GOSPODARSTVO Srčni zastoj: kdo je pomagal? str. 12-13 Gorenje: negotovost načenja odnose str. 5 TV SPORED ■o im ■m im lo -r-Sr- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 49/ Leto 74 / 5. december 2019 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Pravljično okrašena mesta vabijo Po mestih in krajih se je začel enomesečni praznični čas, ko mora življenje utripati drugače, predvsem počasneje in bolj sproščeno. Na zvezdi sredi knežjega mesta je minulo nedeljo zasvetila prva sveča na adventnem vencu, ki ga za meščane in obiskovalce vsako leto izdelajo na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. str. 32-33 INTERVJU1 Bart Stegeman, eden od izvršnih direktorjev podjetja Skaza str. 26-27 CELJE ZANIMIVOST Ljudska univerza Celje ima S pravljičnimi junaki na vlak 60 let str. 6 str. 24 2 AKTUALNO novi tednik Št. 49, 5. december 2019 ZADETKI »Večina ljudi teoretično dovolj dobro pozna postopek oživljanja, problem je, ko je treba pristopiti k žrtvi sredi mesta ali v gneči ljudi. Takrat nastanejo psihološke zavore zaradi strahu, da ne bodo ravnali pravilno.« Roman Parežnik, dr. med. »To, da uporabljamo svoje posode in da zmanjšujemo količine plastične embalaže za enkratno uporabo, se mi zdi edina prava pot k zmanjšanju plastičnih odpadkov.« Bart Stegeman, eden od izvršnih direktorjev podjetja Skaza »Vsaka zgodba je za nas zelo pomembna, zlasti če smo udeležencem pomagali do napredka ali cilja.« Dubravka Milovanovič, direktorica Ljudske univerze Celje »Da izluščiš bistvo nečesa, je kar težko. Mislim, da je najtežje narediti najlažje stvari. Opaziti pomembnost v preprostih, vsakdanjih stvareh je nekaj posebnega.« Ana Straže, fotografinja »Mislim, da sem konkurenčen v obeh disciplinah. Zelo sem zadovoljen s pripravami. Želim storiti korak naprej, želim skupno zmago.« Tim Mastnak, celjski de-skar pred začetkom svetovnega pokala CETRTEK PETEK 7 3 SOBOTA NEDELJA 9 0 o C/5 OL < Po Dnevih slovenskega turizma Izzivov še veliko Slovenski turizem je v zadnjih letih precej napredoval in že izpolnil katerega od strateških ciljev, čeprav veliko izzivov še ostaja. Prav na prihodnosti turizma, novih gibanjih in usmeritvah, ki jih v svetovnem merilu prinaša ta hitro rastoča gospodarska panoga, je bil poudarek na nedavnih Dnevih slovenskega turizma (DST) v Ljubljani, najpomembnejšem letnem dogodku v domačem turizmu. ROBERT GORJANC V osrednjem, plenarnem delu dogodka, ki je tudi z naslovom »Redisign turizma: Turizem prihodnosti« naslavljal prihajajoče izzive, je Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ovrednotil doseganje ciljev v slovenskem turizmu. »Cilje, ki smo si jih zadali v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, in sicer 5 do 5,5 milijona turističnih obiskov in 16 do 18 milijonov prenočitev, smo že presegli z lanskim zelo uspešnim letom. Vendar smo od osnovnega cilja, to je vsaj 3,7 milijarde evrov prilivov iz naslova potovanj, še precej oddaljeni. Do leta 2021 načrtujemo zvišanje prilivov iz turizma za približno milijardo evrov. Potrebni so novi produkti visoke dodane vrednosti, vlaganja v razvoj in investicije, boljše upravljanje destinacij in vlaganja v javno infrastrukturo, svoje mora postoriti tudi država, predvsem na medresorski ravni.« Tudi mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične orga- Prihaja varuh človekovih nizacije (STO), je poudarila, da je naš turizem v okviru usmeritve k trajnostnemu razvoju že prepričal mednarodno strokovno javnost. »V dobi podnebnih sprememb in posledic negativnega vpliva človeka na okolje, prerazporejanja političnih in gospodarskih moči, pojava novih rastočih trgov, staranja prebivalstva, bliskovitih napredkov sodobne tehnologije in drugega se spreminjajo tudi turistična industrija in navade, pričakovanja, vrednote turistov. Izzivi so v izboljšanju prometne in nastanitvene infrastrukture, kadrih ter ustvarjanju privlačne butične ponudbe.« (Fu)turist za lokalno izkušnjo Za vrhunsko izkušnjo gosta in dobro počutje lokalnega prebivalstva je ključno ohranjeno naravno okolje. Še posebej v času, ko podnebne spremembe postajajo resničnost in je naravno okolje vedno bolj ogroženo. Prav naravna dediščina je največji adut in edinstvena prednost Slovenije, a ta adut je mogoče unovčiti le, če naravo ohranimo in z njo ravnamo odgovorno. Le destinaci-je, ki bodo v ospredje postavile trajnostno ravnanje in skrb za naravno okolje, bodo ohranile pristnost in privlačnost. Slovenija je s projekti, kot je Zelena shema slovenskega turizma, stopila na pot prizadevanj za trajnostni razvoj že pred leti. Sodoben, zahtevnejši (fu) turist se odmika od masovnega turizma in si želi prilagojena, to je edinstvena petzvez-dnična doživetja, hkrati želi čimbolj spoznati lokalno okolje in prebivalstvo ter v času oddiha zaživeti kot domačin. O vsem tem so razpravljali domači strokovnjaki in ugledni gostje iz tujine, ki so predstavili svoje izkušnje. Nick Hall (Digital Tourism Think Tank) je tako predaval o butičnosti in naslavljanju izbranih skupin v digitalni dobi, Sigridur Dögg Gudmundsdottir (Promote Iceland) z Islandije je predstavila, kako se je preobrazila podoba države, ki so jo prizadele naravne nesreče in gospodarska kriza, danes pa velja za turistično destinacijo za sladokusce. Guy Bigwood (Global Destination Sustainability Index), strokovnjak za trajnost v turizmu, je spregovoril o tem, kako naj se destinacije prilagodijo podnebnim spremembam in spremenjenim potovalnim navadam, Terry Stevens, strokovnjak za razvoj destinacij, pa je predstavil inovativne, domiselne turistične projekte, ki temeljijo na fu(turizmu) oziroma na novo osmišljajo prihodnost turizma. Podpis partnerskega dogovora STO in vodilne destinacije slovenskega turizma so podpisale partnerski dogovor o sodelovanju. Namen dogovora je krepitev sinergij pri razvoju, trženju, učinkovitejšem komuniciranju in promociji turizma, okrepljeno izobraževalno delo z destinacijami za pospeševanje razvoja, izboljšanja kakovosti izkušnje, konkurenčnosti produktov ter učinkovitega de-stinacijskega upravljanja. Michelin končno tudi v Sloveniji Dneve slovenskega turizma je zaznamoval tudi prihod slovitega gastronomskega vodnika Michelin v Slovenijo. »S tem smo izpolnili pomemben cilj gastronomske strategije. Zvezde, ki bodo marca zasijale na restavracijah končno tudi v Sloveniji, bodo odraz odličnega dela in talenta vrhunskih kuharskih mojstrov in vseh ostalih predstavnikov turistične panoge, povezanih v razvoj in promocijo slovenske gastronomije. Michelin pomeni povečanje prepoznavnosti Slovenije kot vrhunske gastro-nomske destinacije, ki se bo v luči Evropske gastronomske regije 2021 in dveletne promocijske teme še z večjim zagonom umestila na globalni zemljevid, je še povedala Maja Pak.« Foto: Nino Verdnik, Blenda pravic VOJNIK - V občinskih prostorih bo 11. decembra posloval varuh človekovih pravic Peter Svetina s sodelavci. Iz urada varuha vabijo vse, ki menijo, da jim pravice kršijo organi oblasti, da se prijavijo na pogovor tako, da pokličejo 030 720 225. Prijave zbirajo do ponedeljka, 9. decembra. NT Pomembni oblikovalci slovenskega turizma: (z leve): Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije, Blaž Cvar, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Maja Pak, direktorica STO, in Pavle Hevka, predsednik Turistične zveze Slovenije. St. 49, 5. december 2019 AKTUALNO 3 Da bodo prazniki slajši za otroke in starostnike Ker Božiček res obstaja Humanitarno društvo Enostavno pomagam je že peto leto zapored odprlo Božičkovo tovarno daril, v kateri s pomočjo obiskovalcev poskrbi za obdaritev otrok iz socialno šibkejših družin iz širše celjske regije in jim tako pričara praznično veselje. Letos prvič je v decembru pripravilo projekt za starejše Enostavno solidaren in tako poskrbelo tudi za obdarovanje starostnikov. Prva darila so zavili predstavniki društva Enostavno pomagam in podjetja Tuš LEA KOMERIČKI KOTNIK »Prišel je čas veselega pričakovanja in obdarovanj, ko začnejo otroci z iskricami v očeh in nasmehom odštevati dneve do božiča. Medtem ko nekateri nestrpno pričakujejo božični večer, mnogi starši s strahom odštevajo čas do božiča, saj svojemu otroku ne morejo postaviti darila pod božično smrečico. In takšnih je v širši celjski regiji vsako leto več,« je dejal Milan Ni-nič, predsednik humanitarnega društva Enostavno pomagam in vodja Božičkovih pomočnikov. Da bi bilo več tudi iskric v otroških očeh in nasmehov na nedolžnih obrazih, škrati - prostovoljci društva - tudi letos ne počivajo in uresničujejo božično poslanstvo. Kot edini v državi so že peto leto zapored odprli vrata Božičkove tovarne daril. Ta je letos v avli naku- povalnega središča Planet Tuš Celje. Do božičnega večera bodo prostovoljci društva v tovarni zbirali darila za otroke iz osnovnih šol in vrtcev. »Božičkov pomočnik lahko postane vsak. Obiskati mora Božičkovo tovarno daril, si na smrečici izbrati ime in starost otroka ter kupiti pet stvari, ki jih mora vsebovati darilo, in sicer igračo, kos oblačila, nekaj sladkega, šolske potrebščine ali material za ustvarjanje ter nekaj po lastni izbiri,« je k sodelovanju pozval Ninič. Škrati prostovoljci bodo nato darila vsakemu otroku dostavili do božičnega večera na dom, da jih bodo lahko pričakala pod praznično okrašeno smrečico. Obdarovalci morajo dostaviti darilo v tovarno v treh dneh od izbire imena otroka in najkasneje do 19. decembra. Tudi mi potrebujemo določen čas, da darila sortiramo in preverimo, ali ima vsak otrok svojega, da ne bi kdo ostal brez,« je še opozoril glavni Božičkov pomočnik. Pri razdeljevanju daril bodo društvenim škratom na pomoč spet priskočili poklicni in prostovoljni gasilci. Pozornost tudi starejšim V društvu so letošnjo božično akcijo razširili in obo- gatili. Odločili so se, da bodo obdariti tudi starostnike, zato bodo decembra izvajali projekt Enostavno solidaren. »Zbirali bomo sredstva za simbolično obdarovanje v znak pozornosti in hvaležnosti. Želimo, da se starostniki ne bi počutili odrinjene na rob družbe, saj prav tako bogatijo našo družbo. Pri zbiranju sredstev se lahko pridružijo vsi uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, A1, Telemacha in T-2, in sicer s poslanim sporočilom SMS s ključno besedo ENOSTAVNO1 ali ENOSTAV-NO5 na številko 1919 in tako prispevajo 1 evro ali 5 evrov za solidarnostno obdarovanje starostnikov,« je letošnjo obogatitev predstavil sogovornik. Opozoriti velja še na eno novost - možnost nakupa ovijal-nega papirja v vseh trgovinah in drogerijah Tuš pod sloga- nom Zavij dar in pokaži, da ti je mar. Vsa sredstva od prodaje bodo namreč namenjena za obdarovanje otrok v okviru Božičkove tovarne daril. Vedno več želja in pomočnikov V preteklih letih so zaradi izjemnega odziva šol in vrtcev, ki so se priključili akciji, uspeli obdariti že več kot 2.600 otrok. Pri letošnji akciji že sodelujejo z več kot 40 šolami in vrtci iz širše celjske regije. Ninič upa, da bodo lahko letos obdarili še več otrok kot lani, ko so božično pravljico pripravili več kot tisoč otrokom. Kot je povedal, je tudi zanimanja ljudi vsako leto več. »Vedno več ljudi nas že v začetku novembra sprašuje, kdaj se bo odprla Božičkova tovarna daril. Zanimanje je iz leta v leto večje, zato tudi vedno bolj in bolj širimo območje delovanja. Prihodnje leto želimo vključiti še velenjsko regijo, vse do Koroške. Ne želimo pa preseči svojih zmožnosti.« Da tovarna nemoteno deluje, skrbi 20 ljudi. Ninič je dejal, da bi si želeli še več posnemovalcev: »Tudi nam je vzor projekt Božiček za en dan. Ampak mi smo ga malo spremenili, naredili bolj domačega in pokrivamo lokalno okolje. Pojavila se je želja, da bi svojo akcijo razširili po ostalih Tuševih nakupovalnih središčih, ampak ne zmoremo.« Foto: Jernej Kogelnik Celje »lažje« za 30 ton radioaktivnih odpadkov Cinkarna Celje je v ZDA izvozila 30 ton radioaktivnih odpadkov in s tem odpravila večletno okoljsko in finančno breme, so sporočili iz podjetja. Možnost izvoza čez lužo so našli s pomočjo državne agencije za radioaktivne odpadke. Cinkarna je tako po 24 letih končno našla rešitev za odpadke, onesnažene z naravnimi radionuklidi. Izvozila jih je v ameriško zvezno državo Idaho, s čimer je že tako onesnaženo Celje razbremenila skladiščenja teh odpadkov. Koliko je izvoz stal, niso navedli, a naj bi imel projekt pozitiven učinek na poslovni rezultat za letos. Izvoz edina rešitev Radioaktivni odpadki so v cinkarni nastajali v tehnološkem procesu pridobivanja pigmenta titanovega dioksida. V tem procesu se je na stenah posod, oblečenih z gumo, v letih obratovanja nabrala mineralna obloga, ki je vsebovala naravne radionuklide, so pojasnili v celjskem podjetju. Po odstranitvi opreme iz proizvodnje so odstranili gumo. Nekontaminirane kovinske dele so prodali kot odpadno surovino. Gumo z radioaktivnimi oblogami so shranili v kovinske sode, te pa so hranili v posebej ureje- nem začasnem skladišču pod upravnim nadzorom Uprave RS za jedrsko varnost. Kot so pojasnili, so vrsto let iskali možnost za odstranitev bodisi s sežigom, trajnim skladiščenjem, odlaganjem in predelavo v zeleni beton. »Nobena rešitev ni bila izvedljiva. S pomočjo Agencije za radioaktivne odpadke smo našli možnost izvoza v ZDA in tako se je začel večletni postopek analiziranja vsebine sodov in pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj, so zapisali v sporočilu. »S tem je cinkarna uspešno končala dolgoletno nalogo, odpravila okoljsko in finančno breme ter sprostila prostor za razvoj tehnoloških procesov, ki bodo omogočili njeno delovanje tudi v prihodnje. LKK V cinkarni so 256 sodov ustrezno prepakirali in jih iz začasnega skladišča v Celju, za katerega mnogi niso niti vedeli, zložili v tri čezo-ceanske zabojnike. Z vsemi papirji so šli na pot preko Avstrije, Nemčije in Belgije. Iz Antwerpna so odpluli do Filadelfije in od tam so jih s tovornjaki prepeljali do končne točke v Idahu, kjer so po predhodni obdelavi odpadke trajno odložili in izdali certifikat. Tradicionalni mednarodni dobrodelni bazar, ki ga je pripravilo združenje žensk v Ljubljani SILA-IWCL je v dvorani hotela Union zbral številne obiskovalce. Letošnja Sila tudi s celjskim pridihom Slovensko Mednarodno združenje žensk v Ljubljani SILA-IWCL je minulo nedeljo pripravilo svoj vsakoletni mednarodni dobrodelni bazar, letos že 26. po vrsti. Tokratni dogodek, ki je bil v Grand hotelu Union, je imel tudi celjski pridih, saj so ga programsko oblikovale tudi predstavnice z našega območja. Ena največjih dobrodelnih prireditev v Sloveniji je letos ob sodelovanju kon- zulatov, veleposlaništev ter večjih in manjših slovenskih podjetij pod pod eno streho zbrala 39 različnih držav. Letos je Sila podprla dobrodelne organizacije s poudarkom na projektih za zdravje otrok v partnerstvu s kliničnima oddelkoma za neonatologijo in za endokri-nologijo, diabetes in bolezni presnove (pedijatrija) UKC Ljubljana, projektom Botrstvo, projektom Sladkorčki in Slovenskim društvom za celiakijo. Uveljavljen dobrodelni dogodek je imel letos pomemben celjski pečat, saj sta na njem nastopili orientalska plesna skupina Shekaya iz Celja, pevka Sabrina Zavšek, nekdanja sodelavka Radia Celje, program prireditve, ki jo je tudi vodila, pa je pripravila mlada celjska ustvarjalka Valerya Koval, tudi članica organizacijskega odbora prireditve. RG Foto: Sila 4 GOSPODARSTVO St. 49, 5. december 2019 Zreško podjetje objavilo podatke o poslovanju v devetih mesecih Unior moral plačati stare grehe Upad prodaje avtomobilov v svetu kroji tudi poslovne rezultate Uniorja. V programu Odkovkov, ki dela skoraj izključno za avtomobilsko industrijo in prispeva največ k prihodkom družbe, so izdelali in prodali manj kot v enakem lanskem obdobju. Vendar zaradi zmanjšane proizvodnje ni bilo manj prihodkov od prodaje, saj jim je uspelo zvišati prodajne cene. Skupina, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, ter matična družba v Zrečah sta tako v prvih letošnjih devetih mesecih ustvarili več prihodkov kot v enakem lanskem obdobju. Je bil pa čisti dobiček nižji za nekaj odstotkov. JANJA INTIHAR Skupina Unior je v prvih devetih mesecih ustvarila 192,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 8 milijonov več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček, ki je znašal 9,7 milijona evrov, je bil od lanskega nižji za 4 odstotke. Letos se je zaradi zmanjševanja števila zaposlenih v kovačnicah na Kitajskem in Hrvaškem za nekaj odstotkov znižalo število zaposlenih v celotni skupini. Kot poročajo iz Uniorja, so v obeh kovačnicah odpustili 140 ljudi, tako da ima zdaj skupina 3 tisoč zaposlenih. V matični družbi se število zaposlenih letos ne spreminja. En program slabše, dva bolje Matična družba Unior je v letošnjih devetih mesecih ustva- rila 133 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar glede na enako lansko obdobje predstavlja malo manj kot 4-od-stotno rast. Čistega dobička je bilo pet milijonov evrov, kar je 1,2 milijona evrov ali skoraj petino manj kot v lanskih devetih mesecih. V Uniorju ob tem opozarjajo, da so aprila lani s prodajo družbe RTC Krvavec zaslužili 1,1 milijona evrov. Poleg tega in tudi zaradi dejstva, da so letos na račun deležev, ki jih imajo v pridruženih podjetjih, dobili manj prihodkov, v zreškem podjetju navajajo, da je letos izid iz samega poslovanja vendarle višji kot lani. Program Odkovki se je z manjšim obsegom naročil soočal predvsem v prvem četrtletju, čeprav je manjša prodaja avtomobilov značilna za vseh devet mesecev. Proizvodnja \ V Uniorju, ki ga vodi Darko Hrastnik, se zaradi upada prodaje avtomobilov letos soočajo z manj naročili, pred kratkim jih je neprijetno presenetila še sodba višjega sodišča. odkovkov je bila od lanske nižja za 4,5 odstotka, prihodki so upadli le za 2,3 odstotka, na 87 milijonov evrov, ker je Uniorju uspelo zvišati prodajne cene. V ostalih dveh programih letos prihodki rastejo. V programu Ročna orodja, kjer je naročil dovolj, so bili od lanskih devetmesečnih višji za malo manj kot 4 odstotke in so znašali 27 milijonov evrov, v programu Strojegradnja imajo letos bistveno več naročil kot lani. Zato so bili tudi prihodki, ki so znašali 15 milijonov evrov, od lanskih višji za kar 67 odstotkov. Skupina Unior je letos v zgradbe in opremo vložila malo več kot 11 milijonov evrov, približno polovico tega zneska predstavljajo naložbe v Zrečah. Najpomembnejša in tudi največ vredna je bila postavitev prve povsem robotizi-rane kovaške linije v programu Odkovki. Unitur že naprodaj V Uniorju napovedujejo, da bodo predvidoma do junija prihodnje leto prodali 100-odstotni lastniški delež v turističnem podjetju Unitur, ki upravlja Terme Zreče in rekreacijsko središče na Rogli. To bo velik uspeh, saj zreška družba svojo turistično dejavnost prodaja že več let. K temu jo zavezuje leta 2016 sklenjena pogodba o najemu sindiciranega posojila, ki predvideva prodajo vsega poslovno nepotrebnega premoženja. Zaradi lažje prodaje je zato Unior že predlani turistični program prenesel na novo hčerinsko družbo Unitur. Kot sporoča, se je prodajni postopek že začel. Unior je letos svojo zadolženost pri bankah znižal še za 4,5 milijona evrov. Uniorju delnice, Rhydconu denar Kakšne poslovne rezultate pričakujejo ob koncu leta, v Uniorju ne navajajo, bodo pa številke pri poslovnem izidu zagotovo drugačne, kot so načrtovali. Podjetje je namreč oktobra prejelo sodbo celjskega višjega sodišča, da mora šmarskemu Rhydconu plačati 2,2 milijona evrov z zamudnimi obrestmi in s pravdnimi stroški, Rhydcon pa mu mora izročiti 88.268 delnic Uniorja. Predajo delnic oziroma denarja sta podjetji pred dnevi že opravili. Zgodba sega približno deset let nazaj, ko naj bi Unior-ju grozil sovražni prevzem. Takratni predsednik uprave Gorazd Korošec je prepričal direktorja Rhydcona Vinka Stiplovška, da je najel skoraj tri milijone evrov posojila ter od enega od podjetij odkupil delnice Uniorja. Verjel je zagotovilom, da bo delnice v zelo kratkem času lahko prodal drugemu Uniorjevemu prijateljskemu podjetju, kar pa se ni zgodilo. Ker je Rhydcon, ki je bil takrat hčerinska družba Uniorja, vedno težje poravnaval obveznosti do banke, mu je Korošec pomagal tako, da mu je na podlagi fiktivnih računov plačal dela, ki nikoli niso bila izvedena. S tem nezakonitim poslom je povezana tudi afera Vodušek, ki je na tem mestu ne bomo ponavljali, je pa takšno ravnanje s položaja predčasno odneslo Gorazda Korošca in mu, ker je zadeva prišla tudi na sodišče, z Vinkom Stiplovškom prinesla pogojno kazen. Vendar v Rydconu niso mirovali in so Unior tožili. Poslovanje ni ogroženo V Zrečah pravijo, da jih je sodba višjega sodišča presenetila in bo nekoliko vplivala na že načrtovani denarni tok. »Nikakor ta vpliv ni takšen, da bi ogrozil poslovanje Uniorja,« so še dodali. V Rhydconu so denarja zelo veseli, saj znesek krepko presega njihov letni promet. »Zaradi najetega posojila, ki ga sicer še nismo odplačali v celoti, smo zadnja leta komaj preživeli, ves čas smo bili na robu stečaja. Če nas večinski lastnik, nemško podjetje Hansa-Flex, ne bi dokapitalizi-ral, nas danes ne bi bilo več,« pojasnjuje Vinko Stiplovšek. Rhydcon, ki izdeluje spojne elemente za hidravlične cevi in vse izdelke izvozi, bo dobljen denar porabil za posodobitev proizvodnje. »Zadnja leta nismo vlagali v stroje in skrajni čas je, da si zagotovimo trdne temelje za nadaljnji razvoj,« še pravi Stiplovšek in dodaja, da bo del denarja kot dobiček šel tudi Hansa-Flexu, ki je od decembra lani, ko mu je Unior prodal svoj 30-odstotni delež, edini lastnik šmarskega podjetja. Foto: arhiv NT (SHERPA) Proti imenovanju Bobinca Družba Envestor je za izredno skupščino Cinkarne Celje, ki bo 23. decembra, vložila nasprotni predlog. Delničarjem predlaga, naj po odstopu Boruta Jamnika v nadzorni svet namesto Franja Bobinca imenujejo Boruta Bizaja, direktorja širši javnosti sicer neznanega ljubljanskega podjetja Grunt Nep. V svojem pojasnilu, zakaj Borut Bizaj in ne Franjo Bobinac, je družba Envestor zelo kritična do nekdanjega predsednika uprave Gorenja. Med drugim mu očita, da je v Gorenju slabo upravljal sredstva in kapital lastnikov in da je družba v času nj e-govega vodenja dosegala podpovprečne rezultate v svoji dejavnosti, zaradi česar je bila tudi delnica med najmanj donosnimi v panogi in tudi na ljubljanski borzi. Družba Envestor še poudarja, da manjši delničarji, čeprav imajo skupaj več kot polovico lastništva cinkarne, v njenem nadzornem svetu nimajo svojega predstavnika. Zato bi bilo prav, da ga dobijo in po mnenju Envestorja je Borut Bizaj primeren kandidat. Ima delovne izkušnje na področju nepremičnin, ki jih je pridobil v Mercatorju in Zavarovalnici Triglav, pred leti je bil tudi nadzornik v Cetisu. Ob tem v podjetju Envestor niso navedli, kar je razvidno iz javno dostopnih podatkov, da podjetje Grunt Nep, ki ga vodi Bizaj in se ukvarja s finančnimi naložbami ter z nepremičninskimi projekti, zadnja tri leta ne beleži nobenih prihodkov od prodaje in ima ves ta čas izgubo iz poslovanja. JI Slaba banka briše zadnje male delničarje Uprava Thermane je za prihodnji mesec sklicala sejo skupščine, na kateri bodo lastniki odločali o prejemkih članov nadzornega sveta in o prenosu delnic malih delničarjev na glavnega delničarja. Od prisilne poravnave pred štirimi leti, ko je 12 milijonov evrov svojih terjatev pretvorila v kapital, je skoraj 100-odstotna lastnica Thermane Družba za upravljanje terjatev bank. Svojo terjatev je za delnice, dobil jih je 225, takrat zamenjal tudi Borut Dolar, ki je letos eno delnico prodal podjetju KM Inštalacije in eno Remontu. Slaba banka namerava zdaj teh 225 delnic prevzeti, malim delničarjem pa kot odpravnino ponuja 2,15 evra za delnico. JI Regijsko gospodarstvo uspešno tudi letos Celjska in velenjska gospodarska zbornica ter Obrtno-podjetniška zbornica Celje so letos za kraj svojega tradicionalnega prednovoletnega srečanja z direktorji ter župani in s poslanci iz Savinjske statistične regije ponovno izbrale celjsko gledališče. Udeležba je bila še boljša kot lani, kar najbrž pomeni, da so bili celjski gospodarstveniki uspešni tudi v letu 2019. Natančnih podatkov, kako je letos poslovalo gospodarstvo celjske regije, sicer še ni, so pa prve ocene spodbudne, je povedal predsednik Regionalne gospodarske zbornice Celje in direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec. Številke Celjski gospodarstveniki so si za kraj letošnjega pred-novoletnega srečanja spet izbrali Gledališče Celje. Prišlo jih je več kot lani. bodo podobne ali celo boljše kot lani. V letu 2018 so podjetja na Celjskem zaposlovala 44 tisoč ljudi, kar je tri odstotke več kot predlani, ustvarila so 1,7 milijarde evrov neto dodane vrednosti, zvišala povprečno neto dodano vrednost na zaposlenega na 39 tisoč evrov ter ustvarila 290 milijonov evrov čistega dobička. Zmanjšala se je konkurenčnost regijskega gospodarstva, ker so plače rasle hitreje kot produktivnost. »Leto 2019 ocenjujemo kot dobro, je pa seveda veliko vprašanje, kaj bo prihodnje leto. Ohlajanje je pred vrati, nekateri ga že čutimo, leta, ki prihajajo, bodo manj ugodna. Vendar je gospodarstvo zdaj v veliko boljši kondiciji, kot je bilo pred zadnjo krizo,« je ocenil Izidor Krivec. Kot je še dejal, je bil največji letošnji problem pomanjkanje delovne sile, ki je delno posledica nenadzorovanih socialnih transferjev in delno rasti proizvodnje. Takšno stanje se bo nadaljevalo tudi v letu 2020, napoveduje Krivec. »Poleg tega bo eden večjih izzivov naslednjega leta dvig plač, kar bo povzročilo velike probleme v delovno intenzivnih panogah. Marsikatera dejavnost si ne more privoščiti 20-odstotnega zvišanja in bilo bi pametno, če bi bilo postopno in v okviru zmožnosti.