Kakovostna starost REVIJA ZA GERONTOLOGIJO IN MEDGENERACIJSKO SOŽITJE LETNIK 17 (2014), ŠTEVILKA 3 r ^ JEI m INŠTITUT ANTONA TRSTENJAKA KAKOVOSTNA STAROST letnik 17, številka 3, 2014 KAZALO UVODNIK (INTRODUCTORY) 1 J. Ramovš ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI (SCIENTIFIC AND EXPERT ARTICLES) 3 Jože Ramovš: Staranje in sožitje med generacijami v Občini Ivančna Gorica 29 Vera Klepej Turnšek: Krajevna medgeneracijska središča - dvig kulture kraja 43 Vita Žlender: Uporaba in dostopnost zelenih površin v Ljubljani in okolici: Potrebe in želje starejših prebivalcev Ljubljane IZ GERONTOLOŠKE LITERATURE 54 O sreči staranja (Tina Lipar) 58 Domača nega (Tina Lipar) 61 Drobci iz gerontološke literature (Tina Lipar, Ksenija Ramovš, Maša Birsa) 66 Dogodki (Tina Lipar) GERONTOLOŠKO IZRAZJE (GLOSSARY OF GERONTOLOGY TERMS) 67 Osebna intimnost (J. Ramovš) STAROSTI PRIJAZNA MESTA IN OBČINE (AGE-FRIENDLY CITIES AND RURAL COMMUNITIES) 70 Občina Ivančna Gorica, starosti prijazna in prijetno domača (Tomaž Smole) IZ MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV (REFLECTIONS FROM THE INTERGENERATIONAL PROGRAMMES) 76 MEDGEN BORZA - krepitev medgeneracijske pomoči na ravni lokalnih skupnosti (Maša Birsa) KLASIKI O STAROSTI IN STARANJU (CLASSICS ON OLD AGE AND AGEING) 78 Tina Lipar in Jože Ramovš: Aleš Kogoj - slovenski gerontopsihiater dr. Aleš Kogoj, dr. med (družinski arhiv) Čedalje večji delež starih ljudi je razvojni izziv za današnje človeštvo. Pred leti so bile znane samo slabe strani staranja družbe: ekonomski stroški oskrbe, nevzdržnost pokojninskega in drugih socialnih sistemov, pa tudi trdoglavost, ozkost in sebičnost matuzalemov. Ker imajo v rokah večino premoženja in oblasti, lahko »naročijo slab meni«, ki bo škodil njim in mlajšim. Danes je tudi čedalje več informacij, da je staranje prebivalstva tudi priložnost za razvojni skok na višjo raven sožitja v bolj mirnem in varnem svetu. Starci ne hodijo na vojne. Iz izkušnje vedo, kako pomembno je lepo sožitje z bližnjimi in daljnimi. Kaže, da gre družbeni razvoj bolj v smeri iskanja nove solidarnosti med generacijami, kot v smeri vojne generacij. Pogoj za konstruktivno rešitev demografske krize je urejanje okolja po meri vseh generacij. Svetovna in evropska skupnost sta sprožili premišljeno pripravljen program starosti prijaznih mest in občin. Njegov namen je pomagati krajevnim skupnostim, da bi uporabili stiske, ki se nakazujejo ob začetku demografske krize, kot energijo za svoj razvoj. Vsaka stiska je namreč energija. Je naboj moči, ki nujno povzroči spremembe: pozitivni razvojni skok, če znamo energijo krize usmeriti tako, da poganja reševanje, ali pa razdiralno opustošenje, če krizo prepustimo njenemu negativnemu toku. Kaj je starosti prijazno okolje? To je naprej prilagajanje javnega prostora po meri starih ljudi: javnih stavb, trgov, cest in pločnikov, zelenih in rekreacijskih površin, delovnega okolja, prevoza, prometa, informiranja in komuniciranja, družabnega življenja, kulture in vzgoje, zaposlitev, zdravstveno-social-nih storitev... Z informiranjem in spodbudami preide ta razvoj iz javnega na zasebno področje: ljudje prilagajajo svoja stanovanja, da bodo dostop v stanovanje, predsoba, kuhinja, dnevna soba, zlasti pa kopalnica in stranišče imeli čim manj nevarnosti za padce in bodo čim ugodnejši za vsakdanje življenje starega človeka. Utrjuje se zavest, da je nujno vseživljenjsko učenje in vseživljenjsko delo, zlasti pa zavest, da se moramo vse generacije zavestno učiti medsebojnega komuniciranja in sodelovanja. Ko krajevna skupnost preuredi materialno okolje in socialno sožitje po meri starega človeka, postane marsikaj ugodnejše za vse njene prebivalce. Presenetljivo dobre izkušnje ima npr. nemško mesto Bielefeld, ki dve desetletji sistematično dela v smeri starosti prijaznega okolja in starosti prijazne skupnosti. Stranski učinek tega je bil priseljevanje mladih družin, dobre možnosti za zaposlitev in zadovoljstvo vseh generacij. Potrjuje se jim teza: kar naredimo prijaznejše za stare ljudi, je prijaznejše za vse, zlasti za družine z otroki. Kakovost življenja in sožitja družin z otroki pa je kazalec usode te skupnosti v prihodnje. Zavesten razvoj v smeri starosti prijaznega materialnega okolja, storitev in sožitja v skupnosti je torej prednostna usmeritev lokalne skupnosti, v kateri politična, upravna, strokovna in nevladna vodstva delajo za to, da čez deset let ob veliko večjem številu starih ljudi vsem prebivalcem kraja življenje lepše. Kakšna pa je vloga znanosti in strok pri urejanju razvoja prijaznega materialnega in socialnega okolja? Njihova naloga je ustvarjanje znanja in metod - to je dobrih orodij za razvoj starosti prijaznih skupnosti. Brez orodja, ni obrti, pravi pregovor. Nove rešitve za ustreznejše kopalnice, klančine, manj stopnic, učinkovitejša organizacija zdravstva ... In prav tako metode za socialno učenje lepšega sožitja in boljšega sodelovanja v družini, delovni sredini, soseski. Pa metode za oblikovanje lastne osebnosti človeka, ki spoštuje sebe, druge, delo, naravo. Tu ima evropsko šolstvo od vrtcev do univerz za stare ljudi največje neizkoriščene zlate rudnike - take kot jih je imelo v 19. stoletju pri opismenjevanju prebivalstva. Pričujoča številka naše revije prinaša nekaj dobrih izkušenj pri snovanju starosti prijaznega okolja: idejno rešitev krajevnega medgeneracijskega središča v izpraznjeni stari šoli v Višnji Gori ali v povezavi z majhno bolnico v Šentvidu pri Stični, predstavljena je raziskava stališč, potreb in zmožnosti polnoletnih prebivalcev občine Ivančna Gorica glede njihovega staranja in sožitja, raziskava o pomenu zelenih površin v mestu in okolici Ljubljane ... Ko gledamo naše občine in mesta z očmi, uprtimi v starosti prijazen razvoj, najdemo marsikatero dobro rešitev. Bolje je gledati s temi očmi, kot samo s kritičnimi; pogled na dobre rešitve motivira za razvojno delovanje. /. Ramovš KAKOVOSTNA STAROST GOOD QUALITY OF OLD AGE Revija za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Izdajatelj in založnik / Publisher Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Resljeva 11, p.p. 4443, 1001 Ljubljana ISSN 1408 - 869X UDK: 364.65-053.9 Uredniški odbor / Editors dr. Jože Ramovš (urednik) Tina Lipar Uredniški svet / Editorial Advisory Board prof. dr. Herman Berčič (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport) prof. dr. Vlado Dimovski (Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta) dr. Simona Hvalič Touzery (Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice) prof. dr. Zinka Kolarič (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede) prof. dr. Ana