Leto XXI.. št. 149 Ljubljana, petek 28. junija 1940 Cena 2 Din UpravniStvo. ujuDljana, Kjiafljeva o — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 8123, 3126. inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St, ?. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-Mana §t 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Vidovdanska misel Tradicionalni praznik mrtvih junakov Vidov dan obuja leto za letom v mislih in spominih žalostno epopejo naše skupne nacionalne zgodovine. Obuja nam tople spomine na neznane, osebno zdavnaj pozabljene, samo v nekaterih legendarnih likih živeče junake. ki so padli v bojih za narodno usodo. Ta usoda se je skozi vekove odločevala v raznih oblikah. Če izvzamemo bitko na Koscvem polju, ki je odločila usodo srednjeveške Srbije, in nekatere momente v zadnjem razdobju hrvatskega kraljestva, je bila borba za obstoj Srbov Hrvatov in Slovencev skozi cele vekove brez velikih in slavnih dogodkov ki označujejo sočasno zgodovino drugih, večjih in svobodnih narodov. Turški vojaški imperij, ki je na Kosovem polju zlomil odpor junaškega srbskega naroda in mu za dolga sptoletja vsilil svojo nadoblast, je poslej v veliki meri odločal tudi usodo Hrvatov in Slovencev. Čeprav se je v tom časti na razne načine urejalo so-z med Hrvati in Madžari in Formalno ohranila ideja hrvatske države, je bil otomanski imperializem tudi na tem področju važen činitelj in stalen memento za Madžare kakor za Hrvate in za ostale sosedne narode. Tudi slovenska politična zgodovina bi se bila najbrž drugače pisala, če ne bi ves slovanski jug stal če ne pod oblastjo, pa vsaj pod pritiskom dinamičnega turškega imperializma. Ni dvoma, da je tragični konec nemanjičevske Srbije preprečil razvoj, ki bi bil sicer neizogiben: zbiranje vseh etnično sorodnih si1 na Balkanu ter nastajanje pogojev za tisto državno tvorbo, ki je šele z Jugoslavijo postala življenjska realnost. Katastrofa na Vidov dan 1. 1389 na Kosovem polju je pomenila poraz malega naroda po velikem. Knez Lazar, o katerem pravi narodna pesem, da je tvegal med zemeljskim in nebeškim cesarstvom, ki pa je vendar padel v krvavem boju za državo svojega naroda. in sultan Murat, nredstavitelj oto-manske državne ekspanzije, sta bila predstavitelja dveh načel, ki še vedno določata spremenljivi tok zgodovine. Vidovdanska bitka 1. 1389 je dala prav načelu moči. Ves severozapadni Balkan je moral od tega dne dalje občutiti posledice skoraj neizogibnega poraza slabotnega v borbi z močnim. Srbska država je izginila v krvavih valovih zgodovine, ni pa izginil srbski narod. Njegove sile so bile ohranjene v njegovem zdravju, v njegovi plodo" vitnosti, v njegovi duhovni moči. Tudi tako mogočen imperij, kakor je bil turški, se ni mogel trajno držati. Iskra svobodoljubja je neugnano tlela v srbskih srcih in rod je izročal rodu njeno skrito, a sveto luč. Živela je v junaški narodni epiki, ki je šla od ust do ust in užigaJa vedno znova junaška srca. katerim ni bilo dano, da bi sprostila svoj narod okov. Živela je v haj-duštvu in čakala časa, ki jo bo lahko razpihal v plamen upora. Najsi je še toliko časa vladala tema — ta svetli c:an je vendarle napočil. Ideje svobodoljubja. ki so se širile po Evropi ob koncu 18. stoletja, niso bile v bistvu nič novega, nova pa je bila pripravljenost narodov, da z odločno akcijo vržejo s sebe večstoletni jarem. V svitu vidovdanske ideje je vstajalo svobodno jutro Srbije in » njeni luči je začela dozorevati ideja Jugoslavije kot naj-naravnejše nacionalnodržavne tvorbe Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vidovdanska ideja nam kaže, da je bila borba za svobodo in neodvisnost naroda vedno težka, negotova in polna nevarnosti. Kaže pa nam tudi, da mora vsak narod z zaupanjem in vero sprejeti nase borbo, ki je zgodovinski skoraj nujna, neizogibna. Bizantinski pisec Konstantin Filozof pripoveduje, c'la je sultan Bajezit dejal knezu Štefanu Lazarevicu. da se kraljestva vzdržujejo in širijo samo z vojsko. To je ostala do danes kruta, vendar pa ne-utajljiva resnica. Nobena beseda, nobena pogodba ne odtehta krvi, ki se prelije za svobodo, za neodvisnost naroda hi države. V našem času imamo dovolj žalostnih primerov, ki kažejo, da prevelika vera v programe, ideologije, po-litične ideale itd. ne more preprečiti niti katastrofe velikih držav, če niso njihovi narodi moralno in materialno pripravljeni za borbo. Jugoslavija ni nastala samo na podlagi nekih konstelacij, diplomatsldh aktov in političnih pogodb, marveč je plod večstoletnega trpljenja, stoletnega dela za osvobojenje in zedinjenje, plod vsega, kar je siromašni narod, ki jo tvori, pretrpel skozi stoletja od srednjega veka preko svetovne vojne do leta osemnajstega. Srbi. Hrvati in Slovenci smo dovolj žrtvovali ne samo za obrambo svojih tal. marveč za obrambo vse evropske civilizacije, da si ne bi zaslužili svobode. Seveda, s svobodo naroda je enako kakor s svobodo elo- Ruski ultimat Rumuniji Moskva zahteva Besarabijo in severno Bukovino Ultimat je bil izročen v sredo zvečer s 24-urnim rokom — Poročila o trenutnem položaju si nasprotujejo Bukarešta. 27. jun. br. (Štefani). Včeraj je predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov izročil rumunskemu poslaniku v Moskvi ultimativno noto, v kateri je sovjetska vlada zahtevala, naj Rumunija vrne Rusiji Besarabijo ter ji izroči tudi severni del Bukovine. Rok ultimata poteče nocoj. Rumunska vlada se mora dotlej odločiti, ali je pripravljena pogajati se na osnovi te zahteve za novo ureditev odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Rumunijo. Danes ob 12.30. se je na dvoru sestal kronski svet. Zasedal je ves popoldan. Zaenkrat še iz nobenega vira ni mogoče izvedeti, kakšno stališče bo zavzel. Značilno je na vsak način, da je včeraj Mihalake podal ostavko na svoj položaj v kronskem svetu. V zvezi z rusko zahtevo so tudi obmejni incidenti, ki jih povzročajo sovjetska vojna letala, ki so pričela že včeraj in so danes nadaljevala s poleti nad obmejnim ozemljem. Rumunski listi do danes popoldne niso objavili še niti besede o tej stvari. Nemško poročilo Bukarešta, 27. junija. AA. f DNB). Po vesteh, ki dozdaj še niso zanikane, je sovjetska vlada izročila rumunskemu poslaniku v Moskvi Davidescu ultimat, čigar rok poteče nocoj ob 22. Ultimat se nanaša na odstopitev Besarabije in severne Bukovine Sovjetski uniji. Razen tega se govori, da zahtevajo Sovjeti pomorska oporišča v Konstanci in v drugih dunavskih pristaniščih. Bukarešta, 27. junija. AA. (DNB). Danes ob 12.30 se je sestal na dvoru kronski svet. Pred tem je Nj. Vel. kralj Karol sprejel nemškega, nato pa še italijanskega poslanika. O posvetovanjih kronskega sveta dozdaj ni bilo objavljeno nobeno poročilo. S pristojnega mešta se je zvedelo, da je kronski svet razpravljal o sovjetski zahtevi, da se Besarabija odstopi Sovjetski uniji. Pet zahtev Bukarešta, 27. jun. (Štefani). Agencija Havas poroča: V dobro poučenih krogih se je zvedelo, da poteče ruski ultimatum nocoj ob 22. uri po rumun- skem času. (ob 21.) po srednje-evrop-skem. Ruska vlada v svoji ultimativni noti zahteva: 1. Vrnitev Besarabije 2. Odstop severne Bukovine 3. Kontrolo nad izlivom reke Dunav v Črno morje in pomorska ter vojaška oporišča v Braili. Konstanci in Galacu 4. Kontrolo nad vsem petrolejskim področjem. 5. Spremembo politične strukture v Rumuniji. Italijanski in nemški poslanik sta nocoj kralju Karolu izjavila, da sta Italija in Nemčija desinteresirani na novi ureditvi odnošajev med Rumunijo in Sovjetsko Rusijo. Do 21. rumunska vlada še ni zavzela svojega dokončnega stališča slede ruskih zahtev. Tedaj so bili pozvani v ministrstvo za propagando vsi tuji novinarji. Kronski svet za pogajanja Bukarešta, 27. jun. s (Ass. Press.) Po poročilih ob 18. je rumunski kronski svet pristal na teritorialne zahteve Sovjetske Rusije že pet ur pred potekom sovjetskega ultimata. Zahteve obsegajo po informacijah iz diplomatskih krogov odstopitev Besarabije, severovzhodnega dela Bukovine, ustanovitev sovjetskega oporišča za vojno mornarico v Konstanci ter absolutno sovjetsko kontrolo nad prometom v lukah Galac in Braila ob Dunavu. Rumunsko vojno ministrstvo je sicer odredilo danes splošno mobilizacijo, toda to smatrajo v diplomatskih krogih samo kot varnostni ukrep. Na rumunski meji so zbrane ogromne množine sovjetskega vojaštva. Zlasti močno so zastopani oddelki tankov, topništva in letalstva. Bukarešta, 27. junija. AA. (Štefani) Zasedanje kronskega sveta, ki se je začelo ob 12.30, je trajalo do 14.30. Nova seja kronskega sveta je sklicana za 20. uro nocoj z namenom, da se sprejmejo končni sklepi, ki jih je treba nocoj sporočiti sovjetski vladi kot odgovor na noto, ki jo je snoči Molotov izročil rumunskemu poslaniku v Moskvi in katerega rok poteče nocoj. Splošno prevladuje prepričanje, da rumunska vlada smatra za potrebno vzpostaviti neposreden stik s sovjetsko vlado in imenovati v ta namen komisijo, ki bi proučila zahteve, stavljene od Sovjetske Rusije v duhu miru, t. j. v duhu ohranitve dobrih odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Rumunijo. Ta komisija bi bila pooblaščena voditi pogajanja. Z druge strani se doznava iz vladnih kiogov, da je rumunski narod složen in zbran okoli svojega kralja in da bo sprejel vse sklepe rumunske vlade, kakršnikoli bi bili. Iz tega sledi — pravijo vladni krogi — da je Rumunija pripravljena v duhu sodelovanja razmo-triti sovjetske zahteve, da bi se na ta način preprečila večja škoda, kakor pa bi mogla nastati zaradi zavrnitve morebitnih pogajanj z Moskvo. Končno zatrjujejo, da se sovjetske zahteve nanašajo na celotno Besarabijo in severno Bukovino. Z ozirom na to je treba zanikati resti, da bi bil Molotov v svoji noti sploh kaj govoril o Konstanci in dunavskih pristaniščih. sprejeti? Bukarešta, 27. jun. br. (United Press). Kronski svet je zasedal dve uri, nakar se je takoj sestala vlada. Ob 18. po krajevnem času je bilo objavljeno, da je Rumunija sprejela vse sovjetske ulti-mativne zahteve glede Besarabije, severne Bukovine in oporišč za sovjetsko veka. Človek ni sam bitje za sebe, temveč je član človeške družbe, ki živi po gotovem redu in predpisuje osnovna pravila, ki na eni strani omejujejo človekovo svobodo, a ji na drugi strani dajejo tudi jamstva obstoja. Tudi narod ne živi sam za sebe in nobena država ne more imeti neomejene svobode. Narodi in njihove države so člani družbe narodov, ki zopet mora imeti svoj red, dostikrat zgrajen na načelih in na volji, ki je močnejša od posameznega naroda, zlasti malega naroda. Svoboda naroda se ne more izživljati sama za sebe, brez ozira na druge, brez sodelovanja v okviru splošnega mednarodnega reda. V tem okviru je ona omejena, toda modra državna politika, ki ne prezre realnih dejstev in možnosti, ima dolžnost, da s prilagojevanjem dejan-, skim razmeram ustvarja vedno nova jamstva narodne svobode. Danes se v Evropi morda ustvarja nov red. Jugoslavija mora gledati stvarnosti v oči. O našem narodu nihče ne more reči, da je kdaj drugim jemal kruh in oviral njihovo blagostanje. Ničesar drugega noče, nego ostati na svojem, ne da bi jemal kaj tujega. Svoj skromni prostor na zemlji hoče ohraniti in večje želje nima, nego da je ta prostorček čim bolj na soncu. Združimo se danes bolj ko kdaj koli v svitu stare vidovdanske misli, ki je misel junaštva in svete požrtvovalnosti v obrambi svobode in narodne države. misel neporušne vere v lastno pravico in srečno bodočnost. vojsko, mornarico in letalstvo. Ker je Sovjetska Rusija izrecno izrazila željo, naj se ji obe pokrajini, kakor tudi omenjena oporišča, prepuste brez borbe, je vlada po podrobni proučitvi položaja na to pristala. Kakor kaže, bo vlada še nocoj podala ostavko, da bi dala kralju priliko, da glede na najnovejši razvoj položaja ukrene vse potrebno. V Bukarešti so se razširile govorice, da bo vlada samo preosnovana in da bodo vanjo vstopili tudi vodilni elementi Železne garde. Rim, 27. jun. br. (Štefani) Po poslednjih vesteh rimskih listov je Rumunija pristala na zahteve sovjetske vlade glede vseh teritorialnih koncesij. Italijanski listi tudi poročajo, da so se ru munski židje obrnili na sovjetsko poslaništvo v Bukarešti in ga prosili, naj jih zaščiti spričo položaja, ki je zanje nastal na osnovi najnovejših nrotiži-dovskih ukrepov rumunske vlade. Bukarešta. 27 jun. s. (Reuter). Uradno potrjujejo, da je Sovjetska Rusija stavila rumunski vladi zahteve o od-stopitvi romunskega ozemlja. Associated Press je objavil nocoj naslednje uradno poročilo o zasedanju romunskega kronskega sveta: Kronski svet pod predsedstvom kralja Karola je vzel na znanje sovjetsko zahtevo, da naj odstopi Rumunija Sovjetski Rusiji Besarabijo in severni del Bukovine. V želji, da ohrani dobre odnošaje med Rumunijo in Sovjetsko Rusijo. je rumunska vlada prosila sovjetsko vlado, da določi kraj in imena delegatov, ki nai bi razpravljali o sovjetskih zahtevah. Sovjetske čete prekoračile mejo Bukarešta. 27. jun. s. (Reuter) Nepotrjene vesti poročajo nocoj, da so sovjetske vojne ladje že dospele v romunske luke in da so sovjetske čete prekoračile meje. Rumuni molče Bukarešta, 27. junija, b. Rumunski radio do 19.30 ni niti z besedico omenil sovjetskega ultimata rumunski vladi. Ostavka Mihalake j a Bukarešta, 27. juniia. AA. (Rador) Kralj Karol je sprejel ostavko Mihalakea na članstvo v kronskem svetu. Seja madžarske vlade Budimpešta, 27. jun. s. (Reuter). Madžarska vlada se je sestala k seji ter razpravljala o položaju po sovjetskem ultimatu Rumuniji. Moskovska »Pravda« o položaju Moskva. 27. jun. o. (Associated Press). »Pravda« ie objavila uvodnik o splošnem mednarodnem političnem položaju, ki je vzbudil največjo pozornost v vseh političnih in diplomatskih krogih v Moskvi. Med drugim v tem uvodniku ueotavlia da ie nad polovico sveta v vojni in da se mednarodni politični položaj razvija v znamenju vedno novih in nepričakovanih iznenadenj. Tudi za Sovjetsko Rusijo se vojna nevarnost od dne do dne veča. Poleg tega se ie izvedelo, da so bili v zadnjem času izdani do vse i Sovjetski Rusiji vojaški ukrepi najširšega obsega. Posebno velia to za obmejna oodročia. Zanimivo ie nadalje, da so s 1. iuliiem uvedli v vseh tovarnah orožja in drugih vojnih potrebščin neprekinieno delo in se bo delavstvo izmenjavalo v treh posadih na dan. Odmev v Bolgariji Sofija, 27. jun. p. Vest o ultimativnih zahtevah Sovjetske Rusije do Rumunije je napravila v Sofiji izredno globok vtis, dasi se je ruska akcija v tej smeri že pričakovala. Bolgarska vlada še nI mogla zavzeti stališča do takega razvoja dogodkov v jugovzhodni Evropi in so zato vladni krogi še močno rezervirani. Sofija. 27. jun. AA (Štefani). Bolgarski zunanji minister Pooov ie sprejel ponovno italijanskega poslanika in se z njim dolgo in prisrčno pogovarjal. Vtis v Rimu Rim, 27. jun. p. Vest agencije Štefani o ruskem ultimatu Rumuniji in zahtevi po Besarablji, severni Bukovinl, Konstanci, Galacu in Braili, je objavil danes popoldne le »Lavoro fascista«, kar pa Je razumljivo, ker izidejo ostali listi šele zvečer. Razumljivo je tudi, da list Se ni objavil nikakega komentarja o tem najnovejšem senzacionalnem dogodku na Balkana. V diplomatskih krogih pripisujejo najnovejšemu razvoju dogodkov v jugovzhodni Evropi na vsak način velik pomen. Predvsem opozarjajo na kratek rok, ki je bil dovoljen rumunski vladi v premislek, čeprav so se že nekaj dni pojavljali v Rimu iz raznih virov glasovi, ki so napovedovali odločno akcijo Sovjetske Rusije v smeri proti Rumuniji. Računati je treba s tem, da najnovejša ruska akcija ne bo povzročila nikakih sprememb v odnošajih med Sovjetsko Rusijo ter Italijo in Nemčijo. Rumunija ne spada neposredno v italijansko interesno področje v tem sektorju Evrope. Umik angleških vlačilcev z Dunava Carigrad, 27. jun. br. (Štefani). Angleški in francoski vlačilci, ki iih ie imela na razpolago Rumunija za plovbo na Dunavu. so se umaknili z reke in odplnli pro. s Carigradu. Zaradi tega ie pričakovati, da bodo nastale nove težave v prometu med Rumuniio in Nemčijo po Dunavu. Skladkowski pobegnil Bukarešta, 27. junija. AA (DNB' Bivši poljski ministrski predsednik Skladk wski. ki ie bil z več drusinr bivšimi E>olis':imi ministri interniran v Herkulovem zdravilišču. je dobil pred dvema dnevem" dovoljenje. da odpotuje v Bukarešto zaradi popravila svojih zob. Z nekii soremlieval-ci ie Skladkovvski odpotoval in ie od tistega trenutka izginil. Rumunske oblasti poizvedujejo za njim. Vojaška rezerviranrtst Turčl|e Carigrad. 27. jun AA. (DNBi Med sejo v parlamentu ie predsednik vlade R r"ik Saidam izjavil, da vstop Italije v voino ni povzročil nobene izDremembe v turškem stališču Turška vlada ie ncv: noioža podrobno proučila in ie sporoči'a mer dai-nim silam, da se v skladu z drugim protokolom pakta, ki ie bil pedpisan v Ankari, ne čuti prisiljeno, da bi stonila v voino. dokler Turčija ne bo napadena Voiaška rezerviranost Turčije ni naoerjena proti nikomur, temveč je potrebna zaradi ohranitve miru. Sovjetska delegasija v Berlinu Berlin, 27. junija AA (DNB). Zaradi pogajanj, ki bodo v zvezi s sklenitvijo nem-ško-sovjetskega obmejnega sporazuma, sta prispela v Berlin šef oddelka za zapadno Evropo v komisariatu za zunanje zadeve Aleksandrov in polkovnik Leontijev Na postaji sta sovjetsko delegacijo sprejela v imenu nemškega zunanjega min-stra poslanik v. Saucken in sovjetski^ veleposlanik Skvarčev Sovjetiz**dja Kovno, 27. junija AA. (DNB). Z ukazom notranjega ministra bodo v vsej Litvi vpeljali delavsko milico, ki bo imela nakgo v sodelovanju z vladnimi krogi skrbeti za javni red Milica bo položila prisego in bo prav tako kakor tudi policija oborožena. Riga. 27. junija A A (DNB). Po ukazu nove vlade se bodo ustanovili v vseh obrtniških podjetjih delavski odbori. Vlada je ukazala, da se razpuste vse trgovske in industrijske zbornice ter zbornice za književnost in umetnost Zaradi okrepitve policije so sestavljeni neuniformirani pomožni policijski oddelki. Kovno, 27 junija. AA. (DNB). Odlok o izročitvi orožja velja tud: za aktivne in pasivne člane zaščitne zveze. Ta zveza ima okoli 40.000 članov vojaške obrambne organizacije v Litvi. Riga, 27 junija. AA. (DNB). Letonski vojni minister je priredil banket na čast poveljniku sovjetskih čet na Letonskem. V zdravicah, ki so bile izmenjane, je bilo poudarjeno prijateljstvo ired narodi Sovjetske zveze in letonskun narodom kakor tudi bratstvo orožja med sovjetsko in leton-sko vojsko. Drobiž iz Amerike New York, 27. junija, br. (Štefani) V finančnem ministrstvu so pripravili načrt, po katerem si bodo Zedinjene države v najkrajšem času nabavile zadostne zaloge vseh sirovin, ki se ne pridobivajo doma. Predvsem velja to za mangan, gumo, nikelj, živo srebro in druge kovine. V to svrho naj bi se določili kredit v znesku 250 milijonov. Filadelfija, 27. junija, o. (United Press) Konvent republikanske stranke je davi sprejel nov program stranke, po katerem morajo Zedinjene države ostati izven vojne, odločno in naglo pripraviti se na obrambo kontinenta in vztrajati pri Monoeovi doktrini. Konvent je določil tudi kandidate za predsedniške volitve. Kot republikanski kandidat za predsednika bo nastopil pri novembrskih volitvah glavni državni tožilec Davey, za podpredsednika bodo iz vrst republikancev kandidati Ganet, Taft ki Wilkea. PETAIN O ZLOMU FRANCIJE Usodna samo>ptevara o pogojih za zmago — Milijoni beguncev — Premirje ni pogazilo francoske časti — Težko delo obnove Bordeaux, 27. junija. AA. (Havas) Predsednik vlade maršal Petain je imel snoči ob 21.30 po radiu naslednji tovor: »Francozi v Franciji in Francozi v pre-komorskih posestvih! Danes zvečer se obračam na vas z namenom, da vam pojasnim razloge, zaradi katerih je bilo sklenjeno premirje. Premirje z Nemčijo je bilo sklenjeno pred tremi dnevi, z Italijo pa včeraj. Prvo, kar je treba najprej poudariti, je tista, velika samoprevara Francije in njenih zaveznikov o lastni oboroženi sili, kakor tudi o učinkovitosti gospodarskega orožja ter gesel o svobodi, miru, blokadi in bogastvu, s katerim bi mogli razpolagati. Niti danes, niti včeraj ni bilo mogoče dobiti vojne z zlatom in surovinami. Vsaka zmaga je odvisna od vojaških efektivov, od vojnega materiala in od pogojev, pod katerimi se vse to izkorišča. Dogodki so dokazali, da je bila Nemčija v tem pogledu v maju 194« mnogi močnejša in da smo mogli proti njej, k« se je, bitka začela, postaviti edino besede hrabritve in besede upanja. Bitka v Flandriji se je končala s kapitulacijo belgijske vojske in z obkolitvijo angleških in francoskih divizij. Francoske in angleške divizije so se hrabro borile. Bile so sestavljene iz naših najboljših enot. Navzlic njihovim naporom domovine ni bilo mogoče rešiti, temveč je bilo treba celo večino teh divizij prepustiti usodi. Nato je prišla bitka na Aisni in Sommi. Da bi obdržali to bojno črto. se je 60 francoskih divizij brez vsake utrjene postojanke in tako rekoč brez tankov in oklopnih avtomobilov borilo proti 150 nemškim pehotnim divizijam in proti 11 nemšVim nk'npnim divizijam. Sovražnik je v nekaj dneh prebil naše dispozitive, raztrgal naše e-'te na štiri de'e in zasedel prerejšen del našp države. Ze tedaj Je Nemčija dobila vojno. Tedaj je stopila v vojno proti Franciji tud: Italija. V isti čas pade tudi poplava beguncev. Njihovo število je ogromno. 