45. številka. Ljubljana, nedeljo 23. februarja. XII. leto, 1879, SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po p <» S t i prcjcman za a v u t r o - o g o r a k e dežele za rolo leto Id tfld., /.a pol 1 ta 8 gL, M četrt let* 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto l.t gid., za četrt leta :i gld. I 0 kr., za en mesec 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za nicBec, Hi) kr. za četrt lota. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gld. .F)0 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste H kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če Be dvakrat, in 4 kr., čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole lrankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Kratic Kolntanovcj hiši št. 8 .gkdaHika stolna". O pravni itvo, na katero naj se. blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne re6i, je v „Narodnej tiskarni" v Kohnanovej hiši. Naša ministerstva od I. 1860 dalje. S proglašenjem znanega diploma od 20. okt. 18G0 začela se je v Avstriji koostitucijna doba. V teh 18 letih našega ustavnega življenja smo imeli 10 ministerstev m sedanie Strema-jer Taiittejevo je ednajsto. Dokaz torej, da ministri se vedno še lahko (lobodo, premda je pri zadnjem stvarjeuji kabiuet skoraj vsak po seboj cincal in „težkoče" delal. Morebiti bode zanimalo nase čitalce, ako jim tukai nave demo po vrsti inu na ministerskih načelnikov, kako so naHledovali drug za drugim. 1. Leta 1860 bil je prvi ministerski na čelnik grof G oluchovvski, za katerega je cesar položil zakladni kamen nove ustave s proglašenjem diploma od 20. oktobra 1800. 2. Drugo konstitucijuo ministerstvo je sestavil vitez Schmerling, ki je bil imenovan dne 13. decembra 18G0, in ki je razglasil potem v februarji takozvano februar ako ustavo. Bil je utemeljitelj državnega /boru in je ostal na krmiiu do 27. julija 1864. Zajedno z njim so bdi ministri : grof ll.;chberg, baron Degeufeld, baron Mecseiy, grof VVickeu berg takoj od početka, pozneje Burger in Ueio in proti koncu Frank in knez Meusdoiff. 3. Grof Belk redi, naslednik Sehmerliu gov, putel je uradovati dne 27. julija 1864 in je ostal v uradu do 7. februarja 1867. Po nesrečnej prusko-avatrijBkej vojski prišel je v Avstrijo slabo znani saksonski baron Beust, ki je bil 30. oktobra 1866 imenovan za ministra vnanjih poslov, in grof Belkredi je bd pri siljen prepustiti krmilo nprivaudranemuu saksonskemu baronu. 4. Baron Beust [»ostal je leta 1867 načelnik novega ministerstva in si je pridru žil gnfi Tat ffoja; dovršil je po svojej glavi nagodbo z Magart in je tako »stvaritelj du dum;; ustanovil je inun-ti rstvo kulta in nauka ter je bil 30. junija imenovati za državnega kan clarjn; potem je v decembru preminil ustavo in 24. dec. 18G7 postal je prvi v/ajemni mi nister; z njim vred sta sedela v nrni-derstvu znani finančni minister Beck iu general Johu kot vojni nniiister. 5. Načela.k pttega miuistcr.-tva ali prvrga v dobi dualizma bd je km z Karlos Auer-sperg, kateremu so se pridružili grof Trflfft, Plener, dr. Ilasner, dr. Potočki, dr. Giskru, dr. Ilerbst, dr. Bresti, dr. Berber. To mni sterstvo je trajalo od 1. jan 1868 do 26. sep. 1869; potem je sistavil 6. miniBterstvo grof Taaffe, ki je ostal se svojimi drugi v uradu samo .-tiri meneče, to je, od 26. sept. 1869 do 31. lan« 1870. 7. Naslednik grufs TaaftVja bil je dr Leop. Ilasner, ki je začel urudovati kot načelnik novemu ministerstvu dt.o 1. f bruarja 1870. /a nj*g* sedli so na min sterske stole /.nami uioža Stremujer iu \Vagner in po ,trink geliiu" de bol) slabo/nam Banhans, ki BO poleg meščanskih ministrov Ileibsta, GiBkre, Brestla in Pleuerja uradovati začeli. To miniBterstvo pa ,je životarilo samo do 12. aprila 1870. — 8. Potem je prišel na krmilo grof Po točki, ki je nastopil BQ svojimi drugi urad 12. aprila 1870, ter uradoval do 7. februarja 1871; Potočki se je hotel pogoditi s Čeh*, pa je podlegel odporu, osnovanemu po dr. Ilerbst u in njegovih somišljenikih. V to mi-nisterstvo je iz prejšnjega prišel dr. Strema-jer kot minister kulta m naukov. Grof Taidie je bil minister notranjih zadev in zemeljske obrambe. Pretiš je dobil portefeuille trgovinskega ministra in pozueje, v maji, prevzela sta barou Petrino poljedelstvo in Holgethan finance. 9. Grof Potočki, izpoznavši, da mu nij možno provesti nagodbe s Čehi, iztopil je iz ministerstva. Dne 7. februarja 1871 oglasilo se je po novinah miuisterstvo IIohenwart. Novo ministerstvo stavilo si je nalog prt roditi državo, ne da bi razžalilo u tavo, hotelo se jo nagoditi s Čehi, ter pospešiti razvoj avtonomije na podlagi prava. Sedeli so v njem poli g Nemcev Ilolzgethana, Schiirleja in Scholla, Čthi Jireček, Habčiitiek in Poljak dr. Gro-liol-ki. Ministerstvo Hohenvvartovo uklonilo se je spojenemu nasilju mtavoveroev Ilerbatovce? in Magjarov, ter se je zahvalilo za svoje krmilo dne 20. okt. 1871. 10. Novo, deseto ministarstvo „Lasser, imenovano Auer s |»e rg", nazivano ;e b:lo dne 25. nov. 1871. Knez Adolf Auersperg mu je predsedoval po imenu ; v resnici pa mu ju bil star} baron Lassor načelnik. To ministerstvo je trdo ustavljalo se vsakemu prot.ivnemu si viharju in je sedelo, kakor na smoli več kot sedem let. V njegovo dobo pada „wirtsch.ft-l.ch> r aufschwui g", katerega najlepši sad je znani brrzui „polom" I. 1873 z razstavo, ki je in cla 18 milijonov deficita. Drugih dobrot naštevati prostor ne pripušča; inače jih pa vsbk sam čuti. 11. Auersperg je šel; vsakdo mu je že'el srečen pot. Novemu ministerstvu predseduje Stre majer, ker Taatle nij hotel še zdaj sestaviti svojega ministerstva. „Sprechminister" Unger je tudi ?el in bo v prihodnjem semestru □a dunajskej univerzi učil kot . freier docent" augi. sko pravo. Lasser je bil poradi boleb,- jti ne da bi bil meui kaj prej povedal — pri očetu snubil. Do/.daj strahu bhdo lice, jtj veselja zarodi. Njeno srce le euega Matevža pena, od druzega Matevža ona n:č ne ve. Ko se Marjeta v tej sladkej misli ziblje, oče zopet puvzumu: „Odgovori, hočeš-ii Matevža, ali ga DOČeS?" „ Hočem, oče, — če vi tako želite." „Tako je prav, vsaj sem vedel, da se ne boš ustavljala svojej sreči; — jaz ože vem, kaj delim in kaj jo za te prav, kaj ue. Matevž bo pošten in časti vreden mož, in ti boš še ta predponi njego\a lens. Pojdi, zahvali Boga za to BTtičo, pa vesela bodi, — Bog ima rad vesele ljudi." Poslednjega jej nij bilo treba pru ivljati; skakala je od veselja in prepevala od jutra do večera. In zakaj li ne V Že misliti Bi nij upala prej, da bi jej oče njenega izvoljenega Matevža sam tako silil. Prešlo je nekaj dnij; Marjeta je Željno Matek* Dva Matevža. (Spiaal Nia Vod oran.) (Dalje.K- VI.< Cerkveuik je bil mož, kateremu mej fa-rani nikdar besedij nij zmanjkalo, doma je bil pa večjidel le redkih besedij, govoril je le za potrebo. Ko pride domov, pokliče Marjeto k sebi v sobo. Marjeta je vedela, da to nekaj posebnega pomeni, — ali nij časa imela ras-mišljevati, ubogati, nemudoma ubogati je morala, ako nij hotela skušati očetove jeze. Ne kol, k o trenotkov molčita oba, potem pa oče prične: „Jaz sem tvoj oče, jaz moram skrbeti za te, in preskrbeti te moram, da po mojoj smrti ne boš kruha prosila po tnjih hišah, temuč, da boš gospodinjila v svojej hiši in se mene Jivaležno spominjala, kadar me več ne bo. Uže lam se ti je prilika ponujala, da postaneš go .-po i 11;: k pošteue hiše, pa tvoja svojeglavuost je podrla vse. Odnehal sem bil, da kdaj ne porečeš, da sem te prisilil, ako bi ne bilo vse po tvojej volji Z laj pa ne odjenjam, ker tretjikrat sreča no pride tako lehko. — Le tiho, ne odgovarjaj. Zadnjič sem ti popustil jaz, zdaj moraš pa ti poslušati, raaimeš? — omožiš se še ta pust !" „Za božjo voljo, oče, jaz, jaz — se nečem možiti." rKa-aaj, ti so nečtš možiti V Bomo videli, seli hočeš ali ue.u „Lepo vas prosim, cče ..." BTiho mi bodi, pravim, ti se omožiš, skleneuo je, pa je m.r; ako nečes Matevževa biti, pa se mi poberi od hiše, ter se mi po-beri, pa hitro, ti nesnaga svojeglavna, ti!" Matevževa V Kaj pa to pomeni V To ime Marjeti kaj prijetno zvoni. V hipu se jej rodi prijetna misel: Matevž je službo dobil, predno se je nadejal, hotel me je iznenaditi, in me noati uže poprej milostno odpuščen od svojega posla. Sicer pa bo Se dalje Pretiš finance vodil in Stremajer nase šole . . . dokler še tega ministerstva ne vzamejo — nove volitve. Politični razgled. \o( rini j<> «l«»žele. V Ljubljani 22. februarja. V flrinrtirtfi mboffi je izročil 20. februarja dunajski poslanec dr. Kronavvetter peticijo od 35 142 delavcev podpisano, naj se v Avstriji uvede občna volilna pravica, da bode tudi ubožnejši državljan glas imel, ne le premožni. Iz te peticije ho čemo ob priliki še več posneti, ker ima dosti zdravega zrna. — Na dalje ee je skleailo, da bodo odslej imeli šolski okrajni nadzoruiki dt jete 1« tačas, kadar gredo po opravkh 8 ki lometrov od svojega uradnega sedeža, in sicer po goldinarju potovalnine od kilometra in 1 gtd, 50 kr. za jed in pijačo od pol dneva. Vlada Stremayr rjeva bi bil* rada te dijete zmanjšala ali celo odpravila. Pišejo, da je dr. Herhst svoj mandat kot ud delegacije odložil. Podgane zapu čajo potapljajočo se ladijo? V u it u J<- flržitve. Denes se ima prva hitlffnrsUtn na rodna skupščina v Trnovem odpreti. Doziaj je bila uže večkrat napovedana, a vedno od lagana, ker Rud nijso bili še z vso admini strsrijo gotovi. — V Trnovo so došli zastopniki vseh evropskih vlad. Iz Ilima 6e javlja, da je itntif<*n*k<* vlada odpravila kvarantenjo, ki je bila ukazana za ladije, prihajajoče iz Grecije, Tunisa in Egipta. Strah pred kug) je torej zgiuil. Pobitje v Afriki je Angleže tako popadlo, da bo tudi v '/>/'■ nist<•##!# začeli se nazaj pomikati. Kolone Sttwartove in Bidulphove re terirajo na Kundahar nazaj. V i»eil»**s~ >ent državnem zboru je 21. februarja Bsmark zaporedom oglasil se, in zagovarjal svojo gospodarstveno politiko. Denes je nadaljevanje. Don INI. Is IBo*m» 12. febr. [Izv. dop.] Kakor znano, pričelo se je administrirati ali uprav ljati novi, k Avstriji spadajoči deželi Bosno in Hercegovino. Ali to vam morda nij znano da imajo teške te naloge izvrševati po vsem skoro vojaške oblasti. „Kajmakami" in „ka diji" so ob vso veljavo in nemajo več zaupanja. LjudBtvo se le do vojaških poveljnikov obrača. Oficirji so torej postali nehote tudi uradniki, ter opravljajo sodnijske, policijske, davkarske in sploh vse v administracijo spadajoče posle. V Sarajevu se izdajejo ukazi, katere imajo Btacijski povelniki izvrševati b pomočjo svojih oficirjev in zmožnih vojakov, kajti s turškimi uradniki nij nič, nijso za rabo. Nevednost, nezmožnost so kardinalne njih lastnosti. Predstavljati si morate, v kakih rokah je bila do sedaj bosenska administracija, ako vam povem, da celi okraj 16 kvadr. milj, spada pod jed nega kajmakama, kateri ne ume niti pisati niti brati v nobenem jeziku. Vojaški poveljniki imajo z laj nalogo vse gozde premeriti, vsa posestva, mline, gostilne po dohodkih ceuiti in potem davek za 1 187U. odmeriti, ter odločiti način, po katerem se bode davek izterjaval. Vojaški rokodelci imajo vedno posla do volj. Zlasti mizarji, tesarji, ključarji i. t. d. Stanovanje za vojake in živali treba jo bilo popravljati, kajti vojakom odkazana poslopja so bila brez oken — le luknje s slamo zamišene. Pred zimo in po zimi popravljalo se je kolikor 1116:1, a še premalo. Zaradi slabih stanovanj jo — bolezen huda. V Lvuu je bolnih 160, nastopil je tifus. Naši vojaki baje močno prosijo, da naj ide polk v domače kraj*', da ljudje okrevajo, ker tukaj so strpeli dovolj, naj bi jih drug polk zamenil. Pa da se vrnem k upravi: Prav važne soibe v civilnih zadevah morajo vojaški poveljniki sklepati, kakor sem dejal, ker ljudstfo ne gre vtč k kajmakainu. — S.mi se pa brez postave, le po naturi in primerno okol.Sčinam tukajšujim Zanimivo mi je bilo slišati, kako kmetom prijazno, a po mojem mnenji pravično sodijo naši vojaški poveljniki, kadar se tiče j prodaje zemlje ali sveta „ispod kmeta". Evo en slučaj: Beg hoče njivo katoliškemu kuj>cu prodati, a „i/pod kmeta". Njuo je namreč do zdaj krščanski kmet proti tretjini obdela val. Kupec hoče za njivo plačati odmerjeno svoto, a le, če je gotov, da pozneje uiti beg uiti kmet nemata pravice do nje, da postane le o n gospodar lastnik. Sodba avstrijs. oficirja o takem vprašanji je bila: Beg sme prodati ono njivo v pravo last kupcu, a kmetu mora datu enako veliko in dobro njivo tudi v pravo last. Beg je bil zadovoljen, kupec tudi. — Bj li vlada take sodbe potrdila? to je vprašanje. Kajti nekateri bi radi kmeta srna ti ali kot najemnika, kar pa po mojem mneuji ne bi bilo po vsem pravilno uiti opravičeno. Meseca aprila upajo kranjski vojaki za pustiti Bosno in priti bli/ii bele Ljubljane. Čnl sem, da molijo za oni trenotek, ko bodo stopili na sveta tla ljube domovine, ker „ljubo dom4, kdor ga ima". Domače stvari. — (Ljubljanski mestni zbor,) je v seji 21. feb. sklenil praznovati 24. aprila 25 letnico cesarjeve poroko in sicer: Izroči posebna deputacija ljubljanskega mestnega odbora z županom na čelu cesarju česti talno adreso; dalje »a ustanovi mestni štipendij za 100 gld., ki se podeli jedno leto na ta dan novoporočenej uboge j ljubljanskoj nevesti, a vsako drugo leto se na predlog g. Rezali j a razleh v delih po 25. gold. za štiri uboge rokodelske učence. Dalje so na predlog Regalijev, k-iterega podpirajo dr. AhačiČ, Goršič in Supan. sklene 200 gld. darovati ta dan za mestne ub)ge, da bodo tudi ti reveži vedeli, kedaj je praznik vladarjev. Mestni zbor se bode udehžil ta dan korporativno službe božje v stolne) c ikvi, a prej ta večer se bode naredila predstava v gledališči za dobrodelne namene, isto tako so naredi obho 1 z godbo, drug dan naj z grada kanonski streli nama 11 iii> praznik. Potem jako obširno poroča dr. Kees-bacher v imenu policijske sekcije o postav-Ijenji nove zdravstvene komisije zarad žugajoče epidemicoe nevarnosti. Na podlogi nasveta mestu, fizika razloži, da je tate komisije treba, ker je zarad kuge v Rusiji nevarnost velika, da se epidemija razširi do nas. Po nasvetu dr. Keesbacherjevem naj ee sestavi ta posebna sanitarna komisija zoper epidemije in sicer: iz t r eh udov mestnega zbora, iz dveh meščanov, ki naj j a voli me&tni zbor, iz dveh privatnih z Jravnikov, ki na voli zdravniško društvo ljubljansko, iz jed-nega uda magistratuega svetovalstva, ki ga imenuje župan, dalje iz mestnega fuikata, is mestnega z travnika, mestnega inženirja; a komisiia naj končno lehko v svojo sredo pokliče še živinskega zdravnika in kemikarja. — Mestni odbornik Jurčič meni, da ker jo A-trahan od Ljubljane 450 milj daleč; ker po vseh zadnjih ofietjalnih jKiročilih še celo v Astrahanu iu nikjer v Rusiji nij več kuge; ker tudi drugod: kakor na R-ki in v Tr tu po-litičue oblast* uže odpruvljajo naredba tttorjene v prvem strahu pred epidemijo; ker ima v Ljubljani uže mestni Mukat in magistrat skrbeti za sanitetu in bi nova taka komisija delala le nepotrebne stroške in morda So pričakovala, da se Logarjev Matevž pokaže, a njeno čakanje je bilo zastonj. Kako rada bi govorila ž njim, koliko Vprašanj ima pripravljenih, a Matevža le nij. Skoro, da bo je jela malo jeziti nanj ; čudeu je ta Matevž, — ženi se, pa še blizu ne pride. To mu jih pove, kadar prilika nanese! Ta nekoliko nepovoljna okolnost jej vendar ne prežene popolnem veselja; še se raduje, še prepeva. V. Merzlikarjevemu Matevžu so bili — kakor vemo — gospod fajmošter rekli, naj govori z Marjeto. Matevžu se je pa ta naloga jako te žavna zdela, zato je njeno izvršitev odlašal, da prej i^ve cerkvenikov odgovor. Kaj mu tudi pomaga govoriti ž njo, dokler cerkvenik V ženite v ne privoli? Ko so mu pa gospod faj mošter povedali, kako so s cerkvenikom opra vili, jel mu je rasti pogum in zmislil se je, da se spodobi, da tudi on sam s cerkvenikom o ženitvi in ženitvenej pripravi pametno be- | sedo izpregovori, in priložnosti poišče, da se j snide sr svojo izvoljeno nevesto, in pristojno ž njo pomeni. S cer se še malo boji sam sniti se ž njo, in skrbi ga nekoliko, kaj bi jej re kel, kako govoril, da bi jej bil všečen ia ne dolgočasen, ah to mora biti prej ali pozneje, temu Ee ne more ogniti, zatorej — pogum! Vdari jo naravnost v cerkvenikovo hišo. Očeta cerkvenika naleti doma; vsedeta se za mizo in razgovarjata se o vremenu, kmetiji, gospo darstvu in nazadnje o najvažnejše) stvari — o ženitvi. Treba je bilo mnogo ukreniti. Kdaj bo slovesna snubitev, kdaj bodo šli pismo delat, oklice zapisat, kdaj bo ženitovauje, kdo bo povabljen itd. — vse to je treba kmalu ustauoviti, kajti predpust se je bližal kraju. Marsikaj sta uže določila, ko Marjeta pevaje v Bobo stopi. Malo se prestraši nenavadnega gosta, pa kmalu se jej vrne prirojena veselost in šegavost. „Kaj ti pri nas Matevž? Kdo bi si bil to mislil?" Oče cerkvenik pa hitro vstane, ter jo pobriše iz sobe, rekoč: „No, pa se z dekletom kaj pogovori, Matevži" Čudno je prihajalo Matevžu pri srci, ko je bi tej mladej, krepkej, veselej in šegavej devi sam nasproti. Želel si je na tihein daleč proč biti, — bal se je, da bi jej ne b.\ všeft, in kako bi začel razgovor z njo! — da bi ju vsaj ta poredni cerkvenik tako naglo zapustil ne bil! Toda zdaj se položaj spremeniti ne da. Govoriti mora. Da le začne, bo uže kako šlo. „Ti si vese'a, Marjeta, pripela si v sobo.* „Zakaj bi ue bila vesela ? Mlada, zdrava sem, in — možim se." „Se-li rada možiš?" nRada, ker očetu voljo izpolnem in veselje storim." sova Sikaniziranja meščanov, zato vse te komisije zoper kugo in epidemijo nii nič treba, in naj ee o predlogu praide na dnevni red. Pri glasovanji je bil ven dar dr. Keesbacherjev nasvet Bprejet a 14 glasi proti 5. V to sanitarno komisijo bo bili voljeni iz mestnega odbora: Doberlet a 13. Lasnik s 13 in Ilorak s 14 glasi. Izmej meščanov pa bosta nas kuge in epidemije varovala gg. Gvajc in Šantel, ki sta voljena dobila tudi po 13 glasov, — kakor znino, po vražarskej pratiki glede zdravja nič kaj srečno-pomembna številka. (Konec pnh.) — (O ljudskem gibanji v Ljub ljani leta 1878) smo izvedeli sledeče za nesljive uradne številke: Poročeno je bilo ,157 parov. Ker je bilo leta 1877 poročenih ,182 parov, torej jo lani znatno število 25 parov men j ženilo ho, da si prebivalstvo rase 155 parov je bilo katoličanov, en par mešan, in en par sta bila oba protestanta. Pri 117 par.h sta bila ženin in nevefta samskega stanu 4 krat poročil ne je vdovec z vdovo, 22 krat vdovec I nevesto samskegi stanu in 14 krat vdova z ženinom samskega stanu. Najmlajša nevesta je bila stara 17, najstarejša 58 let. Najmlajši žeuin 20, najstarejši 66 let. Naj več zakonov sklepajo 24 do 40 let stari že nini z 24 do 30 let starini nevestami (kar naj služi v tolažbo tistim devicam, ki menijo, da bo se mido zakasnile). — Rodilo ae je zakonskih otrok živ h 5.r)4, iu sicer 283 f.m tov in 271 deklet, mrtvih pa 0 fantov in 13 deklet. Nezakonskih otrok živih 209, namreč 98 fantov in 111 deklet, mrtvih p.i 3 fanti in 4 dekleta. Skupaj je bilo torej rojenih 762 živih in 20 mrtvih otrok. Rojeni so bili 6 krat dvo čki in enkrat trojčki 2 fanta in eno dekle) ki so pa umrli. Po ven spadajo 3 otroci k protestantom, 1 k judom, drugi ho katoliki. Umrlo je otrok do 5. leta 295 in sicer 150 funtov in 14 5 deklet. Sploh ie pa umrlo 1878 leta 962 ljudij in sicer 956 ka tolikov, 6 pa protestantov. 01 tth je umrlo na epidemijah 55, na navadnih boleznih 885 ubiti bo bili 3, obesili so se 4, eden se je OBtrupil, eden je skočil v vodo. Najstarejši umrli dosegel je starost 92 let. — (Nesreča na Savi.) Poroča se nam: Pod Šmarno goro v Tacnji je predvčeranjem popo udne zvezal posestnik K. šestnajst plaši, ali tli.sov lesa, in desk, ter nanje še naložil krompirja. Vse to je bilo menjeno, da plava „Tako V Samo očetu na ljubo se možiš. že:.ina pa nič ne mnraš?" „Tega uijsem rekla, pa vendar bi se ne možila še, ako bi oče ne želeli." „Prav je, da očetovo voljo spoštuješ, ali ženina moraš tudi malo rada imeti." „Mislim, — da se ne bo mogel pritožiti Crez me." „Tako je prav Marjeta; zagotovljam te, da bo tudi ženin lepo ravnal s taboj." „Jaz mislim; sicer bi pa tudi jaz ne tr pela, da bi me mož žalil; ženska je ravuo tako Človek, kakor moški, eno in tiste pravice imata." „Sv. pismo pravi, da je mož ženina glava, in da mora žena možu bdi podložna." „ Kdor tako misli, naj ne poskuša prido biti si žensko z dobrimi besedami in oblju batni, temuč čaka naj, da se mu pridejo po nujat, in izmej njih uaj si zbere — pokorno deklo." (Daljo pri h.) v Br»ano do Broda. Ali uže pri Čm6vškem mostu te plavi trčijo ob neko skalo v vodi. in se razbijejo. Kmetje so potlej daleč ob hrenovih nekoliko desk za se polovilt. večina efi\ pa je Sava vzela in odnesla. — Krompir je šel po vodi. Škoda po Ivzetoikova je velika. Sava je zdaj jako deroča. — (Poboj in fantovska smrt) Poroča se nam: Na Vrhoh pod Višnjo goro na Dolenjskem se je nek fant ta predpust ženil. D'•ugi fantje bo pri izvozu nevestinih stvarii terjali od mega navadni odkup „7a vino". On iim ga nij hotel dati. Iz maščevanja so mu po noči prišli in v temi vozove daleč okolo razpeljali: v ono dolino nekaj, na 6ni hribček rekaj. Ker se je na dan žen'tve bal, da mu še več hudobnostij Store* dal je nekaturim možem za vno, in jih naprosil, naj mu atra Žiio. M >žje bo ri»s to storili, in zvečer v vas! pili. A tudi 6 i fantje so prišli, in pili žpranje v drunej hiši Možje, nekoliko natrkani, pridejo po noči pred hišo, kjer so fantje bili, in kli čejo: „ven ravbarji, če irm«te koraj>,ou. Rhb ure jeden fantov ven, a dobi s kolom tako po glavi, da se precej zvrne. Takoj pa se pobere in vstane in gre v hišo nazaj. Notri prišedši resignirano smehljaje se. reče: „fantje, jedno si'm dobil črez bučo, B^g mi grehe odpusti, ne vem, ali jo bom [trebil ali ne; z laj urem pa precej domov vloč se." Dnini mu reko: „pa le pojli!" On pa reče gospodarju: „e, menda bi se pa lahko pri tebi tu na klop pri peči vlegel, hudo mi je ■ Hišni gospodar mu Odgovori: „kar lev.i". Fant sleče kamižolo zgane jo, ?viie in si naredi zidavje, ter leže na klop. Fantje drugi pijo in govore nekaj minut dalie, potlej jeden kbče ležečega, ta Be ne oglasi; pogledajo in vidijo, daje — mrtev, Imel je od udarca črepinjo popolnem razbito Kuko človek včasi to živlienje, za katero toliko trpi, tako hitro in brezmiselno zapusti! — (Zavoljo k o srna te brade.) Piše se nam z necega kraja na slovenskem Štajerskem: Pri nas Re je ta predpust hotel ženiti neki kimtsk f.nt, bivši vojak rezervist. Imel je to lastnost, da si je pustil bralo rasti, kar pri Uiis na kmetih nij navada. ZiVOljO tega tudi našemu gospodu ftimoštiu — sicer čfstitemu staremu inozu — nij bil po všeči. In ko |e z nevesto prišel k izpraševanju in zapisovanju za ženitev, rekel je gos,tod fijmo šter (ne vem ali iz šale ali zares) nevesti: „ah Be ne bojil tacega kosmatega bra d a te g a deda? Ko bi jaz nevesta bil, jaz bi tacega kosmatloa uže* ne vzel." Nevesta ie molčala Ali petem je menda doma začela premišljevati in res je v zadnji čas mlademu »kosmatemu bradatemu dedu" slovo dala! Zdaj pa on, ki pravi, da je imel za to žonitovanje u'o Bto goldinarjev stroškov, vprašuje: koga. bi prijel in tožil za-nje: ali svojo brado, ah s.ojo bivšo nevesto, ali pa celo gospoda faj-moštra? Kolikor se dozdaj kaže, dal bode brado pod britev, če kaj pomaga pri ceve sti, . . . če ne . . . — (Umrl) je notar v Kamniku Anton Kronabetvogl, star 73 let. — (Iz Vrbe,) rojstvene vasi Prešir nove se nam piše: Soboto, 15. t. m. je bila na Breznici pokopana Marija Pogačar, rojena Fiužigarjeva, žena Jožtfa Pogačarja iz Vrbe. brata sedaj vladajočemu g. knezu in ftkcfu, Janezu Zlatousto. Pokojnici ee je v mladosti šolaia v Loškem uršulinskem Bamostanu in je bila, kar se od žene izmej naroda zahtevati more, nenavadno izobražena in Bila biBtrega uma. Pogrebno slovesnost je vodil ter ranjćo večnemu počitku izročil, g. prof. Tomaž Zupan iz Kranja. — (Postno postavo 1H79. leta za ljubljansko škofijo), katero naznanja g. ljubljanski škof v svojem glasilu, dijecezanskem listu, glasi se: I. Dnevi, o katerih sije pritrgati treba, ali o katerih je dovoljeno le enkrat do sitega se na jesti, so: 1. Vsi dnevi štiridesotdnnskega posta razen nedelj. 2. Kvaterne srede, petki in sobote. S. Srede in potki v adventu. 4. Dnevi pred binkoštmi (31. maja), pred prazniki ss, Petra in Pavla (28. junija), vnebovzetja Marijinoga (14. avgusta), vseh svetnikov (31. oktobra) , čistega spočetja M. D. (6. decembra), in pred Božičem (24. decembra). II. Dnevi, o k ii t S r i h j e prepovedano meso j e-sti, so: 1. Vsi petki celega leta. 2. Pepel-nična sreda, štiri kvaterne srede in kvaterne sobote. 3. Trije zadnji dnevi velikoga tedna. 4. Dnevi pred binkoštmi, pred prazniki ss. Petra in Pavla, vnebovzetja Marijinega, vseh svetnikov in čistega spočetja M. D. in pred Božičem. III. Nadalje je privolj eno meso jesti: 1. Za celo škofijo, kolikrat-koli zapovedan praznik na kak gori imenovan dan pade, o katerem je meso jesti prepovedano. (Tak dan je letos 15. avgust, ker praznik vnebovzetja Marijinega na petek pade; tedaj se letos ta dan sme meso jesti.) 2. Za posamezne kraj e, kolikratkoli kak somonj na tak dan pade. (V mnogih farah je po veS raznih krajev, ki so eden od druzega oddaljeni; tu pulajšanjc ne velja za celo faro, ampak le za tiste kraje, kjer se zaradi somenja večja množica ljudi skuj) shaja.) 3. Za posamezne osobe: a) Razen pepelnlSne srede, zadnjih treh dni velikega tedna in dni pred binkoštmi in Božičem so za vse druge dni polajsanje, to je privoljenje meso jesti, daje: Delavcem v tovarnah (fabrikah) in v premogo- in rudokopih. Popotnikom ki v krčmah in gOStilnicah jedo. Tudi drugim, kateri n. pr. v mestih, trgih, itd. navadno v gostilnico na hrano hodijo, h) Razen velikega petka se za vse druge dni tako polajsanje daje: Železniškim knnduktcrjcm. Vsem, ki z železnico potujejo in so prisiljeni na železničnih postajah v ondotnih gostilnicah jesti. Tistim, ki zaradi zdravja v kopelih bivajo, njihovim ondi biva-jooim družinam in poslom, c) Vse dni, brez izjeme, smejo mesne jedi vŽivati: Tisti, kateri so zaradi prevel;ke revščine jesti primorani karkoli dobe; tudi drugi, ki v družinah služijo ali žive, kjer se postno ne kuha. Vendar naj gledajo, če jo moč, da se vsaj veliki petek mesnih jedi zdrže. IV. Vse tiste postne dni v letu, o katerih je le enkrat najesti se pri-puščeno, in ves štiridesetdanski postni čas tudi ob nedeljah, je vživanje rib in mesa pri ravno tistem obedu prepovedano. Treba se je ali mesa aH rib zdržati. Razen tega v oziru postne zapovedi še naslednje določujem: 1. V j e d i p r i t r g o v a t i si n i j p o t r e b a: bolnikom, nadalje onim, ki težka dela opravljajo, slednjič onim, ki eden in dvajsetega leta še nijso dopolnili, ali pa so šestdeseto prestopili. 2. Oni, katerih ne veže zapoved v jedi pri-trgovati si, smejo tiste dni, o katerih je to zapovedano, mesno jesti pa ne popolnem prepovedano, — meso jesti, kolikrntkoli mej dnevom jed vživajo; nasproti pa smejo oni, katere zapoved v jedi pritrgovati si veže, tiste dni meso le opoludne in tudi zvečer uživati, pa si zvečer po dolžnosti pritrgovati. B. Gospodje fajmoštri in spoved n i k i so p o o h 1 u s č e n i, o slučajnoj res-nieticj potrebi prepoved o u/i vanj i mesa še bolj zluj:aii. \/.lasti pa dovoliti, da se pri naprav banj i postnih jedi, razen velikega petka in kvaternih petkov, mesto m as I a sme svinjska maščoba rabiti. Kdor misli, da mu je stalne disponso potreba, naj se /ashan te; i na školijstvo obrne. t. Tukaj navedena določila pa ne veljajo tudi za redovnik«'; oni se ravnajo po svojih pravilih. 5. Vsi verni, ki se polajšaiija zastran uživanja mesa poslužujejo, nnj tiste dni š t i r i d e s e t d a u s k e g a posta, o katerih meso jedo, petkrat „Očenaš in (' e | e n a m a r i j o u na čast bridkega trpljenja in smrti Jezusa Kristusu molijo. Vendar jim je na prosto voljo dano, mesto tega primerno m i I o v š č i n o dajati. lta/,iir VestL * (Iz Vieličke) so teltgrafifa, da ta mošnji rudnik za sol ti »j v nevarnosti, ker se voda, kolikor jo vanj priteče lahko s parnimi Monavkaiui vzd gujo in odpravlja. * (o kugi.) Iz Peterburga oficijalen te legruf tudi dtntl ponavlja, da je k 1114a popol nein nihala Tudi v lterlinu M je Oglasil učtn jak pn f. Virhov in rekel, da je nemški« vlada preveč Htoriln zoper »nevarnost kuge", ker tolnega Ht.rnl.it nij bilo treba. * (Smrt v cerkvi.) Proiestantovski duhoven v Varšavi je IG. t. m. v cerkvi, ravno ko je mladega ženina hotel z mlado ne testo poročiti, od mrt uda zadet, Igrndll ho in umrl 8tar ?e bil sicer celih T.) let * (Vol, ki žre bankovce.) Nek kmet, V Novem gradu na Češkem kupil je vola. Da bi ga plačal, vzel je iz denaruika jeden baii kovec za 100 gld. kate riga je prijel rahlo s prsti leve roke, a z desno iskal še drobiža v Žepu Ta trenutek porabil je poleg mega sto ječi vol, hlastnil z jezikom po stotaku in ga požrl. Prošnji njegov go -podar mu je namreč dajal večkrat kruha iz roke, in tudi zdaj je morda vol neumni mislil, da mu kmet kaj i ponuja. Pri MalMoi Kflinitl ii Dunaj«. — I.iivinger iz GrmlcM. — Kn-uter, Hrumeli iz Dunaj 1. Pri liHtKrikfiu dvoru t Stoniberger iz Tiri ilnki«jf:». i I muk < ,S I ■ \ 1 j i' Ljubljani (•la\m KMtop ■prejme \ elttSbo dva potujoča uradnika N -»litino - I i • / 11 1 11 ■• 1'iOO pilili. BatllO na take pVOOilce, ki morejo dati kavcijo v najmanji 111 n 1 ■ m k 11 NMl golit, in to v gotovini, dr lavnih papirjih, ali pa v hipoteki, bode ee osi? Jemalo Ponudbe, v katerih naj bodo nataneuo basm njeni' študije piomlreve, dalje, * t eni N je donlej pečal, let < ie «1 .i«- pridobil kake trgovinske vednotti, pošiljajo naj ni' di> Ml. manija l. I. podpisanemu, V Ljubljani, dur Sit, lehruarja [879, Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Slavijc". (60—1) IJnmrll v ■Jiiteljteisl. 17. februarja: .lulij Scliindlor. dete delavca v euktiarui, 2 leti, na hv. Petra oestl M: <>o, veledjotlko. IH. februarju: Viktoriii (Srogoroe, 1*111 o. ki. kontrolorja v kaznilnici, ii umri., v ulici na ;;rad al. 12, valed božjaHti. l'.t. februarju: Antonija («111111, In*i gOStalke , f» let 10 uie.M., na pnljaiirikcj ceMti A t, Mi, Vsled bo« 4junti. Leopold 1'loAko, nt 10 jo vodja, •.'.'( Uit, v gra-daAkih ulicah Al. H, vrilcd vuelice mn/juiirikc kozico. — FrančiAka 1'etrič, Aivilja, 22 let, na dunajrikej ci iuti it. 7, vidod zla 1111 Hi'ci. 20 februarju: Marjeta ScArk, žena goittača, lil let, na (Sriihcrjevej ceriti At. 7, vhUiiI nirtuda. —- Friderik .)auy, h i 11 nicžniuja, H jet, oa Marijo Terezijo centi Ht. 7, VSled VnetiCo duAnika. V delolnej bolnloi i 30. januarja: Marija Lriuič, goHtuAka, Hi) let, vslcd ataroMti. 1. februarja! dum/. Bulindobnlkj ildar, io L valrd pljučne tubcrkolu/.c. Manju I Ime, goHtaAka, 64 I-, vrilcd katara v črevcriii. .leta Kolar, goalaAka, 61 k, vale«! vodenice. Tujci. 22. lebi uai ja | l.vro|ini Itiihui iz (1 rade a. Pri Nlouui Peohotaon ll Dunaja. it. (iradc.a. — Larner 1/. Dunaja. A I In .'lit Nagla in gotova pomoč zoper bolezni v želodci. Itr. Itosc krepilni balzam, #»«f,>f#«»/| •<■ in J ' " «/«*/#»<:/ •«• SB'4'4tstt'*i Zli ohranitev zdravja, Hitite? in vzdr/anje čistilce sokiiv iu krvi tor ss |iips|n'Nin|i' iioinc prebave, dobiva ■• prav i po SO ltx. In 1 fjolcL. vedno v zalogah: v Ljubljani pri lekarni-carjih: O. 1'icc.oli, Juh. »Svoboda, Kramima HiiHcIiit/.; v K U il o I lov o ni : Dom Rittoli, lekarnar; V K u 6 u v j i t A11 dr. ltrauii. J^BjT"" VH hkuriHi in tfijf />n>i/iijpo/.oril na \ .»a.* zdravilo ndr. Komo kropilui li.il/.am" in jaz hoiii ga /avžil. Porabivni prv(» akleuieo, opazil Ntiiu nže dober vtipoli in ko hoiii ho nadalje rabil VaA balzam, ho lioloćitio v želodcu lile popolnem izginilo, dobil huiii zopet apetit iu zdaj »eni do cela zopet ozdravul /-.•ibvaijiijne ho Vam najpiiHrčncjAo, in naj-tnplojAo priporočiljuč Bdr. Koho krepilni bal- •Ulii" vnem bolllilll v /auoilcn, ho boUlŽilll /. odličnim h|iorilo vati jem (Hf»-«i4) V. Hi SUdlgli Twk» \Vir iMiiplililin «oictiai»t. alt ensli'N unci d riswi.rili(|slcs Dio Regenmliiite] VVasrenđeckon fPlacheo), BrtUiolMen, Kellstoflc ilrr U. k. ju- Kabrik _ von M. J. Eisinyer & Soline in Wi«n, Nnubjiu, Zollrrpa«»o 2, i irirunirn dri k. iind li. Kriri«mlnliilerl«im». Sr. Maj. Krli-(«niarlnc, vlelir HtimmiUMlaanalaltrn rit. etc. ] Solifle Firmen als Verlreler erwiiiisclit. (l'.ii l«S) Zalivala. 1 GrOipodje lora-tjo Kozlorjc-vi ho mi blagovoljno pnmu-Btili ho dalje reritavrac.ijo na vrtu in v pivarni, ki iva JO proj OSkrEo vnla z m«»ji 111 ranjeitn možeiii; za moni i/.k.i/.atio /.iiiipinije i/.rekain ftff, bratom Ko/.lei joviui na|iid.ino|Ho /.ahvalo. Ob jedueiii ho zahvaljujem p. 11 občiiiHlvu najpririienejo za unoii iu luoj.uiiii možu dn/ilaj i/.ka/.am> zaupanje, in pi oriiui /.anaprej ialo dobrobnteiije 111 /aiipanjo ohranili moni, ki ho lunu potrudila p. u. goltom poHireei /. okiiHiio brano in pijačo. '/.a mnogobrojno obirikovaiijc pioai h HpoAt.ovanjoiii (♦JI IzduteJj in urednik Terezija Jančigaj. ; — 1) vdova. ■ eeeeeeoeeei Dnnajtka borna 22. februarja. ■'i-tiiii teleirradćuo ptiroAilo.) ■ no' ni drL dolg v bankovoih . . 63 gld. 35 notni dri. dolg v srebru , . H4 '.lat* renta, ....... . 7« _ 1 NO drl. posojilo..... vh ii' narinliio banke . . . . 7'.U \^.i| ino tkei...... . 129 " BO l »Vi „ m 1 lavne marki*,...... . 67 Zahvala. Za mnogobrojno udolcžitov pri pogrebu Ijiihljenega Hoproga, oziroma očeta, gospoda Edvarda Steska, c. kr. okrajnega Sodnika v Zatičini, 1/rekajo čeatilej diihovričiui, goHpodom urad nikom, oličinakim predutojnikom, vhoiii znancem in pripileljeiu hvojo /.ahvalo (f'H) žalujoči ostali. Zahvala. Za obilno HpreniHtvo na poko|>nliričo na-legl ljubega Hiua, o/.iroma brata, Leopolda Pleško. etrojovodja MIHoeve kiskarnei izrekamo vhimii prijateljem, znancem, ponebno njegovim kolegom iu gimpoiloui poveoiu ZA milo nagrobuico prinrčno /.ahvalo. V Ljubljani, dno 22. fobiuarja IH7(J. /alujoća rodbinu. V službo se vzame takoj ved voščiti, zancaljivih in ožonjonili kantinarjev. Zahteva ho od njih unijhona kavcija. Kantino imajo po tri nobe, kuliinjo, klel, magacin in hlev. Ponudbe poidejo naj mi % naslovom 1 Nt«o '/, kile, puAka po i f» kr. rm-loi-llio — zdravilna kava v »kalljub po '/t iu V« kile, fikat ja <4 kilo po i f» kr. Pri prednji na debulo ae prividi primerni rabiti Osna kakor blago jo priporočila zelo vredno, in opravičuje HploAuo priljuhljonoHl in picceJHiio proilajo teh izdelkov, kateri ve liko h tem dajejo, ker ho popolnem čintega okima brez dodajanja kave morejo uživati, ni ho nad to prihrani kurilo, poHcbno pa velik odpadek od Hiirovo v žgano kavo, kateri, ka kor znano, tretjino /.iiiihh. tf»l - 2) Mthattična ooportM napravo 9ffQh/f$ in uihtjr kure V 'l'r;ivn pri 1'rstu. 5 »••••••e>e«oi Javno priznanje. Podplianl Javno •pričuje, da iuu jo slavna »uvuro^vnliilci« i'isiioi^i.ii itkodo po ognji, ki mu jo dno 1. janiianja 1879 vna go spodareka poslopje uničil, preoej iu v polnem inesku izplačala. .bi tukaj nično hvalo i/ackain, ter jo vnem, ki ho želijo zavarovati, uujgorkeje pi i pi u oea m. i.fi'.') S t. Vid pri Zatičiiii, dllO 8< lebiuarja 1870. I rane 1'ajb. Kcniard lih iim ncic. župan iu priča. utenar iu poneHtnik. Josip J urClC. bftStmna Iu ti«k .jNarodue tiskarne" HN