1Z7. itnflta.
i mm, i hmi. l Mii m
XLIX. bio.
——^———^^^—^^^-__._____________
.Slovenski Ktfođ* vftlfs 90 poštli
xa Avstio-Ogrsk*:
cdo leto skupaj naprtj • K 25'— pol leta „ «... 13 — Četrt leti m .... 6*50 ni mesec    .        .    •  .   .   2-30
1                          za NemČljo:
ćelo leto naprej   .   •   .   ,   K 30*— u AmerJko in vsc druge dežele t ćelo leto naprej   •   •   .  ,   K 35,—
VpraSanjera glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica *H znamka, -JprarniftiTO (spodaj, dvorišče ievo), Kn ali ova ulica SL 5, ttltioa AL8S.
hka|a vsak taa *v**«r UntaUl mm4ml\* im prauUka.
Inscrati veijajo:  peterostopna  petit vrsta  za takrat po 20 vin., s*  đvakrat po 18 vin.. za trikrat ali večkrat po 16 vin.  Parte in zahvaii vrsta 25 vin.
Poslano vtsU 30 vin. Pri večjih insercijan po dogovoru.
Upiavni&tvu oaj se poMIjajo naročnine, reklamacije, inscrati Ltd,
to je administrativne stvari.
-—^—   Postmtua stevllkft veli« IO vturfev.     1 u          ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve na ročni ne se ne ozlra. .Kareima tUkaraa- talttaa at. 89.
.Slovenski Narod" velja v Hnbllanl
na dom  dostavljen:
ćelo leto naprej   .   -   .   •   K 24*—
pol leta       ,.       .....12*—
četrt leta     „       .   .   •   •    .   6"—
na mesec    m       *   •  •   •    »   2'—
v upravništvu prejeman: ćelo leto naprej   •  »   •   #  K 22**— pol leta       m       m   •   •   •   • 11"— četrt leU     *       .   •   •**•    •   S'50 na mesec    „       •   •   «   »    •    l"90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. ffredalifvo 1 Knaflova »lica it 5 (v pritllčju levo,) telefon *t 34.
Pomorska bitka.
f NEMŠKO    URADNO    POROClLO f    O   VELIKI   POMORSKI   BITKI.
Sicer točno, a nekoliko skrajša-\ no včerajšnje uradno poroci!o o vc-■■  liki pomorski bitki se glasi:
Berolin, 1. junija. (Koresp. ur.) \Yoliiov urad poroca:
Naše brodovje za odprto morje Je zadelo dne 31. maja pri podvzetju, ramenjenem proti severu, na veliko premoć glavnega angleškega vojne-ga brodovi a.
Popoldne se je razvila med Ska-ger Rakom in Skagens Hornom irfornsriff) ćela vrsta težkih. za nas uspesnih bojev, ki so trajali tući vso naslednjo noč.
Kolikor je dosedaj znano, smo imičili v teh bojih: Veliko vojno ladio »Warspite«. vojni križarki *Queen Mary« in »Indefatigable«, dve oklopni križarki, kakor se zdi, tipa »Achilles«, eno malo križarko, nove vodilne ladje za rušilce »Tor-bulent«, »Nestor«, »Alcaster-, veliko število torpednih rušilcev in en podmorski čoln. Po neoporečnem opa-zovaniu je bila nadalje ćela vrsta velikih angleških vojnih ladij od artiljerije naših ladij in vsled napada naših torpednih flotilj med dnevno bitko in ponoči močno poškxlovana; med drugimi je bila tuđi velika vojna ladja »Marlborough« zadeta od torpedov. Več naših ladij je potegni-lo iz morja dele posadke potopljenih angleških !adij, med njimi dva preostala posadke »Indefatigable<■.
Na naši strani je sovražnik potopi! mali križarki »\Viesbaden • v bitki podnevi in Nj. Vel. 1. »Pom-mern« ponoči vsled strela s torpedom. Usoda Nj. Vel. I. »Frauenlob«, ki }o potresamo, in nekaj torpedovk, ki se še nišo vmile, dosedaj še ni znana.
Brodovje se }e vrnilo tekom današnjega dneva v naša pristanišča.
Sef admirarskega  štaba  mornarice.
ANGLEŠKO   POROČILO   O POTOPLJENIH   LADJAH. London,   2. junija.   (Kor. urad.) Reuter.   Angleška   admirali-teta   razglaša     uradno:    V pomorski   bitki   so   se   potopile te-le  ladje  našega brodovja:    »Oueen    Mary«, *T n d e f a t i b I e«,     I n v i c i b I e«.
^Dcfence-, ^BIack - Prin-c e-, vTurbulen t<, >/l ippc-rurvš 'fortune^ »Spar-rowlia \v k<\ »A rdenU. Druge  ladie  še  pogrešamo.
POTOPLJENE ANGLESKE BOJNE LADJE.
Izmed angleških ladij, o katerih potopu izvemo $elc danes, ima
»Invicible«
171 m dolžinc, 24 m širine, 79 m glo-bočine. 17.250 ton in 44.S0O konjskih si!. Oborožena je bila z 8 topovi kali- < bra 3Q'o cm in 16 topovi kalibra 10 cm. Posadku je štela 730 mož. Bila je bojna križarka, zgrajena leta 1907.
»Defence«
je bila križarka. 147 m dolsa, 23 m široka, 7'9 m glofcoka, s 14.600 tona-mi in 27.900 konjskimi silami. Oborožena je bila s 4 topovi kalibra 23 cm, 10 topovi kalibra 19 cm, 16 topovi kalibra 7 6 cm ter je imela 755 j mož posadke. Zgrajena je bila leta 1907.
»Biack Prince«,                   !
zgrajen 1904, do!g 146 m, širok 21 m, globok 8*4 m. s 13.500 tonami in 23.900 konjsklmi silami, je imel 6 to-pov kalibra 23 cm. 10 topov kalibra 15 cm, 20 topov kalibra 47 cm ter 704 može posadke.
»Tipperray<-
je bil zgrajen leta 1914. Bi! je torped-ni rušilec, 9S m dol? 5 1S50 tonami in 29.000 konjskimi silami ter 160 mož-mi in 6 topovi kalibra 10 cm.
j»Sparrowiiawk<r, »Ardent«, »Fortune«
so bili torpedni rušilci skupine ^K^, zgrajeni leta 1913, ćolgi 80 m, široki 8*2 m, z 931 do 952 tonami in 24.000 do 25.750 konjskimi silami ter 100 niožmi posadke in 3 topovi kalibra 10 cm.
Natančnejše poročilo o pomorski bitki v Sevemem morju.
Berolin, 2. junija. Ravnatelj drž. mornaričnega urada kontreadmiral Hebbinghans razglaša, da se je drž. tajnik za mornarico takoj po prejetju prvih vesti o pomorskem spopadu peljal v VVilhehnshaven, in pravi: Po doš'ih vesteh je vse naše brodovje za visoko morje pod vodstvom brodovnega šefa podadmirala Schee-
ra stalo dne 31. maja popoldne proti celemu angleškemu bojnemu bro-dovju, broječemu naimanj 34 modernih velikih bojnih ladij. Bitka je trajala do 9. ure zvečer. Takrat je nastala tema, a v noći se je odigrala vrsta posameznih obojestranskili na-padov križark in torpedovk. Uspeh teli bojnih dejanj, ki so bila med so-boj v zvezi, je razveseljiv poiiicnihen uspeh nabih skupnih bojnih sil nad dosti moenejšim sovražnikom. Za-nesljive izgube sovražnika, ki jih de-'oma potrjujejo angleski vjetniki, so: \elika angleška linijska ladja »War-spite^, ki je bila sele lani dograjena in ie štela 28.000 ton, dve veliki bojni križarki, »Queen Mary« s 30.000 ! tonami, ter »Indefatigable« z 18.000 i tonami. dve oklopni križarki razreda »AhiU po kakih 13.750 tonah, ena muk križarka kakih 5000 ton, tri tor-pedne vodilne ladje po kakih 1500 do 2JJO0 ton, devet do deset razdiralcev, od katerih jih je linijska ladja »\Vest-falen« pri nekem nočnem napadu sama šest unicila, in en podmorski čoh:. Na naši strani sta se potopili: linijska ladja »Pomrnern« vsled za-detja s torpedom (imela je 13.200 ton i in bi'a Iz leta 1915.) in mala križar-I ka »Wiesbaden« kakih 5000 ton vsled j artiljerijskega ognja. Pogreša se mala kr'zarka »Frauenlob«, ki so 30 na zadnje videli ponoči visečo na stran; najbrž se je potopila. Izmed torpedovk se jih nekaj še ni vrnilo. O naših jjoškodbah in izgubah na Ijudeh še ni končnih vesti in je čakati na daljša obvestila. Samo ob sebi je razumljivo, da je tuđi en del naših ladij znatno poškodovan. Večji del našega brodovja se je vrnil v pristane. Po sporcčilu brodovnega šefa sta se moštvo in materijal sijajno obne-sia. Razpoloženje je izborno.
Berolin, 2. junija. (Koresp. ur.) V dopolnilo današnjega poročila šefa admiralskega štaba se VVolffo-vemu uradu z merodajne strani po-roča: V bitki v Skager Raku so bile z naše strani nod poveljništvcm šefa brodovja pedadmirala S c h e e-ra udeleženi: Naše br^dovje za visoko morje s svoji mi velikimi voj-nimi ladjami in vojnimi križarkaini, nadalje vse naše lahke voine sile v Sevemem morju, torpedovke in flo-tilje podmorskih Čolnov. Na sovražni strani nam je stal nasproti večji del engleškega modernega vojnega brodovja. Poveljnik izvidnih ladij je bil podadmiral rlipper. Te so se zapletle s sovražnimi vojnimi križarkami in lahkimi križarkami kot prve proti 5.
uri popoldne v boj, v kateri sta po-segla drug za drugim obojestranska glavna dela. Podnevna bitka, tekom katere so imele naše torpedovke več kakor trikrat priliko, same uspešno poseči v boj, je trajala nekako do 9. zvečer. V tej bitki je izgubi! sovražnik veliko vojno ladjo »Warspite<% vojno križarko »Oueen Marjv, eno oklopno križarko, do-zdevno tipa r. Achilles« ter več rušilcev. Ponoči so se z obeh strani vršili silno ljuti napadi torpedovk in boji križark, katerih žrtve so bile ostale ladje. q katerih smo poročali. Med drugimi je uničila nemška najspred-nja ladja 6 angleških modernih rušilcev. Vsa do sedaj dospela porečila udeleženih nemških vojnih sil sogla-šajo v tem, da se je sovražnik v skoro nepretrgano 12unil bitki izka-zal zelo hrabrega. Z izgubo ladje vFrauenlob« je z gotovestjo računati. Zdi se, da se je ladla v noči od 31. maja na 1. juni med delno bitko potopila. Od torpednega brođovja za odprto morje se 5 čolnov ni vrnilo. Velik del posadke pa je rešen. Kljub neugodnemu vremenu za opazovanje iz zrakoplovov med obema bojnima dnevoma. so mornariški zrakoplovi in Ietalci z opazovanjem in poroča-njem bistveno pripomogli k uspehu našega brodovja.
Ilaag, 2. junija. (Kor. ur.) Kor. urad izve: Popoldne je dospel ribiški parnik »Ymuiden 122« s 15 nemški-mi ponesrečenimi mornarji, ki jih je nabral v Severnem morju, v Ymui-den. Med njimi se nahaja en kapitan in 2 momariška poročnika; tuđi en angleski ranjenec je na kravu.
Kodanj, 2. junija. (Kor. ur.) »Po-litiken« pri javlja posamičnosti o neinski pomorski vojni in izjavlja, da se ni zgodii spopad na morju, nego največja pomorska bitka svetovne zgodovine. Pcsadka danskega parni-ka ^Fiord<^, ki je dospela v četrtek v Fridrikshaven«. poroča glasom 3>Politiken«, da je bil priča pomor-skega boja med nemšklmi in angle-škimi vojnimi ladjami. Dve angleski torpedovki sta parnik »Fjord- ustavili v sredo popoline ob 4. kakih 30 do 35 milj od Evantiholma. Parnikov krmilar je šel s papirji svoje ladje na krov angleških Iadi}. V tem tre-notku se je prikazalo na obzorju mogočno nemško vojno brodovje. Angleške torpedovke so se pripravile za boj, krmilar pa se je vrnil na svoj parnik. Nemško brodovje, ki je bilo razkrilo Angleže, se je bližalo s polnim parom. Stelo je pet linijskih
ladij in več križark ter 20 torpedovk. Pogled nanjo je bil imponujoč. Nemške ladje so začele močno stre-Ijati na Angleže, ki so se s polno silo umaknili na sever, zasledovani in obstreljevani od nemškega brodovja, ki je šio za njimi. Kanonada je za nekaj časa prenehala, pa se je po 5. uri ponovila z novo silo in 30 je bilo slišati do 9. ure. Blizu Skagena ja parnik »Fjord« srečal dya Zeppeli* na, ki sta z vso naglico hitela na bo-jišče. Po pOTOčilu »Politiken« iz Krir stijanije, sta povedala kapitan in kr-t milar včeraj v Stawanger došlega norveškega parnika »Ulrykka«, da se je slišalo v sredo popoldne, ko je bil parnik med 5. in 6. uro pri 56. sto-pinji 50 m severne širine in 3. stopinji 10 m vzhodne dolžine naenkrat gr-menje topov, ki je do 7. ure narašča-lo. Po 8. uri se na krovu parnika ni nič več slišalo, pač pa se je na nor-veškem obrežju blizu Stawangerja slišalo streljanje do 10. zvečer. Parnik je moral iti v severni smeri, da ni zašel v bojno območje. Zjutraj jei parnik videl dve angleski križarkij ki sta se peljali v jugo - vzhodni sme-ri in bojujoč se streljala s svojimi lahkimi in težkimi topovi. Bojufoči se ladji sta vozm" strahovito naglo^ Po predležečih porocilih se računa* da se je vršila pomorska biika 20 po« morskih milj jugo - zapadno Stas wangerja.
Rotterdam, 2. junija, (Kr. urad.t Parnik »Schelde« je z mrtveci in ra« njenci iz pomorske bitke v Sever* nem morju na potu v Nyeuwen.
Rotterdam, 2. junija. (Kr. urad.)' Na krovu ladje - vlačUke »Schelde< so izključno nemški pomorŠCakt, vseh je osem, en mrlič, dva teŽko ra* njena in pet lahko ranjenih.
Pomorska bitka v severaem morju v nemškem državnem zboru.
Berolin, 2. jtmij^ (Koresp. nr.) Predsednik Kaempf ie otvoril sejo s sledečim ogovorom: V Sevemem morju se je zgodii velik sipopad. To je prvo spoprijetje naših pomorskih bojnih sil z enim glavnih delov ann gleške sile. Sicer še ni na* tančnejsih vesti, a že zdaj sef da pregledati, da je naša mlada mor-t narica dosegla velik in lep uspeh. Sicer pa moramo tuđi mi obzalovati izgube. Več naših lepih ladij je bilo v tem pomorskem boM potopljenih; zlasti moramo obžalo-* vati smrt mnogih hrabrih in vrlih po* morščakov, katerih spomin častimd in ki smo jim hvaležni, da so izgubili svoje življenje za domovino. To da
LISTEK.
Nekaj besed.
Marija Kmet.
2enske delim na tri skupine: bogate, lepe in inteligentne.
Bogate ženske so lahko seveda spet lahko lepe in inteligentne. Lepe so navadno neumne, inteligentne navadno grde — kaj je lepo in kaj je grdo — to sta seveda spet dva poi-ma, ki iih razume vsak po svojem okusu. Vendar se oziram tu na ono silošnost, kjer zna gotovo vsakdo določiti mejo med tem, kar je lepo in tem, kar ni lepo. Ena meja je gotovo.
Bogate ženske imajo najširše Dolje. Tu velja spet oni rek: Denar — sveta vladar. Bogate ženske navadno dosežejo cilj ženske — to je: one se poroče. Možitev — m posebno Š3 materinstvo — je pa naravni in splosni cilj vsake ženske. Tista, ki ne doseže tega, nima nobene ce-lote, nedostaje ji vedno nekaj, nekaj, o čemer se časih ne more izraziti* fcai ie pravzaprav, a nekaj praznefca
je vso življensk_> pot. Te praznote navadno ne poznajo bogate ženske.
Lepe ženske se tuđi omože — večinoma oreje kot one, ki nišo lepe. Ljubezen je res nekaj, kar priđe, da človek sam ne ve kako in kaj. In to je tuđi res, da Ijubijo ljudje, ki nišo lepi — ljudi, ki tuđi nišo lepi. A vsak ima gotovo rajši lepoto.Torrj lepim ženskam ie tuđi ođprta pot do cilja — do poroke in materinstva.
Inteligentne ženske so pravzaprav največje reve. posebno solane ženske. Da je inteligenca in takozvani šolski talent popolnoma nekaj dru-gega. nekaj različnega, to je že znano. Inteligentne so tuđi lahko ženske v najvišjih hribiti, ki ne znajo niti brati niti pisati. A tu mislim v prvi vrsti solane ženske, ki so ob-enem inteligentne. Će bi bilo po mojem, bi morale ostati ženske neumne, neumne do skrajnosti. Take najbolj prijajo moškim, taike se tuđi omože in so navadno prav dobre matere — zakaj za materinstvo ni treba sole. Za vzgoio? — Da, za vzgojo bi jo bilo treba — pa — so ljudje,^ ki so na vse mogoče načine izobraženi in vendar vzgajajo na škodo sebi in otrokom. In so matere, ki nišo vi-dele nikdar Sole znotraj >-pa   so
vzgojtteljice prve vrste, prave zlate matere.
»Inteligentna,« torej solana ženska, ne ve nikdar, kaj hoče pravzaprav. Ali ji je nekaj odveč ali nekaj premalo. Moškim ie drugače. Če študirajo, dosežejo neka] v celoti, a ženska nikdar. Vsega te^a, vseh ta-kih studij ne zmore, že zaradi telesa ne — preslabotna je. To ]e ona strašna nadloga za ženske — duh bi mor-da še zmogel — a telo, telo pravi: dovolj je — ne morem več. Pa recimo, da zmore vse studije, da ima isti poklič kot moški, in vendar ni dosegla cilja, če ni poročena —, če ni mati. Mati v prvi vrsd, zakaj zakon brez otrok nima pomena. Da bi pa moski Ijubil žensko Ie zato, ker je inteligentna, to se menda še ni zgodilo. Da, če je Iepa, oziroma »srčkana«, da se lepo nasmeje in se zna tako prikupljivo vesti in malo pojoka, Če je treba ali ne, to je nekaj za moške, to je igrača žanje, da se odpoči-jejo doma pri njej, ko pridejo Izmučeni z dela. In kdo bi jim zameril to? Prav je — in popolnoma naravno. Ce je človek truden, bi se rad »raz-tresel« — malo poigral, ne pa tnorda še razviial kake »probleme«, kali?
In   tako se navadno ne omože
solane ženske. Moški vidijo v njih nekaj. kar jim je sorodno, ker je iste-ga pokliča — in ne miče jih. To kar miče, kar vleče — to je za moške — in spet: kdo bi jim zameril — naravno in prav je tako.
A nekaj imajo solane ženske, če so tuđi inteligentne obenem — nekaj imajo, če se ne poroče — česar neinteligentne ženske nimajo v pra-znoti. Inteligentne ženske si znajo praznoto nekako izpolniti, prekri-jejo jo lahko s tančico, ki je blažilna in Iepa. Razumevajo prirodo, najde-jo lepote v vsaki megliei in vsakem oblačku, vidijo čuda bogato življenje vseh barv in melodij vseh dni in noči, vedo, kaj so sive sence in kaj so zlati, široki prameni. V vsem tem pa je toliko lepote, toliko, đa jo je časih preveč. — To je ona tančica za ono veliko hrepenjenje, ki ni bilo izpol-njeno, za ono hrepenenje, ki je že od rojstva v ženski, četudi se ga morda ne zaveda, ali ćelo trdi, da ji je možitev deveta briga.
Seveda so pri vseh teh skupinah spet izjeme, a pravijo, đa izjeme po-trdijo pravilo.
Še nekaj besed o materah.
Zdi se mi, da je že to tako ne-kaka šablona, da moramo ljubiti ia
spoštovati mater. Mati pa dostikrat ne zasluži ne spoštovanja in ne Iju-bezni. Da, dala nam je življenje. AH ga je pa rada dala? Koliko in koliko jih je, ki se boje otroka in iščejo sredstev, da bi ga ne bilo. Koliko in koliko jih je, ki jim je Ie za naslado, a sad naslade — otrok — Ie v na^ potje. Pa če že prav v napotje na — pa vendar kar tako, ker je že tu, kajpa skrbeti moram zanj. Tuđi take matere so. In koliko jih Je, katerim je Ie zase — ki jih vodi Ie egoizem? Da, Ie naj hodi v solo, Ie daimo še to in to, saj bo konec tega, potem bo pa pomagal meni. — In tako dalje. Zlatih mater — teh je malo, tako malo, da se človek prestraši, ko pogleda v to strasno brezđno. In česa je treba, da bi bile že»ske dobre matere? Ničesar. To je že v krvi. Je že v človeku, in ona ženska bo tudl dobra mati, če je že sploh kot čtoveK tuđi dober človek. Ne mislim pa tu na vzgojo, Ie na ono materinstvo, ki ga človek taiko ljuW, ko priđe K pameti, in katerega tako zeto, zeloi pogreša, če ima še živo mater — td vendar ni nikjer matere. To jq huđo*
Stran 2.
•8LOVENSK1 NAKOD\ dM S. jttnija 1916.
