re n fi a GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXIII ŠTEVILKA FEBRUAR 1981 sveta bo pregnan O! Kdaj? Sto tisoč let? Kdaj? Nikoli? Prepir iz Leto 1848. Zima v naravi, v srcih pa živ ogenj. Najprej so izbruhnili plameni v Pariza, že februarja. »Pravico! Dajte nam človeško pravico!« je terjal bedni delavec. Med človeštvom se je pojavil nov, dotlej nepoznan glas — glas proletarca. Nikoli ni bila svoboda človeštva tako blizu kakor prav v teh dneh. Prešernu se je oko stemnilo. »Ne vem, če je človeštvo tej svobodi že dozorelo. Bojim se, da ne. Naš narod vsaj ne čuti doslej nobene svobode. Vlada mu še vedno tuj tiran — cesar. Dokler nam gospodarijo tujci, vendar ne moremo govoriti o svobodi. Trd bo še boj zanjo.« »Beži, beži! Zakaj bi prerokoval točo, kadar nam sije sonce !« Prešernovo obličje se je nekoliko zjasnilo... Saj res! Zakaj bi gledal v prihodnost, dokler se mu smeje lepa sedanjost! Zakaj bi opozarjal na rožljanje verig, če pa vse okrog njega kriči: »Svoboda! Svoboda !« Če bi daljave zasejal s cvetovi, očem bi le govoril. Ob stvarnosti življenja novi, današnji ženi rad bi dvoril. Zmožne vsega, karsibodi, žčne zdajšnjega sveta, si kroječ po zadnji modi Svoboda! Ponekod je beseda učinkovala kakor opojno vino. Ubogi kmetje tlačani so jo edini prav razumeli in tu in tam temeljito stresli verige. Pograbili so za orožje, kakršno jim je pač prišlo pod roke, in s silo navalili na svoje zatiralce — grajsko gospodo. Vendar kaj, ko pa se niso dvignili kmetje po vsej državi hkrati! V mestih je bilo še slabše. Tu ljudstvo sploh ni bilo toliko prebujeno, da bi bilo čutilo in jasno videlo svoje suženjske verige niti v narodnostnem niti v socialnem pogledu. Kdaj se predrami to ljudstvo? Kdaj toliko dozori, da stre svoje verige v boju za svobodo? Zaman je Prešeren o tem razmišljal. Jasno je spoznal, da čas velikega boja še ni prišel. Kamorkoli se je ozrl, je opazil, kako se narodne sile drobijo v nenačrtnih, včasih brezglavih in nepomembnih podvigih brez medsebojne povezanosti, brez enotnega vodstva, brez skupnega, določenega in vsem jasnega oblikujejo moža. Moč prirode, sol življenja: krhko bitje — na oltar! Ljubezni!! da pokolenja ga časte — od bogov dar. France Bregant Zdajci je bilo Prešernu dovolj. V trenutku se je dvignil in sedel na posteljo. Prešerna je minilo veselje do spanja. Vstal je in poklical: »Andrej!« Smoletov sin je pogledal v sobo. »Dobro jutro, gospod doktor !« »Dobro jutro! Ali si prepisal pesem?« »Sem.« Fant je prinesel papir in ga izročil Prešernu. »Zdravljica,« je bral Prešeren in prijel svinčnik, da popravi nekatere pisarjeve napake ... Da, Zdravljica! Prišel je vendarle njen čas. Pošlje jo Bleiweissu za »Novice«. Zdaj sme peti: »Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo ...« Zdaj je čas, da se združijo vsi Slovani in otresejo dunajskega jarma. Ta poziv vendar rojaki morajo razumeti! Ampak tistega he bodo razumeli! Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir liz sveta bo pregnan ... ČLOVEČANSTVO ! MIR MED NARODI? BRATSTVO MED VSEMI LJUDMI NA ZEMLJI? NIKJER VEC ROKE, KI BI SE DVIGALA V NASILJU? NIKJER MEČA, KI BI SE HOTEL OMADEŽEVATI S Človeško krvjo? Komercialni v letu 1980 Ponavadi v januarju in februarju ugotavljamo in ocenjujemo dosežene poslovne rezultate v pretéklem letu. V tem prispevku bomo na kratko prikazali osnovne komercialne rezultate im komercialne probleme, ki smo jih dosegli oz. s katerimi smo se srečali v preteklem letu in katere lahko pričakujemo letos. Če hočemo pravilno ocenjevati dosežene rezultate, moramo upoštevati osnovne pogoje gospodarjenja v širšem smislu. Predpostavljam, da o teh dosti vemo, če spremljamo samo javna sredstva obveščanja. Osnovna ugotovitev je, da so se pogoji gospodarjenja v letu 1980 izredno zaostrili. To v naši DO opažamo skozi izredno slabo oskrbljenost tržišča z materiali, ki so nujni za normalen proces reprodukcije. Domača proizvodnja osnovnih materialov, ki jih potrebujemo, je občutno Prešeren je zganil polo z »Zdravljico« in pogledal mlademu prijateljevemu sinu v oči. »Vidiš, fant, TO JE MOJA OPOROKA,« je rekel tiho, a rezultati premajhna. Domače železarne (razen Železarne Ravne) nam niso dobavile niti dogovorjenih količin. Tako je Železarna Jesenice izpolnila pogodbo s 56 %, Železarna Štore 65 %. Bili smo relativno dobro oskrbljeni, zahvaljujoč uvozu večjih količin valjane žice. V letošnjem letu lahko pričakujemo, da se bo položaj poslabšal. Rešitev bomo morali spet iskati v uvozu žice, ki ga lahko dosežemo edino z zvišanjem izvoza in z vsemi posledicami tega izvoza. Da bi nam bil problem preskrbe bolj razumljiv, lahko povemo, da je veliko OZD zaradi pomanjkanja materiala moralo ustaviti proizvodnjo. Ob pomanjkanju materiala je bila porast cen nenormalno visoka. Povprečno so cene materiala porastle za ca. 54 % s tem, da so nekateri primeri, kjer so cene porastle za 150 %. Če upoštevamo zvišanje od 1. opazil je takoj, da ga mladenič ni razumel. S poslovnim glasom je torej naročil: »Napravi ovitek in naslovi ga na doktorja Bleiweissa v Ljubljani.« M. C. 1. 1981, so cene žice porastle za 74%. Seveda to neposredno vpliva na znižanje dohodka. To vsi občutimo na znižanju naših realnih osebnih dohodkov. V splošni dirki cen smo cene naših izdelkov (brez tozda TIO) zvišali v marcu za 12,4 % in v decembru za 25 % za vijake in 20 % za verige in opremo za verige. Za tozd TIO je bilo v marcu registriranih nekaj novih izdelkov. Če je dosežena predvidena realizacija teh novih izdelkov, bi se na cenah (gledano v celoti) poznalo za ca. 13 %. Proti koncu leta pa smo še zvišali cene termometrov za 13 %, ventilov in armatur pa za 21 %. V letu 1980 smo opazili izredno nezadovoljstvo kupcev zaradi pomanjkanja naših izdelkov na trgu in kasnitve pri dobavah. Poleg objektivnih vzrokov je pomemben delež (Nadaljevanje na 2. strani) Kako iz sedanjih stisk in težav? Današnji trenutek karakte-rizira dve bistveni značilnosti. Še nikoli doslej se nismo tako temeljito, strokovno in ob opredeljenih usmeritvah pripravljali na prihodnje obdobje. Še nikoli doslej se nismo ob sicer uspešnem povojnem razvoju in edinstvenem napredku v svetovnem merilu zavedali nekaterih negativnosti našega obnašanja pa tudi neodgovornih odločitev, ki jih kot posledico preteklosti močno občutimo v sedanjem trenutku. Izhod iz takega položaja smo si s sebi lastno zavestjo, in v celotni graditvi nove Jugoslavije večkrat prekaljeno izkušenostjo, ponovno poiskali sami. Tudi tokrat ne bo šlo drugače kot s trdim delom, pripadnostjo za skupno stvar in individualno angažiranostjo vsakega posameznika v procesu stabilizacije in ozdravitve. (Nadaljevanje s 1. strani) vzrokov subjektivne narave. Pogosto se ne zavedamo, da s takšnim ravnanjem oviramo normalni potek reprodukcije pri kupcih. S tem si zapravljamo ugled pri naših partnerjih in izkazujemo nerazumevanje za širše družbene probleme, kar se nam v bodočnosti lahko maščuje. Ugotavljamo, da predvideni kvalitetni premik v proizvodnem programu prepočasi uveljavljamo. Zaradi tega imamo pomemben izpad dohodka. Če se bo tendenca počasnega uvajanja kvalitetnih izdelkov nadaljevala, bomo poleg problemov s konkurenco imeli še večje probleme v preskrbi z osnovnim materialom navadne kvalitete. Znano je, da se jugoslovanske železarne orientirajo na proizvodnjo kvalitetnih jekel. Zato naročila navadne kvalitete vedno težje sprejmejo. Kljub temu, da bomo prodajne rezultate natančno obravnavali pri sprejemanju zaključnih računov, poglejmo nekaj osnovnih podatkov o doseženi prodaji v preteklem letu. Količinski plan prodaje na eksternem trgu (brez tozd TIO) je bil dosežen 124,8 %, če odštejemo žico pa 96,8 %. Na nedoseganje plana je največ vplival izpad proizvodnje v tozd Sidrne verige. V primerjavi z letom 1979 je bila količinska prodaja v letu 1980 (brez žice) za 4,9 % manjša. Vrednostna prodaja (brez žice) je bila za 4,4 % višja od planirane. V izvozu so doseženi vidni rezultati. Plan izvoza v dolarjih je presežen za 7,7 %. V primerjavi z letom 1979 je bil izvoz v letu 1980 v dolarski vrednosti večji za 20,4 %, v dinarski pa za ca. 45 %. Zunanjetrgovinska bilanca je boljša, kot je planirano, kar je v skladu s proklamirano devizno politiko države. Misel, pripravljenost in volja so veliki, tudi samoodpove-dovanje. Celotno dogajanje v zvezi s tem daje občutek, da bomo tudi tokrat izvojevali pomembno zmago ekonomske ozdravitve, vendar ob doslednem izpolnjevanju pogojev, ki jih lahko strnemo v naslednje aktivnosti: dosledno pridrževa-nje dogovorjenega, odgovoren odnos do dela in povečano angažiranje pri izvajanju dnevnih opravil, zavestne in koordinirane akcije preusmerjanja na bolje, ob znanih in večkrat ugotovljenih slabostih, povezano in skupno delo ob tovrstnem sodelovanju