Izolani z zaščiteno uporabo porekla
Facebook je, tudi s pomočjo Izolanov, dobil novo funkcijo: pospeševalec nostalgije. Mark Zuckerberg, ustanovitelj tega družbenega omrežja, je razmišljal o Facebooku, kot o sredstvu komuniciranja v prihodnosti, dogaja pa se mu preteklost.
(Mef) Seveda je splet in tudi facebook poln strani z objavljenimi starimi fotografijami krajev in ljudi, starimi razglednicami, mapami in podobnim polzgodovinskim gradivom, toda fenomen strani »kot je bil(a) nekoč« lahko pripišemo Izo-lanom. O tem priča že ime strani: »Izola, kot je bila nekoč.«
Slavisti bi zapisali »Izola, kot je nekoč bila« in hkrati povedali, da gre pri zdaj že uveljavljenem imenu strani za poslovenjeno italijansko obliko: »Isola com'era una volta.» To nas na nek način veseli, saj priča o tem, da so stran vzeli za svojo Izolani z zaščitenim poreklom.
To ves čas tudi dokazujejo s fotografijami iz svojega otroštva na katerih je videti, da so se igrali na Šantakameli ali na svetilniku, da so hodili v največjo slovensko osnovno šolo Vojke Šmuc, da so obiskovali koncerte v Arrigoniju, nogometne tekme na Lonki in nabirali kamenčke z mozaika v Simonovem zalivu.
Začelo se je s fotografijami stavb, končuje pa se z družinskimi fotografijami. Začelo se je s povojnimi leti in se končuje v današnjem času. Še malo bo trajalo, potem bo zmanjkalo volje tudi najbolj zavzetim »kotjenekočbilajevcem.«
Paradoks te strani je, da se družbeno omrežje, ki naj bi bilo odprto celemu svetu, zožuje na majhno skupinico človeštva, ki se štejejo za prave Izolane. Na tej strani nimajo kaj iskati tisti, ki so sem prišli včeraj ali pa pred nekaj desetletji, čeprav živijo s tem mestom. Izo-lan, če je soditi po tem družbenem omrežju, ne postaneš, ampak se rodiš. In tako smo prišli do Izolanov z zaščitenim poreklom. Evropske uredbe, ki bi zaščitila ljudi z nekega območja sicer še ni, toda, Izolani imamo zdaj Javni zavod za podjetništvo, ki nam na tej poti lahko pomaga.
S to shemo kakovosti bi zaščitili ljudi, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, njihova kvaliteta in značilnost pa so posledica geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov. Vsi postopki v zvezi z njimi morajo potekati na določenem geografskem območju. Toda, kaj storiti s tistimi polnokrvnimi Izolani, ki te strani še videli niso. Eni, ker jih ne zanima, drugi, ker niti računalnika nimajo. Očitno bomo dobili dve vrsti Izolanov z zaščiteno uporabo porekla. Tiste s spleta in druge z realnega sveta.
Kaj pa, če že diši po volitvah?
nnn
INTES4 SNNIMOIO BANK
OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
TEKAČI OB ŽICI
Prekletstvo brskanja po starih notesih je, da včasih prebereš stvari, ki so se takrat, ko si jih zabeležil, zdele nemogoče, pa opaziš, da so danes postale resnica. Tako sem prebral, iz enega takega starega notesa, zapis Sonje Lokar o dogajanjih po prvih večstrankarskih volitvah in Demosovi zmagi na njih. Med drugim je zapisano: »Vse točke razlikovanja med tedanjo Zvezo komunistov Slovenije in tedanjo opozicijo... so dejansko udarile na dan šele po Demosovi volilni zmagi: suverenost Slovenije in odcepitev od Jugoslavije takoj in za vsako ceno, ne glede na lahko predvidljive velike človeške in materialne žrtve, koncept suverenosti, zasnovan na naciji in ne na svobodi in človekovih pravicah posameznika, državljana, državljanke, denacionalizacija v naravi, vključno z vračanjem premoženja narodnim izdajalcem in Cerkvi, lustracije in revanšizem - ostalo je pri načrtu, a ni veliko manjkalo, da bi se uresničil, privatizacija s Sachsovo šok terapijo, ki bi povsem razlastila zaposlene, ki so družbeno lastnino s svojim delom ustvarjali skoraj petdeset let in bi Slovenijo spremenilo v današnjo obubožano in razprodano Madžarsko, a je k sreči spodletela...«
Veliko tega je v nadaljevanju, le da je danes vse, kar je napisano in še več od napisanega, postalo resnica. Obubožana in razprodana Orbanova in Jobikkova Madžarska je postala prijazna Hortyjevska diktatura v kateri se uničujejo zadnji ostanki procesa osvobajanja, ki se je začel leta 1956 - prepovedi in uničenje medijske svobode, prepoved in zapiranje edine madžarske univerze, ki je bila na seznamu najboljših svetovnih akademskih inštitucij, zapiranje novinarjev, uničevanje ljudi in anti-stalinistični stalinizem kot sredstvo vplivanja na Evropo, ki ubogljivo obrne pogled stran, kot, da ničesar ne vidi in, če tega ne vidiš, ga enostavno ni. Kakor se to tudi v Sloveniji dela. In orbanovsko jobikkovska hortyjevsko fašistična Madžarska ni več ne obubožana in razprodana, ampak močna in, kar je sramota za humanistično civilizacijo, kolikor jo je še ostalo v Evropi, zgrajeni na temeljih humanistične civilizacije, postaja vzor drugim, tudi Sloveniji. Njenim oblastnikom in lastnikom. Preberite še enkrat delček zapisa Sonje Lokar. Kot na primer, ministru Gašperšiču, ko začne govoriti o gradnji drugega tira, katerega je nemogoče, po njegovem mnenju, izgraditi brez sodelovanja Madžarske. Kakšnega sodelovanja, sprašuje javnost in kaj bo Madžarska dobila kot povračilo za udeležbo, sprašujemo mi, družba, ki bo finansirala teh bednih par kilometrov proge, ki bi jo »na roke« zgradili v dveh letih. In dobimo odgovor, da gre za poslovno meddržavno skrivnost. Čeprav je, po besedah ministra in njegovih prišepetovalcev, ves posel popolnoma transparenten. Ali minister in njegovi prodajalci megle mislijo, da smo mi vsi bebci, ali pa so oni nekompetentni oziroma arogantni. Če so nekompetentni, potem ali ne poznajo in ne znajo, ali pa niso sposobni za delo, ki ga opravljajo v našem imenu, ki smo jim ga mi zaupali. Če so arogantni, potem nastopajo s pozicije moči, zlorabljajoč politično in gospodarsko moč, ki so jo dobili od nas, zato da bi nas, družbo in državo, zavarovali pred zlorabo politične in gospodarske moči. Vse, za kar smo mislili, da je nemogoče, postaja vsakodnevna resnica, sestavljena iz polresnic, neresnic in floskul, ki jih oblastniki na veliko in na tone trosijo, mediji pridno objavljajo kot resnico in tako laži postajajo resnica.
Tako kot je polresnica, da bo spet tek ob žici. Resnica bo, ko bodo povedali, ob kateri žici in okrog česa bo žica in kdo bo v žici, kdo za njo in kdo pred njo.
Druga javna dražba za Šared
Občina Izola je v začetku tedna na svoji spletni strani objavila javno dražbo za prodajo nepremičnin na območju Šareda.
Obstoječim zemljiščem, ki so naprodaj, so dodana še nekatera nova, ki se nahajajo v bližini cerkve sv. Jakoba. Skupaj je tako naprodaj 19 zazidljivih zemljišč. Ta so velika med približno 600 do 1.200 kvadratnih metrov, cena zanje pa se giblje od 50.000 do dobrih 150.000 evrov.
V letošnjem letu bo Občina predvidoma objavila pet javnih dražb. Prva se je odvila marca, sledile pa ji bodo majska, junijska, septembrska in novembrska dražba. Sredstva pridobljena iz naslova prodaje bodo namenjena izključno ureditvi infrastrukture na območju Šareda. Zato pa mora občina, v dogovoru z lastniki, na zemljiščih na katerih je predvidena ureditev infrastrukture, najprej pridobiti pravico graditi, da bi se lahko konkretneje lotila celovite ureditve.
Druga javna dražba se bo vršila 11. maja 2017 v sejni sobi občinskega sveta Občine Izola, na Kristanovem trgu 1, z začetkom ob 17. uri. Informacije o zemljiščih, ki so naprodaj, so dostopne na spletni strani Občine Izola, www.izola.si, v rubriki Prodaje v Občini Izola (Izola.si / Občina Izola / Prodaje v Občini Izola).
Smejo kolesarji na Svetilnik?
Več bralcev nas je že opozorilo na vedno bolj prometno promenado na Svetilniku. Kolesarji se za prometni znak, ki označuje pot namenjeno izključno pešcem (in avtomobilom stanovalcev) preprosto ne zmenijo. Mlad kolesar na fotografiji seveda ni problematičen, so pa toliko bolj tisti, ki so prepričani, da je vijuganje med sprehajalci nekaj povsem normalnega in naravnega. Do prve nesreče.
IsfeVMIIM
žnider's izola
potrebujete denar?
tel: 05 640 10 90
Cankarjev drevored 5
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, i	lan Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Četrtek, IS.april 2017, št. 1198	M/^MTOKAC 3
----------------------------------------Občinski svet
Najprej Komunala nato stanovanjski sklad
Ta pomembna odločitev je sicer prišla šele na 10. točko dnevnega reda, pred tem bodo občinski svetniki poslušali poročila in programe dela petih občinskih javnih zavodov, poročilo policije in občinskega redarstva ter sprejemali poslovni načrt Komunale, kar jim bo zagotovo vzelo precej razpra-vljalske vneme. O tem, da bi, glede prenosa stanovanjskega in poslovnega fonda na Komunalo, morda odločali drugače od predlaganega, je kaj malo verjetno.
Zakaj na Komunalo?
V gradivu so zapisali, da je trenutno ravnanje s poslovnimi prostori in stanovanji v lasti Občine Izola v poglavitnem delu organizirano na Uradu za upravljanje z občinskim premoženjem, strokovno pomoč pa nudijo tudi drugi uradi Občine Izola, takšna razdrobljenost pa ne nudi celovitega pregleda poslovanja in ne omogoča učinkovitega upravljanja z nepremičninskim fondom. Po mnenju predlagatelja bodo, brez sistematičnega vodenja in vračanja namenskih sredstev v nepremičnine, poslovni prostori in stanovanja vse starejši, posledično pa najemnine vse nižje. Posledično bo sredstev za vzdrževanje in razvoj fonda vse manj, potrebe po sanaciji in obnovi pa čedalje večje. Slednje bi lahko v kasnejši fazi privedlo celo do situacije, da bi bilo potrebno zagotoviti dodatna sredstva za vlaganja iz drugih virov ali pa premoženje odprodati.
Na občini so prepričani, da ima Javno podjetje Komunala Izola d.o.o. primerno tehnično, materialno in kadrovsko osnovo, ki bi lahko, skupaj z določenimi kadrovskimi okrepitvami, ki bi prešle na Komunalo z Občine Izola in ob minimalnih dodatnih spremembah, uspešno upravljala z nepremičninskim fondom. To bi se izvedlo znotraj nove delovne enote, ki bi bila za te namene tudi ustanovljena. Ne gre prezreti, da je Komunala Izola v 100% lasti Občine Izola, kar lastniku (občini) omogoča učinkovit nadzor nad samim upravljanjem. Komunali je in bi bil primarni cilj ohranjanje in razvoj občinskega fonda poslovnih prostorov in stanovanj. Večji del investicijsko - vzdrževalnih del bi lahko opravila v lastni režiji, z lastnimi že obstoječimi kadri in opremo.
V tem oziru je predviden tudi prenos administrativnega osebja iz Občine Izola, ki že dela na predmetnem področju, operativni del kadra pa je že zaposlen na Komunali Izola in bi se delno prerazporedil v novo delovno enoto.
Zaradi lažjega nadzora nad poslovanjem nove delovne enote bo treba zagotoviti ločeno računovodstvo, tako, da bi imela tako upravljavec, kot Občina Izola konstanten pregled nad finančnim in materialnim poslovanjem te delovne enote. Komunala Izola bi kot upravljavec nepremičninskega fonda morala vsako leto predložiti letni poslovni načrt, ki ga bo obravnaval in (eventualno) potrdil Občinski svet ter letno poročilo za preteklo leto. Za prodajo nepremičnin bo še vedno potrebno soglasje občinskega sveta.
Varstvo javnega reda in miru
Občinski svetniki bodo poslušali tudi Poročilo Občinskega redarstva o izvajanja Občinskega programa varnosti v letu 2016. Iz gradiva povzemamo poglavje o varstvu javnega reda in miru v katerem so zapisali, da imajo občinski redarji pristojnosti, pooblastila in naloge, da se aktivno vključijo v proces kontinuiranega zagotavljanja javnega reda in miru na območju občine Izola, kar pomeni, da opravljajo nadzor predvsem nad nedostojnim vedenjem na javnem kraju, nedovoljenim vsiljivim beračenjem na javnem kraju, uporabo nevarnih predmetov, vandalizmom, nedovoljenim kampiranjem in nedovoljeno uporabo živali. Posebej so izpostavili naslednje nadzore:
- Nadzor zadrževanja oseb v otroških igriščih in rekreativnih površinah po njihovem zaprtju.