Krajnc (Univerza za tretje življenjsko obdobje) Vida Miloševič Arnold (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo) prof. dr. Vid Pečjak (psiholog in pisatelj) mag. Ksenija Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka) prof. dr. Jože Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka) dr. Božidar Voljč (zdravnik in bivši minister za zdravje) Mednarodni uredniški svet / International Advisory Board prof. dr. Mladen Davidovič (Center for geriatrics, KBC Zvezdam, Beograd, Srbija) prof. dr. David Guttmann (Faculty of Welfare and Health Studies, School of Social Work, University of Haifa, Izrael) dr. Andreas Hoff (Oxford Institute of Ageing, VB) dr. Iva Holmerovä (Centre of Gerontology Češka) prof. dr. Ellen L. Idler (Institute for Health, Health Care Policy and Aging Research, Rutgers University, ZDA) dr. Giovanni Lamura (National Research Centre on Ageing - INRCA, Italija) Pregled besedila: Polona Marc Povzetki člankov so vključeni v naslednjih podatkovnih bazah: Sociological Abstracts, Social Services Abstracts, Cobiss, EBSCO, ProQuest. Oblikovanje in priprava za tisk: Salve d.o.o. Ljubljana, Rakovniška 6 Tisk: Itagraf d.o.o. Ljubljana Cena: letnik 20 €, posamezna številka 6€ Spletna stran: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/tisk-kakovostna-starost-arhiv.asp E-pošta: info@inst-antonatrstenjaka.si Revijo Kakovostna starost v letu 2014 sofinancira ARRS na temelju javnega razpisa za sofinanciranje in izdajanje domačih znanstvenih periodičnih publikacij v letih 2013 in 2014 (pogodba št. 630-143/2014-1) Jože Ramovš Staranje in sožitje med generacijami v Občini Ivančna Gorica PREDSTAVITEV RAZISKAVE PREBIVALSTVA IVANČNE GORICE, STAREGA 18 LET IN VEČ POVZETEK Članek je prva predstavitev obsežne reprezentativne terenske raziskave Zdravo staranje in kakovostno sožitje - stališča, potrebe in zmožnosti odraslih prebivalcev Občine Ivančna Gorica. Povod zanjo je odločitev Občine, da v času demografske krize bolj usmeri svoj razvoj v kakovostno staranje in krepitev medgeneracijske solidarnosti; s tem razlogom se je vključila v slovensko in svetovno mrežo starosti prijaznih občin in mest. Za razvojno načrtovanje in izvajanje te usmeritve potrebuje pristne raziskovalne podatke o tem, kaj občani hočejo, kaj potrebujejo in kaj zmorejo na področju staranja in sožitja. Vsebinska področja raziskave so telesno, duševno in socialno zdravje ter zadovoljstvo s službami na tem področju, hoja in druga gibljivost ter opravljanje vsakdanjih opravil, prilagojenost stanovanja za starost in bolezen, sožitje z bližnjimi, oskrbovanje bolnih, starostno onemoglih in invalidnih ljudi, staranje, medgeneracijsko sožitje in solidarnost, življenjske razmere v kraju, kulturno in izobraževalno udejstvovanje, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije, delo, zaposlitev, upokojevanje in premoženje ter njegova uporaba, otroci, vnuki in starši ter sobivanje in samovanje ljudi ter obsežen sklop demografskih vprašanj. Posebnost izvedbe raziskave je zelo uspešno prostovoljsko anketiranje, ki so ga izvedli domačini iz upokojenske in drugih civilnih organizacij, ki jih je temeljito usposobil in strokovno vodil izvajalec raziskave Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Poleg prikaza izhodišč, vsebine, metodologije in izvedbe raziskave vsebuje članek analizo raziskanega vzorca po starostni in spolni strukturi, stanu, zaposlitvenem statusu, od kdaj živijo v kraju ipd. Od idealnega reprezentativnega vzorca 1500 prebivalcev občine (kar je 12 % vseh prebivalcev Občine, starih 18 let in več), je bilo v raziskavi uspešno zajetih kar 68,53 %. Raziskani vzorec se demografsko dobro ujema s starostnimi, spolnimi in drugimi razmerji v celotni populaciji. Članek na koncu osvetli raziskano populacijo tudi s kvalitativno analizo bogatih zapisov anketarjev, ki so jih napisali o poteku in okoliščinah anketiranja ter o svojih doživetjih, opažanjih, spoznanjih in mislih ob anketiranju. Raziskava je bila pripravljena tako, da so njeni rezultati primerljivi s sorodno slovensko nacionalno in mednarodnimi raziskavami na tem področju. Ključne besede: Občina Ivančna Gorica, starosti prijazna občina, staranje, medgeneracijsko sožitje, potrebe, zmožnosti, stališča AVTOR: Dr. Jože Ramovš je leta 1975 diplomiral iz socialnega dela in leta 1886 doktoriral iz antropologije pri Antonu Trstenjaku na Teološki fakulteti. V Nemčiji je v letih 1988 do 1992 opravil pri Elisabeth Lukasovi podiplomsko specializacijo iz Franklove eksistencialne analize in logoterapije, v letih 1999 do 2003 seje v Münchnu usposobil za trenerja partnerske komunikacije. V ospredju njegove raziskovalne, pedagoške in akcijsko-razvojne pozornosti so zlasti: solidarno sožitje in komunikacija med mlado, srednjo in tretjo generacijo, osebna priprava na kakovostno staranje in družbena priprava na velik delež starega prebivalstva ter zasvojenosti in omame. Na teh področjih oblikuje in uvaja nove programe, ki temeljijo na antropohigieni; le-ta je preventivni koncept vsakdanje samopomoči in solidarnosti, ki jo razvija na osnovi celostnega antropološkega pojmovanj a človeka in metodike socialnega učenja v skupinah. Izhaja iz načela neločljive povezanosti med raziskovalnim, pedagoškim in praktičnim akcijsko-razvojnim delom na področju strok, ki se posvečajo delu z ljudmi. Njegova znanstvena in strokovna bibliografija obsega nad tisoč enot. ABSTRACT Ageing and intergenerational relations in the municipality of Ivančna Gorica Presentation of the survey of population of Ivančna Gorica aged 18+ This article is the first comprehensive presentation of representative field survey Healthy aging and good relations - the standpoints, needs and potentials of the adult population in municipality of Ivančna Gorica. The reason for the survey implementation is the policy of the Municipality that in the time of the demographic crisis increasingly focuses its development to a quality aging and strengthening solidarity between generations; for this reason the municipality of Ivančna Gorica participates in the Slovenian and global network of age-friendly cities and municipalities. For development planning and implementation of these policy municipal officials require genuine research data on what citizens want, what they need and what they can do in the field of aging and coexistence. Substantive areas of research are physical, mental and social health, satisfaction with different services in this area, walking and other mobility, carrying out everyday tasks, adaptation of housing for old age and disease, coexistence with nearby, caring for disabled, sick and elderly