vseh subjektov v združenem delu. V takem položaju ter ob dejstvu, da v jugoslovanskem prostoru ne živimo izolirano, da tudi mi prispevamo in moramo prispevati svoj delež k izboljšanju stanja, poglejmo, kaj je ti- Po posameznih tozdih so bili doseženi naslednji rezultati: — Količinski plan prodaje je Vijakarna izpolnila na domačem trgu 106,2 %, v izvozu pa 134,2 %. Izvršitev skupnega plana je 110 %. Izvršitev skupnega vrednostnega plana pa 115,2%. — V Verigami je bil količinski plan prodaje na domačem trgu dosežen 89,2 %, v izvozu pa 102,4 %, kar pomeni, da je skupni količinski plan realiziran 100,0 %. Vrednostni plan je dosežen 110,2 %. — Kot je že rečeno, v tozd Sidrne verige prodajni plan ni dosežen (če ne upoštevamo žice). Na domačem trgu je bil plan dosežen 77,6 %, v izvozu 78,2 % — skupaj 77,9 %. Skupni vrednostni plan pa 77,3 %. — V Kovačnici je bil dosežen plan prodaje na domačem trgu 106,9 %, v izvozu 91,2 %, skupaj 106,3 %. Vrednostni plan je bil dosežen 110,7 %. •— V tozd TIO je bil vrednostni plan presežen za 4,1 %. Količine v tozd TIO ne evidentiramo. — Za tozd Vzdrževanje in Orodjarno je realizacija na eksternem trgu nepomembna. Za leto 1981 lahko rečemo, da imamo več kot zadosti naročil, gledano v celoti. Osnovni moto poslovanja naj nam bo čimvečja realizacija teh naročil in čimboljša zadovoljitev kupcev. Moramo se zavedati, da je naš obstoj odvisen od kupcev, ker nas oni vse skupaj plačujejo. Ce v letu 1981 ne bomo zvišali proizvodnje, bomo zanesljivo v izgubi. Če vrednostnega plana prodaje za leto 1981 ob planirani strukturi prodaje ne presežemo za več kot 25 %, ne bomo ustavili padca realnih osebnih dohodkov. Najbolj bomo veseli, če ugotovimo, da sem se zmotil. Januarska gibanja na področju cen, trga in življenjskih stroškov prejšnjih ugotovitev ne demantirajo. Jure Pejič sto, kar bi naš delež k stabilizaciji še obogatilo. Najprej moramo ugotoviti, da tokrat s kratkoročnimi akcijami ali učinki ne bomo dosegli želj enih rezultatov. Stabiliziranje sedanjih gibanj bo dolgotrajen proces, in le ob polni angažiranosti bo možno postopoma napredovati na bolje. Ne brez razloga je ugotovljeno, da bomo srednjeročno obdobje, ki ga pravkar začenjamo, poimenovali kar stabilizacijsko. To pa pomeni v delovni organizaciji, kot je naša, optimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in delati na vseh tistih skupinah proizvodov, ki so dohodkovno uspešne več in tudi v podaljšanem delovnem času. Tako pri proizvodnji. Tista opravila, ki so potrebna za pripravo in organizacijo proizvodnega procesa, bo treba zreducirati na potrebno mejo. Otresti se bo treba balasta, ki si ga v sedanjem trenutku ne moremo privoščiti, pa čeprav mislimo, da je potreben. Tudi to pomeni proces, ki ga lahko realiziramo le z dobro pripravljeno, močno in načrtovano akcijo. V nadaljevanju lahko ugotavljamo naslednje. S smotrnim in strokovnim delom v preteklem obdobju pri reševanju problemov infrastrukture, kakor tudi z izgradnjo potrebnih delovnih prostorov smo dosegli primerno osnovo za hitrejši razvoj proizvodne funkcije. Poudariti pa je treba, da bo šlo v tem procesu za pomembne odločitve, katerih posledice bodo zahtevale nadaljnje spremembe tudi v organiziranosti, ki naj bi prispevale k učinkovitejšemu delu. Po rezultatih analiz z dohodkovno uspešnostjo naše proizvodnje ne moremo biti zadovoljni v celoti, čeprav nekatere skupine proizvodov izkazujejo ugodne rezultate. Kot neizpodbitno dejistvo se kaže ugotovitev, da se moramo v prvi vrsti otresti materialno močno angažirane proizvodnje, da moramo dejansko izvesti selekcijo proizvodnega programa, in dati prednost perspektivnim izdelkom, ki jim morajo biti podrejene vse funkcije v DO. Ugotavljamo, da je v naših usmeritvah in ciljih prihodnjega razvoja močno opaziti težnje po enakomernem razvoju vseh tozdov v DO. Upoštevajoč izredno dinamičen razvoj dogodkov v letu 1980 in nekaterih gibanj, ki se nadaljujejo tudi letos, je selekcija programov postala vprašanje eksistence v prihodnjem obdobju in socialne varnosti zaposlenih, zato brez tega ne bo šlo. Dejansko se postavlja vprašanje, kako doseči naše toliko opevano prestruktuiranje in prehod na plemenit program, ki ga predstavljajo dohodkovno uspešni proizvodi, v relativno kratkem času ob vseh predvsem subjektivnih zavorah, ki v tem procesu nastopajo. Glede na razpoložljiv potencial znanja in materialnih možnosti je mogoče realno postavljene načrte, seveda z organiziranim delom in selektivnim pristopom tudi izvršiti. To tr- Komercialni rezultati v letu 1980 dimo na osnovi spoznanj o možnostih naše konkurence doma in v tujini, pri čemer ugotavljamo tudi naše prednosti na posameznih področjih. Ker izhajamo iz predpostavke, da vsi delavci v DO podpiramo prizadevanja, ki so usmerjena in naravnana na boljšo dohodkovno uspešnost DO, s čimer nam je zagotovljena socialna varnost in nadaljnji razvoj, ne glede na organizacijske spremembe, ki bi temu sledile, trdimo, da naj večja odgovornost za dosego teh ciljev pada na poslovodne organe in vodje v strokovnih službah. Ti vodijo poslovanje in so za svoje odločitve in obnašanje tudi odgovorni svojim sodelavcem. Poslovodne strukture pripravljajo poročila, strokovne predloge in razlage, z utemeljitvami, ki naj nakazujejo tudi najboljše rešitve nekega problema. So nosilci in kreatorji pri oblikovanju politike samoupravnih organov. Njihova odgovornost je velika, zato poudarjamo, da je pogosto izgovarjanje poslovodnih struktur na sklepe samoupravnih organov 'in njihovo »nemoč« neustrezno. V tem procesu morajo odigrati strokovne službe izredno pomembno vlogo. Ob tem stanju ni najpomembnejši strošek, ki ga skupne službe predstav- Proizvodni v januarju V januarju smo izdelali 1.054 ton izdelkov, kar predstavlja 95 % v primerjavi z letnim planom in 3 % manj kot v januarju lanskega leta. Odprema je zaostajala za proizvodnjo, kar je značilno za začetek leta. Vrednost realizacije je 41 % večja kot v lanskem januarju, v primerjavi s planom zaostaja 14%. Dosežena prodajna cena je dosežena v predvideni višini v planu, na kar je vplivalo decembrsko povišanje prodajnih cen verig in vijakov. Realizacija izdelkov na tujem trgu je manjša od predvidene, tako količinsko kot tudi po doseženi prodajni ceni. Število zaposlenih je bilo enako kot v lanskem januarju, kar je 25 zaposlenih manj kot v planu. Tozd Vijakarna je težinski plan proizvodnje dosegla 98 %, kosovni pa 102 %. Vrednost proizvodnje presega plansko obveznost 7 %. Realizacija je zaostala za planom zaradi nekaterih sprememb pri odpremi, kar pa bo v februarju nado-knadeno. Tako je izpolnjen plan prodaje količinsko 67 % in vrednostno 77 %. Tozd Verigama je količinski plan proizvodnje presegla 2 %, vrednostno pa zaostaja 2 %. Proizvodnja kvalitetnih verig, to je snežnih in zaščitnih verig, je dosežena v predvidenem obsegu, visokoodpor-nih pa še vedno ne. Realizacija v prvi polovici leta ni primerljiva z 1/12 letnega plana, pač pa z dinamičnim planom prodaje. Gibala se je v normalnih mejah. V tozd Sidrne verige zaradi motenj proizvodnje niso dosegli planiranega obsega. Tako je primanjkovalo orodja za proizvodnjo visokoodpornih verig, ljajo. Mnogo bolj pomembno je, da so delavci v strokovnih službah zasedeni z opravljanjem delovnih nalog, ki so selektivno poistavljene, prioritetno opredeljene in natančno definirane tudi z roki in odgovornostmi za izvršitev. Seveda je v tem procesu močno pomembna motivacija in sodelovanje, kakor tudi izvajanje kontrolne funkcije. Glede na težko stanje, se bomo slej ko prej soočali mnogo bolj kakor doslej tudi z vprašanjem delovnega prispevka in potrebnosti ali nepotrebnosti izvajanja nekaterih opravil, bolj bomo poudarjali in zahtevali potrebno količino dela, ki ga mora posameznik opraviti, če želi opravičiti svoje nadaljnje delo v skupnosti. Za zaključek tega mogoče neprijetnega razmišljanja še enkrat poudarimo edino alternativo bodočega dogajanja, bolje bomo morali izkoriščati delovni čas, naše stroje in naprave — vsi brez izjeme. Strpno se bomo morali dogovarjati o optimalnih možnostih nadaljnjega dela, se pridrževati dogovorjenega. Večkrat bomo omenili tudi lepo dogovorjena stališča in sklepe, ki smo si jih zapisali v samoupravne akte ob združevanju tozdov in DSSS v delovni organizaciji. Gvido Melink rezultati problem pa je bila tudi delovna sila. Plan blagovne proizvodnje je dosežen 73 %, za potrebe internega trga je bil plan presežen, predvsem na račun večje proizvodnje vlečene žice. Tudi proizvodnja visokoodpornih verig 14—18 mm za interni trg je večja od plana. Odprema za eksterni trg je bila količinsko 79 %, kar predstavlja vrednostno 74% v primerjavi s planom. V januarju je tozd Kovačnica najbolj uspešno izpolnila svoje planske obveznosti. Blagovna