127. Stev.
Izgube nalih sovražnikov 60 štirikrat večie. Pred ivsem se je pokazalo, da je naša mornarica v stanu, kljubovati tuđi moč-nejšim angleškim bojnim silam in izvojevan zmago, za katero smo hva-ležni mornarici in vscm udeležen-cem. Naši mornarici, ki ji pošiljamo pozdrave, našo najsrčnejšo zahvalo. >— Poslan ci so predsednikov govor Stoje poslušati; samo člani delavske socijalno - demokratične združitve so obsedeli, nakar so drugi poslanci živahno klicali *FejI«
Opazovanja s kopnega.
Iz Stavangra poročajo dne 31. maja: Zapadno od Jaederena se je vršila dne 31. maja popoldne pomorska bitka. Ob 6. je bilo slišati silno grmenje topov z morja. Boj se je vrši! tako daleč od kopnega, da ni bilo ničesar videti. Neki ladijski vo-dHec iz Obrestada pravi, da je pri-ha jak) strel janje najprej direktno z zapada, potem pa iz raznih smeri. kakor da bi se bile ladje razpocile. Zdelo se je, kakor da se đel bojujo-Čih umika v zapadni smeri, drugi del pa prodira naprej proti Jugo - zapadu. Ko je dosegla kanonada višek, je padal strel na strel. ?;pe višje le-žečih hiš so se tresle. Ćelo globoko y Hoegs Fjord je bilo slišati streljanje, ki je trajalo brez prenehanja najmanj dve uri. »Morgenbladet« pravi, da je bilo na stražrem str>lpu na Hoittingsoe že ob pol 5. slišati streljanje v južni smeri ter se je njegova sila stopnjevala. Hiše so se tresle, prebivalstvo je stalo ob obali, videti sicer ni bilo ničesar, le tu in tam dim. Sele ob 8. zvečer se je treljanje oddaljilo.
Neka torpedovka ki je odplula iz Egersunda. da pogleda bojisče, se ni vrnila. V Stavanger nišo dospeli 4 parniki, ki bi bili morali dospeti dne 31. maja tja.
Potniki parnika »Ulriken« pripo-vedujejo: V sredo ob 5. zjutrai smo zapazili 2 angleški križarki. Kmalu nato je priplulo    nemško    brodovje.
obštoječe iz 5 velikih vojnih hdg, več križark in 20 torpcdnih rušilcev. Ob 8. zvečer se Je vršila silna bitka. Najprej je šla bojna crta proti kopnenu potem proti severo - vzhodu. Do 10. Je bilo slišati grmenje topov. Tuđi dva Zeppelina je bilo videti, ki sta metala bombe na angleške velike vojne ladje. Proti jutru sta od-pluli obe brodovji proti jugu.
Pomen bitke.
Koln, 2. junija. (Kor. urad.) »K61-nisehe Zeitung« piše o pomorski zmagi: Zmago z dne 3t. maja lahko postavimo na stran zmagi našega zaveznika v bitki pri Visu. Raztrgala je osabno napihnjenost Anglije. S krvavi mi črkami je ta poduk zapisan narodu z otokov. V tem leži svetov-nozgodovinski pomen 31. maja.
POOŠTRENA ANGLESKA BLOKADA.
Lord Robert Cecrl Je imel, kakor poroca lvonski »Progres« dne 31. maja z Briandom in Denvs - Co-ehinom konferenco o vprašanju po~ ostritve blokade centralnih držav. Zatrjuje se, da se bo omejil dovoz živil nevtralnim državam.
Voina podmorskih čefnov.
Potopili so se: Angleški parnik »Dalegarth« (2256 ton), »South-garth« (2414 ton), 22 mož posadke rešenih, in an^leški parnik »Traums-kai«, ki je bil od podmorskega čolna potopljen.
Preko Bazla porocaj'o, da je bilo zadnje tedne v Sredozemskem morju cd podmorskih Čolnov potopljenih 13 ladij.
Iz Turina porocajo, da sta bili potopljeni italijanski jadroici »Val-sesia« in »Rita«. Potop?! ju je neki podmorski čoln v Sredozemskem mori u.
Potopljeni so bili nadalje neob-orozena parnika »Baron T\veed-mouth* (5007 ton) in ^Julia Park« (2900 ton) ter parnik »Ladv Ninian« (4297 ton).
Novi uspehi pri Arsieru.
KASE PRODIRANJE V PROSTORU
PRI ARSIERU.
Duna], 2. junija, (Kor. urad.) LJradno se razglaša:
Italijansko  bojlsče.
Vzhodno od pristav Mandrieile &o prodrle naše čete v boju do ob-mejnega kota. V prostoru pri Arsieru so zavzele Monte Parco, vzhodno od Monte Cengio ter se vstalile sedaj tuđi Južno od krajev Fusine in Posina pa fužnem bregu potoka Posine.
riamestnik    načelnika    generalnega štaba pL lio fer, fmL
m
ITALUANSKO  URADNO POROCILO.
31. maja. Na višinah severno doline Ledro in v odseku Rive intenzivno gibanje in navadno delovanje v obrambnih delih pri sovražniku. V Lagarinski dolini so bili včeraj zo-petni ljuti napadi, katere je pripravil In podpiral intenzivni ogenj težkih topov in katere je izvršil sovražnik z bravuro, odbiti in napadajoce kolone so bile uničene. Dalje časa je tra-jal in ljutejši je bil boj na pre!azu Bude, kjer je hrabra infanterija 62. polka (brigada sicilijanska) in 207. brigada Taro) opetovano stopila iz jarkov in je sovražnika z bajonetom .vrgia nazaj. V odseku Pasubia artiljerijski dvoboj. Sovražen napad v smeri na Forni Alti je bil zavrnjen. Med dolino Posino in gorenjim Asti-com se bitka razvija. Sovražnik je ojačil svoje sile specijalno v dolini Astica. Včeraj zjutraj je bil zavmjen napad v prostoru Campiglie. Dalje proti vzhodu je prisilil intenzivni koncentrični sovražni artiljerijski ogenj naše čete, da so zapustile pozicijo na hribu Priafora. Srdit proti-napad nam je dal nazaj te sporne pozicije, vendar so se naše čete radi hudega sovražnega artiljerijskega ognja umaknile nekoliko na južno pobocje hriba. Na visoki planoti Asiaga so naši izpraznili Punta Cor-bin, ustavljali pa so se trđno sovraž-nemu pritisku na ostali fronti. V Su-ganski dolini je položaj neizpreme-njen. V Kamiji in ob Soči od časa do časa artiljerijsko delovanje, z naše strani večje intenzivnosti. Ob gorenjem Butu in v odseku Sv. Martina so naznanjeni drzni šunki malih Iast-nih infanterijskih oddelkov na so-vražne crte.
Bitka pri Schlo?
Vojaški kritiki italijanskih li-stov pravijo, da klin, kl so ga hoteli Avstrijci vsaditi med Posino - Asti-com in Val df Asso. zadeva na vedno močnejši odpor. Sodijo, da avstro-ogrski napad še ni ustavljen in da £§g& PJ-i^avaii novih   dogodtob,
zlasti je pričakovati boje v okolišu Schio, kamor bi utegnili Avstrijci prodreti čez Soglio di Campiglio in Priaforo.
V   dolino pri Vicenzi    prihaiajo vsak dan itlaijanska ojačenja.
Major Moraht poroča med drugim, da po padcu Asiaga in Arsiera Italiiani ne bodo skoro gotovo mogli držati svoje glavne obrambne crte. Zadnje oporišče Italijanov je Schio. Glavno pot Rovereto - Schio ob-vladujejo že naši topovi. Dolina Posina proti Schio je prekoračena . . .
V kleščata.
»Eclair« se boji, da nova Cador-nova zadrega bi ute^nila izzvati av-stro - ogrsko ofenzivo na soški fronti, ki bi sklenila klešče, ker je ofenziva na južnem Tirolskem Italijane že skoro napol obkolila. Cadorna se nahaja na vsak način v težkem položaju, ki zahteva največjo strate-gično umetnost.
Italijanski ministrski svet.
V  italijanskem ministrskem svetu    dne 1. junija je poročal vojni ini-nister o položaju v odseku južne Tirolske. Ministri so edini v tem,   d a naj   vlada    poda     zbornici izjavo   o   vojaskem     položaju, predno    preide    zbornica na dnevni red otvoritvene seje    dne 6. junija.
Neresnično itaiijansko poročilo.
Dunaj, 2. junija. (Koresp. ur.) Iz poročevaiskega stana: Italijansko uradno poročilo z dne 27. maja trdi, da je italijanska ietalska skupina uničila naša preskrbovališča v Kotju v Ziljski dolini. — Ta trditev ni res-nična. V omenjenem kraju ni bilo ni-kake škode, katero bi povzročile sovražne letalske bembe.
DROBNE  VE5TI  IZ  ITALIJE.
Revolucijonarni intervencijonisti so sklenili na svojem kongresu, da izdajo na italijanski narod manifest, v katerem povedo, da treba vzdrža-ti vojno do konca, svojim revolucionarnim idealom pa ostanejo zvesti tuđi po vojni. Pravijo, da eventualno bi bili prisiljeni, svojo odgovornost ločiti od odgovornosti vlade in njim končno ni nič ležeče ne na dinastiji, ne na vladi.
Mesta Schio, Pioveno in Recaro so civilne oblasti zapustile. — Preko Lugana se poroča, da pregledujejo angleški oficirii italijansko fronto, z namenom. da đoženejo, ali so potrebne angleške čete, da se ustavi avstrijska ofenziva. Nekaj angleških topov je baje že na italijanski fronti. — Cadornovo poročilo z dne 1. junija popolnoma molči o zavzetju Asiaga In Arsiera, 9» Prebivalstvo   b£2i to ogrožGOih
krafev v masah na vie ttraaL Uudle puščajo vse doma in kar beže, samo da $i rešijo življenje. — Socijalistični poslanec Treve iz Milana Je bil are-tiran radi veleizdaje, ker )c izdal letak, v katerem je očttal kralju in Cadorni, da sta nesposobna, voditi vojno nadalje. — Rusld parlamentar-ci so dospeli v ItaJijo in so bili spre-jeti prav prijazno. Ali italijansko ča-sopisje jih opozarfa na italijanski vojni položaj in na potrebo, da poseže vmes ruska armada   in   prinaša
žrtve kakor Italija v korist zaveznl-kov. — Casopisje četverozveze sedaj odkrito priznava ltalijanske ne-uspehe, italijansko časopisjo pa pripravlja prebivalstvo na možnost jako resnih dogodkov, seveda vedno s totažbo, da se usoda obrne in da naj ljudstvo le zaupa armadi.
»Daily Mail« poroča, da se že vrši novo razvrščanje italijanske ar-made ki je potrebno vsled prodiranja Avstriicev. Pet generalov je od-poklicanih s fronte.
Zapadno bojisče.
SILNI BOJI OB MASI. — NAD 2000 FRANCOZOV VJETIH.
Berolin, 2. junija. (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan: Zapadno    bojlšče.
Po silnem stopnievanju ariilie-rijskega ognja in po uvodnih raz-strelitvah so močne angleške čete včeraj zvečer zapadno in jugo - zapadno od Givcnchvja napadle: v hližinskem boju smo jiih zavrniSi, v kolikor ?e nišo morale obrniti že v zapornem ognhi z velikimi Izgubam?.
Na zapadnem bre^n Ma«c so Francozi iznova prodrli v napadu; uspeha nišo imeli nobenega. Vzhodno od re'<e so naskočile naše čete gozd CaiHette ?n sevsedne jarke na of eh s^r^neb. Sovražni ^unek, k\ so ea izvršili Francozi danes ziutrai jugo - zanadno od ribnika pri Vsuxu z mečnim! čet°rn?, se Je nonesrečil. Dos'ef smo vidi 76 čnst^iUov fn n^id 2000 irO7    ter vp'enitf 3 tokove    in
Jijjjo - zapadno od Lil!a smo vpfenJJi nski ner»o?kodovan anorleškl ! zrakoHov z letalci vred. V zračnem ham smo strm 3^! a vili rad hrhtotn Marre nefro franeosko enosedežno letalo, nađ^lle v nnAent območja po en dvokrnvr'k nad Vanxom in za-p^dno od Moerchjnorna. Ansrle^kj dvokrovniV. o ka^ere^ smo roročali včerai, da fe bi! zbit zapadno od C^mbrate- ?p oe^rff. k\ ga je poročnik Mulzer iziočil iz bnia.
Vrhovno armadio vodstvo. •      *      *
FRANCOSKO URADNO POROCILO.
31. m a j a p o p o 1 d n e. Na le-vem bregu Mase so se vršili včeraj in ponoći med Mort Kommom in Maso ljuti bojf. Nemci so po obstre-Ijevanju neznanske sile, ki je trajalo i dva dneva, opetovano koncentrično | napadali z velikimi siiami franeoske j strelske jarke vzhodno od Mort Homma in na obeh straneh vaši Cumičres. Povsod so bili z velikimi izgubami odbiti. V pokrajini južno od gozda Caurette pa so morali Francozi zapustiti en strelski jarek prve crte, ki je bil vsled obstrelje-vanja popolnoma zasut in uravnan. Južno od Cumičresa se Je posrećilo Nemcem v naskoku z obeh strani vaši potisniti Francoze naiprej v smeri na postajališče Chattancourt, živahen pretinapad pa jih je dove-del nazaj do vhodov v vas. Nekaj oddelkov, ki so dospeli v megli ob Masi do visine postajališča, je bilo od našega ognja popolnoma uniče-nih. Na desnem bregu Mase artiljerijski boj s presledki. V gornji Alza-čiji so napadli Nemci po silni artiljerijski pripravi franeoske pozicije v izmeri kakih 1200 m pri Septu ter se vstalili v nekaterih odsekih jarka, odkoder smo jih takoj s protinapadi prepodili.
31. m a j a z v e č e r. Na levem bregu Mase silno bombardiranje z granatami velikega kalibra pri Avo-courtu in vismi 304. Popoldne so zavzele naše čete tekom živahnega napada močno zgraieno nemsko utrd-bo na jugo - zapadnem pobočju Mort hiomma. Vjeli smo 220 mož. med nji-mi 5 častnikov, ter vplenili 7 strojnih pušk. Na jugo - vzhođnih pobočjih Mort Homma smo vsleđ nenadnega napada preteklo noč vjeli 25 mož. Na desnem bregu Mase zelo veliko delovanje obeh artiljerij. Med Maso in fortom Vaux nobenega delovanja in-fanterije. Naše baterije so obstrelje-vale in pregnale sovražna zbiranja na severu gozda Fosses. Na ostali fronti topovsko streljanje s presled-ki, ki je bilo v okolici Metzerala in Hartamannsweilerkopfa precej silno.
1. junija popoldne. Na levem bregu Mase se je artiljerijsko delovanje čez noč z veliko silo na-daljevalo. V okolici Mort Homma so izvršili Nemci včerai zvečer proti 8. napad na franeoske pozicije na jugo-vzhocinem pobočju, ki ga je pa naš ogenj popolnoma zavrnil. Na desnem bregu Mase je prihajal artiljerijski boj na obeh straneh forta Douau-mont izredno silen. Na ostali fronti ie potekla noč razmeroma mimo. Neka   fraucoska letal*ka flotUte   te i
vrgia po noči kakih 20 granat na kolodvora Thionville in Audun le Roman ter 50 granat na provijantno središče Azannes.
1. juni ja zvečer. Na levem bregu Mase od časa do Časa preki-njeno bombardiranje v odsekih gozda Avocourt in Mort Homme. Na desnem bregu je napadel sovražnik naše pozicije od Ferme Thiaumont do Vauxa. Po več brezuspešnih nasko-kih se je posrećilo sovražniku vdreti v naše strelske jarke prve crte med utrdbo Douaumont in ribnikom pri Vauxu. Povsod drugod smo zlomili nemške napade z ognjem svojih strojnih pušk, ki je prizadejal sovražniku velike izgube. Na ostali fronti je vladalo srednje delovanje artilierije. Popoldne je vrgia neka nemška Ietalska flotilja več bomb na odprto mesto Bar le Duc; 18 civilnih oseb je bilo ubitih, med njimi 2 ženi in 4 otroci, 25 ranjenih, med njimi 6 žen in 11 orrok. Neko letalo, ki so je naši letalci napadli, je bilo prisiljeno sputiti se na tla v naših crtah južno od Barnecourta v okolici Toula. Oba sovražna letalca smo vjeli.
ANGLEŠKO URADNO POROCILO.
31. maja. Sovražnik je obstre-Ijeval ponoći jarke pri Freicourtu, Neuve Chapelli in Laventiju. Ob-streljevanje Neuve Chapelle je bilo najhujše; trajalo je 80 minut. Sledil mu je infanterijski napad. Napadalci so prodrli tja do jarkov ter vjeli tu nekaj mož. Neko drugo napadalno kolono pri Laventiju smo z bombami zadržali, da ni vdrla v jarke.
1. junija. Naša Ietala, ki so bila včeraj na izvidnem poletu, so imela doigo zasledovalno bitko s tremi sovražnimi letali; eno so zbila. Od svojilj letal pogrešamo eno. Po noči je vrgel sovražnik 8 bomb na Poperinghe. Škode ni napravih Ves dan je trajalo obojestransko obstre-ljevanje iz topov vseh kalibrov. V blizini višmskega hrbta pri Vimvju je bil ogtnj včasih silen. To je bistve-no iz današnjih bojev.
Ruske čete na Francoskem.
Švicarski listi pravijo, da se nahaja na Francoskem 350 ruskih častnikov in kakih 17.000 do 18.000 mož.
Runciman in pariška gospodarska konferenca.
Predsednik angleškega trgov-skega urada, Runciman, je zbolel ter se ne more udeležiti pariške gospodarske konference. V trgovskem uradu ga bo nadomestoval prvi ko-misar za javna dela, Harcoart, ki pa najbrže ne bo prišel h konferenci. Zatrjuje se, da je Runciman demisi-joniral, v katerem slučaju Harcourt ni navezan na Runcimanovo obljubo glede omiljenja transportne krize. Posebno zadene to Italijo, kjer so upali, da bodo od njeira dosegli isto znižanje tovornin, kakor jih je dosegla Francoska.
Irsko vprašaafe.
Angleški listi zatrjujeio, da se bodo razprave o Irski kmalu pričele. Najbrže bo Lloyd George še te dni poročal poslanski zbornici.
Vojna z Rusijo.
ARTILJERIJSKA BITKA NA RUSKI FRONTI.
Dunaj, 2. junija, (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče. Topovski boji ab besarabski in volinski fronti so dobili mestoma značaj artiljerijske bitke. Tuđi ob Ikvi je razvijil sovražnik včeraj zvl-šano bojno delovanje.
Namestnik    načelnika    generalnega
štaba pl. Hofer, fmL
m     •     •
NEMŠKO POROCILO Z RUSKE
FRONTE.
Berolin,   2. junija.   (Koresp. ur.) NVolffov urađ poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče. Posrečen   nemški izvldni sunek na frooti južno od Smorgona je Dri-nesel oekaj tucatov vjetnikov.
Jugo - zapadno od Trisvjatskega Jezera smo z obrambnim ognjem unlčlli neko rusko letalo.
Vrbovno armadno vodstvo.
RUSKO     URADNO     POROCIL0,
30.  maja. V noči na 29. maj je sovražnik    po    artiljerijski   pripravi poskusil napad v   pokrajini    severo-vzhodno od Avgustinhofa.   S svojim ognjem smo ga vrgli nazaj v njegove jarke. Sovražni letalci so metali nekaj bomb na kolodvor Vilejko in kra] Vojstom, 20  km severozapadno    od Vilejke.    V Galiciji    v    okolici   vaši Hladki,    15 km    severozapadno    od Tarnopola, je nameril   sovražnik silen ogenj iz težkih in lahkih topov, z bombami in metali min na naše jarke. Obenem je pripravil infanterijski napad.   Ko je vrgel sovražnik   naše prednje straže nazaj, je zažgal 2 naši še nepopolno  opremljeni  min!.  Naša ojačenja, ki so prihitela. so vrgia so-vražnika v protinapadih iz naših jarkov ter zopet vzpostavila staro stanje. Severovzho>dno od Zelone ie poskusil močan sovražni   oddelek   pri-bližati se našim jarkom,   umaknil se je pa pred ognjem naših pušk in ročnih granat. Zelona leži /6 km severno od Bučača.
31.  m a j a.   Ob morju   južno od Dvinska je    sovražna    artiljerija  na več točkah silno streljala.    Na    ćeli fronti so se vršili pri sovražniku ob-sežnl izvidni poleti. Neko naše letalo se je zapletlo s   sovražnim   Ietalom tipa »Albatros« v boj. Albatros je pa-del, zadet od strojnih pušk, ves v dimu, severozapadno od  Baranovičev na tla.
Nemški cesar na ruski fronti.
Nerruški cesar Viljem je obiskal Hindenburgovo fronto na vzhodu ter Dotem ostale nemške armadne skupine. Dne 31. maja je bil pri skupini princa Leopolda Bavarskeg&
Za rusko fronto.
Iz Bukarešte poročajo, da so Rusi zapustili Novosjelice. Ruski glavni stan je bil preložen v Chotia Ruska jugozapadna železnica je ustavila ves blagovni promet.
Rusija in Romunska.
»Russkoje Slovo« poroča, da bo prišel v 8. do 10. dneh veliki knez Mihael na Romunsko ter v imenu carja in vlade ter entente zahteval od Romunske, da v najkrajšem času izjavi, ali se pridruži ententi, ali ne. Odklanjajoč odgovor bo smatrala Rusija za vzrok vojne.
Rekvirirane romunske ladje.
Iz Bukarešte poročajo, da je ruska vlada rekvirirala romunske ladje »Karpathia«, *Tvtrn Severin« in »Constantia«, ki so bile pred tedni odplule v Mariampol ter jih rabi za prevažanje premoga.
Dogodki na Balkanu.
BOJI OB VOJUSL
Dunaj, 2. junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno  boJHče.