10 milijonov Francozov in poldrug milijon Belgijcev. Vsi ti so hiteli v naše zaledje v neredu in nepopisnem trpljenju. Začenši s 15. t. m. je sovražnik prestopil Loiro in začel napadati ostanek Francije. Spričo takih težav je moral odpor naših čet prenehati. Francoska vlada je bila pred naslednjo izbiro: da ostane, kjer je, ali pa gre v kolonije. Vlada je sklenila, da bo ostala v Franciji, da ohrani enotnost našega naroda in da stopi v stike s sovražnikom. Smatrala je za dolžnost, dobiti sprejemljivo premirje in je zato pri sovražniku apelirala v duhu časti in razuma. Premirje je bilo sklenjeno, borba je prenehala. Na dar narodne žalosti so moje misli posvečene v prvi vrsti vsem onim, ki so padii v tej vojni. Njihova požrtvovalnost s? visoko dviga nad neomadeževano zastavo Francije. Oni bodo ostali zapisani v naš; . dušah in srcih. Ka - se tiče pogojev premirja, ki smo jih podpisali, pa so naslednji: Večina našega ozemlja bo začasno zasedena v severnih pokrajinah in na zapadu vse od Ženevskega jezera do Toursa in od tam vzdolž morske obale do Pirenejev. Tukaj bo Nemčija imela svoje posadke. Naše armade bodo demobilizirane, naš vojni material in naše utrdbe bodo izročene, naša mornarica pa bo razorožena v naših pristaniščih. V Sredozemskem morju bodo pomorska oporišča demilitarizirana. Naša čast je rešena. Nihče ne bo izkoristili naših letal in naše mornarice. Ohranili smo potrebne teritorialne in pomorske enote za ohranitev reda v sami Franciji in v naših kolonijah. Francoska vlada ostane v Franciji. Pripovedujem vam vse to zato, da bi poučil nekaj napačno poučenih Francozov, ki so malo vedeli o pogojih naše borbe. Jaz ne dvigam svoje osebnosti nad ideale Francije, temveč skrbim zanjo, kakor se brigam tudi za naše kolonije. S sklenjenim premirjem ostanejo še naprej veljavne zveze med Francijo in njenimi kolonijami. Francija ima pravico računati na lojalnost. Naše napore moramo sedaj obrniti v bodočnost. Vi se boste kmalu vsi vrnili k svojim ognjiščem. Nekateri bodo morali na novo graditi. Trpeli ste in mnogi bodo morali izmed vas še trpeti. Marsikdo bo težko našel svoj dom in novo delo. Naše življenje bo težko. Jaz nisem tisti, ki vam bi sedanje stanje lažno prikazoval. Vi sami veste, kakšne grozote prinaša vojna, država pa ostane in ona vam bo pomagala. Vsak del Francije bo treba znova obdelati, da bo rodil nov sad. Ne zanašajte se na pre tirane upe. Država vam bo mogla dati samo to, kar sprejema. Računajte sami nase, kar se pa tiče bodočnosti, računajte na vaše otroke, ki jih boste morali vzgajati. Pokažite svetu, da imamo nalogo obnoviti Francijo in pokažite nasprotniku, da imate tudi vi svoje dostojanstvo. Naš poraz je nastal zaradi naše slabosti in popustljivosti. Duh uživanja je uničil to, kar je zgradil duh požrtvovalnosti. Pozivam vas. da krepko primete za delo za nov moralni preporod, ki je prva naša naloga. Francozi bodo to storili in prepričan sem, da boste doživeli, kako bo iz vaše požrtvovalnosti in vaše marljivosti vstala no^a Francija.« Posveti v Bordeanigf! Bordeaux, 27. jun. AA. (Havas). Francoska vlada je razpravi i al a o nujnih problemih, ki so nastali po prekinitvi sovražnosti. Sklepi bodo v kratkem izdani. Narodni predstavniki so izrazili željo, da se ustanovi ministrstvo za demobilizaciio. kar bo vlada vzela v razpravo. Senatorji in narodni poslanci so imeli ponovno sejo. na kateri so razpravljali o problemu beguncev, industrijski demobili-zaciji in organizaciji dela. Minister Mar-quet je podal prisotnim pojasnila o nekaterih pogojih premirja. Navzoč ni narodni poslanci so izglasovali spomenico, s katero ponovno izražajo zaupanje vladi Petaina. Včerajšnjim ceremonijam v tukajšnji katedrali kakor tudi pred spomenikom padlih v svetovni vojni so prisostvovali { poleg predsednika republike Lebruna in I njegove gospe tudi maršal Petain s člani • vlade, predsednik s^nafta Jeannenev. pred- j sednik skupščine Herriot. bivši predsednik ' vlade Paul Reynaud. senatorji in narodni poslanci kakor tudi člani diplomatskega zbora. P&ročllo generala Huntzingerja Bordeaux, 27. jun. AA. (Havas). Včeraj med 15. in 18. uro je bila seja ministrskega sveta, ki i i ie predsedoval oredsednik republike Albert Lebrun. Poročilo, ki je bilo izdano po seji, pravi, da ie ministrski svet sprejel zastopstvo za premirje pod predsedstvom predsednika generaJa Huntzingerja. General Huntzinger ie pridal obširno poročilo vladi o izpolnitvi svoie naloge pri sklepanju premirja med Francijo in Nemčijo na eni ter Francijo in Italijo na drugi strani. Veleposlanik Leon Noel ie izpopolnil pomembno prročilo generala Huntzingerja z nekaterimi podrobnostmi. Predsednik republike se je ganj~n zahvalil v imenu vlade delegaciji in ii čes'Jt?l k njenemu žalostnemu, toda koristnemu delu. S posebnim odlokom ie ustanovljen generalni komisariat za narodno obnovo. Ta komisariat, ki mu stoji na čelu general Doumand. .ima nalogo spraviti v red celotni promet, da bi se moglo prebivalstvo vrniti v svoje domove in da bi se zagotovila sredstva za proizvodnjo. Minister za kmetijstvo in preskrbo ie predložil v podpis odloke, ki se nanašajo na racioniranje hrane v Bordeauxu. Preselitev diplomatov v Biarritz Bordeaux 27. junija. AA (Havas). Diplomatski predstavniki pri francoski vladi so imeli včeraj konferenco, na kateri so sklenili, da bodo bivali v Biarritzu toliko časa, dokler ne bo francoska vlada izbrala novega svojega sedeža. Francija v Londonu brez veleposlanika London, 27. junija. AA. (Reuter) Diplomatski urednik agencije Reuter je zvedel, da je francoski veleposlanik v Londonu Corbin odstopil, ker je pristaš še nadaljnjega britansko-francoskega sodelovanja. Po vesteh iz Bordeauxa je francoski zunanji minister izjavil, da za sedaj ne bo postavljen nov francoski veleposlanik v Londonu, posle francoskega veleposlaništva bo vodil svetnik Cambon. Reynaud in londonski odbor Bordeaux, 27. jun. br. (Štefani). Bivši ministrski predsednik Paul Revnaud se je včeraj še mudil v Bordeauxu. Ameriškim novinarjem je glede na iziave. ki iih ie podal general de Gaulle v londonskem radiu o njegovem sodelovanju v francoskem narodnem odboru v Londonu, izjavil, da so neresnične vesti, po katerih nai bi bil že zapustil Francijo in pristal na sodelovanje v londonskem odboru. Odtujevanje med Londonom in Eordeauxom London, 27. junija z Po povratku angleškega veleposlanika v Franciji Campbella objavlja »Times« daljše poročilo o zadnjih dogodkih v Bordeauxu pred njegovim odhodom v London »Times« poroča, da Campbellu sploh ni bilo mogoče dobiti stikov s člani Petainove vlade, v kolikor pa je priseli z njiimi vendarle v stik, so bili popolnoma nedostopni za vsako razpravo glede odnošajev Francije do Anglije Pov-[ sod je slišal Campbell le očitke na naslov Anglije, češ da ni dala obljubljene pomoči ter da se sedaj ne da nič več storiti, ker je Petain trdno odločen preprečiti nadaljnje prelivanje krvi. List zaključuje z opozorilom, da mora biti Anglija pripravljena še na razna presenečenja s strani Francije. Omejitve v porabi živil v Franciji Bordeau.v, 27. junija. AA. (Havas) Vlada je izdala več ukrepov za ureditev porabe glavnih življenskih potrebščin in odloke. ki imajo namen preprečiti navijanje cen. Krušna moka se bo snn-Ia mešati s krompirjevo. V okrožjih, kjer ni dovolj mlečnih izdelkov, bodo oblasti potrošnjo uredile tako, da bodo prišli v prvi vrsti v poštev otroci in starci. Po hotelih in restavracijah bo v bodoče prepovedano ser-virati surovo maslo in sveže mleko. Prav tako je prepovedana proizvodnja slaščic in bonbonov. Da bi se preprečilo navijanje cen, je vlada sklenila poostriti kazni za tiste, ki bi navijali cene pri prodaji na debelo. V primeri težkih kršitev teh določb bodo oblasti smele zapreti dotične trgovine ali industrijska podjetja. Usoda francoske vojne mornarice Basel, 27 junija, z. »Basler Nachrichten« jwročajo iz Londona, da je položaj francoske vojne mornarice še vedno zagoneten. Iz izjav, ki jih je dal Churchill sc vidi, da se za kulisami nekaj plete. Nekoliko bolj jasno se je izrazil podtajnik admiralitete v lordski zbornici, ko je izjavil, da bo angleška vlada poskrbela za to, da francoska vojna mornarica ne pride v roke sovražnika. Naglasil je tudi da Anglija ne bo oklevala in se ne bo plašila nikakc akcije, da to prepreči. čast francoske vojske Bern, 27. junija. AA. (Štefani). Časopisje poudarja, da pogoji za premirje, ki sta jih stavili Nemčija in Italija Franciji, dokazujejo, da sta državi osi hoteli ohraniti čast francoske vojske, švicarski listi posebno poudarjajo, da Italija z vsemi svojimi silami z ramo ob rami sodeluje z Nemčijo v boju proti Angliji. Premirje 1918 in 1940 Berlin, 27. junija. A A. (DNB). Nemški tisk se še naprej bavi s sklenjenim premirjem in s položajem, ki je nastal po premirju. »Deutsche diplomatisch politisehe Korrespondenz« poudarja viteško vedenje sil osi proti poraženemu sovražniku. Članek pravi: »Merodajni krogi v Franciji niso proglašali obrambne vojske, temveč so poudarjali potrebo, da se uniči nemški narod.« Nato govori list o položaju, ki je nastal v Nemčiji po premirju leta 1918, ko se je trpljenje nemškega naroda po štiriletni vojni samo povečalo. Tudi takrat so sovražniki Nemčije hoteli uničiti nemški narod, pa so se prevarili. Nemškega naroda ni mogoče uničiti. Vlastodržci Velike Britanije še sedaj mislijo, da bodo uničili nacionalno socialistično Nemčijo in fašistično Italijo. Britanski poilitiki bi radi zapeljali francoski narod v nadaljnjo borbo proti Nemčiji. Nemčija daje francoskemu narodu priložnost, da dokaže svojo razumnost in lojalnost. c. Važne izjave novinarjem v Zagrebu — Posvetovanje s hrvatskimi voditelji v Vukovi gorici Zagreb, 27. junija, o. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in minister brez portfelja dr. Konstantinovič sta davi prispela v Zagreb, od koder pa sta v družbi bana dr. Šubašiča in finančnega ministra dr. Šuteja takoj nadaljevala svojo pot v Vukovo gorico pri Kar-lovcu. Tam so jih na posestvu hrvatskega bana JjC pričakovali podpredsednik vlade ^r. Maček ter senatorja dr. Krnjevic in inž. Košutič. V rergovoi^i z novinarji je predsednik vlade podal pomembne izj :ve. Na vprašanje, ali se tudi pri nas kaj misli na ukicpe, ki bodo postali aktualni glede na nove smeri, v katerih se giba življenje v Eviopi v najnovejšem času, je dejal: »Tako kakor doslej gotovo ne more iti naprej. Življenje zahteva nekaj drugega, boljšega in lepšega. Predvsem morajo biti zadovoljni široki sloji naroda, delovni svet v mestih in na vasi. Reforme jim morajo zagotoviti boljše življenje 'n vsaj približno ugoditi njihovim osnovnim življenjskim pogojem. Sedanje mednarodne prilike so toliko spremenile v«s red, ves gospodarski sistem. načela ir. doktrine, da se morajo docela prirodno tudi pri nas vse stare teorije in prejšnji pogledi na življenje temeljno izpremrniti. To bodo naloge in prizadevanja vlade pri njenem bodočem dehi.«s Končno ie še dejal, da so se danes sestali v Vukovi gorici, da bi se spomnili na delo. ki so ga pričeli pred letom dni. Dejansko sta se točno pred letom dni Cvetkovič in dr. Maček sestala v Vukovi gorici. Ministrski predsednik je še naglasil, da se je v Vukovi gorici pričeto delo uspešno in srečno dovršilo in da je to delo dobilo spričo današnjih prilik še prav poseben pomen. Vojna v Sredozemlju Silni letalski napadi na Malto, S o 11 um ob egiptski meji in angleška vzletišča v Afriki sija ©h Balkanu Besarabija fest jabolko spora — Važssost novih ruskih postojank — Kaj porečeta Rumunija in Bolgarija Ljubljana, 27. junija Nepričakovano naglo se je Rusija odločila, da v vsem obsegu sproži besarabsko vprašanje ter si spričo razvoja dogodkov v zvezi s sedanjo vojno poišče zavarovanja na p9dročju svojih neposrednih interesov, to pot ob obali črnega morja. Ta akcija se je sicer dolgo napovedovala in, lahko rečemo, tudi pričakovala, vendar se zdi, da so Rusiji posebni razlogi narekovali njeno pospešenje. Rusko zavarovanje ob črnem morju spada v nadaljevanje dosedanje ruske defenzivne, zavarovalne politike. Verjetno pa je, da tudi najnovejša akcija Moskve ne bo povzročila nesoglasij z velesilami, ki tudi poudarjajo svoje interese na evropskem jugovzhodu. Sicer pa nam bo po prvih reakcijah na to novo rusko potezo kmalu mogoče dobiti jasnejšo sliko o tem pomembnem dogodku, ki je vzbudil največjo pozornost v trenutku, ko so bile oči Evrope obrnjene predvsem na evropski zapad in na položaj, ki je tam nastal ob premirju med Francijo na eni ter Nemčijo in Italijo na drugI strani. Ruski ultimat Rumuniji glede Besarabi-je v toliko ni prišel nepričakovano, v kolikor je bilo to vprašanje že ves povojni čas, jabolko spora med obema sosedama. Besarabija je v zgodovini večkrat menjala svoje lastnike. Leta 1812 je bila v bukare-škem miru prisejena Rusiji. Po krimski vojni je od leta 1956 do 1878 pripadala Rumuniji, nato spet Rusiji. Spomladi leta 1918 jo je zasedla Rumunija, ki je izrabila notranje homatije v Rusiji. Vrhovni zavezniški svet v Parizu je 27. oktobra 1920 prisodil Besarabijo Rum.".:1.ji, česar pa Rusija nikdar ni priznala. Zaradi ureditve besarabskega vprašanja sta Rusija in Rumunija večkrat začeli pogajanja, tako na primer leta 1921 in 1924, vendar vedno brez uspeha. Obe sta se pri tem sklicevali na narodno načelo. V dobi, ko je Rusija po vstopu v Društvo narodov leta 1934, vodila v Evropi politiko statusa quo, je bilo besarabsko vprašanje mrtvo. Razvoj dogodkom iaaskeg^ leta pa ga je spet oživfel in letos v marcu je predsednik sveta ljudskih komisarjev in zunanji minister Molotov v svojem govoru pred s^jetskim vrhovnim svetom to vprašanje izrecno omenil kot sporno vprašanje med obema državama, ne da bi bil pri tem postavil zahteve proti Rumuniji. Današnja? popoldanska poročila o ruskem ultimatu Rumuniji niso bila še jasna glede pravega obsega ruskih zahtev. Že iz njih pa je bilo razvidno, da postavlja Ru- sija med svoje zahteve tudi zahtevo po Bukovim, Besarabiji sosedno deželo na seve-rozapadu Rumunije. Večerna poročila iz Nevv Yorka in Londona, ki pravijo, da je rumunska vlada dar.es popoldne, pet ur pred potekom uitimativnega roka, prista-la na vse ruske zahteve, pa pravijo, da je Rusija šla v svojih zahtevali se dalje. Razen Besa'»bije in Bukovine je zahtevala tudi uporabo nekaterih važnih pomorskih in rečnih oparišč, in sicer Konstanre ob Črnem morju ter Galaca in Br^ile ob spodnjem teku Dunava. Te zahteve kažejo, da se je Rusija hotela zavarovati ne le na kopnem preti Rumuniji, temveč v vsem čr-r.omorskem rumunskem pasu, vključno z j nadzorstvom plovbe na Dunavo. Ob tem preokretu v položaju Rumunije bo sedaj zanimivo zasledovati ne le reakcijo velesil, temveč tudi dveh drugih držav, ki sta prav v zadnjem času tako oči-to manifestirali svoje rev izionistične aspi-racije nasproti Rumuniji, to je Madžarske in Bolgarije. Ker se nam zdi malo verjetno, da bi Rusija r.e bila postopala po poprejšnjem sporazumu z Nemčijo, ni pričakovati, da bi moglo to povzročiti večje pretresljaje na evropskem jugovzhodu. Postopanje Rumunije nam v ostalem to potrjuje. Rim, 27. jun. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je opoldne objavilo naslednje vojno poročilo: Skupine naših vojnih letal so znova napadle Malto ter so z uničujočim učinkom bombardirale letalske in mornariške naprave na otoku. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila v svoja oporišča. V severni Afriki so italijanska letala ponovno bombardirala sovražna vojna skladišča in motorizirane sile. Tudi s teb poletov so se vsa letala vrnila. Italijanske vojne ladje so z velikim učinkom obstreljevale angleško pomorsko oporišče v Sollumu ob egiptski meji. Sovražna letala so napadla Masauo in Asab, vendar niso dosegla nikakega uspeha. Kairo, 27. jun. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so italijanski bombniki izvedli včeraj do večera 5 bombnih napadov na Malto. Po podatkih uradnega komunikeja je bilo ubitih pri tem 12 oseb in mnogo drugih ranjenih. Zasebna poročila pravijo, da so italijanska letala pri teh napadih vrgla skupno 70 bomb Letala so napadala v skupinah po 5 do 7 letal. Ker zaradi močne protile-talsl j obrambe letala niso mogla dospeti d.» vojaških objektov, so vrsla več bomb na delavske nasebilne na Malti. Število smrtnih žrtev napada se je sedaj povišalo na 23. Italijanski sunek ob angleški Somaliji Kairo, 27. junija s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja, da je včeraj močan oddelek italijanske vojske, podprt od tankov, napadel angleško obmejno postojanke v Angleški Somaliji ob abesinski meji Mala angleška posadka, sestoječa iz domačega policijskega oddelka pod vodstvom angleškega častnika, se je štiri ure uspešno zoperstavljala napadu, nato pa se je brez vsake izgube umaknila. Iz Najrobija javljajo, da so iz Kenije prodrii angleški izvidniški oddelki 30 km v italijansko Somalijo, ne da bi zadeli na odpor. Iz Abesinije prihajajo v Kenijo mnogi abesinski begunci. V torek so italijanski bombniki bombardirali neko mesto v bližini Rudolfovega jezera v Keniji, ne da bi povzročili škodo. 