proizvodnja je količinsko presegla plan 20 %, vrednostno pa 19 %. Interni trg nekoliko zaostaja, predvsem na račun manjše proizvodnje opreme za zaščitne verige. Uspešni proizvodnji je sledila tudi uspešna prodaja, saj je bila odpremi j ena količina 8 % nad planirano, vrednost pa kar 29 % večja. Tozd Orodjarna v preteklem mesecu vrednostnega plana proizvodnje ni dosegla. Vzrok je v manjši poročani proizvodnji orodja iz jekla in trdih kovin. Tudi tozd Vzdrževanje izkazuje manjšo vrednost proizvodnje —- 17 % pod planom. Vrednost proizvodnje tozd TIO presega planske obveznosti 8 %. Odprema pa je v precejšnji meri izpadla zaradi prenosa obdelave prodaje na računalnik Železarne Jesenice, kar bodo v februarju nadoknadili. Doseganje proizvodnega plana v tozd TIO je zelo različno po posameznih grupah izdelkov, kar je za njihovo proizvodnjo značilno, saj mesečni operativni plani pogosto odstopajo od 1/12 letnega plana. M. Kozamernik Zdravstveno varstvo v občini Radovljica 1981—1985 Tozd Vzdrževanje dobilo dvigalo 10 KN (10t) V prvi polovici januarja 1981 je bila zaključena še ena investicija v tozdu Vzdrževanje, in sicer montaža dvigala 100 KN X 16,14 m. Montaža je trajala od 10. do 15. januarja. Tehnični prevzem dvigala je bil 20. januarja. Dvonosilčno mostno dvigalo 100 KN je bilo izdelano v delavnicah dvigalnih naprav Mostovna Ljubljana. Mostna konstrukcija školjčne izvedbe ima razpetino 16,14 m. Opremljena je z mačkom ustrezne nosilnosti znamke Stahl. Dviganje bremena je možno s hitrostjo 6 m/min in 0,5 m/min. Maček se giblje po mostni konstrukciji 20 me-trov/min. Gibanje dvigala je prečno na vzdolžno os delav-niških prostorov. Ustrezna električna oprema omogoča dvojno hitrost gibanja; 20 m/min in 5 metrov/min. Dvigalo je možno upravljati s tal s pomočjo premičnega elektrokrmilnega sistema. Višina dviganja je 5,5 m. Z montažo dvigala je končno rešen problem transporta, demontaže in montaže težjih strojev, ki prihajajo v generalne remonte. Obstoječi prostor za popravilo strojev je sorazmerno majhen in je vsako delo na transportu z viličarjem zelo otežkočeno. Omeniti velja, da se v prostoru gibanja dvigala nahajajo delovne mize, zato je prostor za transport občutno zmanjšan. S povečavo remontne delavnice še za en modul (tako je predvideno v urbanističnem načrtu) se bo transportna dolžina proge dvigala povečala s sedanjih 16 m na 32 metrov in dvigalo bo šele takrat izpolnjevalo predvideno vlogo svoje dejavnosti. Celotna vrednost dvigala je ca. 1,500.000 din. Ta znesek je Mostovna kreditirala 50 odst. za dobo treh let. Ob uspeli montaži dvigala ne smemo prezreti požrtvovalnega dela Mostovne, saj so kljub 3-letni popolni zasedenosti svojih kapacitet sprejeli v svoj program naše dvigalo in s tem potrdili naše zaupanje v uspešno poslovno sodelovanje. Franc Bregar Delavci v združenem delu in drugi delovni ljudje, združeni v občinski zdravstveni skupnosti Radovljica, bomo po načelu vzajemnosti in solidarnosti ter na osnovi sklenjenega samoupravnega sporazuma o temeljih plana 1981—1985 združevali sredstva za zadovoljevanje potreb po zdravstvenem varstvu in s tem pravico do zdravstvenih storitev. Izvajanje zdravstvenih storitev si bomo zagotovili s sklenitvijo samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, ki jih sprejema skupščina zdravstvene skupnosti preko delegatov. (Veriga ima 1 delegatsko mesto). V tozdih pa sporazum sprejemajo po delegacijah SIS. V letu 1981 bomo v naši občini združevali sredstva za zdravstveno varstvo po skupni prispevni stopnji 11,01 odst., od tega 9,84 iz dohodka za zdravstveno varstvo in 1,17 iz bruto osebnega dohodka za denarna nadomestila, t. j. za boleznine nad 30 dni. V prispevni stopnji so upoštevana tudi dodatna sredstva, ki so prenesena iz skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja za zdravstveno varstvo upokojencev, sredstva za usmerjeno izobraževanje zdr. delavcev in sredstva, ki so prenesena iz raziskovalne skupnosti za raziskovalno dejavnost na zdravstvenem področju. Upoštevano je tudi zmanjšanje obveznosti zdravstvene skupnosti zaradi prenosa nadomestil v zvezi s porodniškim dopustom na občinske zdravstvene skupnosti otroškega varstva. Po 49. členu zakona o zdravstvenem varstvu si morajo delavci v združenem delu od 1.1. 1981 dalje sami zagotoviti sredstva za nadomestila osebnih dohodkov zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni za ves čas odsotnosti (tudi nad 30 dni zadržanosti z dela). Zakon sicer ne predvideva, lahko pa delavci sklenejo poseben samoupravni sporazum za zagotovitev teh sredstev po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Predlog za našo delovno organizacijo ni bil sprejemljiv, pa tudi na skupščini občinske zdravstvene skupnosti ni bil sprejet. V naši občini naj bi po tem predlogu dodatno združevali še 0,10 odst. sredstev od BOD. Povprečna skupna prispevna stopnja v Sloveniji znaša 10,61 odst., najvišja je v Logatcu 13,54 odst., najnižja v Škofji Loki 8,98 odst. v Radovljici 11,01 odst., Pripominjam, da je Radovljica ena od tistih občin v Sloveniji, ki prejema sredstva solidarnosti, le-ta pa se ji znižujejo za toliko, kolikor je znižala investicije. Občinska zdravstvena skupnost v naslednjem srednjeročnem obdobju ne zbira več sredstev za investicije v regiji in tako tudi ne bo upravičena do novih investicij. V obdobju 1981—1985 odpade torej nadgradnja zdravstvenega doma Bohinj. V letu 1981 je najnujnejša investicija v naši občini nabava rtg. aparata na Bledu. Obstoječi aparat je popolnoma dotrajan, saj pokriva potrebe celotne občine. Zagotovitev sredstev pa je vprašljiva. S sprejetjem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj, za kar smo se opredelili že v temeljih plana 1981 do 1985, pooblaščamo strokovno službo, da v času prehodnega obdobja, dokler si v občini ne zagotovimo opravljanje strokovnih, finančnih in administrativno tehničnih del, ta dela še naprej opravlja MZS Kranj. Po 42. členu zakona o zdravstvenem varstvu bi morala občinska zdravstvena skup- Dne 23. 1. 1981 je bila ob 17. uri v dvorani DO programsko volilna konferenca koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS Veriga. Vsaka osnovna organizacija je izvolila v koordinacijski svet po tri delegate, izmed teh je eden tudi predsednik osnovne organizacije. Iz teh delegatov smo izvolili novo vodstvo. Novi predsednik koordinacijskega sveta je Darko Kovač, njegov namestnik Tone Smolej, blagajnik Cveta Za-kovšek, člani predsedstva koordinacijskega sveta so predsedniki osnovnih organizacij Drago Novak, Slavko Kosi, Ilinka Laharnar, Miro Kuhar, Jože Praprotnik, Janez Brence, Brane Antolin in še Mihaela Frčej, ki je članica predsedstva OO ZSMS Verigama. Izvolili smo tudi vodje in člane komisij. Na konferenci so bili prisotni tudi Gvido Melink, predstavnik DO, Ciril Ažman, predstavnik ZK, Marjan Teran, predstavnik OK ZSMS Radov- nost Radovljica oblikovati delovno skupnost, skupaj z občinsko skupnostjo otroškega varstva, občinsko skupnostjo socialnega skrbstva, občinsko skupnostjo socialnega varstva, lahko pa tudi z drugimi občinskimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti. Pripominjam, da je bilo združevanje teh služb na republiškem nivoju uspešno, ker so se občutno znižali stroški administracije. Delovanje skupnih strokovnih služb na občinski ravni še ni zaživelo oz. ni dalo rezultatov, ki si jih želimo v združenem delu. L. Svete ljica in Bojan Terseglav, predstavnik sindikata. Poleg tega, da smo izvolili novo vodstvo, smo sprejeli tudi program dela. Dejstvo je, da mora v teh razgibanih časih družbenega razvoja vsakdo najti družbenga razvoja vsakdo najti svoje pravo mesto, tako tudi mladina. ZSMS je ena od organizacij, kjer pobude mladine tudi lahko in morajo priti do izraza, predvsem v svoji sredini, se pravi v DO, kjer mora mladina zopet zavzeti mesto, ki ji pripada. Vse to naj bi se odražalo tudi v programu dela mladinskih organizacij. Ne smemo dopustiti, da gredo pomembna dogajanja v naši DO, sploh sedaj, ko smo tako rekoč na razpotnici razvoja, mimo mladinske organizacije. Tudi mladinska organizacija se mora angažirati in tvorno prispevati k važnejšim odločitvam v DO. Tako bo najpomembnejša naloga novega vodstva, da prežene to lagodno stanje zaspanosti, ki je vladalo sedaj med mladimi. Darko Kovač Obvestilo Z ukinitvijo posebnega sklada za zdravstveno varstvo študentov imajo študentje višjih in visokih šol od 1. 1. 