Namen nadzora je preprečevanje dejanj vandalizma na otroških igriščih in drugih zbiranj oseb za katere te površine niso namenjene. V okviru nadzora je bilo opozorjenih več oseb predvsem starejših mladoletnikov, ki so se zadrževali na igriščih in rekreativnih površinah po njihovem zaprtju. Po odredbi občinskih redarjev so osebe zapustile igrišča in rekreativne površine.
- Nadzor nad nedovoljenim vsiljivim beračenjem. Namen nadzora je preprečiti nedovoljeno vsiljivo beračenje na javnih površinah.
S pojavom nedovoljenega vsiljivega beračenja so se občinski redarji srečevali predvsem v spomladanskih in poletnih mesecih, ko so se na območju občine Izola pojavili brezdomci iz notranjosti države in nekateri berači z držav evropske unije. Občinski redarji so ukrepali skladno s pooblasti v nekaterih primerih pa so postopek prevzeli policisti policijske postaje Izola.
-	Nadzor vedenja na javnem kraju. V okviru nadzora občinski redarji niso ugotovili večjih kršitev. V nekaterih primerih predvsem pri kršitvah nedostojnega vedenja do pooblaščenih uradnih oseb občinskega redarstva so le ti postopke predali v reševanje policistom.
-	Nadzor nad nedovoljenim kampiranjem na javnih krajih.
V okviru nadzora so občinski redarji zaznali nekaj primerov nedovoljenega kampiranje v poletnih mesecih na območju plaže pri svetilniku in plaže pod Bel-vederjem. Kršitelji so po odredbi občinskih redarjev prenehali z nedovoljenim kampiranjem.
Za zagotavljanje javnega reda in miru so se občasno izvajali nadzori, ki so se opravljali v mešanih patruljah s Policijsko postajo Izola. Občinski redarji so tudi redno obveščali policijo v primerih zaznave prekrškov katerih niso pooblaščeni za ukrepanje.	ur
V
Erasmus v OS Dante Alighieri
Nella settimana dal 3 al 7 aprile, la scuola elementare “Dante Alighieri” ha ospitato il quarto incontro previsto nelVambito del progetto Erasmus+, “European Possibilities”. Uevento ha una durata triennale (e’ iniziato nel 2015 e si concludera’ nel 2018) e riunisce sei scuole di altrettanti Stati europei: “Dante Alighieri” (Slovenia), “Colegio Pureza de Maria” (Spa-gna), “Valmieras 2. Vidusskola” (Lettonia), “Copenhagen Euro School” (Danimarca), “Publicyne Gimnayjum w Trzydniku Duzym” (Polonia), “Staatliche Realschule Bobingen” (Germania).
Si tratta di cinque giorni alPinsegna della collaborazione, delPinteresse e delVallegria, che hanno confermato tutte le aspettative e gli obiettivi preposti alVinizio del progetto: gli alunni, hanno dimostrato sedeta’ e cu-riosita’, interagendo gli uni con gli altri e sviluppando le proprie capacita’ comunicative, logiche e Creative, nonche affrontando esperienze nuove che costituiscono un bagaglio culturale ricco e duraturo.

Četrtek, 13.april 2017, št. 1198
Zrela stran-------------------------------------------------------------------
Delfin praznuje 35 let
Hotel Delfin je v petek z veliko slovesnostjo v praznoval svojih prvih 35 let.
V petek je Hotel Delfin praznoval 35. obletnico. Predstavniki društev upokojencev iz vse Slovenije so si najprej ogledali izolske zelene poti, pogostitev pa jih je pričakala na Manzio-lijevem trgu, kjer je za kulturni program poskrbel Slavko Ivančič z zbirko zimzelenih popevk.
Uradni del praznovanja se je nato nadaljeval v prostorih Hotela Delfin. Novinarka Nataša Benčič je povezovala proslavo, na kateri so se predstavile odlične falvtistke Flavtistra.
Prisotne je najprej pozdravil arhitekt Aleksander Bizjak, ki je povedal, da sta za gradnjo hotela največ naredila idejni oče hotela, Ignac Nagode ter predsednik izvršnega sveta Izole, Boris Debeljak. Sledili so govori vseh treh dosedanjih direktorjev hotela, Emeri-ka Eržena, Branka Simonoviča in Nine Golob, ter predsednika Združenja društev upokojencev Slovenije Janeza Sušnika. Proslavo je zaključila gledališka skupina Andragoškega društva Morje - Univerza za tretje življen-sko obdobje, s hudomušno predstavo Hotel Kormoran.	Am
V ponedeljek 10.4. je bilo odigrano 13. kolo letošnjega občinskega prvenstva v taroku za posameznike.
Vseh 9 možnih točk ni osvojil nihče. Kar trije igralci pa so zbrali po 8 točk. O prvih treh mestih je odločala razlika. Najuspešnejši je bil Boris Debeljak z razliko +1107, sledita Cveto Ličen z razliko +928 in Ivica Grdič z razliko +368. Na četrto mesto se je zavihtel Vladimir Šetina s 6 točkami in razliko +1075. Enako število točk je osvojil tudi Zvonko Glušič a s slabšo razliko +490.
Prva trojka je po tem turnirju še povečala prednost pred zasledovalci, a je do konca še mnogo turnirjev, ki lahko prinesejo spremembe v uvrstitvi.
Naslednji turnir bo 24. aprila s pričetkom ob 16.00 uri v kavarni hotela Delfin Izola, ki letos praznuje 35 letnico uspešnega delovanja.
db
^adeL
ALLIANCE OF LIHE *ALS ANO DEMOCRATS FOR EURORE ZZ
Lounge na bruseljskem letališču z dobro jutranjo kavo in povsod prisotno vznemirjenostjo pred letom domov, bremenom preteklih dni, ki jih bo treba miselno predelati v letalu, je Noetova barka.
Tukaj smo, prišli od nekod, namenjeni bog ve kam, bog ve, kaj smo v resnici, ko brskamo po pametnih telefonih in tablicah.
Ves torek je minil v pogovorih z Zdravkom Inzkom, koroškim Slovencem iz Sveč, iz žlahtne družine Einspilerjevih in Inzkovih, skozi generacije borcev za obstoj slovenstva v treh Kernjakovih dolinah.
Že osmo je leto je Inzko visoki predstavnik EU in OZN v Sarajevu, hkrati ugleden avstrijski diplomat in predsednik žlahtne slovenske manjšin-
ke organizacije Narodnega sveta koroških Slovencev. Skozi skoraj dvajset let pristnega prijateljstva in sodelovanja se vselej sprašujem, kako mu uspeva držati v ravnotežju vse te formalno nezdružljive identitete, biti hkrati navdušeni spremljevalec in občudovalec svoje soproge, izjemne umetnice Bernarde Fink. Kako lepo zgodbo sta spletla, mladi slovenski diplomat s Koroškega in očarljiva pevka iz druge domovine svojih staršev, Argentine.
Inzko je prišel poročati v Evropski parlament in Komisijo o stanju v Bosni in Hercegovini. V odboru za zunanje zadeve je to storil resno, realno, v stalnem samoizpraševanju, med zaukazanim optimizmom in zastrtim pesimizmom. Bil je dan Bosne in Hercegovine. Pred Inzkom smo se pogovarjali z novim sarajevskim zunanjim ministrom, Srbom iz Republike srbske, predstavnikom stranke, ki nasprotuje nacionalistični in odcepitveni politiki predsednika vlade entitete v Banjaluki Dodika.
Kakorkoli obrneš, prideš do tega, da so usode vseh narodov bivše Jugoslavije ostale prepletene. Povsod se v tem trenutku dogajajo samo njim in tu in tam kakšnemu izmed nas razumljive stvari. Balkan ostaja nabit z medetničnimi in medverskimi napetostmi, obremenjen s svojo mozaično identiteto in brezkompromisnostjo.
Po dinamičnem zaslišanju v odboru za zunanje zadeve sva z Zdravkom in njegovo švedsko asistentko, poročeno z Bosancem, sedla k delovnemu kosilu, za katerega sva se dogovorila pred mesecem dni. Največ sva se pogovarjala o Koroški in o zablodah politike matične države Slovenije, ki s stalnim popuščanjem raznarodovalnim pritiskom in kompromisarstvu, ko gre za zagotavljanje manjšinske zaščite v skladu z obveznostmi iz člena 7 avstrijske državne pogodbe, izpodkopava rezultate vztrajnega boja zamejskih Slovencev za dostojno preživetje.
Kot da besed ni bilo zadosti, sva se pod večer še sprehodila od Parlamenta do slavoloka, postavljenega v slavo in čast pol stoletnega jubileja belgijske kraljevine.
V	ulici Tongres, ki se rahlo vzpenja proti Aveniji Rogation, kjer stanujem že osem let, opazujem, kako izginjajo trgovine. Skoraj vse so v teh letih nekajkrat menjale lastnike in namen. Vedno se najde nekdo, ki se mu zdi vredno poskusiti. V tej ulici že osem let opazujem, gredoč zjutraj v službo, otroke na poti v šolo. Nekaj jih poznam, posebno tisto enkratno lepo, profilirano deklico, ki je pred mojimi očmi zrasla v elegantno svetlolaso dekle in je v tem šolskem ni več.
V	ponedeljek sem imel obisk učencev devetega razreda Osnovne šole Log Dragomer. Povedal sem jim, zakaj smo tu, kaj je Evropska unija, in zakaj je dobra tudi za njihovo prihodnost. Povedal sem jim tudi, da po vseh letih, ki sem jih preživel v Bruslju in v desetih državah, v katerih sem več kot 30 let deloval, verjamem, da je najpomembnejša stvar na svetu mir.
Mir iščejo tudi parlamentarci iz Azerbajdžana, s katerimi sem se srečal na njihovo željo, ker si želijo vzpostaviti stik z njim sovražno sosednjo Armenijo. Pripravili bomo konferenco predstavnikov civilne družbe, mladih ljudi iz obeh držav, ki lahko napišejo novo zgodbo o odnosih pod Kavkazom.
Ko zaključujem ta zapis, je prišel mimo Lojze Peterle. Zavida mi, ker sem dobil letalsko karto za direkten let do Ljubljane. On mora domov z vmesnim pristankom Lufthanse v Miinchnu.
Lounge se je počasi izpraznil. Nekaj članov Evropskega parlamenta iz Romunije, Poljske, Nemčije in Latvije, ki so čakali na svoje lete, je odšlo in odšel bom tudi sam.

Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec ALDE/Desus, vedno bolj Izolan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu.
Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu
- Izola
Polni hoteli zaprti hostli
Za velikonočne praznike pravijo, da so pokazatelj prihajajoče turistične sezone. Če bi sodili po zasedenosti hotelov smo lahko zadovoljni. Drugo pa...
Po podatkih izolskega TlC-a bodo čez velikonočne praznike namestitvene kapacitete v Izoli zasedene v približno 95 %. Že teden dni pred prazniki so hoteli v Izoli dobro zasedeni, saj je v našem mestu več skupin jadralcev, ki se pripravljajo na velikonočno regato, jubilejni 30. Spring cup. Glede na rezervacije je med tujimi gosti opaziti največ Avstrijcev, Italijanov in Nemcev.
Sicer pa je bilo v letu 2016 v Izoli skupaj realiziranih cca. 4 % več nočitev kot leto poprej, zato smo z lanskoletno turistično sezono, vsaj glede tega podatka, lahko zadovoljni. K dvigu je pripomogla predvsem realizacija večjega števila nočitev v obdobju po glavni sezoni; torej v mesecih september, oktober in november, ko je bil zabeležen celo do 30% boljši obisk. Glede razmerja gostov, v Izoli še vedno prevladujejo domači gosti (cca. 60 %). Pri slednjih smo tudi opazili povečanje za približno 9 % v primerjavi z letom 2015, medtem ko delež tujih gostov ostaja na približno enakem nivoju. V lanskem letu smo sicer veliko vlagali v digitalno obliko promocije, s čimer nadaljujemo tudi v letošnjem letu. V prvem trimesečju letošnjega leta so, v primerjavi s preteklim letom, opazili porast slovenskih, italijanskih, hrvaških in ruskih gostov.