4kcl je angleških letal Kairo, 27. junija s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so včeraj zgodaj zjutraj angleški bombniki napadli italijansko vojaško letališče v Guri v Abesiniji. Zadetih je bilo več hangarjev in delavnic Angleške bombnike je napadla skupina italijanskih lovskih letal. Po polurni borbi je bilo eno izmed italijanskih letal sestreljeno, drugo pa težko poškodovano Vsa angleška letala so se vrnila s tega poleta Bombniki tipa Blenheim so izvedli več napadov na letališče in bencinsko skladišče v Makaki v Eritreji. Bombe so ponovno zadele cilj. Tudi v Assabu v Eritreji so bili bombardirani vojaški objekti. Angleška letala so nadalje izvedla več izvidniških poletov. Med drugim so napadla tri bombna letala tipa Blenheim neko italijansko podmornico ter vrgla tri bombe v bližino podmornice. Uspeh napada ni znan. Oaiejstve v Italiji Rim, 27. junija. AA. (DNB) Od 1. julija dalje bo v Italiji spet ustavljena prodaja kave. čajno pecivo in sladoled se smeta od 1. julija dalje prodajati samo še oh sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Nemško vojno poroči L© Nemške čete dospele v smislu določb o premirja d^ reke Dorniere vzhodno cu Bcrdeau^a Položa! Egipta in Turčije , Carigrad. 27. junija. P. Današnji »Uius« razpravlja o razširjenju voine v vzhodni del Sredozemskega morja in izraža mnenje, da bo Egipt vsak čas oritegr.ien v voino. Spričo takega razvoia ie razumljivo. da se mora tudi Turčija do kraia pripraviti na bodoče dogodke Vojna se bliža njenim obalam Turčija oa ie v vsakem primeru trdno pripravljena odbiti sleherni napad na svoie področie. i Hitler je bU v Parizu? Berlin, 27. junija, z. «United Press« poroča, kakor zatrjuje iz zanesljivega vira, da se je kancelar Hi-tler v spremstvu generala Keitla v začetku tega tedna mudil en dan v Parizu. Ogledal si je med drugimi zanimivostmi tudi francoski vojni muzej. Prispel je z iletalom na pariško letališče Bourget, od koder je z letalom zoipct od- , potoval. | Berlin, 27. jun. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes opoldne naslednje vojno poročilo: V smislu določb o premirju so nemške čete prodrle do reke Dorniere vzhodno od Bordeauxa. Izvidniško akcijo manjših sovražnih pomorskih sil. ki so jo izvedle v noči od 24. na 25. junij na francoski obali, so nemške sile z lahkoto odbile. Neka podmornica je sporočila, da je potopila več sovražnih ladij s skupno to-nažo 35.000 ton. V noči od 25. na 26. junija so nemška bojna letala znova bombardirala pristaniške naprave kakor tudi objekte letalske industrije v Angliji. Britanska letala so tudi v pretekli noči nadaljevala s svojimi napadi na posamezne kraje v zapadni Nemčiji. Bombe na vojaških objektih niso povzročile nikake škode, pač pa je bilo ubitih in ranjenih več civilistov. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve sovražni letali, lovska letala pa še tretji aparat. Pri prehodu preko Rena dne 15. junija, pri nato sledečih probojnih bojih in pri zavzetju nekega prelaza v Vogezih se je s hrabrim osebnim nastopom odlikoval major Schiiller na čelu pehotnega polka, ki me je poveljeval. Letalski napadi na Anglijo London, 27. junija, s. (Reuter) Pri letalskih napadih, ki so jih izvedli nemški bombniki preteklo noč na Anglijo, sta bili sigurno sestreljeni dve nemški letali, ver- | jetno pa še tudi tretje. Prvo nemško leta- ; lo je sestrelilo angleško lovsko letalo tipa Hurrican ob južnovzhodni obali, kmalu po polnoči, v borbi s tremi bombniki tipa Heinckel. Drugi nemški bombnik je bil sestreljen od lovskega letala tipa Spitfire ob vzhodni obali. Obe sestreljeni letali sta padli v morje. Nemški napadi preteklo noč so se raztezali na južnovzhodno in južnozapadno Anglijo kakor tudi na Wales, na severovzhodno Anglijo ter na južnovzhodno in sever-novzhodno škotsko. Največ napadov je veljalo južnovzhodni Angliji. Nemška letala so prihajala zaporedoma v skupinah polne tri ure. Vsi napadi so veljali enemu okrožju. Vrženih je bilo mnogo visoko eksplozivnih bomb, ki pa niso povzročile mnogo škode. Po dosedanjih podatkih so zahtevali ti napadi samo eno človeško žrtev. Na južnozapadno Anglijo nemška letala niso metala bomb, pač pa so bili dani letalski alarmi. Na VVales je bilo vrženih 5 bomb, ki pa niso povzročile velike škode. Več zaporednih bombnih napadov je veljalo severovzhodni Angliji. Tu sta bili po dosedanjih podatkih ubiti dve osebi. Avdience Beograd, 27. junija. AA. Nj. Vis. knea namestnik Pavle je blagovolil sprejeti v avdienco ministra za trgovino in industrijo dr. Ivana Andresa. Kraljev namestnik ar. Radenko Stanko-vič je sprejel v avcienco ministra za telesno vzgojo Dušana Pantiča. Sprejem v železniško šolo Beograd, 27. junija, o. V šolskem letu 1940/41 bo sprejetih v prometno železniško šolo v Beogradu 70 kandidatov. Kandidati morajo biti moškega spola, naši državljani, telesno zdravi, stari 18 do 22 let, če so že opravili vojaško službo, pa največ 23 let. V poštev prihajajo le oni, ki so dovršili vsaj 7. razred realne gimnazije in ki napravijo sprejemni izpit. Prošnje je treba predložiti upravi dižavne prometno železniške šole v Beogradu najkasneje do 31. julija t. L Nove pobotnice za stanarino Beograd, 27. junija. AA. Na podlagi čl. 37 zakona o taksah je finančni minister izdal odlok, da se 1. julija letos dajo v promet nove priznunice, s katerim se ugotavlja prejem najemnine za stanovanja in lokale. Prodajne cene blokov bodo po novem 11.50, 21.50, 51.50 in 101.50 din. Dosedanje priznanice se umaknejo. Iz učiteljske službe Beograd, 27. jun. p. Premeščena sta bila učiteljica Elizabeta Rismal iz S^venske Bistrice v Dobovo v srezu brežiškem in učitelj Ivan Pečnik iz Skomaria v Svibno v krškem srezu. Vremenska napoved Zemunska: Zjasnilo se bo od zahoda proti vzhodu. Vendar bo na vzhodni polovici države prevladalo še večinoma oblačno vreme s prehodnimi nevihtami Toplina ae bo dvignila. Naši kraji in l|ud|e Obletnica smrti dr. Gregorja žerjava Včeraj je poteklo 11 let, odkar je umrl naš nepozabni voditelj dr. Gregor žerjav. Zlasti v teh težkih, nemirnih časih ves narod bridko občuti prerano izgubo moža, čitrar duh je vodil generacije napredne mla- dine skozi najusodnejše dni naše zgodovine. Kakor vsako leto, je tudi na letošnjo obletnico smrti počastila ljubljanska organizacija JNS njegov spomin. Ob 10. se je odpeljala deputaeija spominskega odbora ter sreske organizacije JNS k Sv. Križu. Grob dr. Gregorja Žerjava je bil skrbno okrašen s poletnim cvetjem, na gomili so ragorele lučke. Deputaeija je položila na grob krasen venec s trobojnico, na kateri »e blesti napis: »Velikemu Jugoslovenu — spominski odbor«. S pobožnim molkom je deputaeija počastila spomin enega največjih Jngoslovetiov. Večna slava dr. Gregorju žerjavu! Dr. Jaso Jurkovič f Ljubljana, 27. junija Davi ob polsedmih je na svojem domu ▼ Fugnerjevi ulici po krajši bolezni nenadno preminul univerzitetni profesor in dekan pravne fakultete dr. Joso Jurkovič. Pokojni profesor dr. Jurkovič se je rodil leta 1888. v Čolnarjih pri Fari na Kostel-skem. Tam je dokončal osnovno šolo, nato pa leta 1910. dovršil gimnazijo v Novem mestu. Po maturi se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju, ali gmotne razmere mu niso dovolile več ko dva semestra. Leta 1912. je vstopil v službo pri računskem oddelku deželnega odbora v Ljubljani. V Gradcu je napravil praktični izpit za računovodstvo. Že v šesti šoli je pošiljal leposlovne spise v »Domačega prijatelja« v Pragi, na Dunaju pa je napisal za »Omla-dino« par razpravic, ki so razkrile njegove talente na polju leposlovne kritike in filozofije, Tik po vojni je dosti delal v »Pisarni za zasedeno ozemlje« in postal tudi zvest sotrudnik in uvodničar »Slov. naro-da«.L. 1920. je bil imenovan za urednika tiskovnega urada pri predsedstvu pokrajinske vlade v Ljubljani. Ko je bila nato osnovana ljubljanska univerza, je bil imenovan za tajnika pravne fakultete, pozneje pa je bil v istem svojstvu premeščen na tehnično fakulteto. Istega leta se je vpisal na pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je položil diplomski izpit in kmalu nato tudi doktoriral. Januarja 1931. je bil imenovan za docenta, dve leti pozneje pa za izrednega profesorja za upravno pravo na ljubljanski univerzi. Leta 1936. je bili imenovan za rednega profesorja, v letošnjem šolskem letu pa je bil izvoljen za dekana pravne fakultete. Pokojni prof. dr. Jurkovič je bil nenavadno agilen, izredno marljiv pravni delavec. Napisal je veliko število razprav in študij 6 področja upravnega prava, ki jih je objavljal v »Arhivu za pravne i društvene muke«, v »Slovenskem pravniku«, »Ljubljanskem Zvonu« itd. Poleg upravnega pra- va se je zelo zanimal tudi za pravno filozofijo ter je poleg svojega obsežnega dela na univerzi študiral tudi čisto filozofijo. Kakor med svojim' kolegi n2 univerzi, tako je tudi pri svojih učencih in v vsej javnosti užival pokojni dr. Jurkovič nedeljene simpatije. Njegova smrt je globoko pretresla številne njegove prijatelje. Slovenska univerza je izgubila o&iličnega znanstvenika. — Pogreb bo v soboto ob 16. iz hiše žalosti, Fiignerjeva ulica 15. Bodi pokojniku ohranjen časten spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno so-! žal je. Vidovdan na Vetre-niku leta 1913 Naslednji list iz svojih spominskih zapiskov nam je poslal g. Anton Kr-žič, višji carinski kontrolor v Zagrebu, jugoslovenski dobrovoljec, ki si je na Vetreniku, na solunskem bojišču v Nidže-planini, kjer teče danes grško-jugoslovenska meja, priboril Karadjordjevo zvezdo z meči. — Uredn. Noč je minila mirno, čeprav smo bili v pripravnosti, pričakujoč neprija-teljski napad. Navadno puškarjenje in tu pa tam je počila kakšna bomba. Dani se. Lep in sončen bo dan. Vidov dan na fronti za svobodo in zedi-njenje. Grem okoli straž. Na prvi puš-' karnici je na straži Dragutin Pavlovič. Prejšnji večer se je sam javil na stra-| žo. Zakaj? Da v zarji Vidovega dne gleda vsaj od daleč proti svoji domovini, proti Šumadiji, proti zemlji, s potom in krvjo natopi jeni za svobodo. Njegove oči so bde uprte v daljino in srce mu je otožno govorilo: »Tamo daleko...« Uganil sem mu misli, molče sem se vsedel in čakal, da spregovori. Komaj se je zdržal solz. Ali to ne bi bile solze slabičeve, to bi bil brik junaka za domovino »O domovina ti si kakor zdravje»____Po njem spoznam, kaj se pravi izgubiti svobodno domovino, ki zdaj ječi pod jarmom sovražnika, poteptana in zaničevana. Ponudim mu cigareto. »Hvala, gospod podporočnik, vidim, da ste uganili moje misli, ali čas, ko jo bomo osvobodili, je blizu. Na križ so nam jo pribili. Cel narod na čelu s kraljem je nosil težki križ na albansko Golgo-to. Kralj, možje, starci, žene, otroci... Danes je Vidov dan in v nas živi vera vstajenja. Nikoli nismo obupali. Drugo leto hnmo praznovali Vidov dan v svobodni Jugoslaviji.« Odšel sem z zavestjo, da smo nepremagljivi. V bližini slišim pesem: Za zorom belom. dan da zabeli 1 stare rane kosovske isceli Oj svani, oj svani dane beli O j svani, o j svani Vidov dane. Ko poslušam to pesem — ne, saj to ni navadna pesem, to ie molitev, molitev naroda — se nehote odkrijem. O svoboda, kako si dragocena. Poklekniti bi moral človek, ko izgovori Tvoje ime! I To pesem je prinesel v četo Bosa-nec Ilija Radie. Saj je ravno na Vidov dan bosanska mladina dala duška svojemu hrepenenju po svobodi. Rekel sem jim, naj še enkrat zapojo. Kako lep je konec te pesmi: Kosovo nam svadju dalo Sloga če da ga osveti. Narednik Ilija Radič je povzel besedo: »Da, to je naša pesem. Naš narod je trpin, ne pozna valčkov, ali v srcu nosi vero in hrepenenje po svobodi. Njo bo dosegel samo z mečem in krvjo. Svoboda \-sakega naroda se piše s krvjo in kdor je ni tako napisal, je ne bo imel. Pet sto let smo za njo krvaveli. Karadjordje jo je začel pisati. Naš rod jo bo izpisal, saj nas vodijo Ka-radjordjeviči. Drugo leto na Vidov dan bodo naše slavne zastave plapolale v Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani. Sloga bo maščevala kosovske razprtije. Vsi bomo eno. ena vera bo v naših srcih: jugoslovanska.« r * - - . ' ' ' ■ ...... * • • sem dodal. »In takrat bo trdna in nepremagljiva Jugoslavija«. ★ To je bilo na Vidov dan 1918, ko so bili vsi srbski vojščaki in jugoslovenski dobrovoljci pripravljeni, da polože svoje življenje za svobodno Jugoslavijo. Danes, ko spet grme topovi in odločujejo usodo narodov, naj nas kemične formule strank ne ločijo, marveč združujejo v en sam neprobojen element. Jutri pa v št. Jernej na dirke Št. Jernej, 28. junija Kljub neprilikam časa so priprave za veliko jahalno in dirkalno konjsko športno prireditev uspele in je zagotovljena šent-jernejska dirka tudi letos, tako da naša tradicija ne bo trpela. Dirka se bo vršila v soboto, na praznik sv. Petra 'n Pavla, kakor je to običajno. Otvoritev bo ob 14. Prireditev bo trajala do poznega popoldneva, nakar bo v gozdiču poleg dirkališča veselica z godbo. Godbo na pihala bodo podpirali električni ojačevalci, ki bodo odmore krajšali z reproducirano glasbo Postavljenih bo več stojnic za pivo, tako da ne bo neprijetnega drenja in čakanja. Paviljoni bodo založeni z delikatesami pecivom, vročimi iotek je bila v zagrebškem gledališču krrtna predstava drame »Sin domovine«. v krt?ri .ie pokazal znani socialni pis.?to!j in publicist A. C-sarse ^življenjsko dramo E. Kvaternika«. kakor jo sam imenuje v podnaslovu svojega dela, ki je tik pred predstavo izšlo v knjigi in dobilo Demetrcvo nagrado. Snov, ki jo nudi življeniska drama E. Kvaternilca, hrvaškega politika, ki je vse svoje delo in na koncu tudi življenje žrtvoval borbi sa csvcbojcnjc f?-'cje hrvaške domovine izpod avstro-ogiskega jurma, je vsekako zelo vabljiva za dramatika, ker je v življenju tega zasanjanega in religioznega borca veliko dramatičnih zaplet-ljajev in tragike. Cesarec se je v svojem delu omejil predvsem na dramatiziranje resničnih dejstev. V uvodu svoji drami sam poudarja, da ni hotel napisati drame v običajnem smislu, ker bi se tako moral nujno oddaljiti kakšnim zgodovinskim dejstvom. Prav zaradi tega trpi delo na svoji literarni vrednosti, ker je v resnici le 15 slik iz Kvaternikovega življenja, nekakšna dramatizirana faktomontaža in nič več, dasi se tudi tega ni mogel dosledno držati. Razume se, da pri taki dramatizaciji zgodovine ni mogoče govoriti o kakšnem enotnem in povezanem dejanju, ki bi držalo gledalca v napetosti, na drugi strani pa ne more privesti do poudarka tistega dramatičnega viška, iz katerega se razvije tragični konec. Cesarec se je ognil zahtevam zgodovinske tragedije, ker se ji je namenoma odpovedal, zato tudi ni mogoče njegovega dela vrednotiti s stališča drama-turgije. Vsaka slika je tako rekoč celota zase, izrezek iz Kvaternikove biografije in po avtorjevi izpovedi tudi noče biti več. Avtorjevo stališče potrjuje, da je v njem že pri zametku dela zmagal zgodovinar ln biograf nad dramatikom, predstava sama pa je pokazala, da na osnovi takega nazora ni mogoče napisati resnične drame, ki mora živeti sama iz sebe, iz tistih globokih notranjih in zunanjih zapletljajev, pri katerih pa ni nujno, da se birokratsko krijejo s fotografsko sliko iz biografije ali zgodovine, poglavitno je, da so resnični po zgodovinski osnovi in njeni splošni, sociološko ugotovljeni podobi. Predstava je avtorjev nazor najbolj demontirala s tistimi mesti, kjer je bil prisiljen ustvarjati samostojno in zgodovinska dejstva oživljati z izmišljenimi, ali vendar ravno zaradi svoje literarne sile tudi resničnimi in prepričljivi prizori. Med temi je bil prav gotovo najmočnejši nastop be-rača-invalida iz Vojne krajine (7. si.), ne samo zaradi čudovito preprostih njegovih besed, ki so bile pravo nasprotje Kvaternikovega izražanja, temveč tudi zaradi tragike razmerja med ljudstvom in Kvater-nikom, ki je to ljudstvo ljubil in oboževai, se boril zanj in se žrtvoval — podobno kot dekabristi — premalo pa je poznal njegove socialne potrebe in njegov značaj. Na vse je gledal le premočrtno in le iz stališča svojega mesijanskega cilja. Ker drama nima izrazite protiigre (le malo jo nakazuje nastop kompromisarskega politika dr. Von-čine) je čutiti to premočrtnost še bolj. Osnova za tragedijo pa je podana najbolj v 14. sliki, ko bivši Kvaternikovi vstaši sami ubijejo Kvaternika in njegove prijatelje. Predstavo je nabito polno gledališče sprejelo z velikimi simpatijami in priznanjem, s katerim ni štedilo niti med igranjem. Delo je mojstrski zrežiral dr. Ga-vella, za lepo, realistično nakazano insce-nacijo pa je poskrbel prof. Lj. Babič. Nastopil je skoraj ves ansambl in pod veščo režiserjevo roko so se odlikovali vsi igralci, pri katerih je bila čutiti globoka ljubezen do domačega dela in pieteta do tragične usode E. Kvaternika, ki ga Je igral T. Strozzi. Med igralci so se poleg nosite-lja še prav posebej odlikovali naša rojakinja V. Podgorska, ki je ob skromnem in ne vedno hvaležnem tekstu ustvarila živo podobo Kvaternikove žene, Dujšin kot Starčevič, Afrič kot Rakijaš, Maričič kot Vončina itd. Kljub navedenim nedostatkom je delo doseglo prav lep uspeh zaradi avtorjeve iskrene literarne prizadevnosti ln ljubezni do zgodovinske resnice kakor tud» zaradi avtorjevih simpatij do revolucio- * ■ Sobotna številka ..Jutra" bo izšla v povečanem obsegu in bo bogato nadomestila nedeljsko številko, ki zaradi dvojnega praznika ne bo izšla. Oglase za sobotno kot nedeljsko številko »Jutra« sprejemamo še DANES, nakar opozarjamo cenjene naročnike inseratov in malih i KINO MATICA, .. _ _ . HOTE IL IM PERI A\IL Ljubavna drama lepe Poljakinje in avstrijskega huzarskega oficirja. _ ■nnou s prvo krasotlco !SO M1KANDO. Originalni zbor donskih kozakov. Dejanje se odigrava v vrtincu evropske špijonaže. snm oglasov. »J U T R O«. e nesli Slavni operni tenorist TITO SCHIPA in francoska lepotica MIREILLE BALIN — v krasnem filmu močne, pretresljive vsebine, čarobnega petja, lepih arij in pesmi. Danes premiera! Predstave ob 16., 19. in 21. 0GNJENA ZEMLJA (TORKE DE FEU) KINO UNION, tel. 22-21 Junakom—borcem Pozdravljene gore, pozdravljeni hribi, kier so to kresno noč goreli kresovi! Pred tisoč petsto leti so se nad vami dvigali plameni, katere so prižigali naši pradedje Svantovidu, bogu sonca, luči in svetlobe. Prižigali so jih. ko se je bližal so-vrag, da podjarmi našo kri. naš rod, besedo :r gls.° Kresovi žsre skozi naše šentjan-ske noči in vežejo davnino s sodobnostjo, ki gre v bodočnost. Od kresov do kresov je strnjena črta Samove zamisli, naših svetih bratov Cirila in Metoda, kralja Oto-karja do Petra, Aleksandra in njegove oporoke. V središču slovenskega ozemlja je bilo žarišče naroda v katerem je živela slovanska bitnost, naši knezi, naša pravda, pravica in resnica. To je bila doba veličine naroda, izraz kulture in pojmovanja o našem življenju, zato je narod preživel vse viharje. Plamen kresov ga je vodil in mu kazal pot in Samova zamisel ni umrla. Z lepoto zemlje in veličino gora, kjer ji je bila zibelka, je živela in šla skozi temno noč in skozi svitanje v zoro in v jasni dan. Samo duh živi in se dviga iq gre skozi plamene, ki družijo mladi rod Skozi stoletja je narod plačeval z zemljo in krvjo in tlačanil, a njegovo srce ni zgrešilo upanja in pričakovanja. Prišla je cloba duhovnega preporoda, vstajenje in življenje. Na šentdanijelski gori so zagoreli kresovi in oživela je mrtva straža. Na Vstanite vi vsi, ki ste v teh težkih tisoč letih prihajali na svet, trpeli in se borili za staro pravdo, — pridite vi vsi, borci in mučeniki za svobodo od Grobniškega polja do Dobru-dže, — pridite, združite se z nami, ta dan, da vas bomo čutili po Župančičevih besedah: »Mi gremo naprej!