1981 dalje zagotovljeno zdravstveno varstvo pri Občinski zdravstveni skupnosti Radovljica oz. pri tistem od staršev, ki je že uveljavljal pravice iz zdravstvenega varstva v svojstvu družinskega člana. Študentske zdravstvene izkaznice je treba predložiti zaradi potrditve referentu za socialno zavarovanje naše delovne organizacije čimprej, da ob prehodu na nov način zagotavljanja zdravstvenega varstva študentov ne bo nepotrebnih problemov. Individualne pravice v zvezi z zavarovanjem študentov ostanejo iste (participacija). L. Svete Programska volilna konferenca koordinacijskega sveta osnovne organizacije ZSMS Veriga Predstavljamo vam V tej številki glasila vam predstavljamo sodelavko Heleno Potočnik, ki je telefonist v naši delovni organizaciji. Moram priznati, da me je skrbelo povprašati jo po tem in onem. Toda, ko sva se pričeli pogovarjati, je beseda hitro stekla in ugotovila sem, da je bil strah popolnoma odveč. Helena Potočnik je rojena 1959. leta. Ko ji je bilo pet mesecev, so jo zaradi hudega vnetja ušes poslali v bolnišnico in tam ugotovili, da ne vidi oz. da vidi zelo slabo. Nositi je morala očala, vendar so kasneje zdravniki ugotovili, da ji očala vid le slabšajo. Osnovno šolo je obiskovala v Ljubljani. Prvo leto se je naučila Braillovo pisavo, ki je sestavjena iz točk in omogoča branje s prsti. Drugo leto so se učili tudi latinico in se naučili pisati na pisalni stroj. Po končani osnovni šoli se je vpisala na gimnazijo z namenom, da bo študirala jezike. Ker je bila to redna gimnazija in vsi profesorji niso imeli razumevanja, je bilo učenje zelo naporno. Poslabšal se ji je tudi vid, zato je morala po dveh letih šolanje prekiniti in se vpisati v telefonsko-administrativ-no šolo v Škofji Loki, kjer se je poleg telefonije učila tudi administrativnih del. Po končani šoli je bila pol leta doma, nato pa se je zaposlila v naši delovni organizaciji. Čas ji ob dveletni hčerki Manci hitro mineva, zato prostega časa skoraj nima. Kadar pa ga ima, zelo rada plete. V šoli so se sicer učili tudi drugih ročnih del, vendar ji je pletenje najbolj pri srcu. Tudi bere rada, vendar pravi, da ima za branje knjig premalo časa. Zato raje prebira časopise — mesečnike, ki jih izdaja Zveza za slepe in slabovidne. Na šolo ima lepe spomine, saj je imela veliko prijateljev, ki so se med seboj zelo dobro razumeli in si pomagali. Moti jo le to, da ima slepa oz. slabovidna mladina tako malo možnosti izbire poklica. Marsikaterega delo, za katero je usposobljen, sploh ne veseli, zato je potem tako delo zelo naporno. Sama je bila zelo vesela, ko je dobila zaposlitev. S službo je sicer zadovoljna, vendar je delo, kljub temu da iz-gleda na prvi pogled zelo enostavno, precej naporno, saj neprestano zvonjenje, iskanje zvez in neučakanost nekaterih sodelavcev ubija in utruja. Kot mlado dekle pogreša družbo, saj so se njene prijateljice in prijatelji po končani šoli razkropili po vsej Sloveniji. Stikov imajo bolj malo, malo si dopisujejo, največkrat pa se slišijo po telefonu, ko iščejo telefonske zveze. Veliko časa ji vzame tudi pes, ki ji ga je jeseni podaril sindikat. Sedaj ga ima že nekaj mesecev in čaka, da ga bodo vzeli v Ljubljano v šolo, kjer ga bodo usposobili za psa vodnika. Ima ga rada, vendar jo skrbi, kako bo hodila z njim na avtobus, ker je zmeraj tako poln, oziroma, če ji bo avtobusno podjetje to sploh dovolilo. Prijetno se je bilo pogovarjati s Heleno in želimo ji, da se ji izpolnijo vse skrite želje. Z. A. Vse bolj odločno k pospeševanju varstva pri delu V naši tovarni se je v letu 1980 poškodoval vsak petnajsti delavec. Zdravstveni službi je bilo prijavljenih 93 primerov nesreč, ki so terjale 1.242 izgubljenih delovnih dni. Nesreče pri delu so bile sicer lažje in vsak poškodovani je izostal z dela povprečno po 13 dni. Kako še izboljšati omenjeno stanje? Zastavljeni cilji v srednjeročnem načrtu varstva pri delu za obdobje 1981—1985 so dovolj spodbudni za vse strokovne delavce, ki se praktično in teoretično ukvarjajo s problematiko varnega in zdravega dela. Zato bo potrebno v tem planskem obdobju vložiti napore do naj večje možne mere, da bi dogradili sistem varstva pri delu do tiste stopnje, da bi se število primerov nesreč, obolenj in število invalidov zmanjšalo. Na kaj se je pravzaprav treba oprijeti pri zastavljenih ciljih srednjeročnega načrta varstva pri delu? Le celovita povezanost strokovnih delavcev omogoča uspešno, vsestransko urejanje sistema varstva pri delu. V našem primeru gre za tako medsebojno povezanost strokovnjakov, kot so to: psiholog, sociolog, medicina dela, tehnolog, planer, kemik in vseh drugih, ki bodo zagotavljali, da bomo vse tisto, kar imamo in kar sami zmoremo, zares učinkovito izkoristili. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da bornio naloge varstva lažje dosegli, če bosta tudi strokovnost in zavzetost strokovnjakov za varno in zdravo delo pravilno ovrednoteni. Le na ta način bomo vzbudili tudi večje zanimanje strokovnjakov za to področje ter njihovo večstransko obravnavanje problematike delovnih razmer. Vsi skupaj se moramo prizadevati za takšno vzdušje, ki bo resnično bolj naklonjeno tudi problemom varnega dela. Sicer se je stanje števila primerov nesreč v letu 1980 v primerjavi z letom poprej zmanjšalo za 10,6 % in ravno tako smo zabeležili zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi nesreč pri delu za 24 %. Posebno pozornost zasluži podatek, ki kaže, da se je število dni zaradi nesreč zmanjšalo predvsem zaradi nesreč z lažjimi posledicami, medtem ko bi pri nesrečah s težjimi posledicami ne bilo povsem tako. Vse bolj nas zastrašujejo nesreče — zunaj delovnega mesta, na poti na delo in z dela domov, ki so se zadnje čase tudi povečale. Posvetiti bo potrebno prizadevanju za .odločnejše premike k spoznanju in praksi, da je varno delo neločljiva pravica in dolžnost delavca in samoupravnih organov v vsakih tozd. Preko delavcev pooblaščencev za varstvo pri delu, ki delujejo v prvi liniji v proizvodnem procesu, dajejo možnost delavcem, da uresničujejo svoje pravice in dolžnosti do varstva pri delu na svojem delovnem mestu. Poizkušajmo bolj spodbudno delovati v vseh naših sredinah s tem, da bomo materialno stran varnega dela motivirali s parolo.; »Varno delo se izplača«. Prav skozi dohodkovna razmerja zlasti znotraj vsake tozd bi morala ta vprašanja postati del vsakodnevne obravnave in razvojne politike. Vitomir Rems Posvetovanje gasilcev Prvo posvetovanje organizatorjev požarnega varstva v DO SOZD Slovenskih železarn je bilo dne 17. 1. 1981 v Železarni Štore. Posvetovanja so se udeležili: — predstavniki službe varstva pri delu in gasilskega društva Veriga Lesce, — 2 predstavnika poklicne gasilske čete Železarna Jesenice, — 2 predstavnika gasilskega društva Železarne Ravne, — podpredsednik KPO Železarne Štore, — predstavniki Gasilskega društva Železarne Štore, — predstavniki »Metka« Celje; -—■ predstavniki tozd Energetika Železarne Štore. Navzoči so osvojili naslednji dnevni red: 1. Strokovno predavanje o uporabi tehničnih kurilnih plinov, .nevarnosti eksplozij in požarov, 2. Razgovor o organizaciji požarnega varstva v DO SOZD. V imenu gasilskega društva Železarne Štore je navzoče po- zdravil predsednik društva dipl. ing. Slavko Plevnik, v imenu DO Železarne Štore pa podpredsednik KPO dipl. ing. Niko Zakonjšek, ki je poudaril pomen takih srečanj za izboljšanje požarnega varstva v vseh DO slovenskih železarn. Po strokovnem predavanju, ki ga je imel obratovodja tozd Energertàka — Železarna Štore, tovariš Janez Jazbinšek, se je razvil pogovor o organiziranju in učinkovitosti požarnega varsltva v različnih DO. V središču pozornosti je bil odnos do te službe, problemi nabave različnih sredstev, ki jih na našem trgu ni in ustrezna organizacija požarnega varstva tako v železarnah, kot v ostalih DO. Navzoči so poudarjali, da je to srečanje začetek izmenjave medsebojnih izkušenj, nadaljnja' srečanja pa bodo spodbudila tiste delovne organizacije, ki še nimajo organiziranega požarnega varstva in gasilskih društev. Ob zaključku so se .navzoči dogovorili za naslednje : — za organizacijo naslednjega srečanja se imenuje ko- ordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Verige Lesce, Železarna Jesenice, Ravne in Štore. Vodja odbora je predstavnik Verige iz Lesc, — koordinacijski odbor bo določil dan in kraj drugega srečanja ter pripravil program srečanja, — navzoči apelirajo, da se v vseh DO v SOZD uredijo službe za varstvo pred požari, ki se naj tesno povežejo s službami varstva pri delu ter ustanovijo industrijska gasilska društva, — koordinacijski odbor bo sodeloval in nudil pomoč pri ustanavljanju industrijskih gasilskih društev in organizaciji službe varstva pred požari, — o svojih stališčih bodo predstavniki, ki so bili navzoči na prvem srečanju, seznanili tudi vse tiste, ki na srečanju niso bili prisotni, z željo, da se vključijo v način reševanja požarnega varstva v slovenskih železarnah. V ta namen naj bi vsa uredništva tovarniških glasil objavila beležko prvega posvetovanja. IGD Veriga Spet nova stanovanja Poročilo o delovanju košarkarskega kluba Veriga v letu 1980 Dobro leto je od tega, ko so na Bledu, na Jaršah in v Radovljici v Cankarjevem naselju pričeli z gradnjo novih stanovanj. Gradbena podjetja so dobila nalog zgraditi 204 stanovanja. To je sicer veliko število, pa vseno še vedno premalo, da bi lahko pokrili vse želje in potrebe po stanovanjih. Na Bledu je gradnja stanovanj zaključena. Urediti morajo le še okolico bloka. Zgrajenih je bilo 68 stanovanj. Od tega so jih 41 kupile delovne organizacije za svoje delavce, 25 jih je bilo razdeljenih iz naslova solidarnosti, in sicer: za mlade družine, družine in občane z nizkimi OD in starejše občane oz. udeležence NOV. Primopredaja oz. razdelitev ključev je bila izvedena 25. decembra 1980. leta. Naša delovna organizacija je na Bledu kupila 3 stanovanja, ki so bila po postopku, ki ga določa pravilnik in samoupravni sporazum, dodeljena Martini Kralj 3-sobno stanovanje, Matjažu Pristovu 2-sobno stanovanje in Nataši Stale 2-sobno stanovanje. Tudi v Radovljici že zaključujejo gradnjo. Zgrajenih je 6 objektov s 136 stanovanji. 