Po trenutno zbranih podatkov je slovenskih gostov kar okoli 80 %. Med tujimi gosti, podobno kot preteklo leto, prednjačijo Avstrijci. Hotelirji so v prvem trimesečju zabeležili skupaj 2 % porast zasedenosti namestitvenih kapacitet v primerjavi s preteklim letom. Zanimivo je, da so marca zabeležili kar 3 % porast v primerjavi s preteklim letom, ko so bili velikonočni prazniki prav v mesecu marcu. Predvidoma junija bodo na Belve-derju odprli nov 4-zvezdični hotel, sredi prenove je izolski muzej, ki bo menda obogaten z novimi, interaktivnimi vsebinami, še pred poletjem pa se bo na novo lokacijo na Sončno nabrežje preselil TiC. Seveda pa vse le ni tako rožnato, kot se zdi. Gotovo je dovolj resen problem zapiranje gostinskih lokalov, ki so se jim pridružili še hostli. Po najmlajšem na razcepu Koprske in Ljubljanske ulice, je vrata zdaj zaprl tudi hostel na drugem koncu Ljubljanske ulice. V obeh primerih je do tega prišlo zaradi pripomb gradbene inšpekcije, čeprav gre za turistična objekta, ki imata za sabo že eno oziroma tri turistične sezone brez posebnih težav s sosedi. Tako na ponudbi izgublja cela Izola in prav presenetljivo je, da niti turistično združenje, niti obrtna zbornica ali občinske službe o tem ne rečejo niti besede.
Tic/MD
a©
MOSKON
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet.
enoletnic....
JTAiS. ^~Korte ) Sečovlje^ Parecag^
Pred enim letom mi je bilo dano, da sem obiskal Jezusov prazen grob. Ta prazen grob je bil od vedno »dokaz vstajenja« - Jezusovega in našega. Seveda gre za razlog vere, ne za dokaz v znanstvenem pomenu besede. Tistemu, ki ljubi, ni težko dokazati ljubezni. Razen praznega groba o vstajenju govorijo tudi evangelisti, ki poročajo o njegovih prikazovanjih. Kaj pravijo poročila o Jezusovih prikazovanjih?
Tomaža so prepričale njegove rane. Vstali ima rane, kot jih imava midva. Vsak ima kakšno rano, po tem se lahko prepoznamo, da smo ljudje in da smo božji. Če imamo rane.
Marija Magdalena je mislila, da je vrtnar. Ni mogla misliti, da bi Odrešenik imel v rokah motiko. Odrešenik zemlje z motiko v rokah in s škarjami za obrezovanje oljk. Oljka se obrezuje tako, da ji posveti sonce v »srce«. Tudi z ljudmi je tako. Treba je porezati »bohotivke«, ki ne rodijo, da posije sonce v srce. Potem rodimo dobro. Jezus vrtnar to obvlada.
Kleopa in še drugi učenec sta imela mentorja na poti v Emavs. Tujec je psiholog, učitelj, ki hodi z njima in se zanima za njuno žalost in za njune načrte. Šele proti koncu, proti večeru sta ugotovila, da je skrivnostni sopotnik bil Jezus, ki je vstal od mrtvih, in je hodil z njima.
Ribiči, ki so vso noč trdo delali, so ga prepoznali v kuharju. Tisto jutro jim je nekdo na obali pripravil zajtrk: ribo in kruh. Jezus je nekdo, ki ga zanimajo tvoje in moje prazne mreže, neuspehi, lakota na tem svetu in tema v duši.
Če hočemo ugotoviti, kdo je človek, ga vprašamo po poklicu, kaj dela. Tudi zapisovalci poročil o Jezusovem vstajenju so opisali njegova dela. Vrtnar, psiholog, kuhar, ranjen ... Vstali odrešenik je tako vsakdanji, da bi kdo pomislil, da ni resničen. Zame je prav zaradi svoje preprostosti še bolj resničen.
Voščim vam in sebi, da bi ga prepoznali v življenju, da bi dovolili, da malo povrtnari po naših »bohotivkah« in da bi dovolili, da do naših src prodre več Njegovega sonca.	Janez - župnik
Iz obvestil:
Veliki četrtek:
19.00	spomin na zadnjo večerjo in praznik duhovništva v Izoli - sv. Maver
Veliki petek:
19.00	obredi in molitve velikega petka. Bedenje ob prijatelju Jezusu, ki je v grobu.
Velika sobota: dan pripravljanja.
Bagoslov jedil bo:
pri sv. Roku: ob 14.00 in 15.30 uri, v župnijski cerkvi: ob 15.00 in 17.00 uri.
Pri sv. Jakobu na Šaredu:	ob 16.30.
Sv. Marija Alietska: ob 16.00
Osrednja velikonočna slovesnost je vigilija - slavje luči v soboto ob
21.00	uri pri sv. Mavru.
Velikonočno bedenje se zaključi z jutranjo procesijo v nedeljo ob 6.30 okoli cerkve, ki se izteče v sveto mašo pri sv. Mavru.
Slovesna sveta maša bo pri sv. Mavru na veliko noč tudi ob lOh in ob 19h. Na velikonočni ponedeljek ob lOh pri maši prepeva zbor italijanske I skupnosti Pasquale Besenghi. Sveta maša je ta dan v italijanskem jeziku.
Dan za spremembe
Dan v znamenju dreves, parkov in cvetja
Sobota je bila v znamenju Dneva za spremembe, izolski dan spremembe pa je že drugo leto zapored namenjen ozelenitvi mesta. Veliko Jzolanov je soboto namenilo naravi, eni so sejali, drugi čistili, tretji pa so se o naravi učili.
Ob dnevu za spremembe so rokave zavihali delavci Komunale, ki so se lotili urejanja izolskih zelenih površin. Že dan pred tem so ob pročelju nekdanje občinske stavbe posadili palme, naslednjega dne pa sta župana Izole Igor Kolenc in župan Gradeža Dario Raugna zasadila Drevo prijateljstva.
Zelo aktivni so bili tudi v Mestni knjižnici Izola, kjer so organizirali zdaj že tradicionalni prihod Od drevesa do drevesa. Aljoša Križ je zapisala tako-le:
Pravljični pohod
Začela bi z najlepšim, kar sem doživela v drugem letu, kar smo začeli z delom študijskega krožka, ki deluje v Mestni knjižnici Izola, Drevesa pripovedujejo, z društvom Mari o net.te in pravljičarji, ki preko pripovedovanja oživljajo ljudsko izročilo o drevesih. Odkrivamo vso lepoto, mogočnost, pomembnost in spoštljivo starost dreves, ki rastejo v našem mestu. Prvo spoznanje je, da je Izola zares zeleno mesto, da si na Komunali Izola prizadevajo za lepo okolico in ustrezno ravnanje do zelenih prijateljev in naših skupnih površin. Vse videno mi pove, da smo vsi skupaj lahko ponosni na to, da se spreminja odnos do vsega zelenega. Da bi se to nadaljevalo in da bi se ta naš drevesni zaklad ohranil in lepo sobival z nami, so potrebna nenehna prizadevanja vseh, ki količkaj lahko pripomoremo k temu, da to po svojih močeh tudi storimo.
Mislim, da je pravilno, da tukaj največ besede prepustimo stroki. V Izoli poteka povezovanje z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, v katerem so zaposleni ljudje, ki želijo, znajo in so si pripravljeni vzeti čas, da svoje znanje vložijo za dobro dreves, za njihovo sobivanje v urbanem okolju, da bi jih ohranili za naše otroke, vnuke in naprej v čas, ki ga lahko drevesa doživijo, če jim dovolimo živeti. Le tako bo Izola za nas in za nami ostala zeleno mesto.
V soboto, 8.4.2017 so Mestna knjižnica Izola, Študijski krožek Drevesa pripovedujejo, LKD Izola Mari o net.te v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, podjetjem Tisa d.o.o., Arbori-stičnim društvom Slovenije in Kmetijo Gramona že drugič organizirali učno pravljični sprehod po Izoli, z namenom spoznavanja in opazovanja izolskih dreves; posameznih dreves in dreves v izolskih drevoredih in parkih, kjer smo spoznavali in se učili o pravilnem sobivanju in vzdrževanju le teh v urbanem okolju in za kakovostno prihodnost prebivalstva mesta in v njem živečih dreves.
V akciji tudi Drevesni detektivi
Dogodek je bil organiziran na pobudo Občine Izole, v okviru Dneva za spremembe in v sklopu akcije Izola - zeleno mesto. Sprehoda se je udeležilo preko petdeset udeležencev, med otroki se nam je pridružil tudi krožek Drevesni detektivi, ki deluje na OŠ Vojke Šmuc, kjer iščejo najstarejše, najdebelejše in najvišje drevo, z mentorico Aljo Brečko in podravnate-Ijico Melito Jelič.
Strokovno razlago in pojasnila o vrsti, starosti, izgledu in pravilnem vzdrževanju dreves sta predstavili Tina Trampuš iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ter Lena Marion iz podjetja Tisa d.o.o. Patricija Sosič Kobal in Marina Hrs sta na treh postankih pripovedovali ljudske pravljice o drevesih.
Na pohodu se je izkazalo, da je cilj udeležencev in organizatorjev enak. Vsi želimo, da se zeleni predeli Izole ustrezno in pravilno vzdržujejo in tako ohranijo zdravi in lepi.
Drevesni krog po Izoli
Sprehod od drevesa do drevesa smo začeli pred knjižnico, vodila nas je mimo vrtca, mimo kostanjev v parku spodnjega vrtca, parka ob nekdanjem Zdravstvenem domu, mimo platan v Drevoredu
1.	maja, mimo parka Pietro Co-ppo, po Sončnem nabrežju, kjer so na novo zasajene magnolije, do parka na Svetilniku, kjer smo si ogledali redke kafrovce, mimo cerkve Sv. Mavra, mimo drevoreda koprivovcev pri stari italijanski šoli, ob lipovcih na tržnici, mimo drevoreda pinij na Prešernovi cesti do knjižnice, kjer smo na vrtu ob pogostitvi z darovi dreves, ki jih je ponujala družinska kmetija, le te lahko tudi pokušali.
Drevesa imajo svoj glas
Rastline nismo le gledali, temveč tudi slišali njihovo oglašanje oz. glasbo rastlin, ki jo je mogoče poslušati preko digitalnega pretvornika, ki spreminja električni impulz rastline v glasbenega, kar je pri nas nekaj novega in še nepoznanega. Sprehod je bil lepo doživetje za vse, ki smo se ta dan veliko naučili. Takšne poti bomo v prihodnosti še ponovili, nastajajoča zloženka, ki bo podpora skupinam ah posameznikom na tej krožni poti, bo sprehajalca vodila od drevesa do drevesa, da se ob vsakodnevnem hitenju tudi ustavi v njihovi senci, občuduje cvetenje, šumenje in njihovo lepoto, se skozi ljudsko izročilo poveže z naravo in vpija zelenilo, ki ga drevesa in rastline radodarno nudijo v tem prelepem mestu. Vabljeni, da se nam pridružite.	Aljoša Križ
d.o.o. Izola
Vladimir Apollonio
Pittonijeva 11, 6310 IZOLA
TENDE, SENČILA, ŽALUZIJE,	ALU IN PVC OKNA,
LAMELNE ZAVESE	VRATA, ZIMSKI VRTOVI
PLISE, MENJAVA PLATEN	ROLETE, KRPANKE
GSM: 041-653-123 info@ms-sencila.si www.nis-sencila.isi
Dan za spremembe
V'
Giornata dei cambiamenti Sparžin aprila ne miruje
Giornata particolare quella di giovedi’ 6 aprile per i quasi 30 allievi della scuola elementare Dante Alighieri di Isola. Gli alunni delle classi la e II, assieme alle rispettive capoclasse e ad un insegnante, si sono recati presso la Časa del pensionato di Isola, per festeggiare assieme la »Giornata dei cambiamenti 2017«. Uiniziativa di volontariato che si svolge in tutta la Slovenia per 1’ottavo anno consecutivo vuole sensibilizzare 11 rapporto tra bambino e anziano. I bimbi hanno reso visita agli ospiti della struttura, che li aspetta-vano impazienti, portando con se un po’ di buon umore.
La giornata e’ stata contraddistinta da filastrocche, poesie e canzoni, e ha stimolato in maniera spontanea 1’incontro tra generazioni.
Uincontro, oltre ad avere un valore didattico, attribuisce anche un valore educativo e sociale, poiche permette 1’incontro di due mondi, quelIo degli anziani e quello dei bambini. La mattinata si e’ conclusa con canzoni istria-ne cantate in coro da tutti i presenti accompagnati alla chitarra dal bravissi-mo Nicola Štule e con la consegna di frasi sui nonni disegnate dai bambini. In futuro la nostra scuola šara’ sicura-mente disponibile per svolgere anco-ra 11 volontariato presso questa sede che, agli alunni non costa niente ma ai simpatici nuovi amid rende moko.
Silvia Dapiran
PBBDIILD ©ED®
Mala barka - velika sramota
Članom turističnega društva Šparžin Korte v tem mesecu res ni bilo dolgčas. Najprej so sodelovali na Festivalu Zlate oljčne vejice v Ankaranu, ki jo je, od 31. marca do 2. aprila, organiziralo društvo DOSI.
V Ankranu je dišalo po oljčnem olju, vinu in brusketah , saj so oljkarji in vinarji predstavili svoje vrhunske proizvode v mističnih prostorih hotela Convent Adria ob spremljavi harfe, flavt in vilinskih glasov pevskega zbora. Manjkalo ni tudi izobraževanj, nagrad in priznanj ter tekmovanj.