Na levem bregu srednje Voiuse vzhodno Val one smo s strelsklm napadom razpršili neki italijanski oddelek. Na dolenii Vojusi boji patrulj.
Namestnik    načelnika    generalnega štaba pl. Hofer. fmL
♦   *  • NEMŠKO URADNO POROČILO
Z BALKANA.
Berolin,  2. junija,   (Koresp. ur.) \Vo3ffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko  bollšče. Ničesar novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
•      *     • Bolgarsko prodiranje.
»Matin« poroča, da so se Bolga-ri pri Ksantiju in Nevrokopu koncentrirali ter se pripravljalo na zasede-nje Drame. Tuđi Turki zbirajo infan-terijo in artiljerijo pri Ksantiju.
Majhna grška posadka v utrdbi Rupel je oddala na prodirajoče Bol-gare 28 strelov iz topov. Sele ko je prišlo nemško častniško odposlan-stvo, je dal poveljnik ukaz, da se Grki umaknejo premoći.
»Matin« poroca, da so nemžko-bolgarske čete razširile svoje crte proti jugu v smeri Okrine. Zdi se, da hočejo ta kraj zasesti. Neki nemški oddelek je dospel v Hadji Beglik v Turciji. Nemška vlada je baje zago-tovila grški vladi, da ne namerava zasesti Kavale ali južne Makedonije.
Pred operacijami.
Baje je zagotovil neki grški mi-nister poročevalcu »Matina« da bodo grške čete, ko se prično operacije, skrbele za varstvo življenja in premoženja prebivalstva, za kar imajo na razpolago avtomobile.
V Solunu samem je položaj za Orke nezaosen. Prebivalstvo je me-
mihi.

.*tayg«Bgwp^.LWriwfr tsssr:
-jrni
tto tn ofctffco aicoraj popoinoma at* pustilo ter se naselilo v Volu, Pireju,
Kalkidi, Atenah in Larisi. Dragiuja }e bila zadnji čas zelo velika. Tuđi na-iezljive bolesni se širfjo. Begunci pri-povedujejo. da so zlasti Francozi od-ločeni držati Solun za vsako ceno. če bi pa bili prisiljeni mesto zapustiti, nameravajo mesto in pristanišče prej popolnoma unlčiti. Zadnji čas je bilo v Solunu na tujcih baje zaradi vohunstva izvršenih nad 240 smrtnih obsodb.
Grki pravijo, da ima ententa pri Solunu k večjemu 300.000 mož, da pa je sklepati iz priprav, da bodo zvišali to Število na pol milijona. Del srbskih čet je že na fronti in sicer ob Vardaru. Poveljnik je polkovnik Mi-lojević.
Baje so se udeleŽili zadnjih bo-:ev tuđi Portugalci v uniforman, ki so zelo podobne angleškim unifor-mam.
Diktator Sarrall.
Iz Aten poročajo. da je general Sarrail sporočil grškemu guberna-rorju v Solunu, da je dobil od svoje vlade raoč diktatorja nad ozemljem ! Grške, katero je ententa zasedla. V tem svojstvu zahteva. da zapustita delegat grskega zunanjega ministr-stva Malossis in Šef grškega tiskov-nega urađa Punguras mesto tekom 24 ur, ker se mu zdi navzočnost teh dveh oseb neđopustna. Če se bosta po preteku 24 ur se mudila v Solunu, ho nastopil proti njima v smislu izderanih odredb.
Crnogorci v srbskl vojski.
»Secolo« pravi, da je v srbski vojski tndi 15.000 Crnogorcev, ki pa so morali poleg tega sprejeti tuđi srbsko državljanstvo.
Ententa in Grška.
»Temps« silno napada Grško ter pravi, da nastavlja grška vlada Sar-railu past. Herve zahteva, da na! ostane angleško brodovje v Pireju zasidrano ter nameri svo!e topove na Atene, čemur kralj Konstantin ne bo mogel kljubovati. »Secolo€ zatr-fuje, da so ententne države popolnoma edine glede postoparJa proti Gr-sta*. Zahtevale bodo da se Grška odloči. Baje je bil grško-italljanski konflikt v Epiru nalašč vprizorjen, da bi prišlo do resnega spopada. To pa je preprečfla avstrij-ska ofenziva.
»Daftv Mail« se poslužuje govo-reč o Grški irrazov, kakor »sramo-tac. »nemožatl kralj«; »strahopetni častniklc.
Turska vojna.
TUPŠKO URAONO POROClLa
1. Junija. Fronta v Iraku. Nobene izpremembe. Neko naše vojno letalo je napadlo v odseku Fela-hi je đve sovražni letali ter jih z ognjem strojnih pu£k prisililo, da sta pristali. — Fronta v Kavkazi-j i. Na desnem krilu neznatni boji pa-trulj. V centrumu je zapustil sovrai-nik, vsled napada 30. maja na njegovo levo krilo, svoje pozicije na tem krilu popolnoma ter se umaknil 20 kilometrov proti severovzhodu. Naše čete zasledujejo sovražnika. Na !evem krilu smo z lahkoto zavrnili napad, ki ga je hotel sovražnik izvr-šiti na naše pozicije. — Neko naše letalo. ki je med poletom čez otok Imbros in Mavro zapazilo neko so-vražno torpedovko. je obložilo to z bombarai, od katerih sta 2 torpedov-ko zadeli. Ostale fronte netzpreme-nfene.
Carigrad, £ tuaffeu   (Kor. nrad.)
Poročilo Agence Tel. Mim. Olavni stan poroča:
Fronta ob Iraku. Nikakega pomembnega naznanlla.
Kavkaska fronta. Nikake izpremembe na desnem krilu. V sre-dišču smo zasedli kraj Baškej. kakor tuđi severno in vzhodno tega kraja se nahajajoče visine 50 km južnovz-hodno Mamahatma in v Majsonskem gorovju iežeeo visino 2650, 60 kilometrov severnovzhodno Mamahat* ma. Na levern krilu so bili močni sovražni izvidni oddelki od naših izvid-nih oddelkov odbiti. — Vzhodno Sa-mosa je naša artiljerija streljala na sovTažni motorni čoln. ki je pehal neko barko, barka se je potopila in čoln ie zbežal težko poškodovan. — Naša letala so napadla 29. maja z uspehom sovražno taborišČe v Rumani pri Sueškem kanalu, kjer je imel sovražnik vsled nanj vrženih bomb in vsled ognja strojnih pušk znatne izgube na Mudeh in živini.
700 Turkov  na Ruskem  lakote poginilo.
Carigrad, 31. maja. (Kor. urad.) Agcnce Tel. MilliporoCa: Izvemo iz zanesljivega nevtralnega vira to - le dejstvo: Neki ruski vlak ki je vozil turske vjetnike v Sibirijo, se je usta-vil v Pensi. Vrata vagonov so bila zapečatena. Naročeno je bilo. da se vrata ne odpro prej, predno vlak ne dospe na t.amembno postajo. Predno je dospel vlak v Penso, je bil nad 12 dni na poti. Iz vagonov je prihajal strahovit smrad. Kljub temu se nišo upali niti železniški nastavljenci, niti voditelji vlaka, odpreti vrata. Vpra-sali so v Petrograd In Čez tri dni je prišlo naročito, da naj vrata odpro. V vagon ih so našli 700 mrtvih. Kar je ljudi še živelo, te so spravili v bol-nišrnco, kjer so umrli. Ko so prena-šali mrtve iz vagonov. 5ta bila na-vzoča dva zdra\Tiika. To dejstvo je strašen zločin.
Zarcta proti egiptovskemu   sultanu.
Ka^o, 31. maja. (Koresn. urad.) Skamsee din in Helbawi sta bila spoznana za kriva umora egiptov-skega sultana ter obsojcna na smrt.
Vesti o miru.
Poročevalec »Berliner Tage-blatta« je imel pogovor z ogrskim ministrskim predsednikorn grofom Tiszo. Ta mu je med drugim rekel: Brez dvama so se v zadnjih mesecih ojačili objektivni mirovni pokoji, ki so bili na naši strani dani že davno prej. Zadnje, kar smo mogli v tem oziru želeti, se je zgodilo te dni: Iz-snanje Italijanov iz bolcanskega ozernlja. Tuđi v nasprotnem taboru ie zaznamenovati napredek. Toda \z zadnjih Izlav Pcrncar£ja In Oreya ni posneti. da bi bili dani subjektivni predpogoji za mir, dasi ne vidim, na kake momente nasprotniki se danes opirajo svoja up-anfa. V trenotku, ko smo unicili agresi\Tii naših na-sprotnikr>v, nismo nič skrivali svoje pripravlieriosti za mir. Kakor Bethniann - Nolhveg. želim tuđi jaz mir. ki hi fTvropi zaeotovil tra-jen mir.
Iz angleške zbornice poroča ko-| respondenčni urad: Z ozirom na iz-! javo nemškega državnega kanclerja v noti na Zedinjene države,    da   je Nemčija    tekom    zadnjih     mesecev dvakrat izrazila pripravljen ost. skle-niti mir na podlagi, ki odgovaria njenim življenjskim    interesom    in    da Nemčija ni kriva, Če Evropa še ni deležna miru, je poslanec Markham
interpeliraf ministrskegfc predsedirf-ka Asquitha: So - li aliiranci pri-pravljeni, se poslužiti nevtralcev, da sporoče Nemčiji gotove pogoje, pod katerhni hočejo sklenlti mir, pred-postavljaje, da je Nemčija pripravljena istim potom in ob istem času aliirancera sporočiti pogoje, pod ka-terimi je pripravljena, skleniti mir. — Ministrski predsednik je odgo-voril. da je državni tajnik Qrey že podal izjavo o mirovnem vprašanju. V izjavi nemškega kanclerja ni nič takega, kar bi kazalo, da je Nemčija pripravljena, uvaževati mirovne po-goje, ki zagotavljaio interese aliiran-cev in bodoči evropski mir. Sodi, da Greyevemu govoru nima nič ko-ristnega dostaviti.
MU in Mm države.
Oštra mebikanska nota.
\Vashington, 1. junija. (Kor. ur,) Reuterjev urad javlja: Sodi se, da zadnja nota Mehike, ki dvomi o dobri veri Zjedinjenih držav pri odpo-šiljanju čet v Mehiko,grozi z oboro-ženim odporom, ako se čet ne umak-ne, in govori bojevito, da bi napravila vtisk v lastni deželi. Izjavlja se radi tega, da so ameriške čete brez privoljenja Mehike prekoračile mejo, da bi izsledile Villo. Mehika ne smatra tega za invazijo samo zato, ker so Zjedinjene države izjavile, da so si krivo razlagale držanje Mehike. Pozneje, po napadu na Glon Sprigs, je bila meja zopet prekoračena. Ce-prav se je trdilo, da ta pohod se je izvršil z odobrenjem mehikanskega konzula, se more slučaj smatrati samo za invazijo v Mehiko. Nota zahteva takojšnjo odstranitev čet Zjedinjenih držav in zahteva, naj te pre-nehajo z ekspedicijami v Mehiko. V noti se izjavlja dalje, da bo Mehika, ko je svoje postopanje natančno opisala, primorana, braniti se proti vsem ameriškmi četam, ki se nahajajo na njenem ozemlju. Nota govori o od-delku čet, ki je bil poslan v zasledo-vanje Ville, kakor da je interniran v državi Chihuahua. in zahteva odpo-klic oddelka. Končno zahteva določ-no izjavo glede dejanskih načrtov Amerike napram Mehiki. — Z mero-Jajne strani se poroča, da ameriške Ćete iz Mehike ne bodo odpoklicane, uokler Carranza ne dokaže, da more ameriško mejo ščititi. Na noto Car-ranzovo bo sledil odgovor najbrže v tem smislu.
C. iu ft. n^orofnft AHng iaksr, slovenski pak iz Kartevine pri Ptip.
Per aspera od astra.
1916, ki se jrlasi:     /if.~*<
»Poročnik (pravzaprav je že c. in kr. nadporočnik) Albin Mlaker, saperskega bataliona št. 14, je vdrl s svojimi ljudmi brez ozira na silno obojestransko obstreljevanje v utrdbo »Casaratti«, vjel sovražne saperje, ki so hoteli utrdbo razstre-liti, ter vplenil tri nepoškodovane težke oklopne havbice in dva lahka topa.
Vse avstrijsko časopisje na čelu dunaiska »Neue freie Presse < divi se
po mavict tem* J......Hrlili ^Stap,   U
bo blestel v zgodovtni svetome vojske kot eden najsljajnejših vzgiedov slovenskega junaštva, slovenskega koncepta, slavenske požrtvovalnosti in neustrašenosti.
Kdo je ta mož? Kdo je ta junaik, ki je dovršil tako orjaško dejanje ter se s tem postavil na visoki piedestal sve tovne slave.
Odgovor da pesnik Koseski: »Ta pogumni korenina, — je slovenski oratar!«
Čitatelje »Siov. Naroda« bo zanimala povest te srednje meščanske rodbine, iz koje je vzniknil ta ^Ober-iieutenant der Weltgeschi:hte«. kakor ga upravičeno imenuje »Neue freie Presse«.
Oče Štetan Mlaker rojen je v ončini Vrhloga (Obernau) v slove-njebistriškem okraju iz poštene in imovite slovenske kmetske rodbine. Po započetih, a ne dokončanih gim-nazijalnih študijah v Mariboru vsto-pil je v službo pri Južni železnici. Ustanovivši si skromno eksistenčno podlago, oženil se je pred kakimi 26 ali 27 leti s sedanjo gospo Marjeto, rojeno Beg, koje zibelka je tekla v Sašicah pri Toplicah na Doleniskem. Po daljšem službovanju na Kranj-skem dobil je pred mnocrimi leti službo postajenačelnika v Moškanicih, prvi štaciji od Ptuia na provri Pra-gersko - Budimpešta v smeri proti Ormožu.
Spotniiijam se, da je odlična gospa in rodoljubkinja v preišnjih letih rada obiskovala šolske -n drucre narodne veselice pri Sv. Marjeti pri Ptuju ter tuđi aktivno sodelovala pri teh prireditvah.
Skrb za temeljita vzgojo svoiih otrok je napotila g. £tefana Mlaker-ja, da je prosil direkcijo za preme-stitev v bližnji Ptuj, kier se Je nudila prilika za višjo izobrazbo otrok. Ravnateljstvu južne železnfee je rade volje izpolnilo vestnemu :n prid-nemu, proti občinstvu !ako postrez-Ijivemu in vljudnemu uradniku to željo.
Pred več leti preselila se je ta ljuba in skromna rodbina v Ptuj, kjer g. Štefan Mlaker sedaj kot nad-revident službuje. Postavila sta Si lepo vilo v Karčevini pri Ptnju na jako lepem. idiličnem kraju na obrežju deroče Drave. ko?e bistri in sumeči valovi so v mlađem iunaku že rano ljubezen do vesliania in pla-vanja vzbudili. On, Alhin, kakor tuđi njegovi bratje in sestre, koiih ima osem, so pravi virtuozi v plavaniu in veslanju.
Slavljenec Albin je sedaj 25 let star ter je po dovršenem VI. gimna-zijskem razredu vstopil v pijonirsko kadernico v Hainburgu. Dodeljen je bil najprej k pijonirskem bataljonu št. 5 v Kremsu, a pozneje po ustano-vitvi saperjev, prestavljen k saper-skemu bataljonu št. 14. Po izbruhu vojne se je posebno odlikoval na ruskem bojišču povodom razstrelitve nekega mostu. Od treh kozakov na-'paden. se je srčno branil, dovršil za-dačo in v stegno ranjen se končno rešil. Tuđi v Volinji se je odlikoval, tako da mu je armadrjo poveljsrvo 12. voja izrekio v laskavih besedah zahvalo.
O bratu Josipu Mlakarju se je mislilo, da je padel na severnem bojišču. K sreči se je izvedelo, da se nahaja v ruskem vjetništvu pri Vla-divostoku; bil je odlikovan s srebrno lirabrostno kolajno. Drugi brat, Aleksander. služi kot kadet pri bos.-herceg. pešpolku št. 2. Mlajši, tretji brat in pet brhkih, zdravih, dovzet-nih, nadarjenih deklet, ki vzbujajo s
fvatp maitfvoskioi 6b6ob pozornost, krase srečnima rocteteliema večcif življenja.
Končujemo z besedami >Neue Freie Presse«, ki ni na sumu, da bi slovenskemu junaku preveč laskava:
»Dieser Leutnant, auf den der Morgentau des Ruhmes sich nieder-gesenkt hat, dieses nachwachsende Reis aus dem Stamme unseres Hee-res, darf nicht blos als Personlich-keit genommen werden, sondern muss auch zur allgemeinen Bedeu-j tung erhoben werden. Albin Mlaker i ist die Ausstrahlung des Besten, das aus den politischen Verschulterun-gen des Osterreichers herausgeho!t werden kann, die Mannlichkeit, die Frische der Veranlagung und die zu-greifende Kraft Uberall dort, wo es ihm gestattet \vird, sich frei zu ent-v.ickeln.«
Mi podpišemo vsako besedo nemškega lista ter se radostnim srcem pridružimo iskreni slavi slovenskega junaka in hrabrega zmagoval-ca, ki obeta sijajno bodočnost; čestitamo njemu in njegovi obitelji, kli-čoč: Mnogaja leta!         _
Ptuj, 31. maja 1916.
Dr. Anton Brumen.
M iz priiisi K.
V ruskem vletništvu se nahajajo: Leopold Bizjak iz goriškega glavar-stva, rojen 1892., pešp. 97., je v Moskvi, evak. bolnica 17., Alojzii Brati-na, 1890, pešp. 97. je v Poseloku, gu-bernija    Akmolinsk,    Ivan    Bolčina, 1886, pešp. 97., kraj ni naveden.
Vsem Cerklianom pošiljajo srčne pozdrave z bojišča njihovi rojaki-vojaki: Fr. Mezek, Matevž Makuc, Anton Eržen, Peter Obid, Josip Mav-ri. Roman Mavri.
V  Sevnici ie umrla v starosti 86 let begunka - v-dova Ana   Martinec, sorodnica vlšjega sodnega   svetnika pl. Kuhačevića iz Gorice
Umrla ie v umobolnici v Krome-rižu Josipina Mihelj iz Rihemberga. Sprejeta je bila v goriško deželno umobolnico 9. marca 1911.
Za begunce na iužnem Sta]er-skem. Notranje ministrstvo sporazumno z armadnim poveljstvom je dovolilo, da smejo begunci na iužnem Stajerskem s 1. junijem dobivati normalno državno begunsko podporo.
Za one, ki hnaio svofee v itallB.
>Ziiricherbureau tur Anfsuchting Ver-misster« naznanja, da zbog nastalih težkoč se ustavlja do novega nazna-nila razpošiljanje korespondence \z Italije na privatnike y Avstriji. Ostane dovoljeno razpošiljanje korespon-dence na intemirance In vofne vjetnike.
Kurz za italijanske kanđldatln]e, cetrtoletnice v Gradcu. »L' Eco del Litorale.j: poroča dobesedno iz Gradca: Otvoril se je z najboljSo perspektivo pripravlialni kurz za maturo za one gospodične, katere so dovršile v šolskem letu 1914/15 3, tečaj kakega učiteljESča z italijanskim i^nim jezikom. Pouk je sprejel kolegij srednje-Šolskih profesorjev. PraktiČen ponk pa se vrši v lrudsld in meščanski soli za begunce italijanske narodnosti. Kurz se zaključi proti koncu septembra. Graške šolske oblasti so obljubile vso svojo podporo. C. kr. štajersko namestništvo pa je dovolilo obi-skovalkam kurza bivanje v Gradcu in je obljubilo ubogim Izplačevanie j begunske podpore (30 kron meseč-no). Tuđi ugledni ravnatelj goriškega učiteljišča g. Yx. Znideršlč je obljubil
Chonchette.
Francoski spisal Marcc! Prevost
(Dalje.)
Xa oglu velike hiše je stal izvo-šček. Naši znanki sta vstopili. Začuđen ju je opazoval voznik. zapirajoč za njtoa vrata. Nato je pognal in krenll  skozi  foubourg Saint  -  Ger-
mainjcjer je vladala grobna tišina__
Zgoščena    sapa se    je pritiskala na okna    y    podobi    nežnih    arabesk. Chonchetta^ stisnjena k  Dini,  si  ni- I kakor ni mogla ogreti rok in malo I da ni lokala,
Končno ie izipregovortla:
—    Na!    vedeti    hočem,     kam
Teđaj se !e    starka    jela    plaho I opravičevati. Neko damo da hočete oblskati,    neko    staro    prijateljteo Chonchetttne matere, ki Je bolna i& kl 2ell videtl obedve.
—  Ali umira? je vprašala dekli-ca nenadoma.
—  Prositi morave  svetega  Petra in Devico, da ne umrć, je odvrni-la Dina. Ce boš lepo molila,   morda ozdravi. Toda zelo, zelo bolna je.
Debele solze so se   \\   vlile   po I fkm.                                                       1
Deklica ie obmolknila in se zamislila ... V njeni mali glavici se je zbudilo tisoč spominov. Spomnila se je, da se je Dina mesec dni sčm prav izvanredno čudno vedla. Zaprosila je g. Ducatela, da ji da za pomoč pri gospodinjstvu žensko, katero je zu-naj najela. In skoro vsak dan je od-hajala za kaki dve uri, ne da je pove-dala, kam. Le, kadar se je vračala, je Chonchetto še krepkeie objela kakor sicer.
Konja sta zdaj šla v koraku; vozili so v kreber ... Za srežem na oknih je hitro naraščala dnevna svet-
Tedaj je Chonchetti šmila v glavo neka misel. Ta dama, če ni ravno pretežko bolna* ji morda podari kaj. Novo leto ni bilo daleč. Kmalu pa je misel izbegnila in deklica. ki se je polagoma v Dininem naročju ogrela, se je zabavala s tem, da je s sapo topila srež na oknih in pogledovala skozi odprtino.