59 stanovanj je obdržala stanovanjska skupnost za potrebe družbene pomoči in za potrebe komisije za reševanje stanovanjske problematike delavcev družbenih dejavnosti. 62 stanovanj so kupile delovne organizacije, 15 stanovanj pa so kupili individualni kupci. Naša delovna organizacija je kupila 13 stanovanj. Ta so glede na pravilnik in sporazum delavski sveti po tozdih in DSSS dodelili svojim delavcem takole : TOZD Kovačnica: Branki Kavčič 4-sobno stanovanje, Bogdanu Drekonji 3-sobno stanovanje. Pri nakupu stanovanjia za Branko Kavčič sodeluje Sava Kranj, za Bogdana Drekonjo pa Almira Radovljica. Obe delovni organizaciji sodelujeta v obliki kredita naši DO, v višini 50 odst. od vrednosti stanovanja. TOZD Vijakama: Danici Sotlar 3-sobno stanovanje. Pri nakupu sodeluje Varnost Ljubljana v višini 200 tisoč din. Janezu Globevniku 1-sobno stanovanje. TOZD Verigama: Leopoldu Skušku 2-sobno stanovanje, Ranku Simiču garsonjero. TOZD Sidrne Verige: Francu Muršcu 3-sobno stanovanje, Niku Lavriču 4-sobno stanovanje. TOZD TIO: Vladimiru Žoharju 2-sobno stanovanje. TOZD Orodjarna: Branetu Kornuti 3-sobno stanovanje. Pri nakupu sodeluje Almira Radovljica, v višini 50 odst. vrednosti stanovanja v obliki kredita. TOZD Vzdrževanje: Francu Murnu 1-sobno stanovanje. Delovna skupnost skupnih služb: Stanetu Logarju 3-sobno stanovanje. Člani košarkarskega kluba smo se sestajali enkrat tedensko na treningih. Ti treningi so trajali po uro in pol. Od tega smo jih imeli 26 v telovadnici. V letu 1980 je po dveletnem premoru bila ustanovljena gorenjska liga. Liga je bila razdeljena v dve skupini zaradi velikega števila ekip in da so se čimbolj zmanjšali stroški tekmovanja. Tako je bilo v naši skupini 7 klubov, poleg našega kluba še naslednje ekipe: Kokra B ,Naklo, Gumar, Mojstrana, Plamen, Sava B. Po moči je bila to močnejša skupina oziroma bolj kolektivna. V pripravljalnem obdobju smo odigrali trening tekmo z ekipo Radovljice — mladinci, ki bi morali biti močnejši od nas, saj so to najboljši igralci do 18. leta v občini. Toda kljub temu smo zmagali z rezultatom 118 : 84! V prvenstvu smo dosegli naslednje rezultate: VERIGA : KOKRA B NAKLO : VERIGA VERIGA : GUMAR MOJSTRANA : VERIGA VERIGA : PLAMEN SAVA B : VERIGA spomladi jeseni 76 : 95 50 : 74 75 : 73 85 : 64 78 : 66 65 : 66 : 67 75 : 85 61 : 83 54 : 99 70 : 73 69 : : 72 Zbrali smo 10 točk in dose- gli 4. mesto, točko manj kot tretjeuvrščeno moštvo. Razlika v koših je 818 : 921. Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni, saj smo bili daleč najmlajša ekipa. Za tekmovanje v gorenjski ligi smo potrošili 4.592 din. Moram omeniti, da smo se trikrat udeležili sestanka v Kranju, odigrali tekmo v gosteh v Nakem, Mojstrani, Kropi in trikrat v Kranju. Nosilci stanovanjske pravice so dolžni plačati 10 odst. vrednosti stanovanja kot soudeležbo pri nakupu stanovanja. Znesek udeležbe se poračuna pri stanarini tako, da se določi nižja stanarina za znesek, ki ustreza obračunani amortizaciji stanovanja. Pri dodelitvi stanovanj za naše delavce je bil upoštevan vrstni red prosilcev za stanovanja po tozdih in DSSS in sklep delavskega sveta delovne organizacije glede soudeležbe druge delovne organizacije, kjer je zaposlen zakonec, bodisi v obliki dodelitve stanovanja, kupljenega s pomočjo druge OZD, ali dajanja kredita drugi OZD. Vsi zgoraj navedeni člani kolektiva seveda niso vsi, ki so ob tej gradnji dobili stanovanje. Iz naslova solidarnosti so dobili stanovanje še Anton Pa-šič 3-sobno stanovanje, Smiljan Resmani in Janez Šebjanič pa 2-sobno stanovanje. Temeljne organizacije, kjer so navedeni kandidati zaposleni, so podpisali menične izjave, na Sodelovali smo še v tekmovanju za dan mladosti in se uvrstili v finale, ki pa ga zaradi neobjektivnih težav ni bilo. Bili smo še na občinskem tekmovanju, kjer smo v skupini dosegli 2. mesto in v tekmi za 3. mesto premagali ekipo Radovljice. Treningov se je vedno udeleževalo okrog 10 do 15 igralcev oziroma članov kluba. Tekme so igrali naslednji člani : 1. Cotelj Stane — do jeseni zaposlen v Verigi 2. Ropret Jože — učenec v Verigi 3. Purger Metod — dijak, oče zaposlen v Verigi 4. Purger Blaž — dijak, oče zaposlen v Verigi 5. Kovač Lado — študent, oče zaposlen v Verigi 6. Bizjak Bogdan — zaposlen v Verigi 7. Žibert Janez, dijak, mati v Verigi 8. Ankerst Franci — dijak, oče je bil zaposlen v Verigi 9. Ankerst Tomaž — učenec v OS, oče je bil zaposlen v Verigi 10. Babič Stane — učenec v Verigi 11. Dežman Ciril — dijak, oče je bil v Verigi 12. Vidic Marjan — študent, oče in mati v Verigi 13. Pirc Anton — študent, zaposlen v Verigi 14. Pirc Andrej — uslužbenec, bil v Verigi 15. Valjavec Mišo — učenec v Verigi 16. Zec Mato — dijak Sam KK že od svojega začetka, to je od leta 1975, šteje od 25 do 30 članov, skupaj s podpisniki, odgovornimi za obstoj kluba in funkcionarji, ki pa na treningih in tekmah niso aktivni. Letos prvič, po petih letih uspešnega delovanja kluba, grozi resna nevarnost, da bo moral prenehati igrati, to pa za- podlagi katere so dolžne v petih letih zagotoviti drugo stanovanje oz. plačati to stanovanje, pridobljeno iz solidarnosti za mlade družine. Iz naslova družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki sta dobila Franjo Pejič 2-sobno in Lidija Koblar 1-sobno stanovanje. Iz vsega povedanega vidimo, radi tega, ker mladi DO Veriga zaradi dosedanje neorganiziranosti oz. neaktivnosti zadnjih nekaj let, niso imeli volje vključevati se v klub. Nekaj so krivi tudi očitki posameznih funkcionarjev DO, češ, kaj bomo podpirali klub, ko pa ga sestavljajo večinoma člani, ki niso delavci DO SŽ Veriga Lesce. Mladina dobi tudi tako malo sredstev, da bi košarko težko financirala, čeprav smo letos dobivali namenska sredstva iz sklada skupne porabe. Bila so res na žiro računu mladine, in to na posebni kartici. Pri takem odnosu nekaterih posameznikov se nam prav nič ni treba čuditi, zakaj mladih ni v poklice naše DO. Saj ne najdemo načina, kar pa bi ga lahko, da bi jih pridobili za naše člane, rajši sprejemamo ljudi, katerim moramo priskrbeti stanovanje itd. V nekaterih industrijskih krajih posamezne delovne organizacije prevzamejo v svojih krajevnih skupnostih skrb. oz. pokroviteljstvo že v osnovni šoli in si thko pridobivajo bodoče kadre. Sprašujem se, kdo bi moral to akcijo voditi, čeprav vem, pa rajši ne povem, ali mi za ograjo ali oni izven ograje? Mislim, da bi nas moralo brigati, saj sami živimo tu v Verigi, nekateri več časa, čeprav niso za to plačani, nekateri manj. Ostali čas pa vsak v svoji krajevni skupnosti. Naj končam s sklepom razširjene seje KK, če sredstev 14.600 din za normalno delovanje ne bo moč dobiti kot dotacijo iz DO in krajevne skupnosti, na katere smo naslovili prošnje, bo sklican občni zbor KK, ta tako po programu mora biti. Na občni zbor bomo povabili vse pristojne ter še nekatere druge, kot so predstavniki družbenopolitične skupnosti in novinarje. KK že od vsega začetka nosi na trenirkah in dresih napis KK-SŽ-VERIGA LESCE in zaščitni znak. vanj veliko. Opaža se, da so stanovanja draga, saj se je na razpis prijavilo 19 kandidatov, razdeljienih stanovanj pa je bilo 16. Prav tako opažamo, da je največ potreb po dvosobnih stanovanjih, zato se v bodoče velikih stanovanj ne splača več graditi. Z. A. V novo stanovanje se bodo kmalu vselili tudi naši delavci Zahvale Ob boleči izgubi drage sestre Marije Plešnar se iskreno zahvaljujeva za podarjeno cvetje. Najlepša hvala vsem, ki so nama v teh dneh stali ob strani in ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. sestri Francka Plešnar in Ivanka Bertoncelj Ob izgubi nepozabne mame se iskreno zahvaljujem OOZS tozd Sidrne verige in vsem sodelavcem za izrečeno sožalje in denarno