219. Ma.
O UnMM » torek, 2S. septemlin1l906.
XXXIX. leto.
i
• ...
iuy» ruk dan zvaćar, isimfil atdoijo In »tunik«, toi *n«a po poitl paojaanan m avatro-osrana došoia m m ioto tO K.. m pol lota .8 K, « ćotrt lata 6 K 10 h,   um aaoaoa t K SO K.   Za LJubljano * »oailjanjoia aa 4o» aa »a« tat« ■i K, aa »al lota 18 K, aa Satrt tata 8 K, h m asaaoo 8 K.   Kdor bodi aam ponj. plaoa aa vao lata 21 K, aa pat lata 11 K, aa Satrt leta 6 K 60 h, aa aa laeaaa 1 K tO h. — Za tuja dežele tolika voS, kolikor snaša poštnina. — Na aarada« M »todoano raoSiUatra saroSaino ia na aaira, — Za oananlla aa pladnja «4 petareatepae patttmto pa IS k, Sa aa aananila tlaka ankrat, po 10 k, 8a ■« dvakrat is pa 8 k, !• ■• tiaka trikrat ali večkrat — Dopiti naj le invol* frankovati ^«Maf aa ao vraaajo. -   UrednSitvc in upravnlitvo J« v Kaaflevik eileak It a, in aioar araaniitvo v I. nadatr., apravnlfitvo pa v pritličja.       Upravu iltvn naj aa blagovolijo »oJillati naročnina, roklamaoijo, aananila, t j. administrativna •tvar*
JratBafitra isleloa it $4.
Mesečna priloga: ..Slovenski Tehnik".
Posamezne številke pa 10 k.
Upraratttra telelon it 85.
Protestni trn pomsn (fmitus „Eflinostr v Trstu.
(Konec.)
Ob takih razmerah, ob taki volilni geometriji je tedaj lahko mogoče, da ostane 120.000 Slovencev, tretjina vsega koroškega prebivalstva brez zastopnika. Kaj pa to pomeni, to je pokazala ravno razprava o volilni reformi, ko so Korošce prezrli celo lastni rojaki le zato, ker niso imeli zastopnika, ki bi za nje povzdignil svoj glas.
Brez zastopnika pa bi bili koroški Slovenci izročeni politični in kmalu tudi narodni smrti. Kaj to pomeni, to bi moralo biti jasno vsakemu zavednemu Slovencu.
Koroška ni samo zibelka Slovenstva, Koroška vzbuja v nas ne samo najlepše zgodovinske reminiscence, spomine na tiste starodavne čase, ko je slovenski kmet na gosposvetskem polju postavljal na prestol slovenskega kneza in mu izročal oblast nad celo deželo v slovenskem jeziku, Koroška jeza nas najvažnejša predsfcraža proti nikdar siter .tU G-ermanu. Koroški Slovenci branijo naše severne meje; če padejo Korošci, pridejo na vrsto Gorenjci in Če izgubimo Gorenjsko, je sovražnik že v srcu naše domovine. Mi Slovenci smo m al narod, tekom zadnjih stoletij so Nemci trgali kos za kosom od nase posesti, potisnili so nas vedno bolj proti jugu. Sedaj se moramo z vso resnostjo vprašati, ali hočemo še naprej živeti kakor Slovenci, ali hočemo ostati narod, ali pa naj se pomešamo med druge večje narode, med Nemce in Lahe kot liberalci, klerikalci ali pa kot socijalisti.
Tu se ne gre več za vprašanje, ali naj dobimo enega poslanca več ali manj, tu se gre za naš obstanek, za bodočnost našega naroda.
To vprašanje so si morali staviti naši poslanci na Dunaju, na to vprašanje morajo dati sebi in nam jasen odgovor. In če bi bih* vsi mnenja, da se lahko žrtvuje naša narodnost, da se lahko izroči stotisoce in stoti-soče Slovencev nasprotnikom na milost in nemilost, da s« lahko tem poslednjim prepusti starodavno slovensko posest, samo da se na Kranj-skem pridobi par bojnih petelinov več za interese rimske kurije, potem jim mora zagrmeti in bo zagrmel od vseh strani naše domovine odločen klic: ne nikakor ne! Mi se zadaviti ne pustimo, mi hočemo živeti in živeti kakor Slovenci. In našemu klicu se pridruži gotovo velik del naše še narodne duhovščine, (Klici: Se ne upa!) kakor so se nam pridružili naši duhovniki na Koroškem in Štajerskem.
Ali Če bi nas hoteli prepričevati, da vera reši Slovence, potem jim ravno tako odločno odgovorimo, da je to laž in premišljena laž. (Ploskanje).
Slovenci na gornjem Štajerskem in na Koroškem skoraj tja do Dunaja so bili v erni katoličani * saj so bili deloma podložniki različnih škofov na pr. briženskih, in vendar so jih Nemci pohrustali do Donave dol. In polabskim Slovanom je vera prinesla narodno smrt. Z ognjem in mečem so jih duhovni vitežki redovi po-kristjanili in ponemcili.
Ravno nasprotno se lahko trdi, da Slovanstvo vero rešuje in jo vzdržuje. Naj se pogleda v tržaške cerkve. Največ vernih obiskovalcev imajo med Slovenci; in tudi na Koroškem in na Štajerskem so dobri narodnjaki ob enem tudi dobri kristijani, nemškutarji pa obračajo cerkvi hrbet.
V lastnem interesu bi morali torej poslanci katoliške stranke braniti vsako ped slovenske zemlje. (Klici: Saj to niso Slovenci, to so rimske šeme).
če tega do tedaj niso znali, potem jim povejmo jasno in glasno, da jim bo odmevalo po njihovih trdih ušesih: Dovolj smo izgubili slovenske posesti, dovolj duš so nam ugrabili Nemci, več jim prepustiti ne moremo in tudi nočemo. Vsako ped slovenske zemlje hočemo braniti z nohti in z zobmi. Slovenskih Korošcev ne zapustimo , slovenski Korotan mora biti rešen, tudi Če se radi tega zamerimo celemu svetu. (Viharno ploskanje in navdušeno pritrjevanje.)
Predlagam tedaj, da sprejmete to-le resolucijo :
1. ) Tržaški Slovenci, zbrani na shodu dne 23. septembra 1900 izrekajo svoje žive simpatije koroškim Slovencem in njihovim neustrašenim voditeljem ter obsojajo krivične napade na njihovo rodoljubno delovanje
2. ) obžalujejo dosedanjo popustljivost „Slovanske zveze" glede vitalnih interesov koroških Slovencev, shod poziva vse jugoslovanske poslance, naj z vsemi dopustnimi sredstvi izposlujejo tem našim najbolj zanemarjenim rojakom tako razdelitev volilnih okrajev, ki tudi njim, tretjini vsega koroškega prebivalstva, omogoči primeren zastop v državnem zboru.
Največje navdušenje zavlada, ko predsednik shoda podeli besedo koroškemu deželnemu poslancu G r a -fenauerju, ki pozdravi zboro-valce v imenu vseh koroških Slovencev. Ne vem, pravi govornik, kako bi pričel svoje skromne besede, z jokom ali vriskom. Moj predgovornik mi je zelo olajšal delo, ker je povedal in razložil na vse strani velike krivice volilne reforme nas koroške Slovence.   In če se
za
na shodu danes tudi ugovarja od gotove strani, bodite prepričani vsi brez izjeme, da je stvar, za katero se bojuje naše politično društvo na Koroškem, pravična in zelo, zelo potrebna.
Ta boj je v korist celega slovenskega naroda. (Viharno odobravanje.) Pomisliti je treba, da je danes Koroška v smrtni nevarnosti. Da, če pade jutri Koroška, prodro naši sovražniki tudi v druge kraje in kos za koscem zemlje nam bodo ugrabili, ako se takoj izpoČetka ne postavimo in podamo v boj za življenje in smrt. (Viharno ploskanje.)
Mi Korošci smo vedno marljivo delovali za prospeh našega naroda. Oddaljeni in ločeni po gorovju od svojih bratov smo storili za narodno stvar  in  njen  prospeh,  kar je — vzpričo velikanskega pritiskanja koroških nacijonalcev — bilo v naših skromnih močeh.   Upali smo vedno na boljše čase. In tudi v volilno reformo smo stavili svoje upe. Ali sedaj nas je zadel smrtni udarec in  to od strani in s pomočjo tistih, od katerih   smo  to  najmanj pričakovali. (Pereat Žlindra, fej Šusteršiču!) Mi smo  se  trudili   za   volilno reformo, kolikor smo mogli, in smo slovenskim poslancem preskrbeli vse natančne podatke. Toda vsi podatki so bilibob ob steno.   Saj   eden  poslanec ni vedel,  kaj   dela  drugi;   sklepali so kompromise na vse strani. AH med seboj slovenski poslanci niso sklenili    nikakega kompromisa, dasi bi bil le-ta najbolj potreben. (Klici: SusteršiČ je kriv, izdajalska duša!) Vsi drugi narodi so dosegli, kar so hoteli.  Samo mi Slovenci smo tepeni, to pa radi tega, ker se žrtvuje raje celi narod, samo da bi se s tem ubilo kranjski liberalizem. Ta liberalizem pa tudi ne bode umrl in SusteršiČ ga najbrž ne bode pokopal.   (Tako je!)   Enega mnenja itak ne bode nikdar na Slovenskem. In tako je tudi prav.   Ali kadar se gre za narodov obstanek,  tačas je treba sesti k skupni mizi v posvetovanje.   In če bi naši slovenski poslanci postopali skupno, bi ta prepo-trebna  edinost  tudi povzdig-
nila njih glas. Tako je pa en Lah več dosegel nego vsi slovenski poslanci s šusteršičem in njegovimi hof-rati povrh, ker se tako strašno boje obstrukcije.   Kdo pa je v Ljubljani obstruiral in se drl na vse grlo? Le nikari   izgovorov,   ki   so   puhli in smešni! Tako so sedaj razmere take, da mi volilne reforme nikakor ne moremo sprejeti.   Govornik nato obširno razlaga ob karti Koroške, nahajajoči se na odru, razdelitev okrajev po vladnem načrtu in načrt koroških Slovencev. Izjavi, da se koroški Slovenci prav nič ne smejo zanašati na socialne demokrate, ker so jih pred kratkim pustili na najlepšem cedilu.    V   sedanjem „slovenskom4^ okraju pa bodo gospodarsko močnejši elementi tako pritiskali na slovenske volilce, da kmalu pade tudi ta okraj v nemške roke. Govornik razmotriva potem tudi šolsko vprašanje, češ, da primanjkuje   popolnoma slovenskih učiteljev.    Če se nam pa tedaj naša deca v Šolah ponemčuje,  se  nam v tej stiski Še nikakor ne more očitati, da smo mi sami politični otročaji, kakor je rekel dr. SusteršiČ na katoliškem shodu.   (Klici: Sramota temu surovežu!) Tu vidite tedaj, kako ljubezen da smo našli za svoj  trud v Ljubljani.   (Klici:   Sram jih bodi!) Toda nas ta „ljubezen" kranjska nič ne straši.   Mi upamo še vedno na zmago in se hočemo truditi z vsemi močmi, kakor nam to veleva narodna zavest in sveta katoliška vera. (Viharno ploskanje in vsestransko odobravanje.)
Nato je govoril g. MandiČ ml. o volilni reformi in zlasti o spremembi volilnih okrajev in dvotretjinske večine. Razpravljal je jako temeljito in obširno o tem najvažnejšem vprašanju sedanje reformne procedure, od katerega itak zavisi menda, bode-li vladni načrt in toto in brez ovir sprejet od plenuma državnega zbora ali vržen v koš in s tem vo-
LISTEK.
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
„Jax stavim vse svoje pravice, kot sin in dedič Nikolaja Kolovške-ga," je s hudobnim smehom odgovoril Adam.
„Jaz pa vso dedSčino, ki jo pričakujem od svojih staršev," je izjavil Bosio.
„To ni ravno mnogo," je menila Marija Šaloma. „A Če doda Adam svoja škotska sokola in Bosio svojega arabskega konja — pa naj velja.*
Zdaj šele je Krištof pogledal, kaj poreče Manfreda in ostrmel je, videč, da sloni mirno in ravnodušno s pre-krlzanima rokama ob zidu, kakor da se je ves ta pogovor nič ne tiče. V njenih očeh pa je Čital očitanje: Glej, kaj si iz mene napravil; obljubila sem ti, da bom poslušna, zato molčim in trpim.
Adam in Bosio sta obenem potegnila kocke iz žepa. Smeje se jih je vrgla Marija Šaloma v skodelico za igranje in je stopila k mizi, a v tem hipu se je približala gospa Katarina in je sunila v skodelico, da so kocke odletele.
„ Sramuj |se takega nevrednega početja," je ogorčeno zaklicala. „Niti največji razuzdanci v očetovi vojski bi se tako brezsrčno ne igrali z življenjem in srečo mladega dečka."
Jezno se je zasukala Marija Šaloma in z njej lastno predrznostjo zaklicala materi :
„A, kaj vas to briga — saj pri našem početju ni udeležen ljubi vaš prijatelj Bertonja."
Gospa Katarina je spričo teh žaljivih besedi najprej zardela do las m potem prebledela, a zamogla je vendar še z odločnim povdarkom reci:
„Bertonja bi se take igre gotovo ne udeležil, ker ima boljše pojme o dostojnosti. Sicer pa velja moja beseda še vedno nekaj v tej hiši in zato prepovedujem te igre."
„Kaj — meni hočete to prepovedati," je z vso strastjo in arogant-nostjo zakričala Marija Šaloma. „A vedite, da si jaz ne dam ničesar prepovedati in da storim, kar hočem."
„Vem, da delaš, kar hočeš in da so ti oziri nepoznano stvari," je z veliko trpkostjo rekla gospa Katarina. „Toda do tebs se tudi ne obračam, pač pa do Adama. čuj, Adam, bodi boljši kakor je tvoja sestra."
„Hvala vam, plemenita gospa," se je veselil Bosio. „Adam je res do-
ber sin; vsaj svojo mater rad sluša. Jaz pa sem zdaj rešen tekmeca. Gospodična Marija Šaloma — začniva igro."
Adam je bil res odstopil, a približal se je Krištofu in mu zašepetal na uho:
„Pomagajte mi, da ne dobi Bosio Manfreda."