Turistično društvo Šparžin se je, v sodelovanju z Gostilno Korte, natančneje, z mojstrom kuhinje Danijelom Pircem, udeležilo tekmovanja v pripravi brusket, in osvojilo priznanje za Naj lokalno brusketo na sejmu. Pripravili so brusketo iz Kort s sardonom na Šavor, za katero potrebujemo: popečen kruh, očiščene sardone v Šavorju, namaz iz čemaža, kapere, pomidore , pinjole in oljčno olje. Zmagovalno brusketo sta pripravila in predstavila Rozana Prešeren in Danjel Pirc.
4 aprila je članica društva, Slavica Hrvatin, odlično opravila izpit za lokalnega turističnega vodnika. Prvo vodenje bo imela na pohodu po vodnih virih, ki bo v soboto 20. maja. Tri dni kasneje, 7. aprila, so v sklopu 35. letnice delovanja Hotela Delfin pekli sladke fritule za obiskovalce na Manziolijevem trgu.
V	zadnjem Mandraču ste objavili fotografijo s pripisom, s katerim s kančkom ironije hvalite izolske komunalce, ki pokosijo prav vse, celo marjetice (slika na zadnji strani). Kakšna zmota! Ravno na Dan za spremembe, v soboto 8. aprila, sem se sprehodila mimo muzeja na prostem Mala barka, in pozdravila me je njegova klavrna podoba. Novo pridobitev omenjajo že vsi novi turistični prospekti Izole, nanjo kažejo po vsem mestu raztreseni kamniti smerokazi.
Lanskega avgusta smo za velik evropski denar v Simonovem zalivu postavili interpretacijsko točko, kot se temu sodobno reče. Sama bi temu prej rekla spomenik z zelenico. O primernosti izbire lokacije ne bom izgubljala besed (kot če bi spomenik prvemu lunarnemu vozilu postavili na dnu oceana). In-terpretacijski točki kraljuje lepo popleskana in dobro ohranjena stara lesena ribiška barka Biser. Ob njej je tudi informacijski zaslon, ki pa danes zopet ne dela (če sploh kdaj je!). Zelena telebajskova dežela gričkov, ki obkroža ladjo (morda simbolizira razpenjene valove, skozi katere se je morala ladja prebijati v varen pristan izolskega mandrača), pa zaradi svoje nepokoše-nosti in plevela niti pod razno ne spominja na zelenico, košček parka, ali kaj podobnega, kar naj bi bilo v sožitju z muzejem na prostem. (Do objave pisma so travo okrog barke Biser že pokosili).
V	zgolj devetih mesecih od postavitve vse skupaj izgleda precej zanemarjeno. Kakšen smisel ima postavljati nove reči, če potem ni denarja ter volje za njihovo vzdrževanje? Nekje sem prebrala, da naj bi ladja nekoč dobila še streho. Odlično, saj bodo najbrž tudi tisti lunarni modul postavili pod vakumirano kupolo, da bodo ohranili njegovo pristnost.
In ko ne moremo vzdrževati že manjših stvari, rinemo v še večje nesmisle. Izolski župan Kolenc je pobral veliko medijske pozornosti in odobravanja slovenske javnosti ob dosegu velikega projekta zaprtja obalne ceste. Vse lepo in prav, v kolikor bi bila Izola bogato turistično mesto (ali vsaj bogato industrijsko mesto), ki bi širilo svojo urbano urejenost. Od kod občini s skrahiranim proračunom sedaj denar že za tisto osnovno postavljanje tabel, cestnih oznak, razsvetljave, sanitarij na obalni cesti, ko v sami Izoli mrgoli luknjastih cest, neurejenih poti, nedelujočih svetil in počenih cevi? Seveda, medijska slava je nekaj veliko bolj zveličavnega, od preprostega racionalnega pristopa k upravljanju mesta in občine.
Vprašanje je le, kaj imajo od tega Izolani in mesto samo.	M. o.
Istega dne popoldne je potekala čistilna akcija v sklopu prireditve Dan za spremembe. Čistili so območje v Kortah na cesti, pod cerkvijo do spodnje vasi. Nabrali so za velik kontejner kosovnih odpadkov in plastične embalaže (Foto zgoraj: Rozana Prešern, Šarolta Godnič Vičič Maja Burych, Martin, Jakob, Deželin).
Dva dneva kasneje, 9. aprila, pa so, kot prostovoljci, sodelovali na 4. Istrskem maratonu. (Foto spodaj: Marjan Prešern, Dragica Likar, Rozana Prešern, Angelca Lampe, Marino Hrvatin).

K®®®®
3. SNL-zahod
Rezultati 19. kroga:
Tabor: NK Postojna 2 : 0 (1: 0) Adria : Škou Ajd. 2 : 0 (2 : 0)
Jadran Dekani: II. Bistrica 5 :2 (2 :1) ND Bilje: TKK Tolmin 2 :1 (I : 1) Farna Vipava : Elta Izola 2 :1 (0 : 0)
Farna Vipava: Elta Izola 2 :1 (0:0)
Vipava, 09.04.2017 ob 16.00, gledalcev 120
SodnikiFridl Aleš (Kozje)
Delegat Tomšič Roman
Elta Izola: Gustinčič Tomaž, Pleti-kos Chris, Mandir Marin, Vidakovič David, Vidakovič Dražen, Požrl Jurij, Zupan Miha (72’ Ečimovič Nikola), Topič Marko (40’ Bašič Marko), Kamenčič Tilen (78’ Me-mič Aldin), Lee-Him Kristian Fran-klyn, Wesley Gregory Stark Strelci: 0:1- Zupan Miha (56’), 1 : 1 - Leban Tilen (71’), 2: 1 - Terčič Jan (78’)
Prva zmaga rokometašev
IP Izola : Drava Ptuj 29:28 (15:12)
IZOLA, Dvorana v Kraški ulici, gledalcev 120, sodnika Košir in Brecelj. Istrabenz plini Izola: Gregorič (9 obramb), Logar (2), Jurič 5, Stopar 9, Beganovič 8, Zorič Stepančič, Čo-lič 1, Redžič 2, Poberaj 2, Radojevič 2, Vukovič, Mičovič, Madžarevič. Trener: Peter Pucelj. 7-m: IP Izola 5 (5), Drava 2(2); izključitve: IP Izola 6, Drava 6 minut.
Pa ga imamo! Prvi letošnji uspeh, na katerega smo čakali 28 prvenstvenih krogov oziroma od lanskega desetega septembra. Dvoboj ekip z dna lestvice ni odločal o ničemer in je bil zgolj prestižnega značaja. Odločila je večja želja naših fantov po zmagi, do katere so prišli - tudi s pomočjo navijačev, v zadnjih minutah tekme. Sicer pa sta si Dravo najbolj privoščila Domen Stopar in Teo Beganovič, ki sta jim nasula skupno 17 golov.
V prvi četrtini tekme so Ptujčani imeli pobudo vse do 13. minute, ko so Izolani izenačili na peti točki. Domača ekipa, sestavljena iz pretežno mladih igralcev, je zatem dogajanje na parketu zasukala v svojo korist in večkrat povedla za tri gole. Toliko je znašala tudi njihova prednost ob polčasu, do katere so prišli zlasti na račun Kristjana Juriča ter omenjenih dveh fantov.
V nadaljevanju so Izolani svoj naskok povišali na štiri zadetke in kazalo je, da bodo ponovili dober nastop s prvega dela. Vendar so zatem spričo slabosti v obrambi ter neizkoriščenih napadov nepričakovano prejeli pet zaporednih golov. Ptujčani so tako s preobratom pri 17:16 prišli do minimalne prednosti, njihov nalet pa je ustavila minuta premora domačega trenerja. Vse do izida 24:24 oziroma do 55-te minute sta se ekipi izmenjevali v vodstvu. Strelsko sta bila v tem delu najbolj razpoložena Teo Beganovič in Domen Stupar, ki sta v izteku tekme prispevala vsak po en zelo pomemben zadetek za zmago svoje ekipe. Ob tem gre omeniti tudi domačega vratarja Martina Gregoriča, ki je pred koncem ubranil dva zaporedna strela in tako gostom preprečil izenačenje oziroma vodstvo. Pohvalo pa si poleg celotne ekipe zaslužijo tudi domači navijači, ki so v zadnjih minutah še posebej bučno stoje bodrili izolske rokometaše. Igralci so se jim odložili na poseben način. Po tekmi so stekli na tribuno in se osebno zahvalili vsakemu od navijačev, ki so tudi v tako slabi sezoni ostali zvesti Izoli. »Danes je bilo še posebej težko, saj so nam manjkali vsi trije krožni napadalci. Že brez tega imamo malo igralcev, zato sem moral precej improvizirati. Zmago smo čakali že vse od avgusta in fantoma lahko samo čestitam. Po takšni sezoni je tokratni uspeh res posebna zadeva«, je povedal trener Peter Pucelj.
IP Izola - Jeruzalem Ormož 22:36 (13:17)
V torek pa so Izolani doma odigrali tekmo z ekipo iz Prlekije. Peter Pucelj je tekmo začel s postavo mladih fantov Patrick Čolič, Domen Stopar, Teo Beganovič, Urh-Jakob Poberaj in Filip Madžarevič, v kateri sta bila od igralcev iz dosedanjih sezon le Blaž Žgavec ter Martin Gregorič.
Uvodni gol je zadel Domen Stopar, to pa je bilo tudi edino vodstvo Izo-lanov. Pri izenačenju na 5:5 je sicer kazalo, da bi lahko gledali izenačeno srečanje, vendar so Ormožani s protinapadi ter hitrim zaključevanjem akcij v tem delu prišli tudi do šestih golov prednosti.
V nadaljevanju so gostje razliko še povečali. Njihov trener Saša Praprotnik kljub večji kakovosti svojega moštva ni želel tvegati in je svoje mlade upe na parket poslal šele v zadnji četrtini, ko je bila zmaga že zagotovljena. Ormož je namreč že sredi drugega dela imel deset golov naskoka (17:17) in je do konca prednost zgolj povečeval.
Tokrat sta se med izolskimi strelci pojavili dve novi imeni. Peter Pucelj je že v prvem delu v boj poslal Dimitrija Mičoviča, ki je prvi gol dal pred koncem prvega polčasa, zatem pa je še dvakrat zatresel mrežo gostov. Žogo iz gola pa je moral pobrati vratar Ormoža tudi po strelu Jana Peharca, oba pa so gledalci nagradili z aplavzom. Največ golov je dal Domen Stopar (7), štiri manj je dal Urh-Jakob Poberaj, po tri sta prispevala Teo Beganovič in Dimitrij Mičovič, Patrik Čolič je dal dva, pa enega pa Jan Peharc, Blaž Žgavec in Filip Madžarevič. Svoje delo je dobro opravil tudi mladi izolski vratar Luka Logar.
Naslednja tekma rokometašev bo 22. aprila doma z Mariborom.
Nova zmaga kadetov
V	petek so kadeti odigrali predzadnjo domačo tekmo v tej sezoni. Gostili so ekipo Škofljice, ki so jo premagali že na gostovanju. Na tribunah se je zbralo kar lepo število gledalcev, ki so videli zanesljivo zmago domače ekipe.
Prve minute tekme so nakazale, da bodo gostje težko odnesli celo kožo. V četrti minuti so namreč domači vodili s 4:0. Sledili so 3 zaporedni goli gostov, ki so tako prišli le do gola zaostanka. Priključek so nato držali do 24. minute, do rezultata 10:8. V zadnjih minutah prvega polčasa so Izolani le pritisnili na plin in na odmor odšli z razliko 6 golov, 14:8.
V	drugem polčasu so Izolani nadaljevali s tempom iz zaključka prvega polčasa in razlika se je do konca povečevala. Prva gola v rokometni karieri za kadete je dosegel Patrik Šavle, kar so gledalci na tribuni in celotna ekipa pospremili z velikim navdušenjem.
Starejši dečki polovično uspešni
Obe ekipi starejših dečkov sta se v sobotnem popoldnevu pomerili z gosti iz Škofljice in bili polovično uspešni. Starejši dečki A so tekmo končali z zmago, ekipa starejših dečkov B pa z porazom.
Prvi so se na parket dvorane na Kraški podali starejši dečki B in kljub temu, da so doživeli poraz, z igro nikakor niso razočarali. Prva tekma v Škofljici se je končala z visoko zmago domačinov s 31 zadetki, kar je na Izolanih tudi v domači dvorani pustilo posledice. Tokrat se je tekma končala z rezultatom 26:34 za goste. Kljub porazu je Izolane potrebno pohvaliti, saj so odigrali zelo dobro tekmo proti nasprotniku, ki se bo boril za naslov državnega prvaka.
Starejši dečki A pa so proti istem nasprotniku prikazali odlično igro, bili boljši skozi celotno srečanje in zmagali z 28:20. Ekipi starejših dečkov A je v polfinalni skupini A na roke šel domač poraz Ribnice proti Mokercu, kar je Izolane utrdilo na drugem mestu lestvice. S tem so našim fantom povečali možnosti za uvrstitev na final-four!