persons, aging, intergenerational harmony and solidarity, living in the city, the cultural and educational pursuits, use of information and communication technology, work, employment, retirement, wealth and its use, children, grandchildren and parents, coexistence, singleton people and a comprehensive set of demographic questions. The specific of the survey is very successful implementation of the survey by the volunteers, who were local people from pensioners and other civil society organizations. They were properly trained and professionally led by research contractor - Anton Trstenjak Institute of gerontology and intergenerational relations. This article presents the basis, content, methodology and implementation of the research and an analysis of the investigated sample by age and sex structure, marital status, employment status etc... From the ideal representative sample of 1500 inhabitants of the municipality (which is 12 % of the total population aged 18+) 68.53 % were successfully covered by survey. Studied sample is demographically well-matched with age, sex and other relationships in the overall population. The article also highlights the studied population with large qualitative analysis of interview records that are written by the volunteers about the progress and circumstances of the implementation of the survey and about their experiences, observations, insights and thoughts on the interview. This study was prepared in such a way that its results are comparable with the related Slovenian national and international researches in this field. Keywords: Municipality of Ivančna Gorica, age-friendly municipality, aging, intergen-erational relations, needs, potentials, standpoints AUTHOR: Dr. Jože Ramovš graduated from social work in 1975 and in 1986 he took his PhD degree from anthropology at Anton Trstenjak at the Faculty of Theology; in the years from 1988 to 1992 he finished a post-graduate specialization from Frankl's logotherapy and existential analysis at Elisabeth Lukas in Germany, where in the years from 1999 to 2003 he qualified himself for the trainer of partners communication. At the forefront of his research, pedagogical and action-development focus are primarily: co-existence in solidarity; communication among young, middle and third generation; personal preparation for quality ageing and preparation of the society for large proportion of the older population; addictions and intoxications. In these areas, he develops and introduces new programmes based on anthropo-hygiene; this is the preventive concept of everyday self-help and solidarity, developed on the basis of holistic anthropological concept of a human and on the methodology of social learning in groups. He follows the principle of inseparable connectedness among research, pedagogical and practical action development work in the field of disciplines devoted to work with people. His scientific and professional bibliography includes over a thousand units. 1. UVOD Staranje prebivalstva in ostala demografska problematika postavljajo pred vodstva lokalne skupnosti akutne naloge. Podobno kot varstvo predšolskih otrok, osnovnošolsko izobraževanje, osnovno zdravstvo in podobni programi kakovosti življenja in sožitja je tudi aktivno, zdravo in dostojanstveno staranje ter oskrba bolnih in onemoglih starih ljudi primarna naloga lokalne skupnosti; če ni dobro opravljena, njeni prebivalci niso zadovoljni. Program Svetovne zdravstvene organizacije Starosti prijazne občine in mesta (WHO, 2007) ima namen pravočasno ustvariti krajevne razmere za uspešno reševanje današnje in jutrišnje demografske problematike. Cilj nacionalnih in globalne mreže starosti prijaznih lokalnih skupnosti je ozaveščanje, učinkovito ukrepanje in medsebojna spodbuda v skupnostih, ki so vključene v to mrežo. Eden od pogojev za vstop vanjo je temeljita analiza stanja, na kateri temelji izdelava konkretnega razvojnega načrta skupnosti za področje staranja in sožitja prebivalcev ter njegovo izvajanje v 5-letnih ciklusih. Občina Ivančna Gorica se je vključila v slovensko in svetovno mrežo Starosti prijaznih občin in mest leta 2011. Program starosti prijazne skupnosti je sprejela celovito in z vso resnostjo. Eden od gradnikov tega je njena odločitev za izvedbo raziskave Zdravo staranje in kakovostno sožitje - stališča, potrebe in zmožnosti odraslih prebivalcev Občine Ivančna Gorica. Naslanja se na vseslovensko raziskavo istega področja, z enako metodologijo in cilji; slovenska je zajela precej večji nabor vprašanj, vendar pa le reprezentativen vzorec prebivalstva starega 50 let in več, medtem ko pričujoča raziskava Občine Ivančna Gorica zajema reprezentativni vzorec prebivalstva vse od 18 let naprej. Rezultati te raziskave primarno služijo Občini Ivančna Gorica, da bo na temelju stvarnih informacij o stališčih, potrebah in zmožnostih svojega prebivalstva lahko učinkovito uresničila svoj namen, da v prihodnjih letih posveti posebno razvojno pozornost staranju prebivalstva in krepitvi medgeneracijske solidarnosti. Zbrani podatki in spoznanja pa bodo uporabni tudi za občine, ki so podobne Ivančni Gorici, prav tako pa za vlado in upravo Slovenije, ki jo na področju staranja, dolgotrajne oskrbe in krepitve medgeneracijske solidarnosti odločilni ukrepi še čakajo. Poznavanje in upoštevanje stališč, potreb in zmožnosti ljudi na terenu je namreč nujen pogoj za načrtovanje in izvajanje realistične in učinkovite nacionalne politike. 2. DANAŠNJE RAZISKOVANJE STARANJA NA LOKALNI IN GLOBALNI RAVNI V tej uvodni predstavitvi raziskave Zdravo staranje in kakovostno sožitje - stališča, potrebe in zmožnosti odraslih prebivalcev Občine Ivančna Gorica bomo na kratko pregledali sorodno raziskovanje in družbeno dogajanje na tem področju. Bralec, ki potrebuje obsežnejši pregled gradiva, ki ga omenjamo na naslednjih dveh straneh, lahko najde izčrpnejši oris današnjih demografskih problemov, političnih odzivov nanje ter znanstveno-raziskovalnega stanja na tem področju po svetu in pri nas v uvodnem poglavju monografije Staranje v Sloveniji, ki prikazuje rezultate sorodne slovenske nacionalne raziskave (Ramovš, 2013, str. 23-36). Na globalni ravni so se proti koncu 20. stoletja in pospešeno po letu 2000 na staranje prebivalstva in z njim povezane demografske probleme odzvala politika s pomembnimi mednarodnimi dokumenti ter posamezne znanosti z raziskovanjem, publiciranjem in razvijanjem novih modelov za ravnanje. Mednarodno leto starih ljudi 1999 je bilo na prelomu v novo tisočletje odmeven mejnik iz stoletja otroka v stoletje starih ljudi. Najavljalo je svetovni politični odzivna spreminjajoče se