... Bil je že svitel dan in v tel neznani" ulici, kler ju je vozU kočija«, je videla na hodnikih ljudi, ki so voz dohajali in druge, ki so se ž njim križali ... In kako čudno predniestie! Chonchettine oči se nišo mogle ločiti od njega, silno ji je ugajalo, ker je bita vajena šamote faubourga, kadar |t ob ntKifijfft pr^^fl v cerkev sv.
Tomaža Akvinskega ... Za trenotek se ji je zdelo. kakor da ni več v isti deželi. Ni se pa upala vprašati Dine ter je le rekla:
—  Kaj ne, Pariz je zelo velik?
—  Da, dragica moja, je odgovorila mulatinja . . .   Večji   je    kakor vse ...
Voznik je zavri in se ustavil. Dina se je ozrla na cesto in dela:
—   Iz stopi ti  morave.
Med tem, ko je ta govorila    z voznikom, je Chonchetta, ki je bila^ skočila na tla, vsa zavzeta ogledavala svojo novo okolico.
Bila je to še dosti široka cesta, zelo strma, kraj katere so se vrstile ozke m visoke hiše, vsaka pa je v pritličju imela prodajalne. Zdelo se je, kakor da rinejo druga ob drugo, braneč se proti prečnemu boule-vardu, ki si ga vi del visoko tam gori; m ta boulevard je bil kakor svet-la odprtina, polna solnea v primeri s to ulico, crno od raztajanega sne-ga, oslepelo od megle. Malo voz, mnogo ljudi. Nekateri so plezali po strmini proti boulevardu, težko so dihali in so se jim teiesa naribala naprej; drugi so hi teli navzdoi kjer so se izgubljaK v megli in kjer Je kor cerkve. zaokrožeo kakor hrbet velike živali ob vznožju zapfral uM-co. *. Ti pešci so bile ženske, ražo*
glave, pokrite le s šalem iz rude-čega ali modrega blaga, hitele so v rnlekarije; možje z razgaljenimi prsi in bujnimi lasmi; daJje delavke z obrazi rožnatimi od mraza, odloč-nega in trdnega koraka; uslužbenci ministrstev v dolgih suknjah in visokih klobukih, dostojne, nekoliko oguljene zunanjosti.
Vsi kriki jutranjega Pariza so se križali na tej cesti, med tem ko so branjevci s sočivjem z zibajočimi in ritmičnimi šunki, kakor ladja v viharju, potiskali v polnem vetru svoje zaloge navkreber.
Vse to ni bilo prav nič podobno faubourgu Saint - Germain... Chonchetta je čitala na modri tablici na nasprotni strani ulice:
—  Rue de Martvrs.
Voznik se je ustavil pred želez-no ograjo širnega dvorišča, obdane-ga od dolgočasnih paslopij, ki so bila vojašnicam precej podobna.
Dina je prijela Chonchetto, ki je še vedno opazovala svojo okolico, za rokav.
—  Hitive, ljubica moja; še prehladiš se.
Vstopili ste skozl maku odprta vrata ograje na levi. Še dosti mlada ženska, ki je pometala po dvorišču. je, zagledavši ju, prestala z delom. Ote ip ie brezdvomno i^mrulu, za«
kaj stopila je k njej in ji rekla eno-stavno:
— Tu smo... nič novega:
—  Ne, ničesar,    je    odgovorila hišnica.    Govorila sem z usmiljenko to jutro. Vedno enaka. Je - li to mala, ki naj ji jo privedete?
—  Da, je odvmila Dina.
—  Prav ljubica je...   Podobna jj je, na las... Objemi me mala.
—    Ne,   je   odgovorila Chonchetta.
—  Boji se, vsaj veste, Je hitela Dma... mudi se mi,     Popeljem Jo gori.
In peljala je dekfico za roko čez dvorišče. Da, gotovo Je poznala nišo, zakaj prav nič se ni obotavljala med številnimi vrati, ki so vodila na to dvorišče in nosila na vrhu crne nadpise: stopnice A, stopnice B.., Naši znanki ste se napotile po lese-nih, ozkih, revnih, toda snažnih stopnicah, kakor ćela MŠa.
V tretjem nadstropjupred ma-Hmi vrati se je Dina ustavila rekoč:
— Tukaj je.
Potrkala Je. Nihče pa ni odprl. Cakale ste nemirnega srca; hrup kašlja se je oglasil za vrati. Dina se ni upala znova potrkati.
Jasno ste sllšale klicati glas:
— Ljuba sestra!
(Đaij« pmin<mii>: -
Stran 4.
9&OVEN8KT NAROD% dM &• JaalN I#l6t
127. fcev.
r vUadnostio, i kata* ta odlflnta. vso   svoto podporo.   Rtvnttdlttvo
kurza si je priskrbelo v »Kalser Frans Joscf - Lehreriimenheim« gotovo šte~ vijo mest, kjer dobe kandkiatinle proti mesečneinu plačihi 56 K hrano te stanovanje. — Tako se je preskrbclo za kandidatinje italijanske narodnosti, slovenske pa tavajo okoli kakor Izgubljene ovčice.
Za poročnika ie povisan prapor-ščak Fran Erjavec 5. domobran-skega infanterijskega polka v Pulju.
V  Trstu in okolici je strogo pre-povedano vsako fotografiranje In slikanje kake pokrajine ali kakega objekta. Kogar bi se   zaiotilo pri    fotografiranju ali slikanju, ga zadene globa do 200 K ali zapor    do 14 dni,   v težjem slučaju se ga izroČi sodišču.
V  italiianskem vjetnlStvu se nahaja Alojzij Ferjančič iz Gorice, eno-lerni prostovoljec - korporal črn. bat. 157., in sicer v kraju Finalmarina.
Medd vfetniki v Srbiji sta izkaza-na: Josip Hvalič in Anton Lenardič, korporal, črn. p. 27., oba iz goriške okolice.
Predavanje o srednjeveškl suž-njosti v primorskih deželah. Vseuči-ližčni docent dr. E. Traversa bo pre-<5aval 10. t. m. v »Uraniji« na Dunaju o srednieveški sužnjosti v primorskih deželah.
Velikega morsksga psa so videli ribiči pri zalivu Bačvica v Dalmaciji. Tehtal je gotovo 1000 kilogramov.
Dnevne vesti.
—  Občinski svet ljubljanski ima
redno javno sejo v torek, dne 6. junija 1916 ob 6. popoldne v mestni dvorani s tem - le dnevnim redom: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Obljube novo-sprejetih ljubljanskih meščanov. Na-domestna volitev članov obrtnega odjeka. Personalno - pravnega odseka porocilo o dopisu Mestne hra-niinice ljubljanske glede izvolitve člana upravnega odbora. Finančne-ga odseka porcčila: o računskem sklepu mestnega zaklada za I. pol-letje 1915; o računskem sklepu mestnega ubožnega zaklada za I. polletje 1915: o računskem sklepu splošnega ustanovnega zaklada za I. polletje 1915; o računskem sklepu mestnega Ioterijskega posojila in amortizačne-ga zaklada tega posojila za I. polletje 1915; o računskem sklepu zaklada meščanske imovine za I. polletje 1915; o poročilu mestnega stavbnega urada o uspehu mesmih vozeoj v lastni režiji za Čas od 1. ja-nuarja do 15. aprila 1916; o dopisu ravnateljstva Mestne hranilnice glede znižanja obrestne mere pri hipo-tečnih posojilih Mestne hranilnice; o prošnji predstojniŠtva hiralnice sv. Jožefa v Ljubljani, za zvisanje pri-stojbine za hiralce; o prošnji hotelir-ke Frančiške Heger za podaljšanje zakupne pogodbe za zakup hotela »TivolU za dališo zakupno dobo. Stavbnega odseka poročila: o poro-čilu mestnega stavbnega urada glede gradbe novega šentpetrskega mostu; o dopisu mestnega tnagistrata glede imenovanja dveh novih ulic ob Cesti v Razno dolino; o dopisu rnestnega magistrata glede odstra-nitve rastlinjaka na parceli -Gospodarske zveze« ob Bleiweisovi cesti. Ravnateljstva mestne klavnice poro-čiii: o računskem sklepu mestne kiavnice za I. polletje 1915; o dopisu ravnatelja mestne klavnice glede spremembe klavničnega regulativa v zadevi klavničnih pristojbin za te-leta. Upravnega odbora mestne elek-trame in mestnega vodovoda poro-čili: o računskem sklepu mestne elektrarne za I. polletje 1915; o ra-čunskem sklepu mestnegs vodovoda za I. polletje 1915. Dnevni red tajne seje: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalno - pravnega odseka porocilo o prošnji neke šolske služkinje za uvr-ščenje v status mestnih slug. Obrtnega od-seka poročila o raznih pro-šniah za razne obrtne koncesije.
—  27. črnovoiniški polk. Bogato zgodovino   uspešnega    delovanja   v svetovni vojni si gradi domači črno-vojniški polk št. 27.   Bil je doslej že na vseh avstrijskih bojiščih in poro-čali smo že, da se je odlikoval ta polk po posebni hrabrosti v Bosni, v Srbiji in v Ćmi gori. Ta hrabrost je že-!a priznanje v  opetovanih   pohvalan poiku nadrejenih vojakovodij. Tuđi v zadnji dobi   so   se   postavili  »stari Kranjci«. Izrecno pohvalo je žel prvi bataljon    27. črnovojniškega    polka. Da izvedo zanjo tuđi rojaki.   nai   jo priobčimo doslovno. Glasi se: »Prvi bataljon 27. črnovojniškega polka je v zadnji dobi doprinesel najbolJSe dokaze    svoje    volaške    sposobnosti. Vsied čuječnosti posadke je bil v no-či . . . sovražni napad takoj popolno-ma odbit.    Med   silnim   obstreljeva-njem je posadka v dobi od ... do . . -neomajeno vzdržala. imela ne malo Ufiub* a, jejv&Uub teinu s,ypja službo.
MbUtviafci svote doilMtti »rtW Hala. To it sasim Mprastaao te v
najsprtđnejlih vrstah ostbno Moto-čega poveljnlka   stotnika Tavčaria.
njegovega vrornopriđnega častniške-ga zbora lo hrmbreg* moltva. Irre-kam v imenu najvišje službe izbor-nemu poveljniku. vsem častnikom in moštvu moje posebno priznanje lo zahvalo.« — Pođpi*: g. generala. — Pi ipomnimo. da je 27. črnovojniški pešpolk imel v vojni vršiti mnogo-kiat relativno in absolutno iako tež-ke naloge. Dejanle. ki služi navedeni pohvali za podlago, je polk doprinesel na gori. katere ime ie znano po sUnih, krvavih in neprestanih bojih in po neizmerni strategični važnosti
—  200.000 K zbirka Tedna Rde-česa križa na Kranlskem.   NajboljSi poziiavaici razmer so    računali,   da bo maihna   in    nebogata   vojvodina Kranjska nabrala   nalveč   60.000 K, kar bi tuđi odgovarjalo   razmeriu   z drugimi    bogatejšimi     kronovinami. iVepričakovano visoka zbirka? prese-ga torej daleč vsa najsmelejša   upa-nja .n je iznenadila   ćelo   nabiralce same. Le-teh nemajhni trud je boga* to poplaćan s tolikim uspehom. ki se se veča. ker vsak dan   dohajajo   Še nove zbirke.   Na čelu vse prireditve v vsej deželi stal je poseben   od De-žebega društva Rdečega križa ustanovljen   odbor    pod    predsedstvom ces. svetnika g. Ivana M a t h i a n a. c. In kr. dvornega založnika. s elani gg. dr. Josip Ažman.   odvetnika; Nans K r i s p e r . veletržea in   Emil T o n n i e s. tovarnarja, vsi v  Ljubljani. Ta odbor je po vsej deželi or-ganiziral in vodil delo ter je pritegnil k sodelovanju vse    prebivalstvo.    V resnici se je po vsej   deželi    strnilo vse na skupno delo brez razlike vsa-ke^a strankarstva, prednjačila je pa vsepovsod zlasti diihovščina in uči-teijbtvo   ter sploh   vsa   inteligenca. Poderali so odbor krajevni   odseku pođi uznice društva Rdečega križa ih zlasti tuđi okrajna glavarstva. Upra-vićeno lahko rečemo: Vsak je storil svojo doižnost. vsak je lahko   pono-sen na izvanreden skupni uspeh nad ZOo.uog K zbirke, ki Klasno kliče, da hoie rrdi doma ostalo   prebivalstvo Kranjske sta«.i v dolžnostih med pr-vimi, kdkor   njeni junaki   v   vojski vedno v*iraja]o na prvem mestu.
—  Za »Rdeci križ«. Z dovolje-njetn c. kr. policijskega    ravnateljstva z dne 30. maja 1916, št. 6/3/Pr., priredi zasebna slovenska    dekliška osemrazredna    ljudska šoia v Lich-tenthurnovem zavodu v ponedeljek, dne 5. juni ja 1916 ob 7. zvečer šol-sko slavnost, katere  Čisti donos   se izroči Deželnemu in gospejnemu po-možnemu društvu Rdečega križa v Ljubljani. Spored:  1. dr. M. Opeka: Pesem o vinarjih. 2. K61o, — Vola-rič:  Slovenske mladenke, pesem. 3. St. Premrl:  Marija pomoćnica,    pesem.    4. Marija, zaščitnica Avstrije, igra v enem dejanju. 5. Fr. Ferjan-ČiČ:    Predica, pesem.    6. Za Rdeci križ, igra v štirih dejanjih.    7. Lich-tenegger: Lepa naša domovina, pesem. 8. Fr. Ferjančič:    Naš prapor, pesem. 9. D. Jenko: Spomini na domovino, pesem. 10. Medved: Domovini, pesem.   11.  Laharnar:    Lahko noč. pesem. 12. Kolo: Cesarska pesem. — Slavnost se vrši na dvorišču Lichtenthurnovega  zavoda.    Vstop-nina 1 K. — 2 ozirom na blagi na-men, se preplačila in darovi hvalež-no sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi — Lichtenthurnov zavod.
—  Za nemške državljane.   Glasom sporočila    ces.    nemške    vlade morajo oni nemŠki državljani    ćrno-vojniki    letnika    1917   (rojstno   leto 1897), ki so sposobni za vojno, a nišo bili izvežbani nemudoma   odriniti v Nemčijo ter se   zglasiti    pri    prvem okrajnem vojaškem   poveljništvu, ki ga dosežejo.    črnovojniki. ki se    od-pravljajo v Nemčijo, dobe v Ljubljani pojasnila in podpore za vožnje pri konzularnem agentu nemške države g. Otonu Windeisu,    Kongresni    trg štev. 8.
—  Napisi v Srbi]?.    Gospod po-poročnik Hudft nam piše iz Uzice v Srbiji: V 177. številki ste priobčili notico:     »Ulična imena v zavedenih srbskih mestih.«  V pojasnilo toliko: Manjša srbska mesta    poprej    nišo imela zaznamovanih svojih ulic, narod jih je pač naziva! po svoje, toda u radnih imen ni bilo. Radi orijentacije za vojaltvo jih je vsak komandant dal označiti po svoje, a to samo provizorno. Na ta način so v Kruševcu in Kraljevu ulice nemške, v Čačku nemške in madžarske, a v Uzicu — rimske;   vsaka ulica ima namreč svoto rimsko Stevilko, niše pa arabske. Tako stanujem laz n. pr. III.—26./1; t. j. ulica IIT., hISa 26, 1. nadstropje.    V Bclemgradu *o ulice ostale kakor pred vojno, samo srb-slte, dve ali tri, so iz razloirov spre-menjene.
—  Po RđičMi križa na Dunaju. se Je dognalo, da kad. a*p. 55.   pdU Dolkl &ance„Skočir   (Kovačev)   u
Starte* mU pri KoharlAi li •* amtmm to bil kakftr i* to tavorilo ranjen v usu in prilel t ttm v resko vjetništvo. Sedaj se nahaja v Iwano-wem. \yoznesensk, Qour.: >Vladimirf Rusko.
— Kdo kaj ve, kje se nahaja korporal Rudolf Mihelič,   domobranske-ga pe&oolk* St. 27., 8. stotnija, I. vod. Doma je iz Zarnosteca št. 34., občina Sodražica. Posrreia   se od   avgusta 1914. Blagohotna poročila se prosilo na njegovo ženo Marilo Mihelič. 2a-mostec št. 34., požta Sodražica. proti povrnitvi stroškov.
—  Drugo patrijotično oabiran)e volneaine hi kavčuga. Vsled odredbe c. in kr. vojnega ministrstva se ima tekom meseca junija t. 1. izvršiti vnovič    »patrijotično    nabiranje volnenine in kavčuga«, fn sicer   na-tančno po vzorcu predidočih patrijo-tičnih zbirk. To nabiralno đelo je zo-pet v rokah solske mladine, in sicer v Ljubljani to pot v rokah   ljudsko-šolske mladine. Ljubljana se za   to delo razdeli v pet okrajev. Nabirali bodo samo dečki, in sicer v skupinah po dva, oziroma trije s posebnim! iz-kaznicami.    Najprej    razdele stran-kam oklice in čez nekaj đni pridejo po pripravljeno blago, ki bodi — če Ie mogoče — v zavojih in prevezano z motvozom. Ker je ljubljansko  ob-činstvo že neštetokrat   najsijajnejše posvedočilo svoje patrijotsko mišljenje, je pričakovati, da bo tuđi ob tej priliki darovalo v patrijottčnc name-ne kar največ možno volnenine    in predmetov iz kavčuga.    Darove    iz kavčuga bi bila posebe zamotati.
—  Nakup Konj. C. in kr. uprava kupi proti takojšnjemu plačilu konje od četrte^a leta naprej.    Posestniki takih konj se vabijo v Ljubljano   v konjeniško   vojašnico    (Nuschakova vojašnica) v Trnovem,   kjer   jih bo nakupovalna komisija vsaki dan od 28. maja od 9.ure zjutraj naprej spre-jemala. Konj, kateri imajo evidenčni list, se seveda ne sme prodajati.
—    Deželna   gospodarsko -  p<^ možna pisama za vpokUcane voinikc v Ljubljani (sodna palača), daje brez-plačno pravno pomoč in zastopstvo v   zasebnepravnih   zadevah   vpokli-cancev in njih svojcev.
—  C. kr.  posredovalnica za delo vojnim   invalidom   na   Kranjskem, deželnl urad Ljubljana. Za nek trg na spodnjern štajerskem se išce invalid za službo obc. sluge in redaria. Znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Neoženjeni imajo prednost.    Plača po    vporabljenosti. Išče se tuđi portir   in sluga za   neki konsulat v Trstu.   Znanje nemškega in kakega slovanskega jezika potrebno. C. kr. posredovalnica se nahaja v ravnateljski pisarni c. kr. drž. obrtne sole, Gorupova ulica Števr. 10, I. nadstropje, vrata 33.
—  Ofcrtniki, pozor! Vsi oni obrt-niki, ki so dobili v smislu § 58 obrt. reda odlikovanje, da smejo imeti ce-sarskega orla na napisu in pečatu, se opozarjajo, da moralo   sedaj    imeti mali  avstrijski  c;rb, kakor je opisan v razglasu c. kr. ministrskega pred-sednika z dne 3. novembra 1915, št. r>27 drz. zak.
—  Po šišanje cen tobačoih Izdel-kov. Počenši z I. junijem 1910 so se tobačni izdeiki splošno podražili, kar je bilo neizogibno in je naravno po-sledica pov:šanja izdelovalnih    stroškov in potrebe dvigniti državne do-hodke. Cene inozemskih   tobakov so poskočile do 100% in one ogrskih to-bakuv uo 50%, poleg tega so se pa tuđi pouražile vse druge   potrebšči-ne. Ražen tega so se povišale osebne doklade uradnikom in delavcem. tako da se mora računati s tem. da se bodo zvišali v    najbližji   bodočnosti po vojni izdelovalni stroški še  za 30 do 50 milijonov kron. Da mora država v svrho pokritia velikanskih vojnih stroškov iskati    novih    virov   in obstoječe vire dohodkov. kjer je le mogoče dvigniti. bo vsakomur jasno. \sled tega, kar je čisto naravno, tući kadilcev ni moglo prezreti. Uprava tobačnega monopola si je pa pri-zadevala. da po možnosti    ne  obre-meni preveč kadilcev.   Tako so   se pcdražile   male   tuzemske.   melane inozemske smotke, cigarilos,   porto-riko, kube in viržinke, ki zavzemajo 90°/o konzuma pri smotkah, le za 1 vinar komad, boljše vrste smotk za 2 do 4 vinarje, najfinejše smotke za 6 vinarjev in konečno  razkošnostne smotke za 10 do 40 vinarjev komad. Isto velja za $ v a 1 č i c e. Od teh so se ogrske. drama in športne svalčice, ki znašajo 807c   vsega   svaičičnega konzuma, podražile le za pol vinarja komad, boljke vrste za en vinar, fine za 2 vinarja in najfinejše za 3 in 4 yi-narje komad. Navidezno so se v vif-ii meri podražili svalčični toba-ku pri kojih je cena in sicer pri naj-cenejših in onih, po katerih   je   po-vpraSevanle največje,   sledeče   poskočila za zavitek 25 g: pri najfinel-iem ogrskem svalčiSnem tobaku od 22 na 30 vinarfev. pri dramskern od 30 na 40 vinarjev. pri srednje   finem
tarllMB od M m «5 vHart&v ta nrt Đnem btrcm»v%k*m od 60 na 90 vi-
narjev. Pri finih svalčičnfli tobaldh se Je đvignOa cena pri 100 g za i K
S0 vin. do 4 K 20 vinarjev bi pri na]-hnejših vrstah za 6 do 8 K. To po-draženje Je pa le navidezno, kajti od kadilca samesa napravljena svalčica, kl tehta 1 z ne stane nič več, kakor izgotovljena svalčica, ki si Jo kupi v triflki. Pritobaklh za pipo se Je podražil domači tobak od 8 vinarjev na 9 vinarjev za zavitek 30 g. Cene tobaka zanosljanje. po kojem Je zanimanje ve4no manjše, so ostale neizpremenjene. To podraže-nje tobačnih izdelkov bo pa imelo za državo sele po povratku normalnih razmer popoln financijelni uspeh, ker se sedaj v vojnem času zvišani pre-lemki iz podraženja tobaka zjednačijo s povišanimi izdelovalnimi stroški in z oddajo tobačnih izdelkov v veliki množini vojagtvu po znižani ceni.