pomoč. sin Marjan Ob boleči izgubi drage mame Marije Palovšnik se iskreno zahvaljujemo sodelavcem EOS in DSSS za podarjeno cvetje. Najlepša hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Marija Legat z družino Jože Hozjan da je načinov pridobitve stano- Ukrepi, ki jih je izrekla skupna Sklepi disciplinska komisija v letu 1980 samoupravnih organov OD 10.1.1981 DO 10.2.1981 V lanskem letu je disciplinska komisija izrekla 125 ukrepov, od tega 30 opominov, 41 javnih opominov, 4-krat denarno kazen, 41-krat je izvršitev ukrepa prenehanja delovnega razmerja pogojno odložila za različne dobe, 9-krat je izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja. V enem primeru je delavca oprostila, v enem pa ni bil spoznan za krivega. Pio tozdih je slika naslednja: Tozd Vijakarna ima skupno izrečenih 14 ukrepov, od tega: 1 javni opomin zaradi pretepa sodelavca; 1 opomin zaradi neupravičenega izostanka; 3-krat denarna kazen zaradi izmeta in nekvalitetnih izdelkov ; 3^krat prenehanje delovnega razmerja zaradi neupravičenih izostankov; 6-krat pogojno prenehanje delovnega razmerja, od tega 2-krat zaradi neupravičenih izostankov in 4-krat zaradi neupravičene prisvojitve delovnih sredstev. V enem primeru so delavca oprostili. Tozd Verigama ima skupno izvršenih 33 ukrepov, od tega: 5ricrat opomin zaradi neupravičenih izostankov; 12-krat javni opomin, in si- cer zaradi neupravičenih izostankov 4-krat, 4-krat je bila posredi pijača, 3-krat zaradi zapuščanja delovnega mesta, in enkrat je vodja neupravičeno pisal delavcu celo dnino; 16-krat pogojno prenehanje delovnega razmerja, največ zaradi neupravičenih izostankov (7-krat) in zaradi zapuščanja DO na nedovolj>enem mestu ter zaradi alkohola. Tozd Vzdrževanje ima skupaj izrečenih 9 ukrepov: 5-krat javni opomin, največkrat zaradi neupravičenih izostankov (trikrat); 4- krat pogojno prenehanje delovnega razmerja, največkrat zaradi neupravičenega izostajanja in zamujanja. Tozd Sidrne verige ima skupaj izrečenih 36 ukrepov: 1 trikrat opomin zaradi neupravičenih izostankov ; 10- krat javni opomin, največkrat zaradi neupravičenega izostajanja in enkrat zaradi pijan dsti; 11- krat pogojno prenehanje delovnega razmerja zaradi neupravičenih izostankov in zapuščanja delavnega mesta; 5- krat prenehanje delovnega razmerja, največ zaradi neupravičenih izostankov. Tozd Kovačnica ima skupaj izrečenih 24 ukrepov, od tega : 11-krat opomin, največ zaradi neupravičenih izostankov; 10-fcrat javni opomin, največ zaradi predčasnega zapuščanja dela in neupravičenih izostankov ; 2ricrat pogojno prenehanje delavnega razmerja zaradi neupravičenega izosta j an j a ; enkrat prenehanje delovnega razmerja zaradi neupravičenega izostajanja. V enem primeru delavec ni bil spoznan za krivega. Tozd TIO ima skupno izrečenih 6 ukrepov, od tega : 4-krat javni opomin — zaradi neupravičenega izostajanja, nespoštovanja predpisov, fizičnega napada; 2- krat pogojno prenehanje delovnega razmerja zaradi zapuščanja dela. DSSS ima skupno izrečene štiri ukrepe, od tega: , 3- krat opomin; enkrat denarna kazen, oboji zato, ker delavci niso opravljali določenih delovnih zadolžitev. V tozd Orodjarna ni bil lani izrečen noben disciplinski uikrep. Opozoriti moram, da slika Izrečenih ukrepov ni adekvaten pokazatelj dejansko kršenih delovnih obveznosti. Število postopkov in izrečenih ukrepov je namreč odvisno od števila predlogov za uvedbo postopka. O tem, ali naj se predlaga disciplinski postopek in za kakšne kršitve, kljub jasnim določbam Pravilnika o delovnih razmerjih, najbrž vladajo različni kriteriji, v vzroke tega pa se sedaj ne bi spuščal. Zgoraj navedeni podatki so le prikaz izrečenih ukrepov in vzrokov brez globlje analize, zakaj je število kršitev po tozdih tako različno. Darko Kovač Delavski svet delovne organizacije Delavski svet je zasedal 14. 1. 1981 in zavzel naslednje sklepe : — Sprejet je bil predlog rešitev strokovne skupine za pripravo plana za leto 1981. — DS DO je potrdil predlog za odpis združenih osnovnih sredstev, ki so bila med letom izločena zaradi iztroše-nosti ali neuporabnosti i,n potrjuje inventurne viške. Potrjen je bil predlog inventurne komisije za odpis inventarja v samskem domu. Za uporabne predmete komisija izvede lioitacijo ob prvi redni licitaciji. — V komisijo za revalorizacijo osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe so bili imenovani : Maček Janko — predsednik Vidic Marija — član Čeme Lenko — član Vodja tozd ali namestnik — član Mlakar Olga — član Ko-zitnc Marta — član. — Razveljavi se sklep 12. redne seje, z dne 4. 6. 1980, točka 4b glede službenih telefonov. Za službene pogovore naj finančni in tehnični sektor ugotovita možnosti povrnitve nastalih stroškov. — Nepravilnosti, ugotovljene pri kontroli družbenega premoženja, je potrebno odpraviti. Zadolžena sta tehnični in komercialni sektor. — V konferenco delegacij rizičnih skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav je imenovan Maček Janko. — Sprejet je bil samoupravni sporazum o usmerjeni družbeni gradnji stanovanj in spremljajočih objektov v Cankarjevem naselju v Radovljici in hkrati potrjena izhodiščna cena 17.657,64 din za kv. meter. — Stroški glasila Veriga so bili za 5,4 % večji v letu 1980, kot so bili planirani, zaradi izredne številke glasila in povečanega obsega v treh številkah. V letu 1981 so planirani stroški v višini 577.100 din. Ce- na posameznega izvoda je planirana 32,78 din. Honorarji avtorjem člankov, križank, slikovnih prispevkov, stalnim sodelavcem se povečajo za 10 %. — Gasilski enoti CZ, 1. desetini, je bilo dodeljeno priznanje za doseženo 1. mesto na republiškem tekmovanju. Delavski sveti TOZD in DSSS Na delavskih svetih, ki so bili od 12. 1—14. 1. 1981, so se usklajevale pripombe na letni gospodarski načrt za leto 1981. V tozd Kovačnica, Verigar-na, Vijakarna, Sidrne verige-in TIO so potrdili predlog prodajnih cen za eksterni trg. Na delavskih svetih tozd in DSSS, ki so bili od 23. 1. do 5. 2. 1981, so delavski sveti sprej emali : — gospodarski načrt za leto 1981; —■ sklepe o dodelitvi stanovanj v Radovljici v Cankarjevem naselju (več o dodelitvi stanovanj vsebuje samostojni članek o stanovanjih); — sklep o otvarjanju pomožnega računa 700 na ravni DO za plačevanje prispevkov iz in od osebnih dohodkov in dviga osebnih dohodkov. V tozd Kovačnica je delavski svet sprejel sklep, da se razpišejo delovne naloge vodja tozd. Za vršilca dolžnosti vodje tozd je imenovan Hanžič Franc. V razpisno komisijo za imenovanje vodje tozd sta bila s strani delavskega sveta imenovana Janez Šmit in Rudolf Košir. Poslovni odbor Poslovni odbor je zasedal 27. 1. 1981, kjer je obravnaval poročila o službenih potovanjih v Amsterdam, v ZRN in Romunijo’. Obravnaval je poročilo o doseženi proizvodnji, komercialno in finančno' poročilo ter potrdil operativni plan. Odobril je tri. službena potovanja v tujino. Kadrovske vesti Novosprejeti delavci: Komercialni sektor: Đurić Milomir Tehnični sektor: Doria Franc Tozd Verigama: Gašperin Boštjan Tozd Sidrne Verige: Metaln Leon Prišli iz JLA : Tozd Vzdrževanje: Rogač Miroslav Prenehali z delom: STK: Koman Mitja Tozd Sidrne verige: Ulčar Jože TIO: Fiater Marjan Odšli v JLA: Tozd Vzdrževanje: Babič Pero, Legat Matjaž, Erjavec Dušan, Bohinc Leon Tozd Vijakarna: Fajfar Sašo, Marič Ivica Tozd Verigama: Masnec Ivan TIO : Kavčič Samo, Polajnar Miloš Poročili so se: Stres Stane iz tozda Vijakarna Rodili so se: Tomič Marku iz tozda Vijakarna hči Anita Stipenski Marjanu iz tozda Vijakarna hči Petra Smole Jožu iz tozda Orodjarna sin Miha Volk Marjanu iz tozda Orodjarna sin Miha Janša Milošu iz Splošnega sektorja hči Ana Kadrovska služba Nesreče pri delu v januarju 1981 V januarju se je ponesrečilo deset delavcev: Flegar Milan Dečman Dane Vandramin Majda Zupan Janez Resman Jože Mohorič Ljubo Duvnjak Branko Prašiček Anton Dolar Janez Demšar Anton tozd Kovačnica tozd Kovačnica tozd Kovačnica tozd Kovačnica tozd Orodjarna tozd Verigama tozd Verigama tozd Verigama tozd Vzdrževanje tozd Vzdrževanje Ambulanta prve pomoči je v tem mesecu posredovala 238-krat. in sicer: Urezi in uhodi 17-krat Opekline 5-krat Odrgnine, stiskanine 12-krat Glavoboli, zoboboli 70-krat Tujki v očeh 8-krat Želodčne bolečine 10-krat Prehladi, bolečine grla 19-krat Previjanje poškodb 35-krat Ostalo 27-krat Merjenje krvnega pritiska 35-krat V januarju smo zabeležili tri začetne požare v tozd Sidrne verige, enega na peči Schatter in dva na pes-kalni napravi v pripravi materiala I. iz SVD Zahvale Prisrčna zahvala kolektivu Verige za izražena sožalja, cvetje in za spremstvo na zadnji poti našega dragega moža in očeta Alojza Muleja, po domače Žarkovega ata iz Hraš pri Lescah. Žalujoči: žena Francka in sinova z družinama Vsem sodelavcem in sodelavkam osnovne organizacije sindikata tozd Sidrne verige se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč ob smrti mojega očeta. Marko Koščak z družino Ob smrti sestre Alojzije Torkar se najlepše zahvaljujemo za darovani venec in izražena sožalja vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala. sestre Zefa, Katarina, Cecilija in brat France Dolg velikemu Prešernu Brati in širiti dobro knjigo je tudi eden izmed naših dolgov velikemu Prešernu. Za to nalogo skrbi že od leta 1953 Prešernova družba. Prizadeva si, da bi dajala Slovencem doma in na tujem najboljše in najcenejše knjige. Kakšen je knjižni dar Prešernove družbe za leto 1981? 