, 7. nad.; 10.05 Popevke za vsakogar; 10.35 »Otto pi-ste»; 12.40 »Alto gradimento*; 11.50 in 18.05 Kako in zakaj; 15.40 Popoldanska oddaja; 18.15 Plošče; 19.02 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 Supersonic; 22.00 Večerna glasba; 22.40 Radijska igra: Ma-rilyn; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna italijanska glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Arhiv plošč; 13.00 Medigra; 14.30 Simfonična glasba; 15.30 Simfonični koncert; 17.35 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Rešimoi svoj planet; 19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30 Koncert ansambla »Die Reihe*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Bachovi koncerti; 9.40 Sodobna italijanska glasba; 10.20 Pianist W. Gieseking; 11.00 Medigra, 12.00 Simfonična glasba; 12.30 Skrčena melodrama; 14.15 Antologija izvajalcev. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00 13.00 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 14.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.06 Ra- dijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Z ansamblom Mojmira Sepeta; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Marij Kogoj: sklepni prizor I. dejanja opere »Črne maske*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli; 13.30 Priporočamo var....14.10 18 ted- nov — 18 oktetov: Koroški aka- demski oktet; 14.40 «Na poti s kitaro*; 15.30 Glasbeni intermez-zo; 15.40 Majhen recital sopranistke Vande Gerlovič; 16.00 »Vrtiljak* 16.40 Z orkestrom Stanley Black; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.15 V torek na svidenje!; 18.45 Igra zabavni orkester RTV Ljubljana; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom štirje kovači; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra Kmecl: »Avtomobili*; 21.17 Koncert lahke glasbe jugoslovanskih avtorjev; 22.15 Najlepše melodije iz violin skega repertoarja; 23.05 Literarni nokturno A. France: Mali Peter; 23.15 Revija slovenskih avtorjev zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 TV nadaljevanka; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše — Oddaja o živalih; 17.30 Dnevnik: 17.45 TV za otroke: Risanka; 18.45 Nabožna oddaja, 19,15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Cronin. Zvezde gledajo z neba, 5. nadaljevanje: 22.15 Oddaja o škofovski sinodi: 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »Habitat* — človek in okolje; 22.10 TV film: Zmagovita pobotnica. JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli: 10.40 Ruščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina 17.45 T. Janson: Čarodejev klobuk 18.00 Risanke; 18.10 Obzornik 18.30 Radost Evrope; 19.30 Lepot ne maske in maske-up; 20.00 T\ dnevnik; 20.40 Rezerviran čas 21.25 Sov. film: Začetek; 22.50 Pn-očila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček - TV film: Ekvador; 20.15 Dnevnik; 20.30 TV film: Umazana zadeva; 21.20 Popevke na istrskem nabrežju. 12. Cavalcanti 13. Di Caterina 14. Bodfava 15. Maggioni itd. NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Primorje odpravilo Olimpijo s 3:1 (3:0) PRIMORJE: Štoka (Kante), VT žintin, Bukavec, Ordinanovič, Trampuž, Del Bene, Barnaba, žužič, Rustja, Prašelj (Verginela), Domni (Pertot). OLIMPIJA: Roncelli, Perisutti, Štoka M., Bezin (Škoda), Starc, Metelko, Husu, Antonia (Blazina), Ukmar (živec), Čemjava, Nanut. 12 Starc. V nedeljo sta odigrafta Primorje in Olimpija prijateljsko nogometno tekmo v okviru priprav za prvenstvo tretje kategorije. Zmagali so Prosečanii’ s 3:1, vendar bi bila njihova prednost lahko še večja, če ne bi napadalci oklevali v kazenskem prostoru nasprotnikov. I-gra je bila hitra in duhovita, posebno v prvih minutah, ko so dosegli »rdeče-rumeni* kar dva zadetka, z Del Bene jem in z žuži-čem. To je nekoliko potrlo Olim pijine nogometaše, ki niso znali izkoristiti nekaj ugodnih priložnosti. Nato je ritem igre nekoliko upadel. Ekipi sta se posluževali predvsem protinapadov, ki pa niso preveč zaposlili nasprotnih obramb. V 30. minuti p.p. je dosegel Rustja še tretji gol m Primorje, ko je z glavo odbil v mrežo pred-ložek Barnabe iz kota. V drugem delu tekme je postala igra bolj počasna. Ekipi sta se borili predvsem na sredini igrišča in sta le malokrat ogrožali vratarja. Pet minuti' pred koncem je Nanut v osebnem prodoru preigral ve J branilcev Primorja, z ostrim strelom premagal vratarja Kanteja in postavil končni rezultat 3:1 za Primorje. KM AVTOMOBILIZEM Na mednarodni avtomobilski dirki formule ena. zadnji vožnji za svetovno prvenstvo, je v Watkina Glenu. v ZDA, nepričakovano zmagal Francoz Francois Cevert na tyrreU-fordu, » poprečno hitrostjo 186 km na uro. 2. je bil Švicar Siffert. Končna lestvica za svetovno prvenstvo; 1. Stevvart 2. Peterson 3. Cevert 4. Ickx in Siffert 6. Fitipaldi 7. Regazzoni 8. Andretti 9. Hulme, Gethin, Wisell 9 itd. 63 34 26 19 16 14 12 Amon ln MOTOCIKLIZEM Italijan Giacomo Agostini Je v treh tednih doživel v nedeljo že tretji poraz. V Brands Hatohu ga je premagal v kategoriji 500 ccm Angldž Cooper. OR V USTILO SPDT snoroča urnike treningov PREDSMUČARSKF TELOVADBE za nalmlalše SV JAKOB: Ul. Montecchi (PD Cankar) oh 16. uri v četrtek. 7. oktobra (vplsovanle iatega dne). SV. IVAN: nrlčefek 8. oktobra ob 16. url: vplsovanle do 6. oktobra pri učiteljic! g. Načinov!. Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140,— din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 5. oktobra 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodul banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT. - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno » upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tiska ZTT • Trsi L