©EBSUm
Zadnja tekma odbojkaric
Prav lep pogled je na rezultat odbojkarske tekme med Žirovnico in Izolo, ki so jo naša dekleta dobila s 3:0. To je že petnajsta zmaga Galeb grup Robotine, s katero se je ta dvignila na četrto mesto. V prvem nizu so izolske odbojkarice povozile tekmice, katere so pustile na 12. točki. V preostalih dveh ni šlo tako zlahka, saj so se domačinke prebile so 21. točke, vendar zmaga naših odbojkaric ni bila vprašljiva.
V soboto na zadnji tekmi prvenstva pričakujejo Izolanke v Livadah ekipo Volleyball Ljubljana 1, ki je na drugem mestu in lovi vodilni Ankaran. Izola zaradi tega nima bele zastave, pač pa obljublja trd boj za vsako točko.
B!kC51H>3] HZvDS
NTKArrigoni na DP za kadete pobral vse naslove
V soboto 8. in nedeljo 9. aprila se je v športni dvorani Komenda odvijalo 26. državno prvenstvo RS v namiznem tenisu za kadete in kadetinje. Tekmovanje je bilo popolnoma pod taktirko igralcev NTK Arrigoni Matije Novela in Lee Paulin, ki sta osvojila tri naslove državnih prvakov in tako NTK Arrigoni umestila v zgodovino slovenskega namiznega tenisa, saj je dvojni trojček (trojni naslov državnih
prvakov pri fantih in puntih) istega kluba na državnih prvenstvih izjemna redkost.
Novel, ki se je do finala prebil brez izgubljenega niza, je bil polfinalu s 4:0 (9, 9, 6, 6) boljši od Mitje Omerzela (NTK Krka). V finalu se je srečal z Janom Jevšnikom, ki je dobil prvi niz, nato pa je Matija Novel zagospodaril v ringu in do naslova prvaka prišel z rezultatom 4:1 (-8, 7, 7,8, 7).
Pri dekletih je bilo dogajanje v finalu malce bolj razburljivo. V obračun za naslov sta se uvrstili Lea Paulin in Tjaša Novak (NTD Kajuh-Slovan). Prve štiri nize sta si nasprotnici razdelili, nato pa je Lea zaigrala vrhunsko in prišla do zasluženega naslova. Tekma se je končala z izzidom 4:2 (12,-10, 9, -5,5,4).
Do naslova državnih prvakov v dvojicah je Matija Novel združil moči z Oskarjem Roscom (NTK Savinja). V finalu sta bila boljša od koroške naveze Žigon/Aljaž Godec (NTK Inter Diskont) z rezultatom 3:1 (2, -12,13,6). Minea Ljuca, prav tako članica NTK Arrigoni, je pomagala Lei Paulin do naslova državnih prvakinj v dvojicah. Primorki sta slavili po petih nizih s 3:2 (-6, -8, 6, 5, 3) nad sestri iz Mengša Tari in Viti Kobetič.
V skladu z nastopi v Komendi sta bila Novel in Paulinova najboljša tudi v konkurenci mešanih dvojic. V polfinalu je primorsko navezo do petega niza pripeljala naveza Rosc/Tara Kobetič, a bila v odločilnem nizu premalo odločna - končal se je z rezultatom 11:2. Finale je bil še bolj tesen, a sta Žigon in Ina Unger klonila na 7. točki petega niza, bilo je 3:2 (-6,5,5, -5,7).
Zaključek rednega dela prvenstva
Dekleta NTK Arrigoni so v 1. SNTL zadržala končno drugo mesto in si tako priborile pravico igranja v play--offu in možnosti priigranja državnega naslova. V zadnjem kolu so suvereno premagale NTK Jesenice s 5/1. V play offu, ki se začne 6. maja, bodo prvo tekmo odigrale na domačem parketu in sicer z igralkami NTK Vesna, ki so v rednem delu osvojile tretje mesto, drugo bodo odigrale v gosteh ter morebitno tretje pa ponovno na domačem parketu.
Fantje so letos vidno napredovali in tudi osvojili končno sedmo mesto in tako so si tudi prislužili igranje v elitni diviziji tudi naslednjo namiznoteniško sezono. Naveza Erik Paulin, Michele Vigini in Matija Novel, ki so bili v 1. SNTL daleč naj mlajša ekipa, je pokazala svoje kvalitete skozi celo namiznoteniško sezono, saj so bili oster nasprotnik prav vsem klubom v prvi ligi. Zadnjo tekmo so morali žal končati s porazom. Igrali so v vedno neugodni Murski Soboti in tam po zelo izenačenih medsebojnih dvobojih klonili z rezultatom 5/3.
tosmog
Zlato sidro 2017
JK Olimpic ne mola! Še ena regata Zlato sidro je pod streho, tokrat na super prizorišču, ki ga ponuja izolski San Simon. Požrtvovalna vdanost članov kluba in vseh pomagačev je bila tudi letos zagotovilo za čudovit jadralni praznik.
Veter, kot najbolj glavni pri celotni zadevi, se je po petkovem brezvetrnem štrajku, v soboto le nekako vdal in zapihal z jugozahodne smeri šele popoldne. Regatno polje je bilo potrebno preselit proti Strunjanu, kjer je celotna flota 106-ih jadralcev lahko končno prikazala svoje veščine, saj so se najprej tam ponudili odlični pogoji za izvedbo prvih dveh plovov v vseh sodelujočih jadralnih razredih: Optimst, Laser 4.7 in Laser Radial. Jugo je moral pri tretjem poskusu priznat premoč burje, ki se je takoj zatem umirila z bonaco, kar je razplet regate prestavilo na nedeljo. Tudi v nedeljo napovedan maestral se je obnašal precej nedeljsko in se po začetnem obotavljanju vendarle usmilil jadranja željnih jadralcev in organizatorja, da z zadnjima dvema plovoma potrdijo veljavnost kriterij ske regate.
Med 86 optimisti iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Malte in seveda Slovenije so po lovorikah posegli naslednji:
Optimist Skupno:
1.	Daniel Cante JK Izola
2.	Richard Schultheis Mysc Malta
3.	Gašper Strahovnik JK Pirat Optimist Kadetinje:
1.	Tarin Pečar JK Jadro
2.	Sara Domenik JK Burja
3.	Kathi Kropfitsch Avstrija Optimist Kadeti:
1.	Luka Zabukovec JK Jadro
2.	Valentin Štravs JK Jadro
3.	Maj Petrič JK Jadro
V	razredu Laser 4.7 so se v konkurenci 11 slovenskih jadralcev najbolje znašli:
1.	Peter Milivoj evič JK Jadro
2.	Janez Zabukovec JK Jadro
3.	Toni Rebec JK Olimpic
V	razredu Laser radial izmed šestih dadralcev iz Slovenije pa:
1.	Toni Vrščaj WSC Črnomelj
2.	Maj Musa Olivieri JK Olimpic
3.	Valentina Baruca JK Jadro
Poseben pridih dogodku je bil omogočen s sodelovanjem z družbo Hoteli Bernardin, s čimer so bili zagotovljeni izjemni pogoji, ki jih lahko ponudi prelep del Izole - San Simon.	jk olimpic
Letošnjega, že 4. Istrskega maratona se je udeležilo okoli 4.600 tekačev iz 25 različnih držav, ki so tekli na razdalji 42, 21 ali 10 kilometrov. Med polmaratonci in maratonci so bili na prvem mestu Italijani (153), drugi Slovaki (43), tretji Hrvati (40), četrti pa Avstrijci (17). Naj mlajši tekač Istrskega maratona ima rosnih 10 let, naj starejša tekačica pa 83 let. Dan poprej je z nami na Kapkovem otroškem teku teklo 500 otrok. Kot zanimivost lahko povemo, da je bilo skupaj pretečenih 87.300 km, kar je več kot dvakratni obseg zemlje.
Dogodek Intesa Sanpaolo Bank 4. Istrski maraton je letos povezal 4 istrske občine, za uspešno izvedbo pa je bilo tudi tokrat ključno sodelovanje treh upravnih enot, treh komunalnih podjetij in treh redarskih služb. Eden ključnih členov pri brezhibni organizaciji Istrskega maratona so vsako leto prostovoljci. Teh je bilo letos okoli 600.
Za tekače je na trasi skrbelo 320 rediteljev, postavljenih je bilo 300 varovalnih ograj, 26 km varnostnega traku in več kot 500 stožcev. Tekači so tekli mimo 13 okrepčevalnic in vodnih postaj in 140 opozorilnih tabel. Na okrepčevalnicah je tekače čakala dobra tona banan in pol tone pomaranč, porabljenih pa je bilo okoli 11.000 litrov rižanske vode. V cilju se je skuhalo še 5.500 porcij bobičev. Ker je varnost tekačev eno ključnih vodil pri izvedbi, je zanje skrbelo tudi 40 zdravstvenih delavcev, 14 reševalcev iz vode, 15 maserjev in 20 Petrinih angelčkov. Za še dodatno varnost je poskrbelo tudi okoli 20 policistov.
Dogodek je pomagalo sooblikovati 80 pokroviteljev in partnerjev. Sodelovali so skupno s 115 dobavitelji, od tega jih je 100 iz Istre. Za odlično promocijo pa je poskrbelo tudi 6 ambasadorjev Istrskega maratona - ena izmed njih, Ana Radivo, je bila letos ponovno zmagovalka maratona v ženski kategoriji. Kljub temu je treba opozoriti na težave s sprehajalci in kolesarji, ki niso hoteli ali želeli upoštevati zapore cest. Opaziti je bilo več skupin, predvsem kolesarjev, ki so se vozili v nasprotno smer teka, prišlo pa je tudi do nekaterih nevšečnosti, ko je naprimer maratonka padla zato, ko se je umaknila nasproti vozeči skupini kolesarjev. Seveda je nemogoče iskati krivca za to, saj so ob večini zapor stali prostovoljci, tudi zelo mladi, ki so morali kljubovati včasih verbalno agresivnim kolesarjem, ki niso razumeli, da je ta odsek ceste za nekaj ur namenjen izključno tekačem. Nekateri pač ne vidijo dlje od samih sebe.
Kultura
Davorin Marc ima dober teden
Ne zgodi se ravno vsak dan, da se nek ustvarjalec, v slabem tednu dni, pojavi na kar dveh pomembnih razstavah v glavnem mestu. Davorinu Marcu, dolgoletnemu oblikovalcu našega časopisa, sicer pa vidnemu filmskemu in video ustvarjalcu, je uspelo. In zaslužil si je to.
Davorin Marc je eno najbolj prepoznavnih imen jugoslovanskega in slovenskega eksperimentalnega filma iz začetka osemdesetih let. Tako kot številni drugi Izo-lani je začel v filmskem krožku Zarja, pod mentorstvom Konija Steinbacherja, potem pa je šel precej svojo pot, toda še vedno znotraj eksperimentalne sfere 8 milimetrskega filma, ki ga je pripeljala celo do “male Pule”, najpomembnejše nagrade za kratek film v nekdanji veliki državi.
Vseskozi je bil drugačen in zato je koncem osemdesetih enostavno “presahnil”, se umaknil iz javnosti, še vedno snemal, vendar je le malokdo videl njegove takratne izdelke.
Ponovno je prišel “med žive” pred sedmimi leti, ko so v Moderni galeriji v Ljubljani, leta 2010, pripravili skupinsko razstavo z naslovom Vse to je film!Eksperimentalni film v Jugoslaviji 1951-1991. Kot sam pravi so za njegovo vrnitev posebej zaslužni: Jurij Meden,
Vassily Bourikas in Milodrag Miloševič, direktor Akademskega filmskega centra Doma kulture Študentski grad v Beogradu. V 80. letih je namreč svoje filme redno pošiljal na beograjski festival alternativnega filma, ki velja za enega najstarejših na svetu. Miloševič pa je vse filme, ki so prispeli na festival, na pol na skrivaj tudi presnel.
Danes imajo tako v Beogradu zelo bogat arhiv takratnega filmskega dogajanja. Preko teh filmov je Davorina spoznal tudi Vassily, ki je sicer filmar in filmski kurator iz Grčije, Jurij Meden pa jih je, kot kurator, skupaj z Bojano Piškur, predstavil na omenjeni skupinski razstavi.
Super 8mm, 16mm, video
Po tej odmevni razstavi se je Davorin Marc ponovno vrnil k filmu, le da je staro super 8mm zamenjala digitalna kamera, vmes pa se mu je, ob podpori Slovenske Kinoteke in Jurija Medena, zgodilo, da so njegov kratek film, Paura in cit-ta, s super osmice prenesli na 35 mm trak. Sledila so gostovanja po različnih festivalih v tujini, na Madžarskem, v Grčiji, Švici, Srbiji, Hrvaški, Italiji, ZDA, Kanadi, Poljski, Angliji, Nemčiji, Libanonu, Španiji in Jugoslaviji. Vmes je sodeloval tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu in na Kinu Otok, kjer so prav tako pripravili projekcijo njegovih filmov, sodeloval pa je tudi v skupnem projektu s Paridom di Stefanom in Elvisom Šahbazom. Leto 2017 pa bo gotovo ostalo v spominu po dveh razstavah, ki sta zdaj na ogled v našem glavnem mestu.