« JI, foto: GrupA 5 GOSPODARSTVO Ustvariti moramo dobiček, pravijo lastniki Gorenja Negotovost načenja medosebne odnose Gorenje je v teh dneh objavilo poročilo o svojem poslovanju, v katerem ne navaja številk posameznih poslovnih kazalcev. Družba namreč ni več javna in od junija ne objavlja več medletnih poročil o poslovanju. Zato tudi ni znano, koliko izgube bo Gorenje imelo letos. Vsekakor naj bi bila precej nižja od lanske, ki je znašala 111 milijonov evrov. Ne samo zaradi izgube, temveč predvsem zaradi temeljitega preoblikovanja, ki se že nekaj časa dogaja v velenjski družbi, čaka zaposlene še kar nekaj pretresov. LEA KOMERIČKI KOTNIK, JANJA INTIHAR Kot navajajo v Gorenju, je izguba posledica slabe prodaje v prvi polovici leta in s tem povezane slabše izkoriščeno- i sti proizvodnih zmogljivosti. t V drugem polletju so se raz- g Jubilej laških obrtnikov Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Laško (OOZ) je konec minulega meseca obeležila 40 let delovanja. Zbornica danes združuje 140 članov in približno 90 upokojenih obrtnikov, ki so še vedno dejavni v svoji organizaciji. »Še posebej sem vesela, da so med nami naši člani, ki so leta 1979 stopili na smelo pot stanovskega združevanja. Ponosna sem, da so tako podjetja kot samostojni podjetniki, člani zbornice, vpeti v širši prostor, da presegajo meje malih podjetij,« je v svojem govoru povedala Andreja Rojc, direktorica OOZ Laško Matjaž Cajhen, predsednik območne zbornice, je poudaril, kako pomembno je, da so podjetniki včlanjeni v zbornico, saj so združeni močnejši pri zastopanju svojih interesov nasproti vladi. »Obrtniki in podjetniki ustvarjamo, smo inovatorji, živimo za spremembe. Motivira nas uspeh. Nenehno iščemo boljše rezultate, osebni izziv vidimo v iskanju novih rešitev in pripravljeni smo tvegati. Vendar za svoje delovanje potrebujemo okolje, ki ima posluh za S slovesnosti ob 40-letnici OOZ Laško, ki je bila v hotelu Aqua Roma v Rimskih Toplicah. naša prizadevanja, zato smo se že pred desetletji združili in ustanovili obrtno-zbornični sistem.« Na slovesnosti je OOZ Laško podelila priznanja za dolgoletno delo v obrti za nadaljevanje družinske tra- dicije ter priznanja OZS za ustanovitelje takratnega obrtnega združenja in njihove potomce. Območna obrtno podjetniška zbornica Laško je ob tem jubileju izdala tudi katalog. RG, Foto: Fleš O izzivih ekonomske politike Priznani ekonomisti in podjetniki so pretekli teden na okrogli mizi v organizaciji mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije v Celju razpravljali o izzivih ekonomske politike v letu 2020. Napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) o slovenski gospodarski rasti v naslednjem letu za zdaj vztrajajo pri treh odstotkih z veliko možnostjo, da je ta lahko tudi malo slabša, in z nikakršno možnostjo, da bi ta lahko bila višja, je dejala direktorica urada Marijana Bendaš. Po njenih besedah zaznavajo veliko izpostavljenost izvoznega sektorja in umirjanje njegove dejavnosti, ki je povezana z upočasnitvijo tujega povpraševanja po slovenskih izdelkih in storitvah. Kot je izpostavila, veliko negotovosti zaznavajo v mednarodnem okolju. Te so povezane predvsem z nepredvidljivo politiko ZDA, še naprej tudi z brexitom, čeprav je ta zaradi dolgotrajnosti procesa deloma že vgrajen v znižane ka- ;re spremenile in od sep-nbra naprej družba dose-bistveno boljše rezultate. zalnike zaupanja, in s pešanjem gospodarske rasti na Kitajskem. »Negotovosti so. Seveda ne izključujemo možnosti resnega poslabšanja, a za zdaj so naše napovedi ohranjajo zmerno rasti na ravni treh odstotkov, pri čemer se bo krepil prispevek domače potrošnje,« je dejala Bednaševa. Kriza kot priložnost Čeprav o krizi najbrž še ne moremo govoriti, med delom gospodarstva že prihaja do informacij o znatnem upadu »Na rezultat je vplivala tudi ne dovolj hitra poslovna integracija, zato marsikje še nismo uspeli začeti ali povečati prodaje Gorenjevih izdelkov v Hisensovi mreži ter Hisen-sovih izdelkov v Gorenjevi prodajni mreži. Tudi na tem področju smo napredek dosegli šele v drugi polovici leta, dodatno ga bomo pospešili še s preoblikovanjem družbe, kar zajema tudi regionaliza-cijo prodajno-poslovnih enot naročil, najbolj na udaru je avtomobilska industrija. A uspešen slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič poudarja, da v avtomobilski panogi danes ni mogoče govoriti samo o padcu naročil, temveč o padcu zaupanja. »Veliko se namreč govori o elektrifikaciji vozil, zaradi česar so ljudje v dvomih, ali kupiti nov bencinski avtomobil ali raje počakati na električnega.« Izpostavil je, da najmanjši upad naročil zaznavajo podjetja s področja avtomobilske industrije, ki imajo višjo dodano vrednost. Pri tem je izpostavil svojega poslovnega partnerja KLS z Ljubnega, ki je prav krizo izkoristil kot v tujini,« so sporočili iz Gorenja in dodali, da uspešno nadaljujejo prodajo podjetij, ki ne sodijo v njihovo temeljno dejavnost. Zadnje podjetje, ki so ga prodali, je bilo Gorenje Tiki. V Gorenju za naslednje leto napovedujejo 10-odstotno rast prihodkov in dobiček. K rasti prihodkov naj bi prispevala predvsem prodaja aparatov na kitajskem trgu, dobiček nameravajo med drugim zagotoviti z nadaljnjim zniževanjem odhodkov, optimizacijo režije in zmanjševanjem problematičnega kapitala. Kdo ostaja v Gorenju in kdo se seli v Hisense? Vodstvo Gorenja v teh dneh z rezultati poslovanja in načrti seznanja tudi zaposlene. V ponedeljek sta direktor Lan Lin in prokuristka Stanka Pejanovič najprej stopila pred zaposlene v režijskih službah, danes se bodo vodilni srečali še z zaposlenimi v proizvodnji. Ena od osrednjih tem zbora delavcev je bila napovedana reorganizacija, ki bo začela veljati 1. januarja prihodnje leto. »Približno 900 ljudi bo uprava prezaposlila v podjetje Hisense Europe, ki bo imelo sedež v Ljubljani. Do 150 ljudi bo tudi fizično prestavljenih v Ljubljano, ostali ostajajo v Velenju,« je pojasnil predsednik sindikata Skei Gorenje Žan Zeba in dodal, da so tako sindikat kot zaposleni iz teh napovedi lahko razbrali, da bo zaradi združevanja določenih služb prišlo tudi do presežkov delavcev. Koliko ljudi bo zaradi optimizacije in reorganizacije poslovanja ostalo brez dela, za zdaj naj še ne bi bilo znano. Zeba pravi, da o točnih možnost nakupa bankrotirane konkurence. »To dokazuje, da je kriza lahko tudi priložnost. A le, če jo preživiš, za kar pa je treba imeti predvsem dobro urejeno financiranje.« S turizmom ne bomo rešili gospodarstva Subotič meni, da so vplivi tveganj odvisni predvsem od panoge. »Nekatere morebitne krize ne zaznavajo,« pravi in poudarja pomembnost inovacij, ki večinoma nastajajo v avtomobilski ali IT-panogi. V tej luči se mu zdijo načrti Slovenije, da bi rast BDP temeljila predvsem na turizmu, absurdni. številkah ne govorijo, omenja se, da naj bi se število zaposlenih v celotni Skupini Gorenje zmanjšalo za 15 do 17 odstotkov. Glede na število zaposlenih bi to pomenilo približno 800 delovnih mest manj v Sloveniji in več kot 1.300 manj v celotni skupini. Kot je še povedal Zeba, je pred družbo in zaposlenimi zelo naporno in verjetno precej viharno leto. »Lastniki želijo v prvih šestih mesecih izpeljati vse načrtovane spremembe, tako da se bo družba od junija lahko ukvarjala samo še z osnovno dejavnostjo, s proizvodnjo gospodinjskih aparatov.« Negotovost, s katero se že več mesecev soočajo zaposleni v Gorenju, je že močno načela medosebne odnose. Vsi se zavedajo, da je optimizacija podjetja nujna, a nihče ne želi biti tisti, ki bo ostal brez dela. Božičnica enaka lanski Čeprav bo Gorenje tudi letos končalo v rdečih številkah, vse vendarle ni tako slabo, tudi napovedi so nekoliko bolj obetavne. Nenazadnje se je za tri odstotke povečala prodaja, za pet odstotkov so se znižali stroški nabave, viša se produktivnost. Sindikat je zaznal povečan obseg dela, zato je na vodstvo naslovili zahtevo za izplačilo božičnice. Zan Zeba pravi, da so bila pogajanja težka. »Predlagali smo višino božičnice, za katero menimo, da bi si jo zaposleni zaslužili, to je 1.250 evrov. Ker družba ni dosegla pravih rezultatov, vodstvo ni pristalo na takšen znesek,« je dejal Zeba, ki je kljub vsemu zadovoljen, da je sindikatu uspel dogovor o božičnici. Ta bo v enaki višini kot lani, to je 600 evrov bruto. Foto: GrupA »Kje je največ inovacij, kje je največ napredka, kje je največji donos na kapital? Zagotovo ne v turizmu,« pravi in dodaja, da je turizem vsekakor pomembna gospodarska panoga, a nikakor ne more biti nosilna. Kljub zaostrenim pogojem Subotič ostaja optimist. »Slovenija ima ogromno podjetij v zasebnem lastništvu, družinskih podjetij, kjer je veliko znanja, izkušenj in predvsem veliko modrosti. V teh podjetjih ne želijo biti všečni vsakokratni politiki, tako je upravljanje v teh podjetjih precej boljše kot upravljanje v mnogih državnih podjetjih.« LKK 6 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 49, 5. december 2019 Karierni kotiček v Ljudski univerzi Celje CELJE - Ljudska univerza Celje ima 60 let »Mnogim smo pričarali nasmehe na obraze« Ljudska univerza Celje deluje že 60 let. V tem času je doživela kar nekaj sprememb in se nenehno prilagajala zahtevam časa, a njeno glavno poslanstvo je še vedno izobraževanje odraslih. A ne le to. Kot pravi direktorica Dubravka Milovanovič, so številnim udeležencem pomagali iz hudih stisk, tako osebnostnih kot tudi vseh tistih, ki so vezane na zaposlitev, finance, integracijo... »Vsaka zgodba je za nas zelo pomembna, zlasti če smo udeležencem pomagali do napredka ali cilja. Veliko nam pomeni tudi to, da se mnogi vračajo k nam,« pravi Milovanovičeva, ki smo jo spraševali o vlogi Ljudske univerze Celje danes, o tem, komu je namenjena ter kakšno bo njeno mesto v prihodnje. TATJANA CVIRN »Vloga ljudskih univerz se je spreminjala. Najprej so delovale večinoma kot društva za izobraževanje vseh slojev prebivalstva. Ponujale so predvsem predavanja s področja poljudnoznanstvenih vsebin. Kasneje se je njihova vloga kazala prvenstveno v izobraževanju delavcev s strokovnimi usposabljanji. Danes izvajamo vse: svetovanje, osnovno šolo za odrasle, srednješolske programe, NPK, projekte, neformalno izobraževanje, socialno podporo, varstvo otrok ... Menim, da smo pomemben partner v lokalni skupnosti, saj nas je usta- novila MO Celje in je naša naloga pomagati pri reševanju lokalne problematike. Večkrat omenim, da sodelujemo z vsemi, od vrtcev, šol, fakultet in podjetij do domov za starejše. Prav tako nam ni tuje mednarodno sodelovanje.« Katere pomembne novosti ste uvedli v zadnjih letih? Novosti je precej. Omenila bi morda širitev dejavno- Dubravka Milovanovič je direktorica Ljudske univerze Celje od leta 2013, prej je bila eno leto vršilka dolžnosti. Ker je po izobrazbi profesorica matematike in tehnike, je pred tem večino časa poučevala matematiko. »Vedno sem poskrbela, da je bilo zanimivo. Ko ni bilo več tako, sem šla naprej,« pojasnjuje. sti na področje sociale. Zadnjih nekaj let deluje v LU Celje tudi Družinski center, v katerem nudimo podporo otrokom, mladostnikom, družinskim članom in upokojencem. Vsi vemo, da se je družina znašla v centrifugi sodobnega časa in da jih veliko razpade. Zato sodelujemo s strokovnjaki na področju zakonske in družinske terapije in moram reči, da so udeleženci zelo zadovoljni s podporo. Prav tako se že nekaj let intenzivno ukvarjamo s socialno aktivacijo albansko govorečih žensk. Dolgoletne izkušnje s priseljenci so pokazale, da je ta ciljna skupina najbolj ranljiva in potrebuje posebno pomoč pri integraciji v slovensko družbo. Programe socialne aktivacije izvajamo v Celju, Velenju in Slovenskih Konjicah. Več pozornosti namenjamo tudi zaposlenim, saj so podjetja v postopkih prestrukturiranja, širijo dejavnost, uvajajo nove tehnologije ... Tako so ogroženi zlasti manj izobraženi zaposleni in starejši od 45 let. Večinoma jim nudimo brezplačno poglobljeno svetovanje in različne programe za pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc. Drugače so pri nas stalnica osipniki, mladi, brezposelni, priseljenci, zaprte osebe, starejši ... Ljudska univerza Celje je del tradicije izobraževanja odraslih, ki sega že v leto 1921. Takrat je bila po zgledu danskih ljudskih šol ustanovljena prva ljudska visoka šola na Slovenskem - Ljudsko vseučilišče Celje. Leto kasneje sta začeli delovati še Ljudska univerza Maribor in Ljudsko vseučilišče Jesenice. Večina drugih ljudskih univerz je bila ustanovljena šele po drugi svetovni vojni. 17. decembra 1959 se je celjska univerza preoblikovala v samostojni zavod z imenom Delavska univerza Celje. Sedanji status in ime ima od leta 1997, ko je Občinski svet Mestne občine Celje sprejel odlok o ustanovitvi zavoda. Pogosto se v družbi poudarja pomen vseživljenjskega učenja. Kaj ugotavljate v praksi? Kdo vse vas poišče in kakšni so razlogi, da se ljudje odločijo za dodatno izobraževanje? Iščejo nas vsi: mladostniki, starejši, upokojenci, brezposelni, zaposleni, priseljenci, vodje podjetij, strokovni sodelavci v vrtcih, šolah, nižje izobraženi, visoko izobraženi ... Razlogi za obisk ljudskih univerz so različni: od svetovanja in pridobivanja informacij do zviševanja formalne izobrazbe, prekvalifikacije, usposabljanja, koristne izrabe prostega časa, učne pomoči, učenja tujih jezikov, slovenščine, računalniškega opismenjevanja ... Družba se hitro spreminja, s tem tudi tehnološki razvoj, vedno več ljudi menjuje službe in poklice, za katere potrebujejo dodatne kompetence, ve- liko jih poišče zaposlitev v tujini. Prav tako se spreminjajo potrebe ljudi in njihovo stanje duha, zato so motivi in razlogi za izobraževanje različni. Ostajati moramo prilagodljivi in pomagati udeležencem do ciljev. Lastnica prostorov, v katerih deluje LUC, je MO Celje, zavod jih ima brezplačno v upravljanju. Trenutno je v LUC 18 zaposlenih, sedem zaposlitev je vezanih na projekte. Vse ostalo so zunanji sodelavci, predvsem gre za predavatelje v programih. Za katere programe je največ zanimanja? Vsekakor za program osnovne šole za odrasle, tečaje tujih jezikov, tečaje programa Excel, NPK, za predavanja, namenjena staršem, delavnice za upokojence . Prav tako celo leto izvajamo tečaje slovenščine za tujce. Vse programe pospremimo s svetovanjem in spremljanjem napredka udeležencev. Kako se financirate? Imate pri tem kakšne težave? Financiramo se predvsem iz raz-mestitvenih pogodb ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, projektov različnih resornih ministrstev, sofinanciranja MO Celje, tržne dejavnosti ... Ljudske univerze so po novem del javne mreže, zdaj še čakamo standarde in normative ministrstva glede sofinanciranja. Nimamo velikih pričakovanj. Se pa vse LU borimo za preživetje in uspešnost pri prijavah na javne razpise. V izo-gib konkurenčnosti se povezujemo v konzorcije in se skupaj prijavljamo na razpise, kar se mi zdi zelo dobro. Na kaj ste posebej ponosni v teh letih? Na vse! Najbolj na sodelavce, ker so res dobri ljudje. Veliko delamo, ker smo majhen kolektiv, po drugi strani se imamo lepo. V zadnjih letih smo ogromno naredili, izpeljali smo veliko uspešnih projektov, pričarali veliko ljudem nasmeške na obraze in pri vsem tem skupaj osebnostno rasli. Upravljamo z dvema stavbama, a ni prostora, ki se ga ne bi dotaknili, ga uredili, olepšali. Lahko rečem, da smo z malo denarja naredili velike stvari. Kaj si želite oziroma kje vidite vlogo LUC v prihodnje? Vloga LUC se zagotovo ne bo bistveno spreminjala. V svojem lokalnem okolju in bližnjih krajih imamo toliko stalnega dela, ki se iz leta v leto povečuje. Možne so manjše spremembe, kaj večjega najbrž ne. K večjim premikom in odstopanjem od primarne dejavnosti lahko stremijo manjše LU, saj nimajo tako razgibanega področja dela kot večje. Nikoli pa ne vemo zagotovo, kaj bo prinesla prihodnost. Mi se vsekakor veselimo morebitnih sprememb. Foto: arhiv LUC Plaz ogroža naselje Stopče LAŠKO - V minulih dneh se je na območju naselja Stopče sprožil zemeljski plaz večjih razsežnosti. Po prvih opravljenih ogledih je ocenjeno, da se razteza na približno desetih hektarjih. Stanje na terenu si je ogledal geolog in določil prve nujne ukrepe, Občina Laško je o primeru seznanila ministrstvo za okolje in prostor, katerega predstavniki si bodo po napovedih plaz ogledali danes. O ogroženosti naselja Stopce so bili obveščeni štab Civilne zaščite občine Laško in Uprava za zaščito in reševanje RS, regijski center za obveščanje. »Poškodovan je bil tudi glavni vodohram za celotno naselje Stopče, zato zdaj že gradimo nov rezervoar. Upamo, da nam bo pred zimo delo uspelo dokončati in da bomo stanovalcem zagotovili normalno uporabo pitne vode. Poškodbe so tudi na javnih poteh, kmetijskih površinah, razpoke se kažejo tudi v bližnjih hišah in gospodarskih poslopjih,« je povedal Matjaž Pikl, poveljnik Civilne zaščite v občini Laško. Plaz je prizadel približno sedem hektarjev gozdnih površin in tri hektarje travnatih površin ter poškodoval na novo asfaltirano javno pot Lahomno-Stopče-Vrh nad Laškim. Sicer je znano, da je Občina Laško ena tistih občin, ki se spopada s številnimi plazovi manjših in večjih razsežnosti. »Še vedno čakamo na obnovo plazovitega območja pri tovarni Fragmat, ki je eden večjih plazov, in na različne načine pozivamo ministrstvo za okolje in prostor k ukrepanju,« je še dodal Matjaž Pikl. RG, foto: OBČINA LAŠKO IZ NAŠIH KRAJEV 7 PODČETRTEK - Slovenija in Hrvaška uspešno dogradili protipoplavno pregrado Bo Vonarsko jezero dobilo zeleno luč? Slovenska direkcija za vode in njena hrvaška partnerica sta uspešno posodobili in nadgradili pregrado Vonarje. S projektom Frisco 2.1 sta tako bistveno zmanjšali poplavno ogroženost v nižje ležečih občinah na obeh straneh meje. Usoda ponovne ojezeritve Vonarja je trenutno v rokah pripravljavcev študije o vplivih na okolje. SAŠKA T. OCVIRK Dvostranski dogovor o strukturnih ukrepih za zmanjšanje poplavne nevarnosti sta državi sklenili novembra 2017. Prvotna pregrada je bila zgrajena v 80. letih prejšnjega stoletja kot mokri zadrževalnik za Vonarsko jezero. V zdajšnjem projektu so izvajalci obnovili poškodovane betonske dele, zamenjali kovinsko ograjo na konstrukcijah in povezovalnem mostu, izrabljene kovinske zapornice, opremo za upravljanje in nadstreška nad območjem delovanja zapornic. Namestili so opremo za opazovanje pregrade ter za avtomatsko delovanje in daljinsko upravljanje zapornic. Skupna vrednost projekta znaša 1,7 milijona evrov. 85 odstotkov zneska je prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja Interreg Slove-nija-Hrvaška. Preostanek sta sofinancirali obe državi, sorazmerno glede na ozemeljsko lego pregrade. Devet mesecev za študijo O ponovni ojezeritvi območja je bil direktor republiške direkcije za vode Tomaž Pro-hinar zadržan. Trenutno je v izdelavi študija, ki bo temelj strokovnih podlag za analizo sedimentov, hidrologijo ter vpliv jezera na floro in favno. »Zanima nas, pod kakšnimi pogoji je ojezeritev mogoča. Izvajalec je bil v delo uveden novembra, čas za izvedbo študije je devet mesecev.« Če bodo izsledki študije to dovoljevali, bo treba najprej odstraniti vse rastje in tudi humusno plast. Oboje bi namreč povzročalo gnitje in poslabševalo kakovost vode. »Ne gre zgolj za to, da zapremo zapornico in natočimo vodo. Treba bo pridobiti tudi vsa dovoljenja.« Nedorečena je tudi višina gladine jezera oziroma kota. Obe občini - Rogaška Slatina in Podčetrtek - si prizadevata za čim višjo oziroma za koto 204. Za zdaj je sprejemljiva kota 202. »Kakšna bo v resnici, bo jasno po končani študiji. Pregrada je v prvi vrsti namenjena protipoplavni zaščiti. Ali bo kota lahko višja s posebnim režimom regulacije pred deževjem ali pa bo stabilna, je še odprto vprašanje.« Župan Podčetrtka Peter Mišja je pregrade, za katero so si domačini prizadevali 15 let, vesel. Nad birokratsko togostjo in počasnostjo pa je največji zagovornik turističnega razvoja ob načrtovanem jezeru razočaran: »Glede na študije, ki bodo stale 200 tisoč evrov, nisem tako prepričan, da se bomo v njem kmalu kopali. Kot sem obljubil, se bom konec leta 2020 tu kopal. Samo ni še jasno ali iz veselja ali iz protesta.« Foto: SHERPA Olimpijada občanov s posebnimi potrebami CELJE - V mestu so bile po desetletju ponovno državne igre specialne olimpijade programa MATP (Motor Activities Training Program). Gre za poseben program motoričnih dejavnosti. Namenjen je občanom različnih starosti z najtežjimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Ti pogosto uporabljajo in- lagojeno vadbo. Zanjo skrbijo nih terapevtov do specialnih validski voziček in potrebuje- posebej usposobljeni trenerji, rehabilitacijskih in športnih jo vsakemu posamezniku pri- od fizioterapevtov in delov- pedagogov. »MATP omogo- Z državnih iger specialne olimpijade MATP v dvorani Golovec ča športnikom invalidom oziroma osebam z najtežjimi motnjami v razvoju, da z rednim treniranjem razvijajo določene motorične spretnosti in ohranjajo telesno pripravljenost,« je povedal vodja tekmovanja mag. Tine Kovačič iz zavoda na Dobrni. Tako skrbijo za mišično moč, vzdržljivost, gibljivost in ravnotežje invalidov. Zanje sta pomembna tudi doživljanje uspeha in druženje na državnih igrah. Prireditve se je udeležilo več kot sto nastopajočih in osemdeset trenerjev iz različnih krajev Slovenije. Na državnih igrah so sodelovali predvsem udeleženci iz centrov za usposabljanje, delo in varstvo, iz osnovnih šol, ki izvajajo poseben izobraževalni program, ter iz varstveno-delovnih centrov. Letošnje državne igre specialne olimpijade MATP je pripravil Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. BJ, foto: GrupA Bodo na Rogli postavljene vetrnice? ZREČE - Če ne bo drugače, bo država pripravila podlago za postavitev petnajstih vetrnih elektrarn na širšem območju Pohorja. Zrečane je močno razburila zamisel za postavitev vetrne elektrarne na Rogli, ki ji nasprotujeta družba Unitur in Občina Zreče. Franc Sajko iz družbe Stiria Invest v Rogaški Slatini, ki se pojavlja kot morebitni vlagatelj, meni, da je strah pretiran. »Državni prostorski načrt je v fazi raziskav,« dodaja. »Prepričani smo, da bi takšno polje vetrnih elektrarn nepopravljivo spremenilo vidno podobno naravnega okolja ter izredno negativno vplivalo na njegovo floro in favno,« nam je odgovorila Tina Tinta Kovačič iz družbe Unitur. »Obenem bi upočasnilo ali celo onemogočilo nadaljevanje približno štiridesetih let turizma na Zreškem Pohorju,« je še povedala sogovornica. Zaradi morebitnega slabega vpliva vetrne elektrarne na Rogli Unitur prav tako izraža bojazen za usodo svojih več kot tristo zaposlenih. Po zemljevidu načrtovanih mest vetrnih elektrarn je ugotovil, da naj bi bila postavljena vetrna elektrarna ne le v bližini turističnega centra, ampak na obstoječih športnih površinah. Prav tako na nekaterih zemljiščih, kjer namerava širiti smučarske in tekaške proge. Tudi Občina Zreče pripominja, da se zavzema za sona-ravni, čim »mehkejši« turizem. »Nad tako močnimi in velikimi elektrarnami v naši občini nismo navdušeni. Pohorje predstavlja enega zadnjih večjih in razmeroma neokrnjenih območij Slovenije, ki bi ga pretirani prostorski posegi in naložbe preveč pokvarili. V tem primeru ne bo več zanimivo za obiskovalce niti za naše zanamce.« Za vetrne elektrarne na Rogli je obstajalo veliko zanimanje že v preteklosti, vendar zgolj do ugotovitve morebitnih vlagateljev, da predstavlja večji del varovano območje Nature 2000, so še pojasnili na občini. Do morebitne postavitve vetrne elektrarne na Rogli je v vsakem primeru dolga pot. »Trenutno strokovno preučujemo območje ob državni cesti na razdalji Rogla-Koča na Pesku. Stojišča niso predvidena v bližini stavb, v katerih prebivajo ljudje,« nam je odgovoril Franc Sajko iz Stiria Investa. »Ko bodo znane možne optimalne rešitve, se bomo vsekakor usklajevali s soglasodajalci in posebej z Uniturjem. Postopek raziskav in izdelava raznih študij bosta trajala nekaj let.« Povedal je, da sodobne tehnološke vetrnice za okolje in ljudi niso škodljive. »Zastraševanje različnih zelenih iniciativ je posledica nepoznavanja delovanja tega najbolj čistega vira pridobivanja obnovljive energije.« S fotografijami vetrnic na posameznih avstrijskih smučiščih bo skušal to tudi dokazati. BJ Na podlagi 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08,4/10,20/11,111/13,68/16, 61/17 in 21/18 - ZNOrg), 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/1991, 45/1994 0dl. US: U-l-104/92,8/1996,18/1998 0dl. US: U-l-34/94,36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP) in 11. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško (Uradni list RS, št. 32/2013 s spremembami), Občinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, razpisuje prosto delovno mesto: direktorja javnega zavoda Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje pogoje: univerzitetna izobrazba oz. druga bolonjska stopnja, najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto na vodstvenih delovnih mestih, strokovno poznavanje področja dela zavoda, sposobnost za vodenje zavoda, aktivno znanje slovenskega jezika, aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika. Kandidat mora k prijavi z življenjepisom priložiti: • program dela in razvoja javnega zavoda za mandatno obdobje, • življenjepis z navedbo splošnih podatkov o izobrazbi in delovnih izkušnjah, • dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Direktorja imenuje Občinski svet Laško po predhodnem mnenju sveta zavoda. Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas za čas trajanja mandata. Mandat direktorja traja pet let in je po izteku te dobe lahko ponovno imenovan. Pisne prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati pošljejo v zaprti ovojnici z označbo: »Ne odpiraj - Javni razpis za direktorja Stika« na naslov: Občina Laško, Občinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2,3270 Laško, in sicer do vključno 20. decembra 2019. Nepopolne in nepravočasne prijave kandidatov ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 30 dni po zaključku javnega razpisa. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Informacije v zvezi z javnim razpisom dobite na tel. št. 03/733-87-00. Občina Laško Zaključka projekta se je poleg drugih predstavnikov slovenskih in hrvaških partnerjev udeležil tudi okoljski minister Simon Zaje. 8 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 49, 5. december 2019 VELENJE - V približno letu dni zgradili 15 oskrbovanih stanovanj Prejeli ključe za lepšo jesen življenja 22 stanovalcev je na zadnji novembrski petek prejelo ključe do 15 oskrbovanih stanovanj, ki so skupni projekt Mestne občine Velenje in Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. V občini so prepričani, da naložba, vredna skoraj 1,5 milijona evrov, omogoča kakovostno bivanje ljudem v jeseni življenja. TINA STRMCNIK Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol je prepričan, da je treba starosti iz dneva v dan posvečati več pozornosti. »Na staranje prebivalstva ne smemo gledati kot na problem, ampak kot na družbeni izziv. Narediti moramo, kar je v naši moči, da se bodo starejši ljudje prijetno in dostojno počutili v okolju, kjer živijo.