—  Drenlkov vrh.   Naznanja  se tem potom, da je Drenlkov vrh, kateri se nahaja začasno v posesti c. in kr. rezervne bolnišnlce št. 2, tu, vojaško zaprt, ter so pota   na   tem posestvu za občinstvo   neđopustna. Ker pa vodi okoli te^a posestva lepa turistovska DOt, se občinstvo lahko izogne neprilikam,   katere bi imelo r>ri prehodu skozi posestvo, s tamo-šnjo stražo.
—    LJudskošolsfca   vest.     Ana Ty 11 i je nameščena za suplentinjo v Spodnjem Toplem vrhu,   ker   je učitelj Josip S t r a u s s odšel k vojakom.
—  Poroka. Poročil se je gospod Rudolf pl. Schildenfeld, sodni uradnik, z gospico Pavlo Ramovi Bilo srečno!
—  Javna  knjižnica   »Gospodar-skega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« je izposodila v mese-cu maju 4789 kniig. Knjižnica posluje vsak torek, sredo, petek in soboto od pol f). do 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. do-poldne v  društvenih prostorih  Pred i^rišČem Št, 1  (nasproti MarCana na Rimski cesti št. 19).    Knjižnica šteje 6528 izposojanju  določenih  knjig in je dostopna vsakomur. Na razpolago so novi popolni knjižnićni imeniki.
—  Kovinska zadruga v Ljubljani naznanja, da se vrsi preizkušnja vajencev dne 8. junija ob 10. dopol-dne v zadružni pisarni. Pismene ali ustmene    priglasitve 5© oddati    naj-kasneje  do  5.  junija  predsedniku   gr. A. Lenčku ali  načelniku    g.  V.  Ur-bančiču.
—  Mestna    zastavllalnica    ljubljanska naznanja p. n. občinstvu,   da se vrši dne 15. t. m. redna mesečna dražba v mesecu tuni ju 1915 zastav-Ijenih dragocenosti in efektov   od 3. popoldne    dalje v uradnih  prostorih. Prečna ulica št. 2. Posebno se še opo-zarja, da na dan   dražbe ni    mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih pred-metov. temveč le   najkasneje  zadnii uradnl dan za stranke pred   dražbo. — Za prosto voljno dražbo  namenje-ne predmete nai prineso stranke do-poidne en dan pred vršujočo se dražbo v urad. Dragocenosti. kakor efekti večje vrednosti se od zato interesira-nih oseb lahko ogledajo na dan dražbe od 9. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih.
Teden Rdečega križa v K'amnlku in kamniškem poiitičnem okraju se je prav dobro obnesel. Kamniški krajevni odbor (načelnik g. baron Lazarini) je sklenil izvesti to prire-ditev za cei politični okraj in ie po-veril nalogo o izpeljavi te prireditve c. kr. davčnemu oficijalu Franu Kratner, ki je prevzeto težavno delo odlično d^vršil. V Kamniku razpro-dali so gg. trgovci radevolje zastavice in deloma tuđi znake, dne 30. aprila pa so prodajale gospice znake in cvetice po ulicah ter so dosegle znatne uspehe. Dne 29. aprila pri-rejen cerkven koncert v župnijski eerkvi donesel je 603 K 26 v v prid tednu Rdečega križa. Prodalo se je v Kamniku znakov m zastavic za 1112 K 60 v in nabralo prostovoljnih doneskov 398 K 34 v. Skupni do-bodki v mestu znasajo 2114 K 20 v. torej na vsako osebo izdatka več kot eno krono. Na zunanje občine se porazdelilo cvetic. znakov in zastavic za 3764 K 10 v, prostovoljnih doneskov in novih udnfn pa so občine doposlale 6523 K 89 v m narav-nost v Ljubljano. kolikor je dosedaj mano, 543 K 10 v, tako da znaša skupen uspeh kamen sTce^a politične-ga okraia 12.945 K 30 v. Pridobilo1 se Je 144 novih udov in sicer 3 po 100 K (Domžaie), 140 t*> 4 K Jn 1 po 2 K. Vplačalo se je teh udnin 624 K. Vseh članov šteie sedaj podružnica 276. Nekatere občine, kakor: Dom-žale, Dob, Dolsko, Blagovtca, Dol, Moravče, Jarše, Motnik, Spitalič, Smarca tt± so se v požrtvovainostt in patrijotizmu posebno izkazale. Vserru ld so pri tej prireditvi sode-lovall in pripomogli do tako lepega uspeha, izrekamo tem potom nai-lepšo zahvala
TtdM RdečMa krizi m Jivor* OHOL Pod vodstvom gd& M. Lildc, c kr. poštarice in petih prcdsednlc gospodičen] učiteljlc se ]e nabralo v tednu Rdečega križa 1100 K. Pristo-pUo je več članov. kateri so truda* polno sodelovali.
Teden Rdečesa križa na Jeseni-cah. Oorenjsko. Jeseniška podružni. ca avstrijske družbe Rdečega križa je zamogla izkazati s pomočjo vseh slojev, obeh narodnosti, kakor občine, župnega urada, kranjske obrtne družbe, železniške postaje, šol dru-štev, kino - gledišča L dr. sledeče. tednu Rdečega križa namenjene vso-. te: Za znake, nabiralne pole. prireditve, zastave 2334 K 40 v, kateri znesek se Je že oddal svojemu name-nu. Posebni darovi namenjeni podružnici 280 K, udnine 54 K, skupaj 2668 K 40 v. Vsem darovalcem, nič manj pa onim damam in gospodom, pa tuđi šoiski mladini, ki so ćelo Čez določen čas, kar je tuđi krivo zakas-njenemu poročilu. neumorno delovali za dobro stvar — se tem potom izreka iskrena zahvala.                Ka.
Lozatec. Dne 1. junija je iz ne* znanega vzroka pogoreia hišica krojača Antona Križaja. Takoj prihiteli vojaki in domača požarna bramba, so resili ubogi družini vsaj potrištvo. Zavarovalnina je zelo nizka^ zatorej se spodobi, da mu domaćini pomaga-jo kolikor mogoče.
Jecljanje. Mati z jecljajočim otrokom prav lepo prosi za svet ali in kako se odpravi ali vsaj zmanjša ta napaka govorjenja!? Slišala je, da je v Gradcu šola za take otroke. Prosi prav lepo, ako je komu kaj več znano, naj blagovoli to sporočiti v »Slov. Narodu«. Za vsak nasvet bo prav iz srca hvaležna. Pomagajte torej ubogemu otroku in nesrečni materi!
Poskušen samomor. Mizarskega mojstra žena Terezija Ahtik v Mariboru, že 61 let stara, si je z britvijo poskusila prerezati žile in se je na roki težko poškodovala. ZdaJ ie v bolnici.
Otrok iz Kodanja.  Kino »Ideal«.
Kakor znano, prične danes, v soboto, dne 3. junija Ideal - kino s podvajanjem učinkovitih nordijskih filmov. Spored učinkovitasti za 3 dneve: Danes 3., nedeljo 4.. ponedeljek 5. junija: Otrok Iz Kođanja. Drama male filmske igralke v 4 dejanjih s priljubljenima igralcema Oto in Hani Reinwald v glavnih vlogah. Krasno inscenirana slika, koje prizori z obe-ma gori imenovanima otrokoma nu-dijo najvecji užitek. Usoda otroška. vedno zanima, zlasti še, če je tako krasno orisana. kakor v tem filmu. Druga točka tega sporeda je veselo-igra »Ogrinialo pade« z gg. Bučnom in Olsenom v glavnih vlogah. To je ena najprivlačnejših burk izmed vrste 'nordijskih filmov. Zelo zanimiv je tuđi Sascha - Messtrov tedec 81 «• Ta spored je mladini tuđi primeren* — Drugi spored nordijskih učinkovitosti se bo predvajal od torka 6. do četrtka 8. junija 7 glavno dramo: Mož In njegova senca. Igra v 4 deja-njih s priljubljenim umetnikom Valđ. Psilandrom v glavni vlogi. — Predstave ob delavnikih ob pol 5. popol-dan, 6., pol 8., in 9. zvečer. — Ob ne-deljah in praznikih ob pol 11. dopol-dne, 3., pol 5. popoldne in 6.. pol 8. in 9. zvečer. Kino >Ideal«.
Najden križec. V Ljubljani 15. ali 16. maja sem našel križec s krono na vrhu. Sredi križea so vdelane dve črki F. J.„ na drugi strani pa letnica 1849.; okoli je pisano: Viribus unitis, Kdor je ta križec izgubil, naj se oglasi.. Našel ga je Alojzij Habjančič, k. u. k. Inf. Rgt. Nr. 17.. 4. Felderzatz-Marschkomp., 4. Zug, Judenburg, Ober - Steiermark.
Damsko uro je našel v nedeljo dopoldne v Vižmarjih Fran Lukman. ki stanuje v Rožni dolini 109. Dama, ki ie izgubila uro, nai se zglasi pri njem.


127. itar.
.SUOVENSKI NAKUU4,   dne 3. jttflija 1916.
Stran 5.
Razne strnu
I          ♦ Usoda na Portugalskem    za-
I   plenjenih nemških  ladU.    Iz    Berne
I   javljajo: Izmed 65, na Portugalskem
zaplenjenih netnških pamikov, jih je
bilo 5 prepuščenih Italiji, dru^i pa se
bodo rabili deloma za prevoz voja-
štva četverozveznih držav,   deloma
se uvrste kot pomožne   križarke v
portugalsko mornarico.
•     Oporoka    ruskega    velikega kneza Konstantina. Lani je umri veliki   knez   Konstantin  Konstantinovič, zapustivši oporoko, ki je postala zna-
J na sele zdaj, ker jo je moral prej car odobriti. Veliki knez Konstantin je Ml odličen ruski pesnik in pisatelj. Zapustil je Puškinov prstan bodoče-mu Puškinovemu muzeju in za njega ustanovitev veliko svoto. Akademija znanosti v Petrogradu dobi vso ob-I širno in važno korespondenco pokoj-I nikovo z najrazličnejsimi političniml in literamimi osebnostimi. Veliki knez je zapustii tuđi vaine zapiske. a je določil da se smejo obelodaniti sele leta 2005.
*     Morilec     žensk      aretiran? ^Prager - Abendblatt« poroča iz Ko-morana    pri    Pfibramu:     Tukajšnji t*rožniki so . aretirali v komoranski tovarili  izstrelkov  zaposlenega  ogr-skega črnovojniškega vojaka Vacla-va Lipo, ki je na sumu, da je identi-čen z zasledovanrm morilcem žensk Belo Kišem iz Činkote pri Budimpešti. Aretiranec je po Kiševi fotografiji frapantno podoben morilcu žensk. Tuđi neke posebnosti zasledovanega morilca ima aretirani Lipa. Postal je sumljiv tuđi vsled tega, ker je skle-pal znanje z mnogrimi ženskami    in f:m    delal    ženitovanjske    ponudbe. Aretiranec srdito taji, da bi bil s Ki-sem identičen.
♦  Mastni doblčki. Delniška dru-žba  »Bomische Petroleumrafiinerie« v Kolinu je glasom svoje bilance napravila v letu  1915.  čistega dobiČka 2,064.400 kron,    zaslužila    je    torej 564.400 kron več, kakor znasa sploh ves njen delniški kapital. To je veli-kansld uspeh, kajti ta dobiček kaže, da je družba v enem letu zaslužila 137odstotno    obrestovanje     svojega kapitala.  Delničarjem bo družba iz-plačala 30odstotne obresti, ostalo ji bo pa še poldrugi milijon od čistega dobička. Ta družba obstoji 14 let, a do vojne se ji je godilo slabo in jo je bilo Se pred dvetna letoma treba sanirati. Pa je prišla vojna družba je ljudsko stisko izkoriŠčala in napravila masten  dobiček.
*  Velikovaradinski bolniški skandal. Pred sodiŠčem v Velikem Vara-iinu na Ogrskem se je v ponedeliek začela   obravnava   proti   nekaterim osebam, ki so prevzele dajanje hrane vr vojaških bolnicah, pa so pri tem go-tjufale. Obtožen je Aladar    Strasser, ki daje za bolnice v Velikem Varadl-[iu že deset let hrano in je pri tem zaslužil veliko premoženje.   Obtože-na je tuđi njegova žena, ki je hodila ro bolnicah in  službujočemu osobju naročala, kako morajo bolne in ranjene vojake pri jedi in pijaci prikrajše-vati. Šodelovala sta pri teh   slepari-!ah tuđi bolniški nadzornik Vogel in manipulacijski      uradnik      Schunka. Kancelist Sos pa je dal podkupiti, da je o vsem tem molčal. Kako se je go-Ijufalo, se vidi že iz tega, da so bol-nikom belill jedi   z lojem,   mesto   z mastjo.
♦  Svoboda na raoriu. V dveh iz-!avah vodilnih oseb na Nemškem in nemškega časopisja glede    pogojev za mir, se s posebnim   poadarkom rx>navlja, da zahtevajo Nemci s v o -bodo na mori u. To je, sodeč po teh izjavah, sploh predpogoj za mir. Svoboda   na   moriu  je izraz, v katerem tiči v e 1 i k o več, kakor bi kdo na prvi pogled trdil. Svobod-nega gibanja na morju ne more nih-^e braniti nobeni državi, kadar vlada mir, in je seveda izključeno, da bi se katerikoli državi   moglo   zabraniti. Kadar bo zopet mir, bođo lahko vse ladje vozile po morju, kolikor bodo hotele, Zahtevajoč svobođo na moriu, pa misli Nemčija seveda vse več kakor Ie neomejeno prostost, voziti po morju. Zanjo potneni svoboda na moriu zagotovitev, da druge  države ne bodo nalagale posebnih carin na tovore, ki i ih  pripeljejonemške 1 a d-ie in da ne bodo druge države   umetno   ovirale   tek-movanla  tujih  ladij   z  do-mačimi.   Ze davno pred sedanjo vojno so Angieži Jako pisano gledali mnogoštevilne nemške ladje, ki so se ustavljale v vseh angleških prista-r.ih in angleškim ladjam   odvzemale lovore In potnike,   kakor so angle-ški tovarnarji pisano gledati, da uva-žajo nemške ladje toliko nemških industrijskih izdelkov na Angleško in v njene kolonije. V Zedinjenih drža-vah ameriških so že pred leti začeli r'ospeševati domače    Iadje-lelstvo s tem, da so dolocili za tovore, ki jih pripeljejo   ameriške   ladjef   nižjo
cariuu kai« Ub to &Sa&mjs* '
vore, ki Jih Dripeljejo tuje lacfle. — Zadnje čaše se trudi Amerika, da bi
to še pooštrila; poskuša ustvariti za vse ameriške države dogovor, da bi v vseh imele ameriške ladje prednost pred tujimL Ze to je na škodo Angleski in Nemčiji, ki sta doslej de-lali s svojimi ladjaini velike kupci je v Ameriki, a še večjo pozornost vzbuja na Nemškem dejstvo, da se menda tuđi Angleži pripravljalo na nekaj takega. Vsaj angleski trgovin-
Iski minist. Runciman je v angleškem parlamentu namignii, da obnovi An-gleška navigacijski akt iz 1. 1651., češ, da bi bilo to najhujše orožje za gospodarski boj proti im-perijalističnim težnjam. Navigacijski akt pravi: »Z evropskega kontinenta se srne blago prevažati samo ali na angleških ladjah, ali na ladjah tište države, iz katere blago izvira. Blago iz prekmorskih dežel se srne na Angleško uvažati samo na angleških ladjah.« — Če bi četverozveza mogla seveda s primerno modifikacijo uveljaviti kaj takega, potem bi se seveda sploh več ne moglo govoriti o svebodi na morju.
* Pozabljen jubilej. Tiho in ne-opaženo je potekla dne 16. maja 25. oMetnica, kar je bila sklenjena rusKo-franeoska zveza, ki je od takrat bila os vse mednarodne politike v Evropi. Misel te zveze se je porodila na Ruskcm in je bila posledica različnih dogoJkov od 1. 1848. To leto je Rusija prihitela Avstriji na pomoč in ie udušila madžarsko revolucijo, toda vzlic temu je Avstrija 1. 1858. pomagala Angleski. Franciji. Sardiniji in Turčiji proti Rusiji in prisilila rusko armado. da se je morala umakniti iz Bolgarske in Romunske. Po pariškem miru so bile v Evropi vse države izolirane in ni bilo med njimi nikakih zvez. Med Rusijo in med Avstrijo je vladala velika hladnost in so bili sti-ki m^d tema državama zgol oficijal-ni. Postali so drugačni sele pred rusko - tursko vojno. Tedaj je bil med Avstrijo in Rusijo sklenjen dogovor, čigar vsebina ni znana v detajlih, ki pa je Rusiji zagotovil za vojno proti T lrčiji nevtralnosti Avstrije. Rusko-turški vojni je sledil berolinski kon-gies. Na tem kongresu je Rusija izdubila vse, kar si je izvojevala v vojni proti Turčiji* pač pa. ie dobila Avstrija po vplivu NTen::i]e in Angleške mandat, da srne zasesti Bosno in Her-
Icegovino. S tem je bila premenjena konstelacija v Evi opi. S podelitvijo mandata za okupacijo Bosne in Hercegovine ie prišla Avstrija v tesno zvezo z Nemčijo in \. nasprotje z Rusijo. Ruski kancelar Oorčakov, pre-magan na beroiinskem kongresu, je vsled tega poskusil dati ruski poli-tiki novo orijentacijo. Antagonizem proti Avstriji in Angleski je rodil približanje Rusije Franciji. Ruski poslanik v Pariz, baron Morenheim je dobil naročilo, da pripravi tla za rusko - franeosko zvezo. Francija je sovražila Nemčijo. Rusija Avstrijo — iz tega paralelizma se je začelo po-rajanje nove alijance, ki je zvezala v politično zvezo demokratično re-publiko z absolutno monarhijo. Ko je 1. 1588. imel Bismarck v nemškem drž. zboru svoj veliki govor proti Rusiji in provzročil padanje ruskih papirjev na beroiinskem trgu, je ves svet zaslutil. da je rusko - franeoska zveza v bistvu gotova stvar, zlasti ko je Mohrenheim v kratkem času znal pridobiti Francijo, da je s 500 milijonami irankov priskočila Rusiji na pomoč. Prve dni maja 1891. je bila v Parizu subskripcija na 3% rusko drž. posojilo — podpisano je bilo sedemkrat. Detajlna pogajanja za rusko - franeosko zvezo sta vodila za Rusijo Giers. za Francijo Labou-lav in dne 16. maja 1891. sta aliianč-no pogodbo podpisala ruski car Alek-sander III. in prezident franeoske-republike Sadi - Carnot. Tisto leto je še franeoska eskadra napravila obisk v Kronštatu, kjer jo je pozdravil ruski car, delegacija iraneoskih pomor-Jčakov pod vodstvom admirala Ger-vaisa je pa napravila obisk v Moskvi, kjer so se že v znamenju alijance vršila fraternizovanja. Od tedaj je rusko - franeoska alijančna pogodba neprestano v veljavi. Ve-delo se je že !. 1891. da je ta alijančna pogodba instrument vojne; da je bila ta sodba pravična, čutimo v sedanji vojni.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesiht »Pod Trančo~ vzljudno javlja ta p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Gospodorstvo.
— Ljubljanska   kreditna   buka.
V mesecu   maju vložilo se je na te-koči    račun   In    na   knjižice     kron j
11,047.956-32.   Stanje   vlog koncem maja K 21,053.08414.
Uuh\\ list obscga 12 straši.
Izda)atel| ta odgovorni urednik: Valentin  Kopitar.
Lastnina In tisk »Narodne tlsktme«.
Najboljše za
negovanje zob
Zahvala.
Za mnos;e dokaze Jskrenega so-čutja, za darovane krasne vence, kakor za mnogobrojno čaSčeČo ude !e2ho pri p^ grebu naše ljube, dobre matere, oziroma stare in prastare matere in tašče, gospe
izrekamo na§o najiskrencjSo zahvalo.
Žalnločl ostali.
Zahvala.    |
Za obile dokaze iskrenega so- j čutja,ki so nam došli povodom smrti j našega iskrenoljubljenega, dobrega ! soproga, ozir. očeta in bratranca, ! gospopa                   j                      I
ir. 1» Ua!
c. kr. sodce^a nadsvetnika v p.
izrekamo tem potom našo najiskre-nejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo blag. gospodu primanju dr. Josipu Stojcu za veliko priskrb ob težki bolezni j Ijubega rajnika, Častitim sestram usmiljenkam za vso po2rtvovalnost, in vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njega zadnji poti.
Sloboko žalnjoči ostali*
Kili btani!
ZrtrsvlIlU«
BleicheBberg
StzUi:15.Mfaii31ttp.
Prospekte  daje zdravili-ična komisija.
Zepni WM%
nadomestne   serije    po   50    slik, I
vojne   serije    po   30    slik    daje I
trgovcem najcenejc             I
VLAS in drug
trgovina In prodila tilmov, Praga, I
Vodićkeva  nllca 7.               i
Zahtevajte prospekte«              |
■apta ▼ Spotf.  Si&kl,   Vodmatu
ali kje v blizini snesta       1787
ili Uli i ntn
pripravno za gostilno. Ponudbe pod
„mala hiša 1787M  na upravo lista.