« , Mara J. Tavčarjeva Samo še danes ob 16., 19., 21. POD HIPNOZO Napeta in misteriozna filmska drama KINO SLOGA, tel. 27-30 % JUTRI PREMIERA izvrstne ljubavne irrnf fcJA f ¥ f T 15 f% komedije po istoimenskem gled. komadu od i £ D I il A L(| UllU Charlott? Rissmann. Luize 1'lrich, Viktor de Ko\va, Heinrich George. Film, ki bo navdušil številne oboževatelje mlade in nadarjene filmske umetnice Luize Ulrichove, film, ki ga bodo gledali vsi z zadovoljstvom, čeravno skozi solze in smeh! Predstave jutri na praznik ter v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri * Kneginja Olga °bisKuje heograjsK© bolnišnice. Te dni je nj. Vis. kneginja Ol- ! ga obiskala glavno vojno bolnico v Beo- ! gradu in se v njej zadržala skoraj dve uri. ! Sprejel jo je vojni minister Nedič s sani- . tetnim generalom dr. Ruvidičem in jo po- | vedel po vseh oddelkih. Naslednji dan je j kneginja Olga obiskala splošno bolnišnico, ; kjer jo je sprejel minister dr. Srdjan Bu- J elementarno doživetje, ki se kvalitativno razlikuje od vsega ostalega v psihologiji doslej znanega človeškega čustvovanja in da tvori v tej svoji elementarnosti duše-slovno osnovo tudi za pravo domovinsko izživljanje in loči to izživljanje človeka tudi od njegovega nacionalnega razvoja in dela. S to originalno disertacijo je g. prof. Jurkovič podal prvi poizkus čiste analitične psihologije ali prave fenomenologi je patriotskega doživljanja. Na podlagi moderne psihologije je disertacija prinesla novo, moderno in neposredno razumevanje same narave patriotskega Čustvovanja. Z z . tekočo kremo - zanesljivo brez opeklin in pegi Depot PA RF UMERI J A .-VENUS«, Tyrševa c. 9 disavljevič s šefi zdravniki in ji razkazal najvažnejše oddelke. Dalje časa se je kneginja pomudila zlasti v otroškem in ortopedskem oddelku. Pregledala je instrumente, operacijske dvorane in bolniške sobe, kjer se je razgovarjala z. bolniki. * Danes ban dravske banovine dr. Marko Natlačen ne bo sprejemal strank. * Službeni list dravske banovine prinaša v 52. številki od 29. junija: uredbo o odkupu domače ovčje volne; tolmačenje o zanimanjem pričakujemo publikacijo tega znanstvenega dela, ki obravnava zelo zanimivo in aktualno snov. * Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Bogdan Drnovšek iz Sevnice. Avgust P 1 a j h z Jesenic in Majnhard Veberič iz Maribora. Čestitamo! C repe de Chine, rožast DIN 29 Crepe Marocain, rožast. DIN 36 Kreton Indanthren . . Din lj Ostanki polovična cena Grobniškem polju počivajo kosti junakov, Samova senca lebdi nad njimi v spomin in opomin od zaroda do zaroda. Od mrtvih do živih drže vezi Ob popuščanju in okrnitvi zemlje je narod jeklenel in rasla je odporna sila junakov. Iz borb so vstajali in iz vsake kaplje krvi se je rodil nov junak, seme tisočerih grobov. V kresni noči je šel kum Stojan pred knežji prestol. Nemi kamen je govoril: »Pravdo obrani vdove domovine!« Oktobrskega popoldne je bila oporoka zapečatena s srčno krvjo. Srca milijonov so zaplakala z vdovo domovino in roke milijonov so se dvignile v prisego in potrdilo oporoki. Kje so meje prisege? Meja ni! Od grobov davnih pradedov do Kosova, albanske Golgote in Dobrudže segajo do žive straže Vidovega dne. slepe mil" se\proy z slabovidnimi očmi Hj skazi iivijsnjr Zato raje nosite tako1 očala od pobiranju prispevka od briketov iz kamenja, premoga in koksa; odločbe občnih sej državnega sveta; in razne objave iz »Službenih no vin«. * Doktorski izpit. Včeraj, 27. t. m., na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je naredil izpit za doktorja filozofije g. Ljuba D. Jurkovič, profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani, in sicer na podlagi inauguralne disertacije »Psihologija patriotskega čustvovanja«. S to disertacijo je postavil tezo, da je patriotsko čustvo drogirio.E 1 LJUBLJANA .MARIBOR KflNC * Izjemna pripustitev k popravnim izpitom. Kraljevska banska uprava, prosvetni oddelek, objavlja, da ie minister prosvete odredil; Izjemno smeio ooravliati popravni izpit iz zadevnih predmetov v avgustu t. L vsi učenci, ki so pri višjem tečajnem ali pri učiteljskem diplomskem izpitu v juniju t. 1. dobili v rezultatu dve slabi oceni. Dalje smejo 29. in 30. junija t. L opravljati ustni izpit iz vseh zadevnih predmetov oni učenci, ki so v juniju t. 1. na pismenem delu višjega tečajnega ali učiteljskega diplomatskega izpita dobili dve slabi oceni. BRAMORJE m VOLUHARJE uniči preizkušeno sredstvo Bramorin. Navodila v drogeriji Kane, Ljubljana, židovska 1 * V splošno bolnišnico v Ljubljani se iz res utemeljenih razlogov sprejema in v njej oskrbujejo le bolniki, katerim je zdravljenje v tej bolnišnici brezpogoj-n o potrebno. Ljudje v okolišu drugih javnih bolnišnic se v svojo korist opozarjajo, Obnovite naročnino za drugo polletje! Cenjene naročnike, ki prejemajo list po pošti, opozarjamo na položnice, ki so jih z listom prejeli ter jih prosimo, da vplačajo ustrezajoče zneske zaradi poslovnega reda takoj prve dni julija. Oni, ki so doslej plačevali naročnino za Četrt ali pol leta vnaprej, naj se blagovolijo te lepo navade držati, ker nam tako olajšajo delo in prihranijo mnogo stroškov. Kdor pa ima naročnino že vnaprej plačano, naj shrani položnico za prihodnjo priliko. Vsekakor pa morajo oni, ki imajo kak zaostanek, plačati z redno naročnino tudi tega, da si zagotove redno dostavljanje lista in da ne zgube pravice do »Jutrovega« nezgodnostnega zavarovanja pri Zedinjeni zavarovalnici d. d. v Ljubljani v znesku 10.000 din. Ob nastopu drugega polletja vabimo prijatelje našega lista, ki še niso naročeni ali ki so kdaj naročbo prekinili, da vstopijo v krog naših naročnikov. Podpiranje domačega tiska bodi vsakega narodnjaka dolžnost. Za časa počitnic, dopustov in odhoda v letovišča in kopališča prosimo p. n. naročnike, da nam premembo naslova javijo toliko pravočasno, da jim bo tudi list pravočasno dospel na novi kraj. V naznanilih naj naznačijo vselej svoj stari in novi naslov. UPRAVA »JUTRA«. narja Kvaternika, doseženi odrski uspeh pa je vsekakor zasluga režiserja in igralcev. (—t) Umetnost Vilima Svečnjaka Delo hrvatskega grafika in slikarja V. Svečnjaka je posebno stopilo v ospredje z njegovo grafično zbirko »Grafika 1934— 1938«. Zbirka je pokazala tudi širšemu krogu ljubiteljev umetnosti njegovo samoniklo umetniško naturo m presunljive odraze sodobne stvarnosti v njegovem grafičnem delu. Vilim Svečnjak je idejno sledil Krleževi prodorni razčlembi in kritiki današnjega življenja. Izmed likovnih umetnikov je morda najgloblje doživljal pesniške vizije hrvatske stvarnosti v Krleževem delu. Ta vez med dvema umetnikoma, ki se nam ne zdi slučajna in ki ustreza tistim skrivnim afinitetam, ki so se Goetheju strnile v pojem Wahlverwandschaften, se je vnanje pojavila v Svečnjakovih ilustrativnih variacijah na baladne t6me Krleževe-ga Petrice Kerempuha. Vsekako je Vilim Svečnjak zavzel s svojim umetniškim delom, ki se nikjer ne odpoveduje idejnosti in neki, sicer estetsko utemeljeni progra-matičnosti umetniškega ustvarjanja, posebno in daleč vidno mesto v današnjem hrvatskem slikarstvu. O tem pričuje tudi študija Otta Schweit-zerja »Grafika i ulja Vilima Svečnjaka«, ki je izšla v vzorno opremljeni knjigi pri založbi »Orbis« v Zagrebu (str. 56, s 45 reprodukcijami, natisnjena na finem papirju). Svečnjak je našel v Schweitzerju in-terpreta svoje umetnosti, kakor ga lahko samo zavidajo drugi umetniki, čeprav je Svečnjak še sredi umetniške rasti, ko ne more biti nobena sodba o njegovem delu končna in nepreklicna, je vendar dobil mo- nografijo, ki z izredno razgledanostjo in finim čutom opisuje, tolmači in vrednoti njegovo dosedanje delo. Vsekako je to delo že tako značilno in pomembno, da je vredno proučevanja in literarne sinteze, kakor jo podaja O. Schweitzer v svojem spisu. Poudarjam besedo: literarne, ker vidim v stilu Schv/eitzerjevega monogra-fičnega eseja redek primer sugestivno močnega in literarno izdelanega pisanja o likovno umetnostnih pojavih. Čitatelju se na hipe zdi, kakor da čita Krleževe eseje o umetnosti in literaturi. V študiji o Svečnjakovi grafiki je Schweitzer postavil hrvatskega likovnika v soseščino umetnikov, ki so upodabljali človeško demonijo in strahote življenja. Posebej še v bližino genialnega demonika Goye, čigar »Los desastres de la Guerra« so zopet stopili tako blizu današnjemu človeku. Mi ne doživljamo samo groze sodobne vojne, marveč tudi vso demonijo novega inkvizicijskega »nadčloveka«, segajo-čega v svoji volji do moči preko najosnovnejših moralnih ozirov k peklenski brutalnosti tega, kar more inspirirati samo mržnja kot najbolj demonično življenjsko načelo. Schweitzer se z velikim poznanjem umetnostne zgodovine in s posrečenimi karakteristikami čisto umetniških odlik Svečnjakove grafike zaustavlja pri vseh njegovih važnejših delih ter daje tak6 zaključen pregled umetnikovih stremljenj in rezultatov. V drugem delu svojega eseja se prav tako prodorno bavi s Svečnjako-vimi olji, prikazujoč s posebno finim čutom zlasti njihov izrazito slikarski, t. j. barvni valeur. Schweitzer prihaja po teh razčlembah k sklepu, da sta za Svečnjaka značilni dve osnovni potezi: z ene strani dramatična napetost, z druge pa lirična tišina. Dra- matični element ga zanaša v človekova temna področja, v nočno stran življenja, ki vodi v podzemlje in demonijo. Odtod sarkazem in včasi kruta drastika Svečnjakovih risb, v katerih se fantastika in stvarnost izprepletata kot strahotni »dan-ce macabre« naše resničnosti. Nasproti temu pa stoje Svečnjakove realistične krajine, naslikane v mirnem in sončnem tonu, vendar pa z močno življenjsko dinamiko, pa njegovi portreti, tihožitja in drugi motivi, ki izražajo subtilnost Svečnjakovih slikarskih vizij. V tem prepletanju nasprotij in izraževalnih antitez obstoji mnogoličnost in zapletenost doživljajskega sveta Vilima Svečnjaka. Njegova razvojna linija je v stalnem vzponu, njegov doživljajski svet se neugnano razširja. Izživljajoč se v nasprotjih, daje Svečnjak v svojih delih podobo človeškega obstoja v njegovih čisto naših relacijah in svojskih značilnostih, ter vso prežeto z refleksi svoje lastne notranjosti. Tako stopa slikar Svečnjak k novim vidikom in novim likovnim ostvaritvam. Knjižico, katere odlika so tudi številne ilustracije, zaključuje seznam reproduci-ranih del. Kot ena redkih monografij o sodobnih hrvatskih umetnikih je Schvveitzer-jeva globoko zajeta in tehtno podprta študija uvaževanja vreden prispevek ne le k umevanju Svečnjakovega dela, marveč tudi k sami živi in žgoči problematiki današnje likovne umetnosti. V članku »Po sezoni v ljubljanski drami« (Jutro, 27. t. m.) čitaj v stavku, o drami Fr. Langerja št. 72«: »Njen osnovni problem: vrednost žrtve (ne samo vrednost) nedolžne žene...« da iščejo pomoči v teh področnih bolnišnicah, ker se iz njih krajev sprejemajo v tukajšnji zavod samo bolniki, pri katerih to zahteva vrsta bolezni. Tudi napotnice iz zdravniške ordinacije niso podlaga za sprejem, če ne gre za neodložljivo specialno /.diavljenje. Bolnične ambulance so pa namenjene le siromašnim bolnikom, ki niso člani kake bolniške blagajne. Končno se ponovno opozarja, da tudi ob nedeljah in praznikih traja čas za obiske samo od 12. do 15. — Uprava. • Nova grobova. V 78. letu starosti je umrl na Dolu pri Hrastniku g. Franc S t r a v s st. Uglednega posestnika bodo pokopali jutri ob 8. — V Domžalah je umrl g. Janez Podboršek, oče veletrgovca z vinom g. Petra Podborška v šiški. Blagega očeta bodo pokopali jutri ob pol 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! vzročila milijonsko škodo. V Veliki Kikin-di je strela treščila v zadružno predivni-co in naenkrat so bile v plamenih tri veli-* kanske gomile prvovrstnega lanu. škodo cenijo na 2 milijona din. ♦ Zaradi izkoriščanja sezonskih delavcev so v Novem Sadu prijeli Miljutina Cu-ro, ki je imel pisarno za kupčije z nepremičninami. Kakor beležijo beograjski dnevniki, je bil Miljutin Cura prijet na ovadbo javne borze dela, ker je goljufal sezonske delavce na ta način, da se jim je predstavljal kot mož z različnimi vplivnimi zvezami, ki bo delavcem izposloval dovoljenje za odhod na sezonsko delo v Nemčijo. Kolikor so do-lej ugotovili, je na ta način dobil od kakih 20 družin okrog 20.000 din. Preiskava se nadaljuje. * Planinsko žegnanje na Kofcah. prihodnjo nedeljo, dne 30. t. m. bo na Kofcah SOKOL LJUBLJANA n. vabi na javno telovadbo in ljudska veselica _dne 29. junija ob 15.30 uri v TRNOVEM. * Zaprisega novega beograjsKega župana. v sredo ob 11. je bila svečana seja beograjskega občinskega sveta. Novo imenovani župan Jevrem Tomič je bil zaprisežen. Sejo je vodil dosedanji župan Vo-jin Djuričič, ki je čestital novemu županu in takole poudaril pomen naše prestolnice: »Beogr ao je velik prometni vozel, gospodarsko, upravno, politično in finančno središče. Ce želimo, da doseže naša država gospodarski in kulturni razvoj in obenem potrebno stalnost v svojem ustroju na znotraj in na zunaj, potem je prav gotovo nujno potrebno pravilno vodstvo komunalne politike.« Izpregovoril je nato tudi novi župan, ki je obljubil, da bo zastavil vse sile za prospeh prestolnice in je prosil za naklonjenost ves občinski svet in vse beograjsko prebivalstvo. SPECIALITETI »NEPTUNA« za Vas: skuši — fileti — sardine brez kosti — Gourmang — Touriste — proizvodi največjih domačih tovarn NEPTUN d. d., Split. » Razpis prisilnega posojila za z>dav« 1000 stanovanj je predlagal v zagrebškem mestnem svetu svetnik Maceljski. Posojilo bi morali podpisati vsi premožnejši meščani, ki prejemajo na mesec nad 10.000 din dohodkov. Siromašni sloji bi lahko s skromno najemnino v novozgrajenih hišicah odplačali kupnino in bi hišice prešle v njihovo last. Podoben sistem ss je že prav dobro obnessel v Nemčiji in bi kazalo zlasti slediti vzgledu mesta Lipskega, ki je ustvarilo že vrsto kolonij malih hišic z vrtovi, o čemer smo svoj čas obširneje poročali tudi v »Jutru«. Baška na otoku Krku Vodeče kopališče na otoku. Okrog 2 km peščene plaže. 15 komfortnih hotelov in pensionov. Električna razsvetljava, vodovod, kopališčni zdravnik, lekarna. Kompletni pension s taksami od 55.— do 75.— dinarjev — Zahtevajte prospekte! * Usoden strel 14lerne učenKe. Kakor smo beležili, je v Spinčičevi ulici v Zagrebu ustrelila neka 141etna učenka meščanske šole 151etnega gimnazijca Ivana Sem-ca. Preiskava je dognala, da se je mladenka z neko svojo tovarišico igrala na dvorišču hiše v Spinčičevi ulici št. 40. Naenkrat jima je padlo v glavo, da preizkusita očetov samokres. 141etnica je prinesla črn brovvning kalibra 6.35. Hotali sta meriti v neko črno točko v plotu. 141etnica je prva sprožila in tedaj se je izza plota začul krik, tam se je zgrudil 151otni gimnazijec Ivan Semec, zadet v glavo. Izgubil je zavest. Nujno so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je izdihnil. Strel mu je predrl čelo nad desnim očesom in obtičal v glavi. Rana ie bila tako velika, da so iz nje iztekali možgani. Seveda je bila mladenka po usodnem strelu vsa prepade-na in so jo komaj ukrotili, da ni še sebi pognala krogle v glavo. i Konec sp°ra med kmeti jn Škofijo. Poročali smo o sodnem sporu zavoljo motenja posesti grško-katoliške škofije v Kri-ževcih. Okoliški kmetje iz vasi Dolnjega in Gornjega Tkalca in Graberščaka so si prilastili 174 oralov škofijskega posestva in ga kljub grožnji z eksekucijo niso hoteli vrniti, češ da ne morejo živeti brez livad, ki jih ima škofija v izobilju, škofija pa je vztrajala na svoji pravici in je pred sodiščem zmagala. Kmetje so ostali brez livad in morajo plačati okrog 30.000 din stroškov, škofija pa je med tem že opravila košnjo, zavoljo katere «0 Jprav za prav kmetje pomladi zasegli livade, ker po letošnji dolgotrajni in hudi zimi niso jneli s čim krmiti izstradane živine. * Uničenj vinogradi in sadovnjaki, iz Vršca v Vojvodini poročajo, da je toča pred nekaj dnevi uničila endotne vinograde in sadovnjake, ki so znani daleč naokrog. Letošnja trgatev bo dala pol milijona litrov vina manj kakor se je pričakovalo, tako da je v tem pogledu škoda presegla milijon dinarjev. Seveda so trpeli tudi posevki, pšenica kakor turščica. Mestno poglavarstvo v Vršcu je po dogovoru z društvom vinogradnikov sklenilo prizadetim odpisati znatno vsoto dajatev. Toča v Novem Sadu in okolici je takisto po- tradicionalno »žegnanje«. že na predvečer bo gorel pri domu velik kres ter vabil daljno okolico k planinskemu prazniku podružnice Slovenskega planinskega društva v Tržiču. V nedeljo bo v kapelici pri domu na Kofcah žegnansko opravilo, potem se bo pa razvilo pravo planinsko rajanje. Mnogo posetnikov tega planinskega praznika se bo podalo na bližnje vrhove, na Veliki vrh ali na Kladvo. Košuta je zdaj vsa v cvetju ter v tem zapoznelem čaru res vabljiva. * Zasebna dvorazredna trgovska šola v Murski Soboti je pravkar z državnimi trgovskimi šolami zaključila šolsko leto. Rezultati ob njega koncu so prav povoljni. Starši, ki želite, da nadaljuje vaša mladina študije na trgovski šoli, a ne morete imeti mnogo upanja, da bi vam bili otroci jeseni sprejeti na državni trg. šoli. ki ima omejeno število za sprejem učencev, pišite po prospekt na ravnateljstvo zasebne trgovske šole v Mursko Soboto, ki vam ga radevolje pošlje brezplačno! (—) * Pasji kontumac je uveden v vseh občinah sresa Krškega, ker se je pojavil stekel pe* v okolici Kostanjevice. Vsi p^i nositi nagobčnike. Iz LjuMpste u— Dela pri kraljevem spomen"ku v Zvezdi vidno napredujejo. Kameni ti oblogo za podstavek je izdelala in doba U tvrdka Evgenije Lavcevč iz Beogn a Semkaj sta že prispela dva vaecna brv.. e-nega kamna, s katerim bedo obložili spomenikov podstavek. Kamenje j' lep svetlo-siv granit z redko posejanimi črnimi zrnci. iz kamnolomov v Arandjelovcu pod Beogradom. Te dni pričakujejo še dveh vagonov granitnih plošč, s katerimi bodo nato obložili celotni podstavek. Ta teden nadaljujejo s preurejanjem zelenih trat. ki že kažejo prve oblike. Najvidnejše pa ie vsekako delo okrog betonskega podsta- ka za spomenik. V bližini kos—niev so na vsaki strani nanovo nastriega trga namestili moderne kandelabre, po tri metre visoke, ki bodo lepo razsvetljevali ves trg. Pre«3std 8. do 12. in od 14. do 18. Vabljeni! u— Absolventi strojne tlelo, odske šole v Ljubljani se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so r.am s podporo omogočili prireditev poučne ekskurzije. Ekskurzija se je vršila v dneh od 20. do 27. t. m. in je v vseh ozirih dobro uspela. u— Vl^k na" Gor^n^ko, ki odpelje iz Ljubljane ob 14.36, bo vozil danes ker je sobota praznik. Zveza s tem vlakom je na iprikladnejša za vse izletnike, ki bodo šli čez praznike v planine. V Bohinjsko Bistrico prispe že cb 17.01 in •» Rateče Planico ob 17.18 uri. Planinci, poslužite se v čim večjem številu tega vlaka, ki je najugodnejši za izlet za 29. in 30. t. m. u— Namesto cvetja na grob pokojne tete gospe Fani Papeževe daruje za gluhonemo mladino g. Zdenko Papež, kapetan fregate, 200 din. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I Izletnikom ln turistom Da pojdete v nedeljo na izlet je razumljivo — prav tako pa je razumljivo, cla si oskr-bite dober fotoaparat in film. Potem imate od izleta gotovo veliko več. — Velika zaloga v edini specialni fototrgovini JANKO POGAČNIK Ljubljana, Tyrševa cesta 20 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□j u— žrtev prčmetne nesreče. Včeraj popoldne so mestni reševalci pripeljali na ki turški oddelek 16-Ietno dijakinjo Jeleno Gcgalovo, stanujočo na Sv. Petra cesti. Pri nekem karambelu na vogalu Vidovdanske ceste in Komenskega ulice je dobila nerodne rane po rokah, ki so jih ji prizadejale razbite šipe na avtomobilu. — Tito Schipa poje danes v Kinu Unio-nu! Prijatelji lepega petja bodo imeli danes v kinu Ur.ionu velik užitek z najnovejšim filmom » »Ognjena zemlja«, v katerem poje sloviti italijanski tenorist Tito Schipa. Ta pevec velikega formata in svetovnega slovesa je že pel v LJubljani v nekaterih filmih, ki so ostali občinstvu nepozabni. še danes se čujejo lepe popevke in arije iz filmov »Vivere« in »Kdo je srečnejši od mene«. V najnovejšem filmu »Ognjena zemlja« nastopi Tito Schipa spet v vlogi slavnega pevca, ki je s svojim glasom osvojil poslušalce vsega sveta. Dejanje filma mu nudi mnogo prilik, v katerih more Tito Schipa navdušiti poslušalce s svojim krasi im glasom; poleg vsega tega pa nam film prenočuje zelo zanimivo dramo, ki bo držala gledalca v napetosti do zadnjega prizora. S Titom Schipo nastopi kot partnerica francoska lepotica Mireille Balino-va. Film je režiral sloviti Marcel L'Her-bier, tvorec najlepšega francoskega filma »Edvard VII. in njegova doba« (Entente cordiale). (—) a— Meščani! Vidov dan je vsako leto spominski dan naših junakov in borcev, ki so dali živlienie za vero in domovino. V počastitev njihoveaa spomina bo mestna občina razobesila na svoiih poslopjih že na predvečer državne zastave. Vljudno vabim meščane, da store isto na svoiih hišah. a— Letošnji učni uspehi na mariborskih srednjih šolah. Na klasični gimnaziji je izdelalo 622 dijakov in dijakini (81.21%), z odličnim uspehom 19.72%, s prav dobrim 34.86n/o. z dobrim 26.63%. Na prvi realni gimnaziji ie izdelalo 482 dijakov t. j. 65 66%, z odličnim uspehom 5.72%, s prav dobrim 24.25%, z dobrim 35.69%. Na drugi realni gimnaziji je izdelalo 500 dijakov in dijakini t. j. 70.83%, z odličnim uspehom 11.91%, prav dobrim 28.05%, dobrim 31.87%. Na državni učiteljski šoli je uspešng dovršilo razred 152 dijakov in dijakinj (80.84%) in sicer z odličnim uspehom 4.79%, s prav dobrim 45.74%, z dobrim 30.31%. Na drž. trgovski akademiji ie izdelalo 187 dijakov in dijakini od 198 in sicer z odličnim uspehom 8 dijakov in dijakinj, s prav dobrim 35. dobrim 99. zadostnim 45. a— Sodna razprava na Grajskem trgu. Včeraj dopoldne ie bila na Grajskem trsu zanimiva sodna razprava v zvezi z lanskim karambolom med avtomobilom in motociklom. ki ga ie vozila znana mariborska športnica edč. Mira Feriančičeva. ki si ie pri tem zlomila noeo Gdč. Ferjan-čičeva zahteva od lastnika avtomobila odškodnin 50.000 din. Namen včeraišnie sodne vprave na kraju nesreče, ki jo ie vodil sos. dr. M. Hočevar in ki so ji prisostvovali polee sodnega osebja in pravnih zastopnikov tudi drugi prometni strokovnjaki. bilo zbrati konkreten material za ugotovitev podrobnih okoliščin nesreče in ugotovitev krivde. Za pravdo ss opaža v Mariboru živahno zanimanje. Poteku sodne razprave z rekonstrukciio dogodkov ie ves čas z zanimaniem nrisostvovala množica Mariborčanov in Mariborčank. a— Prvi pension no dunajskem vzorcu v Maribcru. V kratkem bo o tvoril znani gostinski strokovniak g. Adam C r e š n a r v prvem nadstropju v Ulici kneza Koclja št-. 2 pension po dunaiskem vzorcu. Pole?? prenočišča bodo dobili gostie lahko tudi hrano, vendar pa brez pijače. Razen te^a bo lično urejen tudi družabni salon. V mariborskih go-tinskih krogih se opaža živahno zanimanje za to pobudo, ki ie za Maribor zanimiva novost. a— Na vseh mariborskih osnovnih šolah bo v ponedeljek 1. julija od 8. do 11. ure vpis-vpnje za novince, ki nai rrrideio v spremstvu odraslih. Pred1ožiti ie domov-nico. krstni list in potrdilo o cepljenju koz. a— »Rodoljub iz Amerike« pride v soboto 29. t. m. ob 17. uri popoldne na Tezno na vrt Dovičeve gostilne, prej Pulkove. ! »Rodoljub« pričakuje, da ga obiščete in si ga ogledate ter tako podprete delo Rdečega križa na Teznu. Po igri zabavni večer. a— Vlomilci v pisarno carinskega posrednika. V noči na četrtek so se vt:hota-pili drzni zlikovci v pisarniške prostore carinskega posrednika Maksa Samca. Od- Osi. res. Pod S. B. 1318 od 15. XII. 1938 nesli so znamke v skupni vrednosti 1000 din. razen tega 500 din drobiža. Policijski daktiloskop ie posnel prstne odtise, a— Specialist za medeninaste kljuke, ki jih ie snemal, kierkoli ie mogel. ie neki 131etni deček, ki ga ie policija že zajela. I * Selfa e— I/.obesite državne zastave! Mestno poglavarstvo v Celju vabi celjsko meščanstvo, da na Vidov dan 28. junija, ki se praznuje kot spominski dan preminulih borcev za vero in domovino, okrasi svoje hiše z državnimi zastavami. e— Brivske in frizerske obratovalnice v Celju bodo danes zaprte v času službe božje od 8.30 do 9.30, jutri, na praznik, pa bodo od 7.30 do 12. odprte. e— Celjski šah°vskj klub priredi drevi v svojih klubskih prostorih v hotelu »Evropi« brzi tumir za prvenstvo v mescu juniju. S tem turnirjem se do mesca avgusta zaključi šahovska sezija. Po sklepu Jugoslovenskega šahovskega saveza bo 11. avgusta v Celiu jugoslovenski šahovski kongres, od 11. do 31. avgusta pa nacionalni amaterski šahovski turnir ob dvajsetletnici Celjskega šahovskega kluba. e— Sprejemni izpiti na drž realni gimnaziji v Celju so bili 24. in 25. t. m. Prijavili so se 204 dečki in 116 deklic, skupaj 320 nasproti 248 lani. Letos se je torej prijavilo 72 dečkov in deklic več nego lani. Zavrnjenih je bilo 5 dečkov in 6 deklic, tako da, je napravilo sprejemni izpit za I. razred rekordno število 309 dečkov m deklic. e— Uboj pri K°njicah. V Crešnjicah pri Konjicah so fantje v nedeljo zvečer napadli 40-letnega dninarja Antona Stebleta iz iste vasi ter mu z udarci zdrobili lo-bajsko dno in mu prizadejali tudi težek pretres možganov. Stebleta so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v torek zvečer podlegel težkim poškoc^am. e— Zid°v.je ga je z»sul<>. Ko je bil 37-letni delavec Rudolf Zagozcla iz Začreta pri škof ji vasi zaposlen v sredo pri podiranju stavbe posestnika Kožuha v škcfji vasi, se je ob 11. dopoldne nenadno podrlo zidovje in zasulo Zagozdo. Zagozda je dobil hude poškodbe na trebuhu in ramenih. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e— V starokai«!išKi kapeli bo danes maša zadušnica ob pol 9. dopoldne. Zadružništvo državnih uslužbencev Glasilo Zveze nabavi jalnih zadrug državnih uslužbencev »Zadrugarstvo« objavlja za 19. občni zbor, ki bo 27. t. m. v Mostar-ju, obširno poslovno poročiilo upravnega odbora. Iz tega poročila je razvidno, da se je zadružništvo državnih uslužbencev v lanskem letu nadalje razvijalo. Število včlanjenih zadrug je naraslo za 31 na 353, število zadružnikov pa se je pomnožilo za 9444 na 172-500. Gibanje števila včlanjenih zadrug državnih uslužbencev je bilo zadnja leta nasilednje: Število od tega: zadrug nabavljalne kreditne 1929 114 84 18 1933 187 89 84 1935 231 97 119 1937 304 125 161 1938 322 130 167 1939 353 137 186 V zadnjih 10 letih se je števillo zadrug več nego potrojilo. Najbolj je naraslo število kreditnih zadrug. Poleg nabavljalnih in kreditnih zadrug je v zvezi včlanjenih 18 stavbnih zadrug državnih uslužbencev in 12 produkcijskih in drugih zadrug. Celotno števillo zadružnikov, ki je znašalo leta 1929, 54.424, je do leta 1934 naraslo na 116.895, leta 1936 na 141.916, leta 1938 na 163.056 in lani na 172.500. Število članov nabavljalnih zadrug se je v 10 letih pomnožilo od 44.001 na 90.672, število članov kreditnih zadrug pa je naraslo celo v tem desetletju od 10.062 na 78.726. Od celotnega števila članov odpade 92.816 na aktivne državne in samoupravne uslužbence, 7460 na oficirje, podoficirje, graničarje in žandarje, 24.236 na državne in samoupravne upokojence, 45.354 na delavce v državni in privatni službi, 1605 na privatne nameščence in 1029 na druge privatne osebe. Nabavljalne Delovanje nabavljalnih zadrug se je lani ponovno razširilo. Vse včlanjene nabavljalne zadruge so lani prodale za 283.9 milijona din blaga, cd tega zadruge v dravski banovini za 89.7 milijona din, v banovini Hrvatski za 60.8, v drinski banovini za 58.3, v Beogradu za 19.1, v dunavski banovini za 15.0, v vrbaski banovini za 12.8, v moravski banovini za 10.5, v zet-ski banovini za 10.1 in v vardarski banovini za 7.6 milijona din. Blagovni promet nabavljalnih zadrug se je v zadnjih letih razvijal takole (v milijonih din): prodano blago od tega v dravski banov. 1934. 187.0 72.0 1936. 220.4 81.8 1937. 251.1 88.2 1938. 279.1 92.3 1939. 283.9 89.7 Od leta 1934 se je vrednost prodanega blaga povečala za skoro 100 milijonov. Naraščanje prometa pa je bilo lani manjše nego v prejšnjem letu. Zadruge v dravski banovini pa so izkazale celo za malenkost manjši promet. Gornje številke kažejo, da se je razvoj nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Sloveniji v zadnjih letih nekoliko ustavil. Leta 1934 je odpadlo od celotnega prometa nabavljalnih zadrug še 38.5% na zadruge v dravski banovini, lani pa le še 31.6%. Nabavljalno zadružništvo, ki se je začelo predvsem v Sloveniji, je v zadnjih letih dobilo večji razmah tudi izven Slovenije. Promet nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev izven Slovenije je v zadnjih petih letih narasel od 115 na 194.2 milijoua din. v Sloveniji pa istočasno od 72 na 89.7 milijona din. i Po vrednosti prodanega blaga je še vedno na prvem mest« v državi železničarska nabavljalna zadruga v Ljubljani, ki je lani prodala za 45.5 milijona din blaga, mariborska nabavljalna zadruga je imela 24.6 milijona din prometa, nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani pa 9.2 milijona din. Na te tri zadruge je lani odpadlo 88% celotnega prometa nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Sloveniji in le 12% prometa je odpadlo na ostalih 11 zadrug. Od nabavljalnih zadrug izven Slovenije pa so najmočnejše železničarska nabavljalna zadruga v Zagrebu, ki je lani prodala za 28.7 milijona din blaga, železničarska nabavljalna zadruga v Sarajevu, ki je prodala za 23.3 milijona din blaga in nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Beogradu, ki je prodala za 14.1 milijona din blaga. Ob koncu lanskega leta so imele vse nabavljalne zadruge za 12.4 milijona din poslovnih deležev (od tega v dravski banovini za 3.6 milijona din) in za 45.5 milijona din rezervnih in ostalih fondov (od tega v dravski banovini za 18.7 milijona din). Vrednost blaga na zalogi je znašala ob koncu leta pri vseh nabavljalnih zadrugah 54.9 milijona din (v dravski banovini 17.8), zadružniki pa so bili za kupljeno blago dolžni 46.4 milijona din (v dravski banovini za 9.2). Kreditne zadruge Nadalje se v naglem tempu razvijajo kreditne zadruge državnih uslužbencev, saj je njihovo število naraslo lani že na 186, od tega jih je v dravski banovini 11. Največ kreditnih zadrug izkazuje banovina Hrvatska, namreč 43, znatno pa je* njihovo število tudi v dunavski banovini (26), v moravski banovini (25) in v vardarski banovini (20). Glede na obseg poslov in sredstva pa so najmočnejše kreditne zadruge v drinski banovini. Vsi poslovni deleži kreditnih zadrug so znašali lani ob koncu leta 34.4 milijona din, od tega v drinski banovini 12.3 milijona din, v banovini Hrvatski 8.2 milijona din, v Beogradu 4.0 milijona din, v dravski banovini 2.8 milijona din in v dunavski banovini 2.6 milijona din. Rezervni in ostali skladi pa so znašali ob koncu lanskega leta 29.5 milijona din; od tega je odpadlo 20.2 milijona din na kreditne zadruge v drinski banovini, 3.4 milijona din na kreditne zadruge v banovini Hrvatski in 2.3 milijona din na kreditne zadruge v dravski banovini. Bilančna vsota vseh kreditnih zadrug je znašala ob koncu lanskega leta 156.6 milijona din v drinski banovini 55.4, v Hrvatski 25.7 in v dravski 22.2 milijona din). Od kreditnih zadrug državnih uslužbencev v Sloveniji je zopet najmočnejša železničarska kreditna zadruga v Ljubljani, ki izkazuje bilančno vsoto 11.2 milijona din. Najmočnejša kreditna zadruga v državi pa je železničarska v Sarajevu. ki izkazuje bilančno vsoto 42 milijonov din. Stanfe Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje le nebistveno povečanje obtoka bankovcev, in sicer za 5.8 na 11.962.5 milijona din. Obveznosti na pokaz pa so se zmanjšale za 37.8 na 2053.3 milijona din. Na strani aktiv je zlata podlaga, narasla za nadaljnjih 14 na 2242.2 milijona stabilizacijskih din v stvarni vrednosti 3587.5 milijona din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so nazadovale | za 10.4 na 515.7 milijona ddn. V nasprotju s prejšnjim tednom so se menična in lom-bardna posojila skrčila za 45.9 na 1927.1 milijona din, eskont bonov za narodno obrambo pa se je nadalje povečal za 52 na 3681 milijona din. Glede na stvarno vrednost zlate podlage v višini 3587.5 milijona din znaša kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.59«/, (prejšnji teden 25.37%). Izvajanje predpisov o brezmesnih dneh Zaradi pravilnega izvajanja uredbe o štednji z živili od 10 maja 1940 je izdal trgovinski minister naslednja navodila: Prepoved prodaje telečjega, govejega in svinjskega mesa se ne nanaša na prodajo tega.mesa na debelo. Prepoved prodaje takega mesa na drobno in prirejene jedi iz tega mesa v gostinskih obratih v torkih m petkih se ne nanaša na meso, ki se ne more smatrati ta sveže meso niti na deie živine ki se ne smatra za meso v ožjem smislu Po tem pojasnilu se lahko na brezmesne dneve prodajajo naslednji predmeti: suho meso, surova slanina, salo. mast, loj, notranji organi telet, govcde in sv:nj (možgani, jezik, pljuča, srce. jetra, Icdicc, itd.). Prav tako sc lahko v toikih in petkih prirejajo jedi iz notranjih organov živine ali iz suhega mesa. Tudi klobase m razni mesni proizvodi iz telečjega, govejega in svinjskega mesa ne spadajo pod določbe prepovedi prodaje, če se nc prodajajo v svežem stanju ali pa so ti predn eti izdelani iz onih delov živine, ki sc ne smatrajo kot meso v ožjem smislu. Pod pojmom prasca v smislu 2 uredbe je razumeti prascc dc največ 4l- kg žive teže. Klavnice so dolžne voditi strego kontrolo, da se izvaja uredba m da se ne koljejo telice in junice izpod enega leta starosti, odnosno da se ne kolje breia živina. Pod brejo živino pa ie smatrati ono, pri kateri lahko veterinar pri pregledu ugotovi brejost. Nadzorstvo nad izvajanjem uredbe vrše organi splošnih upravnih organov prve stopnje, državnih krajevnih policijskih oblaste v, tržni nadzorniki in veterinarji v klavnicah. Zaradi nadzorstva lahko ta ob-ilastva po potrebi odredijo pregled takega obrata, ki prodaja meso ali mesne proizvode. Prav tako se lahko odredi pregled klavnic. Kršitve uredbe se kaznujejo z zaporom 30 dni in z denarno kaznijo do 50.000 din. Pristojna oblastva morajo v vsakem ugotovljenem primeru kršitve takoj uvesti kazensko postopanje. Gospodarske vesti = Prijava zalog blaga. K našim opazkam, ki smo jih včeraj objavili glede prijave zalog inozemskega blaga, smo dobili z magistrata pojasnilo, ki pravi, da je treba prijavljati vse blago, našteto v členu 4. uredbe o prijavi zalog blaga, poleg tega pa tudi še vse blago, ki je našteto v uredbi o kontroli cen, in sicer v obeh primerih blago, ki je nabavljeno iz inozemstva neposredno, pa tudi tako inozemsko blago, ki je posredno prišlo v roke trgovca, torej vse tuje blago, ki je pri nas predelano ali sploh na trgu. Zato ni treba prijavljati iz domače moke pečenega kruha, svežega mesa domače živine, niti kakršnihkoli drugih živil, ki niso uvožena. = Uredba o maksimiranju cene in o odkupu pšenice in koruze še ni razširjena na banovino Hrvatsko. Iz Zagreba poročajo, da velja uredba o maksimiranju cene in o odkupu pšenice in koruze samo za področje države izven banovine Hrvatske, ker ta uredba doslej še ni bila razširjena na banovino Hrvatsko. Pri banski oblasti v Zagrebu pa pospešeno proučujejo to vprašanje in je pričakovati, da bo uredba še te dni morda le z malimi spremembami razširjena na vse področje banovine Hrvatske. = Pred ustanovitvijo državne centrale za nakup in prodajo bombaža. Iz Beograda poročajo, da je v trgovinskem ministrstvu izdelan načrt uredbe o organizaciji uvoza in prodaje bombaža odnosno bombažne preje. V tej uredbi je predvidena ustanovitev posebne centrale za uvoz in prodajo bombaža in bombažne preje, ki bo uvažala bombaž in bombažno prejo lz Inozemstva in jo prodajala domačim interesentom. V uredbi pa je predvidena možnost, da tudi druge tvrdke na podlagi svojih zvez z inozemstvom kupujejo in uvozijo bombaž, vendar le pod pogojem, da polovico uvoznega bombaža odstopijo centrali po lastni ceni. Ta uredba je postala potrebna zlasti po razširjenju vojne na Sredozemsko morje. = Potrošnja umetnih gnojil v Jugoslaviji. Leta 1929 je bila potrošnja umetnih gnojil v naši državi največja in je dosegla 7770 vagonov. Spričo padajočih cen kmeti iskim pridelkom pa je v naslednjih letih potrošnja hudo nazadovala in je leta 1933 znašala le še 1413 vagonov. V zadnjih letih pa se je pričela zopet dvigati in je leta 1938 narasla na 3186 vagonov, lani pa po najnovejših podatkih kmetijskega ministrstva na 3324 vagonov. Navzlic naraščanju smo lani dosegli šele polovico potrošnje iz leta 1929. Od skupne lanske količine je odpadlo 1994 vagonov na super-fosfat, 13 vagonov na kostni superfosfat, 214 vagonov na fosfatno žlindro, 13 vagonov na čilski soliter, 98 vagonov na kalcijev cianamid. 36 vagonov na kostno moko, 239 vagonov na kalijeve soli In 715 vagonov na mešana gnojila. = Prodajne cene za premog iz Pečovni- ka. Kraljevska banska uprava je odobrila Rudarski družbi Bohemija v Celju, da sme prodajati premog po naslednjih cenah: kosovec do 100 ton po 310 din. do 500 ton po 300 din. nad 500 ton po 290 din za tono; kockovec do 100 ton po 300 din, do 500 ton po 285 din. nad 500 ton po 270 din za tono; orehovec do 500 ton po 230 din. do 1000 ton po 220 din, do 2000 ton po 210 din, nad 2000 ton po 200 din; zdrob do 1000 ton po 145 din. do 2000 ton po 140 din. do 3000 ton po 135 dim. do 4000 ton po 130 din, do 5000 ton po 125 din. nad 5000 ton po 115 din; prah do 2000 ton po 70 din, do 3000 ton po 65 din. do 5000 ton po 60 din. nad 5000 ton po 50 din; škrilj do 100 ton do 180 din. do 200 ton po 170 din. do 300 ton po 160 din. do 400 ton po 150 dn. do 500 ton po 140 din. nad 500 ton do 130 din za tono. — Gradbena dela. Banska uprava je razpisala licitacijo za gradnjo mostu preko Ginje na banovinski cesti H/237 in dveh propustov (proračun 156.000 din), nadalje licitacijo za gradnjo preizkuševa-lišča državnega mlekarskega zavoda v Kranju (proračun 452.600 din) in licitacijo za izvršitev regulacijskih del na notranji Muri v odseku Veržej — Spodnja Mota med km 75.810 do km 75.175 (proračun 446.300 din). Nadalje je banska uprava razpisala H. licitacijo za gradnjo žele-zobetonskega mostu če z Bistrico pri Sv. Petru pod Sv. gorami (proračun 271.700 ciin), II. licitacijo za gradnjo prizidka k anatomskemu institutu univerze v Ljubljani in II. licitacijo za gradnjo železobe-tonskega mostu čez Kckro v Lajhu pri Kranju (proračun 839.600 din). Borze 27. junija Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so po zadnji okrepitvi nekoliko popustili in so se trgovali v Zagrebu po 40.90 in v Beogradu po 40.50. Bolgarski klirinški čeki netirajo v Beogradu S6 — 90. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri čvrsti tendenci notirala 420 — 425 (v Beogradu je bil premet po 428). Do zaključkov ni prišlo. DEVIZE Ljubljana, oficielni tečaji: London 164.90 — 168.10, Nevv York 4425 — 4485, Curih 1001.83 — 1011.83 Tečaji na Svobodnem trgu: London 203.96 — 207.16, Nevv York 5480 — 5520, Curih 1238 — 1243. Curih. Lcndcn 16.55, Nevv York 443, Milan 22.40, Madrid 40, Berlin 177, Stock-holm 106.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 420 — 425. 