1. PREŠERNOV KOLEDAR 1982 bo kakor vedno opremljen z reprodukcijami enega izmed velikanov slovenskega slikarstva. Poleg koledarskega dela bo imel še vrsto člankov iz družbenopolitičnega, narodnega in kulturnega dogajanja v sedanjosti in preteklosti ter zanimive zapise o aktualnih svetovnih zanimivostih in problemih. 2. SMILJAN ROZMAN: TA GLAVNA URŠA — To naj bi bila mladinska povest, čeprav je bolj namenjena odraslim. Pisatelj je zapisal: »V zgodbi želim prikazati razvoj otroka, vklenjenega v družino, ki je zagozdena v današnjo stvarnost, otroka pa vzgaja še vedno v malomeščanščini.« 3. FRANCE BEVK: LJUDJE POD OSOJNIKOM — V knjigi je z veliko silo prikazan kmetiški svet. Godi se v Bevkovi rodni deleželi pod Kojco. Knjiga bo povedala o kmetišt-vu današnjemu bralcu še več, kakor je mogla ob izidu pred petinštiridesetimi leti. Roman je sprejela Prešernova družba v program ob deseti obletnici pisateljeve smrti in ob devetdesetletnici rojstva. France Bevk je bil med ustanovitelji Prešernove družbe in njen zvesti sodelavec. 4. MIROSLAV PAHOR s sodelovanjem ILONKE HAJ-NAL: PO AMBORNI CESTI... V MESTO NA PEKLU — Knjiga je zgodovinsko branje, napisana je po ustnih izročilih. Pripoveduje o stari rimski cesti pod Nanosom, po kateri so prevažali naš les predvsem v tržaške ladjedelnice. Izvemo, kako je bila slovenska pokrajina pomorska vse tja do Ljutomera. 5. ANDREJA GRUM: HITRO PRIPRAVLJENE JEDI — Je priročnik, kako je mogoče pripravljati dan za dnem okus- __ ne tople obroke brez daljšega izgubljanja časa. Prednaročniška cena celotne zbirke je 300 din (broširana izdaja) in 400 dim (vezana v celo platno). Cena velja za tiste naročnike, ki bodo poravnali naročnino do 30. junija 1981. Z zbirko LJUDSKA KNJIGA želi Prešernova družba predstaviti dela pomembnih pisateljev z vseh kontinentov: 1. ADIL JAKUBOV : ULUG-BEGOVI ZAKLADI — Ta obsežni in napeti roman je postavljen v sredino 15. stoletja. Takrat so v deželah okrog pravljičnega Samarkanda divjali neizprosni boji med potomci slovitega turk-ana Timurlenka. Njegov vnoik Ulugbeg je bil izredno napreden mož, pomemben znanstvenik in izumitelj. Prav njegova razgledanost in človečanska naprednost sta bila marsikomu iz njegove bar- barske okolice trn v peti. Njegov častihlepni sin je zbral okrog sebe najbolj zagrizene očetove nasprotnike, verske fanatike in druge mračnjaške sile ter se hotel polastiti oblasti in bogastva. Tako mora učenjak in ljubitelj umetnosti v boj proti upornemu sinu. Tu se začne razpletati napeti roman. 2. JANOSCH: HOLONEK ALI DOBRI BOG IZ GLINE — Janosch, s pravim imenom Horst Eckert, je gotovo zdaj eden najbolj privlačnih pisateljev v Zvezni republiki Nemčiji. V Holoneku opisuje dogajanje v letih 1930 do 1945, čas t^ko imenovane »velike nemške zgodovine«, kakor se ta kaže prebivalcem vasi ob nemško-poljski meji. Delo preveva sijajni humor im proti koncu tudi krepka satira. 3. PHILIP ROTH: COLUMBUS — Je prva daljša pripoved znamenitega ameriškega pisatelja. Napisana je izredno tekoče, lahkotno, s hudomušnimi opisi razmer pri siromašnem Neilu doma in s privlačno ironijo na račun bogate Brendine družine. Med študentom Nei-lom in najstnico Brendo se splete ljubezen, ki Brendinim staršem ni všeč. 4. LEONARD KIBERA : GLASOVI V TEMI — Geralda, dramatika, spodbujajo vsi, naj piše o sedanjem afriškem trenutku. Med njim in učiteljico Vilno se stkejo globoke ljubezenske vezi. Ob njuni zgodbi se prepletajo ostro zarisane podobe bogatašev in revežev, črncev in belcev ,izkoriščevalcev in zatiranih. Njihova srečanja so bežna kakor glasovi v temi. Delo je izredno prodoren prikaz razmer v Keniji, potem ko si je priborila neodvisnost. 5. KOBO ABE: ZENSKA S PEŠČIN — Roman je delo japonskega avtorja in je prevedeno v vse svetovne jezike. Po njem je bil posnet film, ki je prejel posebno priznanje kritikov v Cannesu leta 1963. Glavni junak je strasten zbiralec metuljev in žuželk. Nekega dne izgine in proglasijo ga za mrtvega. V resnici mož živi v obmorski vasici, ki jo nenehno ogroža povsod prodirajoči pesek. Vaščani ne pustijo možu oditi, saj jim je vsak par rok življenjsko potreben. Prisilijo ga, da živi sredi peščin z mlado žensko, kajti pesek grozi zasuti tudi njen dom. Zena zanosi. Mož se znajde na robu sipin. Bo pobegnil? 6. SIEGFRIED LENZ: VZOR — Trije pedagogi se zberejo, da bi predstavili mladini našega časa vzor. Medtem ko ti učitelji znanstveniki iščejo vzornike, se vsak po svoje ubadajo z zasebnimi težavami. Vsak si zamišlja drugačnega vzornika. Končno se jim zazdi, da bi bila vzor biologinja, Lucy Beer-baums, ki je šla v Grčijo in se tam priključila gibanju, ki se upira oblasti polkovniške hunte. Vseh teh šest romanov, vezanih v platno, dobite za 800 dinarjev. Mesečna revija za mlado in staro OBZORNIK stane le 300 dinarjev. Pri Prešernovi družbi lahko vedno dobite tudi Poezije, slike in značke dr. Franceta Prešerna. Tudi knjigo Franca Šetinca : Misel in delo Edvarda Kardelja imajo spet v zalogi. Vse to lahko naročite pri poverjenikih družbe, ki so po vseh šolah, v mnogih organizacijah in ustanovah ter knjigarnah. Če dobite vsaj pet naročnikov za redno zbirko ali za Ljudsko knjigo, ste lahko poverjenik tudi vi. Naročilo zase ali še za ostale naročnike pošljite na naslov Prešernova družba, Borsetova 27, p. p. 41/1, 61001 Ljubljana. Telefon: (061) 21-440. S. M. Tito pri nas Radovljica — Skupščina občine in družbenopolitične organizacije Radovljice so izdale publikacijo »Tito pri nas«, ki s slikami in besednim gradivom opisuje srečanja tovariša Tita z občani radovljiške občine. Publikacija je izšla v 10.000 izvodih, zato jo bodo dobila vsa gospodinjstva v občini. Gradivo za publikacijo so prispevali občani ter delovne organizacije. Publikacijo so s pomočjo uredniškega odbora natisnili delavci Knjigoveznice Ra-dovoljica na 94 straneh. Ciril Rozman Zahvali Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Cirila Dežmana se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in OOZS tozd Sidrne verige za pomoč, venec in lepo spremstvo na njegovi zadnji poti. Naša zahvala vsem, ki ste ga obiskovali med njegovo dolgo težko boleznijo. Še enkrat vsem naša iskrena hvala. Žena in sinova Ob boleči izgubi moje drage mame Alojzije Pesrl se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozd Vijakarna za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Tilka Pesrl Smučarski tek Smučarski tek je vsekakor športna panoga, ki ima vse več privržencev. Še pred leti so le redki navdušenci nabirali kilometre na tekaških smučeh. Večina je prisegala na alpsko smučanje in žičnice, tako da so tekači vzbujali prej začudenje ali celo posmeh kot pa željo, da bi se jim kdo pridružil. K vse večjemu številu tekačev so precej pripomogle tudi vse daljše vrste na žičnicah in vse bolj zasoljene cene smučarske opreme in smučanja na urejenih smučiščih ob žičnicah. Res je tudi, da praktično ne zahteva tek kakšnega posebnega predznanja smučanja. Prav zato se je verjetno tako priljubil tudi starejšim, ki v mlajših letih niso imeli možnosti m časa ukvarjati se s športom, ali pa preprosto niso čutili potrebe za to. Tudi v Verigi je število tekačev že tolikšno, da smo se letos odločili prvič organizirati prvenstvo Verige v smučarskih tekih. Tekmovanje je bilo v soboto, 31. januarja, na Srednji Dobravi pri Kropi. Ob devetih dopoldne se je zbralo kar 49 tekačev in 6 tekačic. Na lepo pripravljeni in ne pretežki progi so se tekači pomerili med seboj v štirih starostnih kategorijah, ženske pa niso imele starostnih kategorij. Dolžina proge za ženske je bila tri km, za moške pa šest kilometrov. V naj mlajši starostni kategoriji, moški do 27 let, je nastopilo 13 tekmovalcev, med katerimi je bil najboljši Silvo Čuden pred Igorjem Polajnarjem in Branetom Antolinom. Prav gotovo je bila najkvalitetnejša skupina od 28 do 35 let. Najboljši absolutni čas tekmovanja je dosegel Franc Baloh, ki je s časom 24,43 bil edini, ki je pretekel progo pod 25 minutami. Le malo za njim so zaostajali Miloš Janša, Jože Pfajfar in Franc Čop. Med moškimi od 36 do 45 let je Anton Novak potrdil vlogo favorita in zmagal pred