demografsko stanje: 2. skupščina OZN o staranju leta 2002 v Madridu z dokumentoma Mednarodni načrt ukrepov v zvezi s staranjem in Politična deklaracija (Madrid, 2002). Evropa, ki jo staranje prebivalstva najbolj prizadeva, je isto leto na Berlinski ministrski konferenci evropskih držav to usmeritev konkretizirala za svoje razvojne potrebe (Berlin, 2002). Za države EU je bila vsebinsko ključnega pomena Zelena knjiga Sveta EU »Odziv na demografske spremembe« z značilnim naslovom Nova solidarnost med generacijami (Svet EU, 2005), ki je povzela demografsko stanje in nakazala smernice za reševanje. Njen prvi stavek - »Evropa se danes sooča z demografskimi spremembami, ki so po svojem obsegu in teži brez primere«, jasno pove, da bo v prvi polovici 21. stoletja reševanje demografskih nalog vitalno vprašanje evropske družbe in kulture. Jasno pove, da je v Evropi nujno ustvariti politične in druge razmere za novo solidarnost med generacijami, pogoj za to pa je takojšnje reševanje štirih nalog: 1. upoštevanje primanjkljaja mlade generacije zaradi nizke rodnosti, 2. uspešnejše vključevanje mladih ljudi v družbeno delitev dela, 3. ustreznejša vključenost starejših ljudi v delovno in drugo družbeno življenje, kar pomeni aktivno in zdravo staranje, ter 4. vzpostavitev primernega sistema za oskrbo in nego onemoglih starih ljudi ob naglem naraščanju deleža najstarejših ljudi po 85. letu starosti. Med političnimi dokumenti omenjamo še deklaracijo Družba za vse generacije: izzivi in priložnosti, ki je bila sprejeta leta 2007 v Leonu na ministrski konferenci UNECE - Ekonomske komisije za Evropo, Ekonomskega in socialnega sveta Združenih narodov (Leon, 2007), ki poudarja medsebojno odvisnost vseh generacij, vprašanja o staranju pa postavlja v ospredje pozornosti na krajevni, nacionalni in mednarodni ravni. Evropske države usmerja v razvoj sistemov za dolgotrajno oskrbo in spodbuja oskrbo v domačem okolju; pri tem vidi uspešno strategijo le v ravnotežju in koordinaciji med javnim in privatnim sektorjem ter družino in civilno družbo. Slovenija je s svojim pionirjem gerontologije, dr. Bojanom Accettom, in njegovim Inštitutom za gerontologijo in geriatrijo v Trnovem v Ljubljani (Accetto, 1987; 2006) zelo zgodaj v primerjavi z ostalim svetom doživljala svoje cvetoče obdobje političnega in znanstvenega odziva na vprašanja staranja - že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja; žal pa po njegovi upokojitvi leta 1988 tudi zaton na formalni nacionalni ravni in zastoj na strokovni ravni. Med političnimi dokumenti Slovenije je bila strategija staranja in medgeneracijskega sožitja iz leta 2006 (Vlada RS, 2007) celovita, to je politično intersektorska z vključevanjem nevladnega sektorja, znanstveno interdisciplinarna ter antropološko usmerjena na vse človekove potrebe; žal je ostala neuresničena v praksi. Velik politični - in posledično strokovni zaostanek Slovenije za ostalimi državami EU je to, da še ni sprejela nacionalnega sistema za dolgotrajno oskrbo, ki bi omogočil strokovni razvoj in stabilno financiranje čedalje večjih potreb na tem področju. S tem je povezana velika neozaveščenost prebivalstva o sodobnih programih za oskrbo onemoglih ljudi. Med pozitivnimi premiki v zadnjih letih je odločitev nekaterih slovenskih občinskih in mestnih vodstev za vključitev v slovensko in svetovno mrežo Starosti prijaznih mest in občin, to je vglobalni program Svetovne zdravstvene organizacije in EU za reševanje demografskih nalog. Slovenska mreža pod strokovnim vodstvom Inštituta Antona Trstenjaka sodi v svetu med bolj inovativne in dejavne (Ramovš, 2013b). Z vključitvijo v to mrežo je povezana obveza analizirati stanje na tem področju (Voljč, 2010) in sprejeti celovit 5-letni krajevni razvojni program za področje staranja in krepitve medgeneracijske solidarnosti. V tem političnem kontekstu je Občina Ivančna Gorica opravila raziskavo, ki je prikazujemo v tem članku. Politični okvir, ki smo ga pravkar orisali, je po letu 2000 spodbudil nagel razvoj geron-toloških in medgeneracijskih ved. Vrstijo se obsežne mednarodne multidisciplinarne longitudinalne raziskave staranja. Raziskava SHARE - Survey of Health, Ageing and Retirement Europe (http://www.share-project.org/), ki zbira podatke o zdravju, ekonomskem stanju, socialni in družinski mreži, zaposlitvenem statusu in upokojevanju, stopnjo sreče in druge vidike Evropejcev, ki so stari 50 let in več. Njene izsledke uporablja vodstvo EU, njena baza podatkov je med pomembnejšimi na tem področju. Rezultati SHARE so objavljeni v številnih člankih in znanstvenih monografijah v več evropskih jezikih (Engelhardt 2009, Bazzoli 2008, Börsch-Supan A. in dr. 2008). Slovenija se je priključila tej raziskavi šele nedavno. Za našo raziskavo je pomemben obsežen angleški raziskovalni projekt GO - Growing Older Programme v letih 1999 do 2004, ki je bil sestavljen iz 24 raziskav na številnih področjih kakovosti življenja in sožitja tretje generacije (Walker in Hagan, 2004). Njeni izsledki so kazali, da so glavne sestavine kakovosti življenja v starosti: medčloveški odnosi (96 % anketiranih), dom in soseščina (96 %), dobro psihično počutje in videz (96 %), aktivnosti in konjički (93 %), zdravje (85 %), socialna vloga (80 %) in neodvisnost (69 %). Pomembna so bila tudi spoznanja o osamljenosti. Posebej so analizirali razmerja med doživljanjem osamljenosti, socialno izolacijo in bivanjem brez sostanovalcev ter potrdili spoznanje, da so za stare ljudi socialne povezave izrednega pomena. Ločeni starejši moški so bili kategorija z najslabšim zdravjem, pri njih je bilo najbolj razširjeno zdravju škodljivo vedenje, ena tretjina jih je čezmerno pilo. Pomembna je vloga starega starša: kot najpomembnejšo ali eno od najpomembnejših v življenju jo je doživljalo 90 % ljudi, ki so stari pod 60 let, in 85 % ljudi starih nad 60 let. Za kakovost življenja onemoglih starih ljudi v ustanovah so ugotovili, da je bistvenega pomena komunikacija, poleg govorne tudi nebesedna. Za stanovanjske razmere starih ljudi ter za način (so)bivanja ali samovanja je temeljna študija Oddelka za ekonomske in družbene zadeve pri Združenih narodih, ki vključuje 130 držav, med njimi tudi Slovenijo (UN, 2005). Glede staranja v 21. stoletju je vladam priporočala kombinacijo ukrepov za spodbujanje samopomoči starih ljudi samih, javnih programov za tiste stare ljudi, ki potrebujejo pomoč, in sodelovanje družinskih članov pri oskrbi starih ljudi. Množično razširjenost osamljenosti in socialne izolacije starih ljudi ter vzroke tega problema je razčlenilo tudi irsko poročilo Nacionalnega sveta za staranje (Treacy et al. 2005). Za našo raziskavo