« Po prepričanju velenjskega podžupana so oskrbovana stanovanja postavljena v dobrem okolju, saj so tik ob Domu za varstvo odraslih parkirišč, namenjenih stanovalcem Jenkove ceste 16. Velenje, kjer je približno 25 odstotkov občanov starejših od 65 let, se sicer ponaša z nazivom starosti prijazno mesto. Občina za socialno varstvo starostnikov iz leta v leto namenja več denarja, občinska uprava spodbuja medgenera-cijska sodelovanja in podpira različne programe, povezane Velenje, v bližini so trgovine, zdravstveni dom, lekarna, Sončni park in Velenjsko jezero. Na razpis za oddajo ne-profitnih stanovanj se je sicer prijavilo 31 zainteresiranih, ključe so konec novembra podelili 22 stanovalcem. V osmih enosobnih stanovanjih bosta bivali po dve osebi, v sedmih garsonjerah bo bivala po ena oseba. Ob stavbi je tudi parkirišče s 24 parkirnimi mesti. 13 parkirišč je namenjenih najemnikom oskrbovanih stanovanj, 11 je nadomestnih Gradnja oskrbovanih stanovanj je znašala malo manj kot 1,5 milijona evrov. Mestna občina Velenje je prispevala približno 693 tisoč evrov. Dolgoročno posojilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije znaša približno 238 tisoč evrov, soinvestitorstvo Stanovanjskega sklada približno 546 tisoč evrov. (Foto: MOV) I s starejšimi. Eden takšnih programov je projekt brezplačnih prevozov, imenovan Kamerat. Z njim se dnevno po opravkih vozijo trije starejši iz Velenja. Starostnikom se posvečajo tudi nekatere organizacije in društva v občini. Uporabna in kakovostna stanovanja Dokončanje oskrbovanih stanovanj v Velenju je pozdravil direktor Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomir Remec. Pojasnil je, da je občina uspešno kandidirala na javnem razpisu, imenovanem Program za sofinanciranje projektov pridobivanja oskrbovanih stanovanj za starejše in domov za ostarele. »Ta razpis je med najmlajšimi pri nas, zato smo še toliko bolj veseli, da je projekt končan. Stanovanja se mi zdijo zelo uporabna in kakovostna. To bi moralo biti pri takšnih projektih socialne gradnje vedno v ospredju, a žal ni vedno tako. Pogosto imamo težave tako s projektanti kot z izvajalci.« Spomnil je, da je sklad v sodelovanju z občino v naselju Gorica v preteklosti zgradil 134 javnih najemnih stanovanj in pohvalil tovrstno sodelovanje. Verjame, da bosta sklad in občina v prihodnje skupaj poskrbela še za več najemnih stanovanj v Velenju. Kljub rdečim številkam komunala posluje stabilno VELENJE - Komunalno podjetje (KP) Velenje, ki letos pričakuje približno 26 milijonov evrov prihodkov, še vedno zagotavlja razliko do polne cene toplotne energije. Termoelektrarna Šoštanj je namreč podražila ceno toplotne energije, komunalno podjetje pa podražitve ni v celoti prevalilo na uporabnike. Ker izguba ostaja nepokrita, je imelo podjetje v začetku leta nekaj likvidnostnih težav. Direktor mag. Gašper Škarja ocenjuje, da je družba kljub primanjkljaju finančno stabilna. »Lahko rečem, da smo v prvih desetih mesecih letos zabeležili pozitiven poslovni izid. Verjamem, da bomo leto zaključili s pozitivno ničlo, kar bo pripomoglo k boljši likvidnostni situaciji,« je pojasnil Škarja. Spomnimo, da je podjetje lani zabeležilo izgubo v višini 385 tisoč evrov. Rdeče številke želi komunalno podjetje pokriti z morebitnim pozitivnim poslovanjem v prihodnjih letih oziroma z naknadnimi vplačili družbenikov, torej občin ustanoviteljic. Podjetje, ki je v zadnjem času svojim osnovnim dejavnostim dodalo še dodatno, in sicer upravljanje s parkirišči in parkirnimi hišami, že več let racionalizira poslovanje. Trenutno ima 176 zaposlenih, kar mu še omogoča kakovostno izvajanje javnih gospodarskih služb, še pred nekaj leti je imelo 210 sodelavcev. »Na kadrovskem področju varčevanje ni več možno. So pa prihranki še možni s stalnim nadzorom. Zmanjšujemo vodne in toplotne izgube, racionaliziramo distribucijski sistem, kar pomeni, da za prenos toplote ali vode porabljamo manj energije.« 1,6 milijona evrov za subvencije KP Velenje se z velenjsko in s šoštanjsko občino že nekaj časa pogaja s Termoelektrarno Šoštanj glede cen toplotne energije. Dogovor naj bi bil po besedah Škarje znan v začetku prihodnjega leta. »To, da se višajo cene emisijskih kuponov in da je za toploto na voljo vedno manj brezplačnih emisijskih kuponov, nam ne gre v prid. Stroški naraščajo. Potrudili se bomo, da bomo ceno toplote zadržali na sedanji ravni.« Trenutno cena za nakup megavata toplotne energije znaša 21,16 evra. Da občani ne občutijo podražitev, KP Velenje del najemnin namenja za subvencijo cen. Za subvencije trem področjem gospodinjskega odjema porabi kar 1,6 milijona evrov. Subvencionira ceno toplotne energije, ceno omrežnine pitne vode in ceno najema grobnih mest. Po besedah Škarje prodane količine vode in toplote padajo, pada tudi priključna moč daljinskega ogrevanja. Na spremenjene razmere se v podjetju prilagajajo z racionalizacijo poslovanja, zmanjševanjem števila zaposlenih in s povečevanjem storitev na trgu. Na trgu trenutno pridobijo približno 15 odstotkov prihodkov. Da bi uporabnikom še naprej omogočali oskrbo s komunalnimi dobrinami po sprejemljivih cenah, razmišljajo tudi o morebitnih novih dejavnostih. Morda bodo ustanovili lastno polnilnico vode ali za občine ustanoviteljice opravljali še katero od skupnih služb, kot je na primer upravljanje z občinskimi stanovanji. TS o" o o >ai o O Ш d) ■o O) C Ф o > O "O ra СЧ o cJ o ra N >1/1 2 r-: v ><® o ra ' o o > ■Q o O C C Ш l/l . Ф E N ^ 3 Ф Ћ z Čarobni december v Velenju Velika glasba za male otroke \J I.« - Komorni ansambel Hiše kulture Celje Slovenska VELENJE - S prižigom praznične razsvetljave so v Velenju zadnji petek v novembru stopili v mesec, ki bo postregel z obilico dogodkov. Gre za lutkovne predstave, koncerte, praznični sejem in še marsikaj. Prireditve prireja Festival Velenje s številnimi soorganizatoji. Festival Velenje ob sobotah dopoldne pripravlja Čarobne sobotnice z lutkovno-gledališko ponudbo, namenjeno najmlajšemu občinstvu. To soboto bo premierna uprizoritev predstave z naslovom O psičku in muci, ki jo bo uprizorilo Lutkovno gledališče Velenje. V znamenju lutk bodo tudi prihodnje decembrske sobote. Novoletna družinska predstava bo v petek, 27. decembra, ko se bo Gledališče Celje predstavilo z gledališko predstavo Heidi. Sobotno dopoldne, 14. decembra, bo v Cankarjevi ulici v znamenju Prazničnega sejma drobnih daril in dobrot, kjer bodo obiskovalci na stojnicah lahko kupili ročno narejena darila, domače kulinarične dobrote in vstopnice za praznične dogodke Festivala Velenje. Osrednje praznično stičišče s kulturno in z zabavno ponudbo za mlajše in starejše bo tudi letos na Velenjski promenadi pred sodiščem. Gre za Čarobno promenado, ki bo svoja vrata odprla v petek, 20. decembra, ob 18. uri. Obiskoval- ci bodo lahko spremljali Svetlobno poezijo Čupakabre, pozdrav dedka Mraza, sledil bo koncert Letečih potepuhov. Vse do 29. decembra se bodo večerni koncerti začenjali ob 19. uri. Dva popoldneva bodo gostili predstavi za otroke. Za okrasitev prazničnega prizorišča bo poskrbela Galerija Velenje s tehnično pomočjo tamkajšnjega mladinskega centra. Galerija Velenje bo v četrtek, 5. decembra, odprla galerijsko umetniško promenado, prodajno razstavo umetniških izdelkov mlajših ustvarjalcev Saša regije in priznanih slovenskih umetnikov. V Kinu Velenje bo med 23. in 27. decembrom na ogled cikel filmov za otroke in odrasle. December bo skupno popestrilo približno sto dogodkov, ki jih Festival Velenje pripravlja z različni organizatorji, in sicer z mestno občino, Zavodom za turizem Šaleške doline, Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjske-ga, Medobčinsko zvezo prijateljev mladine, Muzejem Velenje, s tamkajšnjo knjižnico, z mladinskim centrom in drugimi. Vrhunec prazničnega dogajanja bo silvestrovanje. V novo leto bodo na Titovem trgu skočili s skupino Pop Design, še prej bodo s Plesno šolo Spin pripravili silvestrovanje za otroke. TS V Novi Cerkvi novo naselje VOJNIK - V Novi Cerkvi pri Vojniku je načrtovana gradnja novih družinskih hiš. Gre za deset enostano-vanjskih hiš, ki naj bi bile postavljene v severnem delu naselja, in sicer v neposredni bližini šole. Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki sprejeli podrobni prostorski načrt območja, kjer bodo lahko občani gradili nove domove. »Interes občine je, da na območjih, kjer so po njenem prostorskem načrtu predvidena stavbna zemljišča, občani zares gradijo,« pravi župan Branko Petre. To pomeni, da v občini ne želijo, da bi imeli lastniki ta zemljišča zgolj za »rezervo«. Projekt v Novi Cerkvi je zasebna naložba domačina. Po podatkih krajevne skupnosti je za gradnjo hiš v tem kraju veliko zanimanje. BJ ljudska glasba : gostom preseneč _ Št. 49, 5. december 2019 IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŠMARJE PRI JEŠAH - Družina Jurše na prvo adventno nedeljo v novi hiši Na pogorišču s pomočjo dobrotnikov zrasel nov dom Ko so škarje prerezale trak pred novozgrajeno hiško, so se marsikomu orosile oči. Za Juršetovimi je najtežjih deset mesecev v njihovem življenju. Ko je v januarski noči hišo v Polžanski Gorci zajel ogenj, je petčlanska družina uspela rešiti le gola življenja. »Ostal mi je le telefon, s katerim sem poklicala gasilce,« se spominja Majda Jurše. Manj kot leto pozneje ima spet svoj dom. SAŠKA T. OCVIRK Hiša je bila povsem uničena. Suhoparno poročilo o škodi v višini 60 tisoč evrov še zdaleč ni v celoti povzelo katastrofe. Staro reklo, kdor hitro da, dvakrat da, se je spet potrdilo. »Takoj po nesreči nam je šmarska občina pomagala z dva tisoč evri. To nam je zelo veliko pomenilo. Zgoreli so nam namreč tudi vsi dokumenti in vse bančne kartice, v prvih dneh smo bili res brez vsega, tudi brez vsakega evra, da bi šli v trgovino po kruh,« pravi Majda. Občina jim je ponudila tudi začasno stanovanje v Šmarju, a se je družina odločila, da bo ostala na svojem. Nedaleč od domačije ima namreč manjšo »gorco«, ki jo je za silo usposobila za bivanje. »Čeprav je bilo tesno, smo ostali skupaj. Ker smo začeli dom obnavljati že takoj po požaru, smo želeli biti tudi čim bližje gradbišču, da nismo izgubljali časa in denarja s prevozom.« Ko se Juršeto-vi ozirajo nazaj, skoraj verjeti ne morejo, da jim je s pomočjo dobrih ljudi uspel tako izjemen podvig. »Ljudje so denar darovali na račun lokalnega Rdečega križa, s SMS sporočili, v Krambergerjev sklad, vključil se je Radio 1, Vitli Krpan so prispevali ob odprtju novega gostišča, vključili so se člani društva za celiakijo in mnogi drugi. Tako se je nabralo več kot 20 tisoč evrov.« Življenje se vrača v stare tirnice Pri delu so roke zavihali sorodniki, znanci, prijatelji in tudi popolni tujci. Skupaj so prvo ploščo vlili že dva tedna po požaru. Čez dva meseca je bila hiša že pod streho. Ko so v začetku novembra namestili centralno peč, je bila luč na koncu tunela že zelo svetla. »Ogromno podjetij nam je gradbeni material podarilo ali nam namenilo občuten popust, veliko domačinov je darovalo drevesa za ostrešje, gasilci so nam pomagali les pripeljati. Bilo je res ogromno dobrotnikov, brez katerih nam v desetih mesecih hiše nikakor ne bi uspelo postaviti,« je ganjena sogovornica. Majda, sicer samostojna podjetnica, je v tem letu svoje podjetje postavila povsem na stranski tir. Njen mož Vladimir je sladkorni bolnik, ki ga bolezen že nekaj let hudo preizkuša. Z njima živijo še sin Kivi, snaha Petra in njun sinček Nik, ki je imel v času požara komaj dva meseca. V tem letu je bila mlada družina zaradi vsega dela še najbolj prikrajšana za skupni čas.« Letošnji advent je zato zanje prelomnica na vseh ravneh. Majda ne skriva utrujenosti in hvaležnosti, da se življenje končno vrača v stare tirnice. »Na odprtje in blagoslov hiše so bili vsi povabljeni. Za tiste, ki niso mogli priti, vrata našega doma ostajajo odprta. Verjamem, da bodo prazniki letos pri nas zelo živahni.« Polepšalo jih bo predvsem zavedanje, da je na svetu veliko dobrih ljudi, ki znajo videti sočloveka v stiski. »Ob vsem skupaj si želimo samo še zdravje,« hvaležno zaključi Majda Jurše. Foto: Žiga lah koštomaj Trajnostna mobilnost danes in jutri CELJE - V Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko ŠCC je bil strokovni posvet o trajnostni mobilnosti danes in jutri. Na posvetu so bili med drugim tudi predstavniki direktorata za kopenski promet z ministrstva za infrastrukturo, predstavniki Slovenskih železnic in občin. Da bi trajnostni mobilnosti odprli pot, je treba odpraviti njene t. i. zaviralce, pravi mag. Roman Krajnc iz Šolskega centra Celje: »Pojavljajo se anomalije, ki časovno še vedno podaljšajo vožnjo vozil in s tem onesnaževanje okolje. Na primer nepotrebno čakanje na semaforiziranih križiščih v času neobremenjenosti križišča. Treba bi bilo uvesti t. i. pametna semaforizirana križišča ali zgraditi več krožnih križišč, kjer se praviloma vozila brez zastojev vključujejo v promet. Drugi primer je uvajanje linij mestnega javnega potniškega prometa skozi naselja in ne ob njih.« SŠol Na razpis po denar za prenovo telovadnice TABOR - Občina Tabor želi prenoviti precej iztrošeno telovadnico v tamkajšnjem domu krajanov. Polovico sredstev bo zagotovila v proračunu, polovico bo skušala pridobiti s prijavo na razpis Fundacije za šport. Taborski občinski svetniki so na novembrski seji prižgali zeleno luč za izvedbo projekta prenove dotrajane telovadnice v domu krajanov. Občinske službe so v prvi polovici novembra projekt prijavile na javni razpis Fundacije za šport. Ta bo za sofinanciranje gradnje športih objektov in površin za šport v naravi v prihodnjem letu namenila približno dva milijona evrov. V Taboru želijo v telovadnici obstoječo in močno dotrajano plastično maso zamenjati s parketom, zamenjati želijo tudi dvoje vrat. Telovadnico bodo tudi sveže prepleskali, namestili bodo nove zaščitne stenske blazine in dokupili ustrezno športno opremo. Vrednost investicije je ocenjena na približno 44 tisoč evrov. V občini upajo, da bodo na razpisu uspeli pridobiti polovico potrebnega denarja. Ali bodo pri tem uspeli, bo predvidoma znano marca prihodnje leto. Če bodo uspeli zagotoviti denar, bodo že spomladi izvedli tudi javno naročilo za izvajalca del. Ta bi lahko začel telovadnico prenavljati julija 2020. LKK 10 KULTURA St. 49, 5. december 2019 3. festival Kamra Najbolj brane so zgodbe o celjskih gostilnah V Osrednji knjižnici Celje so pretekli teden organizirali tretji festival Kamra. Vsako leto se uredniki regijskega portala Kamra trudijo, da pripravijo večje število vsebin in zaradi njihove pestrosti se povečuje obisk strani. Fotografija celjskih košarkašic s trenerjem Zmagom Sagadinom ima na strani največ ogledov. BARBARA GRADIČ OSET Regijski portal Kamra je spletno mesto, ki od leta 2006 združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Od leta 2011 za portal skrbi Osrednja knjižnica Celje. Nameni festivala Kamra so bili pregledati razvoj portala, predstaviti uspešne projekte v povezavi z njim ter še tesneje povezati sodelavce portala. Na dogodku so predstavili nekaj najuspešnejših projektov, povezanih s portalom Kamra. Posebej so navdušeni, da ima spletno mesto precej boljši obisk kot pred leti. »Leta 2016 je Kamra dobila novo spletno podobo in nova spletna stran nam je omogočila povezovanje z družbenimi omrežji, kot sta Facebook in Twitter. S tema omrežjema dobivamo nove uporabnike. Nov portal je prinesel možnost povezovanja vsebin z zemljevidom, kar pomeni, da se lahko uporabnik s pomočjo zemljevida odpravi do mesta, kjer je bila fotografija posneta,« je povedal urednik Kamre Robert Ožura. Na festivalu so med drugim predstavili primere dobrih praks na družbenem omrežju Facebook: Robert Reich je predstavil zelo uspešen projekt Rogaška Slatina nekoč, Boštjan Vrščaj je avtor projekta Laško in Lašča-ni nekoč in Srečko Maček je predstavil, kako je lahko zbirka Stare vedute in fotografije Celja priložnost povezovanja med različnimi uporabniki. Nov portal Kamra je prinesel tudi možnost prilagajanja mobilnim napravam. Danes s pomočjo mobilnih naprav pogosteje dostopamo do spletnih vsebin in po statističnih podatkih je dostop na spletni portal Kamra s pomočjo mobilnih naprav enakovreden dostopu s pomočjo računalnika. Naj vsebine Lani so zabeležili 2,5 milijona klikov na spletni strani. Uporabniki, ki obiskujejo Kamro, so različnih generacij. »Starejša generacija še posebej lepo skrbi za odnos do kulturne dediščine. Na Kamri lahko najdemo zgodbe, ki so značilne za posebna območja,« je še dodal Robert Ožura. Na Celjskem je zelo priljubljena vsebina o celjskih gostilnah, ki so bile nekoč zelo obiskane in priljubljene. Tovarna avtomobilov Maribor je sploh najbolj obiskana podstran. »Največkrat obiskana fotografija na portalu je slika celjskih košarkašic iz 70. let prejšnjega stoletja s trenerjem Zmagom Na fotografiji z največjim številom ogledov so celjske košarkašice s trenerjem Zmagom Sagadinom (Foto: arhiv Kamre) Sagadinom. Na fotografiji je med drugim tudi Lilijana Praprotnik Zupančič oziroma Lila Prap, znana celjska ilustratorka in pisateljica,« je povedal Ožura. Obiskovalci pogosto pokukajo v Album Slovenije. V njem so objavljene stare fotografije, ki jih različni uporabniki delijo širnemu svetu. Osebna zgodovina zanima ljudi Zadnja štiri leta tudi na Kamri obeležujejo spomin na prvo svetovno vojno, zato so organizirali akcijo zbiranja fotografij in predmetov iz prve svetovne vojne. »Naredili smo več kot sedem tisoč skreniranih fotografij, tako imamo na spletni strani zaenkrat dva tisoč zapisov, povezanih s prvo svetovno vojno,« je zaključil Ožura. Poslanstvo portala je približati kulturno dediščino širšemu krogu Slovencev in promovirati vsebine lokalnih kulturnih organizacij in splošnih knjižnic. Po vsakoletnem višjem obisku porta-la se zdi, da je zanimanje za našo preteklost, ki je povezana z osebnimi zgodbami, precej veliko. Foto: GrupA Glavni urednik spletnega portala Kamra Robert Ožura Nova pesniška zbirka Spomini srca Celjan Marjan Goručan je izdal svojo prvo pesniško zbirko, ki jo je poimenoval Spomini srca. Marjan Goručan se je rodil v Loki pri Žusmu v kmečki družini. Po osnovni šoli se je preselil v Celje, kjer se je zaposlil in poročil, si ustvaril družino in se tudi upokojil. Kot upokojenec ima zdaj več časa, zato rad hodi v hribe in rad bere ter tudi piše. Ob priložnostih je vedno rad pisal pesmi. Prijateljem so se zdeli njegovi pesniški izdelki dobri in so mu svetovali, jih naj poveže v pesniško zbirko. »Pesmi so nastajale trideset let. V devetdesetih letih sem zbolel in sem bil precej dni v bolnišnici. Ker nisem mogel ničesar drugega delati, sem začel pisati spomine na dom, mladost, kako sem izgubil starše, kako sem se znašel v novem okolju, kako sem se zaljubil, si ustvaril družino,« je razložil nastajanje pesmi Marjan Goručan. V knjigi Spomini srca je zbranih 186 pesmi z različno tematiko. Pesmi so preproste in govorijo o domu, domovini, planinah, veri in ljubezni, kmečkem okolju pod Žusmom. Marjan Goručan je pesniško zbirko najprej predstavil pred nekdanjimi domačini v Dobrini in glede na polno dvorano tamkajšnjega večnamenskega prostora se zdi, da so bili veseli njegove nove prostovoljne zaposlitve. Prav tako se je precej sokrajanov udeležilo predstavitve v Celju. BGO Natečaj za ljubezensko zgodbo Dekleta iz društva Živa kreativa so se odločila, da bodo močno ljubezensko zgodbo o Frideriku in Veroniki dopolnila s sodobnimi ljubezenskimi zgodbami. Organizirala so natečaj, znotraj katerega zbirajo ljubezenske zgodbe, ki so se zgodile v Celju. Dekleta želijo, da z njimi delite najlepše ljubezenske trenutke. Kje se je zgodil vaš? Je bil to prvi poljub na klopi v parku, zaroka na gradu ali ste svojo ljubezen srečali med koncertom v Kljubu? Zapišite svojo zgodbo in jo pošljite na drustvozivakreativa@ gmail.com ali jo oddajte v škatlico, ki jo najdete v Kavarni Miško Knjižko, Boho butiku, Mestnem kinu Metropol ali Krčmi tamkoučiri. Zbrane zgodbe bodo objavile na spletni strani. Želijo si tudi, da bi zemljevid Celja opremile s točkami, kjer so se zgodile vaše ljubezenske zgodbe. Zaključek celotnega dogajanja bo 8. decembra ob 17. uri v Kofein teatru, ko bosta Boris Zgonc in Nuša Komplet Peperko pripovedovala zgodbe o poželenju in fantaziji. Večer sta poimenovala V buduvarju skrivnosti. BGO St. 49, 5. december 2019 KULTURA 11 50 let Moškega pevskega zbora Planina Z elektriko je prišla tudi kultura Kulturno udejstvovanje ima na Planini pri Sevnici dolgoletno zgodovino, ki jo bogati tudi Moški pevski zbor Planina. Sprehod po bogati zgodovini so pripravili v polni dvorani kulturnega doma. V dve uri trajajočo prireditev so le stežka strnili vse pohvale in zahvale. BARBARA GRADIČ OSET MPZ Planina je bil ustanovljen leta 1969 kot sekcija Prosvetnega društva Planina. Glavni pobudnik je bil kulturni organizator Ludvik Senica. Ustanovna člana sta bila poleg Senice še Janez Šmid in Srečko Vouk. Decembra 1969 so imeli fantje pod vodstvom učiteljice Franje Jazbinšek v prostorih gasilskega doma prve vaje. Prve pesmi, ki so se jih naučili peti po notah, so bile Moja kosa, Bohor je vstal, Kaj bi te vprašal. Kasneje so se pevci prestavili v tamkajšnji zdravstveni dom, nekaj časa so imeli vaje kar v čakalnici doma. Zdaj že nekaj let vadijo v prostorih krajevne skupnosti. Posamezniki, ki so obdržali zbor V petdesetih letih se je v zboru zvrstilo približno 70 pevcev. V svojih najboljših časih je bil zbor precej številnejši, pogosto je bil njegov obstoj zelo na preizkušnjah. »In ravno v teh kritičnih trenutkih se je pokazalo, da so bili med člani redki posamezniki, ki so zbrali dovolj poguma, moči in trme ter vztrajnosti, da so voz potegnili naprej. Med te posameznike sodi dolgoletni še dejaven član, ki je član zbora 45 let, Frenk Špan, ki ga odlikujejo kirurška natančnost pri financah, spoštljiv odnos do vseh, tudi drugače mislečih ter izjemna vztrajnost in prizadevanje za skupno dobro,« je na slovesnem večeru izpostavil Ludvik Vouk, ki zbor vodi 18 let. Frenk Špank je za svoj doprinos k delovanju zbora prejel priznanje Zveze kulturnih društev Šentjur. Zdajšnji in nekdanji člani zbora so zapeli pesem Slovenec sem. (Foto: Katja Jazbinšek) Člani so še posebej zadovoljni, da se jim je v zadnjem času pridružilo še nekaj mladih pevcev, kar jim je ponu- zbora. Matej Romih vodi zbor zadnjih 27 let ter je oseba, ki je pripomogla, da je zbor obstal. »Matej je uspel v vsakem od sobnosti, da razvijemo svoj talent,« je dodal Ludvik Vouk. Ob koncu prireditve je vodja šentjurske izpostave Anita Koleša podelila Gallusove značke. Častni znački za več kot 30 let udejstvova-nja sta prejela Anton Tisel in dilo dober obet za delovanje nas prepoznati meje in spo- sklada za kulturne dejavnosti Matej Romih. Bodi to, kar si Maša Grošelj, Aljoša Koltak in Andrej Murenc (Foto: Jaka Babnik) Mlada dramaturginja gre po Cankarjevih poteh Kadar je v gledališču krstna izvedba novega slovenskega besedila, je to poseben praznik. Zato so v Gledališču Celje v teh dneh še posebej praznični in veseli, da so pretekli petek krstno uprizorili komedijo Vsak glas šteje dramatičarke Ize Strehar. Pod režijo se je podpisala Ajda Valcl. Besedilo je bilo nagrajeno z nagrado žlahtno komedijsko pero 2018. Mlada dramaturginja, 27-letna Iza Strehar, je na AGRFT diplomirala iz dramaturgije in magistrirala iz scenaristike. Za temo komedije Vsak glas šteje je izbrala predvolilno politično zakulisje. Čeprav je v slovenskem prostoru veliko tem, iz katerih bi se lahko vsakodnevno smešili, se le malo dramaturgov odloči za pisanje politične satire. »Zanimivo je, da smo glede dramatike dediči Ivana Cankarja in njegove politične satire. Toliko bolj je hvalevredno, da se je Iza Strehar lotila korporativnosti in stricev iz ozadja, in sicer s temami, s katerimi se vsakodnevno srečujemo v slovenskih medijih. Mislim, da v tej satiri prepoznamo junake iz dnevnega političnega okolja,« je povedala dramaturginja Alja Predan. Igra se norčuje tako iz lobističnih mrež, medijev, vplivnih povezav, kratkotrajnega uspeha in slave, ki ju omogočajo mediji, starih stricev iz ozadja in tako ime- Na gradu Komenda je še do 9. decembra na ogled razstava fotografij Fotografske sekcije društva Dobra ideja z naslovom Ju-bi-ju ali Bodi to, kar si. Avtorji razstave so Jurij Žohar, Bina Plaznik in Julija Žohar. Oče, mati in hči se predstavijo vsak s svojo obliko vizualne komunikacije, ki jo izrazijo s fotoaparatom in optičnim čitalnikom. Kot je pojasnila soavtorica Bina Plaznik, se je Jurij Žohar, ki je sicer glasbenik, fotografije lotil nekoliko bolj tehnično in je želel v objektiv ujeti naravni pojav strele, zanimala ga je tudi makrofotografija. Sama na razstavi predstavlja svoj romantičen pogled na svet, rdeča nit njenih fotografij je narava. Na razstavi so tudi izdelki njune triletne hčere Julije, ki sta jo starša hitro vpeljala v svet ustvarjanja. »Velikokrat se zgodi, da mora mami hitro še nekaj narediti in se nima časa ukvarjati z radovedno triletnico. Rada je opazovala, kako deluje optični čitalnik, in tako sem ji enkrat dala navodila, naj še sama ustvari kompozicije,« razlaga Plaznikova. LKK, foto: TT novanih novih obrazov, seksizma in celo zagledanosti v odrešitev new age receptov o zdravem življenju. »V našem primeru sta vključena nekdanji politik in njegova desna roka, ki kot spoštovani osebnosti nastavljata kadre v politiko in na ta način zadovoljujeta zasebne interese,« je dodala režiserka Ajda Valcl. Padle maske Duhovita politična satira, kakršnih pri nas ni v izobilju, se dotakne provincialne plemenske povezanosti, kjer se vsi poznamo in je vse mogoče. »Moč satire je udarna, ker smeši, kar je akutno in problematično v družbi. To je vedno dobrodošla stvar, da si nastavimo ogledamo. Da ne postanemo samozadostni,« je razložila Alja Predan in dodala, da ji je še posebej ljubo, da se je tako mlada avtorica spopadla s politično kuhinjo. »Res je nenavadna stvar, da je tako mlado avtorico navdušila politika. Nenavadno je tudi to, da mladi berejo in se zanimajo za politične zadeve, a dejstvo je. Kot mi je povedala Iza Strehar, je bila povod za pisanje besedila knjiga Zdenka Roterja Padle maske, v kateri opisuje nekatere mehanizme, ki so se dogajali znotraj naše politike.« BGO V naslovu fotografske razstave Bodi to, kar si ali Ju-bi-ju se skrivajo začetnice imen avtorjev - Jurij, Bina in Julija. 12 NASA TEMA St. 49, 5. december 2019 Ko se nenadoma zgrudiš... sredi mesta: kdo je pomagal? Ljudem bi moralo biti mar Podatki Visoke zdravstvene šole v Celju kažejo, da je znanje oživljanja v nestrokovni javnosti v Sloveniji zelo slabo. Glede na zadnje podatke začne na terenu v Sloveniji oživljati približno 30 odstotkov ljudi. V bolj osveščenih delih Evrope začne takoj oživljati od 50 do 70 odstotkov laikov. Defibrilacija v 3 do 5 minutah po zastoju srca lahko poveča delež preži-r velih na 50 do 70 odstotkov. Ker je uspešna le v prvih nekaj minutah po srčnem zastoju, morajo temeljne postopke oživljanja - vključno z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja - ki jih je treba opraviti pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči, poznati vsi. A jih ne. Še več, večina danes sploh ne ve, kje so v določenem V Sloveniji vsako leto približno 1.600 ljudi doživi srčni zastoj, v Mestni ^^И občini Celje 40 do 50. To pomeni, da se lahko zgodi, da se bo danes kdo ^^ od vaših sorodnikov, znancev, sodelavcev nenadoma zgrudil in potreboval vašo pomoč. Ta mu lahko reši življenje. Ali tudi ne, če se ne boste odzvali hitro. Hitro pomeni v nekaj sekundah. Ne minutah. Preverili smo, koliko ljudi bi v Celju pomagalo rešiti življenje fantu, ki se je nenadoma zgrudil. Odšli smo na mestne ulice in bili s študentom Visoke zdravstvene šole v Celju Davidom Drljačo presenečeni. Najprej je mimo na tleh ležečega študenta mirno odšla gruča najmanj dvajsetih mladih. »Na malico moramo, nujno,« so komentirali. Čeprav so k njemu dokaj hitro pristopili drugi mimoidoči, so minevale sekunde, ki bi lahko bile usodne za bolnika na tleh, če padec ne bi bil zaigran. Nauk zgodbe? Ljudem bi moralo biti bolj mar za sočloveka. Foto: SHERPA SIMONA SOLINIC Defibrilatorji so, a so slabo označeni Pri nenadnem srčnem zastoju, ki se zgodi izven zdravstvenih ustanov, je ključnega pomena uporaba defibrilator-ja. V Visoki zdravstveni šoli v Celju so študenti s Koronarnim klubom Celje preučili lokacije in oznake defibrila-torjev v mestni občini Celje ter ugotovili, da je večina defibri-latorjev neustrezno označena, opozorili so tudi na njihovo nedostopnost. »Podatki o namestitvah lokacijah defibrilatorjev (AED--baza Slovenije) je na voljo na svetovnem spletu, a seznam ni popoln in se ne posodablja, hkrati zaradi stresne situacije tudi ni primerna oblika pridobivanja informacij,« dodaja vodja projekta dr. Roman Pa-režnik, dr. med., znanstveni sodelavec Visoke zdravstvene šole v Celju. Študenti so v svoji raziskavi ugotovili, da je na območju celjske občine vsaj 62 defibrilatorjev, vendar lokacije niso ustrezno označene. »Vsi defibrilatorji tudi niso dostopni 24 ur, ampak praviloma le v času, ko določena organizacija, kjer so nameščeni, deluje. Zato smo izdelali predlog, kako izboljšati dostopnost do defibrilatorjev in kako jih bolje označiti. Predlagali smo tudi dodatne lokacije, kjer bi bilo dobro, da bi v Celju bili defibrilatorji. Med drugim so to Mestno pokopališče Celje, kjer je več ljudi, tudi starejših, nato območje Nove vasi in bližina Letnega kopa- lišča Celje. Te predloge smo nato poslali v Mestno občino Celje,« dodaja Parežnik. V tem času naj bi občina na podlagi teh pobud po naših podatkih že stopila v stik z lastniki, kje so javno dostopni defibrilatorji, in jim omogočila boljše oznake le-teh. »Menim, da večina ljudi teoretično dovolj dobro pozna postopek oživljanja, problem je, ko je treba pristopiti k žrtvi sredi mesta ali v gneči ljudi. Takrat nastanejo psihološke zavore zaradi strahu, da ne bodo ravnali pravilno. Strah ni upravičen, ker v situaciji, ko se ne- V nekaterih državah je učenje oživljanja obvezno že v osnovnih šolah, medtem ko se v drugih državah to V I V • • KI* • šele počasi uvaja. Najpri-komu mernejša starost otrok za ustavi začetek izobraževanja s4seene o oživljanju je 12 more biti,« let. dodaja Pare-žnik. Poudarja, da bi morala družba biti bolj osveščena. Več bi moralo biti tako imenovanih osvežitvenih tečajev iz prve pomoči tako med ljudmi in v podjetjih. »Odgovorna družba bi morala o namestitvi defibrilatorjev razmišljati že pri izdelavi urbanističnih načrtov, zaenkrat je na žalost to prepuščeno posameznikom,« meni sogovornik. kraju ali občini nameščeni defibrilatorji. Na spletu obstaja tako imenovana baza defibrilatorjev v Sloveniji, a je stran v teh dneh nedostopna. Iskali smo tudi skupen seznam defibrilatorjev v Celju, a ga na spletu nismo našli. Edini vir podatkov je Fa-cebookova stran AED v Celju, kjer nadebudni študenti visoke šole za zdravstvo objavljajo lokacije defibrilatorjev v Celju. V akciji, ki smo jo izvedli s študentom Visoke zdravstvene šole v Celju Davidom Drlja-čo, smo preverili, kdo in kako bi pomagal v primeru, če bi se človek zgrudil sredi mesta. Tudi 15 metrov od javno nameščenega defibrilatorja marsikdo ni vedel, da bi mu, če David ne bi dihal, lahko pomagal z njim. Z lokacijami Davidovovih padcev smo zajeli območja, kjer je defibrilator v neposredni bližini, kjer je v okolici veliko ljudi, starejših in mlajših. Zahvaljujemo se Visoki zdravstveni šoli v Celju, Regijskem študijskem središču v Celju in študentu 1. letnika Visoke zdravstvene šole Celje Davidu Drljači, da je bil pripravljen sodelovati z nami. S tem je tudi sam opazil, kako bi ljudje odreagirali v dejanski sictuaciji: »Ni bilo prijetno. Predvsem zato, ker sem opazil, da veliko ljudi ni pomagalo. Stojijo, se pogovarjajo, čeprav sem padel točno pred njimi ... Sporočam jim, da v takšni situaciji morajo pomagati. Vsaka sekunda šteje. Če nekdo leži sredi mesta na tleh, verjetno ni tam kar tako! Da nekomu pomagaš, je najpomembnejše. S tem rešiš življenje. Ljudje se morajo tega zavedati!« Po podatkih Glavni morilec Slovenskega rea- V Visoki zdravstveni šoli v Celju so lani začeli usposabljati osnovnošolce o temeljnih postopkih oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilator-ja. V preteklih mesecih so brezplačne delavnice o temeljnih postopkih oživljanja izvedli v 16 osnovnih šolah na Celjskem ter usposobili več kot 1.500 osnovnošolcev in približno 150 učiteljev. Na Teharjah je defibrilator nameščen tudi na stavbi nekdanje stare šole oziroma sedanjega Izobraževalnega centra Štore in Pošte Teharje. Pred meseci so ga neznanci celo ukradli, vendar je zdaj na tem mestu nova naprava. v Celju ni rak, ampak srčni infarkt »Glavni morilec v Celju ni rak, ampak možganske in srčne kapi, predvsem srčna kap,« kratko in jedrnato pove predstojnik Kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Ce lje Dragan Kovačič. nimacijskega sveta je srčni zastoj, ki ga oseba doživi zunaj bolnišnice, vzrok za približno 8,5 od stotka vseh smrti letno. V 60 odstotkih se srčni zastoj zgodi doma. Dobra stvar je, da je celjska bolnišnica to jesen v svoje delo uvedla dve izjemni novosti - pripravljenost ekipe v Celju za primere srčnih zastojev (vseh bolnikov tako zdaj ne vozijo v Maribor ali Ljubljano) in tako imenovano EMCO-metodo z zunajtele-snim obtokom krvi v primeru nujnih posegov na srcu. Toda bolnik mora biti takrat že v Oktobra so 24 ur javno dostopen defibrilator namestili tudi pred Koronarni klub Celje na Gledališkem trgu 7 v Celju. »Vsaka namestitev defibrilatorja v mestu je zelo pomembna za ljudi. Ti morajo biti seznanjeni, kje so te naprave v njihovi bližini in ali so dostopne ves čas. Na žalost se kdaj zgodi, da kakšen defibrilator izgine, vendar takšna tatvina pomeni, da nekomu, ki bi imel takrat srčni zastoj, ne bi mogli pomagati. S tem mu na nek način odvzamemo življenje,« pravi vodja strokovnega sveta Koronarnega kluba Celje prim. Janez Tasič, dr. med. bolnišnici. Do tega trenutka je ključna pomoč tistih, ki bolnika prvi opazijo. Kovačič poudarja, da srčnega infarkta nihče ne more napovedati. V zadnjem obdobju je srčni zastoj v Celju doživelo več mlajših ljudi, rojenih med letoma 1970 in 1980. Torej infarkt ne izbira. »Zadene lahko vsakega,« dodaja Kovačič. »Ključna je prva pomoč. Človek ob srčnem zastoju samo pade. Enostavno pade. In to je trenutek, ko se začne odštevanje časa. Ne samo do prihoda zdravnika in reševalne ekipe, ampak do uporabe defibrilatorja. Vsako minuto se bolniku odšteje 10 odstotkov možnosti za preživetje, če ni pravočasne pomoči. Oživljanje samo podaljšuje čas in pomaga ohraniti delovanje možganov. Defibrilator je nujen,« dodaja Kovačič. In poudarja, da bi morala obstajati posebna mobilna aplikacija, ki bi osebo lahko vodila do najbližjega defibrilatorja v njenem okolju v primeru pomoči ob srčnem zastoju. NASA TEMA 13 Prvič je David »zaigral« srčni infarkt pred Mestno občino Celje. Na tleh je ležal 25 sekund. V tem času je šla mimo gruča mladih. Nihče ni pristopil ali pogledal, kaj se je zgodilo. Še več, ko so šli mimo, so komentirali, da morajo »nujno na malico«. Nato so iz smeri Prešernove ulice pritekli dva policista in Senija Sadič, ki je takrat šla prav tako mimo. Policista sta takoj začela ugotavljati, ali je David v nezavesti ali brez srčnega utripa. Ustavil se je tudi moški, ki je šel mimo in dela kot reševalec, a je opazil, da gre samo za akcijo, kako se bodo ljudje odzvali. David je padel na tla le 15 metrov od defibrilatorja, ki je nameščen na zunanji strani vhoda v Mestno občino Celje. OB ROBU: Čas je za razmislek SIMONA ŠOLINIC Senija Sadič iz Celja »Videla sem mladeniča, kako je padel in obležal. Čeprav sta od nekod pritekla policista, sem vprašala, ali je treba pomagati. Ljubi bog, mladina je kar odkorakala mimo! Če ne bi pritekla policista, bi sama preverila, ali je fant še živ in ali ima srčni utrip, nato bi takoj klicala 112. Če bi bil neodziven in brez srčnega utripa, bi razmišljala, kje je v bližini defibrilator. Zdaj sicer živim v Celju, sicer sem iz Ljubljane in mi še ni znano, kje vse je ta naprava. Morda bi kdo drug vedel, ko bi pristopil pomagati. Ko vidiš, da nekdo kar pade, je velik šok. Ni mi vseeno, priznam. Prav je, da v takšnih situacijah ljudje takoj pomagajo in ne, da gredo Podatek o tem, koliko odstotkov ljudi začne v Sloveniji oživljati osebe, ki doživijo srčni zastoj, in prizori, ki smo jim bili priča na celjskih ulicah, so dovolj zgovorni. Komentar ni potreben. Nujen je le razmislek: kakšno in predvsem kako hitro pomoč bi si želel vsak, ki bi se mu to zgodilo? Kajti nikoli ne veste, kdaj vas lahko »udari« srčni infarkt. Šele takrat je želja po življenju največja, a odvisna od drugih. Zato je dobro, da se iz tega vsi naučimo biti človek do sočloveka. Dobra stvar za Celje je, da je umrljivost zaradi srčnega infarkta na našem območju najnižja v Sloveniji. Ne glede na vse kritike, ki občasno »letijo« na zdravstveno osebje in na policiste. V petek so bili ravno oni prvi na kraju, medtem ko je večina hladnokrvno gledala stran. Med oživljanjem pride do povrnitve 5 spontanega bitja so ljudje stali v neposredni Srca pri bližini, je David na tleh ležal približno 15 sekund. Takrat 40 odstotkih je pritekla Ljubinka ■ * Tarabič, ki ga je OSeD. opazila na tleh, ko je šla mimo. Poleg nje je k Davidu pristopil tudi eden od prodajalcev na tržnici in začel takoj klicati 112. Šele ko je k na tleh ležečemu pristopila Tarabičeva, ki ni oklevala, da bi mu pomagala, ko ga je opazila, so začeli ostali spraševati, kaj se je zgodilo. 1 Temeljni postopki oživljanja Ljubinka Tarabič iz Celja »Opazila sem mladeniča na tleh ter takoj prišla do njega. Potipala sem žilo na vratu in čutila, da je srčni utrip dober, tudi na njegove oči sem bila pozorna ter ugotovila, da je verjetno samo v nezavesti. Hvala bogu, da je šlo samo za akcijo! Sem sicer upokojena višja medicinska sestra, včasih sem bila zaposlena na travmatološkem oddelku v bolnišnici. Vedno se ustavim v takšnih primerih. Vedno. Ne glede na to, ali je človek star, mlad, narkoman ali pijan. Znala bi oživljati tudi brez defibrilatorja, saj gre za napravo, ki ves postopek glasno vodi.« Možnost preživetja po srčnem zastoju je danes trikrat večja kot pred 20 leti, in sicer zaradi hitrega odziva očividcev in takojšnjega nudenja prve pomoči. Tretjič je David padel pred Srednjo zdravstveno šolo Celje in v neposredni bližini bolnišnice. Kljub temu da so v bližini stali trije dijaki, ki so videli Davidov padec, je bil njihov komentar: »To pa ni dobro.« Nato so odšli. Takrat je prihitela Argentina Kryeziu, pristopila k Davidu in ko je videla, da je fant pri zavesti, začela klicati na pomoč in ali ima kdo vodo. Takrat so v trenutku pritekli ostali dijaki, ki so bili na šolskem dvorišču med odmorom in neposredno niso videli Davidovega padca, so pa slišali, kako je Argentina klicala na pomoč in takoj pritekli. Argentina Kryeziu iz Celja »Oh, kako sem se ustrašila! Hitela sem domov, nato sem videla, kako je fant padel. Tekla sem, da bi mu pomagala. Ne vem, kje je v bližini defibrilator, ampak vedela sem, da mu moram pomagati. Kakšen neverjetno hud občutek strahu sem doživela ob takšni situaciji ... Čeprav morda ne bi znala pomagati tako, kot bi po postopku morala, bi vsaj nekako zanj poskrbela. Gre za resne stvari in človek potrebuje pomoč. Potem so pristopili mladi, ki so bili v bližini in so slišali, da sem klicala na pomoč, ker sem videla, da še diha. Res so takšne stvari šok.« Temeljne postopke oživljanja izvajamo pri osebi, ki je nezavestna (neodzivna), ne diha oziroma ne diha normalno in se ne premika. Zagotovimo varnost reševalca in prizadetega. Ocenimo stanje zavesti, prizadetega nežno strese-mo za ramena in glasno vprašamo: »Ali ste v redu?« Če na vprašanje odgovori ali se premakne, ga pustimo v obstoječem položaju (če ne grozi nevarnost iz okolice), povprašamo, kaj se je zgodilo in kako se počuti, po potrebi pokličemo 112. Če se prizadeti NE odziva, poskušamo priklicati pomoč, glasno vzkliknemo na pomoč, obrnemo ga na hrbet in razpremo zgornji del oblačil, sprostimo dihalno pot tako, da mu nagnemo glavo nazaj in dvignemo brado, odstranimo samo vidne tujke iz ustne votline (tudi slabo prilegajočo se zobno protezo), opazujemo gibanje prsnega koša, preverimo, ali prizadeti diha, do 10 sekund opazujemo, poslušamo in čutimo, preden se odločimo, da prizadeti ne diha oz. ne diha normalno, če smo v dvomih, ravnamo, kot da NE diha. Če prizadeti diha normalno (ne le posamezni vdihi), ga namestimo v položaj za nezavestnega (NE pri sumu poškodb hrbtenice), pokličemo 112 ali pošljemo nekoga po pomoč, medtem nadzorujemo dihanje. Če prizadeti NE diha oz. ne diha normalno, kličemo 112 in pridobimo avtomatični defibrilator, če je v bližini, uporabimo avtomatični defibrilator, takoj ko je na voljo, začnemo zunanjo masažo srca, dlan močnejše roke položimo na sredino prsnega koša, dlan druge roke položimo nad prvo roko in preple-temo prste, da ne pritiskamo na sosednja rebra, nagnemo se nad prizadetega in z iztegnjenimi komolci pritiskamo pravokotno na prsni koš, tako da se vdre za 4 do 5 centimetrov. izvedemo 30 pritiskov prsnega koša. Povežemo zunanjo masažo srca z umetnim dihanjem: po 30 pritiskih prsnega koša sledita dva umetna vpiha. Vse to izvajamo neprekinjeno do prihoda reševalcev oziroma dokler prizadeti ne začne normalno dihati. Vir: http://www.prva-pomoc.mddsz.gov.si/ 14 KRONIKA novi tednik Št. 49, 5. december 2019 Slovenija piha 0,0 Naj bo december na cesti varen Do konca decembra bo trajala preventivna akcija Slovenija piha 0,0. Policisti bodo ves ta čas poostreno nadzorovali promet s poudarkom na odkrivanju in kaznovanju voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola ali drog. SIMONA SOLINIC Alkohol je tudi na Celjskem eden najpogostejših posrednih morilcev na cestah, saj vinjeni vozniki povzročijo največ hudih, a tudi smrtnih prometnih nesreč. »Zaskrbljujoče je, da se povprečna stopnja alko-holiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom v Sloveniji zvišuje. Letos znaša kar 1,55 promila. V primerjavi z lani se je povprečna stopnja alkoholiziranosti v času nesreče tako povišala za 0,22 promila,« pravi v. d. direktorice Agencije RS za varnost prometa Vesna Marinko. V Sloveniji je zaradi pijanih voznikov letos na cestah umrlo že 31 oseb, skoraj 700 jih je bilo zaradi njih v nesrečah poškodovanih. Vzporedno skrb vzbuja podatek, da je vedno več nesreč povzročenih zaradi vožnje pod vplivom mamil. V teh dneh bo na terenu več policistov. Ti ne bodo preverjali samo voznikov, ampak tudi gostince. »Izvajali bomo nadzor nad spoštovanjem določb Zakona o omejevanju porabe alkohola. Preverjali bomo, kje oziroma v katerih gostinskih lokalih so vozniki, ki bodo kasneje ustavljeni v poostrenem nadzoru ali kot udeleženci hujših prometnih nesreč z višjo vsebnostjo alkohola v izdihanem zraku, pred tem uživali alkoholne pijače. Poleg tega bomo preverjali, ali gostinci točijo alkohol mladoletnim osebam in alkoholiziranim Več kot petina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola. Fotografija je simbolična. V času nacionalne akcije bodo po vsej Sloveniji številne dejavnosti, preventivni dogodki in delavnice. V njej sodelujejo skoraj vse občine, ki bodo na svojem območju namestile plakate ter razdelile zloženke, s katerimi bodo opozarjale, da alkohol in volan ne gresta skupaj. Občinam je Agencija RS za varnost prometa razdelila tudi alkotesterje za enkratno uporabo. S preventivnimi akcijami bo agencija do konca leta v šolah izvedla več kot 30 delavnic o prometni varnosti. psihoaktivnih snovi terjajo ukrepanje. Voznik pod vplivom teh snovi je nezanesljiv in za promet nevaren, saj alkohol, prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi močno vplivajo na koordinacijo gibov voznika, na vidno Vinjeni vozniki največkrat povzročijo nesreče zaradi neprilagojene hitrosti, nepravilne strani oziroma smeri vožnje. Povečujeta se tudi delež umrlih v nesrečah, ki se zgodijo izven naselja, in delež nesreč, ki se zgodijo v temnejšem delu dneva. Največ smrtnih nesreč povzročijo vozniki v starostni skupini od 45. do 54. leta, sledijo jim povzročitelji, stari od 35. do 44. leta, nato vozniki, stari od 25 do 34 let. Med pijanimi povzročitelji prometnih nesreč je največ voznikov avtomobilov, sledijo pešci in vozniki motornih koles. zaznavanje prometa in na odzivni čas voznika. Trdim, da je vsaka nesreča, ki se zgodi pod vplivom alkohola, nedopustna in odveč,« pravi generalna direktorica direktorata za javno zdravje z ministrstva za zdravje Mojca Gobec. Po številu prometnih nesreč, povezanih z alkoholom, izstopata Obalno-kraška in Pomurska statistična regija. Najmanj nesreč je v zasavski statistični regiji. Spodbudni podatki prihajajo iz Pomurske, Posavske in Primorsko--notranjske statistične regije, kjer ni bilo smrtnih žrtev zaradi alkoholiziranih povzročiteljev. posameznikom, predvsem v različnih lokalih,« dodaja vodja Sektorja prometne policije v Generalni policijski upravi mag. Ivan Kapun. Vse te dejavnosti so del evropsko usklajenega nadzora Alkohol in droge, ki bo med 9. in 15. decembrom v več evropskih državah in se mu pridružuje tudi slovenska policija. »Podatki o nesrečah voznikov pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih V sklopu akcije Slovenija piha 0,0 bodo vsi, ki jih bo policija ustavila v prometu do 20. decembra in bodo napihali 0,0, udeleženi v žrebu za vstopnico za zdaj že tradicionalni koncert Policijskega orkestra z gostoma Tomislavom Jova-novićem - Tokcem (Dan D) in Neisho. Koncert bo 15. januarja 2020 v Ljubljani. Med decembrskimi treznimi vozniki bo izžrebanih 250 prejemnikov dveh vstopnic za koncert. ZA ZDRAVJE 150 Objavljamo zadnji kupon za tretjo sezono Akademije zdravega življenja! VV/ AKADEMIJA re ZDRAVEGA "■"Л1 ŽIVLJENJA Akademija zdravega življenja V; šport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alife™ Objavljamo zadnji kupon za Akademij o zdravega življenja. Samo še teden časa imate za odločitev, ali boste z našo pomočjoizboljšali svoj življenjski slog. Ekipe naše medijske hiše, 24alife in Medicine dela Krumpak smo pripravljeni na nove? izzive. Kmalu bodo opravljeni razgovori s prijavljenimi, med katerimi bosta naša partnerja izbrala skupino udeležencev, ki bo dobila najsodobnejše znanje in se naučila prijemov, kako spremeniti življenje na bolje in kako spremeniti prehranske navade. Skupina se bo naučila pravilne izvedbe vadb in ves čas imela psihološko podporo za motivacijo. SIMONA SOL IN IC Tokrat vam predstavljame Alena Pučka, ki bo vodjl interaktivne delavnices področja prehrane. Je predstavnik 24alife, kije; vi zadnjih letih sodeloval z ameriško kliniko Mayo na področju vnosa programov za zdravo aivljenje po svetu, s poudarkom na ZDA, Oceaniji in Evoopi. Delavnice se bodo v tej sezoni navezovale na poogram Dieta Mayo klinike (Mayo Cliniz Diet), ki temelji na najbolj prodajani knjigi, ki jo je sostavil dr. Donald Hensrud s klinike Mayo. »Udeleženci bodo dobili zdrave nasvete in osvojili zdrave navade. Naučili se bodo, kako pravilno slediti prehranski piramidi, kakšne morajo biti velikosti obrokov in kako vključiti športno dejavnost v svoj vsakdan,« pravi Pučko. Novoot Dodana vrednost v novi sezoni akademije se nanaša na znanje s področja ško- Alen Pučko je ml ad razis kovalec na podrsoju znanosti, ki ima bogate izlrnšnje iz tujine. Dokončal jr dodi-plomslti študij v Združenih državah Amerike in magistriral na univerzi o Glasgowu v Veliki Britaaiji iz tsi-otehnologije in menedžmenta. Je strokovnjak v ekipi 24alife s področja nojnovejših sposnanj v okviru IVI ayo diete. dljivooti aladkorja, in sicer z poudarkom na tem, kako preprečiti sladkorno bole-zeno ki je danes v Sloveniji izredno razširjena. V delavnicah bo torej mogoče izvedeti številne nasvete, kako uravnavati sladkor v telesu in preprečiti razvoj ene najnevarnejših bolezni, ki v zadnjem času dosega razmah po vsem svetu tudi zaradi nezdravega načina življenja. Skupina bo dobila tidenske izzive in invedela, kaj poč ne norobe in katere s o abso lu-tne nerosnice o prehrani, kadar želimo iz gut) iti telesno zežo. Mnogi see izgube teže lotijo napagno, kar prinsse ponovin dvig težs.»Skup ina bo dobila informacije o tem, kako nakupovati Orano, Orati dekliracije ° izbirati -avila in Jzatere zdrave prigrizke lahko zamenjamo z nezdravimi. Delavnice bodo tudi preoteta-vile številne zdoavn recepte za obroke in smutije.« Govorili bomo ca vitaminih, mineralih, razbijali mite o hrani in hujšanju. Udeleženci bodo seznanjeni s tem, kako družba in psihologija vplivata na prehranske navade. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošni uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojil zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči dovoljuje objavo svojega imena, priimka ii kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernov; 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Mayo dieta je znana po tem, da ne izključuje in izrecno ne prepoveduje določenih živil, ki so v družbi pogosto označena kot nezdrava. Prednost akademije je ta, da bodo udeleženci natančno vedel., kdaj in kako zaužiti obroke, ki morajo biti le pravilno sestavljeni. In pica ni prepovedana. Le vedeti je treba, kako sestavljena je najbolj zdrava. g Cj a s • K F-H џ vozi varno in spočitih oči ф -50% na specializirane očalne leče za vožnjo Velja do 31.12.2019.Akcije in popusti se ne seštevajo. H s ŽALEC | VELENJE | LJUBLJANA ■ CL 16 AKTUALNA PONUDBA novi tednik Št. 49, 5. december 2019 Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo 365 dni v letu 24 ur na dan Taxi Maxi Taxi Maxi je podjetje, ki poskrbi, da ste pravočasno v službi, šoli, na prireditvi ali doma. In da se varno pripeljete na zabavo ter predvsem z nje. Če potrebujete hiter, varen in zanesljiv prevoz, pokličite Taxi Maxi Celje na 070-400-300 ali 070-400-200. Dosegljivi so 24 ur na dan 365 dni v letu. Taxi Maxi s sedežem v Celju z nekaj kliki. Namestite si sodob- ima kar trinajst taksi vozil. Vozniki opravljajo prevoze po Celju in celotni Sloveniji ter tujini. Si boste praznike obarvali kje v tujini? Za prevoz na letališče oziroma z njega pokličite Taxi Maxi. Taksist vas bo odpeljal od vaših vrat in pripeljal do želene točke. Bi šli z družbo na zabavo? V podjetju Taxi Maxi imajo tudi dve vozili za šest oseb in šoferja. Če želite tak prevoz, na to opozorite pri naročilu. V hitrem tempu življenja si vsi želimo, da bi bila storitev opravljena zanesljivo in hitro. V podjetju Taxi Maxi so zelo organizirani in imajo tudi dis-pečerski center, kjer telefonist ali telefonistka ureja prevoze. V primeru, ko želite prevoz, daljši od deset kilometrov, se dogovorite z dispečerskim centrom, kjer vam bodo odobrili dodaten popust. Aplikacija v pomoč Uporabljate prevozne storitve pogosteje? Vse lahko uredite tudi no aplikacijo taksi službe Taxi Maxi Celje, ki jo lahko dobi vsak uporabnik android telefona na aplikaciji Trgovina Play. S to aplikacijo lahko vsaka stranka, ki želi taksi prevoz, vidi, kje so prosta vozila, kar je zelo enostavno in seveda hitro. Upokojenci verjetno že dobro veste, da je Taxi Maxi na vaši strani, saj so v podjetju pripravili upokojenski popust. Prav tako imajo popust tudi osnovnošolci. Ste morda Taxi Maxi opazili pred šolo? Seveda, zakaj bi vaš otrok vstajal prezgodaj, prečkal prometno cesto, če ga lahko varno v šolo in iz nje pripelje Taxi Maxi Celje? V primeru dolgoročnega sodelovanja vsakemu staršu ponujajo tudi popuste oziroma ugodnosti. Za več informacij pokličite na 070-400-300 ali 070-400-200. Taxi Maxi je prejemnik priznanja po glasovanju ljudstva za najboljši taksi v Celju. V podjetju so zelo veseli pohvale, a tudi kritike, saj lahko s tem svoje storitve še nadgrajujejo. PRENESI APLIKACIJO maxi PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI TOXI To soboto in nedeljo vam podarjajo tudi Miklavžev popust. Izrežite kuponček in ga izročite vozniku. Srečno vožnjo! MIKLAVŽEV POPUST 10 % popust za prevoze 7. in 8.12. 2019 (sobota-nedelja) 4 ' Prijazni do upokojencev Prijazne voznike Taxi Maxi najdete predvsem na železniški postaji v Celju, pri Celeia parku oziroma avtobusni postaji, pri Planetu Tuš Celje, pri Tušu v Novi vasi (pri kiosku), pri Narodnem domu in Tušu v središču Celja v Gubčevi ulici (nekdanji T oziroma sedanja slaščičarna in pekarna Rolca). Vedno vam bodo z veseljem pomagali. Na Taxi Maxi ne boste čakali dolgo. 5 do 10 minut in že bo voznik pri vas. Kako prepoznate Taxi Maxi? Po rumenem napisu na vozilu Taxi Maxi in čistem, urejenem ter tehnično brezhibnem vo- zilu. Posebej za starejše imajo tudi vozila, ki so visoka, saj vedo, da težko sedejo v nizka vozila, zato so se tudi prilago- dili upokojencem. Samo za vas torej vaš Taxi Maxi 070-400-300 ali 070-400-200 ali s pomočjo aplikacije Taxi Maxi Celje. — Kakovostna drva (bukova, mešana) • najbolj top ponudba v Savinjski regiji • brezplačna dostava na dom* • možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej * Brezplačna dostava po Savinjski regiji. HttMBd Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE 03 703 122 440 _ E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net ZAPOSLOVANJE 17 TRGOTUR Prodajalec - kolorist (m/ž) (Žalec) Pričakujemo urejeno, zanesljivo, natančno in komunikativno osebo, veselje do dela s strankami, osnovno poznavanje dela z računalnikom, dober vid (predvsem ločevanje barv), vozniški izpit B-kategorije, delovne izkušnje niso pogoj. Nudimo zanimivo in dinamično delo v sproščenem timu, zaposlitev za določen čas in podaljšanje za nedoločen čas, udeležbo na strokovnih izobraževanjih, stimulativno nagrajevanje, koriščenje ugodnosti za zaposlene. Prijave zbiramo do 19. 12. 2019. Spekter, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Avtoličar (strokovnjak) (m/ž) (Ložnica pri Žalcu) Glavne naloge: prevzem vozil in ugotovitev stanja poškodb/napak na vozilu, priprava orodij/strojev in določitev ličarskih del, priprava vozila za ličarske postopke, priprava barv po vnaprej določenih recepturah, izvajanje vseh vrst ličarskih postopkov (kitanje, brušenje, barvanje, lakiranje). Od vas pričakujemo voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, je pa vsekakor prednost, če ste), vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu. Prijave zbiramo do 8. 12. 2019. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo pripravljenost na priučitev delovnih nalog, doslednost, natančnost in samoiniciativnost, ročne spretnosti pri opravljanju dela, fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in pre- našanje bremen do 25 kilogramov, korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu ponujamo 1-me-sečno uvajanje na delovnem mestu in 2-mesečno poskusno obdobje, triizmensko delo za polni delovni čas, pogodbo bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, delo se opravlja 5 dni na teden, občasno ob sobotah, izplačilo morebitnih nadur, fleksibilnost odobritve dopustov in možnosti koriščenja. Prijave zbiramo do 26. 12. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Elektro vzdrževalec II (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrževalnih del s področja elektrotehnike in elektronike, izvedba inštalacijskih del (elektro področje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, inštalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava potrebe po rezervnih delih, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe elektro smeri (elektronika, mehatronika), najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja elektro vzdrževanja strojev. Prijave zbiramo do 23. 12. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Vbrizgovalec plastike (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Opis delovnega mesta: opravljanje del na stroju za vbrizgovanje plastike, nadzorovanje delovanja stroja in skrb za brezhibnost in čistočo orodja, pregledovanje polizdelkov in izdelkov, kompletiranje končnih izdelkov iz več kosov, kontroliranje zapolnjenosti polizdelkov oziroma izdelkov, izpolnjevanje zahtevane dokumentacije v zvezi s polizdelki oziroma izdelki. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe smer strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic, 6 mesecev delovnih izkušenj, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Prijave zbiramo do 19. 12. 2019. Daplast, plastične mase in orod-jarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Procesni kontrolor (m/ž) (Šmartno ob Paki) Od kandidatov pričakujemo najmanj štiriletno javno priznano srednje tehniško ali srednje strokovno ali srednje splošno izobraževanje (V. stopnjo izobrazbe), 2 leti delovnih izkušenj, izpit B--kategorije, dobro poznavanje in uporabo računalniških orodij (Windows, MS Office, elektronska pošta, internet), poznavanje standardov v plastični industriji, veljavnih zahtev ISO-standardov, PPAP- in APQP-postopkov, statističnih metod SPC. Prijave zbiramo do 2. 1. 2020. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.tr-gotur.si. Natakar (m/ž) (Velenje) Delovne naloge bodo zajemale strežbo tradicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napitkov. Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju strežbe hrane in pijače, urejenost, komunikativnost, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in urejeno delovno okolje. XI-HU, d. o. ustvarjal prihodnost uspešnega podjetja na globalnem trgu. Armature, d. o. o., Koroška cesta 55, 2366 Muta. Prijave zbiramo do 11. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar I (m/ž) (Rimske Toplice) Pričakujemo poznavanje vin in ostalih pijač, poznavanje priprave napitkov, urejeno, vestno in marljivo osebo, ki je pripravljena na tim-sko delo in ima občutek odgovornosti, ima aktivno znanje slovenskega jezika, osnovno znanje dveh tujih jezikov, veselje do dela z ljudmi, IV. oziroma III. stopnjo izobrazbe. Rimske terme, Terme Resort, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbiramo do 16. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja projektov ali p/ojektant (m/ž) (Šoštanj) Kandidat bo zadolžen za organiziranje, vodenje in usmerjanje projektnih del na nizkih gradnjah, organiziral bo predpisano vodenje tehničnih in finančnih evidenc, skrbel za uspešno izvedbo planov in finančno realizacijo ter za izdelavo projektne dokumentacije, elaboratov za zahtevne, manj zahtevne ter enostavne objekte. Andrejc, d. o. o., Topolšica 199b, 3325 Šoštanj. Prijave zbiramo do 29. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja servisa energetske postaje (m/ž) (Zgornja Polskava) Zahtevana je srednja ali visokošolska 1. stopnja stopnja izobrazbe, smer mehatronika, 3-5 let delovnih o., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 17. 12. 2019. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec na krivilno upogibnem stroju (m/ž) (Žalec) Pričakujemo srednjo poklicno izobrazbo, 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, obvezne delovne izkušnje na krivil-nih strojih ali na drugih podobnih »abkant« strojih, delo s pločevino, poznavanje tehnične in tehnološke dokumentacije, branje tehnične dokumentacije, zaželen izpit za viličarja, sposobnost samostojnega in logičnega razmišljanja, visoka motiviranost, zanesljivost in natančnost. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 26. 12. 2019. Vi-Ja proizvodnja, trgovina in storitve d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Konstrukter razvojnik strojev in naprav (m/ž) (Žalec) Pričakujemo VI./1 ali VI./2 stopnjo izobrazbe strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj s področja razvoja izdelkov in naprav, dobro znanje angleškega ali nemškega jezika, računalniška znanja uporabe programov 3-D-Solidworks oz. drugih 3-D programov, ino-vativnost, samoiniciativnost, natančnost, ideje pri razvoju. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 26. 12. 2019. Vi-Ja proizvodnja, trgovina in storitve d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Preoblikovalec kovin I (Paka pri Velenju) Pričakujemo organiziranje delovnega procesa v proizvodnji, razporejanje delovnih nalog in nadzor izvrševanja dela, skrb za kontrolo kakovosti izdelkov v skladu z vsemi standardi v podjetju, pripravljanje, izkušenj v primerljivi branži, prednost bodo imeli kandidati z delovnimi izkušnjami na podobnih vodstvenih delovnih mestih/področjih, dobro znanje upravljanja z računalnikom; znanje MS Office, okolja Windows ter ostalih urejevalnikov. Bioenergetika, d. o. o., Zidanško-va ulica 17, 2314 Zgornja Polskava. Prijave zbiramo do 21. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni delavec I v kemijskem laboratoriju (m/ž) (Štore) Opis nalog in del: delavec izvaja kemijske preiskave jekla po predpisih, standardih ali po zahtevi naročnika, preverja pravilno delovanje laboratorijske opreme, preverja skladnost prejetih vzorcev z naročilom za preiskave ter določa operacije za pripravo vzorcev, skrbi za sledljivost vzorcev in rezultatov preiskav ... Štore steel, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 10. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec v sektorju za investicije in infrastrukturo na oddelku za okolje in prostor (m/ž) (Celje) Opis del in nalog: oblikovanje energetskih rešitev za Mestno občino Celje, inovativne rešitve za energetsko pozitivne zgradbe in okrožja, rešitve za shranjevanje in fleksibilnost omrežja, integracija pametnega omrežja in planiranja v mestih, delo na področju energetske učinkovitosti MOC ... Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, 3000 Celje. Prijave zbira- nadzor in kontrolo izvajanja termin-skih planov - skrb za pravočasnost proizvodnje, kontrolo dobave, skladiščenja in porabe surovin in orodij, predlaganje ukrepov in dejavnosti za optimizacijo proizvodnje, dostava naših produktov po SLO, zagotavljanje urejenosti in čistoče v proizvodnji, zagotavljanje pravilnega in odgovornega ravnanja z osnovnimi sredstvi, drobnim inventarjem ter ostalim materialom in opremo v proizvodnji, skrb za varstvo pri delu in upoštevanje vseh varstvenih predpisov. Prijave zbiramo do 13. 12. 2019. LKK, d. o. o, Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Šmartno ob Paki) Od kandidata pričakujemo izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, izpit za viličarja, ni pa nujen pogoj, izpit B-kategorije, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 12. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Celje in teren) Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in posta-vitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 12. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje Več informacij na www.trgotur.si. mo do 9. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skrbnik sistema (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Pričakujemo vsaj 3 leta izkušenj na podobnem delovnem mestu, zaželeno je poznavanje standardov ISO 14001 in IATF 16949, poznavanje orodij kakovosti (FMEA, SPC, Pareto diagram, Ishikawa diagram, 5x zakaj ...), dobro usposobljenost za delo z računalniškimi pisarniškimi orodji ... KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 28. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja trgovine s pohištvom (m/ž) (Celje) Pri kandidatih iščemo visoko motiviranost in veselje do dela, odgovornost, orientiranost k rezultatom, zagotavljanje prijazne in strokovne storitve, saj je kakovost naša prednost, samoiniciativnost, učljivost, vsaj 2 leti izkušenj na področju prodaje/vodenja. Lido, d. o. o., Lesno Brdo 55, 1360 Vrhnika. Prijave zbiramo do 20. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik C-kategorije (m/ž) v PE Arnovski gozd (Žalec) Vaše naloge: dostava pijač in živil gostinskim lokalom z manjšim tovornim vozilom na območju Celja s širšo okolico (mejne občine Vransko, Celje, Kozje, Laško, Trbovlje), priprava komisionov v skladišču poslovne enote Arnovski gozd ... Davidov hram, d. o. o. Ljubno, Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 27. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. .com Sobarica - čistilka (m/ž) (Dobrna) Pričakujemo marljivo, zanesljivo in redoljubno osebo ter fizično vzdržljivost. Delo bo obsegalo čiščenje in pospravljanje hotelskih sob, sanitarnih, gostinskih, medicinskih in wellness ter družabnih prostorov, garderob osebja, pisarn, menjavo perila (brisač, posteljnine) ter drugih higienskih pripomočkov v sobah, pometanje, sesanje, pomivanje, loščenje pohištva in drugih predmetov . Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 29. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja financ in računovodstva (m/ž) (Celje) Pričakujemo končano vsaj VII. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri, zaželeno vsaj 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, znanje slovenskega in angleškega jezika, delo s produkti Microsoft, zaželeno tudi SAP ... Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d. d., Čopova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 13. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nabavni referent za področje zaščite in embalaže (m/ž) (Celje) Delovne naloge bodo predstavljali izvajanje podpornih nabavnih dejavnosti, sodelovanje pri pripravi in vnos podatkov o blagu in poslovnih partnerjih v informacijski sistem, posredovanje naročil dobaviteljem, sodelovanje pri računalniški pripravi prodaje (priprava dobavnic) ter fakturiranje blaga, izpolnjevanje dokumentacije, ki se nanaša na promet blaga (nabav) ... Inpos, d. o. o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec objektov (m/ž) (Dobrna) Pričakujemo zanesljivo osebo, zaželeno 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih ... Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 29. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovodja (m/ž) (Celje) Naloge: vodenje in organizacija poslovalnice v skladu s smernicami podjetja, vodenje in motivacija zaposlenih, načrtovanje urnikov, uvajanje novih delavcev, izvedba inventur in pospeševanje prodaje, pregledno predstavljanje in premeščanje blaga, kontrola zalog blaga ... New Yorker, d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 29. 12. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja topilnice (m/ž) (Muta) Zaradi širitve poslovanja in povečanega obsega dela iščemo vodjo topilnice, ki bo s sodelavci skrbel za kakovostno litje naših ulitkov in so- 1Q CDODT novi tednik IO urUnl Št. 49, 5. december 2019 Pred našimi najboljšimi deskarji na snegu uvod v sezono svetovnega pokala Tim Mastnak želi biti še boljši, torej najboljši Konec tega tedna bodo novo sezono svetovnega pokala začeli tudi deskarji na snegu. Večjega tekmovanja letos ne bodo imeli, zato pa jih čaka rekordnih štirinajst posamičnih tekem. Prvi bosta v ruskem Banoju, v soboto bo veleslalom, v nedeljo še slalom. V naši reprezentanci bodo ponovno Celjana Rok Mar-guč in Tim Mastnak ter Velenjčanka Gloria Kotnik. Z njimi bo tudi olimpijski podprvak Žan Košir. DEAN SUSTER V tem mesecu bodo tekmovali še v italijanskih Cortini d'Ampezzo in Carezzi. Najbolj pester bo januar, prizorišča v avstrijskem Lacken-hofu, švicarskem Scuolu, avstrijskem Bad Gasteinu, 18. januarja na Rogli in v italijanskem Piancavallu bodo gostila najboljše deskarje in deskarke. V februarju bodo tekme v Moskvi, Pjongčangu (Južna Koreja) in Blue Mo-untainu (Kanada). Finale bo 14. in 15. marca v nemškem Winterbergu. Za skupno zmago Mednarodna smučarska zveza (Fis) opozarja na Rusa Andreja Soboljeva, Celjana Tima Mastnaka in Nemca Stefana Baumeisterja. Za Ma-stnaka meni, da se bo lahko potegoval za skupno zmago, če mu bo uspelo dvigniti kakovost smučanja v slalomu. V prejšnji sezoni je bil svetovni Rok Marguč: »Samozavestno in z dobrimi občutki odhajam v Rusijo in vstopam v novo sezono.« Tim Mastnak: »Želim storiti korak naprej, želim skupno zmago.« prvak v paralelnem veleslalomu namreč drugi v skupni razvrstitvi svetovnega pokala in dobitnik globusa v paralelnem veleslalomu. Lani je storil velik korak naprej predvsem glede stalnosti visokih uvrstitev. Že po sezoni ni skrival še višjih ambicij. O teh tudi zdaj govori na glas in odkrito: »Želim si storiti korak naprej, želim skupno zmago.« Favoritov je veliko Tim je pod očetovim nadzorom letos več časa posvečal vadbi slaloma, kar je napovedal spomladi: »Mislim, da sem konkurenčen v obeh disciplinah. Zelo sem zadovoljen s pripravami. Dejstvo je, da nas je kar nekaj, ki deskamo na zavidljivi ravni.« V Rusijo odhaja z zelo dobrimi občutki. Poudaril je, da je zadnja dva FI.4 ?!MnwjBmDn i Rok Marguč bo zelo zadovoljen, že če se bo ponovil prizor z lanske podelitve priznanj najboljšim na Rogli. Tim Mastnak in njegov oče Robert, ki je tudi trener, načrtujeta naskok na sam vrh. tedna resnično odlično treniral. »Upam, da mi bo na uvodnih tekmah uspelo prikazati takšne vožnje kot lani in bom nato konstanten vse do marca,« ni skrival optimizma najmlajši v slovenski vrsti pred odhodom v Rusijo. Pri Fisu so izpostavili še nekaj deskarjev, Rusa Dimitrija Loginova, Italijana Rolanda Fischnallerja in Aarona Marcha, Avstrijce Lukasa Mathiesa, Andreasa Prommeggerja in Benjamina Karla, Žana Koširja ... Posebne razmere v Banoju Skoraj nihče ne omenja drugega Celjana, večkratnega dobitnika kolajn z največjih tekmovanj, Roka Marguča. Morda tudi zato, ker se minula sezona zanj ni iztekla najbolje. Na svetovnem prvenstvu si je namreč poškodoval dlan in je moral drugi del sezone izpustiti. Poškodba je zdaj za izkušenega Marguča preteklost. Prepričan je, da je pripravljen na nove podvige. Morda se mu bo posrečilo že v soboto ali nedeljo. Marguč bo dokaj neobremenjen, obenem je zelo motiviran in še razmere dobro pozna, čeprav v Banoju še ni bil: »Zaradi pravzaprav puščavskega podnebja redko zapade več kot centimeter ali dva snega. Je pa hladno, tako da z zasneževanjem nimajo težav. Sneg je specifičen, ker ni vlage. Seveda potrebuješ nekaj časa, da se na razmere privadiš, ampak potem steče. Meni je ta, prava Rusija zelo všeč.« Nekdanji svetovni prvak se osredotoča zgolj na prvo tekmo, obenem ne skriva, da bo zanj spet vrh sezone domača tekma na Rogli. Tam je stopničke dolgo lovil, prvič jih je ujel lani. »Samozavestno in z dobrimi občutki odhajam v Rusijo in vstopam v novo sezono. Uvrstitev ne bom napovedoval, najbrž pa ni skrivnost, kakšne so moje želje,« je bil ob koncu pomenljiv Marguč. Želi na zmagovalni oder Velenjčanka Gloria Kotnik se je prva odpravila v Rusijo in temeljito spoznavala razmere. Najbrž bo lahko kolegom, ki so zadnji trening opravili v Cortini, posredovala koristne informacije, vsekakor pa jih bo poskušala tudi sama izkoristiti. Morda bo že v Rusiji dokazala, da še vedno napreduje. Kotnikova upa, da se ji bo končno uspelo povzpeti na stopničke, kajti četrtih mest ima dovolj. Pri dekletih Fis kot favoritinje izpostavlja Čehinjo Ester Ledecko, Nemko Selino Joerg in Švicarko Julie Zogg. V prejšnji sezoni je bila na vrhu Ledecka, pod njo pa so bile Joergova, Av-strijka Sabine Schoefmann ... Pri moških je slavil Soboljev pred Mastnakom in Fischnal-lerjem. »Vsi v ekipi smo dobre volje in komaj čakamo, da se začne zares. Želimo si dober začetek in nato tudi nadaljevanje. Zmage in zmaga v skupnem seštevku? Seveda. Marsikdo realno napada ta cilj, konkurenca je zgoščena, ampak naši asi so hitri, tako da smo lahko optimistični,« je novo sezono napovedal glavni trener slovenske reprezentance Izidor Šušteršič, ki je s pripravljalnim obdobjem zadovoljen. Foto: GrupA, SHERPA Rogla bo najboljše deskarje in deskarke sveta gostila v soboto, 18. januarja. Tudi Gloria Kotnik ima svojo željo. Potegovala se bo za svojo prvo uvrstitev med najboljše tri na tekmah svetovnega pokala. Med favoriti za skupno zmago so po mnenju poznavalcev pri moških Rusa Andrej Soboljev in Dimitrij Loginov, Nemec Stefan Baumeister, Italijana Roland Fischnaller in Aaron March, Avstrijci Lukas Mathies, Andreas Prommegger in Benjamin Karl, Žan Košir in seveda tudi Tim Mastnak. novi tednik QDHRT 1Q Št. 49, 5. december 2019 ОГОП1 19 Neuspešno gostovanje celjskih rokometašev v ligi prvakov na Norveškem Črni petek do nedelje - in žal res! Vodstvo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško je vabilo svoje privržence, naj izkoristijo izjemen popust in kupijo različne izdelke do nedelje, v podaljšanem črnem petku. Zagotovo so si priskrbeli izdelke, ki jih nosijo igralci najbolj priljubljenega celjskega kluba. Obenem so v nedeljo zvečer nemo strmeli v televizijske zaslone, ko se je črni petek kruto podaljšal. Poraz za enajst golov proti Elverumu je manjši polom. Na srečo so Norvežani v dvobojih z Zagrebom osvojili zgolj točko. Ce bi obakrat zmagali, bi bili v prednosti pred slovenskim prvakom. DEAN SUSTER Celjski rokometaši so zelo razočarali svoje privržence in tudi sebe. V desetem krogu lige prvakov so zaostajali tudi za dvanajst golov. Končni izid je bil 37:26. Celjani so tako višje izgubili, kot so zmagali doma. Še vedno imajo vse v svojih rokah za preboj v osmino finala, toda pot bo zdaj težja. V zasedbi trenerja Tomaža Ocvirka sta bila najbolj učinkovita Kristjan Hor-žen s petimi in Jan Grebenc s štirimi goli. Trden alibi: zdravstvene težave Manjkal je navdih iz Zagreba, slovaška sodnika sta nekajkrat neprijetno presenetila, prav bi - predvsem v obrambi - prišel Diogo Silva, ki si je že med tednom poškodoval gleženj. Norvežani so imeli zelo razpoloženega danskega vratarja Thorstena Friesa, v napadu so bili hitri in igrivi, izvedli so štiri »ce-peline«. Celjska obramba je bila porozna, bolj ko je besnel trener Tomaž Ocvirk, manj je bilo učinka na igrišču: »Nismo pokazali tistega, kar smo se dogovorili. Nismo bili osredotočeni, manjkalo je vse tisto, kar nas je že krasilo, predvsem v fazi branjenja. Veliko težav smo imeli tudi zaradi slabega vračanja in Elverum je prišel do visoke prednosti.« Ocvirk je poudaril, da njegova ekipa potrebuje veliko treningov. Teh ni bilo dovolj v zadnjem obdobju, preprečile so jih bolezni in poškodbe. Vse v februarju »V napadu smo prihajali do lepih priložnosti, a glave niso bile na pravem mestu. Zgrešili smo strele iz zelo ugodnih položajev. Imamo šest točk, še vedno smo v igri za napredovanje. Zdaj so pred nami pomembne tekme v domačem prvenstvu,« je zaključil Ocvirk. Vse preostale štiri tekme bodo njegovi varovanci odigrali v februarju. Pariža-ni bodo prišli napeti po domačem porazu z Barcelono, morda bo prelomna že tekma 16. februarja na Danskem proti Aalborgu. Barcelono bi bilo bolje gostiti v soboto kot v nedeljo, kajti tekma v Celjska zasedba je zelo pogrešala zaradi poškodbe odsotnega Dioga Silvo. Flensburgu bo že v sredo (26. 2.). Žreb parov drugega kroga v pokalnem tekmovanju je v prostorih Rokometne zveze Slovenije določil, da se bosta že na drugi stopnički v dvorani Zlatorog srečali zasedbi Celja Pivovarne Laško in Ribnice, ki trenutno krojita vrh slovenske lige (18. 12.). Lahko bi še Holstebro Gorenje bo v pokalu gostovalo pri ekipi Cerklje - Radovljica. Na Dunaju je dobilo tekmece v skupinskem delu pokala EHF. Slovenski pokalni prvak bo igral v skupini C, v Na DP v Celju je bil Jernej Kruder še dobro razpoložen ... Še dlje od Tokia njej so še nemški Magdeburg, francoski Nantes in španski Ademar Leon. Glede na možne tekmece je Velenjčane doletel zelo neugoden žreb, obenem se jim je vseeno izpolnila ena od želja, namreč da so dobili privlačne nasprotnike. Napredovali bosta dve moštvi. »Če je bilo možno še huje? Da, lahko bi iz četrtega bobna dobili danski Holstebro,« je bil kratek direktor Gorenja Janez Gams. Za Nantes igra Kiril Lazarov, Ademar vodi Manolo Cadenas. V Rdeči dvorani bodo nastopili štirje nekdanji igralci Gore- nja; Marko Bezjak in Željko Musa sta člana Magdeburga, Rok Ovniček in Senjamin Burić branita barve Nantesa. Drugo najmočnejše klubsko tekmovanje na evropskih tleh se bo začelo 8. februarja in končalo 29. marca. Foto: SHERPA NA KRATKO V francoskem Toulousu so bile olimpijske kvalifikacije za preostalih šest mest, ki so na voljo športnim plezalcem za igre v Tokiu. Tekmovanje se je razpletlo neuspešno za Celjana Jerneja Krudra, ki se ni prebil med najboljšo osmerico in je ostal brez realnih možnosti za nastop na olimpijskih igrah. Kruder je imel na balvanih, svoji paradni disciplini, sedmi dosežek, v hitrosti je bil 17. in v težavnosti 16. ter je tekmovanje sklenil na 19. mestu. S Toulousom se olimpijska vrata Tokia še niso povsem zaprla. V marcu bo evropsko prvenstvo v kombinaciji. Olimpijsko vozovnico bo dobil le zmagovalec, posebna komisija bo podelila še eno posebno olimpijsko povabilo. DŠ Celjski plezalci tretji Kranj: Minuli konec tedna je bil zaključek državnega prvenstva z zadnjima tekmama v težavnosti in balvanih z zelo vidno udeležbo tekmovalcev Športnoplezalnega odseka Celje. Na balvanih sta se zelo dobro odrezali Julija Kruder med članicami, ki je osvojila prvo mesto, in Sara Čopar med starejšimi deklicami, ki je bila druga. V skupnem seštevku DP sta osvojili drugi mesti. V težavnosti je bila Čoparjeva odlična, zmagala je in tudi v skupnem seštevku končala na najvišji stopnički. Maja Majcen je med kadetinjami po zmagi pristala na tretjem mestu. Letos je celjski klub zastopalo trinajst tekmovalcev, ki so osvojili največje število točk v DP v zgodovini kluba, kar jim je prineslo tretje mesto v ekipnem tekmovanju klubov. Božić razveselil Celjane Celje: Včeraj so bile štiri tekme 20. kroga v 1. slovenski nogometni ligi, danes bo še ena, zadnja letošnja. Izidi 19. kroga: Tabor - Aluminij 1:1, Celje - Mura 1:0, Maribor - Triglav 0:2, Bravo - Olimpija 1:2 in Domžale - Rudar 2:1. Gol za izjemno pomembno celjsko zmago je dal Ivan Božić po podaji Daria Vizingerja. Trener Dušan Kosič je bil zadovoljen predvsem z izkupičkom: »Prišli smo do pragmatične zmage.« Velenjski nogometaši rušijo rekorde. V devetnajstih krogih niso zmagali, za nameček so doživeli še dvanajsti poraz. Še upajo na izločilne boje Kumamoto: Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v 3. krogu svetovnega prvenstva na Japonskem izgubila proti Angoli s 33:24. Prvi gol na tekmi v Kumamotu je dosegla Celjanka Jasmina Pišek. Varovanke Uroša Bregarja so si z drugim porazom močno otežile pot v drugi del tekmovanja. Slovenke so odlično odigrale tri polčase, oba proti Nizozemski (za senzacionalno zmago) in prvega proti Norveški, nato so sledili trije zelo slabi, eden proti Norveški in oba proti Angoli. Naše rokometašice se bodo danes pomerile s Kubankami, jutri pa s Srbkinjami. Dobovčani v večini Laško: Dvorana Tri lilije je gostila prijateljsko tekmo v futsalu med reprezentancama Slovenije in Italije. Dvakratni evropski prvaki Italijani so zmagali s 3:0. Slovesno je bilo pred obračunom. Vlado Močnik, član izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije in predsednik MNZ Celje, je izročil priznanje nogometašu Dobovca Alenu Fetiću za stoti nastop v dresu članske reprezentance. Poleg Fetića je v izbrani vrsti še šest nogometašev Dobovca, Rok Mordej, Klemen Duščak, Damir Puškar, Žiga Čeh, Teo Turk in Denis Totoškovič. Kusovac zapustil Laško Laško: Košarkarski klub Zlatorog Laško in črnogorski košarkar Petar Kusovac sta sporazumno prekinila pogodbo. Laščani so v osmih krogih prve slovenske lige zmagali dvakrat, na lokalnem derbiju s Šentjurjem je bil prav Kusovac najboljši strelec srečanja. Vodstvo laškega kluba je sporočilo, da ne držijo informacije iz črnogorskih medijev, češ da je Kusovac prekinil pogodbo zaradi zaostanka kluba pri izplačilih. Za prekinitev pogodbe je zaprosil, ker ne želi več igrati v Laškem. Po pokalni tekmi s Hopsi je izpustil tri treninge in vodstvo Zlatoroga je uslišalo njegovo željo. Dobil kvalifikacije in prvo serijo ... Ljubljana: Slovenski smučarski skakalci so novo sezono svetovnega pokala po oceni selektorja Gorazda Bertonclja začeli z odliko. Dobre skoke na Poljskem in Finskem je pokazal tudi Timi Zajc, ki je v Ruki celo dobil kvalifikacije, po prvi seriji sobotne tekme je bil v vodstvu: »Malo sem bil razočaran, ker sem zapravil vodilni položaj. Na koncu sem bil vseeno med prvo deseterico in z rezultatom sem bil kar zadovoljen.« Mladenič iz Hramš je bil osmi. (DŠ) 20 MALI OGLASI/INFORMACIJE novi tednik Št. 49, 5. december 2019 Na podlagi 23. člena Statuta i Šlander Celje sklicujem ZBOR ČLANOV AMD ŠLANDER CELJE v TOREK, 17. DECEMBRA 2019, ob 17.00 uri v prostorih AMD Šlander Celje, Ljubljanska cesta 37. Gradivo je na razpolago v tajništvu društva. VLJUDNO VABLJENI! Predsednica AMD Šlander Celje Sandra Počivalšek V IOTORNA VOZILA STROJI PRODAM ŠKODO octavio 1,9 dizel, letnik 2002, prodam. Telefon 051 354-407. 1685 WV passat, letnik 2012, 4 motion, vrhunski, prodam. Telefon 031 612-160. 1720 GOLF dizel 2,0, letnik 2005, temno sive barve, prodam. Telefon 041 987-305. 1731 VODOVOD и KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PROSTO DELOVNO MESTO OPERATER KANALIZACIJE, ČRPALIŠČ IN ČISTILNIH NAPRAV Vam ni vseeno, kje v naravi in v kakšnioblikikonča vsa odpadna voda, ki jo dnevno spuščamo v kanalizacijo? Sedajimatepriložnost, da postanete del ekipe, ki skrbi, da se vsa odpadnavodaočiščena vrne v naravo. Skupaj z nami boste skrbeli, da bodo vse kanalizacijske vode primerno očiščene. Vzdrževali boste hidromehanskoopremo in dnevno nadzirali proces čiščenja odpadne vode. Pogoj je, da imate končano srednjo tehnično šolo in vam timsko delo veliko pomeni. Če ocenjujete, da vam samoiniciativnost, zanesljivost, aktivno delo na čistilnih napravah in redna plača veliko pomenijo, ste pravi za razpisano delovno mesto. Vodovod-kanalizacija javno podjetje, d. o. o., Celje, išče OPERATERJA KANAhIZA CIJE, ČRPALIŠČ IN ČISTILNIH NA PRAV. Preberite razpis še danes na www.vo-ka-celje.si ali www.zrszz Vse, ki se v razpisu prepoznate, vabimo,da nam pošljete svoje prijave z življenjepisom do 12. 12. 2019. PRODAM KOSILNICO Bcs, greben 127 cm, nizka kolesa, motor Lamborghini dizel, v odličnem stanju, prodam po dogovoru. Telefon 041 315-771. 1709 STROJ za oblanje, s sekularjem in hobi programom, prodam. Telefon 041 766-216. 1735 PRODAM STANOVANJSKO hišo in vikend prodam. Telefon 051 476-078, 041 689-748. 1721 ODDAM ZELO dobre poslovne prostore, 108 m2 in 160,30 m2, v centru mesta Celje, ob robu bolnišničnega kompleksa poleg zdravstvenega doma, v pritličju, oddam. Prostori so opremljeni z računalniškim omrežjem in s poslovno verificirano osvetljavo. Telefon 041 347-714, Orač. p stanova;JE ODDAM V ŠTORAH oddam v najem novo dvosobno stanovanje. Telefon 041 520-588. 1716 \ Revija Naš dom že na prodajnihmestil nowšt©wo]ko preberi ki bi ga imel tudi kralj Salomon T.„ . , , - . V/ - Tik, tak - cas je za dobro uro - Olala, kakšna stojala in obešala! \/ X 4 - S svicarskim pridihom: jJfeidi je že^avno v novem tisočletju\ - Navdihujoče m^vosti^sejma^^^^ Ambient Ljubljana - Stopite v drugo zgodbo skozi imenitna vrata t - Dekorativne rešitve z etno podpisom Ш. Izdelajte sami: zimska pokrajina božičnimi zvezdami angelčki * b za naročilo pokličite na tel.: 0804321. ali pišite na narocnine@medtežila<, naj se grem učit. Sam moraš vedeti in sprejeti posledice, če tega ne počneš. Ob odhodu mi bo zagotovo težko, saj sem v štirih letih našel veliko prijateljev.« Hana Strnad, dijakinja SŠGT, 4. letnika turistične smeri, iz Bistrice ob Sotli: »Na začetku sem imela kar nekaj težav, da sem se privadila, prišla so obdobja, ko se je vse nakopičilo in bi šla kar domov. Potem sem prespala vse skupaj in je bilo bolje. Zdaj mi je tu lepo. V prostem času s >cimro< pogledava kakšen film ali greva na sprehod do mesta.« Elizabeta Kostevc, dijakinja 2. letnika frizerstva, iz Brežic, ki bo vodila današnjo prireditev: »Najprej sem hotela v Sevnico v šolo, a se tam nisem dobro počutila in sem raje izbrala Celje. Nisem se hitro navadila, še vedno veliko kličem domov in že v četrtek si pripravim prtljago. Enkrat sem ves teden ostala doma, takšno krizo sem imela. V prostem času grem rada na sprehod v naravo.« Maša Črešnik, dijakinja 3. letnika likovne smeri na GCC, iz Dravograda: »Želela sem se ukvarjati z umetnostjo in sem izbrala likovno gimnazijo. Zdi se mi, da je bivanje v domu dobro tudi zaradi študija. Najbolj hvaležna sem za >cimro<, s katero imava dobre odnose in sva ugotovili, da sta bili že najini babici prijateljici. Tudi moja nekdanja >cimra< je ostala moja dobra prijateljica.« Milena Čanžek, vzgojiteljica: »Še vedno se srečujem s prvo generacijo fantov. To je bila moja prva služba, oni so prišli v prvi letnik, vse je bilo na novo. Dobivamo se vsakih nekaj let. V glavnem so vrtnarji, ki delajo v različnih krajih po Sloveniji in izven nje. Skupaj si kaj ogledamo in se družimo.« Maja Štukelj, vzgojiteljica: »V domu delam drugo leto. Delo z mladimi je super, ker mi dajejo posebno energijo. V prihodnje si želim delati z radovednimi mladimi, ki nam bodo zaupali, da delamo dobro za njih, da jih vodimo in bodo znali izkoristiti to, da so naša vrata vedno odprta.« hajajo v Celje in v domu jim nudimo namestitev ter prehrano. Tako smo imeli kar 4.500 nočitev v enem letu.« V domu je 27 zaposlenih, pri čemer ne delajo vsi samo v njem, ampak nekateri kombinirajo delo še z drugimi enotami srednje šole za gostinstvo. Boljši učni uspeh V vsakem nadstropju doma deluje vzgojna skupina, ki jo vodi ena od vzgojiteljic. Te so mladim na voljo od 7. do 23. ure. Kot pravita Maja Štukelj in Milena Čanžek, so jim vrata vedno odprta, niso le tiste, ki dijakom »težijo« zaradi učenja, ampak tudi pomagajo, ko gre za težave in stiske, jim nudijo različne prostočasne dejavnosti in skušajo koristno zapolniti tudi njihov prosti čas. Slednje je sicer malo težje, pravi Maja Štukelj, saj so mladi bolj navdušeni nad novodobno tehnologijo in jih je včasih težko zvabiti iz sob. Štukljeva opravlja to delo drugo leto, medtem ko je Milena Čanžek že prava »veteranka« na tem področju. Obe pravita, da ju delo z mladimi veseli in da ga ne bi zamenjali, čeprav ni vedno vse enostavno. Čanžkova celo meni, da je bilo delo včasih lažje, kot je danes. »Danes je cel kup omejitev. Nekoč so dijaki sami opozorili, če je imel kdo težave, in smo se o tem pogovorili kar v skupini, danes to ne gre več. Kljub temu smo še vedno marsikdaj njihove zaupnice in nadomestne mame.« Druge prednosti Da je bilo na začetku vsem težko, povedo dijaki, ki so krize premagovali s pogostejšimi klici domov ali celo z nekajdnevno odsotnostjo iz doma. A bivanje v domu ima tudi prednosti. Uspeh dijakov je zelo dober, pravi Milena Čanžek. Dijaki imajo v domu vedno možnost najti pomoč, če jim kakšna snov ne gre. Do lani so imeli v okviru javnih del celo Lepo urejene dijaške sobe. V domu dijaki najdejo nove prijatelje in zato tudi selitve med sobami niso redke. zunanjo sodelavko, ki je pomagala. Tudi sicer dijaki sproti seznanjajo vzgojitelje z ocenami, seveda v soglasju s starši. Tako lahko v domu takoj ukrepajo, če ima kdo težave. Bivanje v domu ima še vrsto drugih prednosti, pravijo dijaki. Veliko bolj samostojni postanejo, bolj samozavestni, odgovorni in pripravljeni na izzive življenja. Mnogi najdejo prijatelje ali ljubezen za vse življenje, drugim ostane dom v spominu kot ena trdnih opor v letih iskanja in dozorevanja. Da se zlasti tisti, ki so povzročali največ težav, radi vračajo na obisk, je zgovoren podatek o drugem domu, ki ga nikoli ne bodo pozabili. Foto: SHERPA Študenti plačajo za bivanje v dvoposteljni sobi 95 evrov mesečno in lahko dobijo v domu prehrano na študentske bone. Za dijake je oskrbnina 220 evrov v dvoposteljni sobi, v ceno so všteti stroški za bivanje, hrano in interesne dejavnosti. Na voljo imajo športne dejavnosti, gledališki in filmski abonma ... Tistim, ki imajo težave s plačilom oskrbnine, lahko v domu pomagajo in jim ga sofinancirajo v okviru projekta Botrstvo. Gašper Gortnar je v Celje prišel zaradi glasbenega izobraževanja. V domu lahko v miru vadi. 32 REPORTAŽA St. 49, 5. december 2019 Pravljično Celje ob množici obiskovalcev odprlo vrata Tudi letošnjega prižiga lučk v Pravljičnem Celju se je po pričakovanju udeležila nepregledna množica obiskovalcev. Ob pričakovano nepregledni množici obiskovalcev je celjski župan Bojan Šrot zadnji dan minulega meseca na Glavnem trgu prižgal praznične luči in tako je na tradicionalno simboličen način ponovno zaživelo in zažarelo Pravljično Celje. V središču knežjega mesta se je začel enomesečni praznični čas, ko mora življenje utripati drugače, predvsem počasneje in bolj sproščeno. To je čas in prostor, da namenimo več pozornosti pohajkovanju med stojnicami, druženju s prijatelji in z znanci, zabavi na koncertih, kulinaričnim užitkom, nenazadnje tudi bolj umirjenemu razmisleku o iztekajočem se letu in pogledu v nove čase. ROBERT GORJANC Prižig praznične razsvetljave je v Celju v zadnjih letih postal spektakularen dogodek, ki v mesto privabi še več ljudi kot silvestrovanje, predvsem pa tudi veliko otrok in staršev, za katere je to izjemno doživetje. Tudi letos so v mestni občini poskrbeli, da je praznična krasitev mesta zelo privlačna, tudi s kakšno novo, še bolj mikavno rešitvijo. Kot so na primer letošnja krasitev Stare grofije na prenovljenem Muzejskem trgu, svetlobni lik kočije, ki je tokrat na Trgu celjskih knezov, in okrasitev zunanjega balkona Gledališča Celje z girlandami. Morda največja pridobitev pri letošnji krasitvi je obnovljen lepotec Celjski dom, ki je spet odet v dnevno in svetlečo krasitev in se tako v prazničnem času kaže v vsej svoji lepoti in veličini. Adventni venec še privlačnejši Pravljičnega Celja si ni mogoče več zamisliti brez ad-ventnega venca, ki ga za postavitev na Zvezdi v zadnjih petih letih izdelujejo v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju. »Naš pogodbeni izvajalec za dnevno in svetlečo krasitev Elektrosignal Celje je opravil zahtevno in naporno delo, ki je trajalo vse od sredine oktobra. Ne gre le za to, da je krasitev privlačna, ampak mora biti tudi varna,« je poudaril Jure Ocvirk z oddelka za okolje in prostor ter komunalo v celjski občini in ob tem dodal, da tudi dnevna krasitev pomembno prispeva k privlačnejšemu prazničnemu videzu mesta. Seveda tudi veseli, da je z uporabo sodobnejših led žarnic okrasitev tudi bolj varčna in da občani z veseljem sodelujejo pri krasitvi mesta, ko občini vsako leto podarijo večje ali manjše smreke. »Kot vsako leto je najvišja smreka, visoka 12 metrov, postavljena na Trgu celjskih knezov. V Pravljični deželi na Glavnem trgu so visoke od osem do deset metrov, približno tako visoka je tudi smreka na Krekovem trgu. Manjše Ta projekt zaobjame vso šolo, dijaki in učitelji pa se izredno veselijo tega tradicionalnega opravila, ki so ga začeli že v prvih dneh novembra. »Letošnji adventni venček s premerom štiri metre je prav poseben, saj je naš hišnik zanj zvaril mobilno ogrodje in ga bo tako mogoče premeščati, čeprav upam, da ne predaleč (smeh). Za izdelavo venčka smo porabili tri velike smreke, ki so jih naši šoli podarili v celjskem zavodu za gozdove. Venec je letos odet v zlato in bordo rdečo barvo, opremili smo ga tudi s simbolom mesta, celjskimi zvezdami,« je Štefanija Kos Zidar, ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, opisala decembrsko ulično znamenitost v središču mestu. Foto: GrupA smrečice, od dveh do treh metrov, razporedimo po mestnem jedru,« je povedala Valentina Glinšek, predstavnica celjske občine z oddelka za okolje in prostor ter komunalo. Letošnja praznična podoba Pravljičnega Celja bo prvič imela tudi svojo ambientalno zvočno podobo - dvajset zvočnikov na jeklenih vrveh, povezanih s centralo ozvočenja. Nujna stalnica: božično-novoletni sejem Nepogrešljiv del Pravljičnega Celje vse od njegovih začetkov pred desetletjem je tudi božično-novoletni sejem. »Z odzivom na bo-žično-novoletni sejem smo zelo zadovoljni, saj se bo do konca decembra v 28 hiškah predstavljalo več kot 40 ponudnikov, in sicer 24 stalnih. V štirih hiškah se bodo ponudniki na določene dneve izmenjevali,« je povedala Milena Čeko Pungartnik, direktorica Zavoda Celeia Celje (ZCC). Ta je v pripravah na Pravljično Celje objavil pet javnih razpisov - za božično--novoletni sejem, za mestne gostince za vrtove na javnih površinah, za gostinsko dejavnost na Zvezdi, Glavnem trgu in v Pravljični deželi ter za ulično prodajo in promocijske dejavnosti. Za ponudnike unikatnega darilnega programa in domače obrti je najem sejemske hiške brezplačen. Tudi v znamenju kulinarike Pomemben programski del letošnjega Pravljičnega Celja bo kulinarično dogajanje pod skupnim imenom Pravljični gourmet, v okviru katerega se bodo predstavljali znani kuharji, gostinci ... »Hrana in gastronomija postajata zelo pomemben motiv obiska turistov, zato me veseli, da je tudi Celje začelo o tem bolj razmišljati, še zlasti v luči tega, da bo Slovenija leta 2021 evropska prestolnica gastronomi-je. Takšni dogodki v obliki ulične hrane (street food) prispevajo k dvigu kulture kulinarike, v Celju pa je za to še veliko manevrskega prostora,« je povedal vrhunski chef Marko Pavčnik, lastnik restavracije Pavus iz Laškega, ki se je na povabilo Zavoda Celeia Celje dejavno vključil v oblikovanje kulinaričnega programskega dogajanja v Pravljičnem Celju. To bo vrhunec doživelo v soboto 21. decembra, ko se bodo v Stanetovi ulici poleg restavracije Pavus predstavili Galerija okusov ter restavraciji Francl in Oštirka. Marko Pavčnik si je takšen dogodek zamislil tudi na podlagi med obiskovalci odlično sprejetega Guštfesta v Laškem, ki je bil sredi septembra. Foto: SHERPA REPORTAŽA 33 Pravljično Celje v številkah: (vsa osvetlitev je v varčnih LED lučkah) 57.400 42.000 24.400 1.000 600 400 78 68 56 32 14 12 7 7 lučk v svetlobnih zavesah lučk na smrekah in ostalih drevesih lučk v svetlobnih zavesah pri Narodnem domu lučk na smreki v Stanetovi ulici metrov svetlobnih cevi nesvetlečih okraskov lampijonov na Savinjskem nabrežju metrov zelenih nesvetlečih girland svetlobnih likov smrek, ki so jih podarili občani svetlobnih verig na drevesih svetlečih verig na velikih smrekah (snow fall) svetlečih krogel reflektorskih osvetlitev Advent v Dvorcu Novo Celje Pravljični december v Žalcu vsako leto zaznamuje pestro adventno dogajanje v baročnem Dvorcu Novo Celje, začenši z adventnim sejmom na prvo adventno nedeljo. Decembrski nedeljski večeri so namenjeni glasbi. Kot prvi so ob vstopu v najbolj čaroben mesec leta nastopili domači rokerji iz zasedbe Offsiders acoustic blues band. Na vsakoletnem adventnem sejmu, ki ga pripravlja Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec, so lahko številni obiskovalci na stojnicah izbirali med praznično ponudbo adventnih dekoracij, izdelkov domače in umetnostne obrti, domačih dobrot in drugimi raznovrstnimi izdelki. V imenu organizatorja je zbrane pozdravila Nastija Močnik, v priložnostnem kulturnem programu pa so nastopili otroci enote Vrtca Novo Celje. Na prvi decembrski večer se je na prvem adventnem koncertu predstavila rokovska skupina, sekcije Kulturnega društva Svoboda Liboje, Offsiders acoustic blues band. Poleg klasičnega roka se njen repertoar vedno bolj širi tudi s pesmimi iz slovenske glasbene zakladnice ter avtorske akustične glasbe. V nedeljo, 8. decembra, bosta v objemu baročnega dvorca nastopili citrarki Neli in Karmen Zidar Kos, teden kasneje, 15. decembra, bo v dvorcu nastopil Moški pevski zbor Savinjski zvon Šempeter. Zadnjo adventno nedeljo, 22. decembra, bodo glasbeno čarovnijo pripravili pevke in pevci Ženskega pevskega zbora Savinjski cvet in Moškega pevskega zbora Gotovlje. Vsi koncerti se bodo začeli ob 17. uri, vstop bo prost. Danes, 5. decembra, bodo tudi v Žalcu zagorele praznične luči, mesto bo obiskal Miklavž, za vse lumpe bodo poskrbeli parklji. Na Šlandro-vem trgu bo od 16. ure spet mogoče brezplačno drsati. Tudi sicer bo praznični december v Žalcu ponudil številne prireditve, letos na kar treh prizoriščih. LKK, foto: TT 34 REPORTAŽA novi tednik Št. 49, 5. december 2019 \ Cl \ 1 ' "V-.-■ ■■ - .».. •■ j- i ■ K 4i; -.i И? ! LL 1 I TT I Љ, -i • « ■ .» i-: v' r" - S* ■ % * v • v ■ . ! . * 'V1-. Jg: i * * i *i г -"•■ '-if . Viy % ' ■ > ' " i i. ' * ^ v % a ~ • * ' * • '*•» -1 * * * ' * л A . M . ' Ш *■ ■» s, r - Iz pravljične božične dežele ob Savinji V Mozirskem gaju že četrta Božična bajka Slovenije Ko zasveti milijon in pol lučk Pretekli dnevi so bili v naših krajih prav jesensko turobni. Drugače je v Mozirju v Mozirskem gaju, ki ga osvetljuje na sto tisoče lučk. Če smo natančni - od petkovega odprtja Božične bajke Slovenije jih sveti v gaju kar milijon in pol. To je trikrat več kot prvo leto, ko so jih našteli »le« pol milijona. O tem, da je mozirska božična razstava nekaj posebnega, priča tudi to, da je bil letos ponovno častni gost njenega odprtja predsednik države Borut Pahor. BRANEJERANKO Mozirski gaj je bil dolga leta za obiskovalce zanimiv le v toplejšem delu leta. Nato je hortikulturno društvo Mozirski gaj odkrilo možnost, ki jo ponuja zima. Mozirjani lastnih izkušenj niso imeli, zato so se povezali s hrvaškimi sosedi, ki so bili po tej plati že bolj izkušeni. V bli- žini Čazme je že dolga leta predstava Božične zgodbe družine Salaj. Na njenem posestvu sveti za božične praznike celo po dva milijona lučk. Ta predstava je navduševala številne obiskovalce iz Slovenije, zato so se Mo-zirjani odločili za postavitev svoje pravljične dežele lučk. Sklenili so pogodbo o desetletnem sodelovanju. Tako se zdaj pojavlja leto za letom igra svetlobe in barv tudi ob Savinji, v Mozirskem gaju. V to igro so ujeti mala in velika drevesa, grmički, mostički, ribniki, potoček, stavbe ... Na letošnji razstavi novosti ne manjka. Aleja lantern je podaljšana, osvetljena je tudi pol kilometra dolga pot ob Savinji, ki je luči božične bajke doslej še niso dosegle, okrašene so stare stavbe gaja ... Zanimanje za Božično bajko Slovenije je tako veliko, da jo obiskujejo ljudje od blizu in daleč. Vodstvo gaja je z obiskom zelo zadovoljno, saj je obiskovalcev vedno več. Lani se jih je zvrstilo nič manj kot 35 tisoč. »Prihajajo tudi tisti, ki si ostalih razstav v gaju ne ogledajo,« ugotavlja Maja Horvat iz hortikultur-nega društva Mozirski gaj. Precej obiskovalcev prihaja tudi s Hrvaške, iz Avstrije in Italije. Včasih se med njimi znajde še kdo z drugih celin, saj so gaj obiskali že Mehiča-ni, Američani ... Tudi letos bo tako in to vse do ljudskega praznika Svetih treh kraljev. Nato bo gaj zaprl vrata za obiskovalce za daljši čas. Treba ga bo pripraviti na novo sezono, ga ocvetličiti. Njegova vrata bodo spet od- prta od konca marca ali od začetka aprila, ko bo na vrsti spomladanska razstava. Foto: GrupA Razstava Božična bajka Slovenije, ki je postavljena v Mozirskem gaju, je na ogled vse do 5. januarja. Odprta je vsak dan od 16. do 21. ure. Ob določenih dnevih bodo tudi obiski Miklavža, Božička in različnih pravljičnih bitij, od palčkov do snežne kraljice. Z odprtja četrte Božične bajke Slovenije Brez glasbe ne gre. REPORTAŽA 35 Še nekaj trenutkov in luč bo premagala temo . Obiskovalci so očarani . In še pogled v jaslice . Igra svetlobe Srečanje v mozirski božični deželi Še ena igra svetlobe in barv ... ЈГ Џ' | Ш i ■ i -k' ' K * < r: In kje so palčki? Čarobno vzdušje 36 Iz dvorane Klica dobrote. Povezani v dobrih delih. REPORTAŽA St. 49, 5. december 2019 Karitasov Klic dobrote je povezal Slovenijo Z večera upanja in dobrih del »Ko se v našem srcu rodita ljubezen in dobrota, lahko vse to delimo naprej,« je med prireditvijo povedal predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl. Pred nekaj dnevi je bil v Celju že 29. leto dobrodelni koncert Klic dobrote - za družine v stiski. Na prireditvi so nastopili številni glasbeniki in plesalci, ki so privabili v dvorano Golovec veliko gledalcev. »Tam, kjer sta solidarnost in ljubezen, tam se rojeva tudi upanje,« je v nagovoru poudaril predsednik Slovenske karitas, nadškof Alojzij Cvikl. BRANEJERANKO Geslo letošnjega koncerta je bilo Dobro iz vsakega srca, kar po Cviklovem razmišljanju pomeni, da smo vedno bolj ljudje srca, ki opravljamo dobra dela tudi zaradi samouresničevanja. Dobra dela ustvarjalcev koncerta Klic dobrote so bila vidna tako na odru kot za njim. Tako je sodelovalo tudi približno sto trideset mladih prostovoljcev, med njimi iz Karitas mladih, Srednje zdravstvene šole Celje ter iz vrst domačih skavtov. Številni mladi prostovoljci so bili med prireditvijo prav tako v studiu, kjer so sprejemali klice dobrotnikov. Med lanskim koncertom je bilo zbranih 171 tisoč evrov, letos 152 tisoč evrov. Karitas bo zbirala sredstva vse do konca tega leta. Kdo potrebuje pomoč? Razmere v Sloveniji podobno kot v sosednjih državah za vse niso ravno rožnate. To se dogaja kljub ugodnim gospodarskim razmeram. »Ocenjujemo, da so med najbolj ogroženimi skupinami posamezniki, predvsem moški, stari med 35 in 65 let,« ugotavlja Matej Pirnat, generalni tajnik Škofijske karitas Celje. Gre za moške, ki živijo sami in so brez družine ter tudi brez zaposlitve. Marsikdo med njimi ima poleg tega težave z duševnim ali s telesnim zdravjem. Med najbolj ogroženimi so tudi upokojenci. Med njimi posebej izstopajo starejše ženske, ki so pogosto vdove in prejemajo najnižje pokojnine. V resnih težavah so tudi nekateri dolgotrajno brezposelni občani, še posebej tisti, ki imajo različne zdravstvene težave. Med zelo socialno ogroženimi skupinami so tudi brezposelni, ki so se že srečali z abrahamom ter jim do upokojitve manjka še kar nekaj let. Ti se zelo težko zaposlijo. Težave lahko imajo tudi nekatere družine, čeprav hodita v službo oba starša. »Če ima družina dohodek, ki znaša približno dve minimalni plači, se skozi mesec prebija zelo težko,« opaža generalni tajnik. Občani iz omenjenih skupin pogosto iščejo pomoč pri Karitas, ki jim med drugim pomaga pri plačilu položnic. »Še posebej v teh mesecih, ko so poračuni in ko potrebujejo kurjavo,« je ob Tednu karitas povedal Pirnat. Na začetku šolskega leta je Karitas pomagala dva tisoč otrokom. Občani nimajo zgolj gmotnih težav. »Veliko stisko predstavljajo osamljenost, družbena izključenost in slabša socialna mreža,« še ugotavlja Matej Pirnat. Karitas zato nudi med drugim programe socialnega vključevanja, različnih svetovanj in pogovorov. Dobrodelna ustanova nudi dvakrat na mesec pravno svetovanje, svetovanje logoterapevtke, razbremenilne pogovore ... Foto: GrupA Iz prve vrste. Prireditve so se udeležili predsednik vlade Marjan Šarec in najvišji slovenski Med dobrodelno akcijo so se izkazali tudi likovni ustvarjalci. Dvorano Golovec so krasila dela, ki so nastala med njihovo kolonijo cerkveni dostojanstveniki. Umetniki za Karitas. Občinstvo je nagradilo nastopajoče z močnim ploskanjem. Lepe skladbe, dobre misli 38 REPORTAŽA novi tednik Št. 49, 5. december 2019 Turistični vodnik za invalide z 52 predlogi izletov Z vami bom na rajžo šel Naša majhna dežela skriva številne zanimivosti, vprašanje je le, če jih znamo odkrivati. »Navajeni smo iti na Bled, v Postojnsko jamo in Piran, pri čemer ne znamo skreniti s teh običajnih poti. Že nekaj kilometrov stran se nam razkrijejo biseri,« pravi raziskovalec, fotograf in publicist Primož Hieng, ki že vrsto let raziskuje tovrstne bisere in nam jih razkriva v svojih delih. Doslej je izdal že 21 knjig, ki niso običajni vodniki. Tudi njegova zadnja je nekaj posebnega, saj je namenjena invalidom. TATJANA CVIRN V preteklih letih se je avtor ukvarjal z raziskovanjem energijskih točk in zdravilnih vodnih virov. V treh knjigah Nenavadni vodnik po nenavadni Sloveniji je zbral zanimive reportaže iz zapisov v Slovenskih novicah, s katerimi sodeluje kot zunanji sodelavec. Za Občino Domžale je napisal turistični vodnik za otroke, izdal je več knjig z izjemnimi fotografijami iz zraka. Tokratno delo z naslovom Z vami bom na rajžo Jel je turistični vodnik za invalide. Avtor je iz bral 52 točk po Slo veniji in eno tudi v sosednji Avstriji ter jih predstavil predvsem z vidika dostopnosti za skupino ljudi, ki je prevečkrat prezrta. Spodbuda za izdajo knjige Dva dogodka sta spodbudila nastanek knjige, pravi sogovornik. »Pred leti, ko je bil oče še živ, sem hodil k njemu na obisk v dom starejših. V domu je bil lokal s teraso, kjer je rad posedal. A med teraso in lokalom bil robnik, visok centimeter ali dva, kar je bila dovolj visoka ovira za očeta na vozičku.« Na videz še tako majhne in nepomembne ovire so lahko za invalide nepremagljive, je ugotovil Hieng, ki je letos junija v muzeju jaslic na Brezjah ugotovil, da vsi niso pozabili na obiskovalce na vozičkih. »Direktorica tamkajšnjega romarskega urada Andreja Eržen mi je pove- dala, da lahko invalidi do-stopajo k njim brez težav, in to me je spodbudilo, da sem začel preučevati, kako dostopne so druge točke v Sloveniji - od cerkvenih, turističnih, zgodovinskih. Začel sem zbirati gradivo in tudi na terenu preveril, kako je s tem,« pojasnjuje avtor vodnika, ki je včasih naletel tudi na drugačne razmere, kot jih je pričakoval glede na podatke. »Za Sveto goro nad Novo Gorico je bilo rečeno, da je dostopna za invalide. Res je urejen dostop v cerkev, a okolica je zelo strma in po mojem mnenju smrtno nevarna za invalide. Tudi sanitarije niso prilagojene tistim na vozičkih.« Enajst izletniških namigov iz regije Pravi, da ga je bilo na začetku malo strah, ali bo lahko zbral vsaj dvajset do trideset izletniških točk, čeprav Slovenijo dobro pozna. Nazadnje se jih je nabralo več kot 60 in moral je opraviti izbor med njimi. »Posebej sem bil pozoren na dostopnost in na to, ali so sanitarije urejene tudi za invalide. Vse to je zanje zelo pomembno. Če invalida pripelješ na Primož Hieng s svojo najnovejšo knjigo, turističnim vodnikom za invalide z naslovom Z vami bom na rajžo šel ttutfnommai! IpNiTü-Vilüne »In 'At-i-.r* JDlun AridtnlDLjitym-Mxta-.■iHjuitrt па urtiu Е^к drtnr Prnfl CtittVii NitnVrt ^ CENTER VESOLJSKIH TEHNOLOGIJ HERMANA POTOČNIKA N00R0UNGA-UITANJE CmtiT vwtlt&ih ldinnlnf)kt \ Jermana 1 Wi ч nika ХшнЈипдо k latoiniLtiakcjsi /tcviidu, L v« uliv,ifms -kullurutj/diTm voiJin» in osrednji kulturni prmltir v ViLmm. t h j Li hiti i/vlr.i dru/iiu jimtiij' c ч»Inkih (i'hiinlnpi Hi-muu.i IS>tiwniLj NVmriW l Vriulvkiumi .МЧИП. Ј miti* urntra ic iMtt arij , fc,-lurnih tonifcv fievk iVnmt. tWJra '(Тгфтн i ;n liT SilofVup III liluija u tufrU lnv.iliicjy L . 4 ■kil prw ЈЈгтЈљгтпллн- vi><»Ü4a* |hhuii'. ki'i ur u^ChUM v iV'lcLtiiUm kutini i'mbleili u'/пч- j* i .t> ч»1м r.ikitm minor, Nnvhn »i' «иипЈјИпи bctn ■ u jrj^jJtu, Id -fauli I/. dull flklkih Vfll|i*4 (ЧизшА* lilrti nil m.t IM* jri.« vtt* li-Ukni.i in vrU-nu,' 4!j ■ H> jUl r. 4fltHl|irilJHi2- tHumvimi jhnlitmivi« i.ciiir.i u'wlfüh lehn-Hitman JVii^wk &uonlun$» k га/НиОДш'-|'дп|<с iiT iv4ii irf kli»(i11Jrt| cnVMiJlilill u-^ii! V knjigi je med 52 predlogi za izlete tudi enajst namigov iz naše regije. m fi iijuji^n^h liivnmli na niKin vinsdne^ji р<пч-л» \ .atjii in prqilfU'HJ Muiiirtll. ри^тЛагМ va. UldxiTM in unidniHli t HlHW JU klL'|dVriiU»t jilVUOjlit /.Hi hlil La'IILII Vtf*i»ll nUh IfhlHnnii Herman« ftnihlnika NiXinUmga jc p-'tMUMto iv*u|)i(klh «chimUi^l i" manHaliiciJ* \ > .Lili «l<»w/kin s vem I m«|Tiyli1i)nii'in umdnmti vl-uiUlt tduhdogll. 14mwilwohM-pj t.imij.phi.i virt 111 irwijcvtwilnklll wrbiliv uhliki uiiKtfttiJüh t^tliiv. pvu.itav A^nali* I11 tnultiiiit-Jij^kih mtr Ijkltvnkh aplikacij, li jih Jlnttutoii1 *>pliHni iiivimmi I'rav ultfi^ |»KVJin Jiiji/in In vkljuCtitUMcm v ttWtl ћлпцјљг |ttWMVr »Lrttin i* Vrtiit |irf]HVMfliinl tUt-iukih in nu'iltuirndmli lil^Mui ii iu pudntffu i rtdbkv dejavni I m v*ch (нцЈп K^lh ,/ч\ J Milani luriifnskllt '•lu.ifHirijrv |ipfikLlvlMjn in ttnji» pumtru ludi tfiloiiii MvJliHli, Herman J'ot.Hiiklk nili mp k W^HifW ilillfttnjJ fik t cnir.1 srtullskiii klirmlnpi V Miiinju-1 jL. - Ijliki ► iw |JjfTii fj/-J.n v »thufHi»U" llcrnbuM T^itm-'iilLi \iK«r-(liuijtj. jiiimirja voolhKtli /лјгш»» I« и/ннипи ic i нЦг metliurmlne ^rtnt^huwuu" 1* fciJkkcрлчкЦс/imwtnüjffmIl4d»ii lüv.ilrti»ko1o Tniidjna ra/rtava |t ( REPORTAŽA 39 OZ HIENG M' ii' Z VAMI NA RAJŽO SEL TURISTIČNI VODNIK ZA INVALIDE nek kraj in ga tam moraš presedati ali prenašati voziček, je to neprimerno. Pozitiven je primer Postojnske jame, ki je bila že prej za invalide prijazna. Ob nakupu novih vlakov je vodstvo nedavno naročilo tudi vagon, kamor je mogoče invalida neposredno zapeljati in mu ni treba več presedati.« V knjigi, ki jo je Hieng izdal v svoji založbi Zavod Harlekin No. 1, je tako 52 izletniških točk, od katerih jih je kar enajst z našega obmo- tudi večja skupina invalidov na vozičkih. Med mesti je pohvalil urejenost Celja in Rogaške Slatine. Še veliko izzivov Prizna, da zdaj drugače glede na okolico, ko se sprehaja okrog. »Pogosto, ko grem po Ljubljani, vidim neprimerne pločnike, robnike, kocke, ki so neprijazne za vožnjo z invalidskim vozičkom ... Morali bomo še veliko narediti, da bomo bolj prijazni do populacije, ki ni Nekaj predstavljenih izletniških točk iz regije. Pri vsaki je navedenih tudi več koristnih informacij za invalide, poleg osnovnih podatkov o dostopnosti in možnosti parkiranja na invalidskih parkirnih mestih. »Na spletnih straneh sem opazil, da večina ustanov sploh ne opozarja, ali so invalidi dobrodošli, kaj šele, da bi na to opozarjale s kakšnim znakom na stavbi.« čja. Med mesti sta to Celje in Rogaška Slatina, ostale točke pa so: Mozirski gaj, Muzej na prostem Rogatec, Pot med krošnjami Pohorje na Rogli, vinska klet Zlati grič v Slovenskih Konicah, Muzej baroka Šmarje pri Jelšah, Muzej premogovništva Slovenije v Velenju, Center Noordung v Vitanju, Ekomuzej hmeljarstva in pi-vovarstva Slovenije v Žalcu in tamkajšnja fontana piva. Posebej sta mu bila všeč Pot med krošnjami, kjer so mislili na invalide in mamice z otroškimi vozički, in Muzej baroka, kjer so ob prenovi starejše stavbe uredili tudi dvigalo za invalide. Postavitev v muzeju pa je po njegovi oceni tako prostorna, da si jo lahko brez težav ogleda majhna,« opozarja avtor vodnika. Knjiga je zanimiva za vse invalide, ki si želijo oditi na kakšen izlet, saj bodo lahko na osnovi namigov sorodnike zaprosili v duhu naslova Z vami bom na rajžo šel. Za vse druge bralce, ki O načrtih sicer ne govori rad, ker se boji, da bi mu ukradli zamisli. »Lahko povem, tudi če mi bo kdo ukradel idejo, da me zanima, koliko je v naravi dostopnih točk za invalide, na primer pri jezerih in podobnih naravnih znamenitostih.« Izzivov mu torej ne bo zmanjkalo, čeprav je bil ravno pri zadnjem vodniku razočaran, ko je iskal finančno podporo državnih ustanov. »Pisal sem na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter neposredno ministrici, a niti odgovora nisem dobil. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so mi odgovorili, da ne morejo sofinancirati knji- isnipga proga ali taline stupmca siualapnmer tmrftdi рганћпе Some lio&se, biibfBBJtju* pnrnem tsiavimJi riupn A notyufrep роншигАа Urjenje ttfidmtopifa Џг »Komaj čakam, da bo sonce, da bom spet kam šel. V vsakem letnem času je sicer mogoče odkriti kaj zanimivega.« išče ideje za izlete, je vodnik prav tako dobrodošel priročnik. »Verjetno se bo oglasil kdo, ki bo užaljen, ker ga ni v vodniku, in tega bom vesel, saj bo to lahko material za katero od naslednjih knjig.« ge, tudi STO in Turistična zveza Slovenije sta se negativno odzvali. Nekaj podpornikov je vendarle bilo in ti so v knjigi tudi navedeni.« Foto: osebni arhiv К<ттм '.'Tüi. m ч.чтОч krjL.il.i4irji:w*>* ■ >+pivlnjik.. nlu ■ vil kn.'iuV. I, Iv-til I кч:. Urs Iii iie n.t šn-Punk f^'fl nl |4ilOlljfc[ UHlm.ik Xikulik.. lunri«- 41 knvjMM vi CfJO". / H J tin lim. i ЦчЈп. I. . .N^J III. J J ' viiiiifjriiiUl tu ;Adula«. v'n rl'sr.i in ' v"» I mumiijipn id isti. kul m En 11 iieknc. «Vii.i ul nM f If "K!. JN.' ;ii.-I.-.I ...... ............» i;iu prviiibil.il Mllljnkiiinlc „intuicij I9S1 poju liji :;iivm-jnlJsi> Inni. Li je m- ivdm i imn-dnj I ntiickt Hill -I- I'npmlaie )C iliulin-i iliuž ;||| I/ 11.1 ln |( pill |.екИ! prenočita ПЈ uhtnuilk- miiwjB i vi I, ..Hill 1ii.il flmtnJj piknik ,n prrrajjltt Jofc Ј.-ПЈ If \ vdllli idctjn.i j/ lew in k:I..1 i -Jn;. . ., I iir-; I Jtas i.....mil jnc i IJnvien in ргсОДеп* t Hip [ tuli-- Лд Mi UllHlJl.t piijupk |e xtdaha v 4*Jiin-pii- \j Гпц г tki ii hila nmtkrtbn 1131114:1111111 V |L^cni ddu I r t> i - nftki klel. NiiJ ii|n is ill pmt, lijcr .. .. . 11nl.11.ii it in V lirvvni iWu |r pil iiim (iijjiij. \ нш 4»W 'lm"M P" k iiwU lewnr рлфпа. ddn iulEE ЛЈ1И, M- I 11 I.I lilija |.ч'|. s;. nicni Jflw 41 IjU- kill v Itvokll. nil ipiifdllil >l(j IL II-illiL. JtiLuj ^rii/ttk- KIJ/ .I VI -I'-k.. ,4.4.-.. ,,.: ЧЈ| I <4|>№л1ј| Mil- rur.Url«! v ГСеДОГО silili niiipiipiiliftrjii lip -JiMiiiJ kivnkx .1!) lii|i]ji. Кил.1,4 n' HI mujk?n|Цти Wtuml iii/i'l jim 111.1 k I k,. Ii,Kiln! (Min V V *Mniilku II- pnnliiw /,1 ^iri prM .'i- V |n>j,iji.ku Wlni.iLi K' Inn .; s.. |,|i;| 1!. nc liiliM I®' w v lodprljttti piallos r ,i Knuiiku ponpVM «''Vili ")<-i»™»V nb «> m «unicin momtlu in ranljifoten «i» nm I iw Ujmi: le v km 195« Iwnrto It <№la aif»lino' wrvkkii Pp ureditvi o^-tga tfi|cku s ршч.. v L,ii, 1959 in «)'« Љј^«« 'ЛЉ- ■„ kmetlisto: ™!л ^™"0)« 1 pot. Kmalu at™, vI«'; Г° "it[l ^«nu. t Il-Ij 1962 ?J k «nkodntmu «Љ lan In pjodalo xnimtrdrih '.mim^ih kroi« V Iclih IV« in K 4"»™ >H,J'H,;' u i ' lbl, ,HiBj|M).i n iemciniultaiifi p- > ■ " -к( 322JSlÄili, prcd4[ivniV.i mlhim- v Xvli-ivo ..bA S. ^ 1»«^,., .pon-„jmookonftiU s purlvilMO m l^lteni Tc™ n- * pmAO- CT,,!,, v Ivti'n |«M dn IWS. Stpwnhj» i-'»» v «».ni Ss Trwiiwh »"IiM",,ln'-C, «in I« POSUM * miclln P«.-■ SS. ki4",h i *'"■ s Ä« in' 500". * «t P. Občnih dn.; h,m ^Mi pridih W-i» w S eZ Ll trati.V")™1' uW' kol.nli' iti pnv.il I киИочл» moto . ptuiiMiihitiii 514 VoiTilllkt v Sk.vc.lill in роЉМ '»■* bkuvurt SO p. k «Wf. аф«.. .u... ptvjvvcui pri « vedm, Kto pritluW.™- » * V otnAnli Ni TrulMlh P«nuill|0 2 rtP fc -Dot.™ r«*" ^ lun« ihv, trudleirc in F«l iijdi'Vjmo In M.V/VTU1J.. mUZEJ PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE-VELENJE Mulci nrtnniBiivniii™ SlrVenlitf tf raaJ « iKnlks'i ^ ;«vl!!,lh «"ncracli itclX^ni P«rr«govntkt.ni Vdtnlf. ki Z, S » u» in ESl v tunini «Ш4 P-Priic» ir.vlide.oblv s,, |fh uidl te sfvpi in slabovidni. IlKl gllB«"—• —..........j, . . pri ttni ponKinbnu vlngi iKliSnjo иишошижио reim M^-letoie 27 km OffiW Utinjirawip™»"» raBiViijLUtJ*»« HSBilMWl РвЉгЈццгџлрт-ВД y*; 1ЦГПСО S inVf^f.v mu- S ^ «« vrcdll'rtv - ^ m '-"'"-T' S,.,,. Srtln» k lik»« № A prihod«»! «s- 40 ŽIVALSKI SVET novi tednik Št. 49, 5. december 2019 Ameriški rdeči gož je primeren zato, da se obiskovalci kaj naučijo o kačah, saj ni strupen in ga je mogoče prijeti. A vsi obiskovalci kljub temu niso čisto sproščeni ob srečanju z njim. Modročeli amazonki, ki sta večino življenja preživel v človeški družbi, sta se po dveh letih sobivanja že toliko privadili druga na drugo, da lahko sedita skupaj, ampak se ne dotikata, kar je sicer značilno za papige. V Celju se obeta stalna razstava tropskih živali in rastlin Spoznavanje manj znanega odpravlja strahove Že nekaj let zapored so v prostorih Krajevne skupnosti Ljubečna na ogled tematske razstave, ki odpirajo vpogled v svet živali in rastlin. Lanska je bila posvečena tropskemu svetu, letošnja z naslovom Svet narave razkriva čudesa in raznolikost živalskega ter rastlinskega kraljestva. Pripravil jo je biolog Simon Cirkulan, ki ima sicer v svojem Bioparku Lipovec približno 80 različnih vrst živali. Večino teh je mogoče videti na razstavi, ki bo odprta še do 15. decembra. TATJANA CVIRN Med številnimi kaktusi in sočnicami, palmami in ostalim tropskim rastlinjem so postavljeni terariji s kačami, pajki, škorpijoni, kuščarji, orjaškimi polži, paličnjaki in ostalimi žuželkami, v kotih dvorane imajo svoje ograjene prostore kunci, morski prašički, činčile, želve, papige in tudi piščančki. »Letos niso na ogled le tropske živali, ampak razstavljam tudi nekaj domačih, ki ponazarjajo vpetost človeka v naravno okolje in povezanost z živalmi, če to hočemo ali ne. Domače živali so pomagale ljudem preživeti, zdaj so tudi hišni ljubljenčki,« pravi Cirkulan, ki želi predstavljati tudi manj znane živali, širiti znanje o njih, razbijati predsodke in strahove ter navduševati za naravo. Zato so posebej dobrodošli najmlajši obiskovalci, ki jim pripravi delavnice in srečanja z živalmi. Tudi kačo in pajka lahko primejo, ob čemer izvedo marsikaj novega o njunih navadah in potrebah. Na koncu lahko svoje vtise strnejo z risbo, medtem ko se starejši otroci naučijo opazovati in sklepati o načinu življenja živali. »Otrokom se ni treba na pamet naučiti več deset strani. Spodbujamo logično razmišljanje in učenje,« pravi Simon. Priložnost za razmislek Razstava je tudi priložnost za opozarjanje na to, da se je treba za nakup živali odločiti po tehtnem premisleku in da je treba vedeti, kaj takšno lastništvo pomeni. Zlasti v teh predprazničnih dneh, ko se tudi živali znajdejo med darili, je takšno osveščanje še kako pomembno, se zaveda tudi sogovornik. Zato je vesel, ko Simon Cirkulan in največji živi list pridejo tisti, ki bi morda imeli morskega prašička, želvo ali pritlikavega kunca, in prej preverijo, kakšne so resnične potrebe teh živali. V preteklosti je namreč tudi v svoj biopark Simon sprejel marsikatero zavrženo ali zapuščeno žival. »Ena od papig na razstavi, ki sodi med modročele ama-zonke, je prišla iz zavetišča. V njem je končala po smrti lastnika. Papige namreč živijo zelo dolgo in tudi tega se je treba zavedati ob nakupu, kar velja tudi za mnoge druge živali.« Prav tako se je treba zavedati, da iz majhnega zraste veliko. »Želva lahko ima tudi do sto kilogramov, poleti je sicer lahko na vrtu, pozimi pa ji je tre- ba zagotoviti primeren prostor, kar je tudi v hiši težko.« Je potem lažje imeti tera-rijske živali? »Ne vedno, ker je pozimi pri mnogih težava z zelenimi listi, s katerimi se hranijo.« Skrb za te živali zahteva veliko znanja in energije, priznava Simon Cirkulan. In tudi zato se veseli odprtja stalne razstave tropskih živali in rastlin, ki naj bi kmalu kot prva tovrstna v Sloveniji zaživela v Celju. S pomočjo usposobljenih sodelavcev bo tudi Simonu lažje pri oskrbi vseh živali. Foto: SHERPA Želve, ki lahko dosežejo tudi sto kilogramov, postanejo kmalu veliko breme za lastnike, zato je dobro o tem razmisliti že ob nakupu. Muc išče dom V teh hladnih dneh je vse težje za živali brez doma. Zavržen muc v Žalcu živi na ulici in ker je bil notranji, mraz težko prenaša. Je lep, izredno prijazen, obožuje ljudi in živali. Zanj iščejo topel, prijazen in varen dom. Informacije na tel. št. 041 520 714. Malajska džungelska deva izleže največja jajca med žuželkami. Ptičji pajek v živo in njegova zunanja plast kože, potem ko se je olevil. INFORMACIJE 41 TUnCDS energy-efficient Vrhunski decentralni prezračevalni sistemi za novogradnje in sanacije PE Ljubljana ( 080 73 13 ) PE Maribor ( 080 71 86 PE Murska Sobota ( 080 35 20 OGLASNO SPOROČILO Le kdo ne bi v svojih bivalnih prostorih imel zdravega zraka brez škodljivih delcev, ki jih z dihanjem vnašamo v pljuča, nič več neprijetnega vonja po zatohlosti, črnih sten (ki se pojavijo pri tistih, ki z vgradnjo prezračevalnega sistema čakajo predol- \ ( V f •• • M • f • • v v go), težav z alergijami na cvetni prah in nič več izgub toplote v zimskem času? Vse to vam lahko omogočijo prezračevalni sistemi Lunos, ki ustvarjajo potrebam primerno, prijetno in čisto higiensko prezračevanje vseh bivalnih prostorov in zagotavljajo suhe stene brez plesni. Ponujajo vam tudi znatne prihranke pri ogrevanju, in to ob relativno nizkih investicijskih in obratovalnih stroških. Decentralni prezračevalni sistem vam v dom profesionalno vgradijo v enem dnevu in za sabo celo pospravijo. Zdelo se bo, kot da jih sploh ni bilo pri vas in kot da v vašem domu ni nič kaj novega. A se bo sprememba na bolje še kako občutila. e2 - prezračevanje na kvadrat e2 prezračevalni sistem podjetja Lunos Slovenija s preračunano porabo 0,07 W/m3/h je neprekosljivo energetsko učinkovit in zato aktivno prispeva k varovanju okolja kot tudi k prihrankom, ki se poznajo v denarnici. Določila aktualnega standarda DIN 1946-6 za naprave energetske učinkovitosti E so presežena v mnogokratniku, kar napravo e2 postavlja na 1. mesto med primerljivimi proizvodi. Prezračevalni sistemi Lunos e2 so primerni tako za novogradnje kot sanacije. Družinski paket za spremembo na bolje V teh prazničnih dneh je podjetje Lunos pripravilo prav posebno ponudbo za vse, ki si želijo varne, ekonomične in zdrave kulture bivanja. Namesto 2.500 EUR boste za družinski paket, v katerem so vključeni dva najbolj prodajana prezračevalna elementa v Sloveniji e2 in najtišji ventilator na svetu Silvento, odšteli zgolj 1.500 EUR, saj vam podjetje Lunos in Eko sklad podarita svežino v vrednosti 1.000 EUR! To je zagotovo najbolj učinkovita prezračevalna kombinacija za zdrava pljuča vašega doma. e2 elementa bosta zagotavljala zdrav zrak in suhe stene brez plesni v bivalnih prostorih, kot so dnevna soba, spalnica in otroška soba, Silvento pa bo iz vaše kopalnice ali kuhinje odvedel vso odvečno vlago. Za svežino obiščite: www.lunos.si V ceni so upoštevani: 2x prezračevalni sistem e2, 1x Silvento, prednovoletni popust, subvencija EKO sklada v višini 20 %, DDV in montaža. EKOSKLAD PRIHRANITE 1.000€ Najbolje prodajan družinski paket -podarjamo Ä svežino M ^^^Jr www.lunos.si PE Ljubljana f 080 73 13) PE Maribor f 080 71 86 ' PE Murska Sobota ( 080 35 20 42 PODLISTEK / BUKVARNA novi tednik Št. 49, 5. december 2019 Interniranci v Lipnici 29. oktobra 1918 ob razpadu Avstro-Ogrske s slovenskimi časopisi v rokah. Prvi štirje sedeči z leve: Franjo Vrečko, Jože Špendal, Pavle Bremec in Srečko Puncer. ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Srečko Puncer (1895-1919) (15) Sredi aprila 1918 se je v Gradcu v šoli na Keplerstrasse zbralo približno dvesto mlajših in starejših enoletnikov neborcev. Bili so iz vseh štajerskih, koroških, kranjskih in primorskih polkov. Prevladovali so Nemci in Slovenci, vmes so bili Čehi in Italijani, in sicer s čini in brez njih. Tam se je znašlo tudi več celjskih dijakov, Srečkovih prijateljev, trije so bili celo iz njegovega razreda: Vrečko, Senica, Roš. Razdelili so jih na dve kompa-niji. Njega so uvrstili v prvo od teh, kjer je bil komandir stotnik Pistauer. Ta junak zaledja je bil strasten nasprotnik vseh teh »izdajalskih Slovanov« in to sovraštvo so vsak dan čutili. Že drugi dan so od njih zahtevali dodatne podatke k osebnemu popisu, med drugim navedbo narodnostne pripadnosti. Medtem ko so se drugi Celjani označili za Slovence, se je Srečko vpisal kot »Jugoslawe«. Dolgo so mu prigovarjali, naj to popravi, kajti zagotovo bi ga takoj izključili iz tečaja, mu na ponovnem zdravstvenem pregledu razveljavili »neborstvo« in ga kazensko poslali na fronto. Oficirski tečaj so konec junija premestili iz Gradca v Lipnico (Leibnitz). Tam na deželi si je Pistauer dovolil še več samovoljnega ravnanja. Pregledoval je kovčke in je Srečku zaplenil več slovenskih časopisov. Nekaj dni nato se je končal lipniški tečaj po opravljenih izpitih. S tem so si prislužili vsak še vsaj po eno zvezdico na ovratnik. Srečko je postal četovodja. Potem je večji del absolventov odšel k svojim kadrovskim enotam na dopuste. Toda devetnajst Slovencev in Čehov, ki jih je Pistauer smatral za »politično nezanesljive«, je pridržal, da jih še dalje in huje ponižuje in trpinči. Z njimi je prirejal nočne pohode v bližnje taborišče Wagna, kjer so bile nastanjene večidel italijanske begunske družine in so se k njim zatekali svojci — vojaški dezerterji. V tem Lebringu je kot rezervni nadporočnik tedaj služboval odvetnik dr. Vekoslav Kukovec iz Celja, štajerski deželni poslanec. Poiskal ga je Srečko Pun-cer, ko je nekoč s patruljo vodil begunce iz Lipnice v Lebring. Prikazal mu je neznosen položaj protipravno zadržanih devetnajstih slovenskih in čeških enoletnikov, izročenih surovi samovolji »hauptmanna« Pista-uerja. Po dogovoru z dr. Kukov-cem je Puncer zbral in uredil gradivo in mu ga prinesel, da ga je poslal Jugoslovanskemu poslanskemu klubu na Dunaj. Tako je bila v oktobru 1918 v avstrijskem parlamentu vložena interpelacija zoper vojnega ministra z zahtevo po preiskavi opisanih razmer in sankcijah proti krivcu. O interpelaciji so pisali časopisi in Pistauer je povsem podivjal. Privil je še huje, a ne več za dolgo, kajti Avstro-Ogrski so se iztekale zadnje ure. Samo s hitrim begom se je izognil obračunu, ki so mu ga pripravili Puncer in tovariši. Vsi ti so svobodni pohiteli domov. Se nadaljuje. Pripravil Srečko Maček Vsebina prispevka povzeta po: Fran Roš, Srečko Puncer (1895-1919): Njegovo življenje, delo in boj, Celjski zbornik 1971-1972, str. 209-271 www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Udeleženci kuharskega krožka in Rdečega križa v OŠ Vransko, 1961 Takratne vranske osnovnošolce 5., 6., 7. in 8. razreda je kuharskih spretnosti učila kuharica Fanika Pleško. Prispevala: Polona Lipov-šek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: 03 42617-00 (Srečko Maček) Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www. kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Sally Rooney: Normalni ljudje Tako bi pisala Jane Austen nekaj stoletij kasneje Irska pisateljica Sally Rooney je trenutno zvezdnica med pisatelji, saj jo vsi svetovni časopisi opisujejo kot svojevrsten fenomen, ki navdušuje bralce in kritike. Z drugim romanom Normalni ljudje je poleg oznake milenijska pisateljica dobila naziv najuspešnejše sodobne pisateljice. Elegantna ljubezenska zgodba, ki spregovori o moški krhkosti, ženski zlorabi in nezdružljivosti razrednih slojev kljub veliki ljubezni, prevzema bralce po vsej Evropi. S prvencem Pogovori s prijatelji je Sally Rooney pri 26 letih opozorila bralce po vsem svetu in pritegnila pozornost literarnih kritikov. Z naslednjim romanom Normalni ljudje se je leto zatem proslavila kot ena najuspešnejših sodobnih pisateljic, osvojila prvo mesto prodajnih lestvic in pobrala večino pomembnejših književnih nagrad (glavna britanska književna nagrada, irski roman leta, costa za najboljši roman, knjiga leta po izboru knjigarn Waterstones, nominacija za Bookerjevo nagrado). Revija Guardian jo je uvrstila na seznam stotih najboljših knjig 21. stoletja. SALLY ROONEY rt 1 " V 1 W n%n ifl '",*!> n " n » 1 , 0 II Ü П IJ M 'gn a 0 .gm '«n»«11 M \n iS» kW u I, D u U c n O n П -iS) D . NORMALNI LJUDJE »Bodoča klasiku.« »Kadar se pogovarja z Marianne, ima občutek popolne zaupnosti. Ve, da bi ji lahko o sebi povedal karkoli, tudi čudne stvari, a jih nikoli ne bi povedala naprej. Kadar ostane sam z njo, ima občutek, kot da je odprl neka vzporedna vrata, zraven tistih, za katerimi je normalno življenje, in jih potem zaprl za sabo.« Tokratna zgodba se začne, ko se srečata najstnika iz popolnoma ločenih svetov. Connell je priljubljen športnik in šolski zvezdnik, Marianne je neprilagojena samotarska »piflarka«. Ona živi v beli vili s privozom, on je sin samohranilke, ki čisti pri Marianninih starših. A kljub socialnim razlikam se med njima razvije intimen in prijateljski odnos. On se v šoli pretvarja, da Marianne ne pozna. Če bi njegovi kolegi izvedeli, kaj počne s čudakinjo, bi bilo konec z njim. Ona to nekako sprejema, saj ima on nadzor nad njunim razmerjem. Kasneje se podata na študij v Dublin, kjer se Connell težko znajde, precej bolje gre Marianne, poišče si nove prijatelje, ima fanta. Zdi se, da je ona tista, ki je prevzela nadzor nad življenjem. Seveda je sila med njima tako močna, da ju povleče skupaj. Čeprav jo Connell ljubi, ne zna biti z njo, ne ve, kako živeti z njo, ne da bi ga motila njuna razredna razlika. Pade v novo razmerje z dolgočasnim dekletom, s katerim se ima lepo, a Marianne pošilja vedno daljša elektronska sporočila. Kadar sta v težavah, se vedno pokličeta oziroma si pomagata. Vedno znova se zdi, da bosta premagala preteklost in zlorabe, ki sta jih deležna, a kljub temu da se imata neizmerno rada, skupne prihodnosti ni. Knjiga vseeno ponudi upanje. Čeravno Marianne nikoli ni verjela, da je vredna ljubezni, jo Connell osvobodi zmotnega prepričanja. Ljubezen nas spremeni in tega nam ne more nihče vzeti oziroma kot je zapisala Sally Rooney: »Tega, kar imata zdaj, ne bosta imela nikoli več. Vendar bolečina osamljenosti ne bo zanjo nič v primerjavi z nekdanjo bolečino občutka nevrednosti. Prinesel ji je dobroto, kot dar ji jo je prinesel in zdaj je njena. Ampak pred njim se zdaj odpira življenje, v vse mogoče smeri naenkrat. Veliko dobrega sta storila drug drugemu. Res, pomisli, prav res. Ljudje res lahko spremenijo drug drugega.