Skumavcem, Globevnikom in Mezetom. Tudi med moškimi nad 45 let Tonček Nežmah ni dovolil presenečenja, vendar Jože Brence ni dosti zaostal. Med ženskami je nastopilo šest tekmovalk, med katerimi je bila najhitrejša Janika Pogačnik, le malo za njo sta bili Anica Lužar in Vida Cerne. Tekači so tako opravili še eno preizkušnjo. Večina med njimi se bo spet srečala na kakšnem maratonu ali pa vsaj na občinskem sindikalnem prvenstvu. Rezultati : Moški do 27 let : 1. Silvo Čuden 28,15 2. Igor Polajnar 30,25 3. Brane Antolin 31,12 4. Tomaž Majer 31,13 5. Ivo Perkovič 32,34 itd. Moški od 28 do 35 let : 1. Franc Baloh 24,43 2. Miloš Janša 25,20 3. Jože Pfajfar 25,49 4. Franc Čop 25,58 5. Vinko Bogataj 29,25 itd. Moški od 36 do 45 let: 1. Anton Novak 25,26 2. Frido Skumavc 26,53 3. Janez Globevnik 28,44 4. Franc Meze 29,27 5. Zdravko Primožič 29,59 itd. Moški nad 45 let : 1. Tonček Nežmah 30,03 2. Jože Brence 30,54 3. Ljubo Magdič 34,49 4. Vito Rems 37,27 Ženske: 1. Janika Pogačnik 17,25 2. Anica Lužar 17,51 3. Vida Cerne 18,05 4. Marjana Melink 23,20 5. Marija Legat 23,53 6. Kristina Cop 27,26 F. V. Program kina Radovljica OD 5. MARCA DO 1. APRILA 1981 2 3 k 5 6 7 Za nagradno križanko, ki je bila objavljena v prejšnji številki, smo dobili 124 rešitev. Izžrebani so bil naslednji reševalci: prva nagrada 170 din Slavko Šuštaršič, druga 110 din Janez Brence in Matjaž Pristov, tretja 80 din Jože Ješe in Stane Simončič. Današnja nagradna križanka je zlogovnioa. Rešite jo tako, da iz zgornjih zlogov sestavite sedem besed, ki jih zahtevajo opisi. Številke v oklepajih povedo, katere črke je treba vzeti iz besed (na pr.: socialistična država (9, 2, 5, 10) rešitev je Cehoslovaška oziroma A E S Š) in jih prenesti v stolpce, kjer dobite, brano navpično, imeni in priimka znanega slovenskega pesnika in osebe, ki je v tesni povezavi z njegovim delom. CA — CE — DOV — FA — GAR — JA — KUL — LJE — LJI — MUN — NA — NANA — NI — Pl — PRAV — RA — RI — ŠPA — TA — TE — VAR — VE — VO — ZE 1. Oddelek univerze (dve besedi) (1, 4, 7, 2) 2. Naš tozd (3, 4, 7, 2) 3. Zahodnoevropska država (5, 6, 3, 1) 4. Mesto severozahodno od Beograda (3, 4, 5, 2) 5. Linhartov rojstni kraj (8, 6, 9, 1) 6. Industrijsko mesto na Štajerskem (1, 4, 2, 5) 7. Tovarna najbolj pite alkoholne pijače (4, 2, 1, 8) Rešitve nam pošljite do 4. marca 1981. PARTIZANSKA ESKADRILA jugoslovanski barvni vojni film 5. in 10. 3. ob 20. uri NEMORALNE NUNE italijanski barvni film 6. in 11. 3. ob 20. uri, 8. 3. ob 18. uri AVANTURISTI am. ital. barvni pust. film 7. 3. ob 18. uri, 8. 3. ob 20. uri PASJE POPOLDNE ameriški barvni kriminalni film 7. in 9. 3. ob 20. uri moCni pekinški Človek hongkonški barvni karate film 12. 3. ob 20. uri, 15. 3. ob 18. uri MENHETEN ameriški barvni zabavni film 13. 3. ob 20. uri, 14. 3. ob 18. uri NEOBRZDANE STRASTI italijanski barvni zabavni film 14. in 16. 3. ob 20. uri TAVANJE POD SONCEM švedski barvni film 15. in 17. 3. ob 20. uri EMANUELA francoski barvni erotični film francoski barvni erotični film 18. in 21. 3. ob 20. uri, 22. 3. ob 18. uri RIBE MORILKE ameriški barvni film 19. in 22. 3. ob 20. uri EROTIKA NA DELOVNEM MESTU zah. nemški barvni film 20., 23. in 25. 3. ob 20. uri DVA FILMA ZA GROŠ ameriški barvni zabavni film 31. 3. ob 18. uri, 24. 3. ob 20. uri KRAMER PROTI KRAMERJU ameriški barvni film 26. 3. in 1. 4. ob 20. uri, 27. in 29. 3. ob 18. uri MAŠČEVANJE SONI LIJA ameriški barvni film 27. in 30. 3. ob 20. uri OTOK DR. MOREA ameriški barvni film 28. 3. ob 18. uri, 29. 3. ob 20. uri ZA NAJU DVA francoski barvni kriminalni film 28. in 31. 3. ob 20. uri Avtoizmi Z denarjem kupimo avto, pa tudi žensko. Za več denarja — — boljši avto, m — slabšo žensko. Dvosed je izpodrinila seksualna revolucija in stanovanjska stiska. Avto in ženska sta stvari, okoli katerih se vrti svet. Luknja na cesti? Ne! Otrok Postojnske jame! Če bi kdo moral izbirati med avtom in žensko, bi, mislim, izbral oboje! Kdor pretežno vozi ženske, mu ni treba avtoradia. Jugoslovanska »formula 1« — Zastava 750. Avto je lahko: revija, pobožna želja ali pa darilo za maturo. Sreča, da v ihti samo trobimo. Kaj, če bi se vozili s tanki? Z avtom pridemo daleč, a tudi globoko; hitro, pa tudi prezgodaj. Leta 2000: videl sem pešca! Dober avto in dobre ceste še vedno veljajo za luksuz. Denar, ki ga dajemo za bencin, poganja še vse kaj drugega, ne samo avtomobile. Franc Bregant ČLANKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO 10. MARCA 1981 r * * mr * jmr * * a Odprava v Ekvador ’80 Planinsko društvo Radovljica je v letu 1980 praznovalo 85-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki se je porodila misel, da bi organizirali samostojno odpravo, sestavljeno predvsem iz alpinistov in planincev radovljiške občine. Prve priprave so se pričele že v zgodnji pomladi leta 1980. Prvotni cilj je bil organizirati odpravo v Himalajo. Za cilj smo si izbrali , nekaj nad 7000 metrov visoki vrh v Indijski Himalaji, ki je še eden zadnjih neosvojenih vrhov v Himalaji. Ker pa od indijskih oblasti nismo dobili dovoljenja za vzpon, smo se odločili za Ande, gorovje, ki se vleče vzdolž celotne južnoameriške celine. Naš novi cilj so bili andski vrhovi v državi Ekvador, kjer do takrat še ni bilo naših alpini- StOVj V jeseni smo dokončno sestavili ekipo; ki se je od spomladi iz različnih razlogov precej skrčila. V odpravi so bili naslednji alpinisti: Željko Perko, 24 (AO Tržič), Janko Humar, 21 (AO Bohinj), Milan Rejc, 25 (AO Tolmin), Mirko Pogačar, 21 in Zvone Andrejčič, 30 (AO Radovljica). Poleg teh so bili še planinci Janez Pretnar (vodja odprave), Diana Lavrih, Boštjan Kostanjšek in Srečo Tome. Kot pri vsaki odpravi doslej je bilo tudi tokrat problem zbrati potrebna denarna sredstva. Pomagali smo si pač na vse možne načine, ki so nam bili na voljo. Del denarja je prispevalo PD Radovljica, del TTKS Radovljica, nčkaj smo dobili od delavnih organizacij iz Slovenije, del denarja smo zbrali še s prodajo značk in z delovnimi akcijami za planinsko društvo. Kljub temu denarja še ni bilo dovolj, tako da smo del stroškov, ki so znašali na vsakega člana odprave 35.000 din krili sami. 23. novembra smo se zbrali na letališču v Zagrebu, pripravljeni za odhod. Z Jatovim letalom smo odleteli do Pariza, od tu pa z jumbo-jetom francoske letalske družbe na dolgo pot v Južno Ameriko. Pri pristanku v Caracasu in Bogoti smo zapustili letalo po 14-umi vožnji na letališču v Quitu, glavnem mestu Ekvadorja, ki leži na nadmorski višini našega Triglava. Tu smo se nastanili v enem izmed manjših hotelov v starem delu mesta. Obenem z našim prihodom v Quito se je pojavil prvi resni problem, ki smo ga morali rešiti. Na letališču smo ugotovili, da manjka prtljaga enega izmed članov, v kateri je bila vsa potrebna plezalna oprema, nove opreme pa tu ni bilo mogoče nabaviti. Po treh dneh je bilo negotovega čakanja konec. Na predstavništvu Air France so nam povedali, da so našli izgubljeno prtljago, ki je šla pomoto-' ma iz Pariza v Madrid in bo danes prispela iz Španije. Vsi se razveselimo te novice, še naj-, bolj pa Perko, čigar last je bila izgubljena prtljaga. Med tem časom, ko smo čakali na prtljago, smo se obenem pripravljali za odhod v Ande. Najeli smo kombi, nakupili hrano in zbirali podatke o gorah, ki smo si jih izbrali] za svoj cilj. 27. novembra smo natovorili Volkswagnov kombi in se odpeljali iz glavnega mesta proti jugu. Iz mesta, ki je bil vsak dan natrpan z avtomobilskim prometom, smo se peljali po asfaltirani cesti proti Ambatu in naprej v mesto Riobamba, kakih 200 km od Quita. Na tej razdalji smo se kar dvakrat »povzpeli« preko višine 3.000 m in prvič od blizu videli najvišji vrh Ekvadorja, 6.310 m visoki Chimborazo. Na cesti smo se srečevali z avtomobili vseh mogočih znamk (med drugim tudi z Zastavo 750 in z Zastavo 101, ki jih prodajamo v tej državi). Predvsem je bil gost promet vseh mogočih avtobusov in težkih tovornjakov. Imeli smo občutek, da se tukaj vozimo skoraj zastonj, saj smo plačevali za liter bencina v našem denarju komaj dinar in pol. Iz Riobambe smo se odpeljali še kakih 30 km po cesti proti termalnemu letovišču Banjos, nato pa zavili na makadamsko oesto, ki se je dvigovala po strmih, travnatih pobočjih do posestva Releche, na višini 3.100 metrov. (Se nadaljuje) Zvone Andrejčič VERIGA je glasilo delovne organizacije Slovenske železarne — Veriga n. sol. o., Lesce. Izhaja enkrat mesečino. Ureja uredniški odbor: Kozamernik Marjana, dipl. oec., Arh Zdenka, Vidic Božena, Vovk Franci in Torkar Mitja. Odgovorni urednik Torkar Mitja. Glasilo je ipo 7. točki 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uir, list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariate za informiranje .SRS prpsto .plačila prometnega davka — Tiska Tiskarna Ljubljana.