je zelo pomembno tudi raziskovanje domače družinske oskrbe, ki je bilo še pred desetimi leti povsem zanemarjeno tako s strani politike kot znanosti. Pozornost na pereče potrebe družinskih oskrbovalcev, ki so največja in nenadomestljiva skupina oskrbovalcev, je sprožil raziskovalni projekt EUROFAMCARE (http://www.uke.de/extern/ eurofamcare/). Začel se je leta 2003 v šestih evropskih državah (v Nemčiji, Grčiji, Italiji, na Poljskem, Švedskem in v Veliki Britaniji). V okviru širše evropske skupine smo se vanj deloma vključili tudi mi (Hvalič 2007) in nato opravili prve večje slovenske raziskave o družinski oskrbi (Hvalič, 2007a; Ramovš, 2007) in intenzivirali razvoj programov za usposabljanje družinskih oskrbovalcev v krajevnih skupnostih (Ramovš J. in K., 2012). Znanstveni in strokovni razvoj na področju gerontologije in medgeneracijskega sožitja po letu 2000 se odraža v naglem porastu novih znanstvenih in strokovnih revij s tega področja ter izdajanja znanstvenih monografij, tako interdisciplinarnih kot specialnih s področja geriatrije in drugih vej zdravstvene gerontologije, sociološke, ekonomske, psihološke, socialno delavske in drugih ved, ki so nepogrešljive v naboru celostne znanosti o staranju in solidarnem sožitju generacij. Tudi v Sloveniji se je pokazal ta znanstveni razvoj: začela je izhajati slovenska gerontološko-medgeneracijska revija (Kakovostna starost, 1998) in vrsta monografij: po prezgodnji smrti je izšlo raziskovalno delo Accettove učenke Ide Hojnik Zupane (1999), med slovenskimi psihologiji je oral gerontološko ledino Vid Pečjak (1998), v zdravstvu so izdali obsežen gerontološki učbenik slovenski travmatologi (Smrkolj in dr., 2004), izdana je bila obsežna celostna antropološko zasnovana gerontologija (Ramovš 2003) in druge. Socialne mreže, solidarnost in druga sociološka vprašanja, ki so pomembna za staranje in sožitje, so pogosta tema skupine raziskovalk z obsežnim naborom monografij in znanstvenih člankov (Hlebec in drugi, 2013; Filipovič in drugi, 2014). Zelo pomembna za gerontologijo so nekatera temeljna sociološka dela, kakršna je monografija prostorske sociologije (Mlinar, 2008; 2012). Kakovost staranja in medgeneracijskega sožitja se uresničuje po načelu, ki so ga Združeni narodi zajeli v geslu: Misli globalno, ukrepaj lokalno! V tem smislu so odločilnega pomena politični razvojni ukrepi slovenskih občin in mest; ti pa temeljijo - če hočejo biti uresničljiv odgovor na stvarne potrebe, možnosti in stališča prebivalcev - na raziskovanju v lokalni skupnosti. Obsežna občinska raziskava v Ivančni Gorici, ki jo tukaj predstavljamo, ima nekaj predhodnic; podobno zasnovani sta bili v občinah Komenda in Radlje ob Dravi (Ramovš, 2006; 2006a; 2007; Lenarčič in Ramovš, 2006; Stražišnik in Daks, 2007). V Ljubljani je bilo poleg že omenjene raziskave (Voljč, 2010) opravljenih še več drugih, ki so pomembne za staranje in medgeneracijsko sožitje. Največ lokalnih raziskav o staranju prebivalstva pa so opravili študentje različnih fakultet za diplomske naloge. 3. VSEBINA, METODOLOGIJA IN IZVEDBA RAZISKAVE 3.1. OPREDELITEV POJMOV Naslov naše raziskave, Zdravo staranje in kakovostno sožitje - stališča, potrebe in zmožnosti odraslih prebivalcev Občine Ivančna Gorica, vsebuje njene ključne pojme. Poleg njihovega splošnega jezikovnega pomena po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 1970-1991) upoštevamo v raziskavi njihov opredeljeni strokovni gerontološko-medgeneracijski pomen (Ramovš, 2009; 2011; 201 la; 2013a; 2014). Tu povzemamo kratke opredelitve za našo raziskavo. Stališča so človekova osebna prepričanja in mnenja, po katerih usmerja svoje doživljanje sebe in družbe, svoje sožitje z ljudmi ter svoje ravnanje in delovanje. Stališča ljudi glede staranja in sožitja so ključna za razumevanje stanja v skupnosti na tem področju, kakor tudi za načrtovanje in vodenje njenega razvoja. Potrebe so samodejni vzgibi živega organizma, ki ga nagibajo (motivirajo) in usmerjajo v tako vedenje in sobivanje z okoljem, da se ohranja pri življenju in zdravo razvija. Ko govorimo o potrebah tretje generacije, imamo pred očmi vse človeške potrebe v vseh šestih razsežnostih, to je telesne, duševne, duhovne, socialno-sožitne, razvojne in bivanjske ali eksistencialne. Potrebe so torej osnovne motivacijske sile za človekov razvoj skozi vse življenje. Pri naši raziskavi so potrebe ljudi na področju staranja in sožitja gibalo in energija za razvoj skupnosti na tem področju. Zmožnosti (pogosto uporabljeni tujki sta potenciali in resursi) so zbir sposobnosti, znanj, veščin, izkušenj, moči, energije in drugih virov, ki jih ima človek ali skupina ljudi na voljo, da v danih okoliščinah z njimi zadovoljuje potrebe ter usmerja osebni razvoj in razvoj družbe. Pri demografski krizi staranja prebivalstva je smiselno upoštevati antropološko dejstvo, da sleherni človek zmore okolici vse do smrti tudi nekaj dajati. Pogoj, da v skupnosti uporabimo zmožnosti vseh generacij za kakovostno staranje in sožitje, je, da njihove zmožnosti poznamo. Staranje je proces, v katerem stvari in živa bitja postajajo starejše, kar večinoma pomeni, da so bolj obrabljene in bliže svojemu koncu, lahko pa pomeni, da pridobivajo na svoji vrednosti. Pri človeku razlikujemo trojno staranje: kronološko, ki ga kaže koledarska starost od rojstva, funkcionalno, ki se kaže v slabitvi osebnih sposobnosti, zlasti tistih za vsakdanja življenjska opravila, in doživljajsko staranje, to je posameznikovo subjektivno doživljanje svoje starosti. V raziskavi uporabljamo pojem staranje v kronološkem, funkcionalnem in doživljajskem pomenu. Nanaša se na celotno življenje in ne le na pešanje v starosti. Izhajamo iz načela, da je vse človekovo življenje ena sama nedeljiva celota, razvoj v njej pa celovit življenjski ciklus, pri katerem so razpoznavna tri večja obdobja: mladost, srednja leta in starost. Mejnik med prvima dvema je samostojnost, ki se kaže zlasti v lastnem gospodinjstvu, službi in/ali družini, najbolj vidni mejnik med drugim in tretjim življenjskim obdobjem pa je upokojitev. Vsako od življenjskih obdobij ima več podobdobij (Ramovš, 2003, str. 68-77); naša raziskava zajema zadnje podobdobje mladosti, vsa tri podobdobja srednjih let in vsa tri podobdobja starosti. Beseda star človek ima danes slabšalni prizvok zaradi stereotipov o starosti, ki jih označuje tujka ageizem, za katero so slovenisti oblikovali nov slovenski izraz staromrzništvo (Ramovš, 2010). Trenutni odpor do uporabe besede star človek ni razlog, da bi je ne uporabljali v znanosti ali jo nadomeščali z jezikovno neustreznimi evfemizmi (odrasli občani, starejši, zrela leta, zlata leta ipd.). Pomembno je tudi razlikovanje med staranjem človeka kot posameznika in staranjem družbe, ki pomeni, da je v njej povprečna starost ljudi čedalje višja oziroma je med njenimi člani čedalje več starih ljudi. Z vidika staranja v skupnosti je odločilni dejavnik medgeneracijsko sožitje. To je sožitje med mlado generacijo, ki se pripravlja na delovno, družinsko in drugo samostojnost v družbi, srednjo ali zaposleno generacijo in tretjo, to je upokojensko generacijo. Sožitje obsega medsebojno doživljanje, sodelovanje, izkušnje, stališča in ravnanje ljudi v neposrednem in posrednem sobivanju v družini, skupinah in skupnosti. Sožitje je najširši pojem, ki vsebuje sobivanje v prostoru in času, sodelovanje pri dejavnostih in globlje osebne odnose; v vseh primerih seveda tako pozitivni pol uspelega sožitja kot negativni pol slabega sožitja. 3.2. IZHODIŠČA IN CILJI Prvo izhodišče raziskave Zdravo staranje in kakovostno sožitje - stališča, potrebe in zmožnosti odraslih prebivalcev Občine Ivančna Gorica so bile v uvodu prikazane razvojne potrebe te slovenske občine za njeno načrtovanje in usmerjanje starosti prijazne skupnosti. Pridobitev pristnih informacij o teh treh področjih človeškega življenja in sožitja dobro odgovarja potrebam lokalne zdravstvene, socialne in drugih strok, ki neposredno delajo s starejšimi ljudmi, prav tako pa potrebam politike pri načrtovanju in izvajanju odgovorov na izzive starajoče se družbe; in nič manj potrebam civilnih organizacij ter vseh ljudi za smiselno usmerjanje njihovega vsakdanjega življenja in sožitja. Pri pripravi koncepta, raziskovalnih orodij in izvedbi raziskave so nas vodila tri teoretična izhodišča. 1. Temeljno izhodišče je bilo raziskovati interdisciplinarno z upoštevanjem celovitega človeka v vseh šestih razsežnostih, ki so: telesna, ki vključuje poleg organizma tudi zunanje materialne pogoje za življenje; duševna z mišljenjem, čustvi, spominom in vedenjem; duhovna z osebno svobodo izbire in odgovornostjo za svoje odločitve; socialna s celotnim medčloveškim sožitjem na mikro in makro ravni; razvojna, ki obsega človekovo vseživljenjsko učljivost in njegovo predajanje spoznanj in izkušenj drugim; ter bivanjska z voljo do smisla v posamezni življenjski situaciji in celoti življenja (Ramovš 2003, str. 63-179). Celostno antropološko izhodišče omogoča uravnoteženo gledanje na človekove potrebe, zmožnosti in stališča, zlasti pa upošteva neločljivo povezanost med kakovostjo staranja in sožitjem med vsemi tremi generacijami, kar je antropološka stalnica pri raziskovanju staranja na Inštitutu Antona Trstenjaka. Celoviti interdisciplinarnosti kot strokovnemu polu v izhodišču raziskave odgovarja njegov družbeni pol, to je intersek-torski pristop k nalogam v zvezi s staranjem in sožitjem generacij. Nalog kakovostnega staranja in solidarnega sožitja med generacijami ne more nihče dojeti ali rešiti sam: ne znanost, ne politika (še tem manj samo socialni, zdravstveni, gospodarski, prostorski ali kaki drugi resor), ne civilna združenja, ne verske organizacije, ne družine, ne posamezniki, ampak samo vsi skupaj. Stvarni podatki o tem, kaj ljudje hočejo, kaj potrebujejo in kaj zmorejo, morajo biti za vse relevantne stroke in družbene resorje ustrezni in vsem dostopni. 2. Vsebinsko izhodišče za izbiro raziskovalne vsebine so bila stališča, potrebe in (z)mo-žnosti ljudi v zvezi s staranjem in sožitjem, kakor jih doživljajo sami v današnjih življenjskih razmerah. 3. Metodično izhodišče za izvedbo raziskave je bilo zbirati raziskovalne podatke do skrajnih možnosti kakovostno, z osebnim terenskim anketiranjem reprezentativnega vzorca polnoletnega prebivalstva Občine. Pri pripravi in interpretaciji raziskave smo se naslanjali tudi na spoznanja tovrstne slovenske raziskave in sorodnih tujih raziskav, da je možna primerljivost podatkov. Eden od metodičnih poudarkov je bilo varčevanje pri stroških, zato so terensko zbiranje podatkov opravili domačini prostovoljsko. Pri izvedbi raziskave smo pazili na šibke točke v vseh fazah in jih do skrajne meje svojih možnosti ojačali. Na osnovi teh izhodišč je imela raziskava naslednje cilje. • Ugotoviti, kakšna stališča in pričakovanja imajo ljudje na področju staranja in sožitja. • Ugotoviti potrebe ljudi na področju zdravega in aktivnega staranja ter sožitja med generacijami. • Ugotoviti zmožnosti prebivalcev občine, kot jih sami doživljajo na področju krepitve telesnega, duševnega in socialnega zdravja, še posebej pa medgeneracijskega sožitja med starejšimi in mlajšimi. Zakaj so osnovno zanimanje naše raziskave stališča, potrebe in zmožnosti? Osnovni element človekove svobode je njegovo osebno stališče do vsega, kar je povezano z njegovim življenjem; v tem okviru je eno od pomembnejših osebno stališče do uresničevanja kakovostnega staranja - lastnega, bližnjih in v svojem kraju - ter do ohranjanja in krepitve solidarnosti v sožitju med generacijami. Človekove telesne, materialne, duševne, socialne, duhovne, razvojne in bivanjske potrebe pa so edino gibalo razvoja; če vodstvo skupnosti pozna potrebe ljudi, ima na voljo dovolj energije v ljudeh, da organizira njihovo uresničevanje. Vsaki pristni človeški potrebi pa odgovarjajo v samem človeku specifične zmožnosti, v socialnem in materialnem okolju pa specifične možnosti. Človekov osebni razvoj se zaustavlja ali gre v napačno smer, kadar ima o sebi, drugih in okolju zgrešena stališča ali je brez njih, kadar ne prepoznava svojih potreb in kadar nima uvida v svoje zmožnosti in možnosti. Enako velja za skupnost: pogoj za njen zdrav razvoj je, da vodstvo v resnici ve, kaj ljudje hočejo, kaj potrebujejo in kaj zmorejo - da pozna njihova stališča, potrebe in zmožnosti. Raziskovanje stališč, potreb in zmožnosti glede staranja in sožitja prebivalcev skupnosti je dobra pot do odgovorov na vse bolj pereče zagate ob staranju prebivalstva. Obvladovanje demografske krize zahteva velike spremembe v upravljanju krajevne skupnosti, v njenih izobraževalnih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih, infrastrukturnih in drugih sistemih. Zaradi staranja prebivalstva se namreč naglo spreminjajo medgeneracijska razmerja, pri tem pa je nujno ohraniti sisteme socialne varnosti in medčloveško sožitje na humanih, etičnih in solidarnih načelih, ki so omogočali dosedanji družbeni razvoj. Politična, upravna, strokovna in civilna vodstva na lokalni ravni nimajo danes glede tega nič lažjih nalog, kakor jih imajo vodstva na nacionalni in mednarodni ravni. Po svoje še odločilnejše. Če svetovna, evropska in slovenska vodstva najdejo še tako dobre demografske rešitve, a jih lokalna vodstva ne udejanjijo v praksi, bo kakovost življenja ljudi enako slaba, kakor če bi globalnih rešitev ne bilo. Še več: če lokalna politična, upravna, strokovna in civilna vodstva najdejo in izvajajo v svoji skupnosti dobre rešitve glede staranja in sožitja med ljudmi, je kakovost življenja in sožitja teh ljudi povsem rešena. Njihov primer dobre prakse bo celo model za širši nacionalni, evropski in svetovni prostor, kot poudarjajo evropski politični dokumenti; evropski razpisi za porabo skupnega pogosto izhajajo iz tega principa. 3.3. RAZISKANA PODROČJA, VZOREC IN METODA Na temelju opisanih izhodišč in ciljev smo v raziskavo zajeli naslednja področja. 1. Doživljanje svojega telesnega zdravja v celoti in posebej za 19 organskih sistemov, izkušnje s poškodbami zaradi padca ter z varovanjem in krepitvijo svojega zdravja. 2. Izkušnje in zadovoljstvo z zdravstvenim sistemom na vseh ravneh. 3. Gibljivost, hoja in vsakdanja opravila. Poleg vprašanj, s čim in kako anketiranec premošča večje in manjše razdalje, ko mora iti po opravkih - še posebej o hoji, je vprašalnik zbiral informacije o tem, koliko posameznik opravlja različna vsakdanja opravila sam oziroma, kdo in koliko mu pri tem pomaga. 4. Prilagojenost in opremljenost stanovanja za starost. 5. Sožitje z bližnjimi in pogledi na oskrbo v onemoglosti: skupno stanovanje in gospodinjstvo s sorodniki, stališča do različnih storitev oskrbe v starostni onemoglosti (dom za stare ljudi, oskrba na domu ...), osebne izkušnje s prejemanjem in nudenjem pomoči v bolezni ali onemoglosti. 6. Duševno počutje, stališča do prehojene življenjske poti in prihodnosti, staranje, bojazni, smisel in prenos življenjskih izkušenj. 7. Medgeneracijsko sožitje in solidarnost: izkušnje z osebnimi odnosi in zaupnostjo, način in kraji druženja z znanci in prijatelji, stališča in izkušnje glede prejemanja in dajanja solidarne pomoči drugim, posebej od sosedov in sosedom, razumevanje med generacijami in stališče glede izboljšanja komunikacije med mlajšimi in starejšimi, izkušnje z nasiljem in zanemarjanjem, prednosti ali zapostavljenosti vsake od generacij, nasveti odgovornim v kraju glede staranja in sožitja med generacijami. 8. Življenje in sožitje v kraju: stvari v kraju, ki so posebej ugodne ali neugodne za mlade, za ljudi v srednjih letih, zlasti za starše in zaposlene, ter za stare ljudi, pripravljenost delati za dobrobit svojega kraja, aktivne in pasivne izkušnje s prostovoljstvom. 9. Kultura in izobraževanje: izkušnje z branjem časopisov, knjig, poslušanjem radia, gledanjem televizije, gledališčem in drugimi kulturnimi prireditvami ter izobraževanjem. 10. Informacijsko-komunikacijska tehnologija: uporaba hišnega in mobilnega telefona, računalnika ter želja, da bi se ga naučili uporabljati. 11. Poklic, zaposlitev, delo, upokojitev ter premoženjsko stanje in njegova uporaba; stališča do oporoke, preživljanje prostega časa in hobiji, dohodki in preživljanje z njimi, finančna pomoč bližnjim, možnost prihraniti za dopust, izlete, potovanja in podobno, lastnina stanovanja. 12. Otroci, vnuki in starši. 13. Obsežen sklop demografskih podatkov o anketirancu: spol, starost, stan, koliko časa stanuje na sedanjem mestu, vozniški izpit in pogostost vožnje avtomobila, kje živi (velikost naselja, na samem, nadstropje, velikost in vrsta stanovanja) ter potek anketiranja. Metodično smo raziskavo zasnovali v obliki osebnega terenskega anketiranja reprezentativnega vzorca polnoletnega prebivalstva Občine Ivančna Gorica. Vzorec je štel 1500 ljudi, izdelal gaje Statistični urad RS. Raziskani vzorec bomo v tem članku podrobneje prikazali in analizirali. Raziskovalni vprašalnik je v pretežni meri povzet po veliki nacionalni raziskavi Staranje v Sloveniji (Ramovš, 2013), le daje za skoraj polovico krajši, dodana pa so nekatera specifična vprašanja za Občino Ivančna Gorica ter nekatera zaradi tega, ker raziskava zajema prebivalstvo staro 18 let in več, medtem ko je raziskava o staranju v Sloveniji zajela nacionalni vzorec prebivalstva starega 50 let in več. Podatki obeh raziskav so seveda primerljivi. Vprašalnik je kombinacija zaprtih vprašanj za kvantitativno obdelavo in odprtih vprašanj za bolj poglobljeno kvalitativno analizo večine področij, za katere smo zbirali podatke od ljudi. Celoten vprašalnik je obsegal 97 vprašanj (VI do V97), precej jih je imelo po več podvprašanj (npr. V3.1, V3.2 in V3.3). Natisnjen je bil na 16 straneh; na prvi strani je bila predstavitev raziskave, na drugi navodila za anketarje. Anketiranje enega človeka iz vzorca je trajalo v povprečju več kot uro in pol zlasti, ker so se anketarji pri ljudeh pogosto zadržali v lepem človeškem pogovoru. 3.4. POTEK RAZISKOVANJA Posebno pozornost smo namenili anketarjem, in sicer iz dveh razlogov. Prvi je splošen: kakovost raziskave je tolikšna, kot je domet njenega najšibkejšega člena - to pa je pogosto prav zbiranje podatkov. Drugi razlog je poseben: Občina se je ob tesnem sodelovanju z županovim svetom Starosti prijazne občine Ivančna Gorica, v katerem so predstavniki upokojencev, mladine ter dobrodelnih in drugih krajevnih organizacij, odločila, da izvedejo terensko anketiranje prostovoljci iz domačih društev upokojencev in drugih civilnih organizacij. Prednost tega je bila živo sodelovanje občanov pri svoji raziskavi in njihova velika motiviranost za kakovostno zbiranje podatkov. Njihova neizkušenost pri tem delu v primerjavi s študenti družboslovnih fakultet je pomenila dejavnik tveganja, ki smo ga presegli z obsežnejšim in temeljitim usposabljanjem ter stalnim spremljanjem in servisiranjem njihovega dela. Usposabljanje se je odvijajo v skupinah po približno deset anketarjev, za vsako skupino trikrat po tri ure. Pri tem so se aktivno seznanili z namenom, vsebino in metodo raziskave, vsak je opravil eno učno anketo na poljubnem človeku izven vzorca. Metodični poudarki pri usposabljanju so bili: vadba navezovanja stika, reagiranje ob neprijaznem odklanjanju sodelovanja s strani anketiranca, vodenje anketnega pogovora ter pravilno vpisovanje odgovorov v vprašalnik. Usposabljanje anketarjev je potekalo v Gimnaziji Josipa Jurčiča v Stični, ki je za več mesecev dala kraju na voljo tudi prostor za raziskovalno pisarno. V njej je bil anketarjem redno na voljo strokovnjak z Inštituta Antona Trstenjaka. Podatke je zbiralo skupno 69 anketarjev. Anketiranje je potekalo osebno na domu anketirancev od pozne pomladi do poletja 2012. Naslednji problem, ki postaja pri raziskovanju čedalje bolj zahteven, je motivacija ljudi iz vzorca za odgovarjanje. Ljudje so namreč naveličani anketiranj in akviziterskega vsiljevanja v njihov osebni prostor, radi poudarijo svoj občutek, da se razmere kljub vsem raziskavam in ponudbam slabšajo, zdi se, da vse manj zaupajo ne samo politiki in ustanovam, ampak tudi znanosti. Inštitut se je tudi tokrat odločil, da za motiviranje izbranih ljudi v vzorcu poleg temeljitega usposabljanja anketarjev in informiranja občinske javnosti uporabi še druga etično neoporečna sredstva. Vsakemu smo nekaj dni pred obiskom anketarja osebno pisali: poleg prošnje, da sprejme anketarja in mu odgovarja na vprašalnik, so bile v pismu razložene občinske potrebe po teh podatkih, da bi se lahko čim bolje odzivala na staranje prebivalstva. V zahvalo za sodelovanje je vsak anketiranec, ki je odgovarjal na vprašalnik, prejel knjigo Za kakovostno staranje in lepše sožitje med generacijami (Ramovš, 2012). Obsegala je 90 strani sodobnih znanj o teh vsebinah, uvod vanjo sta napisala župan Dušan Strnad in predsednica Sveta za starosti prijazno Občino Ivančna Gorica Milena Vrenčur, opremljena je bila z znaki vseh krajevnih skupnosti in fotografijo kraja. Natis je financirala Občina Ivančna Gorica. Anketiranje je bilo izvedeno izjemno uspešno, tako po kakovosti kot po številu izpolnjenih anket. Zasluga za to gre predvsem zavzetosti prostovoljskih anketarjev in dobri organizaciji celotnega zbiranja podatkov (poseben prispevek anketarjev bomo prikazali v tem članku pozneje). Veljavno izpolnjenih je bilo 1028 anket, to je kar 68,53 % vzorca. Takoj po zbiranju in kontroli kakovosti so bili podatki vneseni v bazo s pomočjo programske opreme za spletno anketiranje 1KA. Kontrola in čiščenje baze podatkov ter priprava sumarnih podatkov raziskave za Občino Ivančna Gorica je bilo opravljeno v začetku oktobra 2012 (Ramovš, 2012a). Občina, Inštitut, anketarji in vsi drugi sodelavci raziskave so imeli 19. oktobra 2012 na Muljavi slavnostni zaključek dela, Inštitut je za vsakega od njih pripravil Povzetek rezultatov na 10 straneh (Ramovš, 2012b). Naročnik raziskave je bila Občina Ivančna Gorica. Pripravil in izvedel jo je Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Odgovorni nosilec je bil dr. Jože Ramovš. Pri pripravi in izvedbi raziskave so sodelovali zaposleni raziskovalci Inštituta mag. Ksenija Ramovš, Mateja Zabukovec, Slavica Valenčak in Mojca Slana. 4. ANALIZA RAZISKANEGA VZORCA Pričujoči članek je osnovni znanstveni prikaz raziskave Zdravo staranje in kakovostno sožitje - stališča, potrebe in zmožnosti odraslih prebivalcev Občine Ivančna Gorica. Poleg opisane umestitve, vsebine, metodologije in izvedbe sodi v »osebno izkaznico« raziskave še oris raziskanega vzorca populacije: sestava vzorca, številčna razmerja uspešno opravljenih anket po spolu, izobrazbi in stanu anketirancev ter nekatere druge demografske značilnosti. Populacija raziskave so bili prebivalci Občine Ivančna Gorica, ki so bili v začetku leta 2012 stari 18 let in več. Z gerontološkega vidika je potrebno poznati vsaj stanje prebivalstva, ki je starejše od petdeset let. Ker pa teh ciljev ni mogoče uresničiti brez sistemske krepitve medgeneracijske solidarnosti, se je Občina Ivančna Gorica odločila, da vključi v raziskavo vse svoje polnoletno prebivalstvo. S tem je pridobila pomembne dodatne podatke tudi za dolgoročno načrtovanje aktivnega, zdravega in dostojanstvenega staranja ter oskrbe in nege onemoglih starih ljudi, saj je vse to zelo odvisno tudi od stališč in zmožnosti mladih ljudi, ki se pripravljajo na samostojno življenje in celotne aktivne generacije v srednjih letih. Načrtovani reprezentativni vzorec populacije po starosti, spolu in kraju bivanja je pripravil Statistični urad RS in je štel 1500 ljudi. Občina Ivančna Gorica je v začetku leta 2012 štela 15.706 prebivalcev, od tega jih je bilo 12.516 starih 18 let in več (6274 moških in 6242 žensk); načrtovani vzorec je torej zajel 11,98 % celotne populacije polnoletnega prebivalstva Občine Ivančna Gorica (SURS, 2012). Pri izvedbi raziskave smo pridobili 1028 veljavno izpolnjenih anket, to je kar 68,53 % načrtovanega vzorca. To je torej naš dejansko raziskani vzorec, ki ga v nadaljevanju predstavljamo. Starostno in spolno strukturo (V88 in V92) raziskanega vzorca in vzporedno celotnega prebivalstva Občine Ivančna Gorica prikazuje Tabela 1. Primerjava z odgovarjajočimi skupinami celotnega prebivalstva Občine Ivančna Gorica (podatki SURS za prvo polovico leta 2012) na Sliki 1 kaže, da so deleži ljudi, ki jih je raziskava uspešno zajela v posameznem starostnem razredu, večinoma zelo podobni deležem v celotnem prebivalstvu Občine. Natančen pogled kaže nekaj manjših odstopanj. V starostnih razredih do 49 let so v raziskanem vzorcu primanjkljaji, največji je v razredu 25 do 34 let, kjer jih je bilo v raziskavo zajetih 4,55 % premalo. V starostnih razredih nad 50 let jih je bilo v raziskani vzorec zajetih nekoliko več, kakor je delež v celotnem prebivalstvu Občine; največji presežek je v razredu 65 do 74 let in znaša 2,04 %. Razmerje med spoloma je v celotni populaciji Občine Ivančna Gorica skoraj izenačeno, v raziskanem vzorcu pa je bilo zajetih 52 % žensk in 46 % moških (za 2 % ni podatka o spolu); delež moških, ki so odgovarjali na vprašalnik, je torej nekoliko prenizek. Tabela 1: Starostna in spolna struktura raziskanega vzorca; v raziskanem vzorec ni bilo podatka za starost in spol za 38 oseb (3,7%) Ivančna Gorica (raziskani vzorec) Prebivalci Občine Ivančna Gorica v 1. polovici 2012 % % starost moški ženske skupaj starost moški ženske skupaj 18-24 5,35 5,54 10,89 18-24 5,88 5,60 11,48 25-34 7,20 7,59 14,79 25-34 10,21 9,12 19,34 35-49 12,94 13,91 26,85 35-49 15,01 13,83 28,84 50-64 11,28 12,74 24,03 50-64 11,86 10,91 22,77 65-74 5,84 5,45 11,28 65-74 4,16 5,08 9,24 75-84 2,92 4,28 7,20 75-84 2,75 4,12 6,87 85+ 0,19 1,07 1,26 85+ 0,26 1,20 1,45 skupaj 45,72 50,58 96,30 skupaj 50,13 49,86 99,99 Vira: Inštitut Antona Trstenjaka 2012 (n = 1028) in SURS (n = 12.516) Slika 1: Odstotek udeležencev po starostnih skupinah in spolu; stolpci predstavljajo udeležence raziskanega vzorca, ročaji iz posameznih stolpcev pa razmerja celotne populacije teh starostnih skupin v Občini Ivančna Gorica v prvi polovici leta 2012, ko je bila opravljena raziskava 35 i 30 25 20 15 H 10 5 0 i T □ moški □ ženske □ skupaj P [Г 18-24 25-34 35-49 50-64 65-74 starost 75-84 85+ Vira: za raziskavo Inštitut Antona Trstenjaka 2012 (n = 1028), za Občino Ivančna Gorica SURS (n = 12.516) Opomba: V raziskanem vzorec manjkajo podatki za starost in spol pri 38 anketirancih (3,7 %). Izobrazbeno strukturo (V86) raziskanega vzorca kaže Slika 2, natančni podatki so v Tabeli 2. Slika 2: Izobrazbena in spolna struktura raziskanega vzorca 50 -10 30 :o 10 11\ J ■_ РГ1 1 F l-l У / / / / / / ,/ ✓ / * J A* J * -p .(V iS" љ