MŽĐIZNATO mOSKINL | letemdija PICCOLf-ja
I         t Ljubljani        ;
Ys*buj9 novađtni ■k  množino ielezo. ■
1 steUenica 2-40 S   ^
Me s fin
priporoca
Narodna tiskarna.
Temeljem zanesljivih poročil stoprav izza zadnjih dni naznanjam vsem sorodoikom, prijateljem in znancem, da je moj sin, oziroma brat, gospod
■a ^B ^h ^1  ^9r   K 19 fta ^3 EB ^S              i^ vB M ^^ Ca bš ^* 32 ?* Hfc^^L
kaod, ini., c. la kr. poročolh v roz., o. In kr, Petro-varađinskega pehotnega polka in fronti častnik ob Soči,
dne 26 julija  1915 padel na bojišću, kraj  Doberdobske planote. Počivaj v miru Ijubljenec, ob meji domače zemlje! Blagega spomina zanj, tihega sožalja zase in za svoje prosi
i765                                                         Dr. Eđvarđ Šavnik.
V K&ANJU, dne 31. majnika 1916.
Zahvala..
Za   izkazano   sočutje o  priliki smrti   našega   ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
lonno Obersnelo
izrekamo vsem  prijateljem in znancem najprisrčnejšo zahvaloi V LOKVI, dne 28. majnika  1916.
1770                                               Žalojoil ostalL
Najboljši   detektivski  film,   ki je   kedaj iz&el v
**
:  v deželnem aledališĆu.
Samo 3 dni: v soboto 3., nedeljo 4.9 pondelj. 5 Jnnlja;
SREBRNA KROGLJA.
Po saanooi totokttvskOHi rotaa« ^Opoka11, apisal Pavel Bosanhayn. Drugi doiivl]al detektiva ENOEL« ----------------------------SBSTA rOZJL   Betija: Eihard 0«wald-
1700 Mtirov ielfl Ote I
1700 metrov dolgi Hlml
Nobono vsakdanfe do|aui]e9  ampak nove  senzacije z občndovanja vredno
tehniko napraTljalo ta Hlm za na|bolišega sezije!
Pri rmoh prodatavah
iijnnjli kiienatiigrafilii usietki i loiisi.
Stran o.
.SLOVENSKI NAKUU% one 3. jttnija 1916.
127. šlev.
Stanjo denamlh vlog X 166,017.740*2.
Glavnica K 40,000.000-—.
Češka industrijalna banka
podružnica v Ljubljani. Stritanjeva ulica St. 9.
Vsakovrstno bančna transakcije.
Vloge na knjižice in na tekoči račun.
Kredite za aprovizačne nakupe in financiranje vojaikih dobav.
I Lena burmanska darilal
w-«m«g> »»»»«?   w«*M«- "•«'    Po najnižjih cenah!
Jtajvećja izbera
nrift, zapsstnit, oJiaooT ifl firtljantoT.
VI;udno vabi za obilen obisk
FR. ČUDEH
Prešernova ulica   1.
Delničar Švicarskih tovarn ur nUnionM.
JL§S. Skaberne
fpecijalađ trgovina pletenih, trikotaš in pen'la.
JL i ubijana, W{psim trg 10.
Velika
i^bira
n ogavic!
Vojaopoitne dopisnice.
K 350 za 1000; 100 vojaških ali Ijubezenskih
K 5*—; umetniških razglednic K 6 razpošilia
po povzetju                    1551
SoUeier-iava zaloga razgledale
Dunal XVI15, Brnnnenatts« 97.
Ako ne ugaja, denar nazaj.
lil^arico
za moške srajce, pmtl   dobri   pl&Či, se za atalno spre]me- Vpraša se pri
C. J. Hamonn, LluBllana.
160t>
Popravila inpreobleke :: točno in ceno.   ::
Popravila in preobleke ::   točno in ceno.  ::
NajccnejSe
dežnike
in solnčnike
domačega   izđelka  priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 — PreSernova ulica 4.
ACORGO
SP6QM\TRC0W^ S : KOLeSi in D6Li ':
•UaBUAnA*'
^B|                                                   —                               1729
Sliuouho, tropinovec in lum
v maotinah od 60 1 dal]e9 po nlsklb dnevnih cenah ae dobi pri trrdki
AJluJlttn, Ljuhljono, m$m cesta si. 15.
IPATENTB
I                                                       vseh đežela izposluje inženir                                            689 I   T9Mm 4BkWB}W^WBLWMJ^fLJf5&*.  oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik  I I                              na Dunaju Vl.v Wartahtlferatraaae žt, 37,________________
C. in kp. dirorni založniki
A. Zankl - sinovi
tovama kemlčalh barv, lakov In Ibrneiev
Resljeva   cesta  1   LJUBLJANA   Marijin trg 1
priporočajo vse vrste olinatih, suhih, ema{lnih In fasadnih barr, prlatnega kran|akega firneia, mavca, prašnega ol]a za tla, strojnoga olja, karbollnela, 6opič«v, ateklar. klela in  vseh  drugih v to  stroko  spada]OČib predmetov.
Ceniki na razpolago.
theVera
American Shoe
za gospode in dame   lb
$o dospcli
iz   Amerike.
i     Sdina prodaja
r         čevljatniea
f    m                                           u,
>. Szantner  ^
JLjubtfana            A
^Selmburgova ulica & 4\
Mideby        ^
nceiHntcklos   ^
Boston* Mass. U.S. A.
Irad^sarK railtUrel*
0ttodql salot^
SUariia Sot%l — £iubljaqa, Židovska alte a si 8
odprto slcladišče na»proti štev. 7
pr'tporoča   cenjenim   damam in gospicam svojo bogato isbero   najokusneje   nakitenih  svilenih Jdobukov in slamnikov. redno novih dunaiskih modelov, praznih oblik prvovr stnihtovarn in najmoderneišega nakita.
Priznano najtuife cenel
Priznano najniije cenel
Popravila po želji.
Zahu klobuki vedno v zalogu
Zunanja naročita obratom pošte.
127. Star.
»SLOVENSKI NAKW, mt 3. jmrija »te.
Stran 7.
Pesem mladine.
1916.
Mojo srčno kri škropite, po planinskih solnčnih tleh, kakor seme je vrtite po doleh in po bregeh!
In srce jim bo ogrelo cvetje zraslo iz krvi, da za rod in dom plamtelo bode jim do konca dni!
S. Gregorčič. Iti karaarkoH se oko obrne, cvete lepote nepopisne kras; prizor se za prizorom nam odgrne — slik svežih, pestrih živobojni pas!
V  nebo  visoko, v  soinca  luč  pre-
žamo
gora se kamen dviga vekovit, molče se pno grebeni    v    noČ    vi-
harno —
kaj more grom nm In kaj strele svit! \jih veličast  stoji  nepremagljiva, kot je za dom ljubezen neminljiva!
V  pobočju   gozd   skrivnostno   tam
šumi:
zelena halja vije se v podolje; in s ptico ptica sladko govori, ctudenca val odpeva dobre volje; šum reke raste in drhtčč zamira, kot da umetnikova roka daleč kje mogočnim orglam tajnosti odprra, ki srcu le umljivo govore... 0, kam bežiš, bobn^či glas vod&, šepet ti mehki našega vodovja?
V  življenje budi semena polja, da blesk zasine žitnega valovja, ki v vetru se poljubnih poigrava, kot    zlato     morje    pada,   vstaja,
plava...
O,   kam?...   Ni   li   tam   doli naše
morje,
ki nosijo valovi mu pozdrav od t<yd,  kjer boci  naše  se  obzorje? Pozdrav sporoča naša mu ljubav! Ko vode so nam zemljo porosile, v oblak se dvignile. vanj se izlile, gredo, da z morjem bi združile se,
spojile, ki — nikdar mirno   —    hrepeni    v
daljave.
kot ščit je klen 6b prsih očetnjave v neba sinjino brizga val peneč, tako grozan, tako preteč! 0, morja sila ti nepremagljiva, kot ]e za dom ljubezen neminljiva!
Pod zemljo pa priroda večno snuje,
prečudne tvore oblikuje —
in čtovek ostrmi zavzet.
zroč ta podzemski bajni svet.
Um roki pota naravnava,
da seza v temo po zaklad,
ki v ceni zraste tisočkrat,
ko misli jasne moč mu zdrava
namen odkaže m obliko da,
ki nam naj služi, nam velja!
Nam?... Kaj pravice reče čast, ko svet je ta nam vpisan v last? Smo li, ko nismo nič imeli, z nasiljem drugemu ga vzeli? Je li krvava naša pest in z grehi obtežena vest? So 1! ga tujci nam ravnali, brez dela mi  plodove  brali? Morda brez ognja smo srca v Ienobi duševni čakali, da nam pero ih knjigo da usmiljenje sovražnega sveta?...
Dm davnih doba, ti govori,
če nisi ob prosvete zori
tu zrla naših dedov že,
kako so misli njili rodile
zavest in dvigale srce;
kako njih delavne roke
tla so orale, dom gradile
!n kot z verigami naše
to Jveto zemljo priklenile!
Ta vez na vek je nezlomljiva,
kot je za dom ljubezen neminljiva!
Kar smo — to naša je pravica! Stran, kdor grabljivo hoče k nam! Če dvigne ena se desnica, junak od nas že vsak je sam! če pa vseh moč se v eno združi, teh tisoč rok le v eno pest, spoznaj, kako se domu služi, kako je vsak do smrti zvest!
0, pač srce se krči, duša plaka,
ko smrt objela je junaka —
vsak vreden vseh je bolečin!
Nad njim pač sklanja misel vsaka
do mrzle jame se globin!
A kri njegova nam rodi
iasnejše, svobodnejše dni!
Iz te krvi, iz del junaštva,
ki v njih mrjč pohlep sovraštva.
Premnoga žrtev dviga našo čast,
spoznan ja v prsi lije slast:
Ne v spone stisk in v temo zraot —
naprej, navzgor gre naša pot!
Mladina — jaz pa mesta njih,
ki bili so, a ni jih več,
hitim duš razviharjenih,
k prisegi dvigam glas grmeč:
Do koder vid ponosno polje,
vsi ene misli, želje, nade, volje,
iz sil duha in rok gradeč,
nikdar s pokojem se mame*.
za dom stojimo vojska nezniagljiva,
kot je ljubezen naša neminijiva!
Ustvarjamo, prerajamo —
V življenje nova vstaiamo!
MATfflONIS'1
f U SVOJOJ I I ANALJTIČNOJP I      KAKVOČf    £
fMia/ii nHmr rij« pomoKnoI
gESSHOBttg

u ttlnid za a
dofrro ohrarreni kupi tako]
Hadolf Dergan,
.....  ■ trgovce =====
M^mAJbi **•&*,   Štajersko«
Bol]4a gospa srednje starosti, dobro izurjena v gospodin}sivu, v   šivanju  in   ročnih   delih   IŠče
prrmerne službe.
Ponudbe pod „Zanpljiva 1750"
na upravništvo »Slov. Naroda«.      1750
Eimilip Ia
v Braftab pri Fcstojni, nanovo po-
pravl]ena,    z  leoirn    sadnim    vrtom   ia
njivami   se  prođtt«   Hi5a   je   tik   glavne
ceste,    jaku  pripravna   za   obrt    ali   £*o-
sHno    V* č   pove              36^4
Prlmcž   Javaacič ¥  PoitojnL
3<igijenična
manu/aktnra JnliJ Stnger
f Gunaj I, Wles;ngerstr. 6 i
Ceniki  z ćdravniškim
poukom   gratis   in   fr.
Zaprto, 30 vinarjev  v
znamkah.       143
Naprodaj |||§a
enonadstroptsa, prostorna, z malim vrtom in dvoriŠčem v Ljub'jani, Po-ljanski okraj. Pritli^je pripravno za stanovanje,  delavnico ali  skladišne.
Ponudbe  na    unravn.   »Slov.   Nar.^
pod flT. K. 201783".                  17-3
Imam  večio   množino   dobrega
belo in roeče, po  zmerni ceni   oddatL
Brezice, (Raaa).      1771
Kontoristinja
s prakso, ve ča sloveoskega in nem-Ške^a jezika, strojepisja i. t. d išče primerne   službe v   mesta   ali   na
==    dcželi      ==    1745
Cenjene ponudbe pod 9,praksa/1745"
na upravništvo »Slovenskega Narod«.
pomoćnika
*                          in                               1729
ucenea
vešča slovenskega in nemškega jezika sprcjme takoi tvrdka
T^adelf  peuec,   Wlozir]e.
Pcgoji pismeno ali osebno takoj.      1729
G. Flux
Gosposka ulica 4,
I nadstropje, levo            1763
Dradno devol]enat ie 20 let ofcatft-feca safatarelia ljabljamaka
posredovalnica staasiiei ii i\M
v    udobnost    cenj.   obCinstva    zopct     v
sredlaču meata. f     Mperota te uatšća U teol|i«     a
m wa rake ime
kakor
privatno trgoTsko ia voatll^ake eae«ie
kblra rasU«ath alafteV mlaatt saieaaae
Veataa Ia keliker aieiae hitra peatreaaa
»agatawttaaau
~ a^ajiaa^ajpa^e^a^ . Jv9^l^^^l|p9v ^9 ^^aji^e^e M ^^V^BJ^e»^* ^^a^^^^^^^^p™
prodaj alka
špecerijske  in  rneSanc stroke z daljSo
prakso, ieH riBtfcft takoj aU pozncje.
Naslov   pove   upravništvo   »Slov.
Naroda«.                                             1784
H«Maa
$tanoyanjc
z  1 ali 2 snbam'  in kuhno    1768
Punudbe pod „stanovinje 1768H oa
upravntŠtvo »Slovenskega Naroda«.
Dobro ohraafen
pianino
00    * *a    I«        1766
Ponudbe pod  „planino"  na uprava. »Slovenske£a   Naroda«.
Voiaške narodne pesmi
za Stfri glasove. Izdaj at el]         1275
Fran Marolt, učitelj, Tnbliana.
Vezana K 1<50(   v olatn« K 1*80.
Naroča   se   pri   izdajatelju  :n v knjigarnah-
'    Dve fino
meblouoni sobi
s krasnim razjrlfdom na grad, v sredini mesta, se boljšemu gospodu takol eddaste.                               vis
Naslov   pore upravn.  »Slov. Naroda«.
Kupi so eno- do dvonadstropna
mala hiša
(event. Vs) ali manjša vila za eno družino v blizini sredine mesta.    1736 Pi nudbe s c<- no na  upravništvo  »S!ov
Naroda«  pod „Zasobnik 1736.
30 hektolitre*
prave i»trianske   ^M|   1744
refoške
|O   na   pieda].  —   K:e,   pove   oprav. »S^nven^kesr?!   Naroda«
: Živila
vseh vrst za prehranjevanje celih občin, taborisč. barak itd., dobavlja iz skladišča Dunaj. Trst ali Reka
Ruggero Oambel
od vis. c kr. Bamestaižtva logitl-■ilrana Dihnpova-n ca-
DunM I. Graben, Dorotheengassc 7/1 Trstf Via Coronoo 2.
Frl poirtb! prosim u vpeolfalnl otert
Ft«4a m tatel šm^Mtat
VOZ
nLajidaner''. Naslov pove upravmšt »Slov. Naroda«^________1780
Dobro Irarfea
pomoćnik
ali
prodajama
meiane stroke se sprejme- Vešči
ieleznine  imajo prednost.
A. Sušnik,
Ljubljana, Zaloška cesta 21.
Ili« m laaeslllva
planina natakama
v premetei gostUiiL   1704
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Prodajalka
vešča slovenskega in nemŠkega jezika, Išče primarne službe.             1777
Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „natančno/1777".
------   Sprejrae se takol   ------1
kontoristinja
vefiča češkoga in neniik. lozlka.
Ponudbe naj se pošljejo na  UDravništ. »Slov. Naroda«  pod MAa Si 10/1691»
1691
Umetniške razglednice
v naivečji izberi, najlepše izdelane. vojne razglednice, najnovejši posnetkt z vseh bojišč, kakor tuđi dopisnice Hnbavne, lepe iesske glave, cvetlce, rvete, čestitke, Iz narava^ Šalfive, voimike Itd. Ud. ter najboljSe   do najfinejSe vrste od   5—14 kron  100 komadov
Ptsalai paolr I0/io m lo%oo oajboijši priporoca trgovcem In preproda-lilcem trrdka                                                                                  176^
U Polacek, veletrgovina io zaloga razolednic, Iml Mm 121.
Zsiamčen uspeh S1^"'-' """* Tisoee zahvalnih pisem Hujne,   lepe   r>r»i
dobite ob rabi med,                                        1774
A«»      JI     Divi   Lrnmn   -»<«   n»ei   oblastveno preiskano, ?ar. neškodljivo za
Ol« /!• nlAd Kfem^ 2a PIŠI VSako starost, zanesljlv uspon.  Rabi
se zunanjc   Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega uCinka prodajajo lekarnarji, dvorne pariumerije itd. Poizkusna pusica K 330, velika pusica, za-
dostna za uspeh   K S'80.     Razpošiljanje strogo diskretno. Eoa.   dr.   A.   Rlx,   laboratorij,  Dnaal   IX.,   Laklerergasse   6 E.
ZaloffO   t   Ltnblfaal:   drogeriji    Kane   Ia   „Adrli***.                                  .
Prodala lesa*
V driaTjem gozdv Ilovcl (Marflaček) se proda prlbl.
2850 fm3 mehkega žaganega lesa in 1400 fm3 celuloznega lesa
v lzdolanem sianfa loco aeballšče.
i          Ponndbe je   vposlati   do 20. funiia   1916   12.   ure   opolđne,   na
c. kr. upravo gozdne domeno v BoklaJaU Blstricl| kjer so tuđi
kupni pogoji na vpogleđ.                                                                        1754
sr      —
Rudolj vitez pl. Schildenfeld
Scdni uradnik
Packi pl, Schildenfeld roj. Ramovš
»^j|" poročena. "j(^»                            U69
Ljubljana, dne t. /unija 1916*
10 letna  garancija. — Največja izblra vseh oprem«
a^l%r£>lYmi    »troji
JOS.  PETELINC-A
„Gritzner" In „Afrana" so res najboljši
ta rodbino in obrt,  (štikajo) vezejo, (krpajo) mašijo nogavice in perilo.
Edina tovarniška zaloga v Ljubljani, za vodo.
. blizu franfciSkanskega  mostu, 3 hiša, levo.
Pouk v vtt«nla brat^Iaćec.
Zahfevajf« prospekt
==s Priporoca osebno Obrane ■
novosit j Dunafa.
Velika   bbera   ofoisnih kiobuKov sa
dame  in  deJclice kakor  tuđi bogata
3aloga jalnih klobukov.
Solidno blago.  3*rbnano nbke cene. Popravila točno in vestno.
Zunania naročita na bbtro 3 obratno pošto.
1

Stru 8«
JLOVENSM NAROD*, mm & Janijt 1916.
127. ittv.
Jjolgarske blitve   s
kakov tuđi največja tebera drugih blux% ročno vezenje. — Damska konfekcija zadnje novosti. — ISajfinejie in najmodernejie moške, drške m otročje obleke.  Vse, kakor vedno po znano čudovito nizkih
cenah v
Ljubljanskem skladišni oblek O. BernatoviC) Ljubljana, Mestni trg 5-6.
Vojno zavarovanje!
SpreJemafO se pod ugodnimi pogoji                                         1758
potoonlni sotrudnibl in sotrutfnice
M ohra|O3 Ljubljana-m*s to-okolico, Karalk.
Prosilci naj se predstavijo pri okr&lni poilovallltcl v L]aM|aal9 6. kr. austrijskoga volaikoga zaklada sa vdovo in siroto pod Ma|-viijim pokroviteljstvom RJ. c ia kr. Apostolakofa Voličaastva. Od-tfoloks Vojno Kavarovanjo-  Soloaborgora ulica it. 6 IL nadstr.
Vec posestev na Gorenjskem
se proda in sicer:           m2
Ml Blodn ona vila tor ono poioitro z xoml]Učem, v tiroraici lepo poiestoo, pripravno i* goitllno, v okolici Brezi! goitllna % zemljličom, pri Bohinjikom Jezom lopa atavbaaa parcela. Proda so tndl posostro tik ob ieleznicl, U Je priprava« za lndnitrljiko podjela, ima nad tri orala prostora za ikladaujo
blaga in na razpolago električno moć. Ponudbe na upravništvo  »Slov. Naroda«  pod „posestvi 2S43/1752".
m
(lastnica Jadviga Sare)
Ljubljana, Selenbnrgova ulica fttev. 5.
=sr pirilo
namizno      * ■■iiBir
Gene zmerne.                            Solidno delo.
£pecialni oddeleK za  neistine opreme, perilo zo gespede pc meri.          17O3
Ali m hoćete svojega                       |
reumatizma
korenito iznebiti?
Tiso« ie ozdravljali
Bolečlne v udih in členkih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, bodenje v različnih delih telesa, ćelo oslabele oči so posledice revmatičnih in pro-tinskih bolečin.
Nudim Vam naraven produkt zn zdravljenje.
Nobena univerzalna medicina, temveč zdravilno sred-stvo,  ki  j<*   dobrotna  narava bolnim ijudem daruje.
Vsakemu   brezplatna  poakntaia.
Pišite mi takoj, da Vam pošljem svoje zdra-ajvilo in poučno razpravo brezplačno. Postanete ■                  hvaležen moj privrženec
Ekspedicija i Opem-Apetkeke9 Bndapeat, VL Akt 244.
i                                                                   i
I                          XXXII. kraljevska ogrska
državna - dobrodelna - loterija
%m obče kortetn« Ia dobro **la« aaa*«BO.
I Ta denarna loterija vsebuje t4885 dobttkov v skupnem znesku 475.000 K, je se I
I                                                    Lzplačajo v gotovini.
Glavni dobitek 200.000 K w gotovem denarln
Potcra; 1 davni dobitek i   .....  K 30.000
5 dobitkov a \X)QQ K......5.000
5      „             i     500 K  •    .   .    .    h    2.000
10 dobitkov i 250 K     ....    2.500
20       m        „ 200 „     .   .   •   .   4.000 40      „       „ 150 H    ....   6.000
100        „         n 100 „     .    •   .    . 10.000
200        „         _    50 m     •    .    .    . 10.000
2500       „        I   20 ...... 50.000
12000      „        w   10 ....    120000
14«85 dobitkov sktipaj                      K 475.000
Skretanje ae vrti  aeprekUeaie 15. Imatfja tttS. Srećka stane 4 krone.
Srcčkc je dobiti pri kralj, ogrskem mTnrnt^ljatrm let srttk w HilMpiti (glavni
carinski urad), pri c kr. gencralnem ravnateljstvu srečkovnih loterij na Dana ju, rasentega pri vsch poStnlh,   d*včnib,   carinskih   in   solnih   urađih,    na   vseh  leleznilldh portajah.   v
mnogih trafikah in menjalnicah Itd.. tako na Ogrskem kakor tuđi v avsMjaUb krooovtaalL Igralni nacrti se poSiljajo gratis in poStnine prosto.
■rali. •fnto irtiktfM ra¥nalel|stv».
^\
tiniliji
iteb vnt st nradt, drnltvt, trgovce itd
p\n Ćcnc9
gram li iadeltvateU kaveiktrlk   ttaatilij
ViHim, Selentai-f*** nliea L
Cenjki franko.                   Ceniki franko.
r

Šablona   e   16   monograml,   pri-
Berna  za   namlint   prt*»   »•tnrl-
•tey   zapne   robe«   In   vaeh   wrat
perllo se dobiva pri
TONI JAGER
£jubljana, ZiOorska ulica iUf. 5.
Teodor Kom
(popre] Hearlk Kom)
pokrivaler streh in klepar, vpclialcc strelovodoT. tir instalater vodovodov
Ljubljana. Polianska cesta it. I.
PriporoCa se si. občinstvu  za izvrSc-?anjc vsakrSnih klcparskiri del ter pokrivanje z angleškim, franeoskim  in tuzemskim Skriliem z
asktst-ctmntBin Skriljm (Eterait) patnt Hatscbek
z izbočno in ploščnato  opeko,  lesno-cementno in stresno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kle-carska dela v priznano solidni izvršitvi.
!i?i3 in Mmiska opran Ptftrtljna posoda
Poprave  točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto.
Jos. Rojiia
modni otelile
: za gospode:
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradniške i uniforme:
po meri
v najkrajšem času.
LHIRUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoCa svojo veliko izber <»tnlh#w In •••■*!••*»*■
Popravila se izvrSujejo točno in solidno«
—— gaj—-« >wtM|nrga r«Jlo»k*.  termalne ^oplioe ■
Toplice na K**cinj$^cm
Se)zijai 1. nrajei — 1« oktobra.
Termalni btaJni, termalne separatne kop^lji, lulna kopeljL ladlka\ei|af Revma protin,   DCTraJgij^i   (Iscbias),   ekssndactja,  posledice   ranitve in zlomljenih kosti.
Fr«aipttkte>  alaj«   gratis   ravnateljstvo«
OVES
se n&đomestf z melasnlmi krmi I i,   ki   jih   razpoSilja deželna    centrala    krmil,  I Ljubljana,    Turjaški    trg  I 5t 3, v vrečflh po 50 kg.  I Cena je K 35— za 100kg.
Ste?. 1307.
1715
l^o^pissi.
Mestna obilna Kran] proda v svojem gordu na Smarjetni gori I nad kolod.oiom posta;e Kranj približno                                                                I
400 m3 smrekovega lesa
Kupnr   pogoji so na   vpogled   v   občtnskt   pisarni   od   5.  junija   naprei I
vsaki dan  od 8.  ure zjutraj  do 6- ure zvečer.                                                        I
Rok  za pooudbo poteće dne  13. junija 1916 opolu dne.                           I
Mestno župonstvo u Kronju,
dne 30. maja 1916.                                                  I
topu        I
F. Pola* s. r.
Otvortiveno nacrtanih.
Uljudno nagnanjam slavnemu  občin$tvu, da jem 3 današnjim dnem 30pet                                                   17^7
otvonl
restavracijski vrt
fer bodem postregel cenjenim gostom 2 dobro pijaco in ofeusnimi jedili.
Pricoročam 5« 3<i obilni obisk in belejiim s SPOštovanjem
$taniflav   Jforafa restauracija na /uyncm kolodvoru.
<                                                                                            >
L h. prlr. zannvaloa družba.     $ L h. ptii. zirarn. inžba za Mmt
„Austrijski Feniks" no Dunoju.
Vplačana delniška glavnica K 8,000.000»
Družba za?anije:
a) proti Škodim Tslcđ ognja, strclc In parne ali plinove razstrelbe, kakor tndi proti škodam fsled gašenja, pod Iran ja poslopij in proti Skodam vsled ođnaianja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodara živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pri-delke itd.;
6) prati požarnim škodam poljske priđelke in klajo v poslopjih ia kopicab;
c)   proti ikodam rsled slačajnega nbitja ircalnega stekla;
d)  raznovrstno blago proti  škodim, nastalim pri prevažanjn po snhem in po vodi;
e)  proti Skodam vsled tatinskega vi om a in vsled tatvine iz zaprtih in odprtib prostorov;
f)  proti   vsskovrstnin   telesnim   nezgodan,   nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij. občin. lekamarjev, hiinih posestnikov, ▼ozntkov, lovcev itd.
Delniška glavnica .   .   .   .   K «,000 000.
Stanje zavarovanib svot • • K 230,000.000 Premijske rezerve . . . . 9 60.000.000 Letni dohodki na premijab     .   9    12,000.000
Družba zavarale na človeško življenje p« najraznovrstneišib kombinacijah, kakor: a) za slnčaj smrti; da je glavnica plačljivi Ukoj po zavarovaačevi smrti oa njega zaostale Hi kako drugo določeno osebo: V) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z opro-stitvijo   plačna  zavarovalnine, oziroma  t priznanjem dosmrtne rente ob nastali oaemoglosti nadalje sprejema
c)  zavarovanja   u  dožitetje,  preskrbljenje u starost; zavarovanjn otroSklb dot, plačljivo pri dosega določene starosti nazavarovanca samega;
d)   zavarovanje dosmrtain rent, za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnlžjlb  premijab ia pod najagodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tndl   a slnčaj vojske brez   posebne  premijske doklade itd.
Hatančneja pojasnila daje radevoljno
Generalni zastop v Ljubljani
Sodnijska ulica stev. 1.                      30
Ivan Jax & sin
I v Ljubljani, Dunajska cesta 15
I       priporoča svojo bogato zalogo
IvozniF) kolc$.
livalni H
u rottino Ia obrt
Inzp'al Ini za
.    nznjiTlffl.
P Pisalni stroj i ? „ADLER", '   pUHbd stroji
niti  w«Hkostl
1 127
127. Ster.
„SLOVENSKI NAROD«  dne a. frnlja ltl«.
Stisn 9«
Vojna po vojni.
Napopularnejši mož na Angleškem >e dine* William Morris Hughes, ki je bfl   j>red    vojno    političnim   kro-gom na Angleškem jako antipatičen, širSim krogom    pa    Ie    malo    znan. Hughes je namreč do zadnjega časa živel v Avstraliji in je bil tam voditelj boja proti angleškemu kapitalizmu in radfkalnosocijalni potitik, ki je ceio posegal v mednarodno   politiko in se moćno upiral prijateljstvu med Angleško tn Japonsko. Hughes je av-stralski ministrski    predsednik in je izvršil take socijaJne reforme, da so se vsi    angleški časopisi    nad    njim zgražali. Nikjer na svetu še ni   socijalna mlsel dosegla takih    uspehov, kakor v Avstraliji po zaslugi Hughe-sa. Hugh Je bil še leta 1898. navajien ljudski učitelj v Liverpoolu, a je po-pustil službo in je šel v Sidney v Av-stralijo. Tam je pač dobil   službo,   a tevrševati je ni mogel, ker je    skoro gluh. Sila ga je primorala,   da je po-stal navaden pristanski delavee, po-tem kuhar in končno dežnikar in ta-krat se ma pač še sanjalo   ni.   kaka prihodnjost  ga caka.   Vrh   tega   je Hughes človek, ki nikakor ne napravi imponujočega vtisa.    Majhen    je. suh in    nervozen    ter kakor   rečeno precej g!uh.Toda Hughes je eden naj-znamenitejših in najsijajnejših gover-nikov sedanje   dobe.   fanatično  ne-utruden delavec in skrajno brezobzi-ren v zasledovanju svojih ciljev.    V Skineyu je organizirat pristanske de-lavce. Po dnevi je delal kot delavec, zvečer Je organiziral delavce in jih podučeval, ponoći je sam studira! politična in socijalna dela.    Delavd  so ga poslali v parlament   Novega Juž-nega Walesa.   Napravil je rudi   vse predpisane izpise in postal odvetnik. Kot voditelj je imel vedno srečo. To se pravi: mož je intelektualno    tako nadkriljeval vse  druge  politične voditelje, da Je vsako zborovanje pri-đobli za svoje nazore.   Postal Je   ju-stičnl minteter in minister    zunanjih đel. pomagal Je delavstvu do odlič-nega vpliva in Je   bil duša  fcloboko-sežtffh socijalnih reform.   Ko je   av-stralski mfriistrski predsednik Fisher postal zastopnik Avstralije v london-skem ministrstvu, je  postal Hughes arv^tralski     ministrski     predsednik. Pred nekaj časom je postal    Hughes tađk    član    kanađskega   ministrstva, kor 90 to zahtevaK kanadski delavci ta zđa! predlagajo   v   Londonu,  naj postane rodi Član    angleškega  mini-strstva. Zdaj se mudi Hughes že neka! 6a*a na Angleškem. Še nikoli ni bfl Ba Angleškem   noben   avstralski mintstrski predsednik    tako    česčen. kakor Hnghes.   Ćelo atigleški   lordi fn raflijof?arii so pozablli. da je Hughes proletarec m da neće biti   nič đrtigega, kakor protetarec ter da nih-6e na tvetu še ni toliko storil za raz-đret)e vetlkega kapitaMzma, kakor ta mož. To tevira od tod, ker so Ansđe-ŽI spoznali v Hughesu moža. ki je kot govornik In intelektualec zmožen postat! po seđanji vojni tuđi voditelj gospodarske vojne, ki Jo hočejo Angle-žl toeti proti Nemčijl in   Avstriji ter angleške kolonije    ne samo   ohraniti na strani matere, nego jih še tesneje z n}o združiti. Angleška parola je, da treba trstvariti med Angleško in njenim!   koIonTfarni   carinsko  zvezo   in med    državami    četverozveze    čim najožje gospodarske stike, vse to v namen   gospodarskega    boja.    Prav Hughes je najvnetejši in najnmnejši zagovornik tega nacrta, lotil se je pa tega dela — kakor je povedal    pri svoj! promociji za častnega doktor-ja — tuđi zato, ker   so   mu   carine sredstvo, da se dosežejo za delavce znatno boflše plače in izvedejo v četom angleškem imperiju take socijalne reformo, kakor so že izvedene v Avstralfji. Hughesov sistem ima tri nameoe: varstvo domače produkcije, zioljšaitje delavskih   razmer   in varstvo konsumentov. Angleška vlada Je že tuđi določila, da bo Hughes eden njenih zastopnikov na    gospodarski konferend v Parizu,   ki   na1 nrtnravi gospodarsko vojno   za čas, ko bo konec vojne z orožjem. Hughes nastopa zdaj vsak čas na Angleškem kot govornik za skrajni gospodarski boj proti Nemčiji. Tako je imel koncem aprila pred organiziranim delav-stvom v Londonu govor, v katerem
|e rekel: Delavsko gibanje ie doseglo v Avstraliii tekom 20 let take uspehe, kakor nikjer drugje na svetu; pred ^'•l leti smo bili že družba zasmeho-vanih in preziranih ljudi, danes vlada delavec ćelo Avstralijo in delavske i azinere \ Avstraliji so tako ugodne, kakor nikjer. Leta 1910. smo v Avstraliji zadali smrtni udarec tuđi ve-leposestništvu in od tedaj je Avstra-lija prava socijalna država. Vsi Ijudje in pri vsakem delu sieer še nimajo enakih zaslužkov in jih tuđi ne bodo nikoli imeli, ker bi bil sicer vsak na-predek onemogočen, ali v denarne stiske ne more v Avstraliji priti noben razumen človek ... V sedanji vojni je Avstralija storila kar je mogla. Mi ne želimo vojne, mi jo so-vražimo, a ker je postala neizogibna. smo se je lotili z vso vnemo in jo borno nadaljevali do popoine zmage .. . Mi ia neć*:r.o samo razdirali, nr^o tuđi graditi in ustvariti temelje veli-kopotezne narodne politike, ki bo dostojna našega res civiliziranega naroda. Zagotovitev trgovine in indu-str:ie in socijalno povzdiga vsega prebivalsrva, to je naš cilj in v ta na-men se morajo po vojni z orožjem ugotpviti take trgovinskopolitične razmere, da ru»hen Nemec ne bo več mogel pogledati čez meje angleške-ga imperija.. — Seveda ima pa Hughes tuđi na Angleškem odločne na-protnike, ki pravijo, da 40 milijonov prebivalcev angleških kolonij ni nikako nadomestilo za 150 milijonov srednjeevropskih odjemalcev angle-ških produktov.
Rogaška slatina
Obrat   zdravilišče    kot  v   mirnih   Časih.
ZačelcK sezone 1. maja 1916.
Prospekte daje   ravnateljstvo.
tfcgdtiar
lUjbolje za zob* 135
Proti            9
zoH ii! i'iii ieb
Izborno đelufe dobro znasa
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
kl utr dl diasno ia ods^ranfoje
ne-rijetno sapo iz nsL 1 steklenica z  navodllom   K 1'29.
Po pošti se pobija najmanj 2 steklenid
Dežeina lekarna Milana Lensteka
v Li ubijani, Heslfevn cesta *4ev. 1
poleg Franc Joiefovcga jubiicjncpa mostn. V tej lekarni dobivaj« zđravila tuđi člairi bolniških blagajn jaž.železnice, ckr.tobačnc tovarne in okr. br>f. blagajne v Ljnbljani. Kelnsine-nstna in zobna voda.
Sunja,   Hrv«iško,    "--.   tebnian'a   1908.
Blac;. eospod lekamar1 Prosim vljudno, pošijite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptićne melnsiBe-nstne zobno ▼Ode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz usL Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje prlporočaL
Spoštovanjcm Mato KaurinoviĆ, kr. pošte mešUr
Fellerjev dobrodejni bolećine to-lažeći rastlinski esen£oi fluid z zn.
EISA-FIUID
%m raskrafafoia
ijplohovonja vratu.
12 steklenic franko  6 kron.   Le-karnar    E.    V.    Feller,   Stubica,
Elzatijj Št. 238   (Hrvašlco). čez 10O.000 zahvalnih pisem.
5pre]mem pe£tenecja
hlapca
vajenega konja.            i69R
Jll. Sprcitzcr,  Ijubljana.
PotrdJU]cm uei trfiovsKlh
sotrudnikov in sotrudnic
z dobrim i večletnitni izpričevali.
Ivan  Ravnikar,  Celje,
tnomBi s Spn. blagom, banani ia iil sTfdelki.
VABILO
občni zbor
Posojilnice v Brežicah.
Ker dao 27. mafa napovedani občni zbor ni bil sklopčen, so ¥ršl po § 35. dno 17. luni] a 1916 ob pol 9. ari ivetor dmgi oMal zbor, pri katerem so sklopa ao-glodo Stevilo doleior.
Na   dnevnem  redu je poleg prej-ŠDjih   točk   tuđi   prememba  § 35  zadružnih pravil. 1756                                       ODBOB.
Gonoktein. 9
Najnovejše, izkuŠeno sredstvo ' proti kapavcu (triperju), belemu I toku,  črevesnemu in   mehurnemu   '
:   katarju itd.
GONOKTEIN  je   vpeljan   na   j češki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovske£;a. Na praški
1   nemški kliniki vseuč. prof   dr. K.
j Kreibicha Toplo ga prtporočaio vseuč prof. dr. J. Bukovsky, vseuč. prof F Samberger, vseuč. docent dr. J.  Odstrčil.
■ M U. dr. D Schwarz, specialist i za tajne in kožne bolezni v Pragi i piše : Gonoktein sem izkusil Čez
1 50 slučajev z izvrstnim uspehom, posebno v akutnih slučajih — to je glavni cilj našega lečenja Go-norrhoe v kali izlečiti. Dajem vedno
j   prednost Gonokteinu pred vsemi
,   drugimi   preparati,   ker   ne  učin-   , kuje   škodljivo — kakor   mnogi drugi preparati — na  želodec in ledvice.
1       Dobiva se po vseh večjih lekamah.
i                  Škatljica K 6--.
|        Zahtevajtc literaturo in prospekt.
Ljubljana: lekma TrakMiy.
i   Zagreb: Lekaraa vvSslvator*< a. Mlt-|              teltrack, J«taćte«v trf-
'   Proizvaja Ftrmikološko - kemični Ubora-i           t^rij RnEIAM PrapnVrloTice 552.
j   BobaTSttli vofaofls ndnlairatra ta ¥ojao ■<rs¥Styasgs sirafoals.
FESo-s:
rđe<9na na obrazu In rđeC nos, ogrcl, pri-5či, gube in ohlapna koža vse napake polti od pravi zajam. staropreiskuSena
^dr. A. Rixa pasta Pompadoup.
Popolnoma neškodliivo. Poizkušnja K 1 —, veliki lonček K 3 30. Br* A, atss Msorao stfoko« tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, ste-klenica K 330.   Diskretno razpoSilja Dr. A. llz, koss. lsbor. 0vb*1 CL, Lsklorer-gssM 6 B. Zaloge v Ljubljani:    drog. A. Kane, drog. »Adrija«.
Vsćstransko izurjen
knjigovodja in korespondent
vojaSdine prost, srednje starosti  in z večletno  prakso v vec strokah,
vešč   slovenskega,   nemškega,   laškega   in   franeoskega   jerika,   UČO
primorno slmibe.                                                                           1767
Blag. ponudbe pođ nWasiop takoJ/176711 na uprav, „Slov. Nar.a
Sllvovka — tropinovec — biinjevec
pelinkovce — rum — kognak
▼ nalbolfU kakovosti se dob! po niskih dnevnih eonah pri tvrtfki
Grnmmer & Komp.
LJabliana, Sodna ulica štev. 3.       1377
PRVA KRANJSKA iDUHA DUUA
1374
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
OUno koncBsiionirana prodala strnaov.
Ustanovljena leta 1897.
Jlnton Kane
Lfnbliana, Židovska ulica 1.
Ceniki na razpolago.             Ceniki na razpolago.
G. kr. avstr. razredna loterija.
Glavni dobitek evenl.
en milijon.
£reban]e te 14. In 15. Junlla 1916.
Največja izbera srečk. Izvolite si sami številko izmed naslednjih:
2201 do 2225            3301 do 3325    5676 do 5700            6951 do 6975
10251 „ 10275         13876 „ 14000         14601 n 14625         15851 „ 15875
16001 „ 16025        18351 n 18375         19451 . 19475        20151 n 20175
20201 „ 20225        21251 . 21300        22201 „ 22250        23401 „ 23450
25801 „ 25825        27451 , 27475        29651 a 29675        31001 , 31025
33301 w 33400        37801 n 38000        38451 „ 38500        39101 , 39150
40301 „ 40325        44426 , 44450        45101 , 45125        45901 n 45925
47301 , 47325        48376 „ 48400        49851 . 49875        50051 . 50075
51026 „ 51050        52476 . 52500        53651 „ 53675        55201 , 55250
55551 . 55575        56001 . 56200        59301 , 59325        60551 » TO575
62551 „ 62575        63301 . 63325        64151 , 64200        65001 , 05025
66651 . 66700        62551 . 68775        70276 , 70300        71726 , 71750
72801 n 72825        76176 „ 76200        77776 „ 77900        78951 , 78975
79776 „ 79900        80076 . 80100        80376 , 80400        82101 , 82125
83801 . 83900        84601 „ 84750        85351 , 85400        87876 . 87900
88876 „ 88900        90401 , 90425        90901 „ 90926        92801 m 92825
93151 „ 93175        95851 . 95875        97201 , 97225        98401 , 98425
98901 . 98950        99101 . 99125        99901 n 99925        99951 n 99975
100951„101000         101501.101525         104801„104825         107626J07650
Cena srećkei
Vi                            Vi                              'A                             7t
40                    20                      10                      i
Naročite *e danos.                                     Dopisnica zadostafe.
C. kr. poslovnica
Adolf Gaedicke & Co.
Duna], I, Franz Jos. Kal 47.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
^^p^^"^______________  .____N                                         ^____
„   D#|itlftka gl*wnio« 0,000-000 hrom*   u
R«se«rvnl fondl   okroglo 1vt^pO»0OO kron.
St rita pjeva ulica mtev. 2.
Poslovalnica c. kr. avstnjske državne razredne lotenje.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
f riporoča nakip srečk za 1. nzr. VL c kr. avsta^ske mretee Utoijc j
tr«h—f m I« nbH trn 14. !■ «• |hOi *•*••               I
Vi srečke I 40*—•,  *H arefte K »—,  7« vcftt K !•■—. '* «** K *—.      !
______________---------------------------------------------■----------------------------------------------------■■ ———^^^—^—^—
Sprejema Tlom na faliti— in na taktM raim in jih ©brertfoj j po
4   /1   /O  Mstlh.
t% Vtwly od vlog na knjičioe plaža banica sama.
^BB^BIbIbI WBiBaB^ VISOBlBEOflB ^J VOSIK ^^VSBNPIB^ bBW0bISIiO SO VOOaO *lft BSilUil8BalBSie»
Strm 10.
,SLOVBMS10 NAROD«, da* X frrija Itl«.
127. itev.
■ad BO Ut obstoj#«a
parna barvarija in kemično snaženje obtek I
*«M»                                                            124   I
apretura sukna ___   .
Ljubljana,      flntftnRftf        au"ce»
Sclenburgova uU 6.       MlllUII UUV          Barska »lit* 40.
Postreiba vesfna in teini.                               Na|aii]a otmtv
Af FON7 RDF7NIK >meyOl~Wlticetae4W"priw
/& L# 1    V/ 11 «w    U IV L# £*r 11 1 I\   teti strokoTBjik c kr. dei. sodtUi
Lfnbliana, Kongresni trg 15,
858                (H as proti nuntke c«rkv«.)
Največja  in   najsposobnejsa   tvrd ka   in   izpo$ojev*rt:«a
ilavirjev In harmonije?
na jugu Avstrife.   —   Vatikanska maloga vtega
glasbenega orođja, strnu ia mazikalij. Eđffii zaloinik ^vormh in '*omornih tvornic   Bosen-dorfer, HOlil & Heitzraann.  FOrster. Ehrbar,  Gebrttder SilngU Rad. Stelztiiramer, Cztpkt, Laot)cr?cr & Gloss
rfofmann ftl flofberg (amerikanski harmoniji).
Obrok! od E 15*— napre'. Najbogatejša izbira v vseh
modernih slogih in lesnih barvah   Oglejte si klivirje i
angleško   ponavliajo'o   mehaniko.   10 letna   postavno
obvezna garancija.  Jlafemalna nainiZja.   lamema naj-
ugednejša. Ugla*evanie ter popravila strokovno in ceno
Ker iir.am  zgoraj  navedene  prve fabrikate Izklfmčno le
fax   za Kranjsko v zalogi, svarim  pred  nakupom fmiml-
Ubator in  naviđeznega   „pofelaa"   pri  kričačih, ki se
drznejo   govoriti   o   f,dobrem  blagu*4,   dasi   nimajo  ni jednega pomembnega fabrikata v zalomi.
Najniije cene.
Ustanovljena 1847,
Uatasovliena 1847.
Ion pollva J. I tlajlas
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.    126
iiaimia zaloga poilva
u ipalne la ]«dOa« lab«, Mloa« ia goipoika sobe.   Preprog«,   sasioijl,   modroel  um tzb»1
tumati ■odrod, otroikl vodčkl ttd.
Hafsollđnejie blag«.
MmgmHm lm miHadl ? k»>
starinsko stiarl
tata«            "«
staro   zobovje.
iert ^mi hrint h Mir,
FranCiSkmnska alica St. li, Llnbljaaa.
altuiziterje
proti  stalni plači in proviziji sprftjmt
prvo vrstna domaća   zavarovalnica. Ponuibe   pod „apreten11   na   upravn »Slovn^kejra  Naroda«.     1710
POZOR!
POZOR!
[liiii salon
Viktor Ba|t
Seieotargsva ti. 6. mm slavne jottt
Sopki,   venci   s  trakovi   in   napisi   se
izdelujejo po *a|aU|Ut —nali    Delo
okusno vezano. Velika zaloga krasnih
suhin vencev.
Priporo2a se z odličnim spoŠtovanjem Viktor Baji.
Naslov zt brzojtvi: Viktor Bajt, cvetlični salon. Ljubljana.
Stubičke Toplice
zdravijo revmati-zem, protin, ischias, živčne   in   ženske
biser arvaiklĐ zdravlllič    bolezni.             164"
3amb» ii barske kopeli, oasaža.    x    Jfajradioaktivnejši vrdd hrvatske.
Prospekt«  da|« ojiravllelfitr©   sđravllliia.
Brez konkurence!
F. L. Popper čevlji
za gospode in gospe so oogun atjbolj prileinl lični in najboljše kakovosti.    Naprodaj   samo   pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Preše ruova ulica št. 5.
Goysserski čevlji a turiste, MgijenlCnl čevlji a otroke ia Lawn-tennis-ievljL
V torek 13. lnnlja 1916 pričenšl ob 10. nrl dopol-dan in nasledne dnl se bode prodalo na lici mosta
na prostovoljni javni dražbi
potom c kr. sodnlio v Cerknicl
gozdno posestvo „Obcina"
pri Otavaha
Posestvo je po c. kr. geometru   razdeljeno na 50 parcel.   Prodalo ae
bode po posameznih parcelah ali pa skupno i parao iago in blio za stanovasja.
NatAnčui pogoji se zvedo pri Anton Drašterfa v Borovnici
poleg kolodvora.                                                                                                1447
Kupci ae vabijo, da si ogledajo parcele pred dražbo.
Večja  trgovina v Ljubljani   apr6lai# takoj
kontoristinjo
zmožno slovenskega in necnSkega jezika. Ponudbe sprejema uprav. »Slov. Nar.« pod MEontoristinja 29 1727."
Zelo dober
d«            Vi
ni nosi
oddaja:          >60S
Franc Mathels,
Eggenberg pri Gradcui
ovijdTne somove
tucat 54 K —   nctto  blagajna  — pri
Albertm Matenerju, Dnna} L Bohl-
■tessera^&ss« a.          1676
PoStni   zavoj   s  15  pari   po   povzetju.
A
Krasno w\\\\
■a Spad. Stalarakea^  pol ore od
Itl. postaje, blizu drž. ceste Gradec-Ljubljana, sestojeće iz 15 oralo* go-stega visokega gozda, smreka, bor, hrast in 55 oralov ^ozda, n\irf najboljše vrste travnikov, »adk)OoanBcoTt parka, vrtov, vse v ravnini in aron-dirano. OraŠcina z d^emi nadstropji, 18 sobami, gospodarska poslopja, v»e ▼ jzvrstnem stanju, ribolov na postrve,
ae pod uiadalai po§a|i prada.
Pojasnila daje hrv.-lla^feaska
Sgrak, lrtafaraa.                  nm
VT.c kravar rizreriialileriia
Pri nafti poslovnici knpllene srećke so zadele:
K 300.000 glavni dobitek:
M 10.201, tsirebao dne 16. oktobra 1919., IV. lot it
1 K 3O.OOO.......*t. 68.435, (
„ 10.000  .   .   .   .   it. 7.788. 130.169, „     5.OOO.......*t. 68.425,
■■Ofl* dobitkov po K 1000, 1000, 800, 400 la voliko stevflo iobitko? po ■ 100.
Izplačall smo na dodltblh za K 977.Z80—
Prihodnje žrebanje  bo
14. in 15. junija 1910. "
mm a mi im mm i ma onu i mm
Srećke prodaja
Us Huk a WIm I Jil J
w Ljubljani.
.  kot poalovalea e. kr. avstr. rasreiae loter^e.
^*-                            ==:   in njene podružnice    ^^=
>m C*IJu, Cslovciif Trstu bi SpIKu.
IgraM utrti bi via po|aiaiU broiplaino.
Dobltkl platl\M lako| broi odbitka.
K 40--,
Cena srećke:
'      7t .E20--
V                            A
K10--
f I 5--
KoU poiEDit
in lfajenec
ki  se  je že  tega obrta učil,   SO tako} Sprejmeta v trajno delo pri tvrdki in
Izdelovalnlcl raznih voz
M. Ložan,     '«»
Dragom dl j pri ĐomžalalL
Mofoze
poveznice
vrvi in   konopce   vseh   vrst iz  papir-jevih vrvic, polnovredno nađomestilo konopnegt blaga, izdeluje in  najce- , nejSe dobavlja                      i
CSKiS^C          velevrvarna          I
^illVld     *0T*    Beritkj   ■.   Kam, twl* w 9m                   Čeglto.                1
b_________________________________________i
Mm mola Jastn".
Po velikem  truda  se mi   je   posrećilo doseći zopet večjo množino
Safflleve mobe „Hasln"
ter s tem obveŠčam vse svoje cenj. naročnike, da se blirajo praznila in naj nobeden ne odlaša z narobili na zadnje dni, ker jaz moram vse naro-čila izvrievati po vrsti.
Kakor gotovo vsaketnu znano, 1 zav. rabite za 1 šartelj ne da pora* bite kaj sladkorja, kvasa itd.          1609
Po pošti se pošilja kakor đosedaj najmanj 3 zav. po povzetju. 1 za vi tek stane K 150, 50 zavitkov naročilo po K 140. Na tisoče priporočilnih piaem na raspolago vsakemu. Toraj prosim takojSnih naročiJ, dokier še kaj zalome. Razpošiljaloica IVaMI URSK. LJ«M]ajia 9, MMtat trg 1S.
l£7« Stcv.
»SLOVENSKI NAROD«, đm 3. »«fr   Itl6.
Stran 11.
Prodajalci koles in tnehaniki!
uhtevftlte mo\ •■ flroo oaalk sa IM« IM« • kalesth, pnmuaatlkak ta tru0k katonlfe po« treMttaab.   Soliden ta MjceiejSi ukap.   Stomak«
—^———      korespoideica.     ^—^—^^
Torantlfta zaloii kita ta Sniait rtnjn ta bran timin. A. WEISSBERG, Dunaj II, Untere Donaustrasse 231 III
Hr )v{odni salon %~
ffltnka ckorvat, Sjabljana, Start trg g/.
Velika zaloga dunajskih damskih in dekliških
slamnil^ov.
^Popravila točno in najceneje. Zalni fchbufa v veiitci hberi.
Zaloga pohi&va in tapetnis^ega biaga.'                  •   jV{i^ars1vo.
Popolna spalna oprava .• 2   postelji,    2 omari, 2 noćni cmarici    in   1
umivalnih   z marm,    plošco
m  ogledalom
Jamci se ea solidno  delo. Cene
konlcurencne. Zahtevajte naj-novejši katalog, lcateri obsega nad 300 modernih slik.
—-                                                         123
J. PogačmJz,  Liubliana, parije Jere^ije cesfa  št- *'3—18.
i
domsko in Qlroš!io Konf sKcljo
zelo solidne tvndke                           I
M. Krisfofič«Sučer
Ljubljana;  Stari  trg   štev* 9. — Lastna   hiša.    ]
BI   117 S lalne — domaće olJleise ^ O i I   ffl     | L. U L mL Pepll0» ć*P!C8f športne 11 if 1 i   O ■I 9P mtmM  klobuke In stezn&e.   m m m % £ 81 mfk    i
Otroške otisne m Mm u mlenle.
Blgfenlčoo   porllo   In   drage   potrebščine   za  novorojenfcke.    |
Posilja na izbino tuda na deže!o.
..                                                                                                           —--------------------■------------------------------------^^^^^
Svoje častite odjemaice
vljuđno prosim, ia se naj pri nalcupu oroija in municije vsakdo izkale s posebnim dovoljenjem od c. Ar. ohrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazcd s tem dovoljenjem, ne smem prodati orozja ali municije, kakor tuđi ne popravljati oroija.
Za Časa vojne se ceniki ne razposiljajo.
134
Fran Sevčik
puškar in trgovec % orožjem v Ljubljani,
RMi oku otM li Hitam
otroških vozičkov
time.
ILPaklč
mm» 1 NintjML
\ Franc Furlan j
%                  nasleitsik Pascliingon utore                  š
1 kl^nčavničarstvo \
■                   1,                I
1 zaloga štedllnlkov >
I                 se nahafa:            125 ^
I rfmbrožev trg štev. 9. *
■                                                                                                                                                                                                                                    1
v ljiii, Bonaiska cesta 21.
Velika zaloga
sfpklealne, porcela-
na, svetl!5s, zrcal,
šlp, kosarcev, vrčkov
1. t. d.
gostilnlška in kavarnar-ska namizna posoda
po naln&žših  cenah.
______Dstinor'leno 1845.
parno barvarstvo
ter ketnično čišćenje m snaženje oblek.
Apreiura sukna.
Vt&?M uM ■ Ozka ulica št. i Sprejemališče
Sclcnburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
NAJBOUŠE PERILO
mminui C. J. H A M ANN h^i n e.
8. c. kr. avstr. razr. loterija
UH mtk W litin
Vsaka droga srećka zadene.
EN JMILJOri
Stevilkc govore:
Pri nas zaBeti glavni dobitki:
90.000 „   S3J72 70.000 „   41.073
V 272 letih obstoja avstrijske  I
razredne lotenje smo svojim  I
odjemalcera izplaCali že mnogo  j
milijonov kron.             j
ŠtcvHke srečk
oa izliero.
(izrežite in samt izberite)     I
U.US. 111.515. 113.1. 1U.K 21.591 111.527. i 113.405.111.545, 113.411.
Najvišji možni dobitek kron,        I
Premlle ln doDltkl:
700.000 — 700.000 300.000 — 300.000 200.000 — 200.000 100.000 — 200*000
I. t. d.y I. t. d.
Vsaka druga srećka zadene!
Cene srečk I. ucreda:
Vi       v*       xu     v«
"40~K-----20~3        W~K        Š~K~
Zrebanje že 14. In 15. junifa 1.1.
EanflM list
ZadostDje tuđi dopisnica
Bančni tvrdkt Edvard Pak I Ko.
D&n&l I-, BSrsegasse 14.
Prosim za____srećko št. ____
Ime:---------------------------------------------
Naslov:__________________________________
Osta-nsrijni L1842-
Toma olinai ki ia in iela
Ttttfon
Snilla
^/^Jl^l^P^^^^V^^^-i—-fT^T**iT*J^"** "     "     ^—»->""—

fflosIMa, lakirana, »a
iD poltvena DlesKarja;.
Proda jaEnica a
Miklošičcva   ulica   št. 6. nasproti hotela „Union".
muljam
Delavnicai
Igriška ulica štev. 6. Električna sila.
LJUBLJANA
Prešerno¥a ulica štev. 3.
Največja slovenska hranilnica!
Koncem leta 1915 je imela vlog .   .   .   .   K 48,500.000--^ Rezervnega zaklada........„   1,330.000*-H
Sprcjcma vlogc vsak ddavnik od 8. 8o 12. ure dopoldne. Hranilnica je pnpllarno varna in stoji pod kontrolo
c kr. deželne vlade.
Za vab*£0vanje ima vpoljane lične    »
domaće hranUnlbe.
hN|a •« t—H»t« bi p*slop|a um Braa|ckem proH 5 V* %
Isvaa   Erar^ilM pa proti 5'/.%  obrostlm ln proti nalman|
.                        '/«% «iplatovaB]a u aolg.                          ■
Stran 12.
.SLOVENSKI NAROP\ dnt 3. jmlja 191«.
127. itev.
1   Pripofočamo ftaShn
i   2   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
iz adine slovenske
tovarne v Ljubljani
8.
Stanje dcnarnih vlog na knj. !n tek. račun 31. dcc. 1914:
n       K 202,841.494"—.         is
O. fa*%
pHv.
™----------------------------------■--------------------------------------------------------------------------------------------------------                             .....™ ■        —'         ^^^^^^^^^^^^^^^»^
Stanje den.  vlog na hran. knjižice 30. aprila 1916:
ss         K 117,139.101—.          ss
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Centrala na Dnnajo. — Ustanovljena 1864. — 29 poinžik.    Iffll larijIO tfl-S!. Petra [Bta (f bili ..IfflCiraZiOBi ftKRlin.                          Delnilki kapital in reserve 65,000.000 kro«.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzcmanjc (•uralli Tl#f na hranilnc knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige tcr na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem.   —  Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi.   —   Kupovanje in prođajanje   vrftđMfttnlh
paplrlev strofo v okviru uradnih kurznih poročil.  —   Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnib papirjev in posojila nanje.                                                                                                          l-8
Najkulantnejše iz vrše van je boraih MročU na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje ku-ponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prođajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes> za oenjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l'stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — OpraTlliiće & kr. rair. loteiija Brezplačna revizija izžrc-banih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebania. IzplaSUa In nakazila v Amvriko te Is Amerike,
Uttmena In pismena pojasnila in nasvetl o vseh v bančn* stroko   spatfajočih transakoijah vsckdar brezplačno.           BVBnolavkft; Prometna banka Ljubljana. — Tolelon fttOT. 41
_______________                                                                         - - ----------------------------------------------------.......-----------------■———^——^^^^-^^^^^^————^—^—-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
lepo IefnĐ stanovanje
popolnoma opremljeno, cbstojeČe iz 2—3 sob, kuhinje, verande, vrta, ko-peli na prostem i. dr. se Odda tako) V Kamnikn*   Event.   tuđi   čez   zimo.
Več   ▼   trgovini   A. Sinkovic — 5oos nasl.! Mestni trg.            1479
Ivan Bizovičar
nm:tni in trgovski vrtnar
Ljubljana      839 Kolezijska ulica st.  16
priooroča svojo bogato opremljeno
Trtnarstvo   ter    oknsno    izdelane
vencet šopke in trakove.
::       Tzposoievanie
ob mrtvašbih odrih (lirevesne  cvetlice, i   akor   tncH   najli-neiše defcoracifske cvetiice za dvorane ::    in balkone,    u
Vsakovrstne sadike do najžiahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo točno in solidno.
Brcoisvke: I. BixOTićar, s  vrtnar, L|nbl|ana.   ::
Krasne umeftniške - vojne raglednice
M. Tičar, Ljubljana
I, specijalna trgovina in založba razglednic
na Kranjskem.                            625

Šelenburgcva ulica 1 nasproti kazine.
Sv. Petra cesta 26.
/tajnijjc cena/ Dobro blago/
.-; Fooravita točno in ceno. ;-/
J/^odm salon f. Jjarborič
Ji   MjLldner nasied.
Ljubljana, Jrfestm trg štev. 7.
privoroca svojo veliko salogo dunafsfah modelov
svilnahh l^lobu^ov,  slamni^ov,  %inčanih
m pravnih obliJ^,  cvetlic, pereš '• £ d.
Tedno velika izbera šaltrih klobukov.
Kupim po   visoki   ceni
koštanje? orehov
tesenov
LES
Ponuđbe  s  ceno   in   množino   (koliko vagonov) je poslati   tvrdki:
J. Pogačnik,
Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej).
:;       Na ponudbe brez cene se ne ozlra.       ::
Losne hite
na]bol|ie kakovostl po 7( 9, 12 In 16 kron; laane podloge In mrežice vseh vrst; „Neril", barv& sa laso In brado od Dr. Drallea po 2 In 4 K, laano vode In masti;
Sampoon la umlvanfe las, šminke In pnder ponllčnl 1.1. d, priporoča
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Pozor I Zaradi vpoklieaaja v volaiko   ' slultiovrnnje   J©   lokal  odprt   samo  sa prodafo blaga la tlcer vmaki dan mamo od t do V2I In v aedeljo od 0 do 11 nre dopoldan.
■              Najfinejše brivske    ———
aparate in kline
britve, strojne Škarje za atriženie las,       1187 se  najcenejie  in  najboljše   kupi   pri
A. WEISSBERGU, DnaaJ IL,
Untere llonrustrasse, 23 III., oddelek IV.
Kata'ogi in zaznamki en groš za prodajalce gratis. _^-a—— —*   Slovenska korespondenca.    —-^———.
Na prodaj ima
brinje
za   kuho   brinje vca   v poljubnih   mno-žinah, — po nizki ceni, — tvrdka
Ivan 3e!acin y Ljubljani.
Ugodno   *'*nt In  meseftna odpla6©van|a.
i Foiik ? amttnam ?uosln krtiplafton. II

iaff brzošivalne stroja
Priznano najboljše
v   navadnih   lit   najfinejftlh •primali
————— z  lOiCtno pismeno garancijo ——————
kakor tuđi najbolj priljubljena
M vozna kclesa
■            priporoča   twi*cUca   ^__
IC3-^T-   VOK,
Specijalna trgovina šivalnih strojev in koles ter vseb posameznih delov itd.
LJnblJana,               Sodna nllca ii. 7,               LJnblJamm.
Sprejmem zastopnika ali zastopnico.
! Solidno blago
Najnižjc ccue.
M. Schubert
preje Bilina & Kasch, Ljnblfana, Zidovslca nL 5.
priporoča    velilco    zalo^o    tkanln    Itt
fUoe-rokavic,   modno Wago  za
gospode   in    dame,   raznovrstne   fine
parfnme, rotaa dola in materilal, kirargične  predmete.      413
Moderna pred tiskar i ja.
Isdolovaafe preeblečenih ajom^ov.
Proda so lepa
1723
enonndstropna hlsa
% 2 verandama In popolao opravo za 6 sob v prijazni vasl ob vođi pod ftaarno goro. Pri Uši ]o vrt. S hlio Jo dobiti tuđi
gostilniško koncesijo,
adiaa v krala. Promet živahan. — Posestvo Je Jako primorao za 1MF~ lotovttia, ~Wfl tadl za vočfo rodbino. — Lo rosni kupci naj poiljojo oaslov na „poštnl pradal 35,u Ll»bl|ana,
Prva slov, razpošiljalnica svetovnoznanih srebrnojeklenih
k:o»
z znamko dvojni opoI z
mačem
kat ere so iz najbolj šega in najvldčnejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepse izpeljane in za vsak kroj rabljive, se toplo priporoča. Za vsak komad se garantira.
Pri naročila  10 komadov, se doda 1 komad zašto a j. Kmetovalci 1 ogibajte se manjvrednega židovskega blaga. Zabtevajte cenik.
Edina zaloga: Ad, Geissa nasl.               ,
VIKTOR  PILIH,    Žalec,
v Savinjski dolini«                        1731
Kmetska posolilnlco ljubljanske okolice«Ljubljani.
obrcstujc hranilnc vloge po čistih
_                                         —^~
Rezervni zakla) nad X 9 00.000.
brez odbitka rentnega tovio.
Ustanovljena leta 1881.