4% severne a grame 49.50 bi., 4% agrarne 51 bi., 6n/0 begluške 74 bi., 6% dalm. agrarne 70 bi., 7% invest. 97 bi., 7% Blair 91 bi.; delnice: PAB 190 den., Trboveljska 270 den., Gutman 50 — 59, šečerana Osijek 250 den. Beograd. Vojna škoda 425 — 426 (428) 4°.'n agrarne 51 den., 4% severne agrarne 49.50 — 50.50 (50), 6«/0 begluške 74.50 — 76.25, 6% dalmatinske agrarne 51 den., 6% šumske 69 den., 7«/0 stabiliz. 91 den., 7% invest. 94.50 den., 7«/0 Seligman 101 den. 7% Blair 90 den., 8% Blair 96 den.; delnice: PAB 195 — 197 (197 — 19S), Narodna banka 7875 — 7950 (7925). Blagovna tržišča ŽITO 4- Chieago, 27. junija: Začetni: tečaji: pšenica: za maj 78.25, za julij 78.875, za sept. 79.875; koruza: za julij 61.125, za sept. 59.25. + \Vinnipeg, 27. junija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 73.625, za dec. 74.625. + Novosadska blagOvna bor-a (25. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšeniea: baška, baranjska ln banaška 78 kg, 2242; sremska in slavonska 78 kg, 2y«, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marša 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze cd 22. t m.). Rž: baška in banaška 210 — 212.50. Ove»: baški, sremski in slavonski 210 — 217.50. Ječmen: baški in sremski 64/64 kg, koruza, bela 192, rumena 182 (z vračima-no maižo 12 din v smislu uredbe). M°ka: baška ln banatska sOg« in vOgg« 370 — 380, »2« 345 — 355, »5« 325 — 335, »6« 305 — 315, »7« 275 — 285, r8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165. banatski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 435 — 440. ŽIVINA '+ Mariborski živinski sejem (25. junija). Prignanih ie bilo 420 glav, in sicer 9 konj. 10 bikov. 90 volov, 290 krav in 21 telet. Cene so bile naslednje: debeli voli 7 do 8 din. pcldebeli voli 6 do 7. plemenski 6 50 do 8. biki za klanje 5 do 7. klavne krave debele 6 do 7. plemenske krave 6 do 7.50, krave klobasarice 4 do 5. molzne krave 5 do 7. breje krave 4.50 do 6.50. ml-da živina 6.50 do 8. teleta 6 do 8 din za kg žive teže. Prodanih je bilo 305 glav. Huda nesreča mladega kolesarja Zagorje. 27. junija. Včeraj zjutraj okrog 8. ure se ie pripeljal 20-letni Jože Lapuh iz Lek v Zagorje. da na občini priiavi svoje kolo. Ko ie privozil po klancu pri Polcu nizdol. je opazil na cesti šolske učence, ki so se ravno odpravljali na izlet v Medijske Toplice. Spričo otroške družbe ie naenkrat izgubil duhaprisotnost in kolesa v hitri vožnji ni zavrl. TresoS se ie zavil kolo preveč na desno in priletel v vogal Mihe-ličeve hiše. Obležal ie nezavestsn. Ljudje, ki so bili priče nesreče, so ga najprej morali po dolgem trudu rešiti iz zvitega kolesa. Zanesli so ga v Kadri-jevo slaščičarno. Na pomo? je bil poklican zdravnik dr. Kajzelj. ki mu ie nudil hitro pemeč. ga obvezal in odredil, da so ponesrečenca začasno prepeljali na dom staršev. Poleg hudih poškodb na rokah in na glavi ie skorai gotovo dobil pre'res možganov. Starši so tem huiše prizadeti, ker so fantu, ki je težko hodil, kupili kolo. da se ne bi preveč mučil s hojo. Ker še ni bil dobro vaien vožnie s kolesom, ni čudno, da se mu je na klancu v nenadni zmedenosti primerila tako usodna nesreča. Ne glede na ta žalostni dogodek, kjer gre pač res zgoli za nesrečno naključje. ie treba omeniti, da ie v Zagorju zelo v navadi hitra vežnia s kolesi in je kar čudno, da doslei Š3 ni bilo hujš:h nesreč. Čeprav kolesari i večkrnt katerega podero ali pa se sami prekinejo se soet pobero okretno kakor mačke in zdrve dalje svojo pot. Iz Ptuja Za Petrovo in Pavlovo bo ob 9. uri v Narodnem domu periodična starokato-liška služba božja. Vstop vsakomur prost. Podpis premirja med Italijo in Francijo Vila Manzoni prt Rima Maršal Badogllo, vrhovni poveljnik italijanske vojske, čita francoskim opolnomočencem pogoje italijanske vlade za premirje Bombaž se širi proti severa KuUisre bombaža v Turčiji, Bolgariji, Rumuniji, Grčiji in Jugoslaviji V zadnjih deestletjih so se marsikatere kulturne rastline, ki so prej uspevale samo v južnih deželah, začele širiti proti severu, še pred četrt stoletja je bila koruza v Srednji Evropi n. pr. precej neznana. Podobno je danes z bombažem. Pohod bombaža v Evropo se je začel pred vsem iz Male Azije proti balkanskim deželam. Turčija je lansko leto pridelala že 60.000 ton bombaža in Bolgarska je lansko leto bombažu namenila 48.000 ha. Letos pa je povečala Bolgarska to povr- šino na 72.000 ha, s čimer bo lahko krila 75 odstotkov svoje potrebe. Zelo uspeli poskusi z bombažnimi nasadi se vršijo tudi v naši državi, v Rumuniji ln Grčiji. Poleg balkanskih dežel nameravata tudi Španija in Madžarska začeti s pridelovanjem bombaža. Ni izključeno, da bi mogle vse te dežele v doglednem času postati dobaviteljice važne sirovine. Stvar mora zanimati tudi severnejša evropska ozemlja, ki za pridelovanje bombaža, vsaj v večjih količinah, tudi pozneje pač ne bodo prihajala v poštev. Vila Medici Satan? kaznilniški fotograf »Kg.T-l ■■»■ M ■!■ IIMIIIIIIMMBMMBMMMBnMMSMBMBMMMBMMBMBMMBBBMMMBMBMMaB Mož, ld se je osebno seznanil z lo.ooo zločinci Kaznjenec št. 8734. v državni kaznilnici Iowe, Satan Andrevvs, se je osebno seznanil z 10.000 zločinci, ki so jih pozneje nego njega oddali v kaznilnico. »Satan«, kakor ga na kratko imenujejo v kaznilnici, je prišel v ta žalostni kraj dne 24. oktobra 1904. Kmalu potem je postal kaznilniški fotograf in kot takšen je pred kratkim lahko proslavil redki jubilej, cia je fotografiral 10.000 kaznjenca. Ta kaznjenec je dobil številko 18.734. Andrevvs z njim ni imel dosti dela, saj se mu je moral nesrečnik postaviti v isto pozo kakor 9099 kaznjencev pred njim. Toda jetnik št. 8734. je v teh dolgih letih postal pod sekvestrom Agencija Štefani poroča lz Rima, da je »Vila Medici«, sedež Francoske akademije v Rimu, na podlagi ukaza, ki je bil objavljen v italijanskem službenem listu, prišla pod sekvester. Italijanski listi omenjajo ogromno zgodovinsko in umetniško vrednost te vile ter pišejo, da je poslopje zgradil arhitekt Lippi v polovici 16. stoletja na račun kardinala Rizzija de Monte Punzza-na. V tej vili je preživela svojo mladost Marija de Medici, poznejša soproga Henrika IV. »Popolo di Roma« smatra zaplembo te vile za konec dobe zablod in bankir-stva pariške mentalitete. po vsej priliki malo ciničen. Novinarju, ki ga je intervjuval ob tej priliki je vsekako izjavil: »Zdi se mi, da sem na tem mestu fotografiral veliko množico nedolžnih ljudi.« Skoraj vsi fotografiranci mu namreč zatrjujejo, da niso zakrivili ničesar takšnega, zaradi česar bi jih morali vtakniti v to hišo pokore. Andrevvs pa Je po drugi strani nekako ponosen na to, da je toliko let nepretrgano opravljal svoje delo v kaznilniškem ateljeju. »Ni dosti ljudi, ki bi imeli takšno priložnost za zbiranje izkušenj«, je dejal. »Morda bi moral biti usodi za to hvaležen.« eizknsiija m Profesor pshiotehnike v Ameriki H. G. Wiuston je hotel po vsej sili zvedeti, kako je z živci tipkaric in je v ta namen sestavil pravi peklenski stroj. Mlada dama, ki ji hočejo preizkusiti živce, sede k pisalnemu stroju in tipka po narekovanju. V tistem trenutku spustijo nanjo s pomočjo zvočnika pravo izbero hrupov. Sirena zatuli, zvonovi vonijo, nenadno vse utihne, potem je slišati tih šepet m nato se sproži nekaj, kar gre skozi ušesa in kar bi bilo še najbolj podobno tru-šču vijakov in žebljev, ki jih stresaš v pločevinasti škatli. Na koncu preštejejo napake, ki jih je napravila nesrečnica ob vsem tem. Posebna priprava pa je točno zabeležila vplive poedinih hrupov in šumov na njene živce Takšnim preizkušnjam naj bi se izpostavljale v bodoče ameriške tip-karice, ki iščejo službe ... Največje zaklonišče v Londonu V Londonu imajo največje zaklonišče proti napadom iz zraka. To je neki predor podzemske železnice, ki je bil že davno opuščen, a je postal v sedanjih razmerah zopet aktualen. Zaklonišče se nahaja v Southvvarku, ima osem vhodov in lahko sprejme 11.000 oseb. Predor, ki so ga zdaj preuredili v zaklonišče, je bil prvotno zgrajen 1. 1894. Italijani in zaščita proti zračnim napadom Italijansko vojno ministrstvo je lastnikom poslovnih lokalov z izložbenimi okni dvlil, da smej šipe teh ken prelepiti s papirnimi traki, kakor jim najbolj ugaja, šipe se marajo prelepiti s papirnimi traki zato, da bi ne popokale tako hudo. če b v bližino padla kakšna bomba, ln da bi drobci ne frčali naokrog. A namesto da bi se lepile preprosto po dolgem in počez, si jih lastniki lahko prelepijo z umetniškimi papirnimi ornamenti. Nadalje je vojno ministrstvo objavilo, da se bodo svarilni znaki, da se bliža zračna nevarnost, dajali v »staccatu«, medtem ko bodo znaki, da je nevarnost minula, dolgi ln enakomerni. štednja z živili v Parizu Prefekt Pariza Chiappe je izdal naredbo, da se mora nemudoma izvršiti popis prebivalstva pariškega mesta. To je potrebno zaradi razdelitve živeža, s katerim bo treba štediti, da ne nastopi lakota. „Divina Comedia" v ruščini Agencija Štefani poroča, da je te dni izšel odličen prevod Dantejeve »Divine Co-medie« v ruščini. Prevod je oskrbel pesnik Lozinski. Povratek poljskih beguncev iz Bumiutije Iz Bukarešte prihaja vest, da so rumunske oblasti začele repatriirati poljske begunce, ki so izza vojne katastrofe živeli na rumunskem ozemlju. Povratek je dovoljen vsakomur, ki ne želi veC ostati v Rumuniji. Doslej je na ta način zapustilo ru-munsko državno ozemlje okoli 3500 beguncev. Kakor znano, je rumunsxa vlada svoj-čas na račun beguncev zadržala tudi del zlatega zaklada, ki so ga Poljaki prepeljali skozi Rumunijo. Nemci v Parizu fK?T kjer je bilo podpisano premirje med Italijo in Francijo Konec konjskih dirk na Angleškem Položaj je resen, zahteva treznosti in omejitev Angleške oblasti so prepovedale vse konjske dirke in strogo omejile pasje dirke, ki so na Angleškem tudi zelo priljubljene. Ta ukrep zadeva tisoče gojiteljev, trenerje, hlevskega osebja in milijone investiranega kapitala, široka javnost bo tudi lz tega spoznala, kakor resen je sedaj položaj Anglije, kajti niti v najtežjih časih svetovne vojne oblasti niso omejevale konjskega športa. Vlada je izdala novo odredbo v prvi vrsti seveda zavoljo nevarnosti zračnih napadov, ki preti zbranim množicam, a tudi zavoljo lahkomiselnosti ljudi, ki še vedno ne razumejo položaja. Tako se Je neki londonski list te dni pritoževal, da je prišlo na neko konjsko dirko tudi od daleč okrog 30.000 ljudi in obiskovalci so ob tej priliki za svoje avtomobile tako rekoč za prazen nič porabili ogromno količino bencina, ki bi se dal bolje uporabiti za vojne svrhe. Škodljivost mišjega rodu Rodbina tega glodavca uniči v letu dni celili 18 stotov žita Zoologi so napravili za sedanje čase aktualen račun, ki kaže požrešnost dvojice poljskih miši in njenega potomstva v enem letu. Iz tega računa je razvidno, da uniči rodbina teh živali v enem letu nič manj nego 18 stotov žita. Domača miš in njeno potomstvo pa pospravi v istem času približno isto količino drugih živil. Podgane so seveda še bolj škodljive, dve odrasli živali in njiju potomstvo 800 do 900 želodcev požre med januarjem in decembrom za 600 stotov jedilnih stvarL Seveda je treba upoštevati, da ne ostane živo vse potomstvo ene dvojice miši ali podgan, vsekako pa velja, da povzročajo te neprijetne živali ogromno škodo človeškemu živilskemu gospodarstvu. Ksaver Burbonski ne sme v Španijo španske obmejne straže so te dni princu Ksaverju Burbonsko-Parmskemu prepovedale vstop na špansko državno ozemlje. Princ je prispel na špansko mejo pri Irunu iz Francije. Stranka karlistov, v kateri je včlanjen omenjeni princ, se je za časa španske državljanske vojne borila ob strani falangistov. Zopet vojaški pozdrav v Rusiji Uradno glasilo sovjetske vojske objavlja naredbo, da je v rdeči armadi zopet uveden običajni vojaški pozdrav, in to v službi in izven nje. Deflle nemške vojske na pariških ulicah ^s še ne veš. zda* izveš* da se je italijanski prekomornik »Conte Biancamano« oskrbel z gorivom ter se pripravlja na odhod iz Amerike v nadi, da se mu bo posrečilo prebiti angleško blokado; da je bivši italijanski poslanik v Londonu Bastianini z osebjem poslaništva prispel v Lizbono; da je nemška vlada odredila povratek prebivalstva, ki se je moralo zaradi vojne s Francijo izseliti iz obmejnih krajev Nemčije; da je Španija zaprla mejo proti Franciji zaradi velikega dotoka beguncev; da Je Anglija ojačila svojo mornarico v Gibraltarju; da bo dr. Schacht, ki izdeluje po Hitlerjevem ukazu načrt za organizacijo svetovnega gospodarstva, v kratkem odpotoval v zapadno in jugozapadno Evropo, kjer bo imel sestanke z ondotnimi predstavniki gospodarstva; da bo ameriška vlada najbrže odredila zaplembo francoskega prekomornika »Nor-mandie«, ki bi moral plačati tisoč dolarjev dnevne odškodnine za bivanje v ameriškem pristanišču; da so v New Yorku zastraženi vsi mostovi; da je španska vlada odklonila vizum za prestop na svoje ozemlje bivšemu rumun-skemu zunanjemu ministru Titulescu. Živilske karte na Grškem Po začetku sovražnosti med Italijo in zavezniki je zašla grška zunanja trgovina v težak položaj. Ministrski predsednik Metaksas je te dni izjavil, da bodo uvedli sistem kart za vsa živila in življenjske potrebščine. Porabo mesa bodo omejili še bolj nego doslej, prav tako bo treba začeti štediti z bencinom, električno energijo in premogom. Avtobusni promet je vlada pri-morana omejiti na minimum, v notranjosti dežele pa bodo ustavili promet raznih vlakov. Ladijski promet na rednih progah se je že omejil. ANEKDOTA K slovitemu zdravniku Hufelandu je prišla neka pacientka, ki je kazala pretirano skrb za svoje zdravje. »Pomislite, gospod tajni svetnik,« je dejala, »prehla-dila sem se, ko sem čakala, da pridem na vrsto. Zunaj sem petkrat kihnila. Kaj pravite k temu?« — »Petkrat Bog pomagaj!« je odgovoril Hufeland. VSAK DAN ENA »Seveda, imam tudi majhne napake .. -« »Napake? Kakšne pa?« (»Ziircher Hlustrierte«) MICHEL ZSVACO: 150 i lian ROMAN. Loraydan je zalučil bodalo v drugi konec sobe. Komaj je to storil, se je Juanu Tenoriu vrnila hladnokrvnost. Obrisal si je solzne oči in z nekakšno trpko veselostjo izpregovoril: »Izvolite sesti, gospod grof. Ej, bogme, če sem vas razžalil, vam dam zadoščenje. Toda na mojo dušo: vsaka žaljiva misel je bila daleč od mene. Pijte, dragi grof; poznam to vino in njegov močni vonj, ki je ves težak od sle; pijte, pijte to radost, pijte to slo! Popoln plemič ste, dragi grof; ne zamerite mi, če trdim, da vse preresno gledate na to siromašno življenje. Pijte, pravim. Kolnem se vam, da skriva ta tekočina mogočne čednosti in., da tako rečem, čarodejne uroke sreče... Pred vsem pa, dragi grof. ne obrekujte samega sebe. Ne delajte se oderuha in ne predlagajte mi računa o uslugah, ki vam je sreča naklonila, da ste mi jih storili, ter o rumenjakih, ki ste mi jih smeli posoditi. Človek, dragi grof. je nekaj, kar v resnici ne obstoji. Sen je. Milni mehurček, ki plava v prostor, ne da bi vedel. kam. in se razpoči. preden utegne začutiti samega sebe To je toliko, kakor da ga ni. Prav za prav ga res ni. Tisto, kar se zdi, da je, in kar ima vsaj videz življenja, so samo bežne, blede barve, ki mavričasto igrajo na njegovi površini: njegov okras in njegova krinka. Človek je zgolj krinka, ki si jo nadevlje. Storite, da bo vaša krinka kar moči prijetna. Preden se razpočite v praznini, se izkušajte lesketati v vseh bisernih barvah, ki godijo očem ...« Loraydan je bil od tega besedovanja tako omamljen, da je mehanično izpraznil svoj kozarec Vino mu je res dobro delo, kajti mojstru Gregorju ni bilo žal za dobro kapljo ne časa ne truda ne denarja. »Senor Tenorio,« je rekel Loraydan, »to vince je bogme vredno hvale, samo to je, da vam ga predrago plačujem . . .« »Kaj hočete reči?« se je naježil don Juan. »To, da ga začinjate s pridigami, ki bi spravile tudi najpotrpežljivejšega plemiča ob potrpljenje. Jezični ste, senor Tenorio. še bolj kakor tisti župnik pri Svetem Magloriju. ki je neko nedeljo tako neskončno dolgo pridigal, da so mu ovčice zaspale in so jih morali zvečer speče odnesti na domove.« »Ej, dragi grof, jezičnost je v razgovoru to, kar je pri dobrem obedu rujna kapljica. Očitek jezic nosti sprejmem samo kot pohvalo, ki mi dokazuje, da ste najvljudnejši in najljubeznivejši vseh plemiče v.« »Ali me ima za norca?« je mislil Loraydan. »Naj bo kakor hoče,« je povzel, »dovolite mi, da odložim mavrično krinko, ki mi jo tako toplo priporočate, in vam brez ovinkov naznanim, da mi je denar pošel.« »Kaj! Ali je mogoče?« je vzkliknil don Juan in vneto vstal izza mize. »Tako mogoče, da sem vam moral priti povedat ...« A don Juan ga je zgrabil za roko, ga potegnil v svojo sobo in odprl skrinjo. »Evo, dragi grof,« je dejal, »tu leži vaših štirideset tisoč liber iz kočije še nedotaknjenih, se pravi, ako ne štejem deset tisoč liber, ki sem jih nujno potreboval.« »Deset tisoč liber že manjka!« je v mislih rekel Loravdan. »Ta žre denar kakor volk!« »Vzemite si, grof, vzemite si, kolikor hočete,« je nadaljeval don Juan. »Ne bojte se, da bi me pustili suhega: nič ne more spraviti dona Juana na beraško palico,« je resno dodal, potuhnjeno opazujoč grofa in strahoma se vprašujoč, koliko mu bo odnesel. »Torej ste zelo bogati?« je z razločno zavistjo in spoštovanjem vprašal Loraydan. »Bogat?« je dejal don Juan. »Pha! Da sva v Se-vilji, bi poklical svojega oskrbnika, ki bi vam nedvomno takoj postregel z odgovorom. Sam nočem nič slišati o teh klavrnih zadevah. Vem samo toliko, da lahko posojam španskemu kralju zlato, ne da bi mi ga zmanjkalo. Vzemite si torej, dragi grof; vzemite, nikar ne štejte; če lahko posojam kralju, lahko tem bolj posodim prijatelju...« »On posoja meni — moj lastni denar!« je zmedeno pomislil Loraydan. Don Juan je nadaljeval — dasi je sam pri sebi ves drhtel od skrbi. »Ne bojte se, da bi me spravili v zadrego. Dobil sem sporočilo, da mi oskrbnik po hitrem slu po- šilja nekaj tisoč dublonov...« »Če je tako ...« je začel Loraydan. »Hoj!« je pomislil don Juan. »Kaj bo res tako nesramen in me bo prijel za besedo?« Že je držal za pokrov skrinje, da bi jo zaprl. »Če je tako,« je končal Loraydan, »tedaj mi ni treba biti v skrbeh zastran vas. Kar zaprite skrinjo, senor Tenorio. Ne bom se okoristil z vašo ljubeznivo ponudbo — vsaj to pot ne.« »Srce me boli, ker jo moram zapreti, ne da bi bili vsaj enkrat posegli vanjo,« je rekel don Juan, Hkratu pa je zaloputnil pokrov in sedel nanj. Takoj nato je vstal in brezbrižno pripomnil: »Ves sem vam na voljo, grof, kajti Juan Tenorio rad plačuje dolgove ...« »Pustiva to,« je dejal Loraydan. »In dolg, ki ga imam do vas, mi je še posebno svet.« »Hoj! Bogme ...« »To je dolg hvaležnosti, dragi grof, dolg hvaležnosti in prijateljstva.« »V zadrego me spravljate...« »Bog ne daj!... A zdaj, ko sem uredil svoj dolg nasproti vam, bi rad obračunal tudi z nekom drugim.« »Prepričan sem, da bo vaš drugi upnik enako zadovoljen z vami, kakor sem jaz...« »Oh,« je neskrbno rekel don Juan, »to ni denarni dolg... ampak dolg, ki ga moram plačati z mečem.« »Z mečem?« je vprašal Loraydan in napel posluh. Nemško vojno gospodarstvo Kal hoče Italija Novi viri preskrbe z živili -sadja razdrobljenih kmetij Berlin, 23. junija Največjo skrb zaledja v Nemčiji je že v letih pred sedanjo vojno tvorilo vprašanje prehrane. Z zmagami na zapadu pa so se Nemcem odprle obsežne nove možnosti za preskrbo z živih. Viaaa je že naznanila. da se bo obrok sira cd julija dalje povečal za 25%. obenem pa bo pri iz-delovaniu sira dovoljena večia vsebina maščobe. Od tesa roka dalje bo nemško prebivalstvo dobivalo zopet tudi že surovo maslo namesto margarine. Kar se tiče žita. je bila po uradnih ugotovitvah lanska letina izvrstna. Bila ie tudi pospravljena, čeprav se je lansko jesen že začela voina. Vrh tega ie Nemčija sklenila s celo vrsto držav jugovzhodne Evrope zelo ugodne pogodbe za dobavo žita raznih vrst. Vlada je tudi zelo poskrbela za shrambo teh količin žita. tako domačega, kakor uveženega. saj je samo z:dnie leto povečala ob og silosov za dobrih 7 milijonov kubičnih me. trov. Ukrepi za racionalno in načitno kmetijsko gospodarstvo 90 pokazali lep uspeh v tem da se je v Nemčiji posejana ploskev od lanskega leta na letos povečala za 10%. Vse narodne sile v zaledni so še vedno mobilizirane ne samo za delo v tovarnah, marveč tucli za pornoč v kmetijstvu. Deset milijonov mladih pomočnikov in pom č-nic, ki so organizirani v Hitlerjevi mladi-ni. nedvomno predstavljajo armrdo. koj a delo. prizadevanje in napor bodo prišli do izraza tudi v nemškem kmetijstvu. Samo ena desetina te vojske mladih ie določena za službo po mestih, ostalih devet milijonov pa pomaga v obrti in v poljedelstvu. Glavno načelo pri tej pomoči je samo po sebi umevno to. da se sme mla.iež voora-biti samo za tako delo. ki ne presega nje •sil. Mnogo izmed teh dobrovoljcev bo zaposlenih samo z nabiranjem raznih čajev in zdravilnih rastlin, žira, želoda in kostanja. dru^i bodo pomagali pri pospravljanju zelenjave, pri obiranju sadja in pri trgatvi. Veliki pomen take akcije kaž1 že som o nabu'ania čajev in zdravilnih rastlin. Nemčija porabi letno 40 milijonov kg čajnih zelišč za izdelovanie zdravil. Ta velika potreba ie bila deslei v veliki meri krita z uvozom iz tujine, s smotrno organizacijo nabirania pa bo država posle i neodvisna od tega uvoza, vsai po večjem delu. Letošnje poletje in iesen bosta določena za nabiranje v velikem ob~egu. Kar se t:"e oomoči m!ad;na pri kmetijskem ao-sp larstvu. so dečki cd 14. do 13. leta določeni za p^naoč pri žstvi. dočim bodo mlaiši t. i. od 10. do 14. leta. ki iim Nemci pravijo >Pimfe«, pasli živino ter pomagali ' Pomoč mladine — Koma-— Kolonizacija na vzhodu pri raznih lažjih delih. Starejše deklice bodo pomagale v kmetskem gospodinjstvu ter se bodo bavile s kuho in z nego otrok, da odvzameio del posla preobremenjenim kmečkim gospodinjam. S priključitvijo obsežnih ozemelj na vzhodu je država v položaju, da se učinkovito loti notranje kolonizacije ter odpravi silno neugodne prilike, ki vladajo zlasti na jugozapadu države. Tu so se v teku zadnjih desetletij kmetije tako razdrobile, da je 46% kmet9k:h gospodarstev z manj kakor 2 ha zemlje. Razen tega so ta zemljišča razmetana po vsei okolici v obliki majhnih krp. kar seveda zahteva veliko potrato človeške in živinske delovne sile. Kliub delavnosti in skromnosti teh kmetov bi tako majhna gospodarstva ne mogla živeti, ako bi njih lastniki ne imeli stranskih dohodkov z zaposlitviio v bližnjih industrijah. Vlada se je v velikem obsegu lotila komasicije razbitih posestev in nie trud ne bo ostal brez uspeha, zlasti odkar so se na vzhodu odkrile možnosti za preselitev dela teh kmetov v kraje, kjer je na razpolago obilno orne zemlje. Tam se sedaj naseljujeio nemški kmetje iz ruske Volinije in iz Baltika, za njimi pa pridejo kmetje iz nemškega za-pada in jugozapada kjer ie pomanjkanje zemlje najbolj pereče. Za kolonizacijo prihaja v poštev samo najbolj zdrav žive1], ki ga izbirajo komisije po predpisih in načelih modeme biologije. Prešelieno bo na ta način na vzhod okoli 100.000 nemšikih družin. V poljskem ozemlju bodo v teku štirih let presitrbeli 700.000 ha orne zemlie s tem, da bodo reko Dunajec zajezili na dveh mestih, da obvarujejo polje, ležeče v porečju. vsakoletnih poplav. Samo iez pri Rožnov/u bo zaščitil 200.000 ha plodne zemlje, ki ie sedai kot stalno poplavno ozemlje ležala neizrabljena. Mnogo naseljencev bo država uporabila v poljskem gozdnem gospodarstvu. Sicer s priključitvijo novih krajev država ni dobila mnogo gozdov in še od teh je komaj 24% državna last. zato pa bodo v te komplekse prišteti gozdovi večjih posestnikov, ker je racionalna skrb za večje komplekse gozdov boli smotrna in prinaša več dobička. Za upravo teh šum je bilo ustanovljenih 53 gozdarskih uradov z nemškimi uradniki in z velikim številom nemških delavcev, ki bodo zaposleni v gozdovih. Vlada sicer ne računa na takojšnji dobiček, vendar pa strokovnjaki mislijo, da se bo uvoz lesa v Nemčijo z dobavami iz poljskih gozdov znižal za 6 do 8 %. O. M. N. „HrvatsM dnevnik" o z&iiovl stikov z Eusifo O pomenu obnove diplomatskih stikov z Rusijo, razpravlja glavno glasilo HSS »Hrvatski dnevnik« svoiern včerajšnjem uvodniku in poudarja, da sta tako Jugoslavija kakor Sovjetska Rusija s svojo po itiko pokazali, da želita očuvati mir na Balkanu. Z cbnovitviio diplomatsk:h odnošajev bo njuno stremi ioni e dobilo osnove za nadalini razvoi v tei smeri. P s:ia smatra mir m Balkanu, na evropskem vzhodu in v blžnjem Orientu kot sestavni del svoie sigurnosti. Naš: in ruski interesi so v tem ro-le:lu copolno-ma istovetni. Skupni nabori pri tem velikem in danes težkem poslu bi moali naravno tekom časa dovesti do veuega razumevanja tudi ostale skur-e interese. Samo stvarni interesi ustvarjajo realne in trajne ?veze med državami in narodi. Sentimentalne zveze se ne smeio podceni ? vati. toda ako niso osnovane na stvar-, i h interesih in njihovem medsebojnem uvževanju, ne pomen i io nikdar mnogo v fivlimiu narodov. Včasih celo onemogoča i o jasen pogled v življenjsko stvarnost. Sentimentalne ve^i. zasnovalo na c1o-vanstvu in na spominih na prošlost. — nadaljuje gas":'n dr. Mač'-a — ne igrajo donos v politiki Sovi etske Runi a noben? vloge, zato bi bilo naoačno. iz njih izvajati kake zaključke Sovjetska RusMa re vedi slovanske politike, temveč edinole politiko svojih lastnih inte-e-"v. KoMkor se tiče očuvania miru na Balvanu. sa ti intere-i Ftriniaio z našimi intaresi in to ie najb^lia garanera. da bo naš^ sodelovanje nri tem velikem del i sl-žno. Nosr-malizaeiia diplom atsich odnošajev med Jugoslaviio :n Sovjetsko Ruriio ived-tav-Ija no-- korak v pravou st-bi'izaoije miru na Balkanu, kar ie tem ver i5 važnosti, ker predstavi i a Balkan važno točko v sistemu Sredozem-ke^a moria. ki ga is danes zaje! vojni požar. Javna dela na Hrvatskem Te dni so bile v Zagrebu pod predsedstvom bana gremialne seje c-ddelnih predstojnikov pri zagrebški banski oblasti. Na sejah je bi! določen program javnih del, ki se bodo v tekočem propračunskem letu izvajala v banovini. Sedaj je že v teku javnih dei za 170 milijonov dinarjev, predvideno pa je v te svrhe še 100 milijonov. Predvsem se nadaljuje gradba tako zvane jadranske turistične ceste ob obali od Su-šaka do Ulčinja. Za to cesto se bo letos potrošilo 52 milijonov in sicer 49 v hrvatskem Primorju, 3 milijoni pa v Dalmaciji. Manjše ceste se gradijo v Posavini in v Dolnji Slavoniji. V teku je tudi rekonstrukcija ceste Zagreb—Stupnik—Karlo-vac ter ceste Zagreb—Varaždin, od katere se 'ma odcepiti cesta Zaprešič—Ptuj. Nekaj milijonov je namenjenih za regulacijo rek in potokov, za melioracijo Sinj-skega. Irnotskega in Livanjskega polja pa je določen« 10 milijonov din. V Zagrebu se gradi poslopje za pošto II, dovršuje se tehnična fakulteta, ki bo stala svojih 20 milijonov, veterinarska fakulteta in drugi paviljon poljedelske fakultete. ,}Fi'ed novimi pafeiskfižšssjami" Pod tem naslovom objavlja »Delo« glasilo ministra pravde dr Laze Markoviča. uvodnik o posledicah velikih vojnih dogodkov. Poraz Francjje. ki ie imela dosedaj tako rekoč gospodujoči položaj na evropskem kontinentu, bo naravno izzval mnoge motnie in bo odprl mnoga druga vprašanji ki so povezana z novimi razmerami in z novim medsebojnim raz- merjem sil. Po svoji zmagi nad Francijo bo Nemčija kot najmočnejša sila v Evropi postavljena v položaj, da ustvari ravnotežje sil. ki bo na eni strani njei jamčilo mir, na drugi strani pa odklanjalo opasnost novih in nadaljnih potresov od drugih držav. V prvi vrsti prihaja tu v poštev Sovjetska Rusija, na drugi strani pa celokupni kompleks vprašanj, ki so v zvezi s premaganimi državami. Todi mir še ni blizu, nadaliuje list Za Jugoslavijo in za vse druge nevojuioče se države nastajajo torei nove težkoče in nove, morda še večje preizkušnie. V tem strahovitem konfliktu, v katerem so zrahljani vsi temelji mednarodnega življenja, ni ničesar trajnega več. kar bi moglo služiti kot "podlaga za varnost katerekoli države. Zato je naši državi v novih časih potrebna še večia razboritost in še večia prisebnost pri čuvanju lastnega doma in pri politiki nemešanja v sedanji svetovni konflikt. Naši državi se nalaga budna pozornost in nepretrgana aktivnost, da vzdr-žimo mednarodni položai Jugoslavije v stanju, ki odgovarja sedanjim prilikam. Družinsko življenje na Ruskem •»Napred« prinaša po knjigi Ž. Friedma-na »Od Svete Rusije do SSSR zanimiv članek o razmerah v Rusiji Omejuje se na podatke o družinskem ž;vljenju, o katerem pravi: Leta 1936. je bi'l izdan v Rusiji nov zakon o družinskem življenju Od tega leta dalje je v Rusiji strogo prepovedana odprava plodu. Le socialni položaj žene in njeno zdravstveno stanje odločujeta pri splavu, ki pa ga sme izvršiti le poklicni zdravnik. Ločitev zakona se zdaj lahko doseže lc s privolitvijo obeh zakorcev ali pa v točno določenih, zelo omejenih primerih. Obveze za vzdrževanje (alimentacije) so precej težke: tretjina dohodkov za enega otroka, polovica za dva, 60°/o za tri otroke. Izdatne nagrade materam, skrb za povečanje klinik, veliko število novih otroških zabavišč — vse to naj bi čim bolj podprlo dviganje rojstev. Nova sovjetska generacija ne sme biti fizično in ne moralno oslabljena po kvarnih posledicah splavov. Druga petletka je pripomogla do večjega blagostanja na Ruskem, kar se odraža tudi v materinstvu Država pa še zniirom potrebuje delovnih moči spričo svojega ogromnega bogastva in svoje obsežnosti. Dočim so prej ljudje skušali biti s telesom in dušo v službi stranke in revolucije in so se odrekali privatnega življenja, se zdaj spet močno propagira družinsko življenje. Na seksualna vprašanja gledajo danes v Rusiji daleko bolj resno in trezno nego v prvem obdobju novega režima. Danes se uvi-deva, da je vzgoja mladine prva ie poglavitna naloga države. Rusija in Bolgarija Iz uvodnika sofijskega lista »Večer«, posvečenega odnošaiem med Bolgarijo in Rusijo, posnemamo naslednji odstavek: »Od uvedbe rednih diplomatskih odnošajev ni bilo med Bolgariio in SSSR niti trenutek najmanjše sence, ki bi motila dobro, čudovito prijateljstvo med obema bratskima slovanskima narodoma. Nasprotno. vsak novi dan. ki je pretekel od leta 1934. dalje, nam ie prinesel nove dokaze zbližanja in sodelovanja med obema državama V zadniih letih pa se ie sodelovanje med bolgarskim in velikim ruskim narodom celo razvijalo do višine, ki je vselej kar najbolj dobrodošla za obe državi.« Kakor posnemamo po italijanskih listih, je ravnatelj rimskega oficioznega organa »Giornale d'Italia« znani publicist Virgi-nio Gavda izdal te dni knjigo pod naslovom »Kaj hoče Itailija« (Che cosa voulc l'Italia). Italijanski listi označujejo to najnovejše Gavdovo delo takole: Gaydova knjiga ni zgodovinsko delo, pa tudi ne zgolj politična publikacija, četudi je v knjigi polno zgodovinskih poglavij in opredelitev fašistične polit čnc- doktrine, temveč raciomrana sinteza italijans >ke zgodovine v zadnjem petdesctletju ter kritičen pregled evropske politike, ki jc dovcdla do sedanjega oboroženega konflikta. Gavda v tem pregledu zlasti zavrača trditve zapadnih velesil, češ da sta oni dve pomagali Italiji do njenega nacionalnega zedinjenja: »Italija je nastala, je živela in postala velesila brez volje in celo proti volji Francije in Anglije. V Evropi in v Afriki, na političnem in gospodarskem področju sta nas ti dve velesili samo izkoriščali. To je bilo manj opaziti, dokler sta si bili Anglija in Francija rivalinji, čim pa sta iz strahu pred Nemčijo postali zaveznici in prija- teljici, se jc njuna solidarnost okrepila na škodo Italije« Navzlic vsem tem težkočam, ki so prihajale za Italijo od angleško-francoske strani, pa se je fašistična Italija okrepila, se razširila in izvojevala svoj imperij. Ona z vso jasnostjo poudarja svojo pravico do svobodnega uveljavljenja v Sredozemlju, kjer sta Francija in ziasti Anglija vsiijen-ki. Kaj torej hoče Italija? Gavda odgovarja: »Ona hoče, da sc popravijo stare krivice ter da se zanadni velesili postavita v položaj, da nc bosta mogli delati novih krivic. Ona hoče ozemlja, ki so ji bila odvzeta s silo ali zvijačo in ki v vsakem primeru tvorijo del njenega etničnega, zgodovinskega in čustvenega sveta. Ona hoče končno svobodne iznode na odprte oce-anc, brez česar velika država nc more živeti. Vse torej, kar zahteva Italija, se da izraziti z eno samo besedo: življenje!... Zato je Italija stopila v vojno proti konservativnim državam in zato se bo tudi borila s svojim nemškim zaveznikom do končne in totalne zmagi..a Celjski mestni svet Celje, 27. junija Celjski mestni svet je imel v sredo zvečer zadnjo redno sejo pred poletnimi počitnicami. župan je v začetku sporočil, da je mestna občina razpisala oddajo gradbenih tla-kovalnih in asfaltnih del in dobav za tlakovanje cestišča in za napravo hodnikov v Vodnikovi ulici. Ponudbe je treba vložiti do 20. julija do 9. dopoldne. Vodnikovo ulico bodo letos tlakovali med Kralja Te-tra cesto in Gledališko ulico. Gradbeno ministrstvo je odobrilo tlakovanje državne Mariborske ceste od Golmajerjeve hiše v Gaberju do Ceste na pokopališče na Sp. Hudinji. Proračun znaša 1,266.000 din. Tvrdka Westen bo prispevala 500.000 din, ostanek pa bo krila državna uprava. Mestni svet zahteva tudi nujno potrebno tlakovanje Mariborske ceste v odseku med rudarsko šolo in Golma,jerjevo hišo. Cesto je treba tlakovati z granitnimi kockami in stike med kockami zaliti z asfaltom. Stroški za takšno tlakovanje ceste od rudarske šole do Ceste na pokopališče so preračunani na 1,880.000 din. Tvrdka Westen bi prispevala 500.000 din, ostali znesek pa bi naj krila državna uprava iz državnega cestnega fonda. Občina bo v tem smislu intervenirala pri banski upravi. Stroški za tlakovanje hodnika za pešce ob Mariborski cesti od rudarske šole do Kovinarske ulice bodo znašali okrog 600.000 din. Občina ima na razpolago 250.000 din in bo zaenkrat tlakovala z asfaltnim mešanim ma-kadamom samo polovico hodnika od rudarske šole dalje, stroške za tlakovanje hodnika v drugi polovici pa bo krila v prihodnjih dveh občinskih proračunih. Hodnik bo širok 3 m. Občina bo tudi kanalizirala Mariborsko cesto. Stroške, ki so preraču- nani na 250.409 din, bo krila s kratkoročnim posojilom, plačljivim v dveh letih. Gradbeni odbor je prejel pooblastilo, da ukrene vse potrebno za nadaljevanje regulacije potoka Koprivnice v tretjem delu. Občina bo nabavila za 9.000 din kompresor za vrtalno garnituro. Mestni svet je odobril kritje za primanjkljaj mestnega parnega in kadnega kopališča v Delavskem domu v znesku 36.980 din, primanjkljaj za odvažanje snega z mestnih ulic v znesku 34.931 din in 348.080 din izdatltov za razna izredna dela. Občina bo prodala poštni uradnici gdč. Mihaeli Horvatovi dve stavbni parceli, magistratnemu direktorju g. Ivu šubicu in zobozdravniku dr. Stanetu Vrhovcu pa po eno stavbno parcelo pri Mestnem zavetišču v Medlogu. V članstvo mestne občine je bil sprejet trgovski zastopnik g. Ludvik Tomše. V ku-ratorij Vajeniškega doma so bih kot predstavniki mestne občine izvoljeni m. s. Lečnik. Dobovičnik in ravn. černelč. V gradbeni odbor je bil namesto inž. Štefanija, ki je premeščen v Ljubljano, izvoljen za namestnika inž. Jože Brodnik. Občina bo na lastne stroške zgradila mo-stiček čez Pečovnico in propust pri železniški čuvajnici v Zagradu. Proračun znaša 7.784 din. Občina bo intervenirala pri železniški upravi, da čimprej zgradi nujno potrebne železniške zapornice na železniškem prelazu na državni cesti v Medlogu, kjer se je pred leti dogodila znana avtobusna katastrofa in kjer je bilo že mnogo drugih prometnih nesreč. Lesni trgovec g. Štefan Borlak gradi v Razlagovi ulici stanovanjsko hišo. Mestni svet je dovolil gradnjo trinadstropnega poslopja. Izdelavo načrtov za moderno kanalizacijo Celja je mestni svet odložil, dokler ne bo izgotovljen regulacijski načrt za mesto. Umrl je propagator modernega smucarstva Na svojem posestvu blizu Lilienfelda v Avstriji je pred kratkim umrl v 84. letu starosti Matija Zdursky, s katerim je al-pinsko smučarstvo izgubilo svojega prvega propagatorja. Zdarsky si je že v zgodnji mladosti nadel nalogo, da bi prebivalstvo velikih mest povedel v zimsko gorsko naravo. Mož je okoli leta 1900 ustanovil posebno alpinsko smučarsko društvo ter naučil v njem mnoge mlade ljudi smučati ter je bil prav za prav prvi, ki mu gre zasluga. da se je začelo smučarstvo polagoma štiri med množico. Razen tega se je Zdarsky pridno udejstvoval tudi v alpini-stiki in pri tem Izboljšal celo vrsto predmetov iz alpinske orreme, napisal pa je tudi mnogo del o dobrih in zlili straneh gorskega sveta. Mož je bil silno marijiv in energičen ter v vseh pogledih vzoren športnik. V svetovni vojni so Matijo Zdar-skega pritegnili kot strokovnjaka za alpinsko smučanje na fronto, pozneje pa bi ga bila pri reševanju ponesrečencev izpod plazu v koroških £orah skoraj tudi doletela bela smrt. Dobil je hude poškodbe po vsem telesu in le njegovo jekleno zdravje mu je pomagalo, da se je mogel tudi Se pozneje v zadnjih 25 letih življenja pridno udejstvovati v svoji priljubljeni stroki. Prav za prav smo prve nauke in prvo opreme za smučanje tudi pri nas Slovencih — če ne mislimo na Bloke — povzeli od starega mojstra Zdarskega. * Listi beležijo vest, da bo imel trgovinski in politični sporazum z Rusijo v bližnji bodočnosti tudi vpliv na ureditev športnih odnošajev z ruskimi športniki. Vrhovni nogometni savez v Beogradu je začel pripravljati teren, da bi bila pri nas — vsekakor ne prej kakor prihodnje leto — odigrana mednarodna nogometna tekma med Jugoslavijo in Rusijo. Kakor se zdi, pa bo že pred tem gostovalo pri nas eno izmed dobrih ruskih moštev, in sicer enajstorica Dinama iz Moskve, ki bo v kratkem najprej v Bolgariji pokazala svoje znanje. Kako se je ruski nogomet razvijal, nam je znano prav za prav le približno in že zato bodo prva srečanja med našimi in ruskimi nogometaši vzbudila že prav posebno zanimanje. Nog&met za pokal In prvenstvo V Ljubljani Kranj-Mars, v Mariboru Maribor-Železničar Kakor smo že objavili, bo v nedeljo med Marsom in Kranjem nogometna pokalna tekma za slovenski pokal. Mars se že drugo leto bori za to častno darilo. Lani se je plasiral tako, da se je srečal z našim nogometnim predstavnikom — Ljubljano. V nedeljo se bo torej med gornjima kluboma odločilo, kdo izmed njih bo ostal v konkurenci. Zato je gotovo, da bo to srečanje zanimivo, prava tipična borba, za katero bo predvsem poskrbel Kranj. To je moštvo, ki bo v bodoče igralo vidno vlogo v našem nogometu. Srečanja med Marsom in Kranjem so bila zmerom privlačna. Zato bo vsaki prišel na račun! Ob 15.30 nastopijo juniorji Marsa proti žilavim in dobrim juniorjem Svobode. Ob 16.45 pa bo glavna tekma, obe na igrišču Ljubljane. * V Mariboru bo to nedeljo še zadnja prvenstvena tekma pri SNZ, ln sicer povratna finalna tekma med Mariborom in želez- , ničarjem, ki bo dokončno odločila, kdo bo : letošnji nogometni prvak v Sloveniji. Ka-; kor znano, je Železničar pol pota do tega naslova že pustil za seboj, ker je v prti tekmi zmagal z 2:1. Razen kluboplh prijateljev računajo tudi objektivni poznavalci, da bo tudi to nedeljo železničar ostal zmagovalec in si tako osvojil prvi naslov prvaka SNZ. Sicer pa počakajmo še dan ali dva... Ligaška Ljubljana v Zagorju Na povabilo SK Svobode lz Zagorja bo v nedeljo 30. t. m. nastopilo v Zagorju 11-gaško moštvo SK Ljubljane. Za gostovanje našega najboljšega nogometnega moštva vlada v zagorski dolini veliko zanimanje; domačini upajo, da bo enajstorica Svobode častno zastopala zagorski nogomet, ki je po dolgi pavzi zopet oživel in v zadnjem času na zelenem polju zabeležil nekaj lepih uspehov. Tekma bo v nedeljo popoldne na igrišču na Lokah. O važnem športnem sestanku ki bo v nedeljo 30. t. m. med zastopniki vseh treh skupnih športnih narodnih organizacij, torej med HšS, SSSS in SSZ, v Zagrebu, so zdaj prišli na dan nekateri konkretnejši podatki. O namenu sestanka je na kratko rečeno, da se bo tamkaj razpravljalo o nekaterih važnih vprašanjih, med drugim o območju posameznih narodnih zvez, o članstvu narodnih zvez v mednarodnih federacijah itd. Zagrebški listi objavljajo v zvezi s tem sestankom razen tega še zanimiv popravek, ki se nanaša na nedavno poročilo beograjske »Politike« — glavne ugotovitve tega poročila smo na tem mestu ponatisnili tudi mi — po katerem Slovenske športna zveza na svoje pismo glede sklicanja tega sestanka ni dobila nobenega odgovora. »Hrvatska športna sloga« je dala zdaj objaviti oficielno, da so te vesti popolnoma netočne in očitno zasledujejo prozoren namen, ker je res samo to, da je HSS že 13. t. m. zahtevala od SSSS pristanek, da bi bili na ta skupni sestanek v Zagreb povabljeni tudi Slovenci. Potem je takoj po prejemu odgovora z nujnim pismom z dne 20. t. m. povabila Slovensko športno zvezo. naj pošlje svoje delegate na ta sestanek. Na drugem mestu čitamo v zvezi s to konferenco, da je hrvatska nogometna zveza pripravila za ta sestanek predlog, po katerem naj bi bile v bodoče narodne zveze neposredno članice mednarodnih federacij svojih športnih panog. Glede opredelitve klubov nasproti narodnim zvezam naj bi bilo vsakemu izmed njih dano na prosto, da se včlani v kateri koli narodni zvezi, ne pa po kraju, v katerem deluje in po katerem bi zaradi teritorialne razdelitve avto- • matično spadal v določeno narodno zvezo. Iz vseh teh vesti se mora sklepati, da bo dnevni red tega sestanka v Zagrebu vse prej kakor v Interesu nove ureditve jugo-slovenskega športa, ker se zdi, da pripravljajo v Zagrebu predloge, katerih rešitev je spričo nereda in nejasnosti, ki vladata skoraj v vseh športnih organizacijah od tedaj, ko se je začelo reorganizirati, najmanj aktualna. še o pokalnem turnirju SK Slavije. Na proslavi petletnice ljubljanske Slavije je bilo preteklo nedeljo po končanem sporedu na zelenem polju še zanimivo nagradno žrebanje celodnevnih vstopnic. Imena prvih treh srečnih dotičnikov, ki so prejeli najlepše nagrade, so: 1. nagrado (št. 5) g. Vengus Rudolf, Celje (trajno ondulaci-jo, darilo g. Kojiča); 2. nagrado (št. 51.) gdč. žerko Franja, Ljubljana — (foto-aparat-darilo drogerije Gregorič), in 3. nagrado (št. 17) gdč. šteh Francka Ljubljana (torto-darilo odbora SK Slavije); bilo je še mnogo drugih, ki so zadeli manjše dobitke. Obenem se klub zahvaljuje vsem športnikom in športnemu občinstvu, ki mu je s svojim obiskom pomagalo lepo proslaviti ta klubov jubilej. SK Ljubljana. Izredni občni zbor bo dne 10. julija t. 1. Kraj in čas bosta objavljena kasneje. Uprava. SK Svoboda. Zaradi šolskih počitnic v mescu juliju treningov ne bo. Z rednimi treningi bomo pričeli 1. avgusta pod vodstvom trenerja. Drevi ob 19.30 obvezen članski sestanek zaradi nedeljske tekme. STK Moste. Drevi ob 20. važen sestanek, ki naj se ga zanesljivo udeleže vsi igralci. SK Slavija. Jutri na praznik igra I. moštvo z Jadranom ob 10. na igr. Jadrana. Kdor Ima opremo doma, naj jo prinese s seboj. Juniorji igrajo v nedeljo ob 10. s Korotanom na Rakovniku. Opremo dvignite do 9. pri Gjuranu. Lobe in Košir sigurno! Postava tudi pri Gjuranu. Pletilce na cottonstrojih za izdelavo ženskih nogavic, z daljšo prakso, sprejme »MORAVIA«, tovarna pletenih proizvodov a. d., Beograd, Cirila i Metodija 8. — V pismeni ponudbi navesti dosedanje zaposlenje. za Zagreb iššem. Nudi se marljivo in solidno delo, event. jamstvo. — Cenj. ponudbe na »Propaganda d. d., Zagreb, pošt. pret. 472 pod »Zastopstvo«. f Potrtega srca sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat, očim, stric in svak, gospod TOMBAH DAVO BIVŠI TRGOVEC IN VELEPOSESTNIK danes po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Truplo pokojnika se bo blagoslovilo v hiši žalosti, na Zrinjskega trgu 6 v Mariboru, v soboto, dne 29. junija ob 14. uri, nakar ga bomo prepeljali v rodbinsko grobnico v St. Vidu pri Ptuju, kjer bo pogreb ob 16.30. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, 1. julija ob 8. uri v frančiškanski cerkvi v Mariboru. MARIBOR, dne 27. junija 1940. Dr. TOMBAH JOSIP, sodnik okrožnega sodišča ter ostalo sorodstvo. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davita sa vBak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo clužb. Najmanjši raeaek ea enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in fcenitve se z&ra£onajo po Din 2--ca vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši cnesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. NaJnmnJSl cnesek sa enkratno objavo »glasa Din 17.__. Avto,moto Beseda 1 din, davek 3 din; za iifro ali daianje aaslova * din. Najmaniš' znesek 17 din Motorno kolo Sunbeam 500 ccm in nov Bezzera aparat za kavo ckspres, prodam. Tyrševa 12, »Na-Na«. 16470-10 Skladišče 3 suha skladišča vsako posebej ali skupno takoj od dam na Poljanah. Poizve se: Povšetova 38. Ljubljana 16468-19 Beseda I d:n, davek i dm: iifro ili daianje aaslova din. Najmanjši znesek 17 din. Damsko frizerko ali frizerja, prvovrstno moč potrebu>em. Nastop službe takoi. Začetna plača 1000 din Ponudbe poslati na naUov Salon Herbst, Kočevje. 16344-1 Vodovodnega instalaterja in kleparskega pomočnika sprejme Gustav Puc, Tržaška cesta. 16498-1 Prodam Besed: 1 din, davek i din, za iifre alt daianje aaslova 5 din Naiaianiši znesek 17 din. Otroško posteljo železno, z vložkom, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16493-6 Trikolico novo. močno, gume 26 X 2.2;, poceni proda Ludvik Ileršič. Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. 16408-6 za sobotno številko »Jutra« — nedeljsko »Jutro« zaradi dvojnega praznika ne bo izšlo — sprejemamo ŠE DANES. E-SKJtjp? Gostilniška kuharica dobi mesto. Služba stalna. Prepis službovanja. Gostilna Tyrševa 31, Ljubljana. 16474-1 Dekle srednjih let, ki bi vodila gostilno, sprejmem za gospodinjo. Potrebna kavcija I.C00 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16459-1 Kuharico samostojno za 16 oseb — sprejmem. Plača din 500. Predstavit! se osebno, na pisma ne odgovarjam. Naslov v vseh poslovalnicah Juira. 16424-1 Poštenega fanta č.-liega. iščem kot hlapca h kc-njun. Nastop takoj. N i«lov \ vseh poslovalni-etn Jutra. 16443-1 Beseda 50 Dat, davek 3 din. tel 3 din za Šifro »li daj* njf aaslova — "Jaioianiii znesek dm 15. Gospodična s prakso v trgovini, pisarni gostilni, gospodinjstvu, se udeleži s kapitalom ali prevzame kaj primernega. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod značko »Sodelovanje - Trideset«. 16416-2 Din 1.000 je izgubil reven uslužbenec invalid v četrtek od Jerne-jeve. Medvedove, Bleiwei-sove, Masarjkove do Kolodvorske ulice. Vljudno prosim vrnitev zneska proti nagradi, ker sicer izgubim zaposlitev. Naslov: Hostnik Sv. Jerneja cesta 1, Šiška. 16482-2 rTJ ar wa »s VafeiaciCke) «»s?.a'S2SKt5-sas3»ma Frizersko vajenko sprejme tako, salon »Kos« Mestni trg 3. 16472-44 Razstava preprog Banovinska tkalnica preprog iz Sarajeva razstavlja svoje preproge in perzijance v Mariboru v dvorani hotela »Zamorc«. Razstava bo odprta od 5. julija do vključno 20. julija t. 1. Prevzamejo se tudi naročila na dclfittočna odplačila. Razstava bo odprta tudi ob nedeljah ves dan. 16422-6 Sveže goveje noge po 3 din kg v vseh Siami-če/ih mesnicah. 16476-6 beseda 1 din, davek 3 din, ja šifre alt daianie aaslova » dia Natmaml' znesek 17 din Pohištvo Beseda 1 din, davek 3 din ; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Krasno pohištvo 13. samsko sobo zaradi premestitve prodam za 1400.-din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16466-12 Kapital Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Iščem posojilo din 15.000 za dobo štirih mescev. Povračilo zajamčeno. Obresti po dogovoru. Cenj. ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ljubljana« 16436-16 5J&3 Beseda J din, davek 3 din . za šifre 1I1 daianie naslova 5 din Najmaniši znesek 17 din Stanovanje treh zračnih sob in pritiklin, s komfortom na Poljanah takoj oddam. Vseli se lahko takoj. Vprašati: Povšetova 38, Ljubljana. 16469-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami oddam. Dolenjska c. 102. 16429-21 Stanovanje enosobno in dvosobno, — jaapt rano. s predsobama, oddam odraslim osebam. — Jankovič, Glince, Cesta I. štev. 6. 16411-21 Dvosob. stanovanje oddam za avgusta odraslim osebam. Samova ul. 14, — Liut-J^ita VII Bežigrad. 16440-21 Stanovanja Beseda 1 din. davek 3 din: za šifro ali daianje naslova S din. Najmanjši znesek 17 din Dvosob. stanovanje v sredini mesta ali v bližini banovine, iščem za 1. avgust. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Stalno«. 16495-21a Beseda t din, davek 3 din, za iifro tli dajanje naslova 5 din. Najmaniii znesek 17 din. Gostilno prodam poceni, vse na novo urejeno, v centru mesta Zagreba, radi hitrega odpotovanja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16496-19 Sobo odda Beseda 1 din, davek 3 din, za iifro ali dajanje aaslova din. Najmaniši znesek 17 din. Opremljeno sobo čisto, mirno, s separatnim vhodom oddam takoj solidni osebi. Mestni trg 17 II., vrata 8, 16497-23 Naprodaj imam trgovske, stanovanjske hiše, vile, posestva, gostilne, več nedograjenih hiš ter večjo opekarno z zemljiščem. Pojasnila, Jančar, Sv. Petra cesta 27. 16477-23 AGILNEGA Vila 12 sob, pritikline, cvetlič-njak, sadovnjak, vrt. naprodaj. Folakowski, Goriče, Golnik. 16475-23 Sobo elegantno, novoopremljeno, solnčno, z uporabo kopalnice, oddam v najstrožjem centru. Lift, tekoča topla in mrzla voda. Cena 600 din. Naslov v vseh-poslovalnicah Jutra. 16465-23 2 opremljeni sobi za tno ali dve osebi, oddam. Stari trg 17/11. 16463-23 Sobo solnčno, v sredini mesta, oddam za 1. julij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15736-23 Sobe me Beseda 50 oai. davek 3 din. tei 3 dio za iifro ali daianje naslova. — Najmaniši znesek dni 1). Sobo s posebnim vhodom, po možnosti s kopalnico, v centru ali bližini bolnice, iščem za 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Čedna soba«. 16358-23a Beseda 1 din, davek 3 din, za šifre ali daianje aaslova S din Najmaniši znesek 17 din. Izrabite priliko! Partija prvovrstnih šivalnih stroiev, koles in otroških vozičkov pri »Prometu«, nasproti križanske cerkve. 16369-29 tU Vsak? ->cseda 2 din: davet 3 din Za daianie aaslova 5 din Naimanii' znesek 2C din Agronomska izdelava. Avtomobil. Agentura 90, Bled, Bohemka, Čuvaj. Centrum, 3 člani. Dve osebi. Delo stalno, Dobro delo. Dobra kupčija. Dobra prilika. Dekle 34, Dobra postrežba. Gospodinja, Hrepenenje, Hvaležna, Iskreno, 21. julij. Krasen zaslužek. Kuharica, Letovišče, Lahek zaslužek. Letovišče 1940, Letoviščar-iem. Minimalni zahtevk-. Mm 1940. Mirna in točna stranka. Mirna stranka 2 oseb, Nuino, Olga z Rogatca, Poštena kuharica. Prilika 33, Polnojarmenik, Poznanstvo, Prijatelj, Pričakujem, Prijatelj, Prilika ugodna. Resna in poštena Slovenka. Samostalan. Sreča Te čaka. Soba. Srečen zakon. 1. julij. Trezen in zanesljiv, Točen plačnik 16, Takoj avto. Tri osebe. Točna plačnica 16. Trezen, Tvornica, Takoj denar. Veselje in poštenje, Vesten, \Veeckend, Vdova, Večeri, Zanesljiva in poštena 66, Zaupno, Zadovoljen, Zanesljiv šofer, Zadruga, 1895. Ali ste rojeni med leti 1859—1935? Fižol od din 3.50 dalie SEVER & KOMP., Ljubljana. 16353-33 i ZA VSAKO PRILIKO najboljša ua naj-I B cenejša oblačila si nabavite pri Preske^iis, Sv. PETKA C. 14 Vsaka oeseda i din davek 3 din Za dajanje aaslova 5 din. Natmanjš> znesek JC dia. Posestnik v Slovenskih goricah, ločen po ženini krivdi, se želi takoj poročiti. Pogoj je veselje do gospodarstva starost do 35 let. Ponudbe na podružnico Jutra v Ma-ribt ru pod »Gospodinja«. 16418-25 Otroški voziček omaro za obleko in železen štedilnik kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačnik«. 16370-7 Decimalko omaro za obleko in žensko kolo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Čimpreje«. 16367-7 Napravo za sladoled malo rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sladoled«. 16450-7 beseda t din, davek 3 din. za iifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din. Visokošolec uspešno pripravlja za popravne izpite iz vseh real-nogimnazijskih predmetov. N'..slov v vseh poslovalnicah Jutra. 16362-4 Beseda 1 din, davek 3 din, za iifro ali dajanje naslova * din. Najmanjši znesek 17 din. Izredna prilika! Več koles (damskih in moških) tudi športnih, najfinejša italijanska, skoro za vsako ceno naprodaj. Sv. Petra cesta 85. dvorišče. 16479-11 Radio Beseda 1 din, davek 3 din; zs šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Radio aparat ielezno blagajno in šivalni stroj kupim. Ponudbe na egl. odd. Jutra pod šifro »Takoj radio«. 16368-9 Moško in žensko dvokolo ter radio aparat 5-cevni, vse novo, poceni proda — Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta i9. oktobra 13. 16406-9 GENERALNEGA ZASTOPNIKA za Slovenijo, SPREJME renomirana fabrika pisalnih strojev. Ponudbe pod »Najprije investirati zatim profitirati« na oglasni oddelek »Jutra«. čitalci »Jutra«, rojeni med leti 1859 do 1935, se naprošajo, da navedejo svoje ime in točen datum rojstva. F. T. KARMAH, grafolog. čigar znanstvena raziskavanja so splošno priznana in obsežno komentirana v vseh listih, se je odločil, da priredi čltal-cem »Jutra« senzacionalne napovedbe, oa čijih osnovi zamorejo generacije, rojene med leti 1859—1935 popraviti svoj življenjski položaj in doseči srečo v vsakem pogledu. Ta objava je velike važnosti in nudi čitalcem edinstveno priliko, da si izboljšajo življenjsko srečo Nepogrešljiva jasnovidnost grafologije vam bo pojasnila: 1. Vaš značaj, njegove hibe, njegove kvalitete; 2. vaše poglede v ljubezni; 3. vaše izglede v špekulacijah, trgovini; 4. vaše izglede glede potomstva; 5. dolgost vašega življenja; 6. vaše prijatelje, vaše protektorje; 7. vaše neprijatelje, krivične obdolžitve; žitve; 8. potovanja, spremembe bivališča; 9. rodbinske neprilike; 10. vse, kar hočete vedeti o loterijskih uspehih. Stavite nekoliko važnejših vprašanj, ki vas najbolj zanimajo, in točne rojstne podatke. Vse zgoraj omenjeno dobite POPOLNOMA BREZPLAČNO, ako kupite od pisca njegovo najnovejšo knjigo »NAS ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Cena knjigi samo 30 din. Denar naj se pošlje naprej na čekovni račun št. 17455 na točen naslov: F. T. Karmah, Žalec. Naše gledališče OPERA Petek, 28.: Lucija Lammermoorska. izven, Debut koloraturke gdč. Karle šleha-nove in gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. (Zaključek operne sezone). V Donizettijevi »Luciji Lammermo<>r-ski«, s katero se bo zaključila letošnja operna sezona, bo gostoval kot Edgardo naš priljubljeni rojak Josip G o s t i č, dočim bo v naslovni partiji debutirala mlada, mnogo obetajoča kolo-raturka Karla šlehanova, kije absolvirala glasbeno akademijo v Zagrebu in se nato še dve leti izpopolnjevala pri znanem prof. Bevilacaui v Trstu. V tem času je vzbudila splošno pozornost italijanskih strokovnjakov z odlično uspelimi koncertnimi nastopi, sodelovala pa je tudi v rimskem radiu, šlehanova ima nedvom no krasen in svež glas, prijetne barve in topline, pri čemer ji ne manjka niti prodorne sile, niti tehnične okretnosti. S svojim prvim odrskim nastopom bo simpatična pevka svoj odlični sloves nedvomno samo potrdila. P. n. občinstvo opozarjamo na globoko znižane cene od 24 din navzdol. Kinematografi Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal v petek 28. t. m. ob 20.30 in v soboto 29. t. m. ob 15.15 in 20.30 film »Made-moiselle Mozart«, v nedeljo 30. t. m. ob 15.15 in 20.30 pa film »Velika špionaža« (Volkovi špionaže). Dodatek pri obeh filmih Foxov zvočni tednik. S tem zaključujemo redno predvajanje in se našim po-setnikom kina najlepše zahvaljujemo. Novo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v petek in jutri v soboto (na praznik), obakrat ob 20.30, ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30 zvočni film »Ljubavne zmešnjave«. V glavnih vlogah: PauLa Wessely in Rudolf Forster. Predi-gra: Univerzum tednik. (—) SREBRO, DRAGE KAMNE in vsakovrstno ZLATO kupuje 00 najvišjih cen al) ■JOS. EBERLE, Ljubljana, TyrSeva s. palača hotela »Slon. PREMOG KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna y'v " • '■ -v . * # ti s p e b o V globoki žalosti naznanjamo vsem, ki so podali našo nad vse ljubljeno, vzorno in skrbno mater, gospo TEREZIJO PINTERIČ vdovo Bogovič 1a nas je po težki in mučni bolezni, previdena z zakramenti v 73. letu starosti danes, dne 27. julija 1940, ob 10.45 za vedno zapustila. Pogreb blagopokojne bo 29 junija 1940 ob 15. uri Izpred hiše žalosti v Brežicah št. 37. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 1. julija ob pol 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Brežicah. Brežice, Maribor, Graz, dne 27. junija 1910. Globoko žalujoči: TEREZIJA, SOFIJA, FRANC, FELIKS in PAVEL, otroci; TICHY, zet; GRETE, HILDE in SOFIJA snahe; PEPI, ERIKA, TEA, HILDE in D1TA, vnuk in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Naznanjamo tužno vest, da je danes, dne 27. junija 1940 umrl moj dobri oče, dobri soprog in stari oče previden s tolažili sv. vere JANEZ PODBORŠEK katerega pogreb bo dne 29. t. m. ob pol 4. uri popoldne na pokopališče v Domžalah. IVANA roj. KVAS, soproga; sin PODBORŠEK PETER, veletrgovec z vinom, Ljubljana; ter nečaka BOŽO in DANIJEL — in ostali sorodniki. Domžale, Ljubljana, New York, 27. junija 1940. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjam tužno vest. da nam je umrl naš dobri oče, brat, svak, stric, stari oče, gospod FRANC ŠTRAUS, star. POSESTNIK NA DOLU PRI HRASTNIKU previden s tolažili sv. vere, v 78. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla ob 8. po rani sv. maši na dolsko pokopališče. Dol, Hrastnik, Rajlienburg, dne 27. junija 1940. ŽALUJOČI OSTALI Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana Neizprosna usoda nam je danes iztrgala našega dobrega soproga in očeta, sina, brata in svaka, gospoda UNIV. PROF. dr. losa Jur! DEKANA PRAVNE FAKULTETE UNIVERZE KRALJA ALEKSANDRA V LJUBLJANI Pokojnikov pogreb bo v soboto, dne 29. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti v Fugnerjevi ulici 15, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo za tiho sožalje. t Ljubljana—Čolnarji, dne 27. junija 1940. Soproga MARIJA s sinom JOŽETOM in ostali sorodniki S. Urejuje Davorin Ravljen, — F^jn aa konzorcij »Jutra« Stanko Viraai, — Za Narodno uskaruo f\ i k.oi tiskarnarja Fran Jeran — Za inaeratni dol je odgovoren AJoj* Novak. — Y«i f Ijtthljani. ;