Svobodna osemdeseta
V muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi, so namreč, v sredo, 5. aprila, odprli drugo v nizu razstav večletnega projekta Osemdeseta skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov.
Ta edicija, ki je nastala pod kura-torsko taktirko Barbare Borčič in Igorja Španjola, je v celoti posvečena “alternativnim” fenomenom kulturnega raziskovanja tega desetletja, razstava, Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča, pa se osredotoča na takrat novo polje izražanja in delovanja, alternativno umetniško in samoniklo šubkulturno produkcijo. Osemdeseta leta so bila desetletje nove družbenosti in močnega emancipacijskega vzgiba, ki so ga kanalizirale predvsem razne civilnodruž-bene iniciative, pri čemer so imeli umetniki pomembno vlogo. So tudi desetletje, ko so se še zadnjič poskušale ugotoviti skupne značilnosti jugoslovanske umetnosti in ko se je prvič začelo govoriti o vzhodnoevropski umetnosti. Davorin Marc je na tej razstavi prisoten s plakati, ki jih je takrat oblikoval za različne skupine, tudi tiste v katerih je nastopal (napri-mer Finkret sida in skupino VIE - vhodno izhodna enota). Seveda so na razstavi tudi plakati za različne alternativne prireditve pa tudi za ustanove kot je plakat za izolski Mladinski servis. Na tej razstavi je prisotnih še nekaj izolskih in obalnih avtorjev. Najbolj izpostavljeno je delo Borisa Benčiča, saj je na razstavi kar nekaj njegovih plakatov, posebej za gledališko skupino Steps, ovitek za kaseto Desetega Brata in celo fanzin, ki ga je uredil in opremil s svojimi fotografijami. Poleg nekaterih znanih so na ogled tudi že pozabljeni in “izgubljeni” plakati, ki sta jih izbrskala Boris Bradač in Matjaž Pegam iz Demo-lition group.
Video festival Narave 14
V Bežigrajski galeriji 2 pa so v torek, 11. aprila, odprli 14. video-festival Narave, na katerem se do petka s svojimi deli predstavljajo tri izbrane video ustvarjalke, Tesa Drev, Nadja Osojnik in Zvonka T. Simčič, osrednji del festivala pa je namenjen izboru filmov in videov Davorina Marca iz obdobja od leta 1978 do leta 2016.
Kustos razstave, Miloš Bašin, je iz nekaterih Marčevih kratkih filmov izbral zanimive fotografije v katerih se narava pojavlja v zelo različnih podobah, ki so s tem izgubile svoj filmski predznak in delujejo kot umetniške fotografije. Istočasno pa so v eni od dvoran galerije na ogled tudi njegovi kratki filmi: Vse se vrti, Procesija, Cak, Ugrizni me. Že enkrat., in Nemoj, nemoj plakati, ter videi: Ellen, Indigo, F:RAGMENTI, Last Few frames, 9,8m/s, Poglej me, no #3, 999/999/1, Gledam film in To je drevo #1
Videofestival Narave zaznamujejo ljudje in njihove narave, pravijo v Bežigrajski galeriji 2. Letošnji festival bosta pospremila kataloga, in sicer prvi z besedili kustosa festivala Miloša Bašina ter avtoric predstavljenih del, drugi s pregledom Marčeve filmske in videoustvar-jalnosti..
Še pred poletjem bo Marc s svojimi filmi gostoval na Slovaškem in v Avstriji, o sodelovanju na letošnji izvedbi festivala Kino Otok in na Festivalu slovenskega filma pa še nima trdnih dogovorov. m.d.
Tartini je sprejel in počastil Tartinijevce
Ne zgodi se prav pogosto, da mesto povabi stanovalce ulice sosednjega mesta in jim pripravi čudovit sprejem, še posebej pa ne, če gre za prebivalce Izole in Pirana, med katerimi še sedaj niso»izglajeni»nekateri stari zgodovinski dogodki in odnosi.
Povod temu dogodku in obisku, ki se je zgodil v ponedeljek, 10. aprila, je bilo lansko povabilo stanovalcev Tartinijeve ulice, ki so v Izolo povabili lik Giuseppe Tartinija z njegovo družino iz Pirana. Prišli so v svojih prekrasnih kostumih in bili sprejeti z vso domačnostjo, ki jo premorejo stanovalci Tartinijeve ulice v Izoli. Predstavili so zgodovino svoje ulice, niso pa pozabili niti na figov top in še marsikatere druge stvari, ki so nekoč Izolo in Piran razdvajale. Takrat se je celodnevno druženje zaključilo pod ulično figo, kjer so si zaobljubili dobro prijateljstvo.
Povabilo iz Pirana
Potem je iz Pirana prišlo povabilo na povratni obisk, saj je Giuseppe Tartini, v imenu cele družine, v ponedeljek povabil vse stanovalce Tartinijeve ulice v svoj kraj. Z lepo dobrodošlico so jih svečano sprejeli na Tartinijevem trgu, turistični vodič Kristjan jim je povedal o zgodovini trga samega in Izolane popeljal preko mesta v Križni hodnik, kjer so si ogledali vse znamenitosti. Obiskali so tudi Mediadom Pyrhani, kjer so se delno sprehodili po podzemlju in si preko očal tro-dimenzionalno ogledali 30 minutni film o nastanku in zgodovini Pirana do danes. Seveda je vmes tudi izolski figov top, ki je izzval salve smeha z obeh strani.
V Tartinijevi hiši
O samem skladatelju, violinistu in umetniku Giuseppe Tartiniju pa so veliko izvedeli v Tartinijevi hiši, kjer so se sprehodih iz sobe v sobo in prišli tudi do njegove svetovno znane violine.
O violini jim je razlagala vodja Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran. Veliko so izvedeli o njegovem življenju in glasbenem ustvarjanju ter bili kar ponosni, da njihova ulica nosi njegovo ime. Presenečenj pa kar ni bilo ne konca ne kraja in popeljali so jih v umetniško dvorano, kjer so se posedli kot poslušalci in pred njih je stopil piranski mešani pevski zbor Giuseppe Tartini pod vodstvom dirigenta Saša Fajona in svojim gostom za dobrodošlico zapel nekaj čudovitih pesmi.
Ob zaključku so se člani Kulturnega društva Giuseppe Tartini Piran zahvalili Izolanom, da so povabilo sprejeli in oboji so ugotovili, da je to čudovita zamisel, ki bi jo bilo treba še kdaj ponoviti. Izolani so v dar prejeli piransko sol, oljčno olje in školjke ter veliko publikacij in literature o Giuseppeju Tartiniju. Izolski Tartinijevci pa so svojim »piranskim prijateljem« in tokrat gostiteljem podarili pladenj svojega peciva in veliko fotografijo okrašeno z izolsko golobico in oljčno vejico s prijetnega druženja v Izoli, pod njihovo ulično figo.
Zabava s statutom
Skoraj 5 urni obisk se je končal v preddverju in dvorišču Tartinijeve hiše, kjer so člani društva svoje izolske goste počastili s posebnim koktejlom, fritajo s šparglji, sladicami, piranskim in izolskim vinom in prekrasno torto. Seveda ni manjkalo ne petja ne plesa, ne »rahlih zbadljivk«, ki so nastale ob branju starega izolskega Statuta, ki so ga izolski Tartinijevci prinesli s seboj. Prebirali so o tem, kako je bilo v 14. stoletju glede trgovanja z zemljišči in nepremičninami, pa trgovanja s soljo, žitom, oljčnim oljem, pa o obiranju grozdja, o paši živali in še mnoge druge zanimive dogodke.
Srečanje TARTINIJEVCEV je bilo čudovito, prijateljsko, saj je povezalo ljudi in mesti z veliko dobre volje stanovalcev Tartinijeve ulice in članov KD Giuseppe Tartini Piran, ki deluje v okviru Italijanske narodne skupnosti. Srečanje je bilo nepozabno in več kot običajen kulturni dogodek.	M P
Nakit kot umetnost
Razstava umetniškega nakita in predstavitev knjige Nakit kot umetnost. Galerija Drat Izola, petek, 14. april 2017.
Z razstavo Nakit kot umetnost avtorica prinaša razmišljanja in spoznanja, ki so nastala pri njeni istoimenski doktorski nalogi v vizualno podobo. Osredotoča se na obravnavo nakita kot umetnosti in utemeljuje pojem umetniškega nakita. V enaindvajsetem stoletju se je namreč pokazalo, da so dosedanje teoretske analize in premisleki o umetniškem nakitu premalo raziskani in utrjeni, polje umetniškega nakita pa nejasno opredeljeno in nerazumljeno. Zato je osnovni namen razstave prenos teorije v umetniško prakso, vse z namenom boljšega razumevanja področja nakita kot umetnosti.
Osnovno vodilo razstave je, da nakit v določenem času in zaradi različnih vzrokov vstopi v svet umetnosti in postane njen del. Razstava je razdeljena na več različnih vsebinskih delov, kjer avtorica utemeljuje pojem umetniškega nakita tako, da se spogleduje s slikarstvom, arhitekturo, semiotičnimi razmišljanji Rolanda Barthesa, raziskuje proces komunikacije med umetnikom, nakitom (sporočilom) in opazovalcem (gledalcem) ter ob tem premišljuje o vlogi avtorja, ki premika meje nosljivosti nakita. Povezava teorije in prakse v razstavi Nakit kot umetnost bo poskušala preseči dejstvo, da nakit danes v nasprotju z ostalimi umetniškimi disciplinami kljub naraščanju interesa galerij in muzejev z umetniškim nakitom, ustvarjalcev nakita ter različnih tovrstnih izobraževalnih ustanov ostaja na obrobju umetnosti. Zato je napočil čas, za njegovo prepoznavnost in razume-vanje.	dr. Petra Bole
Sicer pa je v ukrajinskem Lvovu trenutno na ogled skupna razstava sodobnega nakita dveh oblikovalk, izolanke Sandre Kocjančič in domačinke, Line Ševčenko, ki izdelujeta nakit iz žice. Jeseni jo morda selita v Izolo.
13.4.	četrtek
17.00	Mestna knjižnica Izola
Pravljična ura v italijanskem jeziku z ustvarjalno delavnico
Pravljična ura v italijanskem jeziku je namenjena otrokom v predšolskem in začetnem šolskem obdobju; namenjena je tako otrokom pripadnikom italijanske narodne skupnosti kot predšolskim otrokom, ki obiskujejo vrtec s slovenskim učnim jezikom, za katere se domneva, da bodo od vstopu v osnovno šolo že imeli izoblikovano osnovno italijansko besedišče.
19.00	Lonka, Izola
Pihalni orkester univerze Leuven (Belgija)
koncert / V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu Izola.
20.00	Hotel Delfin
Slovensko-lslandski večer
Marjetka Popovski in 4. generacije Moški pevski zbor Lopar in Moški pevski zbor iz ISLANDIJE
16.4.	nedelja
21.30 Hangar
predstavitev novega albuma Sinobusi (blueS TOCk)
17.4.	ponedeljek
10.00	Cerkev Sv Mavra
II coro misto Haliaetum, della Cl PBDU di Isola, accompagnera la Santa Messa di Paspuetta presso il Duomo di Isola.
19.4.	sreda
18.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Računalniške igrice, družabna omrežja, tablice, telefoni,... kdaj je preveč?
Vsebine na spletu so za otroke in ladostnike zelo pomembne in privlačne, saj zadovoljujejo številne njihove
potrebe. Računalniške igrice jim omogočajo mentalno stimulacijo in sproščanje, na družabnih omrežjih se družijo z vrstniki, z iskanjem informacij širijo svoja znanja,... Na interaktivnem predavanju za starše se bomo pogovarjali o tem, kaj lahko starši naredijo, da njihovi otroci splet uporabljajo uravnoteženo in varno ter kako jih najbolje zaščititi pred prekomerno in škodljivo uporabo spleta. Logout je edina specializirana organizacija v Sloveniji za obravnavo oseb s težavami prekomerne uporabe in zasvojenosti s spletom ter digitalnimi tehnologijami. Poleg strokovnih programov pomoči izvajamo tudi preventivne programe z namenom ozaveščanja o uravnoteženi, zdravi in varni uporabi sodobnih medijev, redavanje bo izvedla strokovna delavka programa Logout Lorena Pahovič, dipl.soc.del.
18.00	Manziolijeva palača
CINEFORUM : Projekcija filma La ragazza di Trieste
20.4.	četrtek
od 9.00 do 12.00 Manziolijeva palača
Ob Svetovnem dnevu knjige
odprtje razstave knjig, posvečena otrokom Vrtca l'Aquilone in OŠ Dante Alighieri iz Izole
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje popotnice Bredo Stele Egipt, Iran in COlTipOStela Pripovedovala nam bo o svojih potovanjih po Egiptu in Iranu ter o romanju v Compostelo. Na vse poti seje odpravila sama.
19.00	Kulturni dom Izola
potopisno predavanje Zoran Furman: Z avtom pO Ugandi Od kaotične prestolnice Kampala, do zelenega vulkanskega predela v okolici jezera Bunyonyi, obisk goril v nacionalnem parku Bvvindi, divje živali v nacionalnem parku Queen Elizabeth in Murchison Falls, pa Moroto, kjer živi ljudstvo Karamandžonga, obisk slapov Sipi in večer ob reki Nil...