Krištof je še vedno premišljeval in ugibal, kako bi rešil Manfredo, ko mu je Marija Šaloma rekla:
„ Ali se nečete morda vi namesto mojega poslušnega brata udeležiti igre," ga je vprašala porogljivo. „Če vam je sreča mila, lahko dobite nazaj tistega zvestega in udanega paža, od katerega ste se tako težko ločili."
V tem hipu je Krištof sklenil, da usmrti Bosia še ta večer, če bi priigral Manfredo in potem je hladno odklonil povabilo Marije Salome.
„Hvala — igre se ne udeležim, ker je stava previsoka za dečka, ki sem ga lahkega srca daroval in ga več ne maram imeti pri sebi."
Krištof bi bil v tem trenotku dal vse svoje veliko bogastvo, če bi bil vedel, kaj zdaj misli Manfreda. Ta pa ni trenila in ni niti z najmanjšo kretnjo izdala svojih čuvstev.
„Prav — začniva Bosio," je zaklicala Marija Šaloma in pobrala kocke.
„Sestra — nikar ne igraj," je
prosil Adam, ki se je bal, da bi Bosio dobil in da bi postala Manfreda njegova.
Toda Marija Šaloma se ni zmenila za bratovo prošnjo.
„Kako bodeva igrala?" je vprašala Bosia. „Će vam je prav, predlagam, da vrževa vsak trikrat kocke; kdor ima manj pik, je dobil. Ali velja ?"
„Velja," je zaklical Bosio. „Za-Čnite."
Marija Šaloma je vrgla kocke v skodelico. Pogledala je skrivaj na Krištofa in dozdevalo se ji je, da mu dela ta prizor velike mula* in velike skrbi. To ji je bilo veliko zadoščenje in hitro je poklioala Manfredo.
„Stopi semkaj, moj lepi paž," je velela. „Saj te mora vendar zanimati, kdo bo danes zvečer tvoj gospodar. Če izgubim igro, postaneš last plemiča Bosia, če dobim igro, te darujem svojemu bratu Adamu."
Krištof je z mrkim pogledom pre-motril najprej Marijo Salomo, potem pa se je ozrl na Bosia in na Adama, kakor bi pri njiju izbiral mesto, kamor enemu ali drugemu zasadi svoj meč. Trdno je bil odločen, da ne dobi Manfrede niti Bosio niti Adam. Za Bosia mu je bilo lahko. Namenjen je bil, ga razžaliti in v dvoboju ubiti. Toda z Adamom je bilo drugače. Na Adama je moral imeti ozire, ker je
potreboval za svoje namene njegovega očeta.
„Luka ga mora zastrupiti," je rekel sam pri sebi in bil tako zamaknjen v svoje misli, da niti zapazil ni, kako teče igra.
„Devet," je zaklicala Marija Šaloma, ko je vtretjič vrgla kocke.
„Devet in prejšnjih dvanajst — je skupaj enoindvajset pik," se je veselil Adam. „Sestra ti imaš povsod srečo. Pri moji veri, če mi pride še kdaj rožni venec od biserov v roke, ga dobiš v dar."
„Ne veseli se prezgodaj," je menil Bosio. „Igra še ni dobljena."
Vzel je kocke in stresal nekaj trenotkov v kodelici in jih vrgel na mizo.
„Sedem," je zaklical Adam in se nekoliko prestrašil. „Nadaljuj."
Bosio je vdrugič stresal kooke in jih vrgel.
„Osem," je zaklical nekoliko pre-paden. „To ni več slučaj, da v igri nimam nikdar sreče."
„Se enkrat vržeš kooke — naj se že odloči igra," je ves razburjen kričal Adam in govoril je vsem iz srca, zakaj igraje bila vsem razdražila živce.
* Krištof je stopil k oknu, da bi ne gledal tega prizora nebrzdane strasti. A Marija Šaloma ga je poklicala, naj pride zopet k mizi.
lilna reforma sa nekaj Časa pokopana. Pojasnil je namere Nemcev, ki hočejo z dvotretjinsko večino petri-ficirati vse to, kar so po krivici dosegli vsled nebrižnosti slovanskih in zlasti slovenskih poslancev. Ta večina se mora na vsak način od Slovanov preprečiti in Bog ne daj, da bi se Poljaki dali zapeljati k grdemu koraku, da bi skočili na stran avstrijskih Nemcev in si hoteli na ta ne-slovanski, odurni način enkrat za vselej zagotoviti krivične pridobitve naproti Rusinom. Govornik je končal med splošnim navdušenjem s pozivom, naj se slovanski poslanci zatečejo na vsak način k obstrukciji, ker boljše nobene reforme, kakor pa reformo z omejeno dvotretjinsko večino, ki bode za vedno odstranila tiste grde krivice, katerih sedanji vladni nacrt kar mrgoli. Naj zavlada med slovanskimi poslanci prava vseslovan-ska zavest, naj se združijo v krepko falango, ki naj z geslom vseslovan-ske vzajemnosti omogoči nadaljni razvoj splošne in enake volilne pravice v Avstriji. (Viharno ploskanje in odobravanje.) Končno predlaga govornik sledečo resolucijo: Tržaški Slovenci, zbrani na javnem shodu dne 23. septembra 1906, zahtevamo najodločneje od vseh slovenskih poslancev, naj z vsemi možnimi sredstvi parlamentarnega boja, in naj bi bilo tudi z obstrnkcijo, preprečijo sprejem po koaliranih Nemcih zahtevane dvetretjinske večine pri spremembi volilnih okrajev.
Dosedaj se je zborovanje vršilo mirno. Le včasih so ugovarjali navzoči socialni demokratje, katere ugovore pa je zbrana narodna množica razburjeno zavračala.
Ko dobi besedo soc. demokrat Franc Milost, nastane velik vihar, Čujejo se klici: „Proč ž njim." Po daljšem prigovarjanju dr. SI a vika in navzočega dr. Gregorina, se poleže jeza zborovalcev zoper tega „medkli-catelja", ki začne svoj govor z zatrdilom, da so socijalni demokratje v Trstu tudi dobri Slovenci. (Velik smeh, piskanje in žvižganje). Govornik nadaljuje, da se mu mora pustiti besedo, ker mora tudi on povedati mnenja slovenskih delavcev, ki imajo pravico govoriti na tem shodu, kakor vsak drugi. (Ploskanje med soc. demokrati.) Jeza nad nami socijalisti, češ, da smo brezdomovinci, je tedaj prazna. In tudi mi vemo dobro, da ima vladni načrt veliko grdih krivic. Toda vse naenkrat se ne da nikjer in nikdar doseči. Tudi mi socijalisti imamo vse polno želj, ki se nam to pot ne izpolnijo. Pomisliti pa je, da se v politiki hodi kakor po stopnji-cah. (Soc. demokrati: Tako je!) In kdor stanuje v tretjem nadstropju — kakor mi — mora dolgo hoditi po stopnjicah, predno doseže svoj cilj. (Klici: Dobro. Tako je.) In kdor je lačen, se gotovo  ne bode branil, če
„Kaj vas nič ne zanima, kdo dobi igro in Manfreda?" ga je vprašala pikro.
„Ne, plemenita gospodična. Take zabave sploh niso po mojem ukusu.
„Šest" — je v tem trenotku za-vpil Bosio, ki je bil vrgel kocke — „petnajst in šest je enoindvajset."
„Igra se začne znova," je zakričal Adam, ki ga je bila strast popolnoma prevzela. „Sestra — začni."
„Ne," je odgovorila Marija Šaloma. „Igra je končana. Oba imava enako pik — nihče ni dobil, nihče izgubil. Naj obdrži Bosio kar je stavil, jaz obdržim Manfreda."
Marija Šaloma je bila od razburjenja tako iz sebe, da je kar zbežala iz sobe. Krištof je porabil ta trenotek občne zmešnjave, da je tiho vprašal Manfredo:
„Kaj bi bila storila, če bi bila postala last Adamova ah* Bosiova?"
rSlužila bi mu bila, kakor Mariji Salomi — zakaj obljubila sem, da bom zvesto izpolnjevala tvoja naročila, naj mi bo kdorkoli gospodar."
Te bes ade so Krištofu raz o dele, da se hoče tudi Manfreda maščevati, ker jo jo tako kruto in brezobzirno žrtvoval svojim namenom. Sprevidel je Krištof, da se mora na to pripraviti, ali svojega namena ni uresničil, ker ni utegnil. (Dalje prih.)
se mu ponuja malo juhe, marveč hvaležen bode za vsak požirek.
Mi Slovenci smo lačni reveži. In sedaj dobimo namesto 15 kar 23 poslancev. To je vendar velikanski korak, katerega se ne smemo braniti. Sicer je res, da so pri tem koroški Slovenci hudo tepeni. Ali o smrti se jim naj nikar ne sanja. Saj tudi v Trstu Slovenci niso imeli po smrti Nabergojevi svojega parlamentarnega zastopstva. Pa so vseeno živi in kako so živi. (Tako je.)
Mi socijalisti presojamo vso stvar tudi s socijalist i enega stališča. Ali vkljub temu, da vlada ravnotako malo ljubi nas socijaliste kakor Slovence, vkljub temu, da nas je ravno tako razmesarila po večjih krajih, vendar za sedaj hočemo potrpeti in smo odločno zoper vsako obstrukcijo. (Klici: Sramota, ven ž njimi, brezdomovinci.)
Zategadelj bo demo glasovali tudi zoper resolucije.
Dr. Rybar se, splošno pozdravljen, obrne v kratkih besedah do socijalnih demokratov. Pravi, da mu je drago, slišati tudi socijalistiČne glasove na tem shodu. Kakor pa mi puščamo vsakemu svoje mnenje in vsakemu damo besedo, tako si pa tudi nikakor ne pustimo jemati svojega mnenja. Socijalna demokracija ima veliko ljubezen do volilne reforme . Tudi mi smo jo imeli svoj čas. Ali radi tega še nismo prisiljeni vzeti vse, kar nam je vlada odkazala in ponudila. Saj tudi socijalisti ne vzamejo vsake drobtine z vladne mize, marveč se njih papež dr. Adler sedaj trudi, da pridobi kolikor največ za svojo armado. Zakaj se tedaj čudi kdo nam Slovencem, Če nočemo igrati samo ponižne sluge pred visoko „pravično" vlado. Naša dolžnost, pa tudi naša pravica je, da govorimo jasno in glasno. In dolžnost vsakega Slovenca posebej je, da se potegne za svoje brate in rojake na Koroškem. Potegniti pa se moramo z vsemi sredstvi in tudi z obstrukcijo, katere se vlada boji kakor se je zbala tudi generalnega štrajka, s katerim so žugali socijalisti in s katerim so spravili volilno reformo v svet. Žuganje tedaj pomaga, in tudi če pride od druge strani nego socijalne demokracije. Kdor ne vidi velike nevarnosti na Koroškem, ta sploh nima smisla za politiko in naj nikar ne govori o parlamentarizmu. Kakor pa socijalisti delajo na vse kriplje za svoje parlamentarno zastopstvo, tako se morajo in smejo tudi Korošci boriti za svoj politični obstanek do zadnjega izdih-ljaja. In mi vsi obmejni Slovenci stojimo ua njihovi strani in zahtevamo, da se pograbi po obstrukciji in vrže vsa volilna reforma, ako se ne ugodi nad vse pravičnim željam naših koroških bratov. Zaradi tega pa naj nas socijalisti nikar ne zmerjajo z izdajalci splošne volilne pravice. Rajši naj bi „pravični" socijalisti porabili svojo moč in pomagali tudi Slovencem v boju za njih pravice, namesto da bi vedno le hodili za nemške krivice in privilegije v ogenj. (Viharno ploskanje, socijalisti ugovarjajo, hrup in <mŠč.)
Potem, ko je socijalist Regent zahteval od svojih sodrugov, naj vsi kompaktno, kakor je rekel, glasujejo so per resolucije, so bile le-te z velikanskim navdušenj em sprejete od vsega shoda, izvzemši kakih 30 razkačenih socijalistov. Občinstvo je še enkrat napravilo presrcno ovacijo poslancu Grafenauerju in so jelo počasi razhajati. Vsak čas pa je zagrmel še kak klic: Fej kranjski klerikalni bandi! Fej Žlindra! Proč z dr. Šusteršičem!
Tako se je vršil in končal lepi in važni shod.
Demonstracije v Trstu.
V Trstu, dne 22. sept. 1906.
Ves ta teden vlada v Trstu pravo — predpustno življenje. Jedva se ti dobro stemni, pa prilezejo iz vseh kotov in krajev razne poulične „ar-mado" pred magistrat, kjer so začne vpitje in žvižganje in odkoder se potem nadaljuje po korzu in bližnjih večjih ulicah. Tako se zberejo v znani kavarni „A1 Municipio" najne-sramnejši   iridentisti  —  po največ
uslužbenci z magistrata — med tem ko se pred kavarno postavijo v „Reih und Glied" takozvani „patriattici" ali Še rajši imenovani „lecapiotici" neka Čudna zmes mladih avstrijskih patriotov, samih laških mladeniče v ki ima namen na ulici preganjati tržaško kamor o in iridento. Včasih se prikažejo tudi še odlomki sicer bolj resnih socijalistov. In potem se začne žvižganje, tulenje in kričanje: Viva v Italia, Viva P Austria, abbasso 1* Austria, viva il socialismo i. t. d. Vse prek tedaj kriči in tuli, dokler ne poseže vmes policija in ne raz-žene te bojne trume, ki so vsak Čas pripravljene k spopadu . . .
Kakor rečeno, traja že ves teden ta večerni in politični karneval v Trstu. Odkar se je namreč vršil tukaj dijaški shod, na kojega je sicer došlo nekaj laških dijakov iz Istrije in Dalmacije, za kojega pa se pravzaprav živ krst v Trstu ni zmenil, ni več miru. Že v soboto ob prihodu teh dijakov se jo govorilo in šepetalo, da se hočejo iridentisti maščevati radi Reke in Zadra in da hočejo napasti „Narodni dom." Toda iridenta si je stvar premislila ter je rajše v nedeljo razgrajala in kričala po ulicah. Te iridentovske demonstracijo so našle takoj svoj odmev in takoj so prikorakali tudi „avstrijski patriotje" in zavzeli pred iredentovskim brlogom, kavarni „A1 Municipio" bojno pozicijo, nakar so se izvršili znani spopadi in spopadki.
Kakor v nedeljo tako je tudi v ponedeljek okrog 8. ure zvečer začelo mrgoleti okrog večkrat imenovane kavarne, ki je imela še od prej-šnega dne sem nekaj razbitih šip. Ta večer so bili „patriottici" nastopili v večini in pozdravljali tekom večera z najrazličnejšimi kriki a la: Viva Trieste austriaca, Viva Francesco Giu-seppe, abbasso Vittorio Emanuele i. t. d., v kavarni zbrano iredento — ter jo ometovali s polento. Le-ta je seveda začela takoj odgovarjati. In vsled vedno večje živahnosti je morala poseči vmes policija, ki je iredento potisnila nazaj in notri v kavarno, dočim so avstrijski navdušenci ostali zunaj na trgu. Menda ni bilo dovolj policije na licu mesta in se tedaj ni dalo drugače postopati v že precej kritičnem položaju.
Vsled tega postopanja policije pa je nastal ogenj v strehi. Vsa kamora, vesoljna iridenta je raz sebe in bljuje po tukajšnih listih zoper tržaško policijo svoj žolč, češ da je pri ponedeljski demonstraciji postopala pristransko, da je pustila „patrijotom" proste roke in prosto pot, medtem ko je laško gospodo potisnila v kavarno i. t. d. i. t. d.
Pa ne samo po časnikih, marveč tudi na drug način je poskusila iridenta ohladiti svojo vročo jezo nad tržaško policijo, ker je bila itak upe-ljana najstrožja preiskava radi denun-cijacij po listih. In zgodilo se je, da je dr. Venezian, podžupan tržaški in poglavar vse iridente na avstrijskih tleh, letel nad policijsko ravnateljstvo naravnost nad dvornega svetnika Ma-nussija in ga — Če tudi ne direktno — oštel radi postopanja policije. Pa tudi to še ni zadostovalo. Poleg Vo-neziana pridrl je nad policijsko ravnateljstvo tudi znani Mazorana, znan najbolj pod imenom „Maestro mura-tore" in poleg tega tudi tržaški državni poslanec. In tudi on je energično protestiral nasproti Manussiju, očitajoč mu posredno, da je policija sama s svojim postopanjem demonstrirala zopor laško tržaško meščanstvo.
človek bi utegnil misliti, da bi bila zadostavala ta dva protesta. Ali temu ni tako. Tudi laški generalni konzul baron Squitti je moral seveda poseči vmes in se je radi teh čez vse smešnih predpustnih demonstracij oglasil naravnost pri tržaškem na-mestništvu, kjer je „v imenu laškega kraljestva" protestiral zoper tržaško policijo in so pritoževal napram grofu Schaffgotschu čez njeno pristranost i. t. d.
Tako so iz otročjih demonstracij, ki so jih tržaški laški smrkavci uganjali med seboj, naenkrat izrasti o politične in diplomatične afere, ki se popisujejo sedaj po vseh laških časo-
pisih z nekakim zadovoljstvom in ponosom.
In toje, radičesarsmo se tudi mi doteknili teh smešnih dogodljajev. Nam Slovencem je pač desetkrat vse jedno, kaj da počno ti laški „monelli" med seboj in radi nas traja lahko ta poulični in politični karneval celo leto. Tudi za njih vpitje nam ni mar in naj se glasi „eviva P Italia" ali „ mor te aH' Austria" in kakor koli hoče. Vse to naj zanima edino le policijo, ki pa postopa s to tržaško mularijo še vse premilo. Če se ima na pr. v Ljubljani goditi kaka še tako nedolžna manifestacija, se hitro konsignira celo orožništvo iz vse ljubljanske okolice, ki postopa kakor smo videli, z vso strogostjo. Tukaj v Trstu pa rogovilijo, kakor rečeno, že od sobote sem predpustne prikazni in pošasti po mestu. Ali do sedaj se še ni posrečilo cenjeni tržaški policiji, pregnati te razgrajače in postopače; kajti o kaki resni demonstraciji niti govora ne more biti. In zakaj ? Radi tega, ker j e prepo-pustljivata preljuba tržaška policija in ker ne pozna edino pravilne stroge mere zoper tržaško kamoro in od nje najete in plačane razgrajače.
Sedaj pa se jej je grdo izplačala ta ljubeznivost in ta popustljivost. In le to edino se nam zdi na celi tej stvari prav težko razumljivo, kako da je policijski ravnatelj Manussi mogel tako preprijazno sprejeti dr. Veneziana in mu zagotoviti vse polno oprošČenj zajedno s hudim obžalovanjem vseh dogodkov! In tudi nastop grofa Schaffgotscha nasproti laškemu konzulu je bil gotovo premehak in preveč poln opravičb in obžalovanj. Kje pa smo pravzaprav? Kaj pa ima dr. Venezian iskati pravzaprav pri državni policiji ? In kaj ima laški konzul opraviti pri avstrijskem namesniku, če se nekaj laških demonstrantov v Trstu poprime med seboj ? Po našem mnenju je ta nastop skrajno nesramna ingerenca iredentovskih „capi" tu v Trstu in radi tega bi morala gg. Manussi kakor tudi Schaffgotsch —, Če tudi v rokovicah —, tem nepoklicanim p r i t o ž e v a t e 1 j e m to edino, pravo stališče pošteno pojasniti. Tako pa bode ta tržaška k« mora, ki dobiva vedno večje denarne podpore iz blaženega kraljestva, avstrijskim oblastvom, ki se ji s Hohenlohem vred povsod klanja, — Bog ne daj da bi se zamerila — v istini zrastla čez glavo. Prav v dobrem spominu nam je še, s kako prepotene o se je po umoru ranjke cesarice Elizabete, — ko so se v tržaški slovenski okolici začela pojavljati sovraštva zoper La-hone, zlasti zoper takozvane „regni-coli," — vozil naokrog laški generalni konzul ter „in-špiciral"postopanje avstrij-skihorožnikov in redarjev! In če se pomisli, da se včeraj pri slavnosti spomina na 20. september v Rimu na trgu Porta Pia med slavnostnim govorom zaČul neki glas „Viva Trento e Trieste," potem se ta strahovita vljudnost avstrijskih obla-stij napram iredenti tu v Trstu Še veliko težje razume. Viva P Austria!
Volilna reforma.
Dunaj, 24. septembra. Današnji seji odseka za volilno reformo so prisostvovali ministri Beck,Bienerth, Dzieduszycki in Paca k. Nadaljevala se je podrobna razprava o § 17., ki govori o sestavi volilnih komisij. Prvi govornik je nastopil posl. dr. Tavčar, ki je razpravljal o določbah tega paragrafa z ozirom na kranjske razmere ter je stavil celo vrsto spreminjevalnih in dodatnih predlogov. Razvnela se je daljša debata. Govoril je tudi minister baron Bienerth, pobijal je dr. Tavčarjeve sprem inje valne predloge ter predlagal, naj se vladni načrt sprejme nespremenjen. Njegovi prošnji se je tudi pri glasovanju ugodilo. Tudi §§ 18 do 22 so bili po daljši debati sprejeti v obliki vladnega načrta. Ti paragrafi imajo določbe o članih volilnih komisij, o voli t vi predsednika
in o sklepih in odredbah volilnih komisij.
Revizija ustave.
Dunaj, 24. septembra. Podod-sek, ki se je sestavil na predlog poslanca Starzvnskega ter se imenuje „avtonomijski odbor", je pričel danes svoje posvetovanje. Poslanec Starzvnski je razložil in utemeljil svoje avtbnomistično stališče ter predlagal le dva dostavka k § 12. drž. osnovnih zakonov. — Posl. Savfert je predlagal dalekosežnejše predloge, ki imajo federalistični temelj. Po njegovem predlogu bi se naj vse šolstvo, razen vseučilišč, podredilo kompetenci deželnihzbo-rov. Vsi nemški člani, razen drja. To 11 i n g e r j a so govorili proti predlogu. — Ministrski predsednik baron Beck je izjavil, da nima vlada nič proti temu, ako se določijo meje med državnim in deželnim zakonodajstvon;, toda v ustavi sami nepusti ničesar spreminjati. Ako bi se skušalo spremeniti državne osnovne zakone, videla bi v tem vlada veliko nevarnost, da se volilna reforma zavleče, ki se kot nujna glavna naloga ne sme niti trenutek pustiti iz oči.
Cesarjevo prehlajenje.
Dunaj, 24. septembra. Cesar je prišel iz Išla ravno tako, ako ne le bolj prehlajen, kakor je odšel tja. Sedaj ostane v Schonbrunnu ter ne pride na dvor. Niti pri solčnem vremenu ne gre na izprehod. Vsled katarja v grlu duši cesarja hud kašelj, ki pa baje že pojema. Avdijence so odpovedane za ves mesec. Prvotno je nameraval iti cesar v kako južno zdravilišče, a namero je opustil z ozirom na pričetek politične sezone.
Politični položaj na Ogrskem.
Budimpešta, 24. septembra. Prihodnji četrtek ali petek se vrši ministrski svet, ki določi državni proračun za leto 190 7. Skupne potrebščine bodo znašale 20 milijonov kron več kot lani, toda ker so tudi dohodki proracunjfeni mnoge višji, se potrebščine popolnoma pokrijejo. Vendar bo vlada pri tej priliki sprožila vprašanje o potrebi novih davkov. V prvi vrsti pride v poštev zvišanje davka na žganje, kar pa je odvisno od tega, kako iztečejo nagodbena pogajanja med Avstrijo in Ogrsko.
Ogrska vlada namerava prihodnje leto zahtevati večje število rekrutov, da ustanovi že prihodnjo jesen brambovsko artiljerijo. Obenem se baje tudi ustanovi na Ogrskem tovarna za topove. Za sedaj se pri vsaki brambovški diviziji ustanovi po ena topniška baterija.
Turčija mobilizuje.
S o f i j a, 24. septembra. Vkljub zanikanju je vendar le resnica, da je Turčija ukazala mobilizovati tretji armadni voj (Solun). Orijentalski železnici je vlada že naznanila, naj se pripravi na večje vojaške transporte.
Sultan ima raka.
D u n a j , 24. septembra. Zdravniki, ki so bili poklicani k sultanu, so takoj spoznali, da ima sultan raka, in sicer v hrbtenjači. Operacija je nemogoča, ker so načete že ledvice. Vendar neposrednje nevarnosti ni za sultanovo življenje, dasi je ozdravljenje izključeno.
Dogodki na Ruskem.
Napadi na Peterhol.
Petrograd, 24. septembra. Govori se, da so našli v parku Peter-hofa podzemski rov. Mnogo oseb so zaprli. Celo noč razsvetljujejo dvor in okolico z velikimi projektorji ter preiskujejo vse kotičke. Novi poveljnik palače vodi osebno vse varnostne priredbe. Dvorsko služinčad je dal internirati do konca preiskave. Ponoči je baje nekdo streljal na poveljnika palače generala Dedjulina, a ga ni zadel.
Načelnik Unske rdeče garde zaprt.
B e r o 1 i n, 24. septembra. V Stokholmu so prijeli načelnika finske
MF" Dalle ▼ prilogi-
Priloga »Slovenskemu Narode" St. 219, dne 25. septembra 1906.
rudeče garde, Lusta in dva njegova zaupnika. V hiši, kjer so jih prijeli, našla policija celo tovarno za bombe. Tudi so našli pri aretovanih važne dokumente.
Strahovlada v Siedlcah.
Varšava, 24. septembra. Vojaške oblasti so zaradi puntov postavile dva Žida pred vojno sodišče ter so ju dve uri pozneje že ustrelili. — Kozaki so obkolili neko delavsko hišo, v kateri so revolucijonarji izdelovali bombe. Revolucijonarji so streljali na vojake. Vojaki so seveda streljali nazaj ter ubili Šest delavcev.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25. septembra.
— Osebna vest. Evidenčni eleve g. Josip Borovanskv v Ljubljani je resigniral na svojo službo.
— KorotanijadO imenuje včerajšnji „Slovenec" porogljivo požrtvovalno delovanje onih, ki se trudijo da bi zabranili vnebovpijočo krivico, ti jo hoče zadati koroškim Slovencem vladna predloga v volilni reformi. Ves slovenski narod na Koroškem, štajerskem, Primorskem in na Kranjskem z edino izjemo onih kimavcev, ki stoje pod absolutno komando izdajalca dr. Susteršiča, se je izrekel za to, da se mora storiti vse, da se prepreči krivica, ki se hoče zadati koroškim Slovencem z volilno reformo in povsodi, kjer še bijejo rodoljubna srca, se čuje samo en glas, naj se z vsemi sredstvi skuša preprečiti taka volilna reforma, ki bi ne uvaževala upravičenih zahtev obmejnih Slovencev. Strankarski oziri naj se podrede splošno narodnim, ta klic se razlega povsodi po vseh slovenskih shodih na Koroškem, Štajerskem in Primorskem. Pričakovati bi torej bilo, da bi vsakdo, ki misli in čuti narodno, vpošteval te kategorične pozive celokupnega naroda in da bi se vsi Sloveuci združili v enotno falango, ki bi si napisala na svoj bojni prapor: Obmejnim Slovencem pravico! In res vsi dobro misleči, narodni Slovenci se združujejo k skupnemu odporu proti nečuvenemu atentatu, ki se hoče izvršiti na slovenskem narodu z vladno volilno reformo, samo stranka, ki vedno razglaša, da je suverenost naroda najvišje načelo in da se je treba volji naroda vselej brezpogojno pokoriti, se ni malo ne ozira na obupne klice celokupnega naroda, marveč stoji cinično ob strani narodnih sovražnikov in jim pomaga presti ono vrv, ki se ima vreči okrog vratu koroškim Slovencem. Škandal, daleč smo že prišli, da se sme list, ki se po krivici imenuje slovenski, nekaznovano posmehovati onim, ki so posvetili svoje moči, da rešijo koroške brate pretečega jim narodnega pogina, in ime novatx rešilno delovanje komediant-stvo! Toda plačilni dan bo prišel tudi za one ljudi, ki sedaj pod krinko narodnih demokratskih koristi opravljajo rabeljsko službo vladnega in nemškega krvnika na koroških Slovencih ! Prišel bo čas, ko se bo pred slovensko javnostjo razkrilo, da so bili oni ljudje, ki so delali na Slovenskem za krivično vladno volilno reformo, samo plačani agitatorji in hlapci vlade, ki bodo, čim se posreči vladno reformno delo, v plačilo za to, da so izdali slovenske narodne interese nemškemu mo-lohu, prejeli sijajno plačilo m— visoka odlikovanja za-se, za stranko pa najrazličnejše umazane bonifikacije! Toda zasluženo povračilo s strani slovenskega naroda jim ne odide! Ljudje, ki že v ner vozni pohlepnosti in nestrpnosti stegajo roke po redovih, ki vise nad njihovimi glavami za slučaj, da se srečno spravi pod krov volilna reforma, ne morejo spraviti iz ravnotežja poštenega rodoljuba, ki so mu narodni interesi nad vse, strankarske koristi pa samo postranska stvar, ako mu tudi očitajo „politično komediantstvo" in politične „korotaniade" 1 Posvečeni redakterji pri „Slovencu"   si naj to zapomnijo!
— Socijalno demokratska
Švadronija. „Massenhaft besuehte Volksversammlung" je bil nedeljski shodek soc. demokratov v Ljubljani, tako je telefoniral  so drug Kristan
v Arbeiter Zeitung, odkoder so povzeli to švadronijo tudi drogi nemški listi. Ako zadostuje 200 osebic, da je shod „massenhaft" obiskan, nimamo niČ proti takemu pojmovanju. Značilno pa je, da poročilo o shodu z enako slastjo premlevajo klerikalni, nemško-nacijonalni in soc. demokratični Časopisi, a to le zaradi neljube jim osebe dr. Tavčarja, ki so ga poleg „Slovenca" tudi v „Arbeiter Zeitung" in v graški „Tages-post" obesili za firmo klavrnemu shodu. Edino napis „Gegen Tavčar" je vlekel, da je sploh kdo Čital poročilo. Privoščimo združenim klerikalcem in soc. demokratom to nekrvavo daritev. Za njihovo združeno bev-skanje se dr. Tavčar gotovo ravno-tako malo zmeni, kakor za Kristanovo telefonično vest, da med volilci že baje kroži poziv na dr. Tavčarja, naj odloži mandat, da bo pokazala Ljubljana, kako je za splošno volilno pravico. Tako razboriti ljubljanski volilci so — Kristan, Štefe in Mo-škerc. Sicer pa le na dan s pozivi, demonstracijami in drugimi justifika-cijami, s katerimi grozi demokraško-klerikalna alianca.
— nSlovenec" prinaša o vsaki malenkosti, o vsakem še tako ne-znantnem dogodku dolgovezne notice in članke. V nedeljo je pa priredilo politično društvo „Edinost" v Trstu velik sijajni shod, na katerem se je razpravljalo o volilni reformi, toda o tem shodu poroča „Slovenec" z 18 vrsticami! A še to poročilo je netočno in zavito. Škofovo glasilo ne omeni niti z besedico, da so tržaški Slovenci obsodili njegove in njegovih gospodarjev napade na rodoljubno delovanje koroških Slovencev, molči o rezoluciji, v kateri se izreka nezaupnica Šusteršičevemu klubu radi njegove popustljivosti glede vitalnih interesov koroških Slovencev in se niti ne dotakne rozolucije, ki poživlja jugoslovanske poslance k obstrukciji, ako bi se hotela določiti dvetretjinska večina za spremembo volilnih okrajev. Zakaj „Slovenec" o vsem tem previdno molči, ni težko uganiti! Katoliški njegovi backi ne smejo vedeti, da obsoja ves slovenski svet, ves slovenski narod izven Kranjske postopanje dr. susteršiča in njegovih pajdašev v zadevi volilne reforme, ker se je bati, da bi se sicer tudi njim odprle oči, da bi javno jeli revoltirati n se puntati proti absolutnemu gospodstvu narodnega izdajice dr. busteršiča in objestne njegove klike. O, saj se dobro poznamo !
— Politično  zborovanje. V
nedeljo, dne 30. septembra t. 1. je sklican političen shod v gostilni g. Goričarja (na pošti) v Mozirju ob treh popoldne. Govoril bode državni poslanec dr. Voušek o gospodarskem vprašanju in volilni reformi.
— Slovenci V Ptuju imajo sedaj izreden užitek. Prosluli J. Ornig noče tožiti „Arbeiterwille" radi tega, ker se mu očita, da so njegovi pod-repniki in prijatelji sami ljudje dvomljive vrste, ampak se opira v „Mar-burger Zeitung". Neki profesor tukajšnje deželne gimnazije piše v zaščito Orniga dolgovezne članke v ta list pod naslovom „Pettauer Aphorismen". V teh Člankih ni ničesar stvarnega ali resnici podobnega. Edino to korist imajo ti članki, da javnost natanko izve imena tistih Nemcev v Ptuju, ki so Ornigovi nasprotniki in neprijatelji. Imenovani profesor — mimogrede tudi vzgojitelj mladine — jih pita z različnimi psovkami ter jih deva v zvezo s „Slovenskim Narodom", dr. Brum-nom in drugimi slovenskimi pristaši. Kar ta profesorski dopisun v svoji razgreti domišljiji maže in laže, je skrajno smešno in neumno. Dr. Brumnu se očita, da ga vsakdo lahko imenuje denuncijanta. Kdor imenovanega gospoda osebno pozna, ve, kaka zlobnost tiči v tem. Sicer pa, Če taki ljudje, kakor so Ornigovi podrepniki, ki jih Nemci v „Arbeiterwille" sami primerno kvalifikujejo, skušajo koga sramotiti, je umevno, da se pošten človek s tako bando ne bode pri sodišču bavil ali celo tožaril. Taka svojat je primerna Ornigu in njegovemu žurnalističnemu hlapcu. Ta profesorski „mazač" pa se zaganja  tudi  v  „Slovenski Narod".
Seveda odkar J. Ornig in njegov „leibadvokat", dr. pl. Plachki, nista mogla spraviti „Slovenski Narod" pred mariborske porotnike, njima dopisi v tem listu ne ugajajo. J. Ornig je po dogovoru z dr. Ig. Peveteom, ki je nadsvetnik pri o. kr. deželnem nad-sodišču v Gradou in ki je njegov pravi monter, v deželnem zboru v Gradou bombastično naglašal, da pričakuje od dr. Tavčarja, kot takratnega odgovornega urednika, da se ne bo skrival za poslansko imuniteto, ker je vedel, da bode nadsodišče v Gradou delegiralo mariborsko poroto. Dr. Ivan Tavčar se res ni skrival za poslansko imuniteto; toda pogumni J. Ornig ni ostal mož beseda; pozneje, ko je dr. Ignacij Pevetz in ž njim celo nadsodišče dobilo velik nos od najvišjega kasacijskega sodišča, ki je delegacijo kot nezakonito razveljavilo, je J. Ornig v sporazumu z dr. Ign. Pevetzom tožbo brez vsakega zadoščenja umaknil, ker se je dr. Ignaoij Pevetz zbal, da bi njegovo zahrbtno hujskanje in rovanje pred ljubljanskimi porotniki prišlo v pravo luč. Tako spletkarijo pri nas ces. kr. deželnega nadsodišča svetniki ! Sedaj pa vprašamo slovensko javnost: Ali se je Čuditi, če slovenski pravniki, če so le količkaj zn ačaj ni, nočej o stopati v sodno službo. Dr. Ignacij Pevetz in njegovi uradni tovariši taksirajo slovenske pravnike, praktikante in avskultante, ne po zmožnosti, ampak po strankarskem političnem in narodnem mišljenju. Iz te zagate pa ni drugega izhoda, kakor ustanovitev deželnega nadsodišča v Ljubljani za vse slovenske pokrajine. Če bode ta opravičena zahteva enkrat izpolnjena, bodo ponehale pritožbe o pomanjkanju slovenskega sodnega naraščaja. Nihče nima zaupanja do sodnika druge narodnosti; istotako tudi nima noben mlad jurist zaupanja do predstojnikov druge narodnosti in drugega poli ti-j čnega naziranja. V tem tiči jedro stvari. Vsi drugi sirenski in omamljivi glasovi so brez uspeha. To naj uva-žujejo naši poslanci dr. Ploj, dr. SusteršiČ e tutti quanti. Opetovano smo jim klicali: hic Rhodus, hic salta. Toda vselej zaman! Dosedaj še dr. Pioj ni dokazal, da se je v tem oziru resno potrudil v to svrho, da se te neznosne razmere predrugaČijo. Izgovor, da grof Gleispach telefoniČnim potom vsak korak prepreči, je sedaj po smrti grofa Gleispacha odpadel in ostal brezpomemben. To, kar dr. Ploj, sedaj kot načelnik volilnega odseka dela, ne da bi se brigal za narodne interese, pa obsojajo vsi razsodni obmejni Slovenci, ker je to vsemu slovenstvu v kvar.
— Okrajni komisar eztra sta-t u m. „Soča" piše: Kakor poročamo na drugem mestu, je imenovan namest-ništveni koncipist V. Treo v Sežani okrajnim komisarjem   ekstra statum.
— To imenovanje je pač presenetljivo
— ker je sledilo kmalu po brezobzirnim nastopanju koncipista Treota proti slovenski zastavi na Krasu povodom otvoritve nove planinske železnice ter za vse obsodbe vrednem ravnanju s kraškimi župani. To imenovanje se smatra za pohvalo in plačilo namestništvenemu uradniku, ker se je pokazal pravega birokrata in neprijatelja Slovencev. To je še toliko |očitneje, ker je imenovan extra statum. Niso mogli čakati, da bi bil avanziral po redu, ampak eitra statum je imenovan. Prav mudilo se je na tržaškem namestništvu dati s tem imenovanjem brco Slovencem! Cel Kras je bil ogorčen radi nastopanja Treotovega, v časopisih je bilo v naj-ostrejŠem tonu ožigosano Treotovo ra1 nanje — sedaj pa ga je javno plačalo namestništvo z imenovanjem komisarjem extra statum. To je naravnost izzivanje Slovencev in žaljenje. Kdor postopa grdo s Slovenci, kdor jih žali in zaničuje, ta ima še vedno v naših deželah neverjetnosti za to mastno nagrado. Kaj tak veter bo vel odslej iz namestništvene palače v Trstu, v kateri reziduje ^rdeČi princ"? Kaj pravijo k temu naši poslanci?
— Kako znalo lagati I Ker smo
prijeli „Slovenca", zakaj da ne zine niti besedice o predstavah Kristusovega trpljenja v „Mestnem domu", do-čim je Uferinijevem čarovništvom v
„Dnionu" posvečal cele plahte reklame, odgovoril je ta katoliški poštenjak v tejle prekrasni slovenščini; „Od ravnateljstva gledišča v „Mestnem domu" smo bili naproŠeni, nikakih recenzij pisati o tem podjetju, dokler ni definitivno urejeno. Slike in prizori iz življenja našega Z veli carja, so še le v četrtek bile uvedene v spored, ker podjetje ni imelo v Ljubljani istih na razpolago, nego so iste rabili v Trstu, kjer so iste imele privlačno silo." Kolikor besedi, toliko laži. Pred vsem se mora pribiti, da so se slike iz Kristusovega življenja predstavljale že v torek in jih je videl „Slovencev" urednik Moškerc, ki je pa pravil, da je bil prignan k tej predstavi! Tega dne je bil program že popolnoma urejen in če se je podjetništvo tega dne priporočalo nam za kolikor mogoče dobro priporočilo, nas ne bo nihče preveril, da bi bilo isto podjetništvo „Slovenca" naprosilo, naj ne prinaša nobenih recenzij ! Dejstvo je in ostane: ker ni bil kinematograf v „Unionu", ga je „Slovenec" dosledno preziral injmorda ni neopravičen naš sum, da ga je „Slovenec" prezrl, ker je bil kod drugod naprošen in plačan, naj ne piše o njem nikakih recenzij.
— Na dopust za pol leta je
Šel ravnatelj kranjske gimnazije Josip Hubad. Nadomestoval ga bo prof. dr. P e r n e.
— Iz lustične službe. Gospod
Ferdinand Perhaveo, višji pisarniški oficijal pri dež. sodišču v Trstu, je imenovan za pisarniškega ravnatelja pri višjem deželnem sodišču tržaškem.
— Vojaška vest. Narednik Pavel Čeme ljubljarskega bram-bovskega je postal brambovski okrajni narednik pri celovškem brambovskem polku.
— Iz veterinarske službe.
Okrajni živinozdravnik Al. K o n i g je premeščen iz Kočevja v Ljubljano in dodeljen veterinarnemu oddelku pri dež. vladi.
— Davčna vest. Davkar gospod Josip Kavčič, ki je dodeljen okrajnemu glavarstvu v Ljubljani, je stopil v začasni pokoj.
— 801etnica L. Svetca. Iz Litije se nam piše, da slavi g. notar Luka Svetec svojo 801etnico šele 8. oktobra t. L, s čimer popravljamo svojo tozadevno notico, priob-čeno v sobotni številki.
— Restavrater v »Narodnem domu11 v LJubljani, gospod A. Bogo vič, prevzame pač hotel „Libur-nija" v Opatiji, a šele 15. oktobra t. 1., ni pa izključeno, da obdrži tudi restavracijo v „Narodnem domu", kjer še sploh ni niti odpovedal.
— KonkUTZ, Deželno sodišče razglaša konkurz nad premoženjem Dragotina Seliškarja, trgovca z mlekom v Ljubljani.
— Iz Moravč se nam piše: Pri nas spimo. Solza veselja zablišči človeku, ko bere, kako po nekod napredujejo. Pri nas pa je ravno narobe : nazadujemo. Tega je v prvi vrsti kriv reakcionarni terorizem hi-rarhije in pa slabo vodstvo občine. Oboje je klerikalno, zato nima smisla za avtoriteto domače soseske. Šele potem moremo razumeti, zakaj se je Vegova slavnost vršila tako žalostno. Klerikalci niso upali oficijelno nastopiti, zato so se poskrili! To so ideali črne klike! Delo in napredek sovražijo, a ljubijo le svoje globoke žepe. — Bili so pri nas boljši časi, ko so vodili občino naši možje. Takrat je zacvetelo mnogo koristnega, na kar so narodno napredni možje lahko ponosni. Kaj so pa storili sedanji obč. očetje?? Ti stojijo praznih rok pred nami. Pozabili pač niso na svoje interese, radi katerih so ustanovili „kaso" v kaplaniji, kateri načeluje izdajalec narodnonapredne stranke. Ta „kasa" nima za kmetski razvoj nikakega pomena, pomilujemo le zaslepljence, ki ne vidijo anomal-nosti, s katerimi jih hočejo nasprotniki pridobiti. Zato želimo res boljših časov. Ti se nam bližajo, nove obč. volitve trkajo na duri. Zdaj je čas, da se rešimo frivolnih sovražnikov napredka. Torej na delo in moč klerikalcev bo strta!
— Ubila SO |0 na Hudem vrhu pri Ložu enoletna hčerka posestnika Jakoba Turka, ko je prišla h kletnim vratom in padla po strmih kamenitih stopnjicah.
— Ponarelenl bankovci. Pri
posestniku Martinu Grmu, pri katerem se je našel, kakor smo že poročali ponarejen denar, se je včeraj v nedeljo »opet ponovila hišna preiskava. Našli so v hlevu še 76 ponarejenih bankovcev) skriti so bili v hlevu v postelji.
— Smrt pijanca. 801etni pastir Tomaž Anderle v Kupljeniku pri Radovljici se je do smrti napil žganja. Po noči je padel s postelje in se tako potolkel, da je že čez par ur umrl.
— Planšarska koča pogorela. Na takozvani „Lahovi planini" je pogorela planšarska koča posestnice Neže Lavtižarjeve iz Srednjega vrha pri Kranjski gori. Škode je 400 kron, zavarovalnine pa 600 K.
— Nesreča. Vlak Št. 16, ki pripelje ob 1.42 popoldne iz Trsta na Jesenice, je 24. t. m. na postaji Jesenice povozil 521etnega starega železniškega delavca J o ž e f a P r o s e na, ki je bil takoj mrtev. Doma je bil iz Vogelj pri Kranju.
— Nemški izgredi proti mirnim slovenskim izletnikom. „Domovina- piše: Včeraj, to je v nedeljo sta napravili „Slov. del. podp. društvo v Celju" in „PazniŠko in del. podp. društvo v Trbovljah" izlet v Laško, da si ogledata tamošnjo delniško pivovarno. Ko so si izletniki ogledati to industrijalno podjetje ter so se začeli vračati iz tovarne, se je bilo že zbralo precejšnje število barab, kateri so čakali, oboroženi s koli, za plankami in vogali na slovenske izletnike. Počakali so iz previdnosti tako dolgo, da je bila večina že odšla ter so napadli šele zadnje. A tudi ti se niso dali kar meni nič tebi nič pognati, branili so se na vso moč, končno so se pa morali številu napadalcev umakniti. Na postaji so ti „Nemci" s svojo, pač le njim lastno aroganco hrulili in izzivali na vse možne načine naše izletnike, tuleč demonstrativno svoj rheil" in troseč in sipajoč svojo neotesanost in neoli-kanost okrog sebe. Prišedši v Celje, jim je korajža Še bolj zrasla, in na domačih tleh so postali naravnost nečuveno fini. Gospodje in dame so obsipali naše izletnike z „windische Bagage", \vindi-sches G'sindel in podobnimi psovkami, ter so na tak, v resnici poljuden in vsakemu razumljiv način dokumento-vali svojo supe r j orno kulturo. Konstatujemo, da so bile med temi psovalci tudi žene teh nemških iz-grednikov, vredne sestre gospe ali gospodične Johanne Vellhorn, znane Vahtaričine pisateljice in zastopnice takele superijornosti nemške kulture. Pribijamo ta faktum in poudarjamo, da se nase ženstvo ni še nikdar tako spozabilo in tako ponižalo, da bi se pomešalo med priproste poulične demonstrante. — Krik in vik je spremljal naše izletnike od postaje do „Narodnega doma". Tuje posegla vmes policija —■ pa kakor po navadi in povsod, neroduo, nespretno in pristransko. Mesto, da bi napadalce posvarila in poslala domov, zagnala se je na napadene. Zaprla je vrata „Narodnega doma" in ni dovolila nikomur ne ven ne noter. Ker so pa ljudje vendar morali domov, je nekdo odprl vrata, ob tej priliki je stopil g. Bralić, ki je ves čas mirno stal na strani in samo gledal vso stvar, na trg z namenom zaprositi policista, naj ga spremi do doma, in in obvaruje napadov. Mesto asistence ga je pa slavna policija aretovala, Češ, da se je uprl njeni, naredbi in njej na kljub odprl vrata „Narodnega doma". Vsi ugovori niso pomagali, moral je z njimi na stražnico in celo tam prenočiti! Tako je policija postopala z nedolžnim gledalcem — psovalcem in napadalcem se pa ni prav nič zgodilo. Vse to nam zopet kaže, da bi bilo v interesu javnega miru, da se policija po-državi, ker ima državna policija vendar več energije in večjo moč vzdrževati mir, naj ga moti že ta ali oni.
— Umrla je v Ptuju g. Katarina Ožgan roj. Pock, vdova po pokojnem notarju Ožganu.
— V službi ubit. V Celju na kolodvoru je napajalnik za stroje padel na nekega starega uslužbenca, ki ga je smrtno ranil.
— Stekla psica  popadla 6
Oseb. V Št. Jurju ob južni železnici, Štoreh in Teharjih je stekla psica popadla šest oseb. Žival so nato ustrelili, popadene pa poslali na Dunaj v Pasteurjev zavod.
— Samomor. Iz četrtega nadstropja se je vrgla v Trstu 271etna šivilja Gizela Prelec in se seveda ubila, ker je padla na kamenito dvorišče.
— Oder S6 le Zrušil v ladjedelnici na Reki. Pri tem je bilo pet delavcev ranjenih in sicer trije smrtno-nevarno, dva pa težko.
— Iz Lipika se nam piše: Prijateljstvo me je speljalo za nekaj dni sem v svetovnoznano kopel Lipik v Slavoniji. Ravno Še pravočasno sem došel na znameniti semenj dne 24. t. m. Semanjski prostor je nad 30 oralov velika gladka ledina, polna šotorov, pisanega ljudstva in neštevilne množice živine. Ta semenj se smatra kot narodni praznik. Ljudstvo prihaja v nedeljski obleki. Dekleta in fantje nastopajo v izbrani praznični obleki. Odlikuieio se zlasti riaklAta v slikoviti
narodni noši, okiČene na glavi s cveticami, okoli vratu z zlati in koralami. Kjer je bil zjutraj živinski semenj, tam se je plesalo popoldne do mraka „kolou. To je bil pravi kostumni bal.
V štirih oddelkih je plesalo nad 300 mladeničev in mladenk. Pri dveh so peli fantje, pri dveh pa dekleta. Vsako kolo ima dva zbora. Eden vprašuje, drugi odgovarja. Besedilo je — dvorenje. Ritmično petje je dvoglasno. Kolo se premika in svobodno vstopajo in odstopajo plesalci in plesalke. Za malega je naraslo kolo na S4 plesalcev. Izstopivši hitijo v drugo kolo, že vedo — zakaj ! — S Pakraškega semnja se baje dekleta vračajo navadno domov kot neveste. Na plesu in po šotorih je bilo povsod veselje povsem dostojno. Ni bilo nobenih razgrajačev in tudi beračev ni bilo opaziti. Le ob veliki cesti je sedel slepi „guslaru in komaj slišno pel o kraljeviču Marku. V najlepšem redu je minul dan kupčije in zabave, dasi je bilo zbranih najmanj deset tisoč ljudi.
— Nesreča v reški ladjedelnici* Pri gradnji nove ladje „Danu-biusu se je zrušil 10 metrov visok oder ter podsul pet delavcev. Fran Gregorič, J. Serdoc in Anton Traniontini so smrtno nevarno ranjeni.
— Za iial ianske izgrednike
na Reki| ki so vsled lastnega izzivanja trpeli pozneje škodo, je nakazal italijanski minister Ti 11 oni 700.000 lir.
— Moža je hotela zastrupiti.
V BelaviČ-selu pri Karlovcu je 28-letna Anka Maček hotela s fosforom od užigalic zastrupiti svojega 531etnega moža, ker ji je vedno očital, da ima druge ljubimce in vsled tega vedno psoval in zmerjal. Žena se v resnici ni menila za nobenega drugega kot le za moža.
— Brata Je ustrelil.   Jazo in
Luka Račič v Jurkovcu pri Požegi na Hrvatskem sta se prepirala zaradi neke škode na polju. Luka je iz sobe zmerjal brata, ki je stal na dvorišču, ta pa je pomeril samokres vanj in ga zadel v prsi,  da je čez par ur umrl.
— S teletom Je nazval Franc
Janeš 161etnega Jožefa Bartuška v Eminovcah pri Požegi na Hrvatskem.
V prepiru vsled tega je Janeš Bar-tušku priložil klofuto, Bartušek je pa potegnil nož in ga zabodel nasprotniku v vrat, da je kmalu izdihnil.
— Dobrodelen koncert v hotelu Union- Povodom svojega odhoda iz Ljubljane priredi dosedanji hotelir in restavrater v hotelu „Uniona g. Anton Kamposch v nedeljo 30. t. m. v veliki dvorani hotela Union koncert za slovo. Ves dohodek od vstopnine je namenjen : polovica mestnim revežem, ena četrtina gasilnemu in rešilnemu društvu, druga Četrtina pa bolniški blagajni ljubljanskih gostilničarjev.
— Panorama-Kosmorama na Dvorskem trgu pod Narodno kavarno nam kaže ta teden slavnost v prekopu cesarja Viljema. Slike te serije so izborne v vsakem oziru in so poleg drugega bojne in druge ladje, ki so slavnostno odičene, gotovo zanimale vsakogar. Serija je vredna vsega priporočila, zato tudi obiska. Prihodnji teden potovanje iz Krakova preko Karpat v Budimpešto.
— Sitneži. V nedeljo ponoči sta prišla dva domobranca pri neki plesni veselici na Dolenjski cesti v hud „ogenju. Začela sta se prepirati, razbijati s kozarci in ni bilo preje miru, da ju je tam službujoči stražnik izročil vojaški patrulji, ki ju je odvedla v vojašnico. — Včeraj zvečer je v Kopitarjevih ulicah neki častniški sluga napadel neko žensko in ko se ga je ta ubranila, je hotel naskočiti neko dekle in s to početi svoje surovosti, a je k sreči prišel mimo policijski stražnik in napravil red.
— 200 rakov je te dni dosedaj še neznan tat ukradel gospodu Jožefu Levzu, katere je imel v poltarju v Ljubljanici. Raki so bili vredni 100 K.
— Stavbno vodstvo domobranske vojašnice javlja, da bode cesta med domobransko vojašnico in Gruberjevim prekopom za vozni promet nekaj dni zaprta, ker kopljejo nov kanal.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 112 Macedoncev, 20 Čr nogorcev, 40 Hrvatov in 10 Slovencev. V Heb je šlo 20, v Inomost 10, v Meran pa 15 Hrvatov. V Line se
e odpeljalo 12 kočevskih krošnjarjev.
— Izgubljene in najdene reči.
Neka dama je izgubila zlato brožo, ki ima za privesek sliko Miramara, srček s tremi biseri, vredno 30 K. — Ga. Plantanova je izgubila na Frančiškanskem mostu zlat naočnik. Ako je kdo najditelja opazil, se prosi, da ga naznani policiji.
— Koncert ljubljanskega seksteta bo danes zvečer ob 8. uri v kavarni „Prešeren". Vstop prost.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v meščanskem hotelu „Lloydu (Sv. Petra cesta)  društveni   koncert za
člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. Koncert se vrši ob vsakem vremenu.
— Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 9. do 15. septembra 1906. Število novorojencev 16 (= 22 12 %0), mrtvo-rojenca 2, umrlih 22 (= 2948 %0), med njimi jih je umrlo za jetiko 6, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 15. Med njimi je bilo tujcev 10 (=45 45 %)> iz zavodov 16 (=7272%) Za infekcij oznimi boleznimi so oboleli, in sicer za tiiuzom 1, za grižo 4, za vratico 3 osebe.
* Najnovejše novice. Nadškof v Zadru dr. Dvornik je postal
tajni svetnik.
— Dediče po umorjeni baronici Biedermann je okrožno sodišče v Dun. Novem mestu zavrnilo z njihovo tožbo, naj bi se oporoka razveljavila.
— Nemški cesar se tožari. Malokomu je znano, da je nemški cesar tudi lastnik gostilne „Romin-tenu. Seveda ima najemnika. Sedaj toži cesar svojega najemnika, Češ, da ne upravlja svojega posla po pogodbi. Prva sodna instanca je cesarjevo tožbo zavrnila ter pripisala stroške cesarju. Cesar pa je vložil priziv. In sedaj bo deželno sodišče izreklo razsodbo v imenu kralja v zadevi cesarja.
— Grozovita razstrelba dinamita se je pripetila v mestu Jellico ob Tenessee v Ameriki. Raz-letel se je poln vagon dinamita. VeČina hiš je razrušenih ali vsaj močno poškodovanih. Ubitih je 15 oseb, ranjenih 50.
— Pasivno rezistenco so pričeli dunajski mestni uradniki davčnega oddelka.
— Škofijski naraščaj. Kardinal baron Skrbenskv je posvetil v soboto v Pragi princa Jurija Liech-tensteina v masnika. Aristokratje so začeli spoznavati, da svojih sinov niti v armadi ne spravijo tako brž na vrhunec, kakor v duhovniški službi, kjer so takorekoč že pri vstopu določeni za škofe.
— Pet umobolnih se je obesilo v blaznici v Požunu. Tri so še rešili, dva sta bila že mrtva.
irtoe mimm flranstua.
Danes dopoldne se je pričelo nadaljevanje kazenske razprave proti Ivanu LuŠtreku, Francu Bukovcu, Venclju Bukovcu, Mariji Bukovec, Janezu Kavčiču in Petru Peternelu, ki so obtoženi, da so o priliki škofovega krivičnega, nezakonitega in tiranskega postopanja proti sorskemu župniku Ber-cetu zlasti 30. oktobra lanskega leta prišli v konflikt s postavo. Prva glavna razprava se je vršila, kakor znano, 22. in 23. junija t. 1. in je bila preložena v svrho zaslišanja od zagovornika predlaganih novih prič, ker je bil takrat dejanski stan kolikor toliko nejasen, zlasti ker so bile zaslišane obtožilne priče, ki so v svoji klerikalni navdušenosti stvar prej temnile nego jasnile.
Danes je senatu predsedoval višji deželnosodui svetnik g. Julij Polec, votantje so pa bili deželni sodni svetniki gg. Fran Andolj-šek, Josip Hauffen in Fran Vedernjak. Obtožbo je zastopal državnega pravdnika substitut g. dr. Krem ž ar, obtožence pa gospod dr. Konrad Vodušek, odvetnik iz Trsta.
Najprej so obtoženci povedali svoja generalia, nakar se je še enkrat prebrala obtožnica, ki pravi med drugim :
I. a) Ko je dne 30. oktobra 1905 Janezu Luštreku v službi se nahajajoči orožniški strašmester Janez Mak napovedal aretacijo in ga z drugimi orožniki hotel ukleniti, je Luštrek, hoteč to preprečiti, mahal z roko, tiščal nazaj, orožnika Korošca in Mraka pehal od sebe in sunil Korošca z roko v prsi.
b) Ko je Francetu Bukovcu pri isti priliki stražmešter Mak napovedal aretacijo in ga velel orožnikom ukleniti, je ta hotel to preprečiti s tem, da je mahal z rokami okoli sebe, brcal z nogami, z nohti opraskal orožnika Prohazko in prijel za puško orožnika Lipovca.
c) Vencelj in Marija Bukovec sta pri isti priliki, vedoča, da je France Bukovec aretovan, hotela to preprečiti s tem, da sta tega prijela in s silo vlekla od orožnikov, ki so ga držali.
S tem so se ti štirje z dejanskim siloyitim lotenjam nasproti postavili v § 68. kaz. zak. imenovanim osebam, ki so opravljale svojo službo in je bila zoperstava Franceta Bukovca združena s poškodovanjem.
II. Janez Kavčič je dne 30. oktobra 1905 zoper dež. vladnega svetnika in vodjo okrajnega glavarstva v Ljubljani dr. pl. Crona, ki je nastopal uradno kot asistenca dekanu in odposlancu knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani, Ivanu Su-
šniku, ki je imel prevzeti župni urad v Sori, in zoper orožniško patrolo, ki jo je pri vedel dr. pl. Cron seboj, torej zoper osebe, imenovane v § 68. kaz. zak., ko so opravljale svojo službo, okoli 200 ljudi broječo množico, ki je stala pred župnim uradom, nagovarjal, da bi se zoper-stavili, rekoč: „le uprite se, vse boste premagali, zakaj so pa v Šmart-nem premagali."
III. Peter Peternel je hoteč občinskega predstojnika v Medvodah Franceta Svoljšaka in župnega opravitelja v Sori Josipa Brajca pripraviti v strah in nepokojnost, pisal brezimno pismo, ki ga je prejel France Svoljšak dne 16. novembra 1905 in v katerem se napoveduje, da je za Franceta Svoljšaka in Josipa Brajca že pripravljen dinamit, ki bo igral po njunih sobah, in revolver, in da bo Josip Brajc kmalu storil smrt, tedaj neposredno s pisanjem, komu z umorom in poškodovanjem na lastnini v zgoraj omenjenem namenu pretil in je bilo žuganje takšno, da je zamogel ta, komur se je žugalo, biti glede na razmere in osebne lastnosti in na znamenitost zažuganega zlega po pravici v strahu.
S tem so zakrivili I. Janez Luštrek, France, Vencelj in Marija Bukovec hudodelstvo javnega nasilstva. 3. slučaja po § 81. kaz. zak. in se kaznujejo po § 82. kaz. zak., in sicer France Bukovec po dolgem odstavku. II. Janez Kavčič pregrešek rabuke, po § 279. kaz. zak., kažnjivo po istem §-u in Peter Peternel hudodelstvo javnega nasilstva 13. slučaja po § 99. kaz. zak. kažnjivo po § 100. kaz. zak. alin. 2.
Nato se prebere popis prostora, kjer so se vršili dogodki 30. oktobra pret. 1. Ta popis je sestavil preiskovalni sodnik na podlagi izpovedb prič, ki so pokazale med drugim tudi prostor, kjer je bil Bukovec uklenjen. Ta prostor leži okoli 30 korakov od šolskih vrat.
Poklicale so se nato priče, ki so bile že zadnjič zaslišane. Dočim kanonik Sušnik maha s cilindrom, stopa kaplan Brajc potuhnjeno in geda v tla. Nekako neprijetno mu je, to se vidi na prvi pogled.
Pri zasliševanju obtožencev so ti isto izjavili kot pri prvi razpravi. Ne čutijo se krive. Zlasti prvi obtoženec Luštrek natančno in precizno pripoveduje )godek, ko je bil zaboden in ko so ga potem kakih 500 korakov vlekli žandarji po snegu in blatu na eni nogi bosega. Da bi bil zbijal okrog sebe, je bilo nemogoče, ker so ga držali trije orjaški orožniki. Franc Bukovec pove, da so orožniki delali ž njim, kot z živino: „Kakor prešiča so me vlekli." Prošnje brata in sestre zanj niso nič pomagale, drugega ta dva nista storila. Kavčič trdi, da ni nikogar hujskal. Peternel pa z anonimnim pismom ni imel nič opraviti. Ženski Knific je sicer rekel, da bi ne bilo vsega tega, če bi bil prejšnji župnik Porenta še v Sori. „Ako se zdaj ne da dognati," pravi, „kdo je pisal anonimno pismo, se bo videlo na sodnji dan."
Nato se je vršilo zasliševanje prič.
Franc Svoljšak p. d. oče Smovc sprva ni hotel ničesar vedeti, Češ, da je že dvakrat pod prisego povedal vse, ko se mu pa na prigovarjanje razveže jezik, pripoveduje silno natančno vse, seveda po klerikalno pobarvano. Njegovo pripovedovanje se razlikuje od onega v preiskavi. Takrat je trdil, da je dejal Luštrek, da «e desetih žandarjev ne boji, danes je pa škofov, premnogokrat radi raznih prestopkov kaznovani ljubljenec poskočil kar na 30 orožnikov. Smovc ima posebno na piki učitelja Grmeka, o katerem ponovno trdi, da je slišal, da je hujskal ljudi, naj se upro. Natanko ve povedati, kako se je Luštrek ustavljal orožnikom, ker je stal tik za njim, ve pa tudi vse podrobnosti o Bukovcu, kije bil več nego deset korakov od njega oddaljen, ko so ga povezavali. Tudi na predsednikovo opozorjenje, da znaša razdalja, kjer je bil Bukovec uklenjen in Luštrek zaboden, celih 38 korakov, ga ne spravi od njegove trditve, da je oba natanko videl vkljub množici okoli 300 ljudi.
H koncu svojega dolgega pripovedovanja pove Svoljšak, da je Bercetov sovražnik.
Zasliši se kanonik Sušnik, ki važno in mogočno prikoraka v dvorano. Domišljal si je že prej, da bo našel odpor v Sori, ker pozna Ber-ceta, ki je povzročil ves odpor. Dasi je Sušnik sam povzroj-čil, da je tekla 30. oktobra kriv Sori, vendar hinavsko pristavlja, da bi on rajši odšel, da hi Luštrek ne bil zaboden. Saj se poznamo!
Ko zagovornik dr. Vodušek vpraša pričo, Če je res, da so ga ljudje pozdravili pri njegovem prihodu v Soro z „dobro jutro", on pa da je odgovoril: ,,Ga ne maram", vsled česar so rekli ljudje: „Dobro, če ga nočete, potem pa nazaj v Ljubljano'* — izjavi g. predsednik, da Sušnik ni zavezan odgovoriti   na to,   ker   stvar ne
spada zraven. Tudi državni prav-dnik hiti protestirati, da se o tem ne sme govoriti, dasi hoče Sušnik povedati, kako je bilo.
Pride okrajni glavar Cron.
Dr. Vodušek predlaga, naj govori priča slovenski, ker zna, kar se pa odkloni.
Priča ve povedati, da je Luštrek zbijal okrog sebe, ko je bil s stopnic doli. Pravi, da je bil zaboden kakih 8 korakov proč od šole.
Ko vpraša dr. V o d u š ek pričo, zakaj je hotel odpreti šolo, sodišče ne pr ep u s t i o d go v o r a na to vprašanja. (Znano je, da je deželni predsednik na interpelacijo v tem oziru v deželnem zboru priznal, da ni bila v tem slučaju naloga politične o b 1 a s t i p r i z a de v a t i se za izvršitev ukaza knezoškofijskega ordinarijata).
Priča kaplan Brajc, sestavlja-lec zapisnika o učitelu Grmeku in še v marsikakem drugem oziru jako zaslužen mož, trepeta in se trese, ko pripoveduje s silno naglico ves drgetajoč vse dogodke, ki imajo seveda Čisto jezuitski kolorit. Tuintam se razburjencu samo zdi, ko pa nekoliko pomisli, ve vse natanko, kot bi pribil. Tudi šport!
Nato so bili zaslišani orožniki Mak, Korošec, Mrak, Kotič. Ti so držali Luštreka in krotili. O Ko tiču pri zadnji razpravi ni bilo nič Čuti, danes je pa nastopil kot priča, ki je vse videl in vse slišal, kar je počel Luštrek. Zanimivo je pri teh orožnikih izpovedbah, da en orožnik trdi, da je bil Luštrek zaboden od spodaj, drugi, da je zgrabil za puško, dočim drugi tega niso nič videli. Iz izpovedbe orožnika Mraka izhaja, daje tudi kaplan Brajc pomagal s svojimi posvečenimi rokami krotiti Luštreka. Za kaj vse se morajo naši duhovni pastirji žrtvovati in eksponirati.
Seveda Brajc odločno taji to s prekanjenim smehom v obrazu! Oča Smovc se mu ljubeznivo smehljajo; zakaj bi se pa tudi ne, ko je Brajc tako vnet božji namestnik.
Iz današnjih orožniških izpovedb izhaja nadalje, da je bil Luštrek zaboden okolilO korakov proč od šole. Pripominjamo, da pri zadnji razpravi pri nobeni iz-povedbi prič nismo dobili tega vtisa, ker tega zadnjič ni nihče vedel povedati.
Orožnika Prochazka in Lipovec pripovedujeta, kako se je izvršila aretacija Franca Bukovca. Tega obtoženca kakor preje Luštreka se skuša z veliko večjo silo potlačiti, kot seje to godilo pri zadnji razpravi. Edini Prochazka govori mirno, dočim so drugi orožniki z gestami kazali, kako sta se Luštrek in Bukovec branila uklenitvi.
Obtoženec Bukovec pove pri ti priliki, da je eden izmed držečih ga orožnikov dejal tovarišu: „Schmeiss" ihn herunter!" na kar so ga vrgli po tleh in ga mečkali tam.
Glede besedi Luštreka in Bukovca si orožniki tako nasprotujejo v izpovedbah, da po našem mnenju temu pričevanju ne gre posebno dosti vere.
Obravnava se je prekinila ob polu 1. popoldne in se nadaljuje ob 4. Razbremenilne priče so povabljene za jutri. Obravnava se konča najbrž šele v četrtek.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Prostosti si je zaželel tukajšnji prisiljenec Franc VonČina, ko je delal z drugimi prisiljenci v Košani. Popustil je delo iu svoj oddelek, vzel seboj obleko, last prisilne delavnice, vredno 18 K 27 vin., nato pa beračil od hiše do hiše po vipavskem okraju, dokler ga ni orožnik po preteku osmih dni v Colu zasačil. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Po tajni obravnavi sta bila obsojena dimnikarski pomočnik Matija Lavrenčič s P'anine'^ zaradi hudodelstva oskrumbe neke 6 let stare deklice, in Alojzij Bonu t, delavec iz Strasolde, okraj Gradišče, zaradi nenravnosti vsak na 3 mesece težke ječe.
Nepoboljšljivmož. Matevž Potočnik, Črevljar iz Predtrga, je šele 5. mal. srpana t. 1. prestal svojo kazen zaradi surovega postopanja in nevarnega pretenja svoji ženi, a ga vse to ni poboljšalo. Potočnik Čuti, da ima žena še nekaj denarja v hranilnici. Zato bi ji ga rad izsilil s tem, da jo pretepava in grozi, da bo ubil njo in enega otroka. Svojo surovost je pokazal s tem, da še 8 mesecev staremu dojenčku ni prizanesel in ga tepel, ker je nekoliko jokal. Orožniku se je s silo zoperstavil in ga psoval. Obsojen je bil na eno leto težke ječe.
V Ameriko jo je popihal. Jakob Klučar, posestnika sin iz
Žerovnice, je bil že enkrat kaznovan, ker jo je mislil skrivaj popihati v Ameriko. To ga pa le ni oplašilo. Čeravno je vedel, da ima drugo leto iti k naboru, potegnil jo je brez dovoljenja skrivaj v Ameriko ter bival tam tri leta. Letos se je domov vrnil in se prostovoljno zglasil k naboru. Obsojen je bil na 1 mesec strogega zapora in v 20 kron denarne globe.
Izpred porotnega sodišča v Celju.
Iz jeze zažgal lastno hišo. 581etni posestnik Josip Leseit iz Osenice pri Celju je začel lani čezmerno piti, ker je hči njegova svojega otroka dala njegovim staršem v rejo in ne njemu, sama pa stopila v tujo službo. Domači prepiri so se vedno večali in gostili, družina je morala mnogokrat spati pri sosedih, ker ji je Lesek grozil, da jo pobije. 12. avgusta je pa Lesek v pijanosti zažgal hišo in hlev, ker ni dobil doma družine in nobene večerje. Tudi je sosedu Štoru zagrozil, da ga ubije, če bo komu povedal, da bo požgal vso vas, kakor se je grozeč izrazil. Obsojen je bil samo na 2 meseca težke ječe.
TelefonsKo in ummm poročila.
Dunaj 25. septembra. Minister Schonaich je odgovarjal v današnji seji drž. zbora na interpelacijo v zadevi vojaka Zwer-gerja in se izrazil, da dotični major nima povoda, se opravičevati pred zbornico. O odgovoru se je na predlog posl. Stern-berga otvorila debata. Govoril je med drugimi tudi Sternberg, ki je ljuto napadal posl. Wolfa. Med govorom je prišlo do hudega konflikta med Stenbergom in posl. Casperjem. Zbornica je pričela razpravljati o lekarnarskem zakonu.
Dunaj 25. septembra.   Iz zanesljivega vira se poroča, da postane naslednik barona Calice po slani* Pallavicini v Bakareštu. Na Pal(avic:nijevo mesto pnde ge nenilni kor.zul v Kairi Kozie brodski Tudi poslanik v Petro-grada  barcn  Aehrenthal namerava v kratkem stopiti v pokoj. Na-ledaik  A-hrenthalov postane ha;e — dr. Kramar
Dun j 25. sept?mbra Danes :e imel med s^jo drž. zbora mini strski svet sejo Popoldne so zbero aa posvetovanje načslniki klubov.
Dunaj 25. septembra. Proračunski odsek je sprejel zakonski načrt o kongrui in volil za poro čevalca posl. Hocha.
Dunaj 25. septembra. Odsek o podržavljeoju severne železnice je sklenil izročiti prodlogo posebnemu pododseku, ki naj poroča o stvari v osmih dneh.
Dubrovnik 25 septembra. Volitve v novo črnogorsko skup ščino bodo v četrtek. Pričakuje se, da bodo zmagali povsodi vladni kand datje. Nova skupščina se sestane 19. decembra.
Petrograd 25. septembra. Revolucionarna organizacija je obsodila na smrt generala Bezo-brazova, poveljnika gardne divizije General je bil o tem obveščen in se je utrdil v svoji hiši.
Petrograd 25. septembra. „Golos" poroča, da so Japonci y nasprotju z določbami port-smoutn-skega miru jeli utrjevati otok S a-halin. Biti se je novih konfliktov med Rusijo in Japonsko.
Frankobrod 25 septembra. S Kube se poroča, d a se je med vlado in revolucionarji sklenilo prem; rje.
Milan 25. saptembra Ta so bile velike protiavstrijske demonstracije. Množ ca je demonstrirala ►.red avstrijskim konzulatom in kričala: Dol z Avstrijo, smrt Hrvatom, živel Trst, živio Trident. Policija ni nikogar aretovala.
Pariz 25. septembra. Ministrski predsednik Sarrieu je podal ostavko. Na brž j odstopijo tudi ministri Barthon, Poincare in Bourgeois
Buenos Ayres 25. septembra. Na pravkar končanem kongresu svobodomiselcev se je sklenilo, da se prihodnji kongres priredi v Budimpešti.
Poslano.*)
Dnhoviti brezimni dami itrekam ta VDo zahvalo za dišečo rastlinico, t ^tero me je dane« isnenadila in iz *stere kar puhti in se zrcali v vsi roloti uivo njene izobrazb.* in dokovi-psti. Adreso pa je povsem zgrešila.
V Borovnici, 24. sept. 1906.
Fr. Papler.
Že večkrat so strokovnjaki poudarki, da redna gojitev ust zmanjšuje nevar-EJst infekcije. Dobro ohranjeni zobje omo-<,0čujejo večjo izrabo živil, kar organizem Jjaci in mu daje večjo odpornost proti boleznim in telesnemu naporu. Kot preizkušen npmoček za racionalno gojitev ust in zob •J je izkazal „Kalodont", ki spričo prijetno osvežujoče slasti in učinka na čistost iob spaja prijetno s koristnim.
3 besede .   . . Altvater" Gessler
1334_25      Krnov (Jagerndoff).
strjeno m tet^oče
OM
fcC&P$0^ napravijo, l^ažo
belo in nežno.
Dobi se povsod.
Pozor!
Le „Tempel-vrelec*' in ,,Sty-ria-vrelec" sta
kot rogaški slatini postavno varovana. Vsi dragi izdelki, ki nimajo oznamenila „Tempel-vrelec" ali _Styria vrelec J temveč se spravljajo goljufivo pod imenom ,.Rogaška slatina" v promet, naj se zavrnejo. — OskrbniStvo deželnih vrekev Rogatec-Slatina.
Borzna poročila«
Ljubljanska
'„Kreditna banka v Ljubljani"
Uradni kurzi dun. borze 25. septembra 1906
4 ft« asajeka reirta.  . . €>»>/, »rebrna renta   . . avstr kronska rente
Denar
B> a
BO
98 90
99 95 99*15
116 60 94 70 112 55
4*/.
4»/t    . zlata 4», egrska kronska rente 4%     , zlata 4% posojilo dež. Kranjske 4 V „ posojilo mesta Spije'
4 V/. • - Z*** 4*/i*/» bos.-herc. želeamšk.
posojilo 1902 . . 4*, deška dež. banka k. s.
zast pisma gal. del.
hipotečne banke . . 4li%\ pest. kom.  k. e. s II
10*   pr......|| 105 —
4' V % za6t.  pisma Inneret
hranilni..... 100 20
4*^#'e rast. pisma ogr.
dež. hranilnice
99 10 100 15 99 35 11680 94 90 112 75
99-20 100 15 10050; 10150
9930
10010 9925 99 10
100-10
4V«°/0 z. pis. ogr. hip. ban 44/*°4 obl. ogr. lokalnih is-leznic d. dr.    .  . . obI- češke ind. banke 4*jft prior. lak. želez. Trst-
PereČ .... 4% prior, dolenjskm Žel. 1°, prior. j«ž. žel. ktrp. 1 , ■/ 41   , avstr. pos. za žel. p. e.
Srećke.
Srečke od I. 1860' «   .   . . od 1. 1864 ....
. tiaske......
9    zeei. kred. I. enrtsrfj«
•    H. . »    ogrske h*p. banke ,    srbske a frs. 100 — , turške......
Basllika sreflk« .   . .
Kreditne . ...
Inomoške »    •  • .
Krakovske        ,    • • .
Ljubljanske        .     . •
Avstr. rdeč. križa . ...
Ogr.     ,      .    . ...
Rudolfove ,     .   , .
Saicburske n     . .
Dunajske kom.   ,     .   . .
Delnic«.
južne železnice .... Državne železnice .   . . Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke   . . pgrske     „ » Živnostenske „ Premogokop v Mostu (BrttJt) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr.   . . Rima-Muranvi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družin; Češke sladkorne družbe
VnUite.
C. kr. cekin......
20 franki .......
20 marke.......
Soverei^ns.......
Marke........
Laški baukove;.....
Rublji........
l>oUdi........
100— 100 —
100-100 —
99 90 99-50 317 75 100-20
215 -275 — 153 (56 281 — 288 — 258 — 96-
159 75 22 -
456--78-85 — 66
48 2S 29-25 56 70-
160 85
181 75 672 50
1782 — 6«9 50 807-50 242— 717 -6' 3 50
■«811-579 50 292 -686-157 —
11-35 19-10 2348 23-96
117-45 95-35
252 12 4-84
10030
101 10
99-75 99 6)
101*10
106 —
106 70
100 30
100 30
101 — 101-—
100 -318 75 101-20
220 — 277 — 166 85 289 -295 50 266 50 10* 50
160 75 24 —
464 — 83-92 -6X — 60 25 81 25 61-76
161 85
182 75 673 50
1792 — 67050 808-50 242-50 720 — 604-60
2821 — 580 60 295 — 589 — 159 —
11-39 1912 2366 2404
117-65 9655
263-12 6 —
žitne cene v Budimpešti.
Dne 25. septembra 1906. Toneta.
Pšenica za oktober • . ca 50 kg K 7-15 Rž » oktober . . , 60 , » 618 Koruza , maj 1907 . . „ 60 „ „ 5-06 Chres , oktober . . „ 60 . B 6 73 Efektiv. 5 višje.
HeteorolosiHno poročilo.
-'tUnjk nad morjem   06*8.  Srednji uvčni Uak 788.0 mm
*"~T- - Črna * jopaso-&ij ▼*nj»	Stanje barometra v mm	Temperatura ▼ C .	Vetrovi	Nebo
	740-2	111	al. jvahod	oblačno
25 g. *	7416	61	al. svzh	akor. jasno
» I8- W-	741-1	12 l	p. m. Bvhodjdel. oblač.	
Srednja včerajšnja temperatura: 12 6% ner-**U: 13 6*. — PadaTina t mm 10
Zahvala«
Za presrčno sočutje, izkazano nam med boleznijo in ob prerani smrti našega preljubljenega soproga ozir. očeta, brata in svaka, gospoda
Konrada Malty
nadučitelja in vodjo ljudske in obrtne nadaljevalne  šole v Toplicah pri Zagorju, imejitelja vojne in jubilejske kolajne,
kakor tudi za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu in lepe darovane vence se čutimo dolžne izreči svojo najpresrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo spoštovanim občinskim odbornikom, slav. okraj." šolskemu svetu in obema krajnima šolskima svetoma, gosp. uradnikom premogo-kopa in glažute, g. c. kr. šolskemu nadzorniku Stiasnvju, preblagorod-nemu gospodu ravnatelju premogo-kopa Ferdinandu Schullerju za brezplačno prepustitev godbe in za časteče spremstvo, spoštovani rodbini R. Michelčičevi, mnogim tovarišem in tovarišicam dragega pokojnika, ki so prihiteli od blizu in daleč, gg. pevcem s šolskim vodjo Levstikom na čelu za ganljivo petje ob grobu, dalje g. nadučitelju Andolšku za v srce segajoči govor ob grobu in g. učitelju Kozjeku za dana navodila, končno vsem častitim prijateljem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti. 3460 Še enkrat srčna hvala vsem, ki so nam izkazali v teh težkih urah svoje sočutje.
T o plice - Zagorje, 18. septembra 1906.
Žalujoči ostali.
Stenografije zmožen
komptoarist
dobi Službo. 3476-1 Poondbe Daj «e pošiljajo županu Iv. Hribarju v Ljubljani.
Kontoristinja
vešča slovenskega in Demškega jezika, ki je dovršila trgovski tečaj z dobrim izpriČevalon, išče službe.
Naslov  poste  restaute  „A. B.11 Ljubljana. 3463
Osem \ agonov lepih s ali i h
d i-
proda 3469
IVAN VOZELJ
v Šmartnem pri Litiji.
2 i
dobita takoj stalno dolo.
Matevž Gogala
mizar na Bledu. Gorenjsko.
Hlapec.
Išče se zmožen, zanesljiv hlapec oz. hišnik, ki se more izkazati z dobrimi izpričevali, za veejo hišo na deželi, proti dobri placi in stalni slazbi. Nastop takoj. More biti tudi oienjen. P uudbe   ali  vprašanja sprejema
pod .»Hlapec" upravu. „81. Naroda".
3478-1
Vsi oni. ki hočejo kupiti pristnega, belega sladk.
prosekarjo
na se obrnejo na IVANA KOŠUTA, Sv. Križ. h. št. 6 pri NabreiinL
3474-1
2enitna ponudba.
Samostojen obrtni^ na debeli, 29 let star, j dobrimi dohodki in gotovino, Je// v svrho yenitue dopisovati j inteligentno gospodično, šiviljo, ne čey 27 let staro, H[i ima veselje ja samostojnost in napredek; nekoliko gotovine 5e je//.
ffeanonimni dopisi S sliko naj se pošiljajo pod šifro „Planinski raj 2(j" fjled, poste restante do dne t5. oktobra. 3473-1
e^ge^ge^gg|g|ej|
se  dobe vsak dan sveže iz pristnega sviDJnkega mesa pri
Juliji Urbas,
Ljubljana, Stari trs štev. 15
(na dvorišču).
Za obila naroČila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo.
Zunanja naroČila proti povzetju.
A.
TSCHINKEL
na zet
priporoča
vsem Častitim gospodinjam
svoje izvrstne nove. izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje
in posebno  po  najnovejšem  načina  izdelovano 28i6 23
cikorijno moko v lesenih zabojčkih.
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. Berite plakate.
Dr. Ivan Oražen
naznanja, da ge zdravi v njegovem ortopediČnem zavodu na Turjaškem trgu št. 4: raznovrstno 8krl*ljenje hrbtenice. Izbočen hrbet, neenake rame, neenaka
ledja  I. t. d. Vae se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasu la od 9.—10. dop. in od 2.—3. ure popoldne v VVolfovlh ulicah it. 12, I. nadstr.
3477 1
II
i
laopa
meblirana soba
se odda takoj ali s 1. oktobrom.
Naslov pove npravniŠtvo „81ov. Naroda". 3467-1
sprejme takoj v stalno delo
PETER BEVK.
miiarski mojster 3461—1
v Št  Petru na Krasu.
Stanovanje
z dvema sobama, kuhinjo in drvarnico v prvem nadstropju se Odda za mesec november.
Več se poizve pri gospodu Ivanu Flegarju v Ljubljani, Zaloška cesta štev. 7. 3471-1
Dva dijaka
ali
prostovoljca
se sprejmeta na stanovanje in dobro brano v Hilšerjevih ulicah št. 12., I. nadstr. desno. 3440 2
Izvrstno idoča
Svarilo.
na drobno
v mestu na Kranjskem se radi rodbin
skici razmer proda ali odda v najem
pod jako ugodnimi pogoji.
Pojasnila pri Karlu Planinsku v Ljubljani. 3470 1
Meščanski notel „Lloyf.
U torek, Z5. septembra 1.1.
n
DruStoene sodbe za člane.
Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob 128. uri.
Za mnogoštevilni obisk se priporoča Dragotin Tauses,
3462 resta?rater.
Izšla je knjiga
KORISTKA.
Povest iz gledaliških  krogov ljub Ijanskih v polupreteklem času.
(Ponatis iz „SIov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje  dogodke   neke  koristke izza časa Mondh eimovega gledališkega rav nateljstva.
Cena broširano 80 v.v po pošti 1 K Dobi se v knjigarni
L SCHUENTNER 0 LJubljani
Prešernove ulic«).
Podpisana opozarjam vsakega, ki bi kaj dal brez denarja ali posodil moji hčeri Ivanki Štebe, na moje ime, da nisem jaz plačnica zanjo.
Marija Kožar, 3466
hišna posestnica v Novem Vodmatu 69.
urarski pomočnik
se sprejme takoj ali pozneje za vsa dela pn C. Almoslechnerju jun. v Celju, Bahnhofgasse 8. 3403-3
dobro  izuČen v svoii   stroki,  se vabi,
da si oskrbi koncesijo za to obrt,
katero bi izvrševal na račun.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3399 3
s štirimi tečaji, stopami in vodno žago 3393 3
na hribski vodi na Vrhniki proda
Karel Jelovšek.
Dobra kauarna
oa lepem prostoru v Ljubljani je
naprodaj.
Poondbe po „Kavarra" na uprav niŠtvo ,Slov. Narodau. 3t82—9
Sode
vinske °d 300 do 700 litrov vsebine proda po nizki ceni 3465-1
Fran Casoto
Vetfove ulice £tt«-*-. IO.
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z 1. 2 aH 3 sobami,
kuhinjo   in   drugimi   pripadkt   se takoj
oddajo po zelo nizki ceni.
Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg št 7, priti.        3315 10
Službe
pisarniškega uradnika
pri kaki tvrdki, v odvetniški ali notarski pisarni išče vojaščine prost mož, vešč slovenskega, nemškega in bos.-herc. jezika v govoru in pisavi, izvežban tudi v eksekucijskih stvareh, is ti »tako v knjigovodstvu.
Ponudbe pod „ Uradnik" na upravn. nSlov. Naroda". 3412—3
7^ CJ«*a»rH|am> Hfc IM4Z *H|^t \š (MOJLIKjnUJl. SUKMJ* J
J BRi-------
h Dum.
BRATA EBCRlF
		
Sprejema »varovanja ĆlovoSicoga siv jenja po aajramovretnejftih kombina 'šijah pod tako ugodnimi pogoji, ko 10 bena  droga aavarovalnica. ZiaaT) e ugodno zavarovanje aa doživetje e amrt b smanjSojočunj aa vptafint. /aak dan ima po pretaka potih m pravico do dividenda.	„dLAVIJA" Plea. fondi: 34.788.637-76 K. izplačane odškodnine In kapltaH|e  87 176.383-76 S P»                  jiiiga   vzaiecnria  zavarovalnica aaš«-   \rt + * '        mUmmi ela>vaiatelae) ■ aarn<la«t aprat«                          g \\q eleaaiavve>tva>  mmmtmp • CfMlal|eilti|             .      «»• •	avarojb poetopja in premičnine pro i oftamim škodam po najnižjih cona) *ode oanjaje takoj m najkalantnej« itrva najboljši alovea, koder poeluc »ovoijaje Ib Siatega dobifika izdatn odpore v narodne m obenokoriatn namene.
Delniška družba združenih pivovaren 2alec in Laški trg
Telefon št 163.
Ljubljani
eV
Telefon ŠL 163.
oam aawe>l
izborno pivo v sodcih in v steklenicah.
\fST   Zaloga v Spodnji Siftki.  —  Telefon fttev. 187. TSQJ
1606-43
8658
5243
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini
parna žaga DEGHENGHI v Ljubljani
m sicer
hrastove,   dobele od 30 cm naprej, kubični Čevelj K 1 20
smrekove,     „      „ 30  „       „        „ „ O 64
jelkove, „ 30 „ n n 057
bukove,        „       „ 30  „       „        „ .     „ 056
borove, „       n 30  „ „ „ 058
Frize hrastove, kvadrat meter.......„ 2 20
franko Ljubljana, na državni kolodvor v Šiški postavljeno.
Hlode pod mero ali škart eno tretjino manj.
Proti draginji.
Neznosno postalo je breme draginje, Katero občutijo vse gospodinje, Posebno Če imajo še skope može, Katerim za dom denar kar z roke ne gre. Ni Čuda, da vsaka že premišljuje, Ali naj še ali ne na trgu kupuje, Ako se končno poda tudi rje, Draginja pobere ji novce vse. Se jezna vrača potem na svoj dom S košaro skor prazno, oj to bo polom! Za trošene novce bo komaj kosilo, Za večerjo — gorje — se nič ni kupilo. Doma pa seveda brž mož godrnja : rPol mesečne plače se za obede razda. Večerje pa nikdar ni prave doma; Tako je, ker z novci ravnat se ne «na. Kupuj bolj pogosto testenine in mast, Tako pač premagaš draginjsko pošast, Košara bo polna za majhen denar In ostalo bo novcev v mošnjiČku vsekdar; Ljubljanske makarone s fino mastjo Uživam jaz vedno z največjo slastjo."
Tovorna testenin ED. ZELENKA o Ljubljani.
3205-8
3464 - 1
trrod iz voznega reda.
Mbod iz rtak v Tika, PtML Aussae, Sol nagrad, 6tt 85 m zjafraj escM vtat v TrM* Ob 7. wi M ■ s$tf*7»} 609&«u viak v D maj t*a Srtatal v Sotaogra*,
Flzen, Mariji«t vare, Hefe, rraaaovt vara, Prago, f fraka, iez
4® ■ eapetftoe OMM viafc v Troti, Peotaoei, »Metke, Mi icvec, Ljmmnm, S+total, S«iaograni, Inenmt, Bregaac, Zeaeva, Paofcz, P—i
rrau
. — Ob 11. vri Beljak, Ce Ob 4. ari pm~
PoMbc omebni vtak v Trtwi, Beljak, Celsvac, Ffa»ae»e*este, l^đbmm, £a* »e« - Reiffcng v S?eyr, Lmc, lajnjevi—, Ptae«, Marijina vara, Hat, ff—cean *a#s, Kattov* vare, Prag«, (šireaaai voc 1. m B. foar^ Ljpsk«, oa Dunaj iea Aawte«a«. - Ob $ ari 5§ m a*«o<. c^ebo v*ak v Trfctt, Baftjak, Franzensfe, Inemost, Maaaa-o»a, fegMri va« L k L wmzx.\ — Proga v 9*v* —H la KaJavja. Ob 7. ari 17 aa išaraj aaabiii vlak v Nove avasto Maže - Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m pop. lstavaba. — ©b 7 »n 8 .m zvečer —ebm viakd v Nevo mesto, Kočevje. Filliei v Llcbljaae juž. Wi. Pioaja ki VrtoOa. Ob 3. bo 97 ai a jadraj aeebni viek z Daaaja čez Amstetten, Monakeve iduekt. ve« 1. m H. rae.; aveaveet, Solmgjart, Praneensleste, Line, Steyr, Ljubee, Celovec, Be^ak. Ob 7. ari 09 m nfutoaj aeebni vtek iz Trbea. — Ob 11. uri 13 m cepoMne eeebei vlak z Dunaja če* Anavlette«, Prage (efreJitm voa I. bi H. razreda), Kaiieve vare, Heb, Marijine vare, Pizen Budejcvice, Se!»»gra4i. Lave, S*eyr, Pariz, Ženeva, Carib, Bregenz, lnomost, ZeH ob Bed Oaeaaam, Ljubno, Celovec, Smohor, Postabel. — Oe 4. ari 30 m popold « z Doaeja, Ljabna, Selztala, Beljaka, Celovca, Moaakovega, lnomosta, Fr m*aMa, Benetke, Milana, Florence, Vrne. — Ob 8. ari 46 m zvečer oseM vlak a Daasja, Ljataa, Beljaka, Celovca, Peatabla, čez SeUtal, oa Solnograda in Ino-■inaa, čez IBsmi ifcjaeaf iz Stevra, Linca, Budejevk, Plzna, Manjmth varov, Heba, Francovir varev, Prage, Upgfcega, — Ob 5«\ uri 37 m peaoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija d«?
lm praznikih. — Fiapa la »•■■!)■ mesta lat Koeirvf * vtek iz Novega ateesa ai Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne ta, Kočevja bi eb B. asi 35 m zvečer isto tako. — Oiiasa to Mešani vlaki: Ob 7. ari 38 ■ zjutraj, ob 2. uri 5 m pop Ob tO. uri 45 m eeaeči santo eb nedeljah bi praznih* — ▼ Lfubt}Baa* dri kol. b Kazantba    Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 nun ?v M HL ari 5© m dopokbe, ob 6. uri 10 n zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob neo lian m \t' i*a4r tunriTilrl čas k za 2 tnin. sred krajevnim časom v LiubMaol >
S. aeetembra seme ob Ob I. uri 44 m a|na«sj
is Blraae-ToeBc,
drž. bed. V 7. uri tO m zvečer.
Za Jesensko sezilo
z vsem
modnim bilijon* bosato preskrbljeno zalogo ntaB
l»ripor«ča
Srnest Sark
DucrsKi trg 3.|
v dobrem stana se poceni prodajo.
Naslov pove upravništvo .Slov. Narodau. 3398—3
Kio-
vsak dan labko zaalniijo gospodje in dame % lahkim delom.
Vprašanja natmena ali pismeno samo ob nedeljah, poodeljkih, torkih od 9.—11. dopoldne v Gospodskih Ulicah Št. 15, pritličje levo. 3448—2
Karel Planinšek
Proa ljubljanska ueležgalnlca za kavo z električkim obratom ter Specialna trsoulna za kavo In ča] o LJubljani
samo na Dunajski cesti, nasproti kavarna „Evropa" === (postaJallMe cestne železnice) =====
Ob IS uvi 58 m peneči oseN* sea, Inimoat, Meeebeve, L jebe o cez Selztai i v Setvr, v Lase, aa Haeusj via AarsteOea. — Ob 5. nai \ X lanuja ee 9. aeptembna eb aeđe^aei bi araznikik. - | "M«z, Peseabei, Be^ak, Celovec, Fmseaaiesie, Lp*m*: ; čea  Kless-KeMm« v Ssevr, v Lase, Bedejevšcc
vojaščine prostf z dobrimi izpričevali ter mešane stroke vešč, se sprejme 20. Oktobra t. L Prednost imajo tisti, ki so dovršili trgovsko šolo, ter so amoini knjigovodstva in korespondence v slovenskem in nemškem jezika.
Ponndbe sprejema Janko Popo-vič, Cerknica pri Rakeku* 3375—4
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pi same se dajo takoj v najem.
Odda se tadi
hlev za dva konja.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda**. 2845 22
Jako lepo
stanovanje
s petimi  sobami,  balkonom  in vsemi pripadki,   popolnoma novo urejeno, se i
odda takoj na Starem trgu st. 13. '
1 ^t*.ram t*e oddasta tudi dve lepi mesečni SObi, eua od teh s predsobo, mebhraui       ueuebiiraai. 3423—2
Vpraša oaj se pri hišnikn.
Gostilna
se da v najem. Istotam se odda za 1. november t. L  prostor pripraven za
prodajalno ali delavnico in stanovanje.
Vpraša naj se v Spodnji Šiški, Vodnikova cesta št. 881. nadst. 3438—2
Za gostilno
pripravni prostori
se oddajo v mestu, kjer se prične graditi v najkrajšem času železnica.
NataoSneja pojasnila je zahtevati pod šifro „gostilna Št 20.908" na
npravn. „Slov. Naroda". 3430—2
peštni voz.
Vsled opustitve poštne vožnje se pod zelo  nizko   ceoo  proda  skoro nov, popolnoma dobro ohranjen
poštni voz.
Voz je napol pokrit, in ima prostora ♦ za pet oseb in zadaj na vrha blagajne f železni oklep za prtljago. Pripraven je • za enega ali pa tudi dva konja in tehta 400 kg.
Ceno pove lastnik Peter Modi C, Draga pri Rakeku. 3 #7 - 4
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste b preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.
Širomznanl ter jako dobro obiskovani
hotel pri »Zlatem leuu"
v Kanalu ob Dohinjski železnici
se oddaja z 15. oktobrom t. 1. z vso opravo Pogoje ter promet se izve pri lastnika A. Križnic. 3431—2
o
Daje se v najem ali pod ugodnimi pogoji proda
'11
pstiiia Jim i
9.1
Hiša je sezidana lansko leto v modernem švicarskem stila, ima prekrasno lego tik državne ceste, ki vodi z Reke iez Uekogoro v Istro, krasen razgled na ves Kvarnerski zaliv iu njegove otoke ter na rom. ntično okolico
Spredaj ima dvorišče, ob strani prostoren vrt, nasajen z mladimi kostanjevimi drevesi, lepo pokrito kegljišče, prostor za balincanje, zadaj teraso in hrastov gozd. 3301-e
Oddaljena je 3 minnte od postaje Matnlje - Opatija.
Prikladna je za vsako trgovino kakor n. pr. za gostilno, sploh za trgovino z vinom, za trgovino z mešanim blagom, za lesno trgovino, i. t. d , i. t. d.
Lastnik jo daje v najem, ker ima enako obrt v Voloskem, a ne more vsled svoje maloštevilne in mlade objtelje imeti obrti na dveh straneh.
Ponndbe in pisma naj se naslavljajo na:
Anton Puharić,
gostilničar in posestnik, Mat ulje h. št. 109.
Podraženje mila.
Cenjenim mojim odjemalcem mila 'v vednost, da sem zaradi vodnega p o ura žen „ surovin primoran cene vseh svojih mil zopet zvišati za 3 krone pri 100 kilogramih.
V Ljubljani, dne 22. septembra 1906.
Pavel Seemann.
Št. 81.
Razpis stavbe.
3349 3
Podpisani zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu odda ponudbenim (ofertnim) potom zgradbo
ženske bolnice u Houem mestu
v proračun jeni skupni vsoti 202.535 K.
Pismene ponudbe, ki naj so kolkovane z 1 K. zapečatene in odzuoaj kot take označene, morajo obsegati ime, priimek poklic in stanovanje ponudnika.
Ponudbi je ariloiiti 5% varŠŠine od zneska onih del, na katera se ponudba glasi, ali pa za skupno delo. Ponudbe se bodo sprejemale
do 12. ure opoldne dne 6. oktobra 1906.
Na kasneje došle se ne bode oziralo.
Načrte, stroškovnik in stavbne pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih uradnih arah pri mestnem uradu v Novem mestu.
Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu,
dne 14. septembra 1906.
Dr> J. Demšar
340&-4
odpotuje
do 20. oktobra 1.1.
>-••»*   irt... ,l»*wr
Največja izbira
najboljših in najcenejeil.
diioKoles In *► ^ Šivalnih strojev
za rsdbins in obrt.
Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. # Vezenje poučujemo brezplačno. * Lastna delavnica za poprave. 866_40
IVAN JAX ■„ SIN
v LJubljani, Dunajsko cesta St. 17.
Izdajatelj in odgovorni urednik :£R as t o P ustoslemšek.
K*B
D7+C
4023