« BGO BRALCI POROCEVALCI 43 Desetletnica dislociranega oddelka v Vojniku V tem letu mineva že 10 let, od kar smo v Glasbeni šoli Celje s ponosom odprli dislociran oddelek v Občini Vojnik in tako približali glasbeno izobraževanje mladim tudi v tej regiji. Učenci so pridobili možnost, da obiskujejo pouk glasbila in nauka o glasbi v svojem kraju in na svoji osnovni šoli, saj pouk poteka v popoldanskem času v OŠ Vojnik. Nastope imajo učenci v Kul- oddelku izvajamo skupinski turnem domu Vojnik in v Glas- pouk nižje stopnje osnovnega beni šoli Celje. V dislociranem glasbenega izobraževanja, to je nauk o glasbi od 1. do 6. razreda, ter individualni pouk vseh tistih glasbil, ki zanimajo učence v posameznem šolskem letu, z izjemo nekaterih (npr. tolkal). Nekatera glasbila so že stalnica: klavir, flavta, violina, basovska trobila, oboa, kitara. V šolskem letu 2019/2020 je v dislociranem oddelku v Vojni-ku vpisanih 93 učencev. Okroglo obletnico smo obeležili z osrednjim slavnostnim dogodkom 19. novembra v Kulturnem domu Vojnik. Na odru so se zvrstili številni mladi glasbeniki, posebno presenečenje pa je bil projektni or- kester dislociranega oddelka, ki je posebej za to priložnost zaigral dve skladbi (aranžma Peter Tovornik) in združil svoje moči tudi z Otroškim pevskim zborom OŠ Vojnik (zborovodkinja Emilija Sorčan Kladnik). Umetniška vodja orkestra je bila Tina Ostruh. Glasbena šola Celje se ob 10-letnici dislociranega oddelka zahvaljuje Občini Voj-nik in Osnovni šoli Vojnik za pomoč in podporo pri izvajanju naše dejavnosti. Obenem čestitamo vsem, ki smo kakorkoli vključeni v učno-vzgojni proces in spodbujanje glasbene kulture med mladimi in širše. Vse najboljše! ML Adventni čas Ne le na venčkih, pač pa tudi na najrazličnejših adventnih aranžmajih je v nedeljo zagorela prva svečka. Svoj lepo izdelan praznični aranžma nam je poslala Marjana Bobik iz Vojnika. Pester smučarski sejem Smučarski klub Gozdnik Žalec je predzadnji novembrski konec tedna v telovadnici UPI - Ljudske univerze Žalec pripravil sejem rabljene smučarske opreme. Sejem je bil po besedah organizatorja vse tri dni dobro obiskan, opremo za zimske športe, smuči, čevlje, bunde, hlače, predvsem otro- ške stvari, je zamenjalo veliko lastnikov, tako da je bil organizator z obiskom in s sklenjenimi kupčijami zadovoljen. Obisk na sejmu je iz leta v leto večji. Med počitnicami bodo na Rogli pripravili tečaj smučanja. Prijave bodo sprejemali od 7. januarja. TT Dvajsetletnica prve razstave iz Celja V Moskvi sta te dni na ogled dve razstavi iz arhiva Potujoče galerije mladih Mihaila Lišanina. Odprti sta ob 20-obletnici prve razstave v Moskvi in Lišaninovi 70-letnici. Razstavo v Mladinski knjižnici št. 154 je odprla Andreja Šimenc, atašejka za kulturo Veleposlaništva RS v Moskvi, drugo v Kulturnem centru Moskvorečje pa je odprl akademski slikar Yurij Izosimov, zaslužni umetnik Sovjetske zveze in ustanovitelj Studia Ulej. V obeh institucijah so avtorju razstav Mihailu Lišanin ob čestitkah za jubileje podarili priznanja za dolgoletno delo v kulturi in povezovanje narodov s kulturno dejavnostjo, neodvisno od državnih ustanov. Lišanin je gostiteljem podaril v spomin na sodelovanje grafike s celjsko arhitekturo, ki so nastale na prejšnjih mednarodnih grafičnih delavnicah akademskih avtorjev na temo Zgodovina in arhitektura Celja. Delavnice vodi v Celju že 18 let. Naslednja grafična delavnica bo od 3. do 10. januarja 2020 v prostorih Doma sv. Jožefa v Celju. AB 90,6 95,1 95,9 100,3 \ld&№ г (ллтој / 44 BRALCI POROCEVALCI novi tednik Št. 49, 5. december 2019 Usposabljanje v Slomškovi rojstni hiši V Slomškovi rojstni hiši smo 22. novembra izvedli 11. Slomškov simpozij, ki je privabil zaposlene v vzgoji in izobraževanju iz cele Slovenije. Tema letošnjega simpozija je bila Različne vloge delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki je bila v letošnjem letu tudi ena izmed prednostnih tem Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Izobraževanje spada v katalog profesionalnih usposabljanj delavcev v vzgoji in izobraževanju ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Namen 8-urnega usposabljanja je spodbuditi polju-dno-znanstveni razmislek o sodobnih pedagoških vprašanjih v luči Slomškove pedagogike. Zbrane sta najprej pozdravila Slomškova lika Blaže in Nežica v nedeljski šoli, to sta bila učenca Larisa in Rene Špur iz OŠ Blaža Kocena Ponikva, ki sta pod mentorstvom Irene Zevnik na hudomušen in iskriv način prikazala vlogo učencev in prebrala nekaj Slomškovih misli, vezanih na vzgojne vidike učitelja, ter napovedala uvodne pozdrave organizatorice simpozija Ljudske univerze Šentjur Alenke Testaniere, gostitelja domačega župnika mag. Alojza Kačičnika ter vodje Oddelka za družbene dejavnosti v Občini Šentjur Judite Methans Šarlah. Občina je tudi sofinancirala Slomškov simpozij. Dr. Roman Globokar je spregovoril o vzgojnih izzivih učitelja v digitalni dobi, kjer smo ugotavljali, da se razmišljanje o mladih že od 3000 let pr. n. št. preko Sokrata do sedanjosti ni kaj dosti spremenilo. Spremenil pa se je emotivni nemir, ki ga mladi čutijo kot digitalni domorodci. To poimenovanje uporablja Mark Prensky, saj so otrokom elektronske naprave danes položene že v zibelko in z njimi skupaj odraščajo. Digitalne naprave nam namreč ponujajo ogromno novih informacij, hkrati pa ustvarjajo veliko novih čustvenih impulzov, ki jih ni nikoli dovolj, zato sta še bolj pomembna osnovno znanje in razsodnost. Dr. Globo-kar učitelja vidi kot dirigenta, ki učencem pomaga razvijati tudi čustveno inteligenco, kot spodbujevalca vztrajnosti in pomočnika pri razvoju kritičnega mišljenja. Z dr. Samom Repoluskom smo nato prevetrili premike temeljnih vlog učitelja, tako da smo jih najprej zapisali in našteli več kot 30 različnih vlog, nove so se porajale v diskusiji. Kot avtor razvoja e--učbenikov je povedal, da so ti namenjeni le krajši popestritvi pouka, spregovoril pa je tudi o drugih vlogah gradiv in pripomočkov, ki jih je danes v preobilju. Prav tako se spreminja vloga učitelja od klasičnega podajalca vsebin k navdihujočem in navdušujo-čem mentorju, usmerjevalcu ter vloga učenca od poslušalca k preizkuševalcu. V zadnjem delu je mednarodno certificirana trenerka spomina Jasmina Lamber-gar v delavnici podala nekaj praktičnih vaj za izboljšanje spomina in posledično pomnjenja. Med drugim smo se s praktičnimi vajami s pomočjo gibanja in asociacij na pamet naučili gladko našteti 10 športnih disciplin dekatlo-na in pesem Toneta Pavčka z naslovom Popotnik. AT Začetek projekta Savinjčani beremo Ob tednu splošnih knjižnic je bilo pestro po vsej Sloveniji. Od 18. do 22. novembra so v knjižnicah pripravili številne prireditve za vse generacije. Živahno je bilo tudi v vseh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec. V sklopu Utripa domoznanstva so 20-letnico praznovale Pevke treh vasi, za najmlajše so pripravili pravljične ure in ustvarjalnice, oskrbovancem domov za ostarele so brali, pripravili so razstavo knjig z zeleno vsebino, predstavili so, kako deluje e-knjižnica, osrednji dogodek pa je bil začetek nove bralne sezone projekta Savinjčani beremo. Že trinajsto leto lahko odrasli bralci sodelujejo v bralnem projektu, ki združuje vsako leto več prebivalcev širše lokalne skupnosti. Tudi tokrat je seznam knjig pripravljen premišljeno. Čeprav je na njem več knjig kot prejšnja leta, bo zagotovo na katero treba tudi malce počakati. Poskrbljeno je za različne bralne okuse. Zaključek projekta bo 11. maja 2020. TT Zadnji dan praznovanja je bila pozornost namenjena »zelenim« knjigam. Nabiranje dragocenih izkušenj Z leve dijak Izidor Destovnik, ravnateljica Mateja Klemenčič, dijakinja Leja Sušec, Simona Pompe, študentka Urška Jazbec, študent Kosta Kocev, ravnatelj Uroš Sonjak. Gostinsko-turistični zbor Slovenije je prireditev turizma in gostinstva, ki ima v Sloveniji najdaljšo tradicijo. Združuje zaposlene v gostinstvu in turizmu in tudi mladino v procesu izobraževanja za delo v stroki. Strokovna tekmovanja omogočajo prikaz dodanih vrednosti storitev, ki bi jih vsak hotelir želel imeti v svoji ponudbi. Letošnji zbor je bil novembra v Kongresnem centru Grand hotela Union v Ljubljani. Tudi letos so se zvrstila različna tekmovanja s področja gastronomije in turizma. Ves čas so bile na voljo različne kulinarične delavnice, razstave kulinaričnih izdelkov, predstavila so se različna podjetja, ki so povezana z gastro-nomijo in turizmom. Šolski center Velenje so zastopali: študenti Višje strokovne šole Urška Jazbec, Kosta Kocev in Roki Zabukovnik ter dijak Izidor Destovnik iz Šole za storitvene dejavnosti. Urška in Kosta sta tekmovala v katergoriji latte art. Urška se je skupaj z Izidorjem pomerila še v tekmovanju v pripravi kave in kavnega napitka. Kosta in Roki pa sta tekmovala v mešanju pijač. Zadali smo nekoliko zahtevnejše področje tekmovanja, saj smo se vključili v tekmovanja, v katerih so tekmovali tako zaposleni v gostinskih obratih kot tudi vsi ostali, ki so se želeli preizkusiti v kategorijah profesionalcev. Konkurenca je bila velika, vendar smo izjemno veseli rezultatov, ki smo jih dosegli, kot tudi izkušenj, ki so jih dijak in študenti na ta način pridobili. Šolski center Velenje ves čas sledi novim smernicam v gastronomiji in turizmu in tudi na tem tekmovanju smo videli veliko novih idej. Veseli smo, da smo lahko bili del tega dogodka, saj so izkušnje s tovrstnih tekmovanj velike in bodo našim dijakom in študentom čudovita popotnica pri opravljanju dela na področju ga-stronomije. Zahvaljujemo se vodstvu ŠCV in ravnatelju Višje strokovne šole Urošu Sonjaku in ravnateljici Šole za storitvene dejavnosti Mateji Kle-menčič, ker sta prisluhnila naši prošnji, da se udeležimo tekmovanja. Tako sta doprinesla k dodatnem znanju nas vseh in k promociji šole. SIMONA POMPE, mentorica Šola za storitvene dejavnosti Šolski center Velenje BRALCI POROČEVALCI 45 Skupinska slika članic društva, spredaj trenutna predsednica Marija Žerjav, prejšnja predsednica ter sedanja mentorica Vesna Mihalič Meta praznovala 40. obletnico V Društvo podeželskih žena Meta je vključenih 130 ve-doželjnih članic iz občin Vojnik, Dobrna in Mestne občine Celje. Letos praznujejo 40 let povezovanja kmečkih in podeželskih žensk na omenjenem območju in 19. oktobra so ta jubilej obeležile z izdajo društvenega zbornika in s kulturno prireditvijo. Članice pravijo, da v društvo rade zahajajo, saj se v njem dobro počutijo in skupaj naredijo marsikaj, kar si včasih niso niti v sanjah predstavljale. Tako so organizirale celodnevno prireditev za 400 ljudi, same napisale več zabavnih dramskih iger, pripravile razstavo velikonočnih jedi in še bi lahko naštevali. Začetki njihovega povezova- nje Velenje na ogled gospodinj- nja segajo v leto 1979, ko jih je prva mentorica Marija Krajnc, zaposlena na KZ Celje, popeljala na prvo ekskurzijo v Gore- ske opreme. Takrat zastavljeni program je že obsegal vse tisto, kar še danes zanima kmečko žensko. To so zanimive ek- skurzije, praktične delavnice, kulinarični tečaji, predavanja o zdravem načinu življenja in zdravi prehrani. V okviru društva so tako v 40 letih organizirale nešteto kulinaričnih delavnic, spoznavale zelišča, izdelovale domača mazila, kuhale žganje, kvačkale, okraševale pirhe, izdelovale voščilnice, pripravljale domačo vegeto, konzervirale sadje brez sladkorja in shranjevale zelenjavo v soli. Veliko tečajev so namenile peki kruha, različnim poticam, drobnemu pecivu, sočnim sladicam .... Spoznavale so tudi škodljivce na vrtu ter dobre in slabe sosede in se naučile ohranjati lastno seme. Tečajev so se zelo rade udeleževale, kar dokazuje, da so željne novih znanj. Pred 18 leti si je nekaj članic zaželelo, da bi kdaj tudi kaj zapele in začele so prepevati stare slovenske ljudske pesmi, kakršne so prepevali nekoč med delom in po opravljenih kmečkih opravilih. Nastopale so na raznih lokalnih priredi- tvah, na obrtnem sejmu v Celju, na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, nastopale so tudi že na televiziji. V pevski skupini Taščice, kjer so zelo aktivne, si želijo ohraniti naše lepe slovenske ljudske pesmi. Ob 30. obletnici je nekaj članic v okviru dramske skupine društva prvič nastopilo z igro Pavle Golie Jurček in velik aplavz ter občutek, da zmorejo nasmejati občinstvo, sta jih navdušila, da so naslednje igre napisale same. Tako so ob druženju v zimskih mesecih nastale igre Kako gre kmečka žena na izlet, Mož in žena že dolgo poročena ter Priprave na koline pri Mihu in Roziki. Lani so si v prostorih župni-šča Vojnik uredile prostore za delavnice in druženje. Pri njihovem delu in aktivnostih jim ob strani stojijo kmetijske svetovalke oz. strokovne sodelavke v društvih, ki jim pomagajo in svetujejo na različnih področjih. V društvu se kmetice rade družijo, saj se tam počutijo sprejete, izmenjujejo izkušnje in lahko izrazijo vse svoje pevske, igralske, kuharske talente in pokažejo ročne spretnosti, da jih vidijo tudi še drugi ljudje izven njihovih družin. VESNA MIHALIČ, KGZS-Zavod Celje Srečanje koordinatorjev mreže Unesco šol Sredi novembra, 15. in 16., smo v Celju gostili strokovno srečanje koordinatorjev in vodij središč šol, vključenih v Unesco ASP mrežo Slovenije. Organizacijo srečanja je prevzelo Unesco središče za Celje in Savinjsko regijo s sedežem v IV. osnovni šoli Celje in s tem obeležilo dva jubileja: dvajsetletnico vključitve šole v mrežo Unesco šol in petnajstletnico ustanovitve Unesco središča Celje. Takrat, leta 2004, je bilo v središče povezanih pet šol iz širše celjske regije, zdaj jih je že deset (šest osnovnih in širi srednje šole). Srečanje je bilo v Srednji zdravstveni šoli Celje in za uvod so dijaki ponudili svoje znanje - meritve krvnega sladkorja, tlaka, holesterola in telesne sestave z določitvijo biološke starosti. Po Unesco himni in uvodnih pozdravih ravnateljic Srednje zdravstvene šole Celje Katje Pogelšek Žilavec in IV. osnovne šole Celje Nevenke Matelič Nunčič, podžupana MOC Vladimirja Ljubeka in predsednika programskega sveta Unesco ASP Romana Vogrinca je sledil pester in raznolik kulturni program s petjem, plesom, z rapom in recitacijami. Izvedli so ga učenci in dijaki šol iz celjskega središča, ki je prepoznavno po dobrem sodelovanju, pri čemer vsak prispeva delček sebe, samosvojosti in lastne ustvarjalnosti. V bogatem strokovnem programu srečanja so udeleženci pregledali delo v šolskem letu 2018/19, v okviru predstavitve dobrih praks spoznali delo vseh starostnih skupin iz vzgojno-izobraževalnih ustanov (vrtec, osnovna in srednja šola), prisluhnili aktualni problematiki (obravnava nasilja, okoljski problemi) in v delavnici za Unesco šolske koordinatorje razpravljali na temo Kako obeležujemo mednarodne dneve. Nekaj časa so namenili za sprehod po mestu Celje, prvi večer pa zaključili na Gimnaziji Celje - Center, ki je tudi članica mreže. Dijaki so predstavili del programa, ki ga pripravljajo za tradicionalni ruski večer. Slovenska Unesco ASP mreža dela dobro, kakovostno in povezovalno. Sledimo Delor-sovim stebrom izobraževanja, v učne načrte smo vpeljali Unesco teme in načela, ki mladim omogočajo dejavno, prijetno in raziskovalno učenje. V dveh dneh druženja so koordinatorji poudarili, da naše mesto za to ponuja nešteto priložnosti. KSENIJA LESKOVŠEK KORBER, vodja Unesco središča za Celje in Savinjsko regijo, IV. osnovna šola Celje 46 RAZVEDRILO novi tednik Št. 49, 5. december 2019 ALKOTEST Če si pijan, je črta ravna. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Padci V dolenjski vasici ima duhovnik z vsemi ženskami skrit dogovor: ko se mu želijo izpovedati o prešuštvu, rečejo, da jim je spodrsnilo pri vodnjaku. Čez približno leto ga zamenja nov duhovnik. Ko na spoved pride prva ženska in spregovori o tem, kako ji je spodrsnilo, jo duhovnik zaskrbljeno vpraša: »A ste se poškodovali?« »Nisem,« se nasmehne gospa, »vse je v redu.« Potem na spoved pride še vse polno žena, ki so zgrme-le pri vodnjaku. Duhovnik se odloči, da bo nemudoma ukrepal glede nevarnega vodnjaka in se napoti k županu. Ta je seznanjen s skritim geslom, zato ga popade smeh: »Nič ne skrbite, pri vodnjaku ni nič narobe.« Duhovnik smrtno resno: »No, vi se kar smejte, a vaša žena je že trikrat padla.« Predstavitev Francelj pride v gostilno in na vratih sreča besno Jožico, ki oddivja domov. V gostilni prisede k Tonetu, ki mirno pije pivo, in ga vpraša: »Zakaj je tvoja žena tako besno oddivjala iz gostilne?« »Pokazal sem ji, kako je, ko grem z njo po nakupih.« »In kako si to naredil?« »Peljal sem jo v deset gostiln, si povsod ogledal cenik in se na koncu vrnil sem ter naročil pivo.« Ne druži se več Janezek pride domov in mama ga vpraša: »Zakaj se ne družiš več z Markom?« »Mama, bi se ti družila z nekom, ki pije, kadi in se drogira?« »Seveda ne,« »No, tudi on se noče.« Stoji Jože pride ves polomljen v bolnišnico. Zdravnik ga vpraša: »Kako hitro ste vozili, da ste tako polomljeni?« Jože: »Vozil sem 60 kilometrov na uro. Naenkrat je mimo mene švignil ferari z več kot 200 kilometri na uro in sem mislil, da stojim, ter sem izstopil iz avta.« Bolan Janezek je bil na obisku pri babici na vasi in je v šoli nato pripovedoval, kaj vse je videl. »Videl sem krave, prašiče, kokoši in enega bolnega petelina.« Učiteljica: »Kako pa veš, da je bil bolan? »Kokoši so ga ves čas mo rale nositi na hrbtu.« Oven Tehtni ca апввнн " O, moj Dostojevski, v tvojih časih je bilo lahko napisati roman Idiot! Danes bi bil bolj podoben popisu prebivalstva .. Sprašuje dvojček brata: »Kod si hodil ves dan? Mama me je že dvakrat skopala ...« Vaši napori, da bi izven sebe našli srečo, so nesmiselni. Raje jo vzemite iz vas samih takšno, kot je. Včasih so malenkosti tiste, ki nas dvignejo iz moreče tišine in moteče osamljenosti. Dnevi bodo polni nasprotij, vendar jih boste preživeli srečni in polni novih načrtov. Vaš vladar v znamenju škorpijona vam podarja močno in intenzivno energijo. Izkoristite jo na vseh področjih. 3\k Dvojčka Rak Lev Devica Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Ozirali se boste, kam bi pobegnili pred lastnimi željami in hotenji. Lahko zbežite daleč stran, vendar vas bodo misli še vedno lovile. Prav je tako, kajti le vi sami se boste odločili, v katero smer se bo odvijalo vaše življenje. Presenečenj tudi v tem tednu nikakor ne bo konec, zato se boste veselili sledi, ki jih puščate za seboj. Tudi v ljubezni vas čaka presenečenje. škorpijon Uspehi na ljubezenskem področju vas bodo uspavali in kaj hitro se vam lahko zgodi, da vas bo življenje postavilo na trdna tla. Sreča je še vedno z vami, enkrat je bolj blizu, drugič se ponovno umakne. Prepustite se veseljačenju in zabavi brez zadržka takrat, ko vam to dopušča čas. Vaša vladarica vam bo pomagala, da boste zgladili nasprotja z delovnega področja. Kar naenkrat se boste odločili za nenavaden korak. Preteklost je tista, ki ji želite ubežati, sedanjost tista, ki vas preseneča, prihodnost se vam obeta drugačna kot do sedaj. Naj bo dan, ki prihaja, začetek novega. Zavedali se boste tudi minljivosti, nenavadnih poti in skritih želja. Vsega ne morete imeti naenkrat, lahko pa naredite, da vam bo lepo. Strelec Dobro vam bo šlo od rok pri vsem, česar se boste lotili, vendar občutka harmoničnosti ne boste našli v sebi. Ozrite se okoli, nekje delate napako, nekaj velikega, pomembnega ste spregledali. Nemir vam povzroča retrogradni Uran, ki vam kaže, kje morate spreminjati zadeve, da boste postavili mozaik na pravo mesto. Pred vami so pomembne odločitve. Drugi bodo opazovali vaša naprezanja, da spremenite tok življenja, vi sami pa boste nihali med dobiti ali izgubiti. Meja med enim in drugim je enostavno zabrisana zaradi vas samih. Končajte ta splet okoliščin kot zmagovalec in prisluhnite času, ki prihaja. Vaš vladar je prestopil v kozoroga, zato boste veliko bolj ambiciozni in podjetni. Uspeh vam ne bo ušel. Kozorog Zamišljeno boste zrli v nov dan in lovili misli, ki so drugačne, bolj žive, kot je bilo to nedavno. Skušajte ujeti tisto, ki vam lahko v prihodnje prinese tako iskano iskrico, ki vas nosi naprej. Vpliv preteklosti bo obarval te dni, zato se boste nostalgično spominjali nekaterih trenutkov, ki so minili. Naredili boste načrte za prihodnje dni in zadovoljno zrli v čas, ki prihaja. Sami se boste zapletali v mrežo nejasnosti, od drugih pričakovali več, kot ste sami sposobni dojeti. Vaše ravnanje bo tokrat drugačno, bolj spontano, bolj sproščeno. Ni kaj, tokrat vam bo uspelo, da zgladite nasprotja, ki izhajajo iz preteklosti, nikakor pa ne tista, ki šele prihajajo na vaše poti. Veliko bi se lahko naučili iz lekcij, ki vam jih je prinašalo življenje. Vodnar Vaša naprezanja bodo prav velika, vaše misli pa daleč stran od vsega realnega. Morebiti lahko premaknete tisto, kar premikate že tako dolgo časa. Nekatere zadeve so popolnoma drugačne, kot jih vidite sedaj. Vaš vladar v znamenju kozoroga vam bo dajal moč in prodornost predvsem na poslovnem področju. Čaka vas prijetno presenečenje v partnerskem odnosu. Pri sebi boste tokrat želeli izpostaviti tisto nejasno stran svoje narave. Dobili boste nejasen odgovor in zaradi tega občutili praznino v srcu. Bodite to, kar ste in ne tisto, kar ne želite biti, bodite nežni s seboj, ko se spreminjate. Vaš vladar v retrogradnem gibanju vam lahko marsikatero zadevo postavi na glavo, zato bodite previdni pri vseh korakih, ki jih delate. Ribi S svojim ravnanjem povzročate gorje sami sebi, sreča in uspeh se vam izmikata. Obrnite življenje na drugo stran, kajti uspeh je tik pred vami. Mogoče je ključ ravno v ljubezni. Vaš vladar v intenzivnem škorpijonu vam bo izostril intuicijo, ki vas bo pripeljala do cilja. Čaka vas delo, ki vam bo vzelo veliko dragocenega časa in energije. Bodite potrpežljivi. Čustva in strast bodo tudi tokrat izbruhnila z vso silovitostjo in srečni boste zaradi tega. Vaša pot bo nenavadna, ravno tako odločitev zaradi pomembne zadeve. Sami spreminjate svojo usodo, včasih pa usoda spreminja vas. Potegnite iz vsega skupaj črto in bodite zmagovalec. Intuicija vas bo vodila po pravih in uspešnih poteh. Prepustite se ji brez strahov. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka 20. IN 24. ČRKA TRD ITALIJANSKI SIR KRATKO TELEFONSKO SPOROČILO POLITIK ŠEŠERKO Ne skrbi. Njen oče sicer je malo preveč zaščitniški, ampak te reči RIŽAN E DRŽAVA V a JUŽNI EVROPI UGAM E (ORIG.) PIVSKI VZKLIK KDOR IMA ENO ROKO ČAROVNIKOVE BESEDE: ... KADABRA FRANCOSKA NIKALNICA ANGLEŠKA ROCK SKUPINA 3CS BESEDA NI . AVTOMOBILSKA OZNAKA POLJSKE 12 NARODNA: MOJ KLOBUK ... TRI LUKNJE GOSTINSKI OBRAT S PRENOČIŠČI IN HRANO JEZERO NA FINSKEM GLAVNO MESTO MOLDAVIJE ORJAŠKA 16 JUŽNOAMERIŠKA KAČA OBDOBJE PALEOZOIKA UMETNO NAREJENA KISLINA V PRAHU SMERNI KAZALEC VREMENSKA NESREČA ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER VULKAN NA 4 FILIPINIH BABICA (MEŠČ.) 10 ODBOJKAR PAJENK GRADBENI OBJEKT DRUŽBA BOHEMOV NEKDANJI APLINIST MAHKOTA TOLIKO SI ..., KAKOR SE POČUTIŠ IGRALKA TIČ RALIJAN 20 NEKDANJI STARO- S™ eGVE?IrPSi VESLAČ TUL FRIDOLIN (KRAJŠE) 23 GOSPOSTVO (EKSPR.) JANA NOVOTNA MANJŠA MORSKA RIBA ZALETAV ČLOVEK (EKSPR.) RISBA (EKSPR.) ZMAGA Z VSEMI VZETKI PRI BRIDŽU KROMPIRJEV SVALJEK KRAJ PRI KRŠKEM SEVERNI JELEN PTIČ, KI SE HRANI Z RIBAMI PRILOŽNOST ... TATU NEHOTENO SLOVENSKA ŠIROEN P™ ODPRTJE UST ŽIVI IZ ... V DAN SKOPLJEN SAMEC GOVEDA 19 PODATKI O ZDRAVSTV. STANJU BOLNIKA PRED BOLEZNIJO KDOR EMAJLIRA GRADNJA NEKDANJI ARABSKI EMIRAT 13 ŽENSKA OBLIKA IMENA RAFAEL PREBIVALEC AMANA ANGLEŠKA PEVKA MOYET CANKAR: NA ... ADOLF (KRAJŠE) FRANCOSKI SLIKAR (CLAUDE) 11 REKA NA PIRENEJSKEM POLOTOKU N. DERENDA: NE, NI . AZIJSKA KULTURNA RASTLINA CELZIJEVA, ŽIVA SLIKARSKA TEHNIKA PRAVILO, PREDPIS ZGODOVINSKA UTRDBA VTEKSASU ŠPORTNIK V KATEGORIJI 15-16 LET ISLAM. VER POGLAVAR Povsod z vami GORA V JULIJCIH IGRA S 54 KARTAMI RUSKA TISKOVNA AGENCIJA NAREJEN IZ LEDU POLJSKI KNJIŽEVNIK (STANISLAW) PESNICA ŠKERL KJER JE DIM JE TUDI ... AVSTRIJSKA REKA (ZILJA) ETHAN HAWKE NIZOZEMSKI PREMIER RUTTE 22 NASIČEN OGLJIKOVODIK 17 LANSKEGA LETA DUHOVŠČINA FRANCE ARHAR PRIPRAVA ZA OVIJANJE OTA ROŠ ŠIBEK, NEŽEN (VETER) LISA EDELSTEIN POČASI SE ... PRIDE 15 KDOR PRIBLIŽNO, SEJE OKOLI AZIJSKA REKA: . DARJA PEVEC ZNAMKA SIDDHARTE MOTORNIH MEGLIČ OLJ 18 NARODNA: LIPA ... JE PRIDRŽAN, PRIJET (ZLOČINEC) 14 novi tednik Vedm г 1ллто?ј / Nagradni razpis 1. nagrada: koledar Ženskega košarkarskega kluba Cinkarne Celje in knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice NT&RC 2. nagrada: koledar Ženskega košarkarskega kluba Cinkarne Celje in platnena nakupovalna vrečka NT&RC 3. nagrada: majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: SUDOKU 390 2 9 7 1 4 3 1 5 9 4 2 7 8 4 6 1 2 7 6 8 3 9 1 4 8 7 SUDOKU 81 9 5 7 8 2 3 8 9 1 7 9 2 3 4 5 8 9 8 4 7 1 2 6 1 3 6 5 1 2 REŠITEV SUDOKU 389 REŠITEV SUDOKU 80 3 5 7 1 9 2 6 4 8 8 9 4 3 5 6 2 7 1 2 1 6 4 7 8 5 3 9 4 3 9 8 2 1 7 5 6 5 8 1 6 3 7 4 9 2 6 7 2 5 4 9 1 8 3 7 6 5 9 1 3 8 2 4 1 4 3 2 8 5 9 6 7 9 2 8 7 6 4 3 1 5 1 2 4 6 9 5 8 3 7 3 9 7 8 4 2 5 6 1 8 6 5 3 1 7 4 9 2 4 3 8 1 7 9 2 5 6 7 5 6 4 2 3 9 1 8 9 1 2 5 8 6 7 4 3 2 4 9 7 3 1 6 8 5 5 7 3 9 6 8 1 2 4 6 8 1 2 5 4 3 7 9 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 10. decembra. Geslo iz številke 48: Želimo vam lep adventni čas. Izid žrebanja 1. nagrado, knjigo Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in paket prigrizkov Rocky rolls in What snack, prejme: Marija Plahuta iz Šentruperta nad Laškim. 2. nagrado, majico NT&RC in paket prigrizkov Rocky rolls in What snack, prejme: Ana Gradič iz Gorice pri Slivnici. 3. nagrado, platneno nakupovalno vrečko NT&RC in paket prigrizkov Rocky rolls in What snack, prejme: Niko Drpić iz Braslovč. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Zakaj bi besedo krasen opisali kot BOLGARSKA TRDNJAVA IZ 10. STOLETJA namesto ZELO LER ČUDOVIT PREBERITE VEČ: www.trik.si 03 2 9 3 5 DIAMETER 6 7 SINTETIK TI PROČ 21 8 48 RUMENA STRAN novi tednik Št. 49, 5. december 2019 Praznična okrasitev Jure Ocvirk in Valentina Glinšek, predstavnika Mestne občine Celje z oddelka za okolje in prostor ter komunalo, sta na novinarski konferenci za letošnje Pravljično Celje predstavila praznično krasitev v središču knežjega mesta. V občini so se zanjo spet zelo potrudili, praznične lučke bodo letos obogatene še z zvočno ambientalno podobo. »Preizkus je dobro uspel in upam, da bo med obiskovalci novost dobro sprejeta,« je povedal Jure Ocvirk. Valentina Glinšek je lahko bila zadovoljna zaradi ponovnega dobrega odziva občanov, ki so darovali smreke za krasitev. Pobudo za to so pred petimi leti dali prav občani in je postala lepa tradicija za praznični decembrski čas. Foto: SHERPA Med milijon in pol lučkami Najpomembnejši gost letošnje Božične bajke Slovenije v Mozirskem gaju je bil predsednik države Borut Pahor. Med milijon in pol lučkami ga je vodil skrbnik gaja, predsednik hortikulturnega društva Mozirski gaj Darko Bele (levo). Ta seveda najbolj pozna vsako ped morda najlepšega slovenskega parka. V njem imata pomembno vlogo občina in njen župan Ivo Suhoveršnik, ki je bil v gaju z obema predsednikoma. Vsi trije so si verjetno mislili, da bi tudi slovenska politika potrebovala bistveno več »luči«, kot je premore ... Foto: GrupA Iz zlatega obdobja Ivo Umek iz Celja je glasbenik, ki je zapisan v zgodovino zlatih let slovenske popevke. Pred kratkim smo ga srečali v celjskem Domu sv. Jožefa, kjer večkrat nastopa na prireditvah. Umek je bil član legendarne slovenske vokalno-in-štrumentalne skupine Bele vrane, ki je bila izjemno priljubljena konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Starejši in manj starejši se še spominjajo njenih skladb Maček v žaklju, Na vrhu nebotičnika, Mini maxi, Presenečenja . Saj veste, v najboljših časih slovenske popevke je knežje mesto »izvozilo« v prestolnico kar nekaj upoštevanih glasbenikov. Poleg Iva Umka še eno »belo vrano« Tadeja Hrušovarja, Ota Pestnerja, Tatjano Dremelj, Mojmirja Šepeta ... Ivo Umek je bil pozneje dolgo direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Foto: SHERPA Eno od donacij kluba je prejela Heda Zimšek iz celjskega Hospica. Med slovenskimi škofi Na Karitasovi dobrodelni prireditvi Klic dobrote v Celju so se zbrali tako politični kot cerkveni veljaki. Predsednik vlade Marjan Šarec, ki je nekdanji ministrant in bralec berila pri mašah, je med koncertom sedel med slovenskimi škofi. Posneli smo ga med točko dobrodelnega koncerta, ki je očitno najbolj navdušila predsednika Slovenske karitas, mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla. Premierja - ki je ljubitelj narodnozabavne glasbe - pa kot kaže malo manj. Tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore, Šarčev rojak iz okolice Kamnika, ni ostal ravnodušen. Foto: GrupA Smeh in glasba za dober namen Obiskovalci so konec tedna povsem napolnili dvorano Celjskega doma, kjer je Rotary klub Celje - Barbara Celjska pripravil dobrodelni dogodek. Ob spremljavi Simona Dvoršaka ga je otvorila flavtistka Alenka Bogataj, v preteklosti tudi prejemnica nagrade za odličnost Barbare Celjske. Sledil je koncert Tadeja Toša in njegove zasedbe The Band. Toš se je tokat predstavil kot glavni vokalist in izvajalec uglasbenih Prešernovih pesmi. Vmes seveda ni šlo brez njegovih duhovitih domislic. Del zbranih sredstev s koncerta bo klub namenil celjskemu odboru društva Hospic in socialno ogroženim, del pa bo šel za nagrade za odličnost Barbare Celjske. Podelijo jih nadpovprečno uspešnim mladim, ki jih izberejo s pomočjo javnega razpisa. Foto: GREGOR KATIČ Alenka Bogataj med Tadejem Tošem in trenutnim predsednikom kluba Petrom Vipavcem