21.4.	petek
19.00	Manziolijeva palača
Predstavitev knjige Giorgia Dudine
Domenico Lovisato - Patria, Scienza, Famiglia
21.30 Hangar
Fish on Mars (progressgive)
predstavitev novega albuma + gosti: Wrong Generation (rock)
22.4.	sobota
od 10.00 dalje Ljubljanska ulica
Skupinski razstava verjetno najštevilčnejših in najmlajših slovenskih grafikov

Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
Ts ftedten w Izoli ne spreglejte
Prejemniki več mednarodnih hagrati^ ^ vas bodo zagotovo£čaralil>	^ W
PIHALNI ORKESTER® ; UNIVERZE LEUVEN (Belgija)


^L.
NAPOVEDUJEMO
Sreda, 26. april, ob 19.00, Manziolijev trg
MoPZ Izola Marjetka Popovski Čampo Krizi	^	^
PROSLAVA OEfDNEVmjPOfa PROT IN 72.(5BLETNICLOWOBODITVE IZOLE


GCSOf
Slovenile Aljaž VerhovniK
NAPOVEDUJEMO
W0B
Petek, 5. maj, ob 20.00,z Kulturni dom Izola

BOMVO
Dobrodelni dogodek
1 MISELM2;ČUŠTEV
‘Vstopnice so že v prodajll
Rezervacija in prodala vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39, gsm: 051 394 133, m: galerija@center-izola.si) - ponedeljek in petek: 10.00-12.00, torek, sreda in četrtek: 16.00-18.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m:info(5>odeon.si)
- vsak dan pol ure pred projekcijo;blagajna prizorišča-v uri pred dogodkom.
TURA
Album Izole na portalu Kamra
Kakšna je bila Izola nekoč? Kakšen je bil običajni in praznični dan Izola-nov v času naših dedkov in babic? Osebni in družinski spomini povedo ogromno, vendar se zelo hitro izgubijo ... Ohranimo jih zanamcem!
Slika: Ivan Frelih, star 28 let, na svojem prvem motorju. Fotografija je bila posneta leta 1965, kmalu potem, ko so se iz Gorenjske preselili v Izolo.
Delite z nami fotografije iz vašega starega družinskega albuma in tako sodelujte pri gradnji dragocenega pomnika kulturne dediščine našega mesta.
Album Izole namenjamo vašim osebnim spominom, shranjenim v družinskih albumih in na podstrešjih. Na to mesto lahko postavite predvsem digitalne kopije fotografij, lahko pa tudi kopije pisem, osebnih dokumentov in predmetov, ki jih želite prispevati v skupno zakladnico in jih tako deliti s someščani.
Album Izole je del Albuma Slovenije, ki se nahaja na domoznanskem regijskem portalu Kamra, v katerem sodelujejo slovenske splošne knjižnice. Dostopen je na svetovnem spletu na naslovu www.kamra.si.
Spomini so razvrščeni v tematske zbirke, ki opisujejo zelo različne vidike našega življenja, kot so modernizacija slovenskih domov, šolski dnevi, domača in kmečka opravila, praznovanja, naravne katastrofe, in prikazujejo resničnost našega vsakdanjika.
Črno bele podobe Sončkov
V galeriji Plač Izolanov so v soboto odprli fotografsko razstavo domačina, Saše Merkandelja, ki je razstavil fotografije varovancev društva Sonček, ki imajo svoj varstveno delovni center na Markovcu. Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije je neprofitna, nevladna in nepolitična - nacionalna invalidska organizacija, ki deluje po načelih socialnega podjetništva. V društva se združuje več kot 4.000 oseb s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, njihovih svojcev ter strokovnih sodelavcev. Eden izmed 11 varstveno delovnih centrov se nahaja v Kopru.
Vanj je vključenih 12 oseb z invalidnostjo. Varovanci predvsem izdelujejo voščilnice, izdelke z lavando, ter se ukvarjajo s prodajo rabljenih predmetov. Uživajo v glasbi, plesu, jogi, predvsem pa v druženju, zato so vedno veseli obiskov, še posebej takšnih kot je bil Saša Merkandelj, ki je skoraj leto dni prihajal med njih in jih fotografiral pri delu in med vsakdanjim druženjem.
Sobotno odprtje je bilo namenjeno običajnim obiskovalcem razstav, prav posebna otvoritev pa je bila v sredo dopoldne, ko so si razstavo ogledali tudi varovaci centra oziroma portretiranci. Bilo je zelo čustveno in zabavno hkrati, vsi po vrsti so hvalili fotografa ali pa se jezili, ker njihova fotografija, zaradi pomanjkanja prostora, ni prišla na razstavo. Zagotovo pa je razstava, ki jo je Sašo Merkandelj poimenoval Znam - zmorem dovolj prijazna in tehnično dodelana, daje vredna obiska.
Vabimo vas na Dneve zbiranja spominov »Izola nekoč« v aprilu v Mestni knjižnici Izola. Fotografije bomo digitalizirali in jih vrnili, pričevanja pa zapisali ter jih postavili na portal Kamra v Album Slovenije, Album Izole.
Galerija Insula
razstava
Sapana Gandharb: Chordata mistica
Razstava bo na ogled do 4. maja 2017.
Galerija Alga
fotografska razstava
Marko Ferjančič: Blue ali odsotnost podpore
razstava bo na ogled ves mesec.
Galerija Plač Ljubljanska 32
fotografska razstava
Saša Sergej Merkandel Znam - zmorem
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življ. obdobje
Maksjmiljan Flander Črno-bela konja
Jožef Fabjan Muzika je to
Kavarna ZVON
razstava slik Tanja Prezelj
V galeriji Alga pa so v četrtek odprli fotografsko razstavo še enega domačina, Marka Ferjančiča, ki se je pred slabimi desetimi leti iz Pirana preselil v Izolo. S fotografijo se je resneje začel ukvarjati pred dobrimi petimi leti in fotografiranje je postalo njegovo najljubše delo v prostem času, trenutek razmišljanja in pot k iskanju notranjega miru. Najraje fotografira ob večernih urah, ob morju.
Novice iz DPM Izola
V mesecu aprilu poteka projekt Mali grafiki na obisku, v katerem sodelujejo VIZ Mavrica, enoti Školjka in Livade, ter Scuola materna Dante Alighieri.
Otroci pridno ustvarjajo, vse natisnjene grafike (okoli 500) pa si boste lahko ogledali 22.4. od 10.00 dalje na Ljubljanski ulici na skupinski razstavi verjetno najštevilčnejših in najmlajših slovenskih grafikov. Vabljeni!
Mestna knjižnica Izola
Razstava akrilnih slik Sonje Gombač z naslovom PTICE IN VODA, razstava ročnih del Narcise Antonac. In fotografska razstava OKOLI SVETAS KARIJEM KLEMELO. Kari Klemela, finski prevajalec, založnik in fotograf, ki živi in dela v Sauvoju na Finskem in tudi v Izoli, v pričujoči razstavi predstavlja izbor fotografij iz svojih potovanj širom po svetu.
TORKOVA PRAVUIČNA URA
vsak torek ob 17h. Namen pravljičnih uric je, da otrokom omogočimo prve prijetne izkušnje s potovanjem v svet pravljic, se z njimi pogovarjamo o zgodbicah in jim damo priložnost, da pravljico podoživijo. V čudoviti svet pravljic so vabljeni otroci od 4. leta starosti. Udeležba je brezplačna.
Izola
Popravek z diamantne poroke
Ne zgodi se ravno pogosto, da zlatoporočenca, kaj šele, diamantnoporočenca prosita za popravek zapisa ob njunem jubileju. Ampak, Ivan Pivec je človek, ki zahteva natančnost tudi v takšnem primeru
Služba vzdrževanja Mehanotehnike (odzgoraj, od leve proti desni): Kočevar, Pavlič, Goljuf, Šav, Nečemer, Pavline, Gasparini, Žlogar, Spacal, Tič in Dobnik
Ker smo v podpisu k fotografiji ob 85 letnici soproge Vide Pivac in njune 60 letnice skupnega življenja zapisali, da je Ivan Pivac varnostni inženir, se je oglasil. In prav ima, saj to ni njegova izobrazba in poklic, čeprav ga je tudi opravljal.
Ivan Pivac je namreč univerzitetni diplomirani inženir strojništva in nedvomno je ponosen na to, saj rad obuja spomine na leta, ko sta s soprogo Vido prišla v Izolo in tukaj ostala do danes. Ona, kot učiteljica, že leta 1951, on kasneje, leta 1957, ko se je, tudi ob osebnem zavzemanju takratnega direktorja Nerina Gobba, zaposlil v Mehanotehniki. Med leti 1957 in 1973 je najprej opravljal dela vodje vzdrževanja, nato vodje proizvodnje in vodje kapitalne izgradnje, vmes je dokončal študij in diplomiral na strojni fakulteti v Ljubljani. Od leta 1973 do 1980 je delal kot Republiški inšpektor za delo in bil zadolžen za koprski in novogoriški okraj, kasneje je bil načelnik inšpektorata za delo pri Skupščini mesta Ljubljana. Sledila je selitev na obalo, ko se je zaposlil kot vodja službe za varnost pri delu v koprskem Cimosu, nato je bil vodja izolske enote IMP in odgovoren za varstvo pri delu za vsa gradbišča koprskega IMP-ja in končno je bil še vodja skladišč in transporta pri izolski Ferotehni. Leta 1990 se je upokojil, a nikoli povsem, saj je bil že pred tem ves čas tudi aktiven v krajevni skupnosti Izola, kjer je bil tudi predsednik in občinski odbornik ter v letih 1962 - 66 tudi poslanec republiške konference SZDL. Bil je aktiven član Rdečega križa in krvodajalec, dolgo časa med rekorderji, saj je kri daroval kar 130-krat.
Po upokojitvi sta se s soprogo Vido posvetila otrokom, vnukoma in leseni jadrnici Lepi Vidi, eni od redkih starodobnih izolskih lesenjač, ki so še ostale v izolskem mandra-ču.
Študij
S soprogo Vido sva se spoznala med študijem v Ljubljani. Jaz sem prišel m študij v Ljubljano iz Beočina, ker so me tja poklicali prijatelji, ki so kiksali študij v Beogradu in so mi svetovali, naj pridem v Ljubljano. Tam sem srečal Vido, ki je prišla študirat potem, ko je dobila štipendijo, skupaj z Maksom Ve-zovnikom in Milanom Marušičem. Midva sva se srečala nekje na poti na fakulteto in leta 1957 sva se, na njen rojstni dan, poročila. Ker je bila noseča sva se vrnila v Izolo, kjer sva stanovala v majhnem stanovanju na šoli. Z njeno in Kerinovo pomočjo sem potem dobil delo v Mehanotehniki in kasneje je Meha-notehnika celo vrnila štipendijo, ki sem jo prejemal iz Beočina.
Vaja Civilne zaščite
Kakšnih 16 let sem bil predsednik krajevne skupnosti in na regijski vaji civilne zaščite smo imeli štab v nekdanjem Špiku in takrat je prišel v štab Šau, ki je bil v Izoli pomembna persona. Hotel je naprej pa sem ga ustavil in mu povedal, da tam nima kaj početi. Seveda je bil zelo začuden, ampak zaradi takšnega ravnanja sem dobil priznanje republiškega štaba Civilne zaščite za odlično vodenje vaje.
Kotalkališče
Načelnik za gospodarstvo, Turk, je podjetju Turopoljac oddal območje za staro lekarno, kjer so otroci prej imeli kotalkališče in bazene za preizkušanje ladjic. Turopoljac je na tiste temelje pritrdil nosilce stavbe, ki je bila tam potem celo vrsto let. Tajnik krajevne skupnosti, Jože Cesar pa je bil zelo iznajdljiv in in je hitro skalkuliral, da bi lahko od Tutopoljca zahtevali, da nam dajo denar za novo kotalkališče. Šli smo do Sandija Blazine, ki je bil direktor malega gradbenega podjetja, kjer je bila kasneje Stavbenikova menza, in se z njim dogovorili, da bo zgradil novo kotalkališče za 3 milijone in pol dinarjev, kolikor smo predlagali Turopoljcu, naj plača za gradnjo novega kotalkališča za izolske otroke. Tako se je tudi zgodilo in kotalkališče, ki je zdaj sicer del Birbe, stoji še danes. Zato mislim, da bi bilo prav, če bi igrišče poimenovali Igrišče Jožeta Cesarja, saj ga brez njega ne bi bilo. q.M;
Kako premagamo strahove?
V četrtek, 30.marca smo na srečanje svojcev oseb z demenco, ki je bilo v okviru projekta DEMENCA ACROSSLO v Domu upokojencev Izola, kamor smo povabili psihologinjo Jelko Verbič iz Postojne, ki že vrsto let svoj prosti čas posveča prostovoljnemu delu in osebam z demenco.
Jelka Verbič je med strahovi vseh vrst izpostavila strah pred boleznijo - tudi strah pred demenco. Demenca se namreč začne s strahovi, saj bolnikom in svojcem povzroča negotovost in stisko. Psihologinja je pojasnila, da malo strahu v določenih primerih ne škodi, celo nasprotno: spodbudi nas k pozitivnemu ukrepanju. Problem lahko nastane, če nas strah preveč preplavi, preraste v tesnobo in tako onemogoča, da bi ravnali prav. Strah pri svojih najbližjih najhitreje prepoznamo po naslednjih znakih: občutki žalosti, ki trajajo večino dneva, izguba interesa in užitka pri določenih dejavnostih, sprememba telesne teže, težave s spanjem, zmanjšano zanimanje za spolnost, nemir, upočasnjenost, občutki manjvrednosti, negativne misli, pogosto izogibanje družabnim dogodkom in podobno.
Kaj pa lahko sami naredimo zase in za svoje bližnje, ki imajo znake demence in strah dostikrat prikrivajo z agresivnostjo in vzkipljivostjo? Najbolj preprosta metoda za zmanjšanje strahu je zavestno, upočasnjeno dihanje, pomaga tudi telesna aktivnost, razvajanje s kopeljo, masaža, domač zeliščni čaj, poslušanje glasbe in podobno - skratka vse tisto, kar nas sprosti in razveseli. Dobro pa je tudi, da se zavedamo, da se kar 90 odstotkov naših strahov nikoli ne uresniči! Saj veste, kaj pravi star pregovor: »Strah je znotraj votel, okrog ga pa nič ni!«
Lijana Trontelj, strokovna sodelavka
Predzadnja

POSKUŠALI VLOMITI V PARKOMAT
V ponedeljek zgodaj zjutraj smo bili obveščeni, da je nekdo poskušal vlomiti v avtomat za parkirnino na parkirišču pri Ladjedelnici. Opravljen je bil ogled kraja dejanja in pri tem je bilo potrjeno, da neznancu ni uspelo odpreti notranje blagajne, tako da je dejanje ostalo pri poskusu. Zoper neznanega storilca sledi kazenska ovadba za kaznivo dejanje velike tatvine v zvezi s poskusom.
TRČIL V ZAJCA Na Policijsko postajo Izola se je zglasil občan in prijavil, da je po izvozu iz predora Markovec v Polju z vozilom trčil v zajca, ki je stekel čez hitro cesto. Ugotovljeno je bilo, da je na vozilu nastala poškodba. Opozarjamo na previdno vožnjo tudi po hitri cesti, saj obstaja možnost, da steče na cesto divjad.
POSEDOVAL KONOPLJO
Policisti so v Livadah zalotili mlajšega moškega, ki je imel pri sebi manjši PVC zavitek s posušenimi rastlinskimi delci. Policisti so zaradi suma, da gre za prepovedano drogo konoplja PVC zavitek zasegli in bo uveden hitri postopek. V primeru, da bo test potrdil, da gre za konopljo, sledi globa.
UKRADLI SKUTER
Prejeli smo obvestilo občana, da mu je nekdo ponoči s sobote
na nedeljo z dvorišča stanovanjske hiše na Maliji ukradel kolo z motorjem znamke Vamaha, tip YQ50, modre barve, reg. št. LJ R3-271. Z dejanjem je oškodovan za približno 500 evrov.
PRIŠLO JE DO PRETEPA
V	ponedeljek popoldne smo bili obveščeni, da sostanovalec v stanovanju razgraja. Ugotovljeno je bilo, da sta se v Jagodju v stanovanju stepla sostanovalca zaradi nesoglasij. Obema je bil izdan plačilni nalog.
UKRADEL LCD TELEVIZOR
V	petek zvečer smo bili obveščeni, da je nekdo vlomil v starejšo hišo v Starem Jagodju, iz katere je ukradel LCD televizor.
ISTRSKI MARATON
V	nedeljo je bila na območju Izole javna prireditev »Istrski maraton«, ki je potekala brez zapletov. PADEL NA IZREDNEM TEHNIČNEM
V	Kopru so policisti Izolanu zasegli moped Piaggio Vespa 50, saj so na izrednem tehničnem pregledu ugotovili, da je predelan. Sledi obdolžilni predlog.
ZALETEL SE JE V PLOČNIK
31-letni voznik motornega kolesa je v Izoli zaradi vožnje preblizu desnega roba zadel robnik in padel. Opravljen preizkus alkoholiziranosti mu je pokazal 0,86 mg/l. Motorist se je pri padcu lažje poškodoval. Sledi mu obdolžilni predlog.
ODDAMO
-	V Izoli oddam garsonjero za daljše obdobje. Informacije na gsm: 041 670 085.
-	Oddamo garsonjero cca. 30 m2 za daljše obdobje. Tel.: 040 865 336
-	Za daljše obdobje oddamo dvosobno stanovanje v Jagodju. Posebni vhod, parkirišče, internet. Tel. 05 6417224 ali 031/562 353
-	Za daljše obdobje oddam enosobno opremljeno stanovanje v centru Izole s parkiriščem. Najemnina je 400 eur, z vključenimi stroški. Pogoj: plačilo treh najemnin vnaprej. Tel.: 040/732-666
NAJAMEMO
-	V Izoli najamem apartma/ garsonjero za 230 eur s stroški
-	za 22 dni: od 23.4. do 15.5. Čim bližje centra (lahko tudi Livade), s pralnim strojem. Mama 40+ let in predšolska hčerka, iz osrednje Slovenije. Tel: 051 871 114.
-	Družina išče dvosobno stanovanje v Izoli po ugodni najemni ceni. tel 051 869 840
-	Mama z otrokom najamem sobo ali stanovanje do 300 eur mesečno. Če pa ima kdo na Obali v najemu in bi se selil v Domžale, se lahko dogovorimo z mojim lastnikom, da prevzamete 1SS v Domžalah, blok star 20 let, center. Tel: 051871114
-	Najameva stanovanje v Izoli. Zakonski par srednjih let brez otrok, nekadilca, redna plačnika. Zaželjeno v centru Izole. Tel.:070 217 562
PRODAMO
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Ok-tavio
ZAMENJAVA
-	Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Kortah za garsonjero v Izoli (doplačilo), tel 051 640 876
Drugačen cirkus išče prostor
KUPIMO
- V bloku ali hiši kupim svetlo in zračno stanovanje, najraje v Izoli, Kopru ali Strunjanu z okolico. Tel.: 031 218 485
-	Sod inox 1001 na nogicah z pipo z plavajočim pokrovom prodam za 50 euro 041 721220
-	V zameno za stare neuporabne mreže zašijem zastavice - dam tudi blago. Tel. 070 925 446
-	Prodam varjen kovinski nadstrešek 3.60 x 2.80 m, s pripadajočo kritino in žlebovi. Primeren za pergolo ali streho pomožnega objekta. Ogled pet., sob. in ned. Cena po ogledu in dogovoru. Inf.: 031 833 360
-	Občasno potrebujem storitve strugarja za izdelavo drobnih delov iz kovine ali plastike. V kolikor imate proste zmogljivosti, pokličite preko tel. št.: 031 235 319.
-	Prodam kavč, trosed, temno rjave barve z izvlečnim predalom. Tel.: 041 402 187
-	Prodam kmetijsko zemljišče, 2.306 m2, južna lega, odprt pogled na sečoveljsko dolino. Urejen javen kolovoz-pot do zemljišča. Sončna lega je primerna za oljčni nasad, sadovnjak ali vinograd. Tel. 041666924
-	Iščem osebo, ki mi v Bevkovi ulici lahko cepi drevo kakija. Tel.: 05 641 346/ 031 572 110
-	Ugodno prodam omaro (psiho) z ogledalom in tremi predali. Dimenzije omare so 120cm x 42cm x 74cm. Višina z ogledalom je 172cm. Cena je 50 Eur. Prodam tudi starinsko omaro (55 let), zelo dobro ohranjeno dimenzij 119cm x 56cm x 178 cm s ključem. Ogled v Izoli, za več informacij tel. 051/33-66-25 (Denis)
-	Prodam 7 letne oljke istrska belica, 23 kosov. Izkop in odvoz v vaši režiji. Cena po dogovoru. Tel.: 030/341-550
Humanitarna akcija - pomoč družini ob požaru!
V noči na soboto je v Livadah pogorelo stanovanje v ulici Bogomira Magajne in trije člani družine so ostali brez strehe nad glavo in brez vsega imetja.
Rdeči križ Slovenije Območno združenje Izola, katerega glavna naloga je pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski, v ta namen organizira humanitarno akcijo zbiranja sredstev za pomoč družini.
Finančna sredstva zbiramo na našem transakcijskem račun št. 101000029190108 s pripisom “POŽAR”.
Veseli bomo vsakega zneska, ki ga boste nakazali na omenjeni TRR. Iskrena hvala za darovana finančna sredstva.
RKS - območno združenje Izola
Sporočamo žalostno vest, da se je v 85. letu od nas poslovila draga mama
ANA ŠVAB
iz Izole
Od nje se bomo poslovili v petek, 14. aprila, ob 13. uri v Izoli.
Vsi njeni.
Izola, april 2017
V Izoli iščemo primeren prostor, za izvajanje kulturno-izobraževalnih dejavnosti za otroke in odrasle, kot tudi predstavitveni prostor. Potrebna min. višina prostora je 6m in kvadratura 200m2. Potreben je tudi dovod elektrike in vode in pa dostopnost obiskovalcem.
Zahvala
ob smrti dragega moža, očeta, deda in pradeda
VLADIMIRJA GLAVAŠA
3.12.1934 - 30.3.2017
Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred, kot tudi pevcem Kvarteta 7+ za ganljive pesmi. Hvala tudi osebju Splošne bolnišnice Izola, patronažni službi ZD Izola, zdravnikom, ki so mu nudili pomoč in sestri Elviri ter reševalcem urgentne službe. Posebna zahvala gre vsem sosedom, ki so nam stali ob strani.
Žalujoči: Žena in hčerke z družinami.
Izola, april 2017
D5HLC ®@D^0 teuaaScaocE
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Varovanci centra Sonček iz Kopra so imeli “svojo” otvoritev razstave Znam - zmorem Saše Merkandla v galeriji Plač v Ljubljanski ulici.
Predavanje za sladokusce
V ponedeljek, 10. 3. 2017, je Kulturno društvo Korte v prostorih podružnične šole Korte organiziralo zanimivo potopisno predavanje. Gostja je bila Koprčanka Zarja Kambič, univerzitetna diplomirana novinarka, sicer pa popotnica, avanturistka in blogerka.
Pred 3 leti se je kljub uspešno začeti karieri, ki je veliko obetala, odločila, da bo svoje življenje spremenila. Odpovedala se je dokaj varni službi, si kupila enosmerno vozovnico in odpotovala doživljajem v neznanih krajih naproti - iz Ljubljane v Frankfurt, od tam v Taipei in nato na Novo Zelandijo, od koder je kasneje potovala po Oceaniji. O novih krajih, ki jih je spoznavala cela tri leta svoje odsotnosti ne samo od doma, ampak tudi iz Evrope, je pred kortežanskim občinstvom z velikim zanosom pripovedovala skoraj dve polni uri. Naslov njenega predavanja je bil Kako potovati z malo denarja. Bilo je predavanje za sladokusce, kot se je izrazila ena od udeleženk predavanja. Pa ne zaradi kulinarike, ki jo je tudi na hitro predstavila, pač pa zaradi privlačne vsebine in prekrasnih fotografij neobljudenih rajsko modrih plaž in koralnih otočkov ter skritih kotičkov, ki jih množični turizem še ni ne dosegel in ne okvaril, Zarji pa so te predele pokazali domačini sami, med katerimi je živela. Kljub temu, da so bili prisotni tudi otroci, se ob predavanju nihče ni dolgočasil, saj ga je predavateljica nazorno prikazala tako v besedi kot v sliki.
Zarja Kambič nam je v Kortah polepšala ponedeljkov večer. Ker se konec maja že odpravlja na nove poti, tokrat po Aljaski in Kanadi, ji želimo veliko lepih doživetij. Zagotovo bo marsikdo iz občinstva spremljal njene vtise in izkušnje na družbenih omrežjih in na njeni spletni strani, ki jo pripravlja. Hvala, Zarja, in srečno!
Razglednice so “tekle” maraton
Član Filatelističnega kluba Koper Gorazd Budal je v sodelovanju z glavnim pokroviteljem 4. Istrskega maratona, banko Sanpaolo Intesa Bank, pripravil šest priložnostnih poštnih žigov, ki ponazarjajo letošnjo traso Istrskega maratona.
Ob tej priložnosti je Sanela Kadič vseh tisoč, posebej pripravljenih razglednic, vzela s seboj na maraton in z njimi v torbi pretekla celotno traso. Pa naj še kdo reče, da imajo poštarji, ali poštarice lahko delo.
Stiskama fllandrač +3A6 040/43-29-43
splet: stiskama.mandrac.si
fb: umu. facebook.com/mandrac.si
mail: stiskarna.mandrac@gmail.com

majice
